Arheološki vestnik (Arh. vest.) 55, 2004, str. 565-575 In memoriam 565 Stanko Pahič (1924-2003) V letu 2003 je slovenska arheologija izgubila Sicer pa pojdimo po vrsti. dva svoja najodličnejša predstavnika. Najodličnejša Stane Pahič je bil med prvimi študenti arheolo- in hkrati tako različna v svoji odličnosti. Oba odlična gije po drugi svetovni vojni, ko je ta postala sa- in hkrati dopolnjujoča se. To daje slovenski arhe- mostojna študijska skupina na Filozofski fakulte- ologiji posebno kvaliteto. Na eni strani je bil to ti ljubljanske univerze. Pred tem je bilo arhelogijo Jože Kastelic, blesteč interpret visoke umetnosti, možno študirati le v okviru študija klasičnih jezi- od besedne do likovne. V družbi elitnih predstav- kov, latinščine in grščine v 16. študijski skupini. V nikov evropske literature in umetnosti, njihovih njej sta bila glavna predmeta (pod A) latinščina zgodovinarjev in interpretov je bil s svojo besedo in grščina, pod B pa antična zgodovina in arheo- in svojimi nastopi njihov enakovreden sogovornik. logija, vendar je imela arheologija le skromno, Hkrati pa je bil seveda tudi odličen predstavnik podrejeno mesto. To se je spremenilo po drugi slovenske arheologije na domačih in mednarod- svetovni vojni. Začetnik te nove epohe je bil Josip nih srečanjih in kongresih in povsod je vzbujal Korošec, ki je zbudil pozornost s svojimi izkopa- spoštovanje in občudovanje. Na drugi strani pa je vanji na Ptuju in je leta 1948 dobil mesto izredne- bil skromen muzealec arheolog, Stanko Pahič. Ta ga profesorja za prazgodovino in zgodnjesrednje- je bil po cele dneve zaprt v muzejsko klet mari- veško obdobje. Predavatelj antične zgodovine pa borskega muzeja skupaj z arheološkim gradivom, je postal Josip Klemenc, potem ko je Balduin Saria ali pa s strokovnimi knjigami v svoji delovni sobi že med vojno zapustil svoje mesto v Ljubljani in v Lokanji vasi in pozneje v svojem mariborskem prevzel profesuro na univerzi v Gradcu. Bila je to stanovanju. Hkrati pa je bil tudi po cele dneve na popolnoma nova zasedba, študij prazgodovinske arheoloških terenih, ko je z beležnico in fotografskim in zgodnjesrednjeveške arheologije, ki je bil sedaj aparatom v roki obhodil vso Štajersko od Celja uveden sploh prvič, je dobil svojo posebno stoli- do Prekmurja, s posebno vnemo pa še svoje Slo- co, kar je bila redkost še tudi na evropskih univer- venske gorice. Obhodil pripravljen. Saj je prej zah. Prvi diplomanti arheologije so bili France Stare, pregledal in zapisal v svoje beležnice vse, kar so Jaro Šašel in Stanko Pahič. Vsi trije predstavljajo že pred njim zapisali domači in tuji strokovnjaki, ne samo prvo generacijo, ki je končala študij ar- prav tako pa tudi domačini, ljubitelji svojih krajev heologije kot glavni predmet na fakulteti, ampak in njihove preteklosti. Sam je njihova gledanja in je imela v njej pozneje tudi pomembno mesto. Tako tolmačenja kritično preveril, dopolnil, po potrebi France Stare na univerzi, Jaro Šašel na akademiji tudi ovrgel. Vsekakor je postal s tem prav v topo- in Stane Pahič v muzejstvu. Stane Pahič je bil vses- grafiji prvi slovenski strokovnjak. Ko je akademij- transki arheološki delavec: mož terena in njegov ski svet v nekdanji Jugoslaviji leta 1959 določil za dobri poznavalec, odličen izkopavalec in hkrati prav zvezno nalogo izdelavo arheološke karte Jugosla- tak poznavalec arheološkega