Čistilna Naprava Ormož

Vir fotografije: https://www.jeruzalem-slovenija.si/ OSKRBA S PITNO VODO V POREČJU DRAVE (2014-2020) - ORMOŠKO OBMOČJE – 1. FAZA

Ormož, november 2019 Verzija 1.3

KAZALO 1. UVODNO POJASNILO ...... 4 1.1. Predstavitev investitorja ...... 5 1.2. Predstavitev izdelovalcev investicijske dokumentacije ...... 6 1.3. Namen in cilji investicijskega projekta ...... 6 1.4. Povzetek dokumenta identifikacije investicijskega projekta in predinvesticijske zasnove ...... 7 1.4.1. Povzetek DIIP ...... 7 1.4.2. Povzetek PinvZ ...... 8 2. POVZETEK IP ...... 12 2.1. Cilji investicije ...... 12 2.2. Spisek strokovnih podlag ...... 12 2.3. Variante ...... 13 2.3.1. Izbrana možnost ...... 13 2.3.2. Neizbrane možnosti ...... 13 2.4. Odgovorne osebe ...... 14 2.5. Izvedba investicije ...... 15 2.6. Stroški in viri ...... 16 2.7. Rezultati izračunov in upravičenost ...... 17 3. OSNOVNI PODATKI O DELEŽNIKIH ...... 19 3.1. Investitor ...... 19 3.2. Izdelovalci investicijske dokumentacije ...... 21 3.3. Prihodnji upravljavec ...... 21 4. ANALIZA STANJA S PRIKAZOM POTREB ...... 22 4.1. Pitna voda kot naravni vir ...... 22 4.1.1. Prispevno območje porečja reke Drave ...... 23 4.1.2. Ekonomski vidiki rabe Drave ...... 25 4.1.3. Naravovarstveni vidik Drave ...... 26 4.2. Analiza stanja v obravnavanem sistemu ...... 28 4.2.1. Vodovodni sistem Ormož ...... 28 4.2.2. Monitoring pitne vode ...... 32 4.3. Izvajanje gospodarskih javnih služb v Republiki Sloveniji...... 33 4.4. Izvajanje gospodarskih javnih služb v Občinah investitorkah ...... 34 4.4.1. Izvajalci javnih gospodarskih služb ...... 34 4.4.2. Izvajanje oskrbe s pitno vodo ...... 35 4.5. Prikaz potreb, ki jih bo investicija zadovoljevala ...... 38 4.6. Usklajenost z razvojnimi dokumenti in strategijami ...... 40 4.6.1. Zakonske podlage na področju oskrbe s pitno vodo ...... 40 4.6.2. Strateške usmeritve na področju oskrbe s pitno vodo ...... 41 4.6.3. Programske usmeritve na področju oskrbe s pitno vodo ...... 44

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI ...... 46 5.1. Število uporabnikov ...... 47 5.2. Pretekla poraba pitne vode ...... 48 5.2.1. Pričakovana poraba pitne vode ...... 49 6. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL ...... 51 6.1. Novogradnja VH Kostanj ...... 51 6.2. Rekonstrukcija VH Hum ...... 51 6.3. Rekonstrukcija VH Vičanci ...... 52 6.4. Rekonstrukcija VH Hajndl ...... 53 6.5. Rekonstrukcija prečrpalnice Pušenci ...... 54 6.6. Ureditev visoke cone Hum ...... 54 6.7. Ureditev visoke cone Vičanci ...... 54 6.8. Rekonstrukcija in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov ...... 54 6.8.1. Cevovod Ormož – Hum – Vodranci ...... 54 6.8.2. Cevovod Godeninci – Vodranci ...... 55 6.8.3. Cevovod Hajndl - Koračice (1. faza) ...... 56 6.8.4. Cevovod Hajndl (od VH Hajndl) – Sveti Tomaž (do VH Kostanj) ...... 56 6.8.5. Cevovod Hajndl – Ormož (1. faza) ...... 57 6.8.6. Cevovod Velika Nedelja - Podgorci ...... 58 6.8.7. Povezave do obstoječih linij in jaškov ...... 58 7. ANALIZA ZAPOSLENIH ...... 59 7.1. Predstavitev upravljavca sistema s poudarkom na kadrovski strukturi ...... 59 7.2. Predvidene nove zaposlitve zaradi izvedbe operacije ...... 60 8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA ...... 61 8.1. Investicijski stroški po stalnih cenah ...... 61 8.2. Investicijski stroški po tekočih cenah ...... 62 9. ANALIZA LOKACIJE ...... 64 9.1. Makro lokacija ...... 64 9.2. Mikro lokacija ...... 64 10. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE ...... 67 10.1. Analiza vplivov na okolje v času gradnje ...... 67 10.2. Analiza vplivov na okolje po izvedbi investicije ...... 68 11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE ...... 69 11.1. Časovni načrt aktivnosti ...... 69 11.2. Organizacija vodenja projekta ...... 70 11.3. Analiza izvedljivosti ...... 72 11.3.1. Institucionalna razsežnost ...... 72 11.3.2. Tehnična razsežnost...... 73 11.3.3. Okoljska razsežnost...... 73 12. NAČRT FINANCIRANJA ...... 74

12.1. Izračun prispevka skupnosti ...... 2 74

12.2. Struktura in predvidena dinamika financiranja ...... 74 13. PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA ...... 77 13.1. Predvideni prihodki po izvedbi investicije ...... 77 13.2. Letni obratovalni stroški sistema ...... 77 14. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI ...... 78 14.1. FINANČNA ANALIZA ...... 78 14.1.1. Opis uporabljene metodologije in osnovne predpostavke za finančno analizo ...... 78 14.1.2. Časovno obdobje ...... 78 14.1.3. Investicijska vrednost operacije ...... 79 14.1.4. Izračuni finančne analize ...... 79 14.1.5. Rezultati finančne analize ...... 80 14.2. EKONOMSKA ANALIZA ...... 81 14.2.1. Opis uporabljene metodologije in osnovne predpostavke za ekonomsko analizo ...... 81 14.2.2. Vrednotenje drugih stroškov in koristi ...... 81 14.2.3. Izračuni ekonomske analize ...... 82 14.2.4. Rezultati ekonomske analize in presoja upravičenosti ...... 83 15. ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI...... 85 15.1. Analiza tveganj ...... 85 15.2. Analiza občutljivosti ...... 86 16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV ...... 87

1. UVODNO POJASNILO

Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ, Uradni list RS, št. 60/2006, 54/2010 in 27/2016 (v nadaljevanju: Uredba), v svojem 13. členu določa, da je Investicijski program (v nadaljevanju: IP) s svojim tehnično-tehnološkim in ekonomskim delom strokovna podlaga za investicijsko odločitev.

IP, v skladu z določili prej navedene uredbe, obravnava podrobno razčlenjeno optimalno varianto, ki temelji na naslednji dokumentaciji: - najmanj idejnem projektu po zakonu, ki ureja graditev objektov oziroma drugi idejni rešitvi kot tehnični, tehnološki ali drugi podlagi za pripravo investicijskega programa, ki mora vsebovati vse potrebne prvine in ugotovitve za čim realnejšo oceno vrednosti in izvedljivosti investicije; - prostorskih aktih v primerih prostorskih ureditvenih pogojev (z opredeljenimi zahtevami za investicije, ki se nanašajo na optimalno varianto); - tehnično-tehnološkem projektu s specifikacijo opreme; - geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih raziskavah ter analizah; - dokazljivih virih financiranja.

Metodološke osnove, ki jih je potrebno pri pripravi IP upoštevati, so: 1. Določitev ciljev: - cilji se določijo na podlagi predhodno izvedenih analiz, evidentiranja potreb in možnosti ter načinov njihovega uresničevanja, - cilji morajo biti usklajeni s strategijami, nacionalnimi programi, programi Skupnosti ter zakoni in opredeljeni tako, da je mogoče ugotavljati in preverjati njihovo uresničevanje, - cilji morajo biti določeni tako, da je mogoče identificirati ekonomične in izvedljive različice za njihovo izvedbo; 2. Priprava predlogov variant za uresničevanje ciljev: - variante se med seboj lahko razlikujejo po različnih mogočih lokacijah, tehnično-tehnoloških rešitvah, obsegu, virih in načinih financiranja, rokih in dinamiki izvedbe, rezultatih in drugih pomembnejših delih investicije, - upoštevajo se tudi variante, ki so posledica vsebinskih razlik pri oddaji del ali načinov financiranja (na primer fazna gradnja, koncesije in druge oblike javno-zasebnega partnerstva), - za presojo izvedljivosti ciljev investicije se pričakovani učinki za projekt predstavijo najmanj s primerjavami stroškov in koristi v pogojih »z« investicijo (scenarij upošteva obravnavano varianto) ter izhodiščnega scenarija »brez« investicije in/ali minimalne alternative z upoštevanjem delnih izboljšav; 3. Opredelitev vrednostnega in fizičnega obsega stroškov in koristi vsake variante: - v ovrednotenje so vključeni stroški in koristi posameznih udeležencev v celotnem projektnem ciklu, - ocena količin temelji na predpisani dokumentaciji (predhodne idejne rešitve in študije, projektna dokumentacija, standardi in normativi dejavnosti, prostorski akti in druge osnove), - stroški in koristi, ki jih upoštevamo pri ocenjevanju v ekonomski dobi investicije, so: investicijski stroški, investicijsko in tekoče vzdrževanje, stroški obratovanja ter koristi, ki jih lahko izrazimo v denarju, in nedenarne koristi (posredne in neposredne); stroški in koristi se ugotavljajo v finančni in ekonomski analizi po statični (za reprezentativno leto v ekonomski dobi) in dinamični metodi (za celotno ekonomsko dobo investicije) v obdobju, v katerem pričakujemo njihov nastanek, - izhodiščni podatki morajo biti usklajeni s podatki, s katerimi razpolagajo ali jih objavljajo nosilci javnih pooblastil, - predpostavke za projekcije morajo biti utemeljene in verodostojne, - vsi stroški in koristi, ki so izraženi v denarju, se obravnavajo na primerljivih osnovah (stalne cene,

diskontiranje), 4

- vsaka varianta vsebuje izračun finančnih, ekonomskih in drugih kazalnikov učinkovitosti investicij ter opis rezultatov na podlagi meril, ki jih ni mogoče izraziti v denarju, - pri ocenjevanju investicijskih projektov se uporablja splošna diskontna stopnja iz 8. člena te uredbe; 4. Ugotavljanje občutljivosti variant: - z analizo občutljivosti se opredeli kritične parametre investicijskega projekta, pri katerih so projekcije manj zanesljive, in sicer po vrstnem redu vplivanja na končni rezultat investicije oziroma po stopnjah tveganja (z analizo tveganja), ter - izkaže ugotovitve analize o mogočih vplivih na pričakovan končni rezultat oziroma o mogočih odmikih od projekcij; 5. Izbor najboljše variante in predstavitev izsledkov: - vsako varianto je treba presojati tudi z vidika najpomembnejših omejitvenih dejavnikov (finančnih, zakonskih, regionalnih, okoljevarstvenih, institucionalnih in drugih dejavnikov), - pri predstavitvi izsledkov morajo biti navedeni cilji, opis obravnavanih variant, primerjava variant, razlogi za izbiro najboljše (optimalne) variante ter način ocenjevanja izbire najboljše variante.

V skladu s 4. členom Uredbe je potrebno za investicijske projekte v vrednosti nad 2.500.000 EU pripraviti najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP), predinvesticijsko zasnovo (v nadaljevanju: PinvZ) in investicijski program (v nadaljevanju: IP).

Vrednost obravnavane investicije znaša 10.857.957,63 EUR z DDV (stalne cene z DDV, november 2019). DIIP je bil izdelan marca 2014. Novembra 2019 je bila izdelana PinvZ, Študija izvedljivosti in vloga za pridobitev sofinancerskih sredstev Evropske unije (v nadaljevanju: EU) in Republike Slovenije (v nadaljevanju RS), iz proračunskih postavk Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP). Ta IP odraža zadnje stanje vloge za neposredno potrditev operacije za sofinanciranje iz Kohezijskega sklada. 1.1. PREDSTAVITEV INVESTITORJA

Investitorji obravnavane operacije so Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž.

Občina Ormož ima skupno površino 141,6 km2 in 11.9681 prebivalcev v 61 naseljih. Njen koeficient razvitosti2 znaša 0,94, kar pomeni, da je pod povprečjem razvitosti slovenskih občin.

Središče občine je mesto Ormož, ki je tudi sedež Upravne enote Ormož, v katero spadata tudi občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

Pokrajina, v kateri leži občina Ormož, je delno ravninska (Ptujsko polje), deloma pa gričevnata (Slovenske gorice). Velik del območja leži na območju intenzivnega poljedelstva, vinogradništva in sadjarstva.

V samem mestu Ormož je tudi nekaj večjih gospodarskih subjektov in obrtnih dejavnosti.

Občina Središče ob Dravi je locirana med gričevnate Slovenske Gorice na severu in reko Dravo na jugu. Leži ob slovensko-hrvaški meji. Vinorodno območje je povezano z vinsko cesto, ki obiskovalcem ponuja prijetna doživetja ob kulinariki in vrhunskih vinih tega vinorodnega okoliša ter rekreacijo v naravnem okolju.

1 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019 2 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DP-SSFLS/Izracuni/Koeficienti-razvitosti/Tabela3-

Koeficienti_razvitosti_obcin_za_leti_2018_in_2019.xlsx 5

Občina se razprostira na površini 31 km2. Občina obsega 5 naselij in ima 1.9513 prebivalcev. Njen koeficient razvitosti znaša 0,95.

Središče občine je naselje Središče ob Dravi.

Občina Sveti Tomaž leži na obrobju Slovenskih goric z gručastim jedrom na razglednem slemenu nad dolino potoka Lešnica. V večini območja gre za kmetijsko področje, za katero je značilna razpršenost poselitve po celotnem območju občine.

Občina se razprostira na površini 38 km2, obsega 17 naselij v katerih živi 1.9884 prebivalcev. Njen koeficient razvitosti znaša 0,90.

Središče občine je naselje Sveti Tomaž. 1.2. PREDSTAVITEV IZDELOVALCEV INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Izdelovalec IP je IzEP, institut za evropske projekte, d.o.o. (krajše: IzEP, d.o.o.).

IzEP, d.o.o., je bil ustanovljen l. 2009 z namenom strokovne podpore pri pripravi in izvedbi projektov, sofinanciranih s sredstvi Evropske Unije.

1.3. NAMEN IN CILJI INVESTICIJSKEGA PROJEKTA

Projekt zajema investicijo v obsegu: - novogradnja VH Kostanj 100 m3, - rekonstrukcija in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov v skupni dolžini 25.333,3 m1, - rekonstrukcija VH Hum 80 m3, - rekonstrukcija VH Vičanci 80 m3, - rekonstrukcija VH Hajndl 400 m3, - rekonstrukcija prečrpalnice Pušenci, - ureditev visoke cone Hum in - ureditev visoke cone Vičanci.

Tabela 1: Cevovodi, ki so predmet investicije Cevovod Dolžina v m1 Ormož-Hum-Vodranci 5.063,3 Godeninci - Vodranci 1.758,0 Hajndl - Koračice (1. faza) 45,0 Hajndl (od VH Hajndl) – Sveti Tomaž (do VH Kostanj) 10.701,0 Hajndl – Ormož (navezave Kamenjak - Wienerberger, 3.176,0 obnova obeh povezav Letna – Ormož - Wienerberger (čez Ptujsko cesto), Lenta – Hardek – Wienerberger - Kamenjak 1. del) Velika Nedelja - Podgorci 4.590,0 SKUPAJ 1. faza 25.333,3

3 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019 4 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019 6

Projekt zajema tudi izvedbo povezav novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke, ki so ocenjene v dolžini 9.500 m1.

