V Sodincih Pripravili Sprejem Za Olimpijca – Rokometaša MARKA BEZJAKA in MATEJA GABRA

Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IX, številka 34, september 2016

Stran 8: Stran 6: Stran 16: Dan gasilcev Kulturno športno društvo Dobrava Martinovanje 2016

V Sodincih pripravili sprejem za olimpijca – rokometaša MARKA BEZJAKA in MATEJA GABRA

Tekst in foto: Karolina Putarek mestom (Švedi prvi, Španija tretja, Iran okometaš Marko Bezjak (Ormož, četrti) uvrstila na letošnje olimpijske igre Velenje, Magdeburg) je prvi Or- v Riu de Janeiru. To je bil tretji nastop Rmožan pa verjetno tudi prvi Prlek, slovenske moške rokometne vrste na OI ki se je udeležil olimpijskih iger. Tako v zgodovini (po Sydneyju leta 2000, ko Marko Bezjak kot njegov soigralec v je bila osma in v Atenah 2004, ko je bila slovenski rokometni reprezentanci Matej enajsta). Letos so na OI v Riu de Jane- Gaber (Škofja Loka, Velenje, Montpelli- iru slovenski rokometaši svoj nastop za- er, Szeged) s šestim mestom Slovenske ključili na šestem mestu, kar Rokometna rokometne reprezentance na letošnjih zveza Slovenije ocenjuje kot nov mejnik olimpijskih igrah v Rio de Janeiru sicer v zgodovini slovenskega rokometa. Šesto nista najbolj zadovoljna. Vsi njuni navi- mesto (izkupiček štiri zmage in dva pora- jači oziroma ljubitelji rokometa pa so z za) na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru uvrstitvijo slovenske rokometne repre- je kljub grenkemu četrtfinalnemu porazu zentance zadovoljni, sploh pa domačini, z Dansko lep uspeh za slovenske rokome- ki so na oba »sodinška zeta« zelo pono- taše, ki pa so želeli še več: polfinale in boj sni. (Marko in Matej sta namreč svoji ne- za medalje. Tako Marko Bezjak kot Matej vesti našla v Sodincih pri Sokovih). Tako Gaber razočaranja tudi v krogu domačih so v Sodincih ob njuni vrnitvi v Slovenijo nista skrivala. Bezjak se je v svoj klub v zanju pripravili poseben sprejem. Moči Nemčiji vrnil po treh dneh bivanja doma so združili Turistično društvo Sodinci in in takoj tudi začel trenirati, tako bo razo- gasilci PGD Senešci ter domači. Na spre- čaranje lažje pozabil, je dejal. Gaber pa jemu obeh olimpijcev se je zbralo veliko se je v tem času iz Francije že odpravil ponosnih navijačev, ki so želeli rokome- na »novo delovno mesto« na Madžarsko, taša pozdraviti in jima čestitati. Poseben v Szeget, ki ga bo gotovo tudi kmalu pozdrav sta jima namenila predsednik prevzelo. Bezjak šteje 30, Gaber pa 25 Krajevne skupnosti Velika Nedelja Mar- pomladi, morda pa bosta zraven tudi na jan Mušič in sosed Miran Fišer. Gasilci pa OI čez štiri leta v Tokiu. Oba že čez dobre so jima ob prihodu pripravili »curkomet«, štiri mesece čaka nastop na SP v Franci- kar je bilo še posebej slavnostno. Atiju ji. Pomembno je poudariti tudi to, da je Marku v pozdrav je zapela hčerka Lina, slovenski rokometni reprezentanci uspel zaigrali so tudi domači frajtonarji. Sle- trojček: uvrstitev na EP na Poljskem, uvr- dila je pogostitev za vse in prijetno dru- stitev na OI v Braziliji in uvrstitev na SP ženje z olimpijcema. Slovenska moška v Franciji. Reprezentančno leto 2016 lah- rokometna reprezentanca se je na kvali- ko ocenjujejo kot eno najboljših v zgodo- fikacijskem turnirju v Malmöju z drugim vini Rokometne zveze Slovenije. V Občini Ormož imamo v novem šolskem letu 1003 osnovnošolce

Tekst in foto: Karolina Putarek Občini Ormož se je 1. septem- na podružnični šoli na Kogu. V devetem letos 20 učencev, od teh bo samo en no- bra začel pouk za 1003 osnovno- razredu je v tekočem šolskem letu 13 vinec. Na Gimnaziji ORMOŽ je letos 88 šolce, od teh je šolski prag prvič učencev. Na Osnovni šoli Velika Nede- dijakov v gimnazijskem programu, od teh Vprestopilo 127 otrok, 97 pa jih osnovno lja imajo 307 šolarjev (od teh jih je 79 na je 19 dijakov v prvem letniku, v četrtem šolanje zaključuje. Osnovna šola Ormož podružnični šoli v Podgorcih). V prvem pa 22. V programu predšolske vzgoje je ima v novem šolskem letu 367 šolarjev, razredu je 30 otrok in še 16 v Podgorcih. skupaj 52 dijakov, od teh jih je v prvem od tega 42 v prvem razredu in 39 v de- Osnovno šolanje pa pri Veliki Nedelji le- letniku 23. V Glasbeni šoli Ormož imajo vetem. Osnovna šola Miklavž pri Ormo- tos zaključuje 27 šolarjev. Osnovna šola v novem šolskem letu 216 učencev. Rav- žu ima skupaj z osnovno šolo na Kogu Ivanjkovci ima 160 osnovnošolcev, 22 natelj Slavko Petek pravi, da je to število, 150 šolarjev (od teh jih je 31 na Kogu). jih je v prvem in 13 v devetem razredu. kot ga dovoljuje ministrstvo za šolstvo, 13 učencev imajo v prvem razredu in 5 Na Osnovni šoli Stanka Vraza Ormož bo sicer bi bilo učencev gotovo še več. 2 ZGODILO SE JE

Festival Ormoško poletje 2016

Avtor članka: Organizacijski odbor TIC Ormož Foto: Ema Žalar etošnji festival bi lahko poimenovali tudi festival razprodanih dogodkov ali pa tudi festival lepega vremena in odličnega počutja na grajskem dvorišču. LLetos smo s prireditvami začeli že v začetku junija, ko se je odvil pravi rokometni dan. Okronal pa ga je koncert provokativnih Let3. Nadaljevali smo bolj umirjeno, najprej z odprtjem fotografske razstave Lučke prihodnosti, nato pa s koncertom Prifarskih muzi- kantov, ki so z ubranim petjem in igranjem navdušili polno grajsko dvorišče. V tednu ob dnevu državnosti pa so se tudi letos zvrstili že tradicionalni dogodki; maša za domovino s kresovanjem, državna proslava z uradnim odprtjem Festivala ormoško poletje in ormoški nočni ulični tek. Nato je sledil teden presežkov, ki nam je skoraj vsak dan postregel z dogodki in razpro- danim prizoriščem. V tem tednu smo si nemalokrat želeli, da bi vsaj eden izmed mnogih lastnikov gradu naredil večje grajsko dvorišče. Uvod je pripadal komediji iLutka, ki je dodobra napolnila Dom kulture. Že čez dva dni je sledil maratonski dve-in polurni stand up Tadeja Toša; smeh do kotička polnega grajskega dvorišča je tega dne stresal temelje našega gradu. Že v kratkem pa je ponovno nabito pol- Tadej Toš no grajsko dvorišče pelo s prikupno Nino Pušlar, ki nam je s pesmijo pričarala prečudovit večer. Naslednji dan je v grajskem parku nastala indijanska vas; Rožmarinka je letos na Rožmarinkinem festivalu gostila Indijance, ki so najmlajše seznanili s svojimi navadami, ki so jih seveda kaj hitro spoznali in se prelevili v prave Indijance. Že čez teden dni pa so najmlajši lahko prisluhnili muzikalu Levji kralj po naše, ki je bil odlično izveden in res poseben. Letos sta odličen ambient grajskega dvorišča in pozitivna energija obiskovalcev dala na- stopajočim občutek dobrodošlice in dodaten elan, kar so nam nastopajoči vrnili s polno mero dobre volje in seveda z drobnimi presenečenji pri svojih nastopih. Vse to pa tudi nam daje nov zagon za pripravo že naslednjega festivala, ki bo štel okroglih 20 let. Se vidimo na Ormoškem poletju 2017!

Prifarski muzikanti

Polno grajsko dvorišče

iLutka

Muzikal Levji kralj

Nina Pušlar Rožmarinka

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 ZGODILO SE JE 3

Prireditev Pod klopotcem v Zasavcih

Uvodnik Drage bralke, dragi bralci

Poletje se je začelo poslavljati, narava je zavrtela kolo časa in prinesla jesen. Morda se našim šolarjem še malo kolca po druženju v toplih poletnih večerih in brezskrbnem Tekst in foto: Karolina Putarek poležavanju, ampak kljub temu je treba spet sesti v šolske klopi in se zapoditi novim lede na svoje številne nastope povsod naokrog, etno vokalna instrumentalna znanjem naproti. Prav tako je treba poprijeti za delo, ki nam ga bo naložila jesen. Ve- skupina Porini pa počini (ki deluje kot TD Klopotec Kog, s predsednico Cvet- selimo pa se seveda tudi že skorajšnjih trgatev, pečenih kostanjev in sladkega mošta, ko Kocjan) natančno ve, kako in kje je treba organizirati srečanje ljudskih pev- ki ga bo sveti Martin kasneje spremenil v vin’. Gcev in godcev, da bo dogodek prijeten in da bo še dolgo odmeval v srcih sodelujočih. V tej številki Ormoških novic si preberite nekaj zanimivosti o sprejemu našega prle- Tako je bilo tudi letos, 15. avgusta. Z gostitelji vred se je na srečanju predstavilo še 10 škega rokometaša Marka Bezjaka, ki se je s svojo rokometno ekipo uvrstil na olim- gostujočih skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so navdušili, v glavnem pa so z nasto- pijske igre v Riu; prav tako smo povzeli pestro dogajanje na prireditvah Ormoškega pajočimi z veseljem zapeli mnogi obiskovalci, ki so prišli na prireditev ali pa so se na poletja, ki so se dogajale skozi vse poletje. Predstavljajo se tudi naše šole, vrtci in or- praznični dan na turistični kmetiji Puklavec ustavili slučajno. Razen skupine Porini pa moška knjižnica, ki je poskrbela za pestro poletno dogajanje. Gasilci so praznovali 45. počini so nastopili še: Pevci ljudskih pesmi KD OBREŽ, Mark Tivadar iz Bakovcev pri Dan gasilca, se udeleževali različnih tekmovanj in dosegali dobre rezultate. Na zadnji Murski Soboti, skupina »Izgubljene frizerke« iz Stranic, Ljudski pevci TRTA Zavrč, strani pa je že povabilo na naše ormoško martinovanje, ki se bo odvijalo novembra na Erika Kraner iz Bregove (Občina Cerkvenjak), Ljudski godci JAHAČI Štore, Ivan Švaj- Ormoškem. Veliko vsega se bo našlo, le Novice v roke in veselo branje vam želim! gl in Martin Tetičkovič, Die Baernbacher Drei Viertel Musi ( iz Baernbach Avstrija) ter Trio Ta trenutek. Želim vam, da bo jesenski čas lep in prijeten ter obarvan v pisane barve. TD Klopotec Kog oziroma skupina PORINI PA POČINI je vse nastopajoče počastila z odličnim golažem iz Puklavčeve kuhinje, z doma pripravljenim pecivom in s pijačo. Vsi Alenka Lah, nastopajoči pa so za svoj nastop dobili tudi priznanja. odgovorna urednica

Strmec pri Ormožu – drugo Obvestila uredniškega odbora srečanje vaščanov Naslednja številka bo izšla predvidoma decembra 2016. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne in- formacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/741 53 18. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke naj- kasneje do 5.12.2016. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.

Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Alenka Lah Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Irma Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18, 2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinj- Tekst in foto: Matjaž Kosi stva v Občini Ormož. trmec je sicer ena izmed najmanjših vasic v Občini Ormož, saj šteje le nekaj čez petdeset hišnih številk, a Strmčarji zato nismo nič manj ponosni na svojo vas. Drugo leto zapored smo se konec avgusta zbrali na srečanju vaščanov, tokrat se ZAHVALA Sje imenovalo »Strmec poje in pleše.« Sosedje, ki se večino leta zaradi hitrega tempa življenja, ki je udarilo tudi na vas, le pozdravimo in rečemo kako besedo ali dve, smo si Doletela me je težka življenjska preizkušnja, nit življenja se mi je skoraj pretrgala. A tokrat vzeli čas in poklepetali ter se zabavali pozno v noč. Za glasbo je skrbel Trio Trop nisem ostal sam. V pomoč so mi v trenutku priskočili hitri, srčni, neustrašni in izre- v razširjeni zasedbi, organizacija pa je bila tokrat na plečih »srednjega vala«. S preno- dno strokovno usposobljeni delavci iz ormoškega zdravstvenega doma. Hvala njim, še sljivim pokalom so organizacijo dogodka za prihodnje leto prenesli na zgornji del vasi. posebej dr. Marti Ranfl, Marku Mešku, Dejanu Cajgerju in članom PGD Miklavž pri Največ smeha in veselja so požele razne igre med spodnjim in zgornjim delom Strmca, Ormožu Dejanu Jurkoviču in Robiju Kosajnču. kjer smo se namučili in na koncu s kančkom sreče slavili prebivalci spodnjega dela vasi. Hvala vsem še enkrat. Vsi skupaj se že veselimo avgusta prihodnje leto, ko se bo, upamo, dogodka udeležilo še tistih nekaj ljudi, ki so bili tako ali drugače tokrat zadržani. Andrej Mele iz Miklavža pri Ormožu