gradiva ter njegov vije, je razumljivo, da smo slovenski arheologi prav odlični interpret. Že takoj po diplomi je prišel v Pahiča zaprosili, da napiše navodila za njeno izva- Stično, da pomaga Jožetu Kastelicu, ki je tisto poletje janje. To je tudi naredil. Izšla so kot poseben zve- vodil izkopavanja gomile. In moram reči, da še zek muzejske revije Argo, ki jo je po A. Müllnerju danes pri pripravi zapoznele objave teh izkopa- leta 1962 obnovil Jože Kastelic prav z namenom, vanj občudujem Pahičeve bistre in točne dnevniš- da bi v njej dobila prostor ožja strokovna muzej- ke zapiske in njegova bistra tolmačenja. Tudi sam ska problematika. je še isto leto začel z izkopavanji žarnogrobiščne 566 In memoriam nekropole v Rušah in v Pobrežju, že naslednje pa skem zapisu seveda ne morem omenjati, kaj šele z mnogo težjo nalogo, z naselbinskimi izkopavan- obravnavati in ocenjevati njegovega celotnega dela. ji na Brinjevi gori, ki jim je nato posvetil kar 11 O tem govori zadostno že njegova bibliografija sama, let svojega dela. Vmes je pogosto tudi še drugod ki je najzgovornejši dokument njegovega dela. To na terenu pomagal reševati arheološko dediščino. je delo nekoga, ki je v času naše tako stroge spe- Z izkopom žarnogrobiščne nekropole v Rušah cializacije obvladal vsa arheološka obdobja in to in Pobrežju, ki je bilo njegovo prvo večje samostojno svoje znanje posredoval ne samo v znanstvenih izkopavanje, je Pahič stopil v živ, ustvarjalen kon- študijah arheološki stroki, ampak celotni sloven- takt z žarnogrobiščno kulturo, ki je karakteristič- ski javnosti. Mislim, da ni med slovenskimi arhe- na prav za področje slovenske Štajerske. Njen pomen ologi nikogar, ki bi ob vsej znanstveni akribiji hkrati pa presega sam lokalni prostor Štajerske in ima vztrajno poročal o vseh novostih in odkritjih ar- važno mesto v celotni srednjeevropski arheologiji heološke vede tudi poljudno v dnevnem, tedens- tega časa. Po Rušah je dobila tudi ime, ruška sku- kem in revialnem tisku. To delo je obvladal enako pina, oziroma pozneje z odkritjem nekropol v Ma- kvalitetno kot svoje znanstveno delo. riboru in Pobrežju mariborsko-ruška skupina in preds- Dlje smo se pomudili ob njegovem delu na Brinjevi tavlja ustaljen pojem evropske kulture svojega časa. gori in njeni okolici, kjer je odkril res nova poglavja Prav z izkopavanji v Rušah in v Pobrežju in z njihovo arheološke podobe slovenske Štajerske. Prav isto odlično objavo je tudi Pahičevo ime postalo zna- velja za njegovo raziskovanje rimske ceste od Celeje no v evropski arheologiji. Drugo pomembno izko- do Petovione in rimskodobnih gomil. Tudi ta nje- pavanje je posvetil Brinjevi gori. To njegovo enajst- gova raziskovanja so bila v slovenski arheologiji letno delo je v vsakem oziru predstavljalo težjo nova, povezana s terenskim delom, ki ga je skrb- nalogo, kot so bila izkopavanja v Rušah in v Pobrežju. no dokumentiral in celotno obdelal v strokovnih Prvič je šlo za naselbinsko izkopavanje, ki je že publikacijah, hkrati pa o rezultatih svojega dela po svoji naravi zahtevnejše in v katerem sloven- poročal tudi v lokalnem tisku. Vsega drugega tu ska arheologija do tistega časa ni imela izkušenj, že ne moremo navajati. O vsem tem podrobno govori drugič pa je naselje še danes naseljeno in bi bilo njegova bibliografija, ki je najzgovornejši dokument tudi za izkušenega izkopavalca težka