Z izvedbo projekta želijo investitorji zasledovati naslednje cilje: - zagotovitev zanesljive in varne javne oskrbe s kvalitetno pitno vodo, v zadostnih količinah, - izboljšanje oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, - gospodarno ravnanje in povezovanje z vodnimi viri in z vodo oskrbnimi sistemi, - zaščita in racionalno ter trajnostno izkoriščanje vodnih virov, - ohranitev standarda izkoriščanja podtalnice, kot najkvalitetnejšega vira pitne vode, - hidravlično uravnoteženje vodovodnega sistema, - zmanjšane vodne izgube na vodovodnem sistemu, - zmanjšane prekinitve dobave vode zaradi lomov dotrajanih cevovodov, - izboljšanje komunalnega standarda in dvig kvalitete življenja, - zmanjšanje vzdrževalnih stroškov na vodovodnem sistemu. 1.4. POVZETEK DOKUMENTA IDENTIFIKACIJE INVESTICIJSKEGA PROJEKTA IN PREDINVESTICIJSKE ZASNOVE

1.4.1. POVZETEK DIIP

Dokument identifikacije investicijskega projekta (v nadaljevanju: DIIP) je bil izdelan marca 2014. Izdelala ga je Javna razvojna agencija Občine Ormož. Kot investitor je bila v njem določena Občina Ormož, kot soinvestitorja sta bili navedeni Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž, kot sofinancer za MGRT iz Kohezijskega sklada EU in proračuna RS ter kot bodoči upravljavec Komunalno podjetje Ormož.

DIIP je bil izdelan na podlagi projektne naloge, ki jo je izdelala Občina Ormož, zanjo mag. Roman Rozman.

V DIIP je predmet investicije določen v obsegu: - rekonstrukcija oz. zamenjava dotrajanih 9 odsekov primarnega vodovodnega omrežja in izgradnje 1 novega v skupni ocenjeni dolžini 63.000 m s povezovalnimi cevovodi v skupni ocenjeni dolžini 12.000 m, - rekonstrukcija 6 vodohranov in novogradnja 1 vodohrana, - rekonstrukcija 4 prečrpalnic in - posodobitev 1 črpališča Otok. Poleg zamenjave vodovodnih cevi v okviru gradbenih del obravnavane investicije je bila predvidena tudi preplastitev cestnih asfaltiranih površin in površin pločnikov, ki bodo pri izkopih delno poškodovani.

V analizi variant DIIP obravnava varianto »z« in »brez« investicije. Varianta »z« investicijo je mnogo ugodnejša z vidika nemotene dobave vode, zmanjšanja stroškov popravil in izgub vode zaradi puščanja vodovodnih cevi, kot tudi z vidika pretokov in delovnega tlaka vodovoda. Ta varianta je ugodnejša tudi z ekonomskega vidika, saj omogoča večje in kakovostnejšo infrastrukturno opremljenost ter večjo odprtost gospodarskega razvoja, kot tudi ohranjanja poseljenosti in izboljševanja socialno-ekonomskega razvoja krajanov naselij Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter deloma Občine Ljutomer.

Investicija je v DIIP po tekočih cenah brez DDV ocenjena v višini 13.508.441,58 EUR. Investicija je za izvedbo načrtovana v letih 2014-2018. Vsi stroški (brez DDV) so bili opredeljeni za upravičene.

Sofinanciranje je predvideno v višini 10.903.944,28 EUR iz sredstev EU (KS) in 2.026.266,27 EUR (RS). Prispevek občin: - Občina Ormož: 457.349,00 EUR, - Občina Središče ob Dravi: 29.397,10 EUR, - Občina Sveti Tomaž: 91.484,93 EUR.

Lokacija cevovodov je v DIIP opredeljena v Občini Ormož in Občini Sveti Tomaž, posredno pa tudi v Občini Središče ob Dravi in sicer po njivah, travnikih, gozdovih in ob cestnih površinah. Vodohrani se nahajajo na vrhu gričev naselij Hum, Lešniški vrh, Litmerk, Vičanci, Rakovci in Hajndl, lokacija novega nadomestnega vodohrana pa je predvidena v naselju Kostanj.

Ekonomski izračuni v DIIP kažejo, da je investicija ekonomsko upravičena, saj ekonomska neto sedanja vrednost znaša 3.485.866 EUR, ekonomska interna stopnja donosnosti pa 9,9 %.

1.4.2. POVZETEK PINVZ

Investitorji so v PinvZ na podlagi izvedene analize stanja ugotovili obstoječe in predvidene potrebe po investiciji ter njeno usklajenost z državno strategijo razvoja Slovenije, usmeritvami Skupnosti, prostorskimi akti ter drugimi dolgoročnimi razvojnimi programi in usmeritvami, upoštevaje tudi medsebojno usklajenost področnih politik (energetika, promet in druge).

V nadaljevanju PinvZ obravnava analizo tržnih možnosti in izpostavlja dejavnosti, ki se izvajajo v okvirju javne gospodarske službe.

V analizi variant so, kjer je to smiselno, ugotovljeni investicijski stroški in koristi ter izračuni učinkovitosti za ekonomsko dobo investicije.

PinvZ vsebuje tudi analizo vplivov investicije na okolje (tako v fazi gradnje kot v fazi obratovanja), analizo zaposlenih po posameznih variantah, časovno načrt izvedbe investicije z dinamiko investiranja po variantah, okvirno finančno konstrukcijo posameznih variant in izračun finančnih in ekonomskih kazalnikov za posamezne variante. Izdelani sta tudi analiza tveganja in analiza občutljivosti za vsako varianto.

PinvZ končno ugotavlja optimalno varianto na osnovi meril in uteži za njeno izbiro.

1.4.2.1. SPISEK STROKOVNIH PODLAG

Strokovne podlage za PinvZ predstavljajo: - Projektna naloga: Izdelava projektne dokumentacije za projekt oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 2014-2020 (ormoško območje), januar 2014, ki jo je pripravila Občina Ormož, zanjo mag. Roman Rozman - DIIP, ki ga je marca 2014 izdelala Javna razvojna agencija Občine Ormož, zanjo mag. mag. Boris Zadravec; - Idejna zasnova, št. 6V-14158, ki jo je maja 2015 izdelala družba IEI d.o.o., zanjo Željko Blažeka univ. dipl. inž. grad, G-1077; - Projekt za gradbeno dovoljenje, št. 6V-14158, ki ga je julija 2017 izdelala družba IEI d.o.o., zanjo mag. Aljaž Vesenjak dipl. inž. grad., G-2606; - Hidravlična presoja oskrbe s pitno vodo, št. 545-C/2019, ki jo je marca 2019 izdelala družba BM BIRO, Bojan Mavri s.p., zanjo Bojan Mavri dipl. inž. grad., G-0490; - Dopolnitev št. 1 projekta za gradbeno dovoljenje, št. 1538, ki jo je avgusta 2019 izdelala družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806;

- Dopolnitev št. 2 projekta za gradbeno dovoljenje, št. 1538, ki jo je novembra 2019 izdelala družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806; - Projekt za izvedbo, št. 1538, ki ga izdeluje družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806; - Študija izvedljivosti, ki jo je novembra 2019 izdelala družba IzEP, d.o.o., zanjo Tanja Vintar, dipl. oec.

1.4.2.2. VARIANTE

Izbrana možnost zajema izvedbo 1. faze projekta, ki obsega: - novogradnjo VH Kostanj 100 m3, - rekonstrukcijo in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov v skupni dolžini 25.333,3 m1, - rekonstrukcijo VH Hum 80 m3, - rekonstrukcijo VH Vičanci 80 m3, - rekonstrukcijo VH Hajndl 400 m3, - rekonstrukcijo prečrpalnice Pušenci, - ureditev visoke cone Hum in - ureditev visoke cone Vičanci.

Vrednost gradnje: 8.510.230,85 EUR, vrednost stroškov obratovanja: 330.000,00 EUR/leto.

Alternativna varianta zajema izvedbo vseh treh faz projekta, ki poleg obsega 1. faze zajema še: - v 2. fazi: − rekonstrukcijo in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov v skupni dolžini 14.754,5 m1, − posodobitev črpališča Otok (posodobitve na infiltracijskih poljih, rekonstrukcija rezervoarja za usedanje železa in mangana v Otoku); - v 3. fazi: − rekonstrukcijo in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov v skupni dolžini 20.607,0 m1 − rekonstrukcijo VH Lešniški vrh 40 m3, − rekonstrukcijo VH Litmerk 80 m3, − rekonstrukcijo VH Rakovci 80 m3, − rekonstrukcijo prečrpalnice Lešnica, − rekonstrukcijo prečrpalnice Lešniški vrh, − ureditev visoke cone Rakovci, − ureditev visoke cone Runeč in − ureditev visoke cone Lahonci.

Vrednost gradnje 2. faze: 5.601.554,75 EUR. Vrednost gradnje 3. faze: 6.446.522,50 EUR. Vrednost stroškov obratovanja: 330.000,00 EUR/leto.

Varianta »brez« investicije pomeni, da bi se dotrajani obravnavani odseki javnega vodovodnega omrežja ohranili tudi še v prihodnosti. Z izbiro te variante bi se motenje pri dobavi vode zaradi okvar cevovoda v prihodnosti še stopnjevale, večali bi se stroški popravil in vzdrževanja cevovoda ter izgub vode, s pojavom novih priključkov na vodovod pa bi se časom začel pojavljati tudi problem pretoka in delovnega tlaka vode. Zaradi popravil poškodb vodovoda na vozišču v omenjenem območju bi prišlo do še večjega poškodovanja asfalta, krpanja asfalta, kar bi povzročilo neugodno uporabo ceste zaradi zakrpanih neravnin. Posredno pa je z izbiro variante »brez« investicije pričakovati v prihodnosti zmanjševanje osnovne infrastrukturne opremljenosti, gospodarske odprtosti, možnosti gospodarskega razvoja, kot tudi nadaljevanje zmanjševanja poseljenosti in nadaljnjega slabšanja socialnoekonomskega razvoja krajanov naselij Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž ter deloma Občine Ljutomer.

Tudi v tej varianti bi bili nujni nekateri investicijski posegi za zagotovitev funkcioniranja obstoječega dotrajanega sistema, stroški obratovanja pa bi se postopoma povečevali.

Vrednost investicije z DDV: 600.000,00 EUR, obratovalni stroški: 310.000,00 EUR (v l. 2020).

1.4.2.3. OSNOVNI PODATKI O INVESTITORJIH

Investitorji obravnavane operacije so Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž.

Tabela 2: Osnovni podatki o investitorju – Občina Ormož INVESTITOR OBČINA ORMOŽ Naslov: Ptujska cesta 6, 2270 Ormož Odgovorna oseba: Danijel Vrbnjak, župan Telefon: 02/741 53 00 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://www.ormoz.si Davčna/ID številka: SI 29924464 Matična številka: 5883687000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0128 7010 0018 046 (UJP Banka Slovenije)

Tabela 3: Osnovni podatki o investitorju – Občina Središče ob Dravi INVESTITOR OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI Naslov: Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi Odgovorna oseba: Jurij Borko, župan Telefon: 02/741 66 10 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://www.sredisce-ob-dravi.si/ Davčna/ID številka: SI 72907932 Matična številka: 2242788000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0110 0010 0020 225 (UJP Banka Slovenije)

Tabela 4: Osnovni podatki o investitorju – Občina Sveti Tomaž INVESTITOR OBČINA SVETI TOMAŽ Naslov: Sveti Tomaž 37, 2258 Sv. Tomaž Odgovorna oseba: Mirko cvetko, župan Telefon: 02/741 66 00 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://sv-tomaz.si/ Davčna/ID številka: SI 46847758 10

Matična številka: 2242761000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0110 0010 0020 516 (UJP Banka Slovenije)

1.4.2.4. NAVEDBA CILJEV

Projekt zajema tudi izvedbo povezav novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke, ki so ocenjene v dolžini 9.500 m1.

2. POVZETEK IP

2.1. CILJI INVESTICIJE

Tabela 5: Cevovodi, ki so predmet investicije Cevovod Dolžina v m1 Ormož-Hum-Vodranci 5.063,3 Godeninci - Vodranci 1.758,0 Hajndl - Koračice (1. faza) 45,0 Hajndl (od VH Hajndl) – Sveti Tomaž (do VH Kostanj) 10.701,0 Hajndl – Ormož (navezave Kamenjak - Wienerberger, 3.176,0 obnova obeh povezav Letna – Ormož - Wienerberger (čez Ptujsko cesto), Lenta – Hardek – Wienerberger - Kamenjak 1. del) Velika Nedelja - Podgorci 4.590,0 SKUPAJ 1. faza 25.333,3

Projekt zajema tudi izvedbo povezav novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke, ki so ocenjene v dolžini 9.500 m1.

Strokovne podlage za ta IP predstavljajo: - Projektna naloga: Izdelava projektne dokumentacije za projekt oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 2014-2020 (ormoško območje), januar 2014, ki jo je pripravila Občina Ormož, zanjo mag. Roman Rozman

- DIIP, ki ga je marca 2014 izdelala Javna razvojna agencija Občine Ormož, zanjo mag. mag. Boris Zadravec; - Idejna zasnova, št. 6V-14158, ki jo je maja 2015 izdelala družba IEI d.o.o., zanjo Željko Blažeka univ. dipl. inž. grad, G-1077; - Projekt za gradbeno dovoljenje, št. 6V-14158, ki ga je julija 2017 izdelala družba IEI d.o.o., zanjo mag. Aljaž Vesenjak dipl. inž. grad., G-2606; - Hidravlična presoja oskrbe s pitno vodo, št. 545-C/2019, ki jo je marca 2019 izdelala družba BM BIRO, Bojan Mavri s.p., zanjo Bojan Mavri dipl. inž. grad., G-0490; - Dopolnitev št. 1 projekta za gradbeno dovoljenje, št. 1538, ki jo je avgusta 2019 izdelala družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806; - Dopolnitev št. 2 projekta za gradbeno dovoljenje, št. 1538, ki jo je novembra 2019 izdelala družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806; - Projekt za izvedbo, št. 1538, ki ga izdeluje družba Lineal d.o.o., zanjo mag. Dušan Ogrizek, univ. dipl. inž. grad., G-0806; - Študija izvedljivosti, ki jo je novembra 2019 izdelala družba IzEP, d.o.o., zanjo Tanja Vintar, dipl. oec. - PInvZ, ki jo je novembra 2019 izdelala družba IzEP, d.o.o., zanjo Tanja Vintar, dipl. oec. 2.3. VARIANTE

2.3.1. IZBRANA MOŽNOST

Vrednost gradnje: 8.510.230,85 EUR. Vrednost stroškov obratovanja: 330.000,00 EUR.

2.3.2. NEIZBRANE MOŽNOSTI

− rekonstrukcijo prečrpalnice Lešnica, 13

− rekonstrukcijo prečrpalnice Lešniški vrh, − ureditev visoke cone Rakovci, − ureditev visoke cone Runeč in − ureditev visoke cone Lahonci.

Vrednost gradnje 2. faze: 5.601.554,75 EUR. Vrednost gradnje 3. faze: 6.446.522,50 EUR. Vrednost stroškov obratovanja: 330.000,00 EUR.

Tudi v tej varianti bi bili nujni nekateri investicijski posegi za zagotovitev funkcioniranja obstoječega dotrajanega sistema, stroški obratovanja pa bi se postopoma povečevali.

Vrednost investicije z DDV: 600.000,00 EUR. Obratovalni stroški: 310.000,00 EUR (v l. 2020). 2.4. ODGOVORNE OSEBE

Organizacija, odgovorna za izvedbo Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 -2020, prednostne osi 6. Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, prednostne naložbe 6.ii Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev okoljske zakonodaje Unije ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve:

Republika Slovenija Ministrstvo za okolje in prostor Dunajska cesta 48 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Simon Zajc, minister

Izvajalci operacije in upravičenci:

Občina Ormož Ptujska cesta 6 2270 Ormož Odgovorna oseba: Danijel Vrbnjak, župan

Občina Središče ob Dravi Trg talcev 4 2277 Središče ob Dravi Odgovorna oseba: Jurij Borko, župan

Občina Sveti Tomaž 14

Sveti Tomaž 37 2258 Sveti Tomaž Odgovorna oseba: Mirko Cvetko, župan

Koordinacija in vodenje operacije:

Občina Ormož Ptujska cesta 6 2270 Ormož Vodja operacije: mag. Roman Rozman, Višji svetovalec za razvojne projekte, gospodarske javne službe, prostor in varstvo okolja

Projektant:

LINEAL biro za projektiranje, inženiring, storitve in gradbeništvo d.o.o. Jezdarska ulica 3 2000 Maribor Odgovorna oseba: mag. Dušan Ogrizek, direktor

Izdelovalec IP:

IzEP, institut za evropske projekte, d.o.o. Sp. Polskava 116 2331 Pragersko Odgovorna oseba: Tanja Vintar, prokuristka 2.5. IZVEDBA INVESTICIJE

Projekt bo v imenu vseh treh občin investitork vodila Občina Ormož.