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 4 IZ NAŠIH VRTCEV IN ŠOL Čas je za vpis na Ljudsko univerzo Ormož Tekst in foto: Ljudska univerza Ormož končana OŠ omogoča, da se udeleženci a ljudski univerzi Ormož se vpišejo v priprave na nacionalne poklicne ukvarjamo z najrazličnejšimi izo- kvalifikacije, ki se lahko zaključijo tudi s braževanji. Pomemben del našega potrjevanjem in certifikatom NPK. Zelo Ndela je srednješolsko in osnovnošolsko iz- priljubljeni programi so pomočnik kuharja obraževanje za odrasle. Ker je čas vpisov ali natakarja, ki so zaposljivi. Tudi opera- v vse programe, vas vabimo, da se oglasite ter na CNC stroju je zelo zaposljiva kvali- pri nas, saj je pri nas vsak dan informativni fikacija in LU Ormož je na tem področju dan. že prepoznavna kot dober izvajalec. To Le redkim teče življenje po predpisanih potrjuje tudi dejstvo, da nas vedno znova pravilih, marsikdo zaradi različnih življenj- izbere kot izvajalca tudi Zavod za zaposlo- skih okoliščin ne uspe končati osnovne ali vanje RS in Ministrstva za izobraževanje, srednje šole takrat kot večina njegovih so- znanost in šport. šolcev. Marsikdo mora spremeniti poklic Ko se srednješolsko izobraževanje preki- ali spozna, da se je odločil napačno in da ne, ne dokonča, ko otroci ne opravijo ma- v svojem poklicu ne bo dobil službe, ali ture, se marsikomu zdi situacija brezizho- mora zato, da obdrži službo, dvigniti svojo dna. Na ljudskih univerzi je mogoče vse to izobrazbo v zrelih letih. Marsikomu se zdi nadoknaditi in si pridobiti poklic. Najbolj misel sesti v šolske klopi pri 30-ih, 40-ih priljubljeni so poklici v gastronomiji, eko- ali še kasneje nepredstavljiva. A če bomo nomski tehnik in prodajalec. Letos bomo Udeleženci stopajo v proces po lastni veliko neformalnih programov, v katerih delali do 65. leta in več, je to edina pra- zaradi velikega povpraševanja v preteklem presoji, kot odrasli ljudje z življenjskimi se lahko učite vse – od jezikov in računal- va izbira. In pri nas je izobraževanje lahko letu izvajali tudi program za pridobitev po- izkušnjami in ciljem, ki ga želijo doseči. ništva do različnih ročnih spretnosti, do- zelo prijetna izkušnja. klica elektrotehnik. Vsak se sam zaveda svoje odgovornosti, mačih obrti, izdelovanja kozmetike pa do Letos vpis tudi za elektrotehnike Država obljublja jeseni vračilo šolnin zaposleni na LU Ormož pa pri uresničitvi kuhanja, vrtnarstva in osebne rasti. Letos Vse se začne z dobrim pogovorom, v ka- Programe izvajamo v prostorih na Vrazovi cilja radi pomagamo. Naši predavatelji so pa načrtujemo tudi nekaj novosti – ume- terem udeležencu na temelju že pridoblje- 12 v Ormožu, opremljeni so z vso moder- izkušeni praktiki, ki to, kar predavajo, tudi tnostno zgodovino, izdelavo krpank, šiva- nih spričeval svetujemo, kaj izbrati, da bo no tehnologijo, ki je potrebna, praktični delajo, in na udeležence poleg teoretičnega nje gobelinov in druženje mladih mamic. cilj najhitreje in najlaže dosežen. Če iz- del pa se izvaja pri delodajalcih. prenesejo veliko uporabnega znanja. Šola- Naša vrata so odprta vsem generacijam brani program izvajamo pri nas, se lahko To so formalni programi, pri katerih udele- nje je plačljivo, vendar država obljublja za od mladine do upokojencev, pa tudi tistim kar vpišete, če ne, pa vam svetujemo, kje ženci dobijo spričevalo, ki je javna listina. jesen razpis, na katerem bi se udeleženci vmes, vsak lahko najde izobraževanje v bližnji okolici program izvajajo. Vsako Šolanja trajajo različno dolgo, so enaka re- lahko potegovali za vračilo šolnin, kot je zase. Dejavnosti Ljudske univerze Ormož leto se na LU Ormož vpiše kar 18 udele- dnim programom, potekajo po določenem to že potekalo v preteklosti. lahko spremljate na www.facebook/LUOr- žencev v program osnovne šole za odra- urniku, z izpiti, s praktičnim delom, tako Najbolj zagreti začenjajo že septembra moz ali www.lu-ormoz.si sle, ki je brezplačna. To je prva stopnička; kot v šoli, a vendar popolnoma drugače. Sicer pa na LU Ormož izvajamo tudi Pokukali smo, da bi dojeli, Prava šola življenja – kaj se dogaja v vrtcu ponoči Ormož ima srce

Tekst in foto: vzgojiteljica Mihaela Vočanec vrtcu Ivanjkovci smo se letos prvič odločili organizirati pre- nočevanje za otroke z namenom Vomogočiti jim novo doživetje in izkušnjo, da ostanejo za dlje kot običajno ločeni od staršev in se pripravljajo na pot k samo- stojnosti v varnem in njim znanem okolju. Prvi tak dan smo izvedli v petek, 18. decembra 2015, in povabili otroke skupin Mavrice in starejše otroke skupine Sončki. Nahrbtnike z brisačami, s pižamami, z oblačili in ročnimi baterijskimi svetilkami so si razkazovali z največjim veseljem. pridružilo še več otrok kot prvič. Tokrat Kaj pa smo počeli? smo bili bolj taborniki, saj smo zaradi le- Ko se je znočilo, smo se z ročnimi svetil- tnega časa imeli priložnost biti zunaj tudi kami v rokah odpravili v šolsko telovadni- ponoči. Najprej je bilo treba nabrati »su- co. Raziskovanje teme je bilo zelo nav- holad« za taborni ogenj in leskove veje za dušujoče, saj so v svoji domišljiji videli peko klobas v žerjavici. Pri pripravi ognja Foto: arhiv vrtca marsikaj. V telovadnici smo se ob gibalnih so nam na pomoč priskočili gasilci našega igrah urili za »Božičkove pomočnike«. Po PGD Ivanjkovci, ki pa so nas tudi dobro Tekst: Marija Fištravec-Strnad domov, prosili starše za čas skupnega bra- vrnitvi nas je v vrtcu pričakal škrat in nas poučili o varnem ravnanju z ognjem na povabilom k ustvarjalnemu branju nja in možnosti pogovora. Nekaj likovnih povabil, da si izdelamo lučke, s katerimi prostem. Peka klobasic in penic v žerjavici Društva Jasa in Javnega zdravstve- stvaritev otrok in zelo pozitivnih misli, smo se nato odpravili na nočni pohod in pa je bilo enkratno doživetje in za večino nega zavoda Mariborske lekarne po mnenj bralcev je nastalo ob branju te do- iskanje skritega škratovega zaklada. Nepo- otrok prvič. Kako slastna je bila večerja, Sprejetem darilu izbrane knjige PRAV JE – bre knjige. Poslali smo jih na Društvo Jasa pisno veselje otrok ob najdenem zakladu je ki so si jo sami spekli! Sploh pa že sam NI PRAV, avtorja Aneja Sama, smo se kot meseca januarja 2016. Z otroki smo se v vzbudilo veliko radovednost, kaj se skriva ogenj otrokom pričara posebno čarobnost skupina »Pikapolonice« Vrtca Miklavž pri času sodelovanja v projektu večkrat dota- v njem. Z največjim trudom smo ga prene- in vzbudi domišljijo. Vmes smo se še poi- Ormožu oktobra 2015 vključili v projekt knili vprašanja, ali je prav, in če ni, zakaj sli v vrtec. Zaklad je skrival sladko dobro- grali in se preizkušali v hitrosti in moči. Za Slovenija ima srce. Želeli smo, da se otro- ni? Ugotavljali smo prave stvari v življe- to in palčke Spalčke za vsakega otroka. Ko tekmovanje v vlečenju vrvi so se razdelili kom pri branju omenjene knjige pridružijo nju in začutili skozi pripoved o naravi ka- je bil čas za pripravo večerje, smo zavihali v skupine in si izbrali svoje pustolovsko starši, saj le-ta prinaša modro sporočilo pri žipot v skrbi za svet okoli nas. rokave in pripravili okusne špagetne poša- ime ter si izdelali zastavo. Kmalu so se pripravljanju mlajših za bodoče odrasle V juniju 2016 sta otroke v vrtcu obiskala sti. Ob oblačenju pižam se je odvijala pra- nato začele pojavljati prve zvezde na nebu. in je v pomoč odločitvi za pravo stran v predsednica Društva Jasa ga. Mateja Ja- va modna revija. Sledil je še disko in nato Vedno več jih je bilo, vendar je nemirnost življenju prihodnjih generacij. Pripravi- mnik in pisatelj posebne knjige g. Anej so bile nabrite glave že zelooo utrujene. Le po vsem doživetem bila prevelika, da bi jih li smo ekotorbo, dali vanjo izbrano knji- Sam, jih srčno pozdravila, z njimi izme- še pravljico smo prebrali in nato čisto pr- lahko dlje opazovali. Veliko bolj so otroke go, mapo z navodili za skupno prebiranje njala MNENJA in razmišljanje ter jim za vič prespali noč v vrtcu. Jutro je prineslo mikale njihove male svetilke, s katerimi doma, s prošnjo za zapis mnenj po branju, trud v projektu vsakemu posebej podarila veselje ob ugotovitvi, da nam je bilo vsem so raziskovali kakšno je naše igrišče, ko in spodbudili otroke k izražanju občutkov že znano dobro knjigo, v katero se je avtor zelo lepo. Zato smo se odločili, da to še nanj leže trda tema. Ne le za otroke, tudi za ob sporočilu vsebin z risbo. Otroci so si tudi vsem podpisal. ponovimo. odrasle, ki imamo v sebi še igrivo otroško ekotorbo izposojali približno na teden dni, Otroci vedo, kaj je prav, in lahko le upa- In smo res! 3. junija 2016 se nam je dušo, je bilo nepozabno. jo odnesli z mnogo notranje motivacije mo, da bodo tako tudi ravnali.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 ZGODILO SE JE 5 Pogled na minulo šolsko leto … Tina Zadravec Ker se na OŠ Ormož zavedajo pomemb- – srebrna plaketa na regijskem srečanju za 24. junija se je 361 učencev nosti branja in spodbujanja izražanja v predstavo Pleši, pleši, ovčka, katere bese- OŠ Ormož s spričevali v žepu maternem jeziku, je tudi v tem šolskem dilo je napisala sedmošolka Nika Horvat veselo pognalo na poletne letu bila ena od prednostnih nalog izbolj- Sušanj; mlajša gledališka skupina od 1. do počitnice, ki so si jih pošteno šanje kompetentnosti na tem področju s 3. razreda – srebrno priznanje na srečanju zaslužili s pridnim delom. poudarkom na bralni pismenosti. Kulturo Igrajmo se gledališče; starejša gledališka branja in pisanja so podprli z naslednjimi skupina od 4. do 9. razreda; modelarski a OŠ Ormož so učitelji in učenci projekti: Naša mala knjižnica, ki spodbu- krožek, otroški in mladinski pevski zbor, svoja prizadevanja usmerjali v ka- ja branje in dvigovanje bralne pismenosti krožek besede in giba – učenci tega krožka kovostno delo na učnem in vzgoj- v nižjih razredih osnovne šole; Rastem s so soustvarili občinsko proslavo ob Pre- Nnem področju, razvijali vzdušje strpnosti in knjigo, v okviru katerega so učenci 7. ra- šernovem prazniku) ali tekmovanj (Vesela veselja do dela in življenja. Kot so zapisali zreda obiskali Knjižnico Franca Ksavra šola, Rdeči križ, Logika, Strelstvo), v osta- v Letni delovni načrt, je bilo prioritetno Meška Ormož; Knjigobežnica, ki je vse- lih interesnih dejavnostih pa nadgrajujejo področje tudi v minulem šolskem letu ka- slovenski projekt podarjanja in izmenjave svoja znanja na področjih, ki jih zanimajo kovostno delo v razredu, uporaba aktivnih knjig in v okviru katerega so na OŠ Ormož (likovni krožek, programiranje, foto-video načinov pridobivanja znanj za trajnostni na hodniku starega dela šole postavili lič- krožek, naravo varujem in raziskujem, ži- razvoj in vseživljenjsko učenje. V šolskem no hiško, v kateri so se ustavile knjige, ki valovarstveni krožek, ribiški krožek, ša- letu 2015/16 so dali poseben poudarek so bile na poti od bralca do bralca. Na šoli hovski krožek, mlajša in starejša plesna predvsem kulturi branja in pisanja ter kul- so v tem šolskem letu prenovili čitalnico, skupina, recitatorski krožek). turi gibanja. V ta namen so izvajali skozi ki učencem omogoča prijetnejše bivanje Učenci so izjemno aktivni tudi na števil- vse šolsko leto projekt z naslovom Športna in druženje ob branju knjig ter ustvarjanju. nih predmetnih in drugih področjih, kjer se Matic Petek (najuspešnejši učenec OŠ Ormož na gibanica, ki je vključeval različne športne Ob koncu šolskega leta se je s prebrani- tako na šolski, regijski, kot tudi na državni tekmovanjih iz znanja v šolskem letu 2015/16) projekte oz. aktivnosti, kot so: Simbioza mi knjigami v okviru Bralne značke lahko ravni lahko pomerijo v znanju (slovenšči- in ravnateljica Majda Podplatnik Kurpes (Foto: giba, Tek podnebne solidarnosti, minuta pohvalilo 279 učencev od 1. do 9. razreda. na, matematika, fizika, kemija, zgodovina, Renata Pučko) za zdravje pri vsaki učni uri idr., in ga slo- Da so učenci OŠ Ormož izjemno ustvar- geografija, angleščina, nemščina, znanje o 3 zlato, 3 pa so se z zlatim priznanjem na vesno zaključili v soboto, 4. junija, ko so jalni na pesniškem, likovnem, glasbenem, sladkorni bolezni, Kresnička, informacij- regijskem uvrstile na državno srečanje celoletno sodelovanje s šolo proslavili tudi fotografskem in celo prevajalskem podro- ska in računalniška pismenost, astronomi- v organizaciji Zveze za tehnično kulturo starši, saj se je po svečanem odprtju igral čju, potrjuje tudi bogata zbirka marjetic ja, Ekokviz). Na tekmovanjih iz znanja je Slovenije, kjer sta 2 prejeli bronasto pri- za najmlajše na zelenici pred šolo (igrala mladostne ustvarjalnosti, ki je zbrana v tako najuspešnejši učenec na OŠ Ormož v znanje, naloga z naslovom Mestna graba so iz odpadnih gum pomagali izdelati starši zborniku Zakladnica naše ustvarjalnosti, minulem šolskem letu osmošolec Matic za vse generacije, ki sta jo pod mentor- in stari starši) v nadaljevanju prireditve v ki je izšel v okviru celoletnega natečaja in Petek. Matic, ki je izjemno aktiven tudi stvom učiteljev Darka Špacapana in Igorja Mestni grabi tudi letos okrog kuhanja »Or- vključuje dela 101 učenca oz. 161 najbolj- na glasbenem področju (uči se igranja kla- Kaučiča izdelala devetošolca Benjamin moškega lonca« zbralo skoraj 30 očetov. V ših izmed 554 na natečaj prispelih del, ki virja, flavte in tolkal, obvlada pa tudi ek- Zadravec in Luka Pšak, pa je prejela zlato šolskem letu 2015/16 so na OŠ Ormož gi- so jih skozi celotno šolsko leto ustvarjali sotične instrumente, kot je didžeridu), je priznanje. banje ponovno spodbujali tudi z vsesloven- učenci. Med literarnimi ustvarjalci šole tekmoval v znanju iz fizike, astronomije, Osnovno šolo je v letu 2015/16 uspešno skim projektom Zdrav življenjski slog, kjer vsekakor izstopa bivša devetošolka Ana kemije, biologije, logike, matematike, slo- končalo 38 devetošolcev. Najuspešnejša so se učenci ob športih, ki jih sicer vedno Zemljič, ki se je s svojo pesmijo Dež v venščine, angleščine, zgodovine, sladkor- učenka generacije devetošolcev je bila obožujejo (nogomet, rokomet, atletika), okviru vseslovenskega pesniškega nateča- ne bolezni , Vesele šole in računalništva. Nuša Cigler, naj športnica Špela Jambri- preizkušali še v plesu, fitnesu, frizbiju, ja Župančičeva frulica 2016 uvrstila med Pohvali se lahko s petimi zlatimi priznanji ško, naj športnik pa Jan Kuharič. Med kolesarjenju, orientaciji, rolanju, footgolfu, 5 najboljših slovenskih osnovnošolskih (matematika, logika, kemija, računalni- devetošolci je bilo 7 »zlatih« bralk (Klara plavanju, obiskali pa so tudi motorični park pesnikov. Tretjo nagrado pa je na Darso- štvo, sladkorna bolezen) ter s petimi sre- Branda, Sofija Ivanuša, Špela Jambriško, v Avstriji. Na OŠ Ormož so učenci radi vem vseslovenskem likovnem natečaju za brnimi priznanji (slovenščina, fizika, zgo- Sanela Markrab, Lana Verlek, Ana Ze- športno aktivni in pri tem tudi zelo uspešni osnovnošolce »Avtocesta od vasi do me- dovina in Vesela šola). Pri matematiki je mljič in Klara Zidarič) in 4 učenke, ki so na tekmovanjih, tako se jih udeležujejo v sta« odnesla likovno nadarjena osmošolka bila ob Maticu Petku dobitnica zlatega vztrajale pri pevskem zboru vseh devet let: krosu, strelstvu, maratonskem teku, malem Lea Husel. Vegovega priznanja tudi šestošolka Nuša Klavdija Bolcar, Anja Fras, Nuša Kolarič nogometu in seveda v rokometu ter atleti- OŠ Ormož učencem ponuja bogato ponud- Cigler, pri slovenščini pa se z zlatim pri- in Sanela Markrab. ki, kjer so tudi med najuspešnejšimi (roko- bo interesnih dejavnosti, v okviru katerih znanjem lahko pohvalita devetošolki Ana Ob koncu vsakega šolskega leta se učenci met – starejša dekleta druga v četrtfinalu, se učenci udeležujejo tudi srečanj (GO- Zemljič ter Nuša Cigler. in učitelji z ravnateljico Majdo Podplatnik starejši fantje tretji na področnem; mlajša -CAR-GO – prvo mesto v treh kategorijah V letošnjem letu je na OŠ Ormož, ki je lani Kurpes na čelu zadovoljno ozirajo na pre- dekleta prva, fantje pa četrti na področnem mednarodnega srečanja za izdelavo nad- praznovala 20. obletnico sistematičnega hojeno pot, vtise pa kot drobne kamenčke tekmovanju). Izjemno ponosni so na uspeh gradnje ekstramobila Spaček; Etnoskupi- raziskovanja, nastalo kar 9 raziskovalnih radi nizajo na šolsko spletno stran (www. osmošolke Zale Cunk, ki je na državnem na Gudalo; Kaj veš o prometu – ekipno nalog, 8 se jih je predstavilo na regijskem osormoz.si) in v šolsko glasilo Ormožan- atletskem tekmovanju dosegla zavidljivo prvo mesto na medobčinskem srečanju; srečanju v organizaciji ZRC Bistra Ptuj, ček, ki ostaja trajen spomin na prehojeno tretje mesto v metu krogle. Lutkovna pripravnica, Lutkovna skupina med njimi sta 2 prejeli srebrno priznanje, pot.