naloga. Po- njegovega dela. Posebej naj omenim temeljno ar- leg tega je izkopavanje prinašalo novo, do sedaj heološko delo Arheološka najdišča Slovenije, ki je pri nas še neznano gradivo iz še neznanih kultur. zraslo iz njegovega koncepta in njegovega dela. V Pahič je kljub izredno zapleteni stratigrafiji to svojo zadnji redakciji pa ga je izpeljala in pripravila za nalogo odlično obvladal in s svojim vztrajnim delom tisk Arheološka sekcija pri SAZU, potem ko je zraslo postavil Brinjevo goro z njeno okolico prav za prostor, spoznanje, da ni pametno čakati, da se pred tis- ki sedaj najboljše osvetljuje celotno Štajersko v kom izvede še podrobna terenska topografija, ker arheoloških obdobjih. Na Brinjevi gori in njenem bi to zavleklo izid dela predaleč v prihodnost. območju je odkril najstarejšo zgodovino danes Rekli smo, da so že prvi Pahičevi nastopi v slovenskega ozemlja vse od neolitika, prek bakre- arheologiji vzbujali pozornost. Tako ga je leta 1959, ne, bronaste in železne dobe, pa prek rimskega ko je Korošec zapustil Arheološko sekcijo, Mitja obdobja do zgodnjega srednjega veka. Odkrival je Brodar povabil, da prevzame njeno vodstvo. Pa- ne samo bivališča živih, ampak tudi pokopališča hič je povabilo odklonil in ostal v Mariboru. Žal mrtvih. To se pravi, odkrival je našo zgodovino tudi ni več prihajal v Ljubljano in ni več sodeloval vse od petega tisočletja pr. Kr. do začetka naše pri snovanju slovenskega arheološkega programa. slovenske zgodovine, v mnogih primerih z novim, Delno so to nadomestila prijateljska srečanja v Celju, do sedaj nepoznanim arheološkim gradivom. To ki jih je organizirala Vera Kolšek sredi osemdes- velja predvsem za čas neolitika in bronaste dobe. etih let. Tudi ta je kmalu prekinila Pahičeva kruta Sintetično je zadnjič prikazal svoje celotne rezul- bolezen, ki mu je skoraj popolnoma vzela vid. Vendar tate v drobni knjižici leta 1990, potem ko je že je ob izredni domači in zdravniški oskrbi še na- desetletje prej podrobno obravnaval svoja izkopa- prej vztrajal pri delu. To je bil čas po letu 1985. vanja prvih let. Delo odlično povzema vse dosežke Sedaj ni mogel več na teren, ni mogel več zasle- njegovega enajstletnega dela na Brinjevi gori in dovati arheološke literature, tudi njegova srečan- ga tudi ilustrira z nekaterim značilnim gradivom, ja z arheološkimi prijatelji so bila skrajno omeje- žal pa v tej obliki ne more tudi znanstveno podrobno na. Želel pa je na vsak način še dokumentirati svoje dokumentirati. To čaka še njegove naslednike - Pahič delo, povedati svoja dognanja. To je storil v svojih jim je za to zapustil odlično dokumentacijo, ni pa tipkopisnih knjižicah, ki jih je sam natipkal, opre- mogel več povedati svoje sinteze, ki jo je gotovo mil z risbami, uredil in nosil h knjigovezu. Kar 40 že dolga leta nosil v sebi. V tem kratkem spomin- takih knjižic v formatu 18 x 12 cm in v obsegu In memoriam 567 tudi do 1000 strani in več hrani Pokrajinski mu- odločil za odhod v Slovenijo. Pot je bila naporna zej v Mariboru in ne vemo, če v celoti. O njih poroča in težka. S prekomorsko brigado je prišel v Lju- Andreja Dolenc Vičič v Arheološkem vestniku 53, bljano prav na dan konca vojne. 2002, 440 s. Z njimi je Pahič želel ohraniti vse Ta spominska knjiga res ni arheološka, je pa svoje terenske ugotovitve in spoznanja, ki mu jih dragoceno pričevanje o Stanku Pahiču človeku.