Za nemoteno izvedbo projekta bo skrbela ustrezno strokovno usposobljena, neformalno oblikovana projektna skupina.

Projektna skupina bo delovala v prostorih Občinske uprave Občine Ormož in na kraju izvajanja investicije. Sestajala se bo po potrebi, praviloma enkrat tedensko oz. v času izvajanja gradnje pogosteje (po potrebi). Odločitve skupine bodo razvidne iz vodene dokumentacije, po potrebi pa bo skupina vodila tudi zapisnike svojega dela oz. pripravljala poročila.

Za izvedbo investicije Občina Ormož ne načrtuje novih zaposlitev.

Občina Ormož in člani projektne skupine so si v preteklih letih že pridobili izkušnje z izvajanjem primerljivih investicijskih projektov. Po potrebi se bo najelo tudi zunanjo strokovno pomoč (izven stroškov tega projekta).

Dokumentacija investicije se bo do zaključka operacije hranila v prostorih Občine Ormož, nakar bo vsaka občina investitorka prevzela v hrambo svoj del dokumentacije.

področju evropske kohezijske politike pri porabi sredstev pa (sicer vzorčno) izvaja tudi Urad za nadzor proračuna pri MF, ki ima funkcijo revizijskega organa. Nadzor nad porabo javnih sredstev lahko kadarkoli izvaja tudi Računsko sodišče. 2.6. STROŠKI IN VIRI

Investicija je brez DDV ocenjena v višini 8.899.965,27 EUR po stalnih (november 2019) oz. 9.456.616,82 EUR po tekočih cenah. Upravičeni stroški so opredeljeni v višini 9.253.539,26 EUR. Sofinanciranje je predvideno v višini 4.360.984,78 EUR, kar predstavlja 46,12 % celotne investicije.

Tabela 6: Stroški in finančna konstrukcija operacije Vrednost v EUR Skupaj stroški operacije 9.456.616,82 Upravičeni stroški 9,253.539,26 Preostali stroški 203.077,56

Skupaj viri financiranja Kohezijski sklad 3.706.837,06 Državni proračun 654.147,72 Občina Ormož 3.817.470,35 Občina Središče ob Dravi 494.430,15 Občina Sveti Tomaž 783.731,54

Struktura virov financiranja

O. Sv. Tomaž O. Središče ob 783.731,54 D. 8% 494.430,15 5%

Kohezijski sklad 3.706.837,06 39%

O. Ormož 3.817.470,35 41%

R. Slovenija 654.147,72 7%

Za operacijo je bila izračunana stopnja primanjkljaja v financiranju (finančna vrzel), ki določa maksimalni prispevek skupnosti pri sofinanciranju te operacije (v višini 7.039.428,74 EUR). Višina sofinanciranja pa je nominalno omejena z Dogovorom o razvoju regij, podpisanim 20. 7. 2018, in sicer na 4.360.984,78 EUR, od tega 85 % iz sredstev Kohezijskega sklada in 15 % iz Proračuna Republike Slovenije (proračunske postavke MOP). 2.7. REZULTATI IZRAČUNOV IN UPRAVIČENOST

Tabela 7: Rezultati finančne analize, »s« in »brez« pomoči skupnosti Finančni kazalnik Vrednost Vrednost »s« »brez« Finančna neto sedanja vrednost (EUR) -2.001.949,92 -5.800.678,65 Finančna interna stopnja donosnosti (%) -1,64 -5,38

Tabela 8: Rezultati ekonomske analize Ekonomski kazalnik Vrednost Ekonomska neto sedanja vrednost (EUR) 5.550.654,56 Ekonomska interna stopnja donosnosti (%) 12,26 Sedanja vrednost koristi 12.021.205,51 Sedanja vrednost stroškov 6.470.550,95 Razmerje med stroški in koristmi 1,86

Ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna. Ekonomska interna stopnja donosnosti je pozitivna in presega družbeno diskontno stopnjo. Družba je v boljšem položaju, če se projekt izvede, saj njegove koristi presegajo stroške.

3. OSNOVNI PODATKI O DELEŽNIKIH

3.1. INVESTITOR

Investitorji obravnavane operacije so Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi in Občina Sveti Tomaž.

Občina Ormož ima skupno površino 141,6 km2 in 11.9685 prebivalcev v 61 naseljih. Njen koeficient razvitosti6 znaša 0,94, kar pomeni, da je pod povprečjem razvitosti slovenskih občin.

Središče občine je mesto Ormož, ki je tudi sedež Upravne enote Ormož, v katero spadata tudi občini Središče ob Dravi in Sveti Tomaž.

V samem mestu Ormož je tudi nekaj večjih gospodarskih subjektov in obrtnih dejavnosti.

Tabela 9: Osnovni podatki o investitorju – Občina Ormož INVESTITOR OBČINA ORMOŽ Naslov: Ptujska cesta 6, 2270 Ormož Odgovorna oseba: Danijel Vrbnjak, župan Telefon: 02/741 53 00 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://www.ormoz.si Davčna/ID številka: SI 29924464 Matična številka: 5883687000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0128 7010 0018 046 (UJP Banka Slovenije) Podpis odgovorne osebe:

Občina se razprostira na površini 31 km2. Občina obsega 5 naselij in ima 1.9517 prebivalcev. Njen koeficient razvitosti znaša 0,95.

5 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019 6 https://www.gov.si/assets/ministrstva/MF/Proracun-direktorat/DP-SSFLS/Izracuni/Koeficienti-razvitosti/Tabela3-

Koeficienti_razvitosti_obcin_za_leti_2018_in_2019.xlsx 19 7 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019

Središče občine je naselje Središče ob Dravi.

Tabela 10: Osnovni podatki o investitorju – Občina Središče ob Dravi INVESTITOR OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI Naslov: Trg talcev 4, 2277 Središče ob Dravi Odgovorna oseba: Jurij Borko, župan Telefon: 02/741 66 10 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://www.sredisce-ob-dravi.si/ Davčna/ID številka: SI 72907932 Matična številka: 2242788000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0110 0010 0020 225 (UJP Banka Slovenije) Podpis odgovorne osebe:

Občina se razprostira na površini 38 km2, obsega 17 naselij v katerih živi 1.9888 prebivalcev. Njen koeficient razvitosti znaša 0,90.

Središče občine je naselje Sveti Tomaž.

Tabela 11: Osnovni podatki o investitorju – Občina Sveti Tomaž INVESTITOR OBČINA SVETI TOMAŽ Naslov: Sveti Tomaž 37, 2258 Sv. Tomaž Odgovorna oseba: Mirko Cvetko, župan Telefon: 02/741 66 00 Uradni elektronski naslov: [email protected] Uradna spletna stran: http://sv-tomaz.si/ Davčna/ID številka: SI 46847758 Matična številka: 2242761000 Šifra dejavnosti: 84.110 Splošna dejavnost javne uprave IBAN: SI56 0110 0010 0020 516 (UJP Banka Slovenije) Podpis odgovorne osebe:

20 8 SURS, stanje na dan 1. 7. 2019

3.2. IZDELOVALCI INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE

Izdelovalec DIIP je Javna razvojna agencija Občine Ormož. Odgovorna oseba agencije je Zlatko Zadravec.

Izdelovalec PinvZ in IP je IzEP, institut za evropske projekte, d.o.o. (krajše: IzEP, d.o.o.).

Tabela 12: Osnovni podatki o izdelovalcu IP IZDELOVALEC IP IzEP, d.o.o.

Naslov: Spodnja Polskava 116, 2331 Pragersko Odgovorna oseba: Tanja Vintar, prokuristka Elektronski naslov: [email protected] Davčna/ID številka: SI 44065205 Matična številka: 3656519000 Glavna dejavnost: 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje IBAN: SI56 0443 0000 1620 014 (Nova KBM d.d.) Žig: Podpis odgovorne osebe:

3.3. PRIHODNJI UPRAVLJAVEC

Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja koncesionar, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o.

UPRAVLJAVEC KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o.

Naslov: Hardek 21c, 2270 Ormož Odgovorna oseba: Pavla Majcen, direktorica Elektronski naslov: [email protected] Davčna/ID številka: SI 66338441 Matična številka: 5073049000 Glavna dejavnost: 36.000 Zbiranje, prečišč.in distribucija vode IBAN: SI56 0410 3000 0271 926 (Nova KBM d.d.) SI56 0410 3000 2242 578 (Nova KBM d.d.) SI56 6100 0001 2350 678 (DH d.d.) Žig: Podpis odgovorne osebe:

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. je glavni izvajalec storitev komunalnih dejavnosti na področju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Izvajanje storitev po najvišjih merilih kakovosti z upoštevanjem vseh sodobnih ekoloških standardov in optimalno zadovoljevanje potreb ter blaginje krajanov v občini je primarna naloga družbe.

4. ANALIZA STANJA S PRIKAZOM POTREB

4.1. PITNA VODA KOT NARAVNI VIR

Voda je sicer obnovljiv, a zelo krhek vir. Poleg tega se v naravi pojavlja v različnih oblikah, od katerih ljudje za oskrbo s pitno vodo uporabljamo le nekatere vire. Kar 97 % vse vode na zemlji je slane, 2 % je sladke v obliki ledu, le 1 % vode pa je sladke, primerne za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.

Povprečna letna količina padavin, ki napajajo površinske in podzemne vode, je v Sloveniji v letu 2017 znašala okrog 1650 mm. Letno največ padavin prejme zahodni gorati svet, najmanj pa vzhodni del Slovenije.

Hidrologi Slovenijo uvrščajo med humidna območja (za razliko od aridnih območij – sušni predeli planeta). Naša dežela je ena izmed bolj vodnatih na evropskem kontinentu, kar pomeni, da se skozi lokalni vodni tok Slovenije pretaka nadpovprečno veliko vode. Slovenija prejema s padavinami in dotokom več vode, kot jo porabi, zato strokovnjaki govorijo o pozitivni letni vodni bilanci. V podzemnih vodah so glavne svetovne zaloge pitne vode in nič drugače ni v Sloveniji. Kraški svet se razprostira kar čez tretjino države, s črpanjem vode iz teh virov pa Slovenija pokrije približno polovico svojih potreb. Največje zaloge podzemne vode so v porečju Save. Površinska voda je bolj izpostavljena onesnaževanju, zato čisto pitno vodo iz teh virov povečini najdemo le še v goratih in gozdnatih predelih. Reke na površju se za pitno vodo črpajo v manjšem obsegu (manj kot desetina porabe), med njimi sta npr. Rižana in Globočec ob Krki.

Tekoče vode v Sloveniji oblikujejo gosto rečno mrežo. Zaradi močne razgibanosti terena in kamninske sestave so vodotoki večinoma kratki, saj je le okoli 22 % vodotokov daljših od 25 km. Tudi v geoloških plasteh, ki prevajajo in akumulirajo podzemno vodo, je velika količina dinamičnih zalog, ki so v Sloveniji glavni vir pitne vode.

Čista voda je brez vonja in okusa. Molekula vode vsebuje le dva elementa in sicer vodik in kisik. Vendar voda v naravi nikjer ni v čistem stanju, pač pa vsebuje različne snovi, kot so raztopljeni plini, anorganske in organske snovi ter mikroorganizmi, ki so lahko naravnega izvora ali pa posledica človekovega delovanja. Sestava vode se spreminja med njenim kroženjem v naravi. V pitni vodi so lahko tudi strupene snovi in nezaželeni mikroorganizmi, ki lahko povzročajo različne bolezni, kemična onesnaženja ogrožajo rastline in živali v vodotokih, v kmetijstvu se uporabljajo velike količine gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev in plevelov, ki se spirajo v podzemno vodo, s cest in urbanih površin pa se prav tako spirajo nevarne kemikalije. Zaradi hitre rasti prebivalstva, urbanizacije in razvoja je ogrožena kakovost voda. Žal človek s tem ogroža tudi svoj obstoj.

Vendar ima narava tudi svoj obrambni mehanizem – voda v naravi ima sposobnost samočiščenja. S pomočjo sončne energije poteka v vodnih rastlinah fotosinteza, pri kateri nastaja tudi kisik, potreben za razgradnjo organskih snovi v vodi. Pri razgradnji nastaja ogljikov dioksid, hranila (dušikove in fosforjeve spojine) in druge snovi, ki jih rastline in živali v vodi rabijo za svoj razvoj. Cikel čiščenja se nadaljuje, ko rastline in živali odmrejo in jih bakterije razgradijo, s tem pa zagotovijo hrano novim generacijam. Žal obstaja tudi veliko strupenih snovi, katerih razgradnja poteka počasi, ali pa sploh ne poteka, in so za okolje velik problem.

Oskrba s kakovostno pitno vodo ostaja eno od občutljivih vprašanj. Za zagotovitev te so potrebni ukrepi in vlaganja v avtomatizacijo, novogradnjo, razširitev, obnovo ali rekonstrukcijo vodovodnega sistema. Oskrba s pitno vodo mora biti varna, vodne izgube pa čim manjše. Po potrebi je potrebno aktivirati

dodatne vire pitne vode. 22

Vodne izgube predstavljajo ekonomski, tehnični in sanitarni problem vsakega vodovoda. Kot tehnični problem se kaže z obsegom mesta in velikostjo okvare kot tudi zapletenimi ukrepi za zmanjšanja okvar na cevovodih, armaturah, priključkih in drugih delih napeljave. Prav tako so vodne izgube v vodovodnem omrežju tudi sanitarni problem. Defektna mesta na cevovodih namreč predstavljajo potencialno nevarnost za vdor okuženih bakterij in posledično pojav motenj, ki se odraža kot motena oskrbo s pitno vodo.

4.1.1. PRISPEVNO OBMOČJE POREČJA REKE DRAVE

9V Republiki Sloveniji je rečna mreža vezana na štiri porečja največjih rek: Muro, Dravo, Savo in Sočo (z Vipavo) ter na del Jadranskega povodja z odtokom v Tržaški in Koprski zaliv.

Drava izvira v Italiji, na severni strani hriba Neunerkogel (it. Cima Nove Dobbiaco, 2642 m) na južnem robu Toblaškega polja, jugozahodno od mesteca San Candido (nem. Innichen). V Slovenijo priteče iz Avstrije, pri vasi Vič nad Dravogradom in jo zapusti pri Ormožu, kjer še nekaj časa teče po slovensko- hrvaški meji, nato pa nadaljuje pot proti vzhodu mimo Varaždina skozi hrvaško Medžimurje. V nadaljevanju teče proti Madžarski, nekaj časa tudi po hrvaško-madžarski meji, nakar se nekaj kilometrov vzhodno od Osjeka na meji s Srbijo izlije v Donavo.

Podravje lahko po hidroloških značilnostih razdelimo v posamezne enote, in sicer: - porečje Meže, - območje Pohorja in Kozjaka, - porečje Dravinje z Dravinjskimi goricami in Halozami, - območje Slovenskih in Ljutomerskih goric - ravninski del Dravsko-Ptujskega polja.

Na zahodnem delu Slovenskih goric prevladujejo neprepustni terciarni sedimenti, ki omogočajo površinski vodni odtok. Ob stiku z neprepustnimi plastmi se pojavijo številni izviri podtalne vode, med katerimi je pomembnejši izvir pri Hrastovcu. Terciarni sedimenti so proti vzhodu vse bolj pomešani z meljem in glino. Peski in prodi omogočajo, da precejšnji del padavinske vode tudi ponikne, medtem ko v Ljutomerskih goricah, kjer prevladujejo gline in laporji, voda v glavnem odteče v površinske vodotoke Dravsko – Ptujskega polja.