Ormoški mali nogometaši so počitnice Vse manj nas je (po sledeh začeli z nogometnim taborom statističnih podatkov SURS-a)

Tekst in foto: Karolina Putarek ogometna šola, ki deluje znotraj NK Ormož, je letos že drugič organizirala otro- Po podatkih Statističnega urada RS povzela je bilo registriranih 25.771 notranjih se- ški nogometni tabor. Tabora se je udeležilo 63 nadebudnih nogometašev, starih Karolina Putarek litev ali za 0,9 odstotka manj kot v ena- od 6 do 13 let. Zbirali so se vsak dan od ponedeljka ob 8.30 in na nogometnem prvem četrtletju letošnjega leta kem četrtletju leta 2015. V Slovenijo Nigrišču ostajali do 17.30 ure. Imeli so pester program, ki je poleg treninga nogometa je v Sloveniji umrlo 612 prebi- pa se je v tem obdobju priselilo nekaj zajemal tudi različne delavnice, izlete in kopanje na bazenu. Zaključek tabora je bil valcev več, kot se jih je rodilo, več prebivalcev kot v istem obdobju leta namenjen druženju s starši, višek pa nogometna tekma s starši. Zanimivost letošnjega Viz Slovenije pa se je odselilo 205 ljudi 2015. Priselilo se jih je namreč 3610 ali tabora je, da se ga je udeležilo tudi 8 deklic, in kot pravi vodja tabora Smiljan Cener, si več, kot se jih vanjo priselilo. V prvem za 3,6 odstotka več kot v prvem četrtletju v nogometnem klubu Ormož že obetajo žensko nogometno ekipo. četrtletju letošnjega leta se je v Sloveniji 2015. Odselilo se je 3815 prebivalcev ali rodilo 4873, umrlo pa 5485 prebivalcev. 122 več kot v istem obdobju leta 2016. Kar pomeni, da je umrlo 612 prebival- Število odseljenih državljanov Slovenije cev več, kot pa se jih je rodilo. Število (2098) je bilo znova višje od števila od- rojenih je bilo za 15 nižje, število umrlih seljenih tujih državljanov (1717). pa za 115 nižje kot v istem obdobju leta Selitveni prirast tujih državljanov je bil 2015, so zapisali na Sursu. pozitiven (za 1242), selitveni prirast V tem obdobju je bilo tudi manj porok državljanov Slovenije pa negativen. Iz in razvez kot v istem četrtletju prejšnjega države se je namreč odselilo 1447 drža- leta. V prvem četrtletju 2016 je zakonsko vljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo zvezo sklenilo 616 parov ali pet manj kot priselilo. Selitveni prirast državljanov v istem obdobju leta 2015, razvezalo pa Slovenije je sicer že dvajseto četrtletje se je 647 parov ali 15 manj kot v prvem zapored negativen, kot kažejo podatki četrtletju 2015. V prvem četrtletju 2016 SURSa.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 6 KULTURA Ob dvajsetletnici Kulturno-športnega društva Dobrava 1996-2016

Manica Hartman, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ulturno-športno društvo Dobrava, ki že vrsto let s svojim aktivnim ljubiteljskim in prostovoljnim de- Klom ogromno prispeva k bogatejšemu kul- turnemu in družabnemu življenju v lokal- Slika 1: Prvi nastop Moškega pevskega zbora Dobrava, 19. junija 1993.(iz arhiva) nem okolju in po Sloveniji, je v letošnjem Slika 2: letu praznovalo 20. obletnico delovanja. Slika 3: Kot Dobravčanki in urednici zbornika so mi člani izkazali zaupanje, da ob njihovem jubileju s skupnimi močmi pripra- vimo zbornik, ki bo orisal 20-letno delovanje društva. Da bi počastili tako visoko obletnico, so pripravili vrsto prireditev: 23. Koncert ob 20. obletnici 23. aprila (Foto: Štefan Hozyan) Sreča ob prijateljih, smehu in aplavzu številne publike je najlepše darilo. aprila je Moški pevski zbor Dobrava pri- Foto: Štefan Hozyan. pravil koncert in zapel z gosti, s Pevskim volje. Druga polovica leta in leta, ki priha- Vsa leta delovanja pevska in dramska Da je društvo res aktivno, dokazujete s zborom Okarina. Posameznikom, ki so jajo, bodo zagotovo prinesla nove priredi- sekcija, največkrat z roko v roki, kulturne številnimi priznanji in nagradami; z njimi prejeli za aktivno delo v društvu Linharto- tve, gotovo kakšno gledališko igro, koncert dogodke pripravita s skupnimi močmi, pri je vsaj malo poplačan trud za več tisoč ur ve in Gallusove značke je ob tej priložnosti ali skupno druženje, ki se jih bodo člani z tem pa sodelujejo tudi drugi člani društva. vaj, dvaindvajset nastopov na revijah od- čestital tudi ormoški župan Alojz Sok in veseljem spominjali. Vendar naj bodo ta in Izmed številnih predstav (Županova Mic- raslih pevskih zborov in za dve Linhartovi zaželel vsem članom uspešno delovanje naslednja, tukaj še nezapisana, povod za ka, Analfabet, Pevske vaje pri lepi vdovi, srečanji; zraven tega pa ste pripravili devet tudi v prihodnje; 4. marca so člani društva naslednjo jubilejno obletnico. Boeing boeing, Vaja zbora) ste še posebej samostojnih predstav, od katerih so bile tri v spomin na dolgoletno sodelovanje z Mi- Iz vsebine zbornika: ponosni na predstavi Kovačnica in Od zrna avtorske. livojem Zemljičem pripravili gledališko Dobravčane je že od nekdaj povezovalo vedo kruha, za katere je besedilo zapisala Vseh pevskih nastopov, predstav in drugih predstavo Vaja zbora pod strokovnim vod- selje do petja in druženja, pri tem pa velja predsednica društva Štefka Šoštarič. Veči- dogodkov ne bi bilo, če ne bi člani složno stvom Irene Blagovič v Kulturnem domu omeniti, da se je organizirano kulturno ži- no predstav je režiral Milivoj Zemljič, ki je pristopili vsakič k njihovi uresničitvi, za v Ormožu. Ob koncu prireditve je sledila vljenje začelo najprej z delovanjem okteta s svojim strokovnim pristopom pripomo- kar pa je bilo in je treba žrtvovati veliko projekcija fotografij, nastalih v minulih le- 1993. leta. Kasneje se je pridružilo še nekaj gel k večji prepoznavnosti društva in do- prostega časa, ki ga ob vsakdanjih opravi- tih ob njihovem skupnem druženju z Mili- pevcev in nastal je moški pevski zbor. Želja bri igri vseh nastopajočih, za povezovanje lih in skrbeh včasih tudi zmanjka; a kjer je vojem Zemljičem, nato druženje in pogo- po delovanju na drugih področjih kulturne- njihovih prireditev pa so v minulih letih volja, je tudi pot in člani društva to vedno stitev v Domu kulture ter skupna večerja ga življenja vas je spodbudila, da ste 1996. poskrbeli Anita Šoštarič, Marko Žnidarič, znova dokazujete. za člane društva in povabljene v Vaškem leta ustanovili Kulturno društvo Dobrava. Anita Kosec in Peter Kirič. Povzela sem le del vsebine zbornika, ki domu na Dobravi; 7. junija je bila predsta- Sprva sta delovala moški pevski zbor in V društvu deluje še športna sekcija, katere na pregleden in zanimiv način skozi ohra- vitev jubilejnega zbornika v sodelovanju s dramska sekcija, kasneje je bila na pobu- člani ste najaktivnejši poleti, ko se odvija njeno slikovno gradivo in tekst podoživlja Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož, ki je do, predvsem mlajših članov društva, usta- odbojka na mivki. Na Dobravi ste že več- in vzbuja lepe spomine članom društva, zbornik tudi izdal; 18. junija so si člani dru- novljena še športna sekcija. Leta 2010 ste krat organizirali dobro obiskane turnirje Dobravčanom in vsem, ki so skozi leta na štva v organizaciji članov športne sekcije spremenili svoje ime v Kulturno-športno za rekreativno igranje odbojke na mivki, kakršen koli način pomagali pri delovanju ogledali ormoški grad in Grajsko pristavo. društvo Dobrava, ki šteje danes 68 članov ki so pritegnile tudi goste od drugod. Med društva, ob tem pa sem vsebini dodala še Ogledu je sledilo prijetno druženje ob pe- in z lahkoto pritrdimo, da prav ljubiteljstvo drugim pripravljate ekskurzije, pohode in nekatere zanimive podatke, ki se nanaša- smi, dobri vinski kapljici in jedači, igranju in njihova zagnanost služijo za zgled mar- družabna srečanja za člane in druge, ki si jo na Dobravo in so pomemben del njene odbojke, ruskem kegljanju in obilici dobre sikomu v ne ravno preveč prijaznih časih. želijo takšnih druženj. zgodovinske pričevalnosti. Poletni četrtkovi zeliščarski popoldnevi v ormoški knjižnici

Tekst in foto: Knjižnica Ormož iz preteklosti v prihodnost in se naslonil na zgodovin- er vsega poletja seveda ni moč preživeti z no- sko izročilo, ki priča, da je na mestu sedanje knjižnice som v knjigah in obenem tudi zato, ker se zave- v srednjem veku bival frančiškanski samostan z bogato damo, da je v današnjem času in življenjskem založeno knjižnico, zato je poleg zdravilnih zelišč in di- Ktempu druženje zelo pomembno, so v ormoški knjižnici šavnic, značilnih za samostanske zeliščne vrtove, izbral pripravili nabor poletnih dogodkov, ki so bili bralcem – tudi nekaj starih vrst trajnih cvetočih rastlin, kompozici- obiskovalcem tako v veselje kot tudi sprostitev. jo pa je zmehčal z modernimi okrasnimi travami. Ormo- Ob četrtkih so potekali četrtkovi zeliščarski popoldne- ški knjižničarji so skupaj z obiskovalci po strokovnjako- vi na vrtni terasi, kjer so si obiskovalci urice krajšali z vih nasvetih in napotkih tako zasadili zeliščno gredo, s nadvse zanimivimi gosti, degustirali zeliščne napitke in katero dokazujejo, da jim je poleg dobro založenega in prigrizke ter bogatili svoje znanje o naravi in vsem tem, urejenega hrama modrosti mar tudi za zgodovino in lepo kar nam je po njej dano. urejeno okolico. V prvem četrtkovem popoldnevu je bila z njimi Anita Naslednji četrtek je gospod Zvonko Pukšič iz podjetja Bolčevič iz Prleškega vrta, ki je predstavila sivko. Iz tega Moja Biodežela spregovoril na temo Energijski pristopi vedno bolj priljubljenega in omamno dišečega zelišča si – kako doseči boljše rezultate! Spoznali so, kako lahko s je vsak obiskovalec pripravil nadvse enostavno dišavo za pomočjo energije srca in svojega uma vplivamo na rast prostor, ki je obenem lahko tudi lepa dekoracija. Naučili rastlin. Avgustovska četrtkova druženja so nadaljevali so si še splesti sivkin venček, si pripraviti ekološki gel s spoznavanjem sladkega janeža, gospa Anita Bolčevič za pranje perila, lak za lase, suh šampon in še marsikaj. je predstavila mokro filcanje janeževih mil ter postopek Drugi četrtek so se družili z Iztokom Luskovičem iz Za- izdelave biobalzama za ustnice kakavove osnove in z do- voda 100% Naravno Botanik ob predstavitvi značilnosti datkom eteričnega olja sladkega janeža. Iztok Luskovič in zdravilnih učinkovinah timijana in dvokrpega ginka. je z obiskovalci delil svoje znanje o čajnih mešanicah. Iz timijana so si pripravili timijanovo mazilo, ki je do- Spoznali so osnove mešanja posušenih zelišč ali drog, brodošlo ob prehladnih obolenjih, gospod Luskovič pa na kaj moramo biti pozorni pri kombinaciji, pripravi in je iz svoje bogate prakse z veseljem odgovoril na vsa uporabi zdravilnih učinkovin ter strokovno odgovarjal na vprašanja obiskovalcev o nabiranju in uporabi zelišč. vprašanja obiskovalcev. Sledil je obisk prave zeliščarske Tretji četrtek je prinesel s seboj obogatitev predvsem kmetije, eko socialnega podjetja Korenika v Šalovcih, v za knjižnični vrt. Skupaj z Maticem Severjem, strokov- Prekmurju, kjer so vse pridobljeno znanje videli in doži- njakom za zelnate trajnice, so zasadili zeliščno gredo na veli tudi v praksi. Zadnje četrtkovo srečanje je bila gostja notranjem dvorišču in se naučili, kako se tega dela lotiti, Maja Botolin Vaupotič, ki je predstavila pregled upora- kako zelišča kombinirati, negovati, razmnoževati, prepo- be zelišč v ljudskem zdravilstvu skozi čas. Spomnili so znati. Pri zasnovi zeliščne grede je upošteval načela har- se starih Hipokratovih receptov ter nekaterih babičinih Letošnji poletni četrtkovi popoldnevi so bili v ormoški moničnosti in dejstva, da je za lastnika oziroma skrbnika pozabljenih ali še vedno uporabljanih primerov uporabe knjižnici izredno prijetni, sproščeni, poučni ter seveda prijazna, manj zahtevna. Pri izboru rastlin je naredil lok domačih zelišč. družabni in okusni.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 KUTLURA 7 V ormoški knjižnici predstavili pesniško zbirko domačina dr. Mateja Mertika