Dravsko – Ptujsko polje je prekrito s kvartalnim prodnim zasipom, katerega debelina je močno različna, odvisno od terciarne sedimentne podlage (do 35 m na območju Maribora in 20 m na območju Ptuja).

Osrednji odvodnik Podravja je Drava, ki stopi na ozemlje Slovenije pri Dravogradu in se po 142,13 km dolgem toku pod Središčem ob Dravi izvije v hrvaško Podravino. Dolžina vodne mreže Podravja, ki meri 3.259 km2, je 6.117 km, kar daje Podravju visoko povprečno gostoto 1,88 km/km2. Večina potokov in rečic s hribovitega in gričevnatega površja Podravja odteka v glavne pritoke Drave: Mežo, Dravinjo in Pesnico.

23 9 Povzeto po viru: Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije, Hidrometeorološki zavod RS, 1998

Odtok reke Drave

Vir: http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/10_Karte.pdf

Drava je naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki (Isel, Möll, Lieser) dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno- snežni režim z izrazitim prvim viškom junija (taljenje ledu v najvišjih delih visokogorja in precejšnje količine padavin) in šibkejšim drugim viškom v oktobru (posledica padavin in zmanjšane evapotranspiracije). Najmanj vode ima Drava februarja in januarja, saj v tem času večina padavin pade kot sneg. V obdobju 1971–2000 je imela Drava pri Borlu (skupaj s kanalom za HE Formin) povprečni pretok 284 m3/s. Največji pretok so pri Borlu izmerili pred izgradnjo HE Formin, in sicer 2595 m3/s (5. 9. 1965).

V zgornjem toku je Drava izrazito hudourniška in ima precejšen strmec, tako da prenaša velike količine proda in drugega plavja, ki se danes v precejšnji meri nabira v zajezitvenih jezerih. Niz hidroelektrarn je temeljito spremenil njene hidrogeografske značilnosti, saj se od Beljaka do Varaždina tako rekoč samo preliva iz enega jezera v drugega.

Pred izgradnjo verige hidroelektrarn je Drava zlasti v srednjem in spodnjem toku pogosto poplavljala. Verjetno najhujša poplava je bila zaradi dolgotrajnega in močnega deževja novembra 1851, ko naj bi v Mariboru, po ne povsem zanesljivih podatkih, dosegla pretok 2580 m3/s, kar bi lahko pomenilo celo 1000- letno vodo, saj naj bi za 230 cm presegla najvišji kasnejši vodostaj.

Dravsko dolino med Dravogradom in Mariborom so ponovno prizadele poplave ob koncu septembra in v začetku oktobra 1882: "Poplavna voda je odnašala mostove, gospodarske objekte, hiše, drevje, les in živino. Celo trdno zgrajeni mostovi na Dravi in železniška proga med Mariborom in Dravogradom niso vzdržali pred silovitostjo voda. Ob Dravi in njenih pritokih je bilo porušenih mnogo hiš, žag in mlinov." Hude poplave so se ob Dravi pojavile še konec leta 1885, ponovne katastrofalne poplave pa 15. septembra 1903 [8] ter 7. in 8. avgusta 1926. [9] Po izgradnji verige hidroelektrarn se je poplavna nevarnost ob Dravi sicer zmanjšala, vendar kljub temu ljudje ob reki niso povsem varni pred njimi. Ob poplavi 4. in 5. septembra 1965 je Drava zalila skoraj celotno poplavno ravnico od Maribora do Ormoža in v Mariboru dosegla pretok 2280 m3/s. Hudo je bilo spet v začetku oktobra 1998, ko je Drava divjala po Dravski dolini med Dravogradom in Mariborom, razlila se je tudi na več krajih med Mariborom in Zavrčem. Najhuje je bilo v Dupleku, kjer je Drava podrla jez

24 gramoznice in poplavila okoli 350 hiš.

Po zelo deževnem mesecu oktobru je ob Dravi sledila nova katastrofa 5. novembra 2012, ko je Drava v Dravogradu dosegla izjemni pretok 2570 m3/s in povzročila ogromno škodo tako na avstrijskem Koroškem (mdr. je bil poplavljen Labot) kot dolvodno vse od Dravograda do Ormoža. Najhuje je bilo pod Mariborom, zlasti v Malečniku, Dogošah ter Zgornjem in Spodnjem Dupleku in dolvodno od Ptuja. Poplavljeno je bilo okoli 3600 stanovanjskih hiš in 660 gospodarskih objektov, poplavne vode so poškodovale tudi strojnico hidroelektrarne Formin.

V teku so obsežne analize in preiskovalni postopki, da bi ugotovili, v kolikšni meri je poplavni val nastal tudi zaradi neustreznega odziva Verbunda, upravljalca dravskih elektrarn na avstrijskem Koroškem.

4.1.2. EKONOMSKI VIDIKI RABE DRAVE

Zaradi velike vodnatosti in precejšnjega padca je na Dravi niz 21, večinoma pretočnih hidroelektrarn: deset v Avstriji, osem v Sloveniji in tri na Hrvaškem. Najstarejša je Fala, ki so jo začeli graditi že 1913, obratovati pa je začela 1918. Na avstrijskem delu Drave so najprej zgradili hidroelektrarno Schwabegg / Žvabek (1939-1943) v Podjuni, nato pa v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja še 9 hidroelektrarn. Z vsemi, razen s prvo v nizu, upravlja podjetje Verbund in pokrivajo okoli 3 % avstrijskih potreb po električni energiji.

Na slovenskem delu Drave je bila gradnja verige elektrarn med Dravogradom in Mariborom zaključena že v 50. letih prejšnjega stoletja, v 90. letih pa so jih vse po vrsti temeljito prenovili in povečali izkoristek. Vseh šest elektrarn je pretočnih, za razliko od zadnjih dveh pod Mariborom, ki so jih zgradili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja (Zlatoličje in Formin) in sta derivacijskega (kanalskega) tipa - ne stojita v strugi Drave, temveč vodo dovajajo na elektrarni po dolgih umetnih kanalih in nato po kanalih nazaj v strugo. Z vsemi osmimi elektrarnami upravlja podjetje Dravske elektrarne Maribor d.o.o., ki je del skupine Holding Slovenske elektrarne d.o.o.

Na hrvaškem delu Drave so v Medžimurju v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja zgradili tri derivacijske elektrarne podobnega tipa kot naši dve in delujeta v okviru državnega koncerna HEP (Hrvatska elektroprivreda d.o.o.). V načrtu je gradnja še dveh hidroelektrarn na spodnjem toku (Molve 1 in 2), vendar temu močno nasprotujejo lokalno prebivalstvo in naravovarstveniki, saj naj bi spodnji tok Drave v prihodnje vključili v Naturo 2000.

Izgradnja verige hidroelektrarn po drugi svetovni vojni je povsem spremenila zunanjo podobo in gospodarstvo Dravske doline med Dravogradom in Mariborom. Na Dravi sicer ni bilo veliko žag in mlinov, saj je bila prevelika in predivja, pač pa so bili nameščeni v velikem številu ob spodnjem toku dravskih potokov. Nekateri lesni obrati so prerasli v industrijske, npr. tovarna lepenke v Podvelki (ustanovljena 1930) ali tovarna vžigalic ob spodnjem toku Lobnice v Rušah, ki je prenehala obratovati leta 1930.

Splavarstvo je bilo na Dravi verjetno razvito že v 14. st., najbolj je cvetelo v 19. st., do izgradnje dravske železnice, povsem pa je zamrlo ob začetku druge svetovne vojne. Poleg desk in drugega žaganega lesa so prevažali še strešne letve, okenske in vratne okvire, vinogradniške kole, skodle, apno idr., in sicer do Maribora, Ptuja in Varaždina ter naprej po Dravi in Donavi do Pančeva. Poleg splavov so za prevoz blaga uporabljali tudi doma zgrajene čolne, imenovane šajke, s katerimi so po reki navzdol poleg lesa vozili še kovinske izdelke, apno in druge izdelke.

Življenje dravskih splavarjev je v romanu Na splavih opisal pisatelj Anton Ingolič (1940).

Drava je bila nekoč tudi zlatonosna reka, zlato je prinašala iz metamorfnih kamnin v Visokih Turah. Ponekod na avstrijskem Koroškem in na Hrvaškem je bilo spiranje zlata precej razširjeno, s to dejavnostjo so se ukvarjali tudi pri nas vse do leta 1940. 25

V spodnjem toku je Drava plovna za manjše rečne ladje od mesta Barcs navzdol do izliva v Donavo (199 km), vendar je tovorni promet skromen. Od Barcsa do Osijeka ima reka status hrvaško-madžarske meddržavne plovne poti, od Osijeka navzdol (19 km) je Drava mednarodna plovna pot. Pristanišča so Barcs, Belišće in Osijek.

Turistične ladjice vozijo turiste v Beljaku, Velikovcu, Mariboru in po Ptujskem jezeru. Med ljubitelji vodnih športov je priljubljen zgornji tok Drave od Lienza do Paterniona.

Od izvira Drave do Legrada na Hrvaškem je ob reki speljana mednarodna Dravska kolesarska pot R1 (nem. Drauradweg), ki poteka večinoma po lokalnih in gozdnih cestah ter poteh.

4.1.3. NARAVOVARSTVENI VIDIK DRAVE

Struga Drave je v naravnem stanju tako rekoč samo v spodnjem toku, od izliva Mure navzdol. V zgornjem toku je večinoma regulirana in omejena z nizkimi protipoplavnimi nasipi, tako da teče le skozi ozek pas obvodnega rastja, obdanega s travniki in pašniki.

Kljub energetski rabi ostaja Drava pomembna tudi z naravovarstvenega vidika, saj so ob njej bogati obvodni habitati, ki jim tekoča voda daje izjemno zmožnost prilagajanja človekovim posegom.

Dravograjsko jezero je sicer umetno jezero za jezom HE Dravograd, vendar so ob njem nastala pomembna mokrišča z bogatim živim svetom. Tu so pomembna drstišča rib, stalno ali občasno živi na jezeru okoli 150 vrst ptic, tu si je našla dom kolonija bobrov, številne so tudi botanične zanimivosti.

Za jezom v Markovcih je na Dravi okoli 3,5 km2 veliko Ptujsko jezero, iz katerega odvajajo vodo po umetnem kanalu za HE Formin. Z njim je mesto dobilo obsežno vodno površino, ki je pomembna za različne oblike rekreacije ob in na vodi (veslanje, jadranje, deskanje) ter za ribolov. Na jezeru in ob njem stalno ali občasno živi več kot 200 vrst ptic, ki sta jim namenjena tudi dva majhna otočka v jezeru; pomembno je tudi kot počivališče za ptice med jesensko in spomladansko selitvijo.

Dolvodno od jezu je v kotu med strugo Drave in Dravinjo na desnem bregu Drave krajinski park Šturmovci, ustanovljen 1979 in velik 1,25 km2. Značilno zanj je prepletanje poplavnih gozdov, mrtvih rokavov in travnikov z bogatim živim svetom, kjer mdr. gnezdi okoli 90 vrst ptic, tam je življenjski prostor kačjih pastirjev in metuljev in več kot 500 rastlinskih vrst. Izgradnja hidroelektrarne Formin, ki odvzema večino vode iz dravske struge pod Ptujskim jezerom, je močno spremenila to življenjsko okolje, zlasti za vrste, ki živijo v in ob strugah dinamičnih vodotokov. Odtlej puščajo v dravski strugi samo t. i. ekološko sprejemljiv pretok (biološki minimum; ok. 5–10 m3/s) ter presežke visokih voda.

Obsežni deli poplavne ravnice na levi (madžarski) strani Drave so zavarovani kot narodni park Donava- Drava (madž. Duna-Dráva Nemzeti Park). V njem varujejo zelo raznolike habitate z bogatim živalskim in rastlinskim svetom, od prodišč v rečni strugi do mokrišč, mrtvih rokavov z mrtvicami, poplavnih gozdov in mokrotnih travnikov.

Območje je delno uvrščeno tudi v območje Natura 2000 – Drava, na katerem velja Direktiva o pticah SPA-SI5000011 in Direktiva o habitatih SAC - SI3000220. Opredeljeno je tudi kot ekološko pomembno območje Drava – spodnja, ID 41500.

Reka Drava je najpomembnejše območje za vodne ptice v Sloveniji, saj tukaj redno prezimuje več kot 20.000 vodnih ptic, nič manj pa se jih ne zadržuje na spomladanski oziroma jesenski selitvi. Izmed posameznih vrst je gotovo zelo pomembna velika bela čaplja, saj število tukaj redno prezimujočih osebkov kaže, da gre za evropsko pomembno zgostitev te vrste. 26

Mnoge sicer pogoste vrste ptic dosegajo tukaj na prezimovanju za slovenske in tudi evropske razmere visoka števila. Med njimi so najpomembnejše mali ponirek, kormoran, mlakarica, čopasta črnica, zvonec in veliki žagar. Med številnimi vrstami, ki območje reke Drave preletijo v času selitve, velja izpostaviti dve: črno čigro in malega galeba; med gnezdilci pa dokaj močno populacijo sršenarja.

V neposredni bližini oziroma znotraj obravnavanih aglomeracij se poleg območja Natura nahaja še nekaj pomembnih območij varovane narave: - Grajski park, ki je skladno z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož opredeljen za spomenik oblikovane narave državnega pomena (na sliki desno); - Dob ob izviru Lešnice, ki je razglašen za naravni spomenik lokalnega pomena; - Drevored divjega kostanja ob Kolodvorski cesti pri železniški postaji, ki je razglašen za spomenik oblikovane narave lokalnega pomena; - Rezervat Ormoško jezero, ki je opredeljen za naravno vrednoto državnega pomena.

Ormoško jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi, ki nastalo je z zajezitvijo leta 1975 za potrebe hrvaške hidroelektrarne Varaždin, do koder je speljana voda po nekajkilometrskem obvodnem kanalu. Je eno največjih akumulacijskih jezer v Sloveniji, malo manj kot polovica površine pripada Sloveniji, preostanek pa Hrvaški. Meja med državama na tem mestu še vedno sledi nekdanjemu toku Drave pred zajezitvijo.

Ormoško jezero in lagune

Vir: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/opazovanje-ptic/kam-na-izlet/ormosko-jezero/

Jezero in zdaj opuščene lagune imajo zaradi naravne zarasti obal velik regionalen pomen kot habitat za vodne ptice. Nekatere ptice uporabljajo območje za gnezdenje, druge pa kot prezimovališče ali samo postanek med selitvijo. Ormoško jezero in lagune sta za ptice zelo pomembni vodni površini. Na jezeru lahko pozimi opazujemo njivske, beločele in sive gosi ter srečamo večino rac, ki se pojavljajo v Sloveniji, vključno s pri nas redkejšimi vrstami. Pogoste so velike jate lisk, na katere preži belorepec. Pozimi se redno pojavljajo zvonci in mali žagarji. Trstičje na začetku jezera je poleti gnezdišče za več vrst trstnic in čapljico. Pogoste so številne vrste galebov, med katerimi pa občasno najdemo tudi nekatere redkejše vrste.

V Ormoških lagunah lahko spomladi, poleti in jeseni opazujemo pobrežnike, kot so rdečenogi, črni, močvirski, pikasti, zelenonogi in celo jezerski martinec, črnorepi kljunač in komatni deževnik. Tukaj gnezdijo polojniki, v selitvenem času pa lahko opazujemo še različne vrste prodnikov. V enem izmed vodnih bazenov gnezdijo navadne čigre in rečni galebi. V lagunah gnezdi tudi kostanjevka, vrsta globalne varstvene pozornosti. Iz trstičja v poletnih mesecih pogosto slišimo mokoža, z nekaj sreče pa lahko tudi malo ali grahasto tukalico. V času selitve se pojavljajo različne race plovke (rod Anas). V topli polovici leta lahko opazujemo rjavega lunja, ki tukaj tudi gnezdi, pozimi pa nad trstičjem pogosto jadra peplasti lunj.

Življenje v lagunah

Vir: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/opazovanje-ptic/kam-na-izlet/ormosko-jezero/

V lagunah lahko ob večerih pri lovu opazujemo hermelina in malo podlasico, na številnih okoliških poljih pa srne in poljske zajce..