Tekst in foto: Knjižnica Ormož njižnica Franca Ksavra Meška Ormož je 9. avgusta 2016 gostila do- mačina dr. Mateja Mertika, enega izmed pomembnejših znanstveni- kov Slovenije, ki je hkrati tudi umetnik. Predstavil se je kot pesnik, Ksaj je pri založbi Kulturni center Maribor izšla njegova pesniška zbirka »Li- kalnik na muhte«, ki je poklon ženski, Tomažu Šalamunu, Beli krajini, bre- zam, švicarskemu siru in še komu in čemu. Pesniško zbirko je bogato in sveže ilustrirala Nina Mertik, avtorjeva sestra, spremno besedo pa je zapisal Milan Dekleva, slovenski kulturnik, velik pesnik in vsestranski umetnik. Matej Mertik se je rodil leta 1977 v Mariboru. Otroštvo je preživel v Ormožu, po končani Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer je diplomiral in doktori- ral na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Do pred kratkim je bil predavatelj na Fakulteti za informacijske študije v No- vem mestu, v letu 2014/15 je pridobil štipendijo za delo v CERNU, Evropski organizaciji za jedrske raziskave iz Ženeve, Švica. V tem prestižnem in naj- večjem laboratoriju za fiziko delcev je delal, raziskoval in se izobraževal leto in pol in se pred kratkim vrnil domov. V Klubu prleška akademija (KPA), ki ga sestavljajo doktorji znanosti prleške pokrajine, je prevzel funkcijo predsednika. Je tudi odličen glasbenik – pozavnist. Od leta 1996 je član ormoške ska-punk skupine Pridigarji. Bil pa je tudi član opernega orkestra SNG Maribor, Mari- borske filharmonije, od leta 2014 je član Orkestra Združenih narodov. Kot pisatelj je objavil znanstvenofantastični roman »Kapitan, na zemlji izgi- njajo marjetice«. Domače prleško okolje ter vsakdanje življenje prleških ljudi in drobce osebne zgodovine je opisal v lirični knjigi »Tri srca, Prlekija«. Napi- sal je tudi literarni potopis »Polet nočnega papagaja«, estetski zapis o dožive- tjih in prigodah iz svojega popotovanja po Novi Zelandiji. Napisane, a še ne- izdane, ima zanimive literarne potopise ter v pripravi vsaj tri pesniške zbirke. Po prebranih njegovih delih in pogovorih z avtorjem ugotavljamo, da v svojem ustvarjalnem življenju prepleta ljubezen do glasbe, znanosti, računalništva, fizike, literature in življenja v zanimive impresije časa in prostora. Milan De- kleva je v spremni besedi natančno in jasno zapisal ključ za doživetje njegove poezije: »Dokler bomo čutili povezavo med muhastimi parnimi likalniki in Andersonovo oblačno komoro, bitka za poetizacijo fizike in fizičnost poezije še ni izgubljena!« Ljubiteljska kultura

JSKD, OI Ormož skupina KD Podgorci (vodja Marko Janžič), regijski nivo pa sta dosegli tudi odrasla jubiteljska kultura je v preteklih mesecih zacvetela. Za nami so vsa območna folklorna skupina TKD Ivanjkovci (vodja Mojca Gorjak) in odrasla folklorna skupina srečanja, na katerih se nam je predstavilo veliko število skupin, ki delujejo na Metla KTD Miklavž pri Ormožu (vodja Leonida Novak). območjih in v dejavnostih, ki jih pokriva OI JSKD Ormož. V Sloveniji v raznih V mesecu maju pa je potekal že tretji Teden ljubiteljske kulture, katerega namen je Lmedijih o ljubiteljski kulturi slišimo veliko premalo, saj ljubiteljska kultura dosega vr- spodbuditi ustvarjalce, da stopijo na svetlo in se predstavijo širši javnosti. Ljubiteljska hunske rezultate tako doma kot v tujini ter je nepogrešljiva pri odkrivanju talentov in kultura združuje približno 110.000 posameznikov, ki ustvarijo 25.000 prireditev letno, spodbujanju bodočih umetnikov. In še to – ukvarjanje z ljubiteljsko kulturo ne škoduje ogleda pa si jih 4 milijone obiskovalcev! Poleg tega dosega vrhunske rezultate tako zdravju, pravzaprav nasprotno – krepi telo in duha, dosežke. Rezultate, ki si zaslužijo, doma kot v tujini ter je nepogrešljiva pri odkrivanju talentov in spodbujanju prihodnjih da se o njih govori in piše pa so dosegle tudi naše skupine. umetnikov. Osrednja tema letos je bila zborovsko petje, ki je najbolj razširjena kulturna 8. aprila je v prostorih ormoškega Unterhunda potekalo regijsko srečanje mladinskih dejavnost pri nas, saj so naši zbori in vokalne skupine po kakovosti v samem svetovnem rock skupin - ROCK VIZIJE. Predstavile so se 3 skupine: Diaereja eksploziv, Infected in vrhu, še posebej pa zato, ker ima petje številne blagodejne vplive na zdravje posame- Inpulse. Strokovno je srečanje spremljal in na koncu njihove nastope tudi ocenil gospod znikov in celotne družbe. Za prebivalstvo Slovenije ima petje od nekdaj velik pomen. Gregor Budal, ki je skupini Diareja eksploziv in Infected izbral za državno srečanje. To se med drugim kaže tudi v tem, da se je prikradlo v stare pregovore, ki so še danes Unterhund je za tovrstna srečanja odličen prostor in upamo, da bomo vzpodbudili tudi zelo aktualni: Kdor poje, zlo ne misli / Kdor poje rad, ostaja mlad / Lepa pesem srce lokalno mladino, da se ponovno začne ukvarjati s tovrstno glasbo, kot je bilo že pred leti razvedri / Pesem prežene človeku skrbi / Tam bodi, kjer pojo, hudobni pesmi nimajo / v Ormožu, ko je bila scena polna rock skupin. Blagor hiši, kjer se petje sliši. Po podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v Na regijsko srečanje lutkovnih skupin, ki je potekalo 13. aprila v Slovenski Bistrici, se Sloveniji deluje okrog 3.800 različnih pevskih zasedb. Tudi naši zbori (otroški, mladin- je uvrstil lutkovni krožek OŠ Ormož pod mentorstvom Maje Korban Črnjavič in Jolanda ski, odrasli in male vokalne skupine) se lahko pohvalijo s svojo kvaliteto, saj jih je kar Magdič s predstavo Pleši, pleši ovčka. nekaj dosegalo regijsko raven: OPZ Tilen OŠ Miklavž pri Ormožu (zborovodja Leon 14. aprila pa se je pri Sveti Ani odvilo regijsko srečanje otroških gledaliških skupin. Na Lah), OPZ GŠ Ormož (zborovodkinja Tadeja Mesarič), OPZ OŠ Središče ob Dravi srečanje sta se uvrstili tudi mlajša gledališka skupina OŠ Ormož (mentorica Irena Blago- (zborovodkinja Dragica Cvetko), OPZ OŠ Tomaž pri Ormožu (zborovodkinja Monika vič) s predstavo Ko se ptički ženijo in gledališka skupina učencev 9. razreda OŠ Miklavž Kelenc), OPZ Papagaj OŠ Ormož (zborovodkinja Alenka Šalamon), OPZ Velika Ne- pri Ormožu (mentorica Simona Klasinc) s predstavo Martin Krpan. Gledališka skupina delja, podružnica Podgorci (zborovodkinja Teodora Ivanuša), Pevsko društvo Okarina učencev 9. razreda OŠ Miklavž pri Ormožu pa je napredovala tudi na državno srečanje, (zborovodkinja Zlatka Puklavec Banjanin), ženska vokalna skupina JUA (zborovodkinja ki je potekalo 9.junija v Medvodah. Lucija Pocrnja) in mešani pevski zbor Honja pêj (zborovodkinji Zlatka Puklavec Banja- 9.maja je v Lenartu potekalo tudi regijsko srečanje otroških folklornih skupin. Tudi na nin in Larica Juvančič). tem srečanju sta sodelovali dve domači skupini, in sicer otroška folklorna skupina Škr- 10. septembra bo na območju OI Ormož potekalo regijsko srečanje pevcev ljudskih janček OŠ Sveti Tomaž (mentorica Katarina Pondrk) in starejša otroška folklorna skupi- pesmi in godcev ljudskih viž. Na srečanju se bodo predstavili tudi domačini – Pevsko na KD Podgorci (mentorica Matejka Majcen). Strokovni spremljevalec območnega sre- društvo Zrelo klasje pod vodstvom Dominika Pongračiča. Regijski nivo pa so dosegli čanja dr. Bojan Knific je na podlagi ogleda srečanja ocenil, da regijsko raven dosegajo tudi: pevke ljudskih pesmi FS KD Podgorci (vodja Dominik Majcen), pevke ljudskih tudi: mlajša otroška folklorna skupina KD Podgorci (mentorica Vesna Horvat), mlajša pesmi KD Fran Ksaver Meško Sveti Tomaž (vodja Jožica Rep), Ljudske pevke Sestre otroška folklorna skupina Kolca OŠ Sveti Tomaž (mentorica Mateja Munda) in mlajša Nedeljko KD Podgorci (vodja Ivanka Majcen), ljudski godci in pevci KD Simon Gre- otroška folklorna skupina OŠ Ivanjkovci (mentorica Klavdija Petrovič). gorčič Velika Nedelja (vodja Franc Mesarec), pevci ljudskih pesmi KD Obrež (vodja 18. maja je v Murski Soboti potekalo regijsko srečanje plesnih skupin, kjer se je pred- Danica Žerjav), pevke ljudskih pesmi KD Osluševci (vodja Marija Hebar) in godci ljud- stavila tudi Laura Roškar iz OŠ Stanka Vraza Ormož pod mentorstvom Božene Krivec. skih pesmi Stori čehoki KD Podgorci (vodja Dominik Majcen). Tudi regijsko srečanje odraslih folklornih skupin, ki je potekalo 11. junija v Majšperku, Vsem skupinam, njihovim mentorjem, vzgojiteljem, učiteljem, ravnateljem, staršem, ni minilo brez naših predstavnikov. Na srečanju sta se predstavili mladinska folklorna družinam… iskrena HVALA za ves trud, vzpodbude in potrpljenje, skupinam pa iskrene skupina Podkev KTD Miklavž pri Ormožu (vodja Leonida Novak) in odrasla folklorna čestitke ter veliko ustvarjalnih užitkov tudi v prihodnje!

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 8 ZGODILO SE JE 5. kogovska vinska kraljica je postala Anja Kocjan

Tekst in foto: Karolina Putarek vgust je tradicionalno čas za Dneve turizma na Kogu, ki jih v sodelovanju z vse- mi domačini organizira Turistično-kulturno društvo Kog. Osrednja prireditev je bila v soboto, 13. avgusta, ko so okronali tudi 5.kogovsko vinsko kraljico. ANovo okronana 5. kogovska vinska kraljica, je postala Anja Kocjan doma na Kogu. V spremstvu dosedanjih vinskih kraljic: Mateje Prapotnik, Aleksandre Kelemina Pleme- nič, Špele Borko in Polone Kolarič jo je okronal župan Občine Ormož Alojz Sok. Sicer pa se je na osrednji prireditvi marsikaj dogajalo. Najprej se je ob 14. uri začel 9. Vinski festival, na katerem so prisostvovali vitezi vina Ptujsko-ormoškega omizja in vinske kraljice slovenskega vinskega kraljestva. Zapeli so »Kogovski dečki« in člani MePZ DU »Zarja« Kog, zvrstilo pa se je tudi nekaj govornikov. Podeljena so bila priznanja vinogradnikom, ki so meseca maja prinesli vina na ocenjevanje, z naslovom »To vino je bilo pridelano na Kogu«. Predsednica komisije Lidija Ruška je povedala, da so vinogradniki dosegli odlične ocene in da je letnik 2015 ocenjen kot vrhunski letnik; od 50 vzorcev, ki so bili na ocenjevanju, jih je namreč 34 prejelo zlata odličja. Po podelitvi priznanj je bilo možno poskusiti 17 sort ocenjenih vin sedmih vinogradnikov, zraven Zbornik Zakladnica naše so postregli s kmečko malico. Potem se je dogajanje nadaljevalo ob stari trti, kjer so zaplesali plesalci Folklorne skupine Kog pod vodstvom Anice Pevec, vinogradnik Bo- ustvarjalnosti rut Prapotnik je z domačimi fanti postavil klopotec, predstavile so se slovenske vinske kraljice, zbrane pa je še zadnjič v vlogi kogovske vinske kraljice nagovorila dosedanja kraljica Polona Kolarič. Vzporedno dogajanje je potekalo vse naokrog. V Košarkini hiši Mag. Irena Kandrič je bila na ogled razstava "Od zrna do kruha", mladi udeleženci so ustvarjali v otroških podbujanje ustvarjalnega oziro- ustvarjalnih delavnicah, na stojnicah so svoje dobrote in izdelke ponujali lokalni pride- ma kreativnega pisanja, slikanja, lovalci, dišalo je izza šanka, kjer se je kuhalo in cvrlo, za zabavo pa je poskrbel domači fotografiranja, komponiranja in ansambel Ritem. Seveda pa tudi letos ni šlo brez tekmovanja v kuhanju kisle juhe. So- Studi kreativnega prevajanja, kateremu delovalo je 5 ekip: domačini z Gomile, TD Središče ob Dravi, OZ VVS Ormož, Aktiv je bil namenjen projekt ustvarjalnosti na kmečkih žena Ormož in ekipa »Kogovski zeti s kogovsko snaho«. Po mnenju komisije Osnovni šoli Ormož, je izraz želje, da bi so najboljšo kislo juho skuhali Gomilčani, drugi so bili TD Središče ob Dravi in tretji naši učenci videli več, širše, nenavadno, OZ VVS Ormož. Vse juhe pa so brezplačno lahko poskusili tudi obiskovalci. metaforično, poglobljeno in da bi ustvarjalno in izpopolnjeno živeli svoje življe- nje, saj smo prepričani, da ustvarjanje ži- 45. Dan gasilcev GZ Ormož vljenju daje smisel. V šolskem letu 2015/2016 je na Osnovni šoli Ormož potekal projekt z naslovom Naslovnica zbornika Zakladnica naše ustvarjalnosti Zakladnica naše ustvarjalnosti, znotraj katerega so se vrstili različni natečaji. Kot Komisije teh natečajev so opravile tudi prvi je bil razpisan za učence od 1. do 9. izbor najboljših prispevkov in/ali izdelkov razreda literarni natečaj z naslovom Moja in ti so bili uvrščeni v zbornik Zakladni- pesem, ki je vabil učence, da ustvarjajo ca naše ustvarjalnosti. Na vse natečaje so pesmi na teme ljubezni, življenja, druž- učenci oddali 554 izdelkov; v zbornik smo beno-kritične in domišljijske pesmi ter uvrstili dela 101 učenca in 161 najboljših morda še največji izziv za mlade ustvar- del po izboru šolskih komisij. jalce – ustvarjanje pesmi v tradicionalnih Zbornik, ki je bil javnosti svečano pred- pesniških oblikah (npr. balada, sonet, ro- stavljen v torek, 31. 5. 2016, v Domu kul- manca, uspavanka, haiku …). Ta poučni ture Ormož, je uredila mag. Irena Kandrič, del zbornika je hkrati učenčev minipriroč- tehnična urednica zbornika je Sonja Posa- nik klasičnih pesniških oblik. Z njimi bo vec, prof., logotip za ta zbornik sta ustva- zbornik ohranil živost, saj bodo po njem rili Janja Rudolf, prof., in Renata Pučko, posegali tudi učenci naslednjih generacij, prof., ki je zbornik tudi grafično oblikova- ki bodo videli, da pesniške oblike niso la. Uvod v zbornik je zapisala ravnatelji- Tekst in foto: Mirko Fekonja vodjo Uprave za zaščito in reševanje, izpo- nekaj, kar je tuje in nedosegljivo, ampak ca OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes, an gasilcev je GZ Ormož svečano stava Ptuj, Dragomirja Murka, predsednika bodo zbrane pesmi zanje učni pripomo- prof., razmišljanje o ustvarjanju mag. Ire- praznovala 9.7.2016 na Hardeku, krajevne skupnosti Ormož Vlada Hebarja, ček in motivacija, da zaupajo vase, da se na Kandrič in strokovno spremno besedo saj PGD Hardek letos praznuje gospoda župnika patra Draga Avsenaka ter začnejo igrati z besedami in verjamejo, da profesorica mladinske književnosti na D120 letnico delovanja. seveda številne druge vabljene goste, spon- tudi sami zmorejo kaj takega. Pedagoški fakulteti Maribor, red. prof. dr. V sklopu praznovanja je dan prej poteka- zorje in donatorje. Na pesniški natečaj je prispelo 130 pesmi. Dragica Haramija. lo že tradicionalno 8. srečanje operativnih V svečanem mimohodu je sodelovalo 180 Komisije, ki so jih sestavljali učitelji naše Z izdanim zbornikom Zakladnica naše članov Gasilske zveze Ormož. Namen sre- gasilcev, gasilk in gasilske mladine. Pred- šole, so izbrale 54 najboljših pesmi 36 av- ustvarjalnosti želimo spodbuditi nadaljnja čanja je druženje operativcev. V treh gasil- stavili so se tudi starodobna gasilska vozila torjev in jih uvrstile v ostalih šest natečajev ustvarjanja vseh naših učencev, saj smo skih igrah se je med sabo pomerilo 11 pro- in črpalke. Za njimi pa gasilska vozila GZ (likovni natečaj po razredih, individualni prepričani, da ustvarjanje pomeni razvoj stovoljnih gasilskih društev iz GZ Ormož. Ormož. likovni natečaj, glasbeni natečaj, foto- in da z njim prihajajo nove ideje, zamisli, Prve tri ekipe so prejele simbolične nagra- Za kulturni program na prireditvi je poskr- grafski natečaj, prevajalski natečaj – an- možnosti ter nove, drobne ali velike, rado- de, PGD Ormož pa za zmago znova tudi bel ženski gasilski pevski zbor GZ Ormož gleščina, prevajalski natečaj – nemščina). sti življenja. prehodni pokal, kar jim je uspelo že četrtič. in mladina PGD Hardek. Ob častitljivem Drugi so bilo gasilci iz Podgorcev, tretji pa jubileju društva so blagoslovili novo MB gasilci iz Loperšic. 8/8 in prenovljen gasilski dom. Ob tej pri- Na osrednji prireditvi je bilo prisotnih vseh ložnosti so izdali Bilten in zlato priponko v 15 gasilskih društev, ki sestavljajo GZ Or- spomin na 120-letno prehojeno pot. mož. S prihodom so nas počastila tudi dru- Podeljena so bila priznanja in odlikovanja. štva sosednjih GZ ter iz pobratenega dru- PGD Hardek in PGD Ormož, ki v leto- štva iz R Hrvaške. šnjem letu praznujeta 120 in 130 let svo- Častni vod je ob koračnici ormoškega pi- jega delovanja, sta prejela plakete GZ Slo- halnega orkestra dočakal vsa društva in venije. PGD Hardek je prejel še zlati znak vabljene goste. Sekretarja ministrstva za Civilne zaščite. obrambo mag. Miloša Bizjaka, generalne- Prisotni gostje so si po uradnem delu v ga direktorja Uprave za zaščito in reševa- spremstvu predsednika GZ Ormož mag. nje Darka Buta, častnega predsednika GZ Dejana Jurkoviča ogledali tudi prostor in Slovenije Ernesta Eorya, predstavnika GZ gradbišče prvega gasilskega vadbenega Slovenije, člana poveljstva GZ Slovenije in centra v Sloveniji, ki se gradi prav v Ormo- poveljnika Podravske regije Dušana Vižin- žu. Bili so navdušeni nad lokacijo in vide- tina, župana Občine Ormož Alojza Soka, nim, nam zaželeli čimprejšnje dokončanje regijskega poveljnika Civilne zaščite in in obljubili, da se vidimo na odprtju le-tega. Predstavitev zbornika Zakladnica naše ustvarjalnosti (Foto: Janja Rudolf)

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 ZGODILO SE JE 9 Klinc pa še Trst! – roman Franca Mikše Nadica Granduč etošnje poletje je poskrbelo za zanimiva literarna srečanja, še zlasti zato, ker sta se ponovno predstavila Franc Mikša z romanom in pozneje še Matej Mertik s pesniško zbirko, torej kar dva ormoška literata. Prvo predstavitev smo doživeli v Lzačetku junija, in sicer s Francem Mikšem, z njegovim drugim romanom. Nedolgo nazaj nas je razveselil s svojim prvencem, z romanom iz življenja dveh diplomatov, od katerih je eden prav on. Takrat je napovedal skorajšnji izid svojega drugega romana, ki ga posve- ča svojima materi Tereziji in očetu Frančku. Obljubo je vestno izpolnil in pred nami je izredno kompleksno delo s provokativnim naslovom Klinc, pa še Trst! Glavni akter in povod za nastanek romana je pisateljev oče Franček Mikša, ki ga v romanu spoznavamo kot vsestransko, celo izredno zanimivo osebnost. Po skromno preživelem otroštvu na manjšem posestvu blizu Ptuja, vendar zelo bo- gatem s poslušanjem napetih zgodb iz svojega kmečkega okolja, je svoj rojstni kraj kmalu zapustil, saj so ga sedemnajstletnega vpoklicali v Hitlerjevo vojsko na rusko fronto. Še skoraj otrok je doživljal grozote vojne, mnoge smrti svojih soborcev in civilistov… Z veliko sreče je uspel prebegniti v rusko armado, od koder se je z neverjetnimi težavami vračal domov. Dovolj, da je dozorel za vse, kar ga je čakalo na nadaljnji življenjski poti. In kako nam je pisatelj približal to in vsa poznejša doživetja? Zelo domiselno! Zgodbe Predstavitve romana v Ormožu so se udeležili tudi pisateljevi sošolci… Foto: HOST očetovega življenja in mnoge druge zajame v potek ene same noči, ki jo oče Franček pre- živi na postaji Ljudske milice v Ormožu, kamor so ga privedli kot edino pričo predrzne in znanjem mizarja in čutom za lepoto obnavlja kose starega, dragocenega pohištva. Svoje takrat hudo nevarne izjave klinc, pa še Trst! pripovedovanje dopolnjuje z zanimivimi srečanji z dekleti in ženskami, ki jih srečuje pri Franček je namreč bival s svojo družino v stanovanju takratne Nižje gimnazije Ormož kot projekcijah filmov, za kar je bil prav tako usposobljen. hišnik in dober prijatelj »grešnika«, ravnatelja gimnazije Jerneja Zajška. Prav ta je namreč Poleg gradu spoznava še nekatere druge starodavne prostore, kot npr. Veselkovo klet, edi- izrekel »bogokletne besede« ob sprejemu obvestila o vpoklicu za obrambo Trsta – vemo, ni pomembnejši ostanek nekdanjega frančiškanskega samostana. Prav Veselkova klet naj da so to bila zgodnja, za mlado državo nevarna leta. Dovolj hrabra izjava, da mu je gro- bi bila zdavnaj nekoč skrivno mesto, na katerem sta se (domnevno) srečala celo Marija zilo vse najhujše, tudi Goli otok. Franček se je dobro zavedal, da je vsa teža zaslišanja na Magdalena in sam Jezus, ki naj bi ju vezalo mnogo več kot skupna krščanska vera… Če njegovih ramenih. se peljemo še malo naprej iz Ormoža med vinorodne hribčke, pa bi lahko (z veliko sreče) Zasliševala sta ga pomembna udbovca iz Maribora, prisotni pa so bili še domači miličniki našli celo sveti gral, najbolj iskan in skrivnosten predmet. s komandirjem. Zaslišanje se torej začne, domiselni Franček pa odpre izvir svojih mnogih Tako poteka in poteče dolga, dolga noč. Kaj bo z ravnateljem? Na srečo, in seveda po za- doživetih in slišanih zgodb, ki se vrstijo v neverjetnem tempu. Zasliševalce ta tok potegne slugi domiselnega Frančka, je kaznovan le s strogim opominom in s takojšnjim odhodom za seboj, pridružijo se mu, dodajajo še vrsto svojih izkušenj, začinjenih s poveličevanjem na orožne vaje (ki potekajo za grešnika kar prijetno in postanejo bolj nagrada kot kazen). ene in edine resnice tistih prvih povojnih let in neizmerno verovanje v nov in do konca Še vedno pa ga lahko, če ne bo deloval v skladu s pričakovanji nove oblasti in ravnatelj- pošten svet. (Ali so res verjeli vanj?) Poleg osebnih Frančkovih doživetij zvemo iz njego- skega položaja, pošljejo na prevzgojo, vemo, kam… vih pripovedi marsikaj zanimivega o preteklosti, segajoči tudi nekaj stoletij nazaj. Tukaj Dodajmo vsemu zapisanemu še pisateljevo široko zgodovinsko in siceršnjo razgledanost, so delno zgodovinsko, delno mitsko obarvane dogodivščine mogočnih ptujskih grofov, veliko mero duhovitosti in humorja, imenitno naslikane zaščitnike reda in režima, ki za- turniških graščakov, legenda o potopljeni turniški cerkvi… Med njegovimi ptujskimi živijo pred nami neverjetno polno, pa še karikirana osebnost ravnatelja Zajška z zmanj- spomini so tudi zanimive zgodbe o nekdanji duhovščini. Nastopajo še čarovnice in nekda- šanim občutkom za prav in ne prav… Zamislimo si odraščajočega fanta, današnjega pi- nje verovanje vanje. Pojavijo se tudi vampirji(-ke), med drugim znameniti grof Drakula. satelja, živečega v šoli, ki svoj čas izpolnjuje z branjem debelih knjig, posebno rad pa s Zasliševalci in poslušalci ne zaznajo njegovega pravega namena: zavlačevati in podalj- poslušanjem očetovih dogodivščin, s katerimi v kvartaški druščini, pri njih doma, zabava šati čas zaslišanja, odmakniti razsodbo. Sledijo še zgodbe (tudi legende) o Ormožu, v prijatelje. Združimo vse to še z veliko ljubečega razmišljanja o svojih v Ormožu, v času, katerega se je Franček dobro vrasel. Navdihuje ga ormoški grad s svojimi nekdanjimi ki ga je preživel daleč na tujem, in tam deset let ustvarjal pričujoče delo. stanovalci, s poslednjim grofom pa se dobro razumeta; Franček mu, med drugim, s svojim Vzemite si čas še vi in preberite zanimiv roman.

V poljedelskem podjetju Jeruzalem Odlikovanje Policije – Ministrstva za Ormož SAT pridelali 2800 ton pšenice notranje zadeve Republike Slovenije

Tekst in foto: Karolina Putarek Tekst: ANTON KACE ulij je bil čas žetve. Tudi v največjem poljedelskem podjetju JERUZALEM OR- Foto: Žalar MOŽ SAT (storitve, agrar, trgovina), d.d., PC POLJEDELSTVO so poželi pride- ovska družina je prejela lek, ki je letos dozorel na 390 hektarjev polj. S po 3 kombajni so želi vse od 5. do na pobudo Postaje policije Jkonca julija. »Žal se je zaradi nestabilnega vremena letošnja žetev zavlekla«, je povedal Ormož odlikovanje Polici- Franc Puklavec, vodja poljedelstva v podjetju Jeruzalem Ormož SAT. Letos so pridelali Lje-Ministrstva za notranje zadeva okrog 2800 ton pšenice zadovoljive kvalitete. R Slovenije - BRONASTI ZNAK Tako kot ostali pridelovalci zlatega zrnja, pa tudi v podjetju Jeruzalem Ormož SAT z POLICIJE ZA SODELOVANJE pri letošnjimi odkupnimi cenami pšenice niso zadovoljni, težko da bodo s prodajo sploh krepitvi varnosti. LD Velika Nede- pokrili stroške. Kot pravi direktor podjetja Marko Plohl (ki je s 1. januarjem letos zaradi lja zelo dobro sodeluje s policisti na upokojitve zamenjal dolgoletnega direktorja Franca Krabonjo), ima PC POLJEDEL- mejnem območju. Naše lovišče na- STVO sicer skupaj 1300 hektarjev obdelovalnih površin. Pšenico so letos posejali na tre- mreč meji na R Hrvaško. Odlikova- tjini svojih polj, še toliko imajo tudi koruze, na ostalih površinah pa pridelujejo ječmen, nje smo prejeli ob Dnevu policije, na oljno ogrščico, hmelj in buče. Letos so na 10 hektarjih poskusno posejali tudi konopljo. proslavi v Poljčanah, dne 27.6.2016. Trenutno pa najlažje po dokaj ugodnih cenah prodajo oljno ogrščico.Podjetje bo s se- To odlikovanje nam seveda veliko janjem pšenice vztrajalo tudi prihodnje leto, ker je nujna za kolobar, je povedal Plohl, pomeni, predvsem pa za nadaljnje verjetno pa bodo zasejali manjšo količino. Poljedelci sicer pridelajo polovico pšenice od uspešno delo in sodelovanje na mej- količine, ki jo v Sloveniji potrebujemo. Ampak evropski trg je ima več kot dovolj, temu nem območju, še posebej sedaj v primerne so tudi cene. Tako odkupovalci zatrjujejo, da zaradi zniževanja cen na svetov- času migracijske krize. nih borzah za tono (najboljšega) zlatega zrnja ne morejo ponuditi več kot 165 evrov, kar pa je kar za 20 evrov manj kot lani.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 10 ZGODILO SE JE Evropska komisija na obisku Ormoških lagun