Leta 1992 je Občina Ormož slovenski del zaščitila kot naravni rezervat, ki ga je nekaj let kasneje prevzela Vlada Republike Slovenije v državno last. Leta 2017 se mu je pridružil naravni rezervat ormoške lagune na območju, ki je zdaj v lasti Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 4.2. ANALIZA STANJA V OBRAVNAVANEM SISTEMU

4.2.1. VODOVODNI SISTEM ORMOŽ

Javni vodovodni sistem, ki ga danes upravlja Komunalno podjetje Ormož d.o.o., s pitno vodo oskrbuje prebivalstvo in ostale porabnike na območju občin: Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in na delu občine Ljutomer.

Javno vodovodno omrežje Ormož se razteza na območju občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ter delno na območju občine Ljutomer. Na dan 31. 12. 2018 je bilo na obravnavanem območju 6.235 vodovodnih priključkov, od tega 77 % na območju Občine Ormož, 12,1 % na območju Občine Sveti Tomaž in 10,9 % na območju Občine Središče ob Dravi.

Tabela 13: Vodovodni priključki po občinah Število Priklopi Ponovni Število Delež priključkov v 2018 priklopi, priključkov priključkov na dan odklopi, na dan po območjih 31.12.2017 spremembe 31.12.2018 (v %) v 2018 OBČINA SVETI TOMAŽ 754 +2 +2 758 12,1 OBČINA SREDIŠČE OB DRAVI 662 +12 +3 677 10,9 OBČINA ORMOŽ 4.750 +28 +22 4.800 77,0 - KS Ormož 1.238 +8 +12 1258 20,2

28 - KS Velika Nedelja 930 +5 +3 938 15,0

Število Priklopi Ponovni Število Delež priključkov v 2018 priklopi, priključkov priključkov na dan odklopi, na dan po območjih 31.12.2017 spremembe 31.12.2018 (v %) v 2018 - KS Podgorci 607 +6 -2 611 9,8 - KS Kog 442 +0 +2 444 7,1 - KS Miklavž 533 +2 +3 538 8,6 - KS Ivanjkovci 994 +7 +4 1005 16,1 - Zamušani 6 +0 +0 6 0,1 SKUPAJ 6.166 +42 +27 6.235 100 Vir: Letno poročilo o izvajanju GJS oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v letu 2018, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., februar 2019

Pitna voda se za potrebe tega območja iz črpališča Otok pridobiva že od leta 1963, ko je bilo zgrajeno črpališče in cevovod do Hajndla. Takrat se je uporabljala samo podtalnica, ki se je črpala iz vodnjakov. Kasneje se je poraba vode začela povečevati, zato se je v letu 1992 uvedlo bogatenje podtalnice. Dvesto metrov nizvodno od vodnjakov se je zajezila reka Pesnica, s tem se je pred jezom dvignil nivo vode, hkrati pa se je dvignil tudi nivo podtalnice. Izkazalo se je, da reka Pesnica ni primerna za bogatenje podtalnice, saj je onesnažena s pesticidi. Na podlagi analiz se je ugotovilo, da je za umetno bogatenje podtalnice najprimernejša voda iz reke Drave. Od julija 2000 se pitna voda pridobiva s črpanjem podtalnice na območju Mihovcev in z umetnim bogatenjem podtalnice.

Dravska voda se za bogatenje podtalnice črpa iz odvodnega energetskega kanala v velike zemeljske bazene – usedalnike, ki služijo za zalogo vode za primer nepredvidenega onesnaženja dravske vode, hkrati pa zaradi velike prostornine delujejo kot učinkovit usedalnik suspendiranih snovi. Iz usedalnikov se voda vodi na infiltracijska polja. Voda napaja podtalnico preko infiltracijskih polj, ki delujejo kot počasni biološki filtri. Iz podtalnice se očiščena voda črpa iz vodnjakov po cevovodu v 200 m3 rezervoar, kjer je potrebno vodo kljub ustrezni kvaliteti vodnega vira (reke Drava) še dodatno očistiti. Načrpana voda, ki je bogata z železom in manganom se v rezervoarju opremljenem z ejektorjem prezrači s kisikom, kateri oksidira železo in mangan ter ju na tak način izloči. Dokončno se voda očisti s filtriranjem skozi peščeno – ogljene filtre z namenom filtracije in absorpcija nezaželenih snovi iz vode. Temu sledi še dezinfekcija s plinskim klorom ter distribucija do porabnikov.

Omrežje, ki ga upravlja upravljavec je sestavljeno iz 451 km primarnega in sekundarnega vodovodnega sistema ter nekaj nad 120 km terciarnega vodovodnega sistema. Bolj točne dolžine bodo znane, ko bodo vzpostavljeni natančni katastri vodovodne infrastrukture, ki so v izdelavi.

Zajetje v Mihovcih je edini vir pitne vode za celotno področje občin investitork, zato se upravljavec posebej skrbno posveča zaščiti vodnega vira, dolgoročno pa je potrebno preventivno delovati zlasti glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev ter drugih nevarnih snovi v okolju.

Del vodovodnega sistema, ki je predmet obravnavane investicije, je star med 30 do 35 let in že močno dotrajan. Zato se pojavljajo številne okvare in lomi, kar pomeni velike stroške vzdrževanja, obenem pa motnje pri dobavi pitne vode v gospodinjstva, gospodarstva in do kmetijskih objektov. Tudi vodne izgube na teh odsekih v primeru lomov so relativno visoke, neustrezno pa je tudi hidravlično stanje vodovodnega sistema.

4.2.1.1.1. OKVARE

V letu 2018 je na javnem vodovodnem omrežju Ormož zabeleženih 280 okvar. V primerjavi z letom 2017 je bilo odpravljenih 44 okvar več.

Število okvar po letih

450 388 390 387 400 368

350 326 324 293 300 278 281 280 236 250

200

150

100

0 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Vir: Letno poročilo o izvajanju GJS oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v letu 2018, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., februar 2019

Čas odprave okvare je odvisen od dimenzije cevi, mesta nastanka (travnik, njiva, cesta, tlakovci, prehod čez potok, druga komunalna infrastruktura ipd.), obsega okvare na cevi oz. mestu okvare (vrsta loma, spoji med cevmi), materiala cevi (azbestno-cementna, pocinkana cev), idr. Večje in dalj časa trajajoče okvare so evidentirane na cevovodih večjega profila v PE oz. PVC izvedbi. Okvare na vodovodnem omrežju se pojavljajo skozi vse leto. Največ okvar je bilo v mesecih juliju (42 okvar), maju (37 okvar) in avgustu (33 okvar).

V letu 2018 je bilo na javnem vodovodnem omrežju v občini Ormož 195 okvar. V primerjavi z letom 2017 je bilo odpravljenih 14 % okvar več. Največ okvar je zabeleženih na ceveh premera 90 mm, 63 mm, 50 mm, 110 mm in na vodovodnih priključkih: - Na cevovodu DN 90 mm je bilo odpravljenih 69 okvar, in sicer v Osluševcih (14), Žerovincih (11), Podgorcih (10), Gomili (8), Ormožu (5), Plešivici (5), Veličanah (4), Frankovcih (2), Miklavžu (2) ter po ena okvara v Litmerku, Mihovcih, Pavlovcih, Runču, Svetinjah, Trgovišču, Vodrancih ter na Humu. - Na cevovodu DN 63 mm je zabeleženih 18 okvar, po dve v Miklavžu, Bresnici, Humu, Ormožu, Strjancih, Velikem Brebrovniku in po eno v Cerovcu, Kogu, Podgorcih, Radomerščaku, Sp. Ključarovcih ter Vinskem vrhu. - Na cevovodu DN 50 mm je evidentiranih 15 okvar, in sicer štiri v Strjancih, po tri v Litmerku in Gomili in po eno v Hajndlu, Ivanjkovcih, Krčevini, Ormožu ter Zasavcih. - Na cevovodu DN 110 mm je bilo odpravljenih 12 okvar, od tega šest v Jastrebcih, dve v Miklavžu ter po eno v Cvetkovcih, Ormožu, Podgorcih in Sodincih.

Na javnem vodovodnem omrežju v občini Sveti Tomaž je bilo v letu 2018 enako število okvar kot leto pred tem, in sicer 18. Okvare so zabeležene na cevovodu DN 90 in DN 63 ter na priključkih: - Na cevovodu DN 90 je bilo odpravljenih 10 okvar in sicer šest na Seniku, tri v Koračicah in ena v Svetem Tomažu. 30

- Na cevovodu DN 63 sta zabeleženi dve okvari, in sicer po ena v Savcih in Svetem Tomažu.

Na javnem vodovodnem omrežju v občini Središče ob Dravi so bile v letu 2018 štiri okvare, to je štiri manj kot leto poprej. Okvare so zabeležene na cevovodu DN 90 (v Grabah) in na treh priključkih.

Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž so v letih 2008 in 2014 dogovorile skupne linije in skupne objekte.

Tabela 14: Število okvar na skupnih linijah in objektih, l. 2018 Linija/objekt DN 90 DN 125 DN 140 DN 250 SKUPAJ Otok - Hajndl 0 Ormož – Središče ob Dravi 0 Kamenjak – Pušenci – Hum – Vodranci 27 1 28 Hajndl – Lešniški vrh – Koračice 3 11 14 Litmerk – Lahonci 3 3 Hajndl - Vičanci – Sv. Tomaž 3 10 13 Hajndl - Ormož 5 5

4.2.1.1.2. VODNE IZGUBE

Vsako leto se vodovodno omrežje širi, veča se število vodovodnih priključkov istočasno pa se stara obstoječe omrežje. V letu 2017 je bilo v črpališču pitne vode skupaj načrpane 1.107.647 m3 pitne vode. Iz Javnega vodovodnega omrežja Ormož je bilo izgubljeno 267.583 m3 vode oziroma 25,42 %.

Gibanje izgub vode iz Javnega vodovodnega omrežja Ormož, v %

40,00 36,36 35,53 35,32 35,36 34,79 35,00 30,00 30,13 29,81 30,20 29,42 30,00 27,77 25,79 25,20 25,42 25,00

20,00

15,00

10,00

5,00

0,00 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018

Najvišje izgube so ugotovljene v letu 2010. V primerjavi z letom 2017 so vodne izgube v letu 2018 zvišale za 0,22 %. V okviru programa zmanjševanja vodnih izgub je potrebno načrtovati rekonstrukcije javnega vodovodnega omrežja, ki so podane v Programu oskrbe s pitno vodo iz Javnega vodovodnega omrežja Ormož za obdobje od 2018 do 2021.

4.2.1.1.3. IZREDNI DOGODKI IN PRITOŽBE UPORABNIKOV

V letu 2018 je bilo na vseh objektih Javnega vodovodnega omrežja 20 prekinitev oskrbe z električno energijo. Najbolj problematični so izpadi elektrike v črpališču v Otoku in rezervoarju Jeruzalem. Izpadi so v povprečju trajali 124,4 minut, najdaljša pa sta trajala 450 minut. Najpogostejši vzrok prekinitev so vzdrževalna dela (1.429 min, 57,4%), sledijo nevihte (562 min, 22,6 %) in napake na omrežju (497 min, 20,0 %).

V letu 2018 je upravljavec prejel 55 pritožb in reklamacij: - zrak v vodi (3 pritožbe): v enem primeru gre za posledica prekinitve oskrbe s pitno vodo zaradi izpada električne energije, v dveh primerih pa za posledico prekinitve oskrbe s pitno vodo, ki so jo povzročili nekontrolirani posegi v vodovodno omrežje; - okvara na vodomeru (22 reklamacij): bodisi zaradi tega ker se vodomer ustavi oziroma teče na ohišju; - neprijeten vonj pitne vode (2 pritožbi): v enem primeru je šlo za zastajanja vode v hišnem vodovodnem omrežju za katerega skrbi lastnik objekta, v drugem primeru je bila interna vodovodna instalacija povezana z instalacijo sistema za uporabo deževnice; - vonj vode po kloru (1 pritožba): izmerjena koncentracija prostega klora ni bila presežena; - sanacija terena (4 pritožbe): se navezuje na dokončno sanacijo terena, ki pa ni možna takoj po okvari; - prehod preko zemljišča, škoda na zemljišču, zaradi popravila okvar (7 pritožb): se navezuje na pogosto popravilo okvar na določenih odsekih vodovoda (Žerovinci, Lešnica, Osluševci); - zamenjava vodomera (3 reklamacije): se navezuje na poškodovano tesnilo vodomera; - delovanje vodomera (1 reklamacija): vodomer je bil poslan na izredno kontrolo točnosti pri kateri je bilo ugotovljeno, da vodomer deluje v okviru predpisanih vrednosti; - stanje vodomera (12 reklamacij): ena pritožba je vezana na programsko napako, ena na napačen popis s strani Komunalnega podjetja Ormož, v 2 primerih stranka ni sporočila sprememb, ki so vezane na obračun, v 8 primerih pa so stranke sporočile napačno stanje vodomera.

Vse pritožbe in reklamacije so bile obravnavane in rešene. V določenih primerih so bila strankam dana navodila za odpravo okvar in napak na internem omrežju. V primerih, ki se nanašajo na vodovodno omrežje, motnje v oskrbi s pitno vodo in prehod preko zemljišča ter škodo na zemljišču, so bila dana obvestila lastnikom vodovodnega omrežja.

4.2.2. MONITORING PITNE VODE

V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) se ugotavlja zdravstvena ustreznost pitne vode in varnost oskrbe z vodo. Oba parametra ocenjujeta Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Maribor ter inšpekcija Ministrstva za zdravje, s terenskim pregledom, odvzemom in preiskavami vzorcev pitne vode (stalni monitoring pitne vode).

V okviru notranjega nadzora upravljavca, ki temelji na načelih HACCP sistema, se izvaja stalna kontrola vseh postopkov priprave pitne vode (od črpanja vode iz reke Drave do vodomera porabnika). Voda se redno spremlja in kontrolira, saj na svoji poti voda prihaja v stik z različnimi snovmi (v njej so raztopljene organske in anorganske snovi). Kakovost in uporabnost vode sta odvisni od količine teh snovi. Vzorce vode analizirajo še v neodvisnem pooblaščenem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo.

V letu 2019 je bilo v okviru notranjega nadzora analiziranih skupno 150 vzorcev pitne vode. V črpališču pitne vode po končani pripravi vode je bilo skupaj odvzetih 51 vzorcev pitne vode. Na omrežju pri različnih odjemnih mestih je bilo odvzetih skupaj 99 vzorcev vode.

Tabela 15: Odvzeti vzorci po odjemnih mestih – notranji nadzor Odjemno mesto Osnovna Razširjena Osnovna Razširjena Skupaj MB MB FK FK 2019 analiza analiza analiza analiza Zajetje pitne vode Mihovci 35 12 4 51 Gostilna Veselko, Ahac Središče ob Dravi 12 6 18 Psihiatrična bolnišnica Ormož 12 4 16 OŠ Sveti Tomaž 5 3 8 Bar Trsek Spodnji 4 2 6 Ključarovci Bar Minea Ivanjkovci 9 4 13 OŠ Miklavž 6 3 9 Mercator Kog 5 3 8 Puklavec Family Wines - vinska klet Ormož 5 3 8 Gostišče Vinski hram Jeruzalem 9 4 13 Skupaj v letu 2018 67 35 44 4 150 Skupaj v letu 2017 63 40 40 4 147 Legenda: MB – mikrobiološka analiza; FK – fizikalno kemijska analiza Vir: Letno poročilo o izvajanju GJS oskrbe s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž v letu 2018, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., februar 2019

Ugotovljena sta bila dva neustrezna vzorca, in sicer v okviru osnovne mikrobiološke analize. Razlog neskladnosti je bila prisotnost koliformnih bakterij, kot posledica neustreznega vzdrževanja hišnega vodovodnega omrežja. Glede na določbe Pravilnika o pitni vodi je upravljavec v teh primerih zagotavljal skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.

Ministrstvo za zdravje je v okviru državnega monitoringa oz. spremljanja pitne vode za vodovodni sistem Ormož odvzelo 24 vzorcev pitne vode, in izvedlo preizkus na kemijske (12 vzorcev za osnovno MB analizo) in mikrobiološke parametre (10 vzorcev za osnovno in 2 za razširjeno FK analizo). Vzorci pitne vode so bili odvzeti na naslednjih odjemnih mestih: - Vrtec Središče ob Dravi; - Osnovna šola Miklavž pri Ormožu; - Osnovna šola Sveti Tomaž. Nobeden od vzorcev ni bil ugotovljen za negativnega.

Za sistem oskrbe s pitno vodo Vodovod Ormož je bil v letu 2018 s strani zdravstvene inšpekcije opravljen en redni inšpekcijski pregled in sicer 15. 2. 2018. Inšpekcijski pregled je bil opravljen z namenom preverjanja spoštovanja zakonodaje, ki ureja področje nalezljivih bolezni in objektov ter naprav za javno preskrbo s pitno vodo. Pitna voda iz Javnega vodovodnega omrežja Ormož je ocenjena kot zdravstveno ustrezna in kot taka ustrezna za pitje in pripravo prehrambnih izdelkov. 4.3. IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V REPUBLIKI SLOVENIJI

Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Oskrba s pitno vodo je obvezna občinska gospodarska javna služba.

Po podatkih iz registra izvajalcev javnih služb, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (www.ijsvp.si) imamo v Republiki Sloveniji za izvajanje javne gospodarske službe oskrbe s pitno vod 103 izvajalce javnih služb.

Iz navedenega registra so razvidni še naslednji izvajalci javnih služb: - 19 industrijskih odlagališč, - 1 izvajalec meritev, pregledov in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, - 67 izvajalcev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, - 51 izvajalcev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, - 107 izvajalcev odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, - 60 izvajalcev prevoza komunalnih odpadkov, - 1 izvajalec urejanja in čiščenja javnih površin, - 69 izvajalcev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.

Podatki evidentno kažejo, da je register pomanjkljiv. Tudi sicer se število in organizacijska oblika javnih služb stalno in razmeroma hitro spreminjata.

Večina izvajalcev občinskih javnih služb je organiziranih kot javno podjetje, katerih lastništvo je v celoti občinsko ali pa so organizirani kot režijski obrati. V določenih primerih pa gre tudi za 100 % zasebni kapital ali mešano lastnino, ko izvajalci praviloma nastopajo kot koncesionarji. Organizacijska oblika javnega zavoda za ta namen ni evidentirana.

Manjše občine se pogosto odločajo za izvajanje javnih služb v okviru svojih režijskih obratov. Najpogosteje so režijski obrati organizirani za potrebe izvajanja urejanja in čiščenja javnih površin. Za podelitev koncesij pa se najpogosteje odločajo pri oskrbi s pito vodo in pri odpadkih. 4.4. IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINAH INVESTITORKAH

4.4.1. IZVAJALCI JAVNIH GOSPODARSKIH SLUŽB

Občina Ormož izvaja vse obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja, in sicer delno v okviru lastnega režijskega obrata in delno s koncesionarji.

Tabela 16: Izvajalci gospodarskih javnih služb v Občini Ormož Gospodarska javna služba Izvajalec Oskrba s pitno vodo Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov Komunalno podjetje Ormož d.o.o. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih Komunalno podjetje Ormož d.o.o. odpadkov Vzdrževanje javne razsvetljave Opsen d.o.o. Izgradnja, oskrba in upravljanje sistema za distribucijo plina Adriaplin d.o.o. Pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, Komunalno podjetje Ormož d.o.o. dimnih vodov in zračnikov Izvajanje pogrebnih dejavnosti Aura d.o.o. Vzdrževanje in varstvo občinskih cest Komunalno podjetje Ormož d.o.o.

Dejavnost oglaševanja Idea Design d.o.o. 34

Gospodarska javna služba Izvajalec Vzdrževanje in urejanje javnih površin, občinskih stanovanj, Oddelek za upravljanje z občinskim poslovnih prostorov in objektov, druge infrastrukture premoženjem Vir: Občina Ormož

Oskrbo s pitno vodo tudi v Občini Središče ob Dravi in Občini Sveti Tomaž izvaja Komunalno podjetje Ormož d.o.o.

4.4.2. IZVAJANJE OSKRBE S PITNO VODO

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. izvaja javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo na podlagi koncesijske pogodbe.

Občina Ormož ima sprejet: - Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016), ki velja od 13. 9. 2016; - Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 13/2016), ki velja od 13. 9. 2016.

V skladu z navedenima aktoma obvezno lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja koncesionar, izbran na osnovi javnega razpisa. Koncesija se podeli za obdobje 10 let.

Občina Ormož (kot koncedent) je koncesionarja izbrala na osnovi javnega razpisa. Javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v občini Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je bil objavljen v Uradnem listu RS, 68/2016, z dne 4. 11. 2016 in na spletnih straneh občin.

Za vodenje postopka razpisa in oceno ponudb so župani imenovali strokovno komisijo. V skladu z odlokom se je za izbiro koncesionarja izvedel postopek konkurenčnega dialoga. V skladu z odlokom, se v prvi fazi konkurenčnega dialoga izberejo kandidati, ki izpolnjujejo pogoje javnega razpisa, v drugi fazi pa se vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za opravljanje javne službe. Strokovna komisija je po izvedenem postopku oblikovala predlog, na osnovi katerega so občinske uprave izdale upravno odločbo, št. 0142-1/2016 04/81, z dne 29. 3. 2017.

Koncesijska pogodba za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je sklenjena s Komunalnim podjetjem Ormož d.o.o., Hardek 21/C, 2270 Ormož. Pogodba velja od 31. 3. 2017 in se izteče 31. 3. 2027.

Komunalno podjetje Ormož d.o.o. v skladu s koncesijsko pogodbo za oskrbo s pitno vodo v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž izvaja oskrbo s pitno vodo, ki zajema naslednje poglavitne aktivnosti: - črpanje vode, - vzdrževanje naprav in objektov, - prečrpavanje pitne vode, - nadzor nad vodovarstvenimi pasovi, - nadzor nad distribucijo vode, - vzdrževanje omrežja in drugih objektov ter naprav, - nadzor nad objekti in napravami, - nadzor nad kakovostjo pitne vode.

Gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo se izvaja za vse občine pod enakimi pogoji za vse uporabnike oziroma izvajalce in se uporabnikom zaračunavajo po enotni ceni.

Veljavne cene oskrbe s pitno vodo je Občina Ormož sprejela na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12 in 76/17) s Sklepom o določitvi cene storitve gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, št. 355-7/2018- 3 02\23, ki ga je Občinski svet Občine Ormož sprejel 27. 12. 2018 in s Sklepom o subvencioniranju cene storitev gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, št. 355-7/2018-4 02\23, ki ga je Občinski svet Občine Ormož sprejel 27. 12. 2018. Cene se uporabljajo od 1. 6. 2019 dalje.

Tabela 17: Veljavne cene oskrbe s pitno vodo v Občini Ormož, v EUR, brez DDV Element cene EUR/m3 Vodarina 0,85040 Vodarina prekomerna poraba 1,27560

Vrsta vodomera Omrežnina Subvencija občine Znesek/mesec Znesek/mesec mesečno mesečno gosp. + neprid. org. prid. org. + pos. s. DN 13 mm (1/2'') 4,99029 0,79695 4,19334 4,99029 DN 20 mm (3/4'') 4,99029 0,79695 4,19334 4,99029 DN 25 mm (1'') 14,97087 2,39085 12,58002 14,97087 DN 32 mm (5/4'') 14,97087 2,39085 12,58002 14,97087 DN 40 mm (6/4'') 49,9029 7,96949 41,93341 49,9029 DN 50 mm (2'') 74,85435 11,95424 62,90011 74,85435 DN 65 mm 149,7087 23,90848 125,80022 149,7087 DN 80 mm 249,5145 39,84747 209,66703 249,5145 DN 100 mm 499,029 79,69493 419,33407 499,029 DN 50/20 mm 74,85435 11,95424 62,90011 74,85435 DN 80/20 mm 249,5145 39,84747 209,66703 249,5145 DN 100/20 mm 499,029 79,69493 419,33407 499,029 Opomba: Subvencija se prizna samo za gospodinjstva in nepridobitne organizacije; za pridobitne organizacije in posebne storitve velja cena omrežnine brez upoštevane subvencije.

Enake cene veljajo tudi v obeh preostalih dveh občinah.

Tabela 18: Prihodki in stroški izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo v letu 2018 Postavka Realiz. 2017 Realiz. 2018 A ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 1.340.267,46 1.265.692,66 1 Čisti prihodki - omrežnina 487.174,41 474.846,06 2 Poračun omrežnine za 2016 -4.610,56 2.128,07 3 Čisti prihodki, pridobljeni z izvajanjem GJS oskrbe s pitno vodo (javni uporabniki) 617.164,53 590.498,71 4 Čisti prihodki, pridobljeni z izvajanjem posebnih storitev 66.623,51 58.946,33 5 Drugi čisti prihodki od prodaje (odšk. Zavarov.) 4.524,00 10.442,06 6 Posebne storitve omrežnina 35.017,73 31.496,01 7 USREDSTVENI LASTNI PROIZVODI IN STORITVE 0,00 0,00 8 DRUGI POSLOVNI PRIHODKI (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 134.373,84 97.335,42 8a Prihodki iz subvencioniranja izvajanja GJS oskrbe s pitno vodo2 124.564,22 92.323,20 8b Poračun storitev 2016 9.809,62 2.311,27 8c Prevrednotevalni prihodki 0,00 2.700,95 B STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV 906.583,75 870.664,39

9 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter stroški porabljenega materiala 151.706,78 165.911,2636

Postavka Realiz. 2017 Realiz. 2018 10 Stroški storitev 754.876,97 704.753,13 C STROŠKI DELA 393.824,53 394.201,90 11 Stroški plač in nadomestil zaposlenih 288.661,91 293.660,09 12 Stroški obračuna kom. Storitev 15.527,62 16.036,69 13 Drugi stroški dela, nabave, vodenja 89.635,00 84.505,12 D ODPIS VREDNOSTI 10.998,78 10.335,28 14 Amortizacija 10.420,29 9.233,94 15 Prevrednotovalni poslovni odhodki 578,49 1.101,34 Donos na vložena poslovno potrebna sredstva 5.523,82 5.463,39 Rezultat storitve 2.631,29 -12.339,08 Rezultat javna infrastruktura 20.705,29 -2.633,22 ČISTI POSLOVNI IZID 23.336,58 -14.972,30

V letu 2018 je bilo skupaj ustvarjenih 1.265.692 EUR prihodkov kar je 5,6 % manj kot leta 2017. Zmanjšanje je posledica manjših prihodkov iz naslova manj prodane vode. Prihodki so sestavljeni iz naslova zbranih sredstev vodarine v višini 649.445 EUR, zbranih sredstev omrežnine v višini 506.342 EUR, subvencije omrežnine v višini 92.323 EUR, prejetih odškodnin od zavarovalnice v višini 10.442 EUR ter prevrednotovalnih prihodkov v višini 2.701 EUR. V zbrane prihodke omrežnine se je v letu 2018 prenesel presežek prihodkov nad stroški iz naslova javne infrastrukture v višini 2.128 EUR iz leta 2016, ter izkazani presežek prihodkov iz naslova izvajanja storitev v višini 2.311 EUR za leto 2016.

V letu 2018 je bilo zaračunanih 5,0 % manj m3 pitne vode kot v letu 2017 in 0,94 % manj kot je bilo planirano. V primerjavi z letom 2017 se je glede na vrsto uporabnikov odjem pitne vode zmanjšal pri gospodinjstvih (za 10,8 %). Uporabniki iz skupine gospodarstvo so odvzeli 10,1 % več pitne vode kot v letu 2017 odjemalci v negospodarstvu pa 41,6 % več kot v letu 2017. Na količino prodane vode vpliva tudi dejavnik zmanjšanja števila prebivalcev in uporaba lastnih zajetij za lastno oskrbo s pitno vodom, tudi na območjih kjer je zagotovljeno izvajanje javne službe.

Tabela 19: Količina prodane vode po vrstah uporabnikov v m3 2017 2018 Indeks 2018/2017 Gospodinjstva 624.490 557.034 89,2 Negospodarstvo 29.430 41.677 141,6 Gospodarstvo 149.055 164.047 110,1 SKUPAJ 802.975 762.758 95,0

Gospodinjstvom je bilo v letu 2018 zaračunane 73,0 % vse vode, kar v strukturi prodaje v primerjavi z letom 2017 pomeni 4,7 % manjši delež. Delež gospodarstva se je v strukturi prodaje povečal za 4,0 %, delež negospodarstva pa za 1,8 % glede na leto 2017.

S 1. 1. 2018 so bile oblikovane nove cene v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list 87/12, 109/12), ki so jih potrdili občinski sveti občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Tako so bili v letu 2018 ustvarjeni prihodki iz naslova omrežnin s subvencijami in omrežnin uporabnikov posebnih storitev.

V skladu z zahtevami veljavne zakonodaje s Pogodbo o najemu javne infrastrukture so vsi trije koncedenti koncesionarju oddali javno infrastrukturo, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, v najem. Vrednost najemnine se določi v vrednosti amortizacije infrastrukture, ki jo imajo v poslovnih knjigah koncedenti. Skupni znesek zaračunane najemnine za leto 2018 je znašal 441.263 EUR, in sicer: - Občina Ormož: 343.534 EUR brez DDV;

- Občina Sveti Tomaž: 52.851 EUR brez DDV; 37 - Občina Središče ob Dravi; 44.043 EUR brez DDV;

- JP Prlekija; 835 EUR brez DDV.

Stroški JGS oskrbe s pitno vodo

Drugi Drugi stroški stroški Pogonsko Dr. str. dela, storitev materiala Električna gorivo nabave, 6.821,52 1.671,86 energija Obračun 6.364 vodenja 1% 0% 120.712 1% 16.037 84.505 15% 2% 10% Drugi material 37.164 Vzdrževanje 5% infrastr. 11.003 1% Analize Delo 17.375 293.660 2% 35%

Vzdrževanje priključkov 153.389 18%

Zavarovanja Vodno povračilo 8.775 66.127 1% 8% Amortizacija 9.234 1%

V letu 2018 so stroški pri izvajanju koncesijske dejavnosti presegli prihodke za 14.972 EUR (brez DDV) in sicer iz naslova javne infrastrukture v višini 2.633 EUR in iz naslova izvajanja storitev v višini 12.339 EUR. Presežek stroškov nad prihodki bo poračunan in upoštevan pri oblikovanju cene za leto 2020.

Presežek prihodkov nad stroški za leto 2016 v višini 2.311 EUR iz opravljanja dejavnosti in 2.128 EUR iz javne infrastrukture je poračunan v ceni leta 2018, presežek prihodkov za leto 2017 bo poračunan v ceni vode in omrežnine v letu 2019 in sicer iz naslova javne infrastrukture v višini 20.705 EUR in iz naslova izvajanja storitev v višini 2.632 EUR. 4.5. PRIKAZ POTREB, KI JIH BO INVESTICIJA ZADOVOLJEVALA

Cilj vsak družbe je zagotovitev zanesljive in varne oskrbe s kvalitetno pitno vodo, v zadostnih količinah za vse porabnike v prostoru. Voda je osnovna dobrina in pogoj za obstoj, zdravo in humano bivanje in razvoj ljudi ter vseh njihovih dejavnosti v okolju.