Tekst in foto: Karolina Putarek onec avgusta si je Evropska ko- območju reke Drave – med Mariborom in misija iz Bruslja v sklopu pro- Središčem ob Dravi. Vrednost projekta jekta LIVEDRAVA ogledala je 4.409.483 EUR (za ureditev ormoških Kureditve na območju ormoških lagun. Obi- lagun je bilo porabljenih okrog 500 tisoč skovalci so bili nad postorjenim navduše- evrov). Evropska unija je prispevala ni, tako kot je navdušen vsak, ki jih obišče: 50% sredstev, zato si je izvajanje projek- Septembra 2012 je DOPPS začel izvajati ta v minulih dneh ogledala tudi evropska projekt LIVEDRAVA, ki ga preko finanč- komisija. Muriel Drukman, članica nega mehanizma Life+ sofinancira EU. V komisije EU, je dejala, da je Ormoški re- okviru projekta, ki poteka do leta 2017, zervat eden najlepših, kar jih je videla tako DOPPS nadaljuje z uresničevanjem v okviru projekta Livedrava. »Danes smo zelene vizije prihodnosti za ormoške lagu- imeli priložnost, da ga vidimo, in res sem ne. Zadali so si 3 poglavitne cilje: ohra- vesela, da sem si lahko ogledala izvrsten njanje bogate biotske pestrosti območja rezultat tega projekta. Pravzaprav sem z aktivnim upravljanjem, za obiskovalca članica komisije, ki si ogleduje izvajanje pristno doživetje narave, izobraževanje in projekta LIVE, pa ne samo v Sloveniji. nove razvojne priložnosti za lokalno sku- Ogledujemo si, če je namen projekta do- pnost ter postaviti znanstvenoraziskoval- sežen, delamo selekcijo in preverjamo, ni center. Do danes so cilji več ali manj ali so sredstva za varstvo in ohranitev ne- doseženi. okrnjene narave bila dejansko porabljena Ormoške lagune so blizu 60 hektarjev ve- za svoj namen«, je pojasnila ob obisku v v prihodnje ostane v službi varstva narave. urejeno infrastrukturo odprt za javnost. liko mokrišče, ki leži na območju rečnega Ormoških lagunah. »Vodstvo tovarne je idejo podprlo, z njo Kakovostno doživljanje narave je omo- ekosistema Drave ob Ormoškem jezeru. »Tukaj imamo še veliko možnosti, sploh pa se je strinjal tudi večinski lastnik – ni- gočeno z učno potjo, z opazovalnicami Mokrišče je izjemnega nacionalnega in pa imamo še veliko načrtov«, pa je dejal zozemska korporacija Royal Cosun. Ta je in s centrom za obiskovalce, kjer so učil- mednarodnega pomena za številne ogro- dr.Damijan Denac – direktor DOPPSa, ki 2. marca 2010 celotno območje bazenov nica, sanitarije, mize, klopi za počitek in žene vrste ptic, in te so v DOPPSu pravza- je spomnil, da je DOPPS lagune dobil v podarila DOPPS-u z namenom vzpostaviti morebitno malico in drugo. Poti so prila- prav odkrili že pred desetletji, je povedal času procesa zapiranja Tovarne sladkorja naravni rezervat«, je pojasnil nekdanji di- gojene tudi za obiskovalce s posebnimi direktor dr.Damijan Denac. Ormož, ki je bil posledica reforme slad- rektor TSO Ormož Jurij Dogša, ki si je potrebami. Projekt z naslovom »Obnova rečnega eko- kornega sektorja v Evropski uniji. S tem lagune ogledal v spremstvu predstavnikov Rezervat bi lahko tako z malo domišljije, sistema nižinskega dela Drave v Sloveni- se je izkazala priložnost, da območje la- evropske komisije. kot del turistične ponudbe, kmalu postal ji« , imenovan LIVEDRAVA, se izvaja na gun s svojo izjemno biotsko pestrostjo tudi Sicer pa je rezervat že kar nekaj časa z pomembna pridobitev za občino. KGZS v boj z mlečno krizo Ekipa Lačaves – Kajžar – Povzela po objavi KGZS Karolina Putarek Zaskrbljujoče stanje v mlečnem sektor- Vodranci PRVAK 2016 Poletne elik padec cen mleka, kot posle- ju je obravnavala tudi delovna skupina dica povečane prireje na ravni za mleko pri Ministrstvu za kmetijstvo, nogometne lige Miklavž – Kog EU in potrošnji, ki ne sledi temu, gozdarstvo in prehrano, ki je med drugim Vmočno ogroža obstoj slovenskih kmetij, predlagala naslednje ukrepe, ki bi poma- ki se ukvarjajo s prirejo mleka. V zadnjem gali premostiti težave v verigi od prireje Tekst in foto. Karolina Putarek desetletju so v mlečni sektor sicer bila do prodaje mleka: Miklavžu pri Ormožu je bil konec avgusta zaključek POLETNE LIGE MI- vložena tudi visoka vlaganja za izbolj- • reprogramiranje finančnih obveznosti KLAVŽ-KOG 2016 v malem nogometu. V ligi je v teku poletja zaigralo 6 ekip, šanje konkurenčnosti. Število kmetij, ki za kmetije v največjih težavah z neodpla- ki jih sestavljajo nogometaši iz osmih vasi v KS Miklavž pri Ormožu in šestih tržijo mleko v zadnjih desetletjih, se je čanimi obveznostmi za investicije, Viz KS Kog, nocoj, v slavnostnem zaključku, pa sta se pomerili najboljši dve ekipi skrčilo za skoraj polovico, kljub temu da • sofinanciranje obresti za kredite (na dr- Lačaves – Kajžar – Vodranci proti ekipi Miklavž – Jastrebci. Glede na število zbranih se je obseg prireje povečal. žavni in lokalni ravni), točk, je PRVO mesto osvojila ekipa Lačaves – Kajžar – Vodranci, DRUGA je bila ekipa Kmetijsko-gospodarska zbornica Slove- • delno poplačilo socialnih prispevkov Miklavž – Jastrebci in TRETJA ekipa Vinski Vrh – Kog – Krčevina. Vse tri ekipe so nije (KGZS) je tako v juliju objavila ukre- (potreben poseben interventni zakon ali prejele pokale, ki so jih zmagovalcem podelili Emil Trstenjak, predsednik KS Miklavž pe, ki jih želi uveljaviti tako, kot so bili iti preko sheme državnih pomoči s sku- pri Ormožu, Boris Plohl, predsednik ŠD MLADOST Miklavž pri Ormožu, in Sandi predlagani na ravni Evropske unije, med pinskimi izjemami), Žganec, predsednik ŠD Kog. Poseben pokal pa je prejel tudi najboljši strelec Amadej drugim: • sofinanciranje prevoznih stroškov mle- Sklepič, ki je v letošnji ligi zadel kar 18 golov. Golman zmagovalcev (ekipe Lačaves – • uvedbo enkratne pomoči mlečnemu ka do zbiralnice za oddaljene kmetije, Kajžar – Vodranci) Emil Trstenjak je povedal, da je bila letos to šele druga poletna liga sektorju po zgledu iz leta 2015, s predlo- • razpisi CRP na temo, kako poceniti ekip v malem nogometu, ki so sestavljene iz nogometašev krajevnih skupnosti Miklavž gom, da država članica lahko prispeva stroške pri prireji mleka, pri Ormožu in Koga, glede na zagnanost sodelujočih pa bo gotovo postala tradicionalna. k sredstvom EU še dodatna nacionalna • svetovanje tehnoloških in ekonomskih Tako predsednik ŠD MLADOST Boris Plohl, kot predsednik ŠD KOG Sandi Žganec, sredstva, ukrepov za reševanje kmetij v težavah, sta povedala, da so ekipe sestavljene v glavnem iz mladih nogometašev, ki jim nogomet • dvig intervencijske cene, • vzpostaviti nove oblike svetovanja pomeni možnost športnega udejstvovanja in možnost aktivnega preživljanja prostega • uvedbo ukrepa zasebnega skladišče- in usposabljanja kmetov, npr. panožni časa ter druženja. To pa je tudi garancija, da bo liga obsta. Ob dvajsetletnici Kulturno- nja, ki naj bo prožnejši glede sproščanja krožki. -športnega društva Dobrava 1996-2016. na trg, oz. da se zagotovi izvoz teh količin iz EU, Za dolgoročno izboljšanje položaja v • doseči na politični ravni odpravo ru- mlečnem sektorju, ki bi nudil stabilne skega embarga, pogoje za kmetije, ki pridelujejo mleko, • obvezno označevanje porekla mleka, pa KGZS predlaga krepitev odnosov v ce- • omogočiti državam članicam ugodna lotni mlečni verigi, ki vključuje pravične izvozna posojila za izvoz mleka iz EU, cene med deležniki. Nujno je udejanjenje • zagnati dodatno promocijo o koristno- sheme »Izbrana kakovost«, katere namen sti (zdravstvene navedbe) uživanja mleka je za povečanje ugleda v Sloveniji prireje- in mlečnih izdelkov, nega mleka. Da bo shema zaživela, je nuj- • določiti pravila (maksimalne višine na vključitev večine kmetij v sistem cer- marž) znotraj mlečne verige na ravni EU, tificiranja in intenzivna promocija sheme. • ustanoviti organ pri komisiji EU, ki bo Za večjo ekonomsko stabilnost živino- dnevno spremljal razmer na trgu mleka in rejskih kmetij je treba dati več poudarka mlečnih izdelkov in o tem obveščal komi- predelavi mleka na kmetijah in nepo- sijo EU, sredni prodaji. Seveda pa so dolgoročne • uvesti mehanizem za omejevanje prire- sistemske rešitve še zavarovanja tveganj je mleka na ravni EU, preko rizičnega sklada, zavarovanja do- • zagotoviti ugodna posojila za nakup hodkovnih tveganj, pogodbeni prevzemi repromateriala, reprogramiranje posojil in cenovnih tveganj v verigi in ne nazadnje znižanje carin za repromaterial. davčna politika.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 ZGODILO SE JE 11 V Ormožu izvedli že 11. Mladinski raziskovalni tabor

Tekst in foto: MCO tednu od 14. do 22. julija 2016 je jih je seznanila z botaničnimi lastnostmi v Ormožu potekal mladinski raz- dreves, zanimivimi zgodovinskimi dej- Viskovalni tabor, ki so ga izvajali stvi in pripovedmi o ormoškem grajskem Ljudska univerza Ormož, enota Mladin- parku, drevesa so določili po listih, lubju, ski center Ormož in Območno združenje obliki, izmerili obseg debel ter se naučili Rdečega križa Ormož. določiti višino dreves. Spoznali so zani- Tabora se je udeležilo 12 otrok, starih mivosti in značilnosti dreves, posebej še med 6 in 15 let. Otroci in mladi so sku- ormoških drevesnih posebnosti, kot so paj raziskovali, ustvarjali, se na sproščen tulipanovec, maklura, ginko in sekvoja. način in nevede učili in se seveda družili Ker je Ormož na meji s Hrvaško, so en in zabavali, saj so bile vendar počitnice. dan obiskali tudi zanimiv, a žal nekoli- Namen organizatorjev je bil, da se poči- ko zapuščen Arboretum Opeka v Vinici tničarji zavedo lepot, posebnosti in pomena Hrvaškem, kjer so drevesa opazovali, na narave, ki nas obdaja. Teden druženja jih spoznavali in bili pozorni na njihove so posvetili pretanjenemu opazovanju nenavadne oblike, ki nam dajejo obču- narave iz več vidikov. Naravo so opa- tek, da nam narava hoče nekaj povedati. zovali s čutili: tipali, gledali, poslušali, Mentorica Tadeja Ozmec jih je poučila nekoliko manj okušali in vonjali. Potem o tehnikah dobrega fotografiranja in naj- so spremenili zorni kot in poglobljeno dene zanimive sporočilne oblike so tako opazovali podobe narave ter skušali do- mojstrsko ujeli v objektive telefonov in otroci, še nevešči pisanja, so svoje ideje umeti, kaj nam sporoča s svojimi oblika- fotoaparatov. Sledila sta dva ustvarjalna narisali ter s pomočjo starejših prijateljev mi. Pozorni so bili na zanimive podobe dneva, ko so na podlagi svežih izkušenj, še zapisali. dreves, vej, krošenj, debel ter na krilih pod mentorstvom Tadeje Ozmec in Mate- Zadnji dan so pripravili razstavo nasta- domišljije zaznavali skrita sporočila. Kot je Žerjav, nastale fotografije natisnili ter lih izdelkov (fotografskih, likovnih, lite- čuječi opazovalci so svoje čute še izostri- slikarsko dodelali. Mentorica Marijana rarnih), si zamislili in izvedli nastop za li, se ozrli vase ter se predali lastni ume- Korotaj je poskrbela, da so pod vplivom starše in ostale obiskovalce ter tiskovno tniški ustvarjalnosti. Risali so samosvoja svežih navdihov brezmejne otroške ali konferenco za medije. Udeleženci tabora magična drevesa, obdelovali fotografije, mladostne domišljije literarno ustvarjali. so ob zaključku povedali, da so se imeli jih umetniško dodelali ter se literarno iz- Igrali so se z besedami, jih povezovali v zelo lepo, spoznali so nove prijatelje, do- ražali. V sklopu tabora so si ogledali in literarne mojstrovine, pisali pesmi, zgod- bili pozitivne izkušnje kreativnega preži- podrobno spoznali drevesa v ormoškem be in haikuje o naravi in drevesih ter se- vljanja počitniškega časa in da si želijo še parku. Mentorica Maja Botolin Vaupotič veda o lastnem doživljanju le-teh. Mlajši več takšnih taborov. Drugo srečanje veteranov 26. kros za gasilsko Podravske regije pri mladino v Senešcih

Miklavžu pri Ormožu Tekst in foto: Mirko Fekonja rostovoljno gasilsko društvo Senešci, ki spada pod okrilje GZ Ormož, je organi- ziralo 2.7.2016 že 26.tradicionalni kros za gasilsko mladino. To je tekmovanje z Pnajdaljšo tradicijo v GZ Ormož. V zelo vročem vremenu in na dobro pripravljeni progi se je krosa udeležilo 10 društev iz dveh gasilskih zvez. GZ Ormož in GZ Sv. Tomaž pri Ormožu, skupaj 96 mladih gasilcev in glasilk. Doseženi so bili naslednji rezultati. PIONIRKE: 1. PGD Miklavž pri Ormožu, 2. PGD Pršetinci, 3. PGD Loperšice PIONIRJI: 1. PGD Ormož, 2. PGD Miklavž pri Ormožu, 3. PGD Pršetinci MLADINKE:1. PGD Miklavž pri Ormožu, 2. PGD Senešci, 3. PGD Savci MLADINCI: 1. PGD Savci, 2. PGD Miklavž pri Ormožu, 3. PGD Koračice Skupno prvo mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa gasilcev in gasilk iz PGD Miklavž pri Ormožu, ki je tekmovala v vseh kategorijah z največjo udeležbo mladine. Za mlade gasilce so domači gasilci pripravili zelo bogat spremljevalni program. Slovenska vojska, 157-logop, je prikazala uporabo in namen vojaškega vozila »Patria SKOV 8x8«. Največje navdušenje pa je bilo, ko so mladi gasilci dobili čelade in se popeljali s tem mogočnim vojaškim vozilom. Kinološko društvo za reševalne pse Maribor je v svojem programu Tekst in foto: Mirko Fekonja nazorno prikazalo delo z reševalnimi psi ter demonstracijo iskanja pogrešane osebe. V asilska zveza Ormož je v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Mi- demonstracijski vaji je sodelovala tudi osrednja enota PGD Ormož in prikazala tehnično klavž pri Ormožu v mesecu maju organizirala in tudi odlično izpeljala dru- reševanje ob morebitnem porušenju objekta.Popoldne se je zgodil veliki trenutek za ope- go srečanje veteranov Podravske regije. Le-to je potekalo v okviru krajevnega rativce, člane in krajane PGD Senešci, ki spadajo v prvo kategorijo. Prevzeli in dali so v G uporabo novo gasilsko vozilo GVM-1 Opel Vivaro. Mladi gasilci in mentorji so se zado- praznika KS Miklavž pri Ormožu. Srečanja se je udeležilo preko 400 veteranov iz Ga- voljni, z lepimi občutki in novim znanjem, pozno vrnili domov v svoja društva. silskih zvez Ormož, Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Kidričevo, Lenart, Majšperk, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Trnovska vas-Vitomarci. Uvodoma so veterane pozdravili visoki gostje mag. Janez Merc in Jožef Smole, član upravnega odbora in predsednik Sveta veteranov Gasilske zveze Slovenije, Borut Predan in Janez Paušner, vodja veteranov Podravske regije in veteranov GZ Ormož mag Dejan Jurkovič, predsednik GZ Ormož, in Alojz Sok, župan Občine Ormož. V kulturnem programu so nastopili domači člani folklorne skupine »Metla«, tamburaška skupina »Zlate strune« in nepogrešljive članice Ženskega pevskega zbora GZ Ormož. Sledili so pogostitev, druže- nje, sprehod po Miklavžu, ogled cerkve ter ogled Gasilskega muzeja PGD Miklavž pri Ormožu. Gasilski muzej pa je ob tej priložnosti izdal spominsko razglednico in osebno poštno znamko. Udeleženci so jo lahko dobili ob vstopu na prostor druženja. Osem ekip pa se je pomerilo v treh šaljivih gasilskih igrah, ki so bile pripravljene na temo zgodovina gasilskega orodja in opreme ter spretnosti v delu z gasilskim orodjem. Najbolje se je odrezala GZ Majšperk, drugi so bili veterani GZ Kidričevo in tretji domači veterani GZ Ormož. Po podelitvi nagrad so za dobro vzdušje poskrbeli člani ansambla Modrijani, domači gasilci so na žaru spekli vola, vinogradniki pa so poskrbeli za žejo. Nihče ni odšel domov lačen in žejen.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 12 ZGODILO SE JE Osnovnošolci razgibali ormoško Mestno grabo

Tina Zadravec er učenci v šoli preživijo pribli- žno četrtino dneva, večino svojega dela pa opravljajo sede, se Kzaradi večurnega sedenja pri pouku in domačem učenju znižuje njihova gibalna sposobnost. Otroci in mladostniki tako postajajo vse bolj sedeča populacija, zato so se na OŠ Ormož odločili, da dinamično šolsko življenje in delo poglobijo s celole- tnim šolskim projektom, ki so ga poimenovali Športna gibanica, in tako prispevajo k telesnemu, duševnemu in čustvenemu razvoju učencev z upanjem, da bodo aktiven življenjski slog prenesli tudi v odra- slo dobo. Tako so pri pouku redno izvajali minute za zdravje, pozdrav soncu, se razgibali na rekreativnem odmoru, obiskova- li letno učilnico v čudoviti šolski okolici, migali pri jutranjem varstvu, podaljšanem bivanju, izbirali izbirne predmete in inte- resne dejavnosti s športno vsebino ter se navdušeno udeleževali vseh delavnic projekta Zdrav življenjski slog, ki letos že drugo šolsko leto zapored navdušuje učen- ce vseh starosti. Jeseni je vseh 364 učencev skupaj z uči- telji napolnilo ormoški mestni park, ko so šolski kros aktivno popestrili še s tremi projekti, in sicer so bili to To smo mi, drugačnost nas bogati, v okviru katerega so z učenci tekli tudi učenci OŠ Stanka Vraza iz Ormoža, Tek podnebne solidarnosti (pri Slovenski karitas), Utrinek s slovesnega odprtja igral za najmlajše pred OŠ Ormož (Foto: T. Z.) v okviru katerega so pretekli kar 491 km solidarnosti, ki so jim jih v znamenju pro- tristoglavo množico učencev in njihovih na mivki), Planinsko društvo Maks Meško katerem se je letos ob petih loncih po- jekta Simbioza giba pomagali preteči tudi staršev po slovesnem odprtju igral, ki jih Ormož (hoja po vrvi in aktivnosti alpini- merilo prav toliko skupin 28 prijavljenih starši in stari starši učencev. je s slovesnim prerezom traku učencem stov), ŠD Ultimate Frisbee Maribor (osno- očetov. Športno gibanico pa so učencem skozi predala ravnateljica šole Majda Podpla- ve frizbija), Hokejski klub Moravske To- Minula sobota je še en dokaz, da mlade vse šolsko leto pomagali uresničevati tudi tnik Kurpes, prof., izpred šole na Hardeku plice (hokej na asfaltu), Košarkarski klub generacije ne samo potrebujejo, ampak starši, še posebej očetje, saj so izpod nji- preselila v ormoško Mestno grabo. Ta je Ljutomer (igriva košarka), Plezalni klub si tudi želijo druženja v naravi ob pestri hovih pridnih rok po idejni zasnovi ko- na sončno soboto povsem oživela, saj so 6b Ptuj (plezanje po mini plezalni steni), športni ponudbi, ki jo Mestna graba s svo- ordinatorice projekta Športna gibanica, številne športne aktivnosti, s katerimi so se Prostovoljno gasilsko društvo Ormož in jo sicer odlično lego morda pogreša, zato učiteljice mag. Mateje Meško, nastajala ta dan razgibavali učenci, povsem zapolni- PGD Hardek (aktivnosti gasilcev), Zdra- si osnovnošolci želijo, da bi ideje, ki sta jih čudovita igrala za najmlajše, ki od sobote, le vse 4 nivoje tega ormoškega športnega vstveni dom Ormož (nordijska hoja) in njihova sošolca – devetošolca Benjamin 4. 6. 2016, ko so na šoli projekt slovesno središča. Učenci so se po starostnih ob- Plesna šola Samba Maribor (hip hop ples). Zadravec in Luka Pšak – letos predstavila zaključili, krasijo veliko zelenico pred šolo dobjih preizkušali v najrazličnejših športih Hkrati z aktivnostmi je potekalo tudi ku- v svoji raziskovalni nalogi Mestna graba in najmlajšim učencem omogočajo aktiv- in športnih aktivnostih, ki so jih osnov- hanje znamenitega »Ormoškega lonca«, za vse generacije in si z njo prislužila zla- nosti na svežem zraku. nošolcem približali Teniški klub Ormož ki med očeti učencev OŠ Ormož postaja to priznanje na državnem srečanju mladih Minula aktivna sobota pa se je za več kot (tenis), Rokometni klub Ormož (rokomet že tradicionalno družabno srečanje, na raziskovalcev, naletele na prava ušesa. Izdelki z nizkim ekološkim odtisom za vsakogar tudi v Ormožu

Tekst in foto: CPU Ormož krožniki, skodelice, luči, ure, vaze, drobni Imate tudi vi težave z izdelki, ki so še predmeti... funkcionalno uporabni, a jih ne potrebu- - knjige in CD-ji: knjige, CD-ji, DVD-ji, jete več? Kar 10 kg jih nastane letno na kasete, vinilke... osebo in za te posebej poskrbi Center - športna in otroška oprema: smuči, čelade, ponovne uporabe (CPU) Ormož, ki obra- rolerji, kolesa, rolke, drsalke, uteži, kolesa, tuje na lokaciji Vrazova ul. 9. Namenjen vozički, gugalnice, hojice,igralne blazine, je sprejemanju, prenovi in obnovi še upo- stolčki za hranjenje... rabnih izdelkov. Oblačila za vso družino, - gospodinjski aparati in pripomočki: su- obutev, gospodinjske pripomočke in opre- šilniki hrane, tehtnice, mlinčki, sesalniki, mo je mogoče dobiti po simboliči ceni. kavni aparati, mešalniki, ožemalniki, pe- Tako boste za kakovostne majice odšteli kači, kuhinjski roboti... po 2 evra, otroška oblačila od 1 – 3 evrov, - drugo: darila, modni dodatki, obutev. krila 3 – 5 evrov, hlače 4 – 5 evrov, jakne 5 – 7 evrov. Kar je najpomembnejše pa je, Sodelovanje v ponovni uporabi nima le da izdelki nimajo vsebnosti pesticidov in etične vrednosti, ampak tudi finančno, saj kemikalij, kar je za zdravje ključnega po- se lahko veliko privarčuje. Ta praksa je v mena. CPU izvaja tudi storitve šivanja in tujini znana že 30 let. Statistika kaže, da popravil, zato je mogoče vse opraviti na na letni ravni porabi oseba za oblačila in enem mestu. Skupine izdelkov, ki so pri- obutev za vse štiri letne čase minimalno merni za ponovno uporabo in jih občani 200€, oprema za dom in družino ter prosti lahko oddajo ali dobijo: čas predstavljajo podoben znesek. Z naku- - tekstil: oblačila, obutev, plišaste igrače, pi izdelkov iz ponovne uporabe so cene iz- zavese, posteljnina, blago... delkov 10% cene, zato je mogoče na letni - pohištvo: omare, kredence, stoli, fotelji... ravni precej privarčevati, varovati vire in - oprema za dom: lonci, kozarci, spodbujati lokalno socialno podjetništvo. Ponovna uporaba v Ormožu sledi trend u »krožno gospodarstvo«

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 KOLEDAR PRIREDITEV 13

SEPTEMBER 2016 NA ORMOŠKEM

Torek, 13. 9. 2016 Kerenčičev trg Ormož ob 16.00, Likudo – Bohumil Ripak Praznik Krajevne skupnosti ORMOŽ 2016: ob 13.00, ORGANIZATOR: Ljudska univerza Ormož, enota Mladinski center Ormož Predstava za otroke Turnir v malem nogometu za pokal KS - Tematsko usposabljanje/delavnica za prostovoljce, mentorje in organizacije: Knjižnica Ormož - vrtna terasa igrišče Pušenci »Vodenje skupin in skupinska tematika« (Slovenska filantropija) Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, http://www. Miran Kuharič orm.sik.si/ ob 14.00, - Predavanje o presni hrani + degustacija (gost: Milan Hervol) ob 18.00, Turnir v tenisu za pokal KS - Cikel predavanja: Pravljično starševstvo (s sočasnimi delavnicami za otroke) »Ocenjevanje skritih kotičkov« - razglasitev igrišče TK Ormož ORGANIZATOR: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož rezultatov TK Ormož – Goran Korban Dom kulture Ormož ob 15.00, - Predstavitev mladinskega romana RAZRED in pogovor z mlado avtorico Niko Metka Lesničar, Anita Bolčevič SLOVESNOST OB 130. OBLETNICI PGD Matanović ORMOŽ: ORGANIZATOR: Sokolsko društvo Ormož Sreda, 14. 9. 2016 Slavnostna parada skozi Ormož ob 18.00, mestne ulice - Kajžar fest 2016 Praznik Krajevne skupnosti ORMOŽ 2016: PGD Ormož – Rajko Kosič Likovna razstava LIKUDO ob 16.00, Grajska pristava Ormož Svečana akademija ob 130. obletnici Bohumil Ripak Dom kulture Ormož PGD Ormož – Rajko Kosič Četrtek, 15. 9. 2016 ob 17.00, ob 09.00, Turnir v taroku Praznik krajevne skupnosti ORMOŽ 2016: Mala dvorana – Dom kulture Ormož Tekmovanje v pikadu za pokal KS Ormož Jani Ivanuša ribnik v Ormožu Horvat Ivan ob 18.00, Sobota, 24. 9. 2016 Domoznanski večer: »Ormož nekoč, danes, ob 17.00, jutri« - pogovor s častnimi občani (dr.Bojan LD Ormož – svečana akademija Burger, Milan Ritonja in Jožef Šipoš) Dom kulture Ormož Knjižnica Ormož – vrtna terasa Maček Bojan Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, http:// www.orm.sik.si/ Sreda, 28. 9. 2016 ob 14.30, Petek, 16. 9. 2016 TOMBOLA ob 18.00, Center starejših občanov Ormož Praznik krajevne skupnosti ORMOŽ 2016: CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], OSREDNJA PROSLAVA - kulturni program - podelitev priznanj in plaket KS Ivanjkovci za Četrtek, 29. 9. 2016 2016 ob 14.30, - pogostitev in druženje Praznovanje rojstnih dni Dom kulture Ormož Center starejših občanov Ormož KS Ormož, Hebar Vlado CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], OŠ Ormož – Mateja Meško Petek, 30. 9. 2016 Sobota, 17. 9. 2016 ob 10.00, ob 09.00, TRGATEV V CSO ORMOŽ Praznik krajevne skupnosti ORMOŽ 2016: Center starejših občanov Ormož Slikanje na trgu - Likudo CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected]

OKTOBER 2016 NA ORMOŠKEM

Ponedeljek, 3. 10. 2016 Težavnost: lahka Bela dvorana Grajske pristave Ormož Težavnost: Mladinski tabor- zelo zahtevna pot zjutraj, Izpred gradu v Ormožu Glasbena šola Ormož Izpred gradu v Ormožu Od Križevnika do velikega vrha Planinsko društvo »Maks Meško« Marko Juršič 041 677 440, www.gsormoz.si Planinsko društvo »Maks Meško« Marjan Horvat (grebensko prečenje) (051 221 616) 18.00, (041 984 422) Težavnost: zahtevna Literarni večer z Goranom Vojnovićem in pred- Izpred gradu v Ormožu Ponedeljek, 10. 10. 2016 stavitev romana FIGA Planinsko društvo »Maks Meško« Jure Mertük (051 16.00, Knjižnica Ormož 314 134) delavnica: USTNO ZDRAVJE Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož, http://www. (ga. Pavla Govedič) orm.sik.si/ Petek, 7.10. ali 14.10 2016 Center starejših občanov Ormož ORGANIZATOR: Knjižnica Franca ob 10.00, CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], Nedelja, 23.10. 2016 Ksavra Meška Ormož POZDRAV JESENI zjutraj, - Bralni klub Center starejših občanov Ormož Sreda, 12. 10. 2016 Ferata do Češke koče in Jezerska kočna CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], 18.00, Težavnost: zelo zahtevna - Zaključek Pikine bralne značke Koncert učencev Glasbene šole Ormož Izpred planinske sobe na Vrazovi ORGANIZATOR: Ljudska univer- Sobota, 8. 10. 2016 - Bela dvorana Grajske pristave Ormož Planinsko društvo »Maks Meško« Marjan Kuko- za Ormož, enota Mladinski center Glasbena šola Ormož vec (041 698 741) nedelja, 9. 10. 2016 Ormož ves dan, 041 677 440, www.gsormoz.si Likovno literarna kolonija Četrtek, 27. 10. 2016 - Tečaj kaligrafije MALEK 2016 Torek, 18. 10. 2016 10.00, - Teden otroka: Lutkovna predstava v zidanici Malek 10.00, Praznovanje rojstnih dni - Kostanjev piknik Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Ormož, 02 KMEČKA OPRAVILA Center starejših občanov Ormož 741 13 70, 031 696 171, [email protected], www. Center starejših občanov Ormož CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], - Filmski večer jskd.si CSO Ormož, 02/741-62-00 [email protected], - Delavnica izdelovanja obraznih Petek, 28. 10. - ponedeljek, Sobota, 8. 10. 2016 Sreda, 19. 10. 2016 31.10. 2016 kalupov: Heloween zjutraj, 18.00, zjturaj, Slap Rinka in Okrešelj Koncert učencev Glasbene šole Ormož Paklenica – plezalni vikend

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 14 KRIŽANKA - RAZVEDRILO

POSLO- REKVIZIT OKRASNA VINSKA SKUPINA SESTAVIL: VODNI JAPONSKI ZA RASTLINA TRTA PREDUJEM, PTIC Jože ORGAN POLITIK METANJE REPASTI (ZASTA- AVANS V Borko V (HAYATA) Žena, ki se pozno ponoči po enem tednu POD NOGE ŠČIR RELO) LETU PODJETJU vrne s službenega potovanja, tiho odpre vrata spalnice, odgrne pokrivalo na poste- SREBRN- KASTA KOVINA lji in zagleda štiri noge, ki so molele izpod (PD) odeje. V trenutku se ji zmegli pred očmi, pograbi IGLASTO DREVO baseball palico, ki je bila za vrati, in zaične PODOBNO SMREKI udrihati po odeji. Ko se je utrudila, odide v kuhinjo po pija-

VOJAŠKA čo, da si malo opomore od šoka. BOLNICA Tam pa ponovno doživi šok, ko zagleda za mizo svojega moža, ki pije pivo in ji reče: IME VEČ STOLETJE, RUSJANO- DOBA, VEK "Tvoji starši so prišli na obisk za vikend, VIH LETAL NASIČEN pa sem jima odstopil najino posteljo. OSJE OGLJOKO- GNEZDO VODIK Pojdi ju pozdravit…" ŽILA SOVICA DOVOD- SVETLANE DREVO Občina SOD, POVRŠINA, NICA MAKAROV. TROPSKE Policaj: "Gospod, ste kaj popili?" Ormož SODEC OBMOČJE TV VODI- DRŽAVA V AFRIKE TELJICA AZIJI "Ne, nič." (OLGA) "Bova testirala: povejte abecedo nazaj!" SLOVENSKI ZAVRAČAN- PEVEC S PISATELJ JE SREDNJIM (»SODNI "Ž z v u t š s r p o n m l k j i h g f e d č c b a." MORALNIH GLASOM DAN NA NAČEL VASI«) "Neverjetno, jaz tega ne bi mogel niti

VRSTA trezen." ELEKTRON- PULJSKA KE "Jaz tudi ne." ZNAMENI- TOST PRIPRAVA ZA TRKANJE Penzionisti so igrali golf. Vsi so se INDIJSKI SAMOSTAN pritoževali... OBNOVA, POPRAVILO ŠVEDSKI "Igrišče je predolgo!" je rekel prvi. SMUČAR (LEONARD) "Jame so preveč globoke!" je rekel drugi.