Zaradi podnebnih sprememb, neobvladljivih posledic globalizacije, naraščanja deleža revne populacije v svetu in težnjah po nekontroliranem izkoriščanju okolja, je še posebej v zadnjem času dolžnost družbe, da zagotavlja zdravstveno ustrezno oskrbo z vodo in gospodarno ravnanje in povezovanje tako z vodnimi viri, kot tudi z vodo oskrbnimi sistemi. Izvajanje storitve oskrbe s pitno vodo je neposredno vezano na zaščito in izkoriščanje vodnih virov, ki so del neprecenljivega naravnega bogastva našega okolja, in ga je kot takšnega potrebno racionalno ščititi, varovati, pa tudi trajnostno izkoriščati in bogatiti. Natančnejše strateško planiranje potreb po vodi z racionalizacijo izkoriščanja, povezovanja sistemov in s tem tudi zaščite območij vodnih virov v trajnostnem razvoju medsebojnega varovanja in izgradnji vodooskrbnih sistemov, pomeni velik družbeni prihranek. Cilj je ohranitev standarda izkoriščanja podtalnice kot najkvalitetnejšega vira pitne vode. Pri tem se morajo tako lokalne skupnosti (občine) kot tudi javni zavodi38

in gospodarske družbe (upravljavci sistemov), kakor tudi posamezniki obnašati odgovorno do okolja, izkoriščanja in rabe pitne vode. Enako velja za izvajanje same storitve oskrbe s pitno vodo. Nujno je, da se tudi pri načrtovanju regionalne oskrbe z vodo strateško zastavi tudi racionalna izgradnja vodooskrbnega sistema (vodni viri, cevovodi, objekti).

Obstoječi vodovodni sistem oskrbuje prebivalce občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi ter tudi del prebivalcev občine Ljutomer. Številni cevovodi in objekti so dotrajani, številni prelomi, znatne vodne izgube in predvsem neustrezno hidravlično stanje vedno jasneje narekujejo zamenjave in posodobitev nekaterih objektov. Omrežje je bilo namreč izgrajeno pred 40-50 leti. Ker pa ni bilo načrtovano na sedanje porabo je potrebno povečati kapaciteto cevovodov, izboljšati vodohrane, zgraditi novega, nekatera območja pa z ukrepi hidravlično izboljšati (nova oprema, hidroforske postaje).

Glavni razlogi za izvedbo investicije so: - dotrajanost in starost cevovodov ter spremljajočih objektov, - slabe in neustrezno dimenzionirane cevi ne omogočajo doseganja delovnega tlaka vodovoda in s tem zadovoljivega pretoka vode, - nezadostna kapaciteta vodohrana Kostanj, ki ne zagotavlja potrebnih tega odseka vodovoda, - pogosti prelomi, okvare in vzdrževalna dela povzročajo slabo in moteno vodooskrbo gospodinjstvom, gospodarskim subjektom in kmetijam, - konstantno povečevanje okvar vodovoda in s tem motenj pri dobavi vode, - vsakoletno povečevanje izgub vode zaradi iztekanje vode iz poškodovanih cevi, - vedno večji stroški popravil in vzdrževanja.

Z načrtovanim projektom investitorji odgovarjajo na potrebe po izboljšanju javne oskrbe s pitno vodo na način, da bo: - zagotovljena zanesljiva oskrba s kakovostno in varno pitno vodo (trajnost oskrbe, vodne količine), - zagotovljena stroškovno učinkovita oskrba s pitno vodo (posodobljen obstoječi sistem) - zagotovljeno hidravlično uravnoteženje vodovodnega sistema (povečani tlaki in pretoki v omrežju), - zagotovljene zmanjšane vodne izgube na vodovodnem sistemu in - zagotovljene zmanjšane prekinitve dobave vode zaradi lomov dotrajanih cevovodov.

Projekt zajema investicijo v obsegu: - novogradnja VH Kostanj 100 m3, - rekonstrukcija in hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov v skupni dolžini 25.333,3 m1, na povezavah: − Ormož-Hum – Vodranci, − Godeninci – Vodranci, − Hajndl - Koračice (1. faza), − Hajndl (od VH Hajndl) – Sveti Tomaž (do VH Kostanj), − Hajndl – Ormož (navezave Kamenjak - Wienerberger, obnova obeh povezav Letna – Ormož - Wienerberger (čez Ptujsko cesto), Lenta – Hardek – Wienerberger - Kamenjak 1. del), − Velika Nedelja – Podgorci, - rekonstrukcija VH Hum 80 m3, - rekonstrukcija VH Vičanci 80 m3, - rekonstrukcija VH Hajndl 400 m3, - rekonstrukcija prečrpalnice Pušenci, - ureditev visoke cone Hum in - ureditev visoke cone Vičanci.

Projekt zajema tudi izvedbo povezav novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke, ki so ocenjene v dolžini 9.500 m1.

Novogradnja VH Kostanj je načrtovana v Občini Sveti Tomaž, saj je obstoječi vodohran premajhnih dimenzij, kar povzroča občasne izpade oskrbe.

Predvidena je rekonstrukcije prečrpalnice Pušenci (elektro in strojne opreme), saj je nujno povečanje hidravlične sposobnosti sistema. V okviru projekta je predvidena tudi hidravlična izboljšava ob rekonstruiranih vodohranih (hidravlične postaje).

Z izvedbo investicije se bo izboljšala javna storitev oskrbe s pitno vodo za vse priključene na vodovodni sistem Ormož. Investicija bo pomembno vplivala na kakovost bivanja na območju občin investitork, izboljšala pogoje za gospodarski razvoj in prispevala k ohranjanju prebivalstva na območju. 4.6. USKLAJENOST Z RAZVOJNIMI DOKUMENTI IN STRATEGIJAMI

4.6.1. ZAKONSKE PODLAGE NA PODROČJU OSKRBE S PITNO VODO

Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE) v svojem 35. členu določa, da Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade sprejme nacionalni program varstva okolja, ki vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja. Ta mora biti medresorsko usklajen in mora vsebovati tudi nacionalni program varstva narave po predpisih o ohranjanju narave.

Za izvedbo nacionalnega programa varstva okolja ali za izvrševanje obveznosti iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, strategij, programov in predpisov EU, ki se nanašajo na oblikovanje programov na področju varstva okolja, ministrstvo pripravi operativne programe varstva okolja, ki jih sprejme vlada. V operativnem programu se praviloma za obdobje štirih let razčlenijo cilji, usmeritve in naloge prej navedenih aktov v celoti ali na posameznem področju ali za posamezno vprašanje varstva okolja.

ZVO-1 določa tudi obvezne državne (148. člen) in občinske (149. člen) gospodarske javne službe varstva okolja. Kot obvezne občinske gospodarske javne službe varstvo okolja določa: 1. oskrba s pitno vodo, 2. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, 3. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, 4. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, 5. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in 6. urejanje in čiščenje javnih površin.

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14 in 56/15) med drugimi vsebinami ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami. Zakon opredeljuje oskrbo s pitno vodo kot obvezno občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja. Določa tudi, da je potrebno za preprečevanje onesnaženja površinskih ali podzemnih zajetij pitne vode določiti vodovarstvena območja.

Zakon o gospodarskih javnih službah – ZGJS (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) določa način in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb. Gospodarske javne službe so republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Način opravljanja lokalne gospodarske javne službe predpiše lokalna skupnost z odlokom tako, da je zagotovljeno njeno izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov. V odloku določi: - organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja gospodarske javne službe po vrstah in številu izvajalcev, - vrsto in obseg javnih dobrin ter njihova prostorska razporeditev, - pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin, - pravice in obveznosti uporabnikov, - vire financiranja gospodarskih javnih služb in način njihovega oblikovanja, - vrste in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki so lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa, - drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

ZGJS kot možne oblike zagotavljanja gospodarske javne službe določa: - režijski obrat, kadar je zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo, - javni gospodarski zavod, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče opravljati kot profitne oziroma če to ni njihov cilj, - javno podjetje, kadar gre za opravljanje ene ali več gospodarskih javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena kot gospodarska javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno, - podeljevanje koncesij.

Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) določa: - vrste nalog, ki se izvajajo v okviru storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in nekatere pogoje za oskrbo s pitno vodo, ki se izvaja kot javna služba, ter za lastno oskrbo s pitno vodo, - standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za izvajanje javne službe, - vsebino operativnega programa varstva okolja, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo, - obveznosti občin in izvajalcev javne službe pri opravljanju javne službe, - načine in pogoje oskrbe s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjeni pri opravljanju storitev javne službe.

Uredba o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 24/12, 78/16 in 26/19) predpisuje obveznost izdelave načrta zaščite in reševanja za organizacije, ki upravljajo sistem za oskrbo s pitno vodo z najmanj 3 000 odjemnimi mesti.

Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08, 28/11 in 88/12) določa vodenje evidenc o upravljavcih javnih vodovodov in evidenc vodovodov.

4.6.2. STRATEŠKE USMERITVE NA PODROČJU OSKRBE S PITNO VODO

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES, z dne 23. oktobra 2000, o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike oz. t.i. Vodna direktiva je sprejeta ob naslednjih izhodiščih: - Voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak jo je treba varovati, braniti in obravnavati kot tako. - Vode v Skupnosti so vse bolj obremenjene zaradi naraščajočega povpraševanja po zadostni količini kakovostne vode za vse namene.

- Okoljska politika Skupnosti mora prispevati k uresničevanju ciljev ohranjanja, varovanja 41 ter izboljševanja kakovosti okolja ob varčni in razumni rabi naravnih virov (torej tudi pitne vode).

- V Skupnosti so raznolike razmere in potrebe, ki zahtevajo različne posebne rešitve. - Vodna direktiva naj prispeva k postopnem zmanjševanju emisij nevarnih snovi v vodo. - Dobra kakovost vode bo prispevala k zagotavljanju oskrbe prebivalstva s pitno vodo. - V povodju, v katerem bi uporaba vode lahko imela čezmejne učinke, bi bilo treba zahteve za doseganje okoljskih ciljev vodne direktive, in zlasti vse programe ukrepov, usklajevati za celotno vodno območje. - Države članice lahko kot del programa ukrepov uporabijo ekonomske instrumente. - Preprečiti ali zmanjšati je treba vpliv dogodkov, pri katerih se voda po naključju onesnaži. Temu namenjeni ukrepi naj bi bili vključeni v program ukrepov.

Vodna direktiva opredeljuje zahteve, povezane z vodnimi viri, in sicer: - Namen direktive je določiti okvir za varstvo celinskih voda, ki vzpodbuja trajnostno rabo vode, ki temelji na dolgoročnem varstvu razpoložljivih vodnih virov in ki zagotavlja postopno zmanjšanje onesnaženost podzemne vode in preprečuje njeno nadaljnje onesnaževanje ter s tem pripeva k zagotavljanju zadostnih zalog kakovostne površinske in podzemne vode, potrebne za trajnostno, uravnoteženo in pravično rabo vode. - Države članice izvedejo potrebne ukrepe, da preprečijo ali omejijo vnašanje onesnaževal v podzemno vodo in da preprečijo poslabšanje stanja vseh teles podzemne vode in varujejo, izboljšujejo in obnavljajo telesa podzemne vode ter zagotavljajo ravnotežje med odvzemanjem in obnavljanjem podzemne vode. - Države članice na vsakem vodnem območju opredelijo vsa vodna telesa, ki se uporabljajo za odvzem vode, namenjena za prehrano ljudi in tista vodna telesa, ki so namenjena za tako rabo v prihodnosti.

Voda ni tržni proizvod ampak dediščina, zato jo je potrebno varovati in jo rabiti varčno in razumno. Vode so vse bolj obremenjene zaradi naraščajočega povpraševanja, vodni viri so omejeni, zato je potrebno vodne vire zaščiti in obnavljati.

Direktiva Sveta 98/83/ES, z dne 3. novembra 1998, o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ureja kakovost vode, namenjene za prehrano ljudi, s ciljem varovanja zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi vsakršnega onesnaženja vode, namenjene za prehrano ljudi, z zagotavljanjem, da je zdravstveno ustrezna in čista.

Direktiva nalaga državam članicam, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista. Za namene minimalnih zahtev te direktive je voda, namenjena za prehrano ljudi, zdravstveno ustrezna in čista, če je brez mikroorganizmov in parazitov ter brez snovi, ki lahko v količini ali koncentraciji predstavljajo morebitno nevarnost za zdravje ljudi, in izpolnjuje najmanj minimalne standarde kakovosti, kot jih določa za direktiva.

Direktiva nalaga državam članicam, da sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo redno spremljanje stanja vode, namenjene za prehrano ljudi zato, da se preveri, ali voda, ki je na voljo potrošnikom, izpolnjuje zahteve iz te direktive ter zlasti vrednosti parametrov, določene v skladu z minimalnimi standardi kakovosti. Vzorci morajo biti vzeti tako, da so reprezentativni za kakovost vode, ki se uporablja vse leto. Poleg tega države članice sprejmejo vse ukrepe, da zagotovijo, da se preverja učinkovitost uporabljenega postopka, kjer je razkuževanje del priprave ali distribucije vode, namenjene za prehrano ljudi, in da je vsako onesnaženje s stranskimi proizvodi razkuževanja kolikor mogoče na nizki ravni, ne da bi se pri tem oviralo razkuževanje.

Slovenska zakonodaja je usklajena z zahtevami evropske zakonodaje.

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 opredeljuje Nacionalni program varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: NPVO) kot osnovni strateški dokument na področju varstva okolja, katerega cilj je splošno izboljšanje okolja in kakovosti življenja ter varstvo naravnih virov. V42 ta

namen program določa cilje na posameznih področjih za določena časovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi Zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava ključne okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti.

NPVO določa ključne okoljske cilje in prednostne naloge, ki temeljijo na oceni stanja okolja in prevladujočih trendov. Osnovna usmeritev politike varstva okolja je usmerjena v zagotavljanje trajnostnega razvoja za razliko od običajnega načina reševanja okoljskih problemov z uporabo tehničnih rešitev omejevanja onesnaževanja. Koncept trajnostnega razvoja se v vedno večji meri uveljavlja v mednarodni skupnosti, v državah članicah EU, in sicer kot razvoj, ki omogoča preživetje in zagotavljanje potreb tudi bodočim generacijam in poleg skrbi za preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja na viru poudarja tudi manjšo in bolj smotrno rabo naravnih virov ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Na okoljskem področju trajnostni razvoj pomeni organizacijo gospodarstva, infrastrukture, poselitve in načina življenja v okviru nosilne sposobnosti okolja in naravnih virov. Zato program upošteva tudi ukrepe v okviru Načrta implementacije, ki je bil s strani številnih držav sveta sprejet na Svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju (Johannesburg, 2002) in teži k promociji integracije okoljskih vsebin v ostale sektorske politike, skladno z načelom integracije.

Ustrezne vzpodbude na različnih področjih politike, z namenom doseganja zastavljenih okoljskih ciljev, so sestavljene iz vrste ukrepov. Cilji in ukrepi so opredeljeni v okviru štirih področij, in sicer: podnebne spremembe, narava in biotska raznovrstnost, kakovost življenja ter odpadki in industrijsko onesnaževanje. Navedena področja so prevzeta in zato skladna z okoljskim programom EU, razen dodanega področja »industrijsko onesnaževanje« zaradi pomembnih ukrepov na področju izvajanja direktive o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja iz velikih industrijskih obratov in vpeljavo okoljevarstvenega dovoljenja.

Osnovni cilji po posameznih področjih so: - poudariti podnebne spremembe kot pomembni izziv v naslednjih letih in zmanjšati emisije toplogrednih plinov ter tako prispevati k dolgoročnemu cilju stabiliziranja koncentracij toplogrednih plinov v ozračju, kakor tudi zmanjšati emisije snovi, ki povzročajo tanjšanje ozonskega plašča; - zaščititi in ohraniti naravne sisteme, habitate, prosto živeče živalske in rastlinske vrste, s ciljem ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti, genske pestrosti in nadaljnje degradacije tal; - prispevati k visoki ravni kakovosti življenja in socialni blaginji državljanov z zagotavljanjem okolja, v katerem raven onesnaženosti ne učinkuje škodljivo na zdravje ljudi in okolje, in z vzpodbujanjem trajnostnega razvoja v mestih ter še posebej zagotoviti ukrepe za vzpostavitev dobrega stanja površinskih in podzemnih voda ter za trajnostno ravnanje in upravljanje z vodami, ki vključuje skrb za vodne bilance in za smotrno uporabo vode kot naravnega vira; - ravnanje z odpadki in poraba obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, ki omogočajo trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, pripomorejo k zmanjševanju onesnaženja okolja in porabe energije tako, da ne preseže nosilne zmogljivosti okolja.