FARMA V "Vzpetine so previsoke!" se je oglasil tretji. NOBELIJ SREDIŠČE ZDA MOLDAVIJE Nato pa se je oglasil še najstarejši, osemde- V HRVAŠKA ROMUNIJI INDUSTRIJA DVOJICA setletni Tine: "Če pogledamo vso zadevo NAFTE TROPSKA še z druge plati, je dobro vsaj to, da smo POKRAJINA BOLEZEN IZ V GRČIJI BRAZILIJE pri naših letih še vedno na gornji strani ENAKI ČRKI JUNAK RIBJA trave!" ENEIDE JAJČECA

KRILO GLAVNO VERDIJEVA Težje besede: RIMSKE Starejši planinski par se sprehaja po pla- MESTO OPERA AAN, LEGIJE ŠPANSKE AŠRAM, ninski poti, pri tem pa obujata spomine iz ANDALU- AMINOKIS- SLOVENSKI ERNANI ZIJE LINA V BEL- ZGODOVI- JAKOVINAH NAR RAKAR mladosti. SLOVENSKI "No draga, se spomniš, tukaj za tem PISATELJ ROČNE PAHOR TIPKE PRI plotom si mi prvič podarila cvet svoje ORGLAH BRITANSKI POLITIK ljubezni." (TONY) "Seveda dragi, kako bi mogla pozabiti ti- DOMAČA LANTAN HRVAŠKI DEJAVNOST ste čudovite trenutke". PEVEC SLOV. PISA- SLAVICA KRAJ PRI TELJICA "Bi mogoče danes lahko to ponovila?" ZADRU VAŠTE "Zakaj pa ne, v spomin na najino FINSKI PISATELJ mladost." SLOVENSKI (EINO) NIZEK SLIKAR ŽENSKI PANDUR PODZEMNI GLAS Po končani medsebojni obdaritvi pa mož ŽUŽKOJED pravi ženi: "Madona, draga, danes si pa SINJSKA POKRAJINA VITEŠKA NA bila veliko bolj živahna kot pred 50 leti." ANTON IGRA HRVAŠKEM NOSAN "Dragi, le kako ne bi bila, pred 50 leti je NOGOMET- RIMSKA NI KLUB 1001 bil to navaden plot, danes pa je električni pastir." ŽGANJE IZ KAZNIVO BRINOVIH DEJANJE JAGOD Pogovarjata se dva prijatelja pa pravi prvi: "Janez, si že naredil kakšen načrt za

ČETRTI SRČNI KONEC dopust?" RIMSKI PREDDVOR POLOTOKA KRALJ "Ne, čemu bi ga? Moja žena določi, kam bomo šli, moj šef določi, kdaj bomo šli, in moja banka določi, kako dolgo bomo na dopustu!" VINOGRADNIŠTVO ŠKRJANEC – KOSI Bolnik pride k zdravniku. Ta ga preisku- Škrjanec Goran je do onemoglosti, na koncu pa reče: "Ne Spodnji Ključarovci 33 morem in ne morem odkriti, kaj vam je, 2259 Ivanjkovci ampak mislim, da je kriva pijača." Tel: 031-566-301 Pacient odgovori: "Nič hudega, bom pa Email: [email protected] prišel, ko boste trezni."

Rešitev križanke – geslo iz osenčenih polj prepišite na Rešitev križanke št. 33, JUNIJ 2016 dopisnico in jo do petka, 23. 9. 2016, pošljite na naš Vodoravno: RAVNICA, UDARNIK, DIRA, NR, IG, VIKA, JAREM, LOB, SEVENI, OSAT, KVAR, ZAKONIK, EA, naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. Na- UJMA, LAPA, PRIZMA, ŠA, IP, SAVA, NUTRIJA, ASALA, TE, NAR, NESPAMET, SIAMKA, POINT, US, ČEŠMIN, grajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne OI, ŠKRAT, UH, KRT, ERIN, KLASIKA, CAM, MAROČAN. križanke je Vinogradništvo Škrjanec – Kosi iz Spo- GESLO KRIŽANKE: JERUZALEMČAN dnjih Ključarovec, ki podarja vse tri nagrade. Nagrajenci: 1. nagrada: Greta Kovačec, Dobrava 11, 2270 Ormož 1. nagrada: 1 karton 6 x 0,75l – rumeni muškat 2. nagrada: Stanko Hodžar, Ptujska 2a, 2270 Ormož 2. nagrada: 1x darilni karton (2x rumeni muškat + 1x 3. nagrada: Marija Hodak, Skolibrova ul. 8, 2270 Ormož zvrst) 3. nagrada: 1x rumeni muškat + 1x zvrst Dobitniki nagrad so že bili obveščeni po pošti.

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 ZGODILO SE JE 15 Srebrna medalja z zlatim sijajem!

Tekst in foto: Janko Meško ekipama skupine C. Zaradi obveznosti tre- osvojitvijo srebrne medalje na nerja Antona Laha, ki je moral za en dan evropskem prvenstvu, ki se je odvi- zapustiti tekmovanje, je bilo mogoče malo Zjalo v Poreču, so veterani RK Velika nervoze, vendar je tudi njegov pomočnik s Nedelja Old Bulls dosegli uspeh veteran- pomočjo igralcev uspešno nadaljeval s se- ske kariere. rijo zmag. Premoč Velikonedeljčanom sta Pred petimi leti so se zbrali igralci, ki so tako morali priznati še izredno močna ekipa končali kariero aktivnih rokometašev, in iz Slovaške Strojar Malacky ter danski FIF. sestavili veteransko ekipo. Že na začetku V zaključku sobotnih tekem sta bili na so se odločili, da bodo svoje bogato roko- sporedu še obe polfinalni tekmi. Nasprotni- metno znanje, če bo le mogoče, predstavili ka prve tekme sta bila Russia in All Istria na evropskem veteranskem prvenstvu. Po Team, na drugi tekmi pa Slovan Ljubljana osvojenih številnih turnirjih v Sloveniji in in Velika Nedelja Old Bulls. Prvo tekmo so po odličnih uvrstitvah na turnirjih v tujini pričakovano dobili ruski igralci. Na sloven- se je pokazala možnost tako želenega so- skem polfinalu smo bili kljub začetnemu delovanja na evropskem prvenstvu. Orga- vodstvu Slovana 2:0 priča odlični predstavi nizacijo letošnjega prvenstva je dobil Poreč Velikonedeljčanov, ki so zaostanek dveh in tako je nemudoma padla odločitev, da je zadetkov spremenili v vodstvo za šest in se to prvenstvo priložnost za uresničitev nji- uvrstili v finale. hove dolgoletne želje. Ker je bilo za vsako Na finalni tekmi, ki se je odigrala v dvorani kategorijo prostih samo 16 mest, je bilo Veli Jože, so Velikonedeljčani tekmo za- treba pohiteti s prijavo in Old Bullsom je čeli z veliko treme. Čeprav so fantje imeli uspelo. bučno podporo s tribun, so v začetku storili razočaranja, saj izgubiti tekmo proti igral- vendar je po presekani arkadi in oviti glavi Svojo resnost in željo po odmevnem rezul- preveč napak, kar so ruski dvometraši iz- cem, kot so Zaikin, Ryzhov, Gilev, Bo- takoj ponovno stopil na igrišče in dokazal, tatu so takoj pokazali z dejstvom, da so an- koristili in povedli s 4:0. Do konca polčasa charnikov, Ivanov ter vratar Levshin ni nič tako kot vsi poškodovani pred njim, da je gažirali trenerja Antona Laha. V pripravah so se tudi Bullsi vrnili in polčas končali z nenavadnega. vse v srcu. Zato ima srebrna medalja zlat na EHF Masters 2016 je ekipo tako pripra- zaostankom 4:8. V nadaljevanju tekme so Igralci RK Velika Nedelja Old Bulls so na sijaj! vil na največje napore, kar se je skozi turnir fantje pokazali, zakaj so se uvrstili v fina- prvenstvu bili vsekakor privilegirana eki- Postava RK Velika Nedelja Old Bulls: pokazalo kot odločujoče, saj so v napornem le, in po fanatični borbenosti v obrambi in pa. Take spodbude, kot so jo imeli evrop- Andrej VAUPOTIČ, Robi MESAREC, Si- tekmovanju Old Bullsi igrali konstantno. z uspešnimi akcijami v napadu zaostanek ski podprvaki, ni imel nihče. Ob navijanju mon MARIN, Boris LAH, Igor KUMER, V predtekmovalni skupini D so bili naspro- znižali na samo dva zadetka 8:10. To pa je boljših polovic igralcev, otrok, prijateljev, Robert BEZJAK, Stanko GREGORIČ, tniki Velikonedeljčanov danski Kolding bilo tudi vse, kar se je dalo narediti, saj so tako Velikonedeljčanov, Korošcev kot tudi Rudi KOKOL, Davorin KOVAČEC, Dejan IF, ukrajinski SC Legion XXI ter hrvaška nasprotniki s številnimi menjavami držali privržencev Slovana, nisi mogel odigrati IVANČIČ, Samo VAJDA, Jurij ZEMLJIČ, ekipa All Istria Team. Po zelo napornih tek- visok tempo, temu pa povsem utrujeni in drugače kot odlično. Čeprav je bilo manj- Mitja KLEMENČIČ, Primož KUMER, mah so Old Bullsi dosegli tri zmage in se izčrpani Prleki več niso bili kos, kar so na- ših poškodb skozi celoten turnir zelo dosti Davorin PLANINC, Dejan KOSI. uvrstili v nadaljnje tekmovanje, kjer so odi- sprotniki spretno izkoristili in tekmo zma- in so jih igralci prenašali z nasmehom, je na Trener: Anton LAH; pomočnik: Janko grali še dve tekmi proti najbolje uvrščenima gali z 18:10. Pri Bullsih ni bilo nobenega finalni tekmi največ »odnesel« Rudi Kokol, MEŠKO Slovenski zdravniki želijo Veseli teden pri Jakcu

Katarina Vaupotič pomagati Tradicionalen naslov za tradicionalen ta- Polona Švegl bor. Letos je bil že 18. po vrsti. V času Tabor mi smo obiskali, Papua Nova Gvineja je zeleni otok sre- od 25. do 30. julija je 17 otrok s 4 spre- Res pametno se gor podali. di Pacifika, kjer prebivalci ostajajo zvesti mljevalkami preživljajo prijeten teden na In ko prišli smo pred hotel, svoji plemenski skupnosti. Živijo z naravo, Treh kraljih, ki so ga tudi letos organizi- Jakec tam nas je sprejel. pogosto tako kot pred tisočletji. Zdravstve- rale Medobčinska LAS Ormož, Središče Enkratno res je tam pri njih, na oskrba tam ni pravica, temveč privilegij. ob Dravi in Sveti Tomaž, v sodelovanju 85 odstotkov ljudi, ki živi na podeželju, le z RKS OZ Ormož. Tabor je podprl tudi Ker vzdušje pravo tam zavlada. poredko vidi zdravnika. Tako kot v Doguri, Zdravstveni dom Ormož. V tem času Radi gremo na pohode, v pokrajini Milne Bay, kamor se opravlja smo izvedli nekaj krajših pohodov, se ob Ali iskat' kakšne gobe. naša humanitarno-medicinska odprava, predavanju Franca Hribernika in Alojza Lokostrelstvo, kviz in kres, delajo večinoma le šolane medicinske se- Gostenčnika naučili veliko zanimivega o Juho gobovo pa vmes. stre, ki pa jih prav tako primanjkuje. Dva Pohorju in tam živečih živalih urili svoje In ko vsi smo se najedli, mlada zdravnika in skorajšnji zdravnici možgančke pod vodstvom Marjana Škvor- – Polona Švegl, Urša Može, Martina Me- ca s kvizom Male sive celice in Marijane Hitro že smo odhiteli. zgec in Elija Prinčič smo stopili skupaj in Korotaj z literarno ustvarjalno delavnico. On za cerkev, ta pa pet´, se odpravljamo na drug konec sveta, da bi Ob tem smo se seveda družili, streljali z Ti so igrali nogomet. tem ljudem vsaj za nekaj mesecev v letu lokom, vlekli vrv, telovadili, igrali no- Eni bowling smo igrali, zagotovili osnovno zdravstveno oskrbo. material, s čimer bomo tudipomagali prebi- gomet, pekli klipiče, kuhali pohorski lo- Lučke jedli ali spali. Podali se bomo po sledeh medicinskih od- valstvu. Na Papui Novi Gvineji ne bomo le nec, igrali igro »skriti prijatelj«, urejali in prav, ki pod okriljem Sekcije za tropsko in zdravili, temveč bomo tudi poučevali, urili ocenjevali sobe ter ustvarjali na različnih Jutro novo smo čakali, potovalno medicino univerze v Ljubljani, v ljudi, da si bodo v najtežjih trenutkih, ko področjih. K vzdušju na taboru prispevajo A smo žalostni postali, Doguro odhajajo od leta 2014. V tem času je pot do zdravnika ali bolnišnice predolga, vsi udeleženci, posebna zahvala za dobro Ker čas naznanjal je odhod. so v improviziranem zdravstvenem centru znali pomagati sami. Da bi lahko svoj načrt počutje pa je namenjena vodstvu in osebju Eni bomo se vrnili, že marsikaj izboljšali. Tam danes pomaga- uresničili, pa tudi mi potrebujemo pomoč. Hotela Jakec, kamor se bomo, zagotovo, Celotno stvar spet ponovili. jo nosečnicam, porodnicam, bolnim otro- Če nas želite podpreti in zdravstveno oskr- še vrnili. kom. Umrljivost novorojenčkov na Papui bo, ki je za nas samoumevna, omogočiti Novi Gvineji ostaja visoka, na tisoč rojstev tudi manj srečnim, obiščite našo spletno umre kar 26 novorojenčkov, saj kar polovi- stran https://papua2016.wordpress.com. ca porodov poteka brez navzočnosti babice Če želite prispevati tudi vi, nam lahko svo- ali medicinske sestre, kaj šele zdravnika. jo donacijo nakažete na TRR Medicinske V kraju, kjer bomo delovali tri mesece, od fakultete (Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana), novembra pa do konca januarja, se soo- številka računa: SI56 0110 0603 0708 380. čajo s pomanjkanjem elektrike nalezljivi- Pri tem nujno navedite sklic 250556-16 in mi boleznimi, malarijo, virusom HIV, od namen: TRETJI SVET PNG NOVEMBER nedavnega pa prebivalce pesti tudi virus 2016 – JANUAR 2017. Identifikacijska Zika. Primanjkuje pa tudi zdravil in osnov- številka za DDV: SI44752385 ali s posla- nih medicinskih pripomočkov. Zato že nim sms-om s ključno besedo PAPUA5 na več mesecev zbiramo zdravila in sanitetni 1919, kjer boste prispevali 5 EUR. Iz pohoda do vzletišča zmajarjev (Foto: MBV)

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016 16 ZADNJA STRAN

Ormoške novice, Leto IX, številka 34, september 2016