NPVO določa tudi glavne akterje na področju varstva okolja in sicer državno in občinsko upravo, izvajalce državnih in občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja ter nevladne organizacije, njihovo vlogo in glavne usmeritve. Usmeritve in prednostne naloge so opredeljene tudi na področju mednarodnih aktivnostih s ciljem vključevanja zahtev varstva okolja tudi v zunanjo politiko in razvojno sodelovanje, učinkovito izpolnjevanje in uveljavljanje mednarodnih pogodb, ki so povezane z okoljem ter za pospešeno čezmejno sodelovanje s sosednjimi državami in regijami. Ukrepi na področju komuniciranja z javnostjo in izobraževanja na področju varstva okolja so ključni podporni ukrepi za uspešno izvajanje programa, ki lahko pripomorejo k spreminjanju družbenih navad, sistema vrednost in ne trajnostnega življenjskega sloga. V zvezi s tem je potrebno zagotoviti dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri oblikovanju okoljskih politik, obveščanje in ozaveščanje javnosti ter okoljsko vzgojo, s čemer bomo zagotavljali pogoje in razmere za enakovredno in trajnejše zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. 43

Glavna usmeritev za doseganje ciljev programa je v okviru financiranja že dokaj uveljavljeno temeljno načelo varstva okolja »načelo plačila za obremenjevanje okolja«. Zato program opredeljuje ekonomske instrumente in okoljske dajatve kot osnovni vir sredstev, poleg tega pa določa nadaljnje usmeritve v sistemu financiranja varstva okolja. Program le okvirno določa sredstva za izvajanje programa, saj so ta podrobneje opredeljena v okviru operativnih programov.

4.6.3. PROGRAMSKE USMERITVE NA PODROČJU OSKRBE S PITNO VODO

Operativni program oskrbe s pitno vodo za obdobje od 2016 do 2021 vsebuje naslednje sklope: 1. prikaz veljavne normativne ureditve oskrbe s pitno vodo, 2. prikaz območij javnih vodovodov, ki so določena v skladu s 7. členom uredbe, 3. prikaz zajetij za pitno vodo in rezervnih zajetij za pitno vodo, 4. podrobnejšo določitev območij poselitve iz prvega odstavka 9. člena uredbe, 5. analizo stanja opremljenosti območij javnih vodovodov in območij poselitve z javnim vodovodom, 6. stvarno in finančno analizo izvajanja operativnega programa oskrbe s pitno vodo, 7. analizo stanja zajetij za pitno vodo, 8. analizo stanja lastne oskrbe s pitno vodo, 9. analizo stanja meddržavne izmenjave vode, namenjene oskrbi s pitno vodo, 10. analizo učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe in 11. metodologijo za določanje dopustne ravni vodnih izgub.

Poleg navedenega vsebuje tudi cilje, ukrepe, roke, oceno stroškov in nosilce za varstvo zajetij za pitno vodo pred onesnaženjem, monitoring kakovosti podzemne vode oziroma površinske vode, ki se uporablja za oskrbo s pitno vodo, zmanjšanje vodnih izgub v javnih vodovodih, zagotavljanje rezervnih zajetij za pitno vodo, doseganje standardov opremljenosti iz 9. člena uredbe, povečanje varnosti oskrbe v pitno vodo na območjih javnih vodovodov, povečanje učinkovitosti in gospodarnosti izvajanja javne službe in spodbujanje varčne rabe pitne vode.

Operativni program evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 se do problematike varstva okolja opredeljuje v okviru 6. prednostne osi: Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti, v okviru katere kot prednostno naložbo (6ii) opredeljuje Vlaganje v vodni sektor za izpolnitev zahtev okoljske zakonodaje Unije ter za zadovoljitev potreb po naložbah, ki jih opredelijo države članice in ki presegajo te zahteve. Specifični cilj 2 te prednostne naložbe je večja zanesljivost oskrbe z zdravstveno ustrezno pitno vodo, kjer javni sistem vodooskrbe še ni zgrajen oziroma je neustrezen, zaradi česar oskrba s pitno vodo celoti ne ustreza standardom kakovosti za vodo, ki je namenjena prehrani ljudi v skladu z Direktivo o pitni vodi (98/83/ES).

Načrtovana investicija je z prednostno naložbo 6ii skladna v naslednjih točkah: - Zdravje in aktivno staranje v luči demografskih sprememb in izboljšanje blaginje prebivalstva, saj redna oskrba z zdravo pitno vodo eden od osnovnih faktorjev zdravja. - Trajnostna kmetijska in živilsko predelovalna dejavnost s poudarkom na samooskrbi in varni hrani: v kmetijstvu in živilski industriji neredna dobava vode, brez zadostnega pretoka vode ogroža zlasti živinorejo pa tudi nemoteno delovanje živilske industrije (higiena vinskih kleti, klavnic, pa tudi ostalih živilskih obratov), zato investicija pomeni bistveni faktor stabilnost proizvodnje na tem območju. - Trajnostni turizem in razvoj podeželja: zaradi razdrobljene kmetijske posesti je položaj kmetijstva v in razvoj podeželja v veliki meri povezan z hitrejšim razvojem dopolnilnih dejavnosti, zlasti v turizmu. Redna dobava kvalitetne pitne vode je predpogoj za izboljšanje na tem področju

Projekt pozitivno vpliva na gospodarsko rast in delovna mesta, saj se bo z investicijo izboljšala oskrba gospodarstva z pitno vodo. Prav tako se bo dolgoročno ustvaril prihranek zaradi manj okvar in manjših izgub vode iz sistema, kar je posledica iztekanje vode iz poškodovanih cevi. Manjši stroški vode in redna dobava ustrezne vode bodo tako izboljšali konkurenčnost gospodarstva v regiji, kakor tudi turizma in kmetijstvo. Poleg tega je zdrava pitna voda eden izmed ključnih strateških potencialov prihodnosti.

Oskrba z zdravo pitno vodo je osnova za kvalitetne bivalne pogoje prebivalstva v regiji, kar vpliva na izboljšanje človeškega kapitala. Investicija pomeni tudi izboljšano varovanje vodnih teles in učinkovitejšo rabo vodnih virov v regiji. S projektnimi aktivnostmi povečujemo možnosti za skladnejši razvoj regije.

Projekt je skladen tudi z razvojno specializacijo regije. Oskrba s kakovostno pitno vodo v regiji ostaja eno od občutljivih vprašanj. Za zagotovitev te so predvideni ukrepi vlaganja v avtomatizacijo, novogradnjo, razširitev, obnovo ali rekonstrukcijo vodovodnega sistema. Za razvoj oskrbe s pitno vodo bodo podprte investicije s poudarkom na varni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in zmanjšanju vodnih izgub. V ta namen bodo s področja vodooskrbe podprte tudi investicije v aktivacijo dodatnih virov pitne vode. Z obnovo dotrajanih vodovodnih sistemov in dograditvijo novih se zagotovi vsem prebivalcem regije dostop do zdravstveno neoporečne pitne vode. Vodne izgube predstavljajo ekonomski, tehnični in sanitarni problem vsakega vodovoda. Kot tehnični problem se kaže z obsegom mesta in velikostjo okvare kot tudi zapletenimi ukrepi za zmanjšanja okvar na cevovodih, armaturah, priključkih in drugih delih napeljave. Prav tako so vodne izgube v vodovodnem omrežju tudi sanitarni problem. Defektna mesta na cevovodih namreč predstavljajo potencialno nevarnost za vdor okuženih bakterij in posledično pojav motenj, ki se odraža kot motena oskrbo s pitno vodo. Z realizacijo sanacije cevovodov v vodovodnem sistemu se bistveno zmanjšujejo vodne izgube, kar vpliva na povečanje kakovosti in količine oskrbe s pitno vodo.

Regionalni razvojni program Podravske razvojne regije 2014-2020 kot svojo prioriteto 3 opredeljuje Varstvo okolja in učinkovita raba virov ter prehod na nizkoogljično gospodarstvo. V okviru te je kot eden od ukrepov predvidena tudi javna okoljska infrastruktura, povezana z ravnanjem z odpadki, čistilnimi napravami s kanalizacijskimi sistemi in vodovodna omrežja.

V okviru te prioritete bodo razvojni cilji Podravja usmerjeni v optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj Podravja ter zagotavljanje uravnotežene infrastrukturne opremljenosti. Programi in ukrepi bodo usmerjeni v zagotavljanje večje energetske samostojnosti Podravja, povečanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov energije, izboljšavo učinkovite rabe energije ter tako prispevati k ciljem nizkoogljične družbe. Spodbude bodo namenjene tudi optimalnemu varstvu okolja z zagotavljanjem ustrezne okoljske infrastrukture, zmanjšanju količine odpadkov ter prilagajanju podnebnim spremembam.

Dopolnitev št. 1 k Dogovoru za razvoj Podravske razvojne regije, podpisana 20. 7. 2018, kot prednostni regijski projekt opredeljuje operacijo »Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2014-2020) – ormoško območje«. Za projekt je načrtovanih 3.706.837,06 EUR sredstev Evropske unije in 654.147,72 EUR sredstev Republike Slovenije (Ministrstva za okolje in prostor).

Operacija je uvrščena tudi v Načrt razvojnih programov Občine Ormož 2019-2022, Občine Središče ob Dravi 2019-2022 in Občine Sveti Tomaž 2019-2022.

Občine Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki so lastnice vodovodnega omrežja Ormož, so 9. 4. 2014 podpisale Pogodbo o skupnih vlaganjih v projekt Oskrba s pitno vodo v porečju Drave – 2014-2020 (ormoško območje), ki določa vse aktivnosti in plačila v zvezi z navedenim projektom.

5. ANALIZA TRŽNIH MOŽNOSTI

Oskrba s pitno vodo se izvaja v okviru javne gospodarske službe.

Na novo izgrajeni javni komunalni infrastrukturi, se ne bodo izvajale nobene druge dejavnosti, ki bi se tržile oziroma bi se z njimi pridobivali prihodki od prodaje proizvodov in/ali storitev, razen prej navedene javne gospodarske službe.

Pri napovedovanju povpraševanja po vodi je treba upoštevati in ustrezno analizirati različne dejavnike, vključno z: - Demografska dinamika: skupna potreba po vodi je neposredno povezana z velikostjo populacije. V projektu je potrebno zajeti demografske napovedi in migracijske tokove za oceno uporabnikov; - Ekonomski trend: čeprav v nekaterih primerih obstaja relativna ali absolutna ločitev med uporabo virov in gospodarsko rastjo, hitro rastoče gospodarstvo še vedno na splošno zahteva večjo količino vode kot povprečna ali usihajoča gospodarstva. Tako je višji življenjski standard povezan z večjim povpraševanjem po vodi. Če se v danem prispevnem območju razvija turizem ali proizvodnja, je to dejstvo treba ustrezno upoštevati pri napovedovanju povpraševanja po vodi; - Trend kmetijske pridelave: v primeru namakalne vode je povpraševanje odvisno od površin, za katere se pričakujejo namakanje in od vrste pridelkov, ki se bodo namakale; - Trend industrijske proizvodnje: v primeru industrijske rabe vode ali industrijskih odpadne vode, napovedovanja povpraševanja običajno zahteva posebno analizo hidro potreb zadevnih proizvodnih enot, razčlenjenih po vrstah proizvodnje; - Podnebje: povpraševanje po vodi ima sezonsko komponento in vplivi podnebnih sprememb lahko vplivajo na razpoložljivost vodnih virov na dolgi rok; - Tarifni sistem: pomembno je upoštevati elastičnost povpraševanja v zvezi s tarifami. V nekaterih primerih je treba pripraviti oceno elastičnosti za različne skupine dohodkov in tudi za majhne in velike uporabnike, saj ima lahko cena zelo različen vpliv na njihovo povpraševanje. V vsakem primeru bi morala biti elastičnost povpraševanja po vodi v zvezi s ceno storitve ocenjena na lokalni ravni. Dejansko se ta parameter precej razlikuje na različnih geografskih območjih, ki so si sicer podobna.

Povpraševanje je v osnovi sestavljeno iz dveh elementov: - števila uporabnikov (prebivalstva), površine, ki bodo namakane z različnimi vrstami posevkov (kmetijska raba) ter števila proizvodnih enot, ki se oskrbujejo (industrijska uporaba); - količine vode, ki se ali se bo dobavila v določenem časovnem obdobju.

Ocena povpraševanja lahko temelji na podatkih, pridobljenih iz predhodnih izkušenj na obravnavanem območju ali na različnih metodah napovedovanja, ki pogosto temeljijo na konceptu pripravljenosti potrošnika za plačilo. Smiselno se je sklicevati tudi na podatke o pretekli porabi, pod pogojem, da so ti podatki bili izmerjeni z zanesljivimi metodami (na primer z odčitavanjem porabe števcev).

Najpomembnejši vhodni podatki, ki jih je treba upoštevati pri napovedovanju povpraševanja v vodooskrbnih projektih, so: - pretekla in sedanja letna skupna povprečna poraba po vrstah potrošnikov. Na splošno se upoštevajo naslednje kategorije potrošnikov: − gospodinjski/komercialni končni potrošniki, rezidenti in nerezidenti (tj. dnevni migranti, turisti, obiskovalci); − industrijski uporabniki; − kmetijski uporabniki. - spremenljivost sezonske in dnevne porabe (v litrih/dan) za določitev vrha in dna povpraševanja.

5.1. ŠTEVILO UPORABNIKOV

Gibanje prebivalstva na Ormoškem območju ima konstanten trend upadanja. Število prebivalcev je samo v zadnjih desetih letih upadlo za več kot 9,5 %, največ v Občini Središče ob Dravi (13,9 %).

Padanje prebivalstva na Ormoškem območju

Vir: SURS

Skupni prirast prebivalstva na Ormoškem območju

Vir: SURS

Tako naravni kot selitveni prirast prebivalstva je bil v zadnjem desetletju praviloma negativen. Največji je bil odklon v letu 2008, ko se je iz Občine Ormož v tujino preselilo kar 241 oseb.

Naloga družbe in politike je, da ta trend počasi zaustavi. Zato občine investitorke načrtujejo i izvajajo številne projekte, s katerimi želijo izboljšati kvaliteto bivanja na območju in spodbuditi razvojne priložnosti, gospodarsko rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Tabela 20: Število prebivalcev in število priključkov, leto 2018 Občina Število Število prebivalcev priključkov Ormož 11.942 4.800 Središče ob Dravi 1.957 677 Sveti Tomaž 2.015 758 SKUPAJ 15.914 6.235

Na območju občin investitork se namaka veliko kmetijskih površin. V Sloveniji je namakanje urejeno le na 4 % njiv, v Občini Ormož pa se v bližnji prihodnosti načrtuje namakanje za kar 23 % njiv. Ker pa se kmetijske površine ne namakajo iz vodovodnega omrežja, ki je predmet projekta, jih v tem projektu ni smiselno upoštevati.

Število gospodarskih podjetij na območju kaže trend rasti.

Število podjetij

Upravljavec ima evidentirane tri industrijske porabnike: - Puklavec Family Wines d.o.o. - Safilo, proizvodna očal d.o.o. - AHAC trgovinsko podjetje d.o.o. 5.2. PRETEKLA PORABA PITNE VODE

Podatki upravljavca o porabi pitne vode kažejo, da poraba v gospodinjstvih upada, medtem ko se pri poslovnih subjektih povečuje. Povprečna poraba pitne vode v gospodinjstvih na prebivalca znaša 35 m3 letno, poslovni subjekti pa porabijo slabih 27 % pitne vode.

Tabela 21: Poraba pitne vode v m3 2017 2018 Indeks 2018/2017 Gospodinjstva 624.490 557.034 89,2 Negospodarstvo 29.430 41.677 141,6 Gospodarstvo 149.055 164.047 110,1 SKUPAJ 802.975 762.758 95,0

V letu 2018 je bilo zaračunanih 5,0 % manj m3 pitne vode kot v letu 2017. V primerjavi z letom 2017 se je glede na vrsto uporabnikov odjem pitne vode zmanjšal pri gospodinjstvih (za 10,8 %). Uporabniki iz skupine gospodarstvo so odvzeli 10,1 % več pitne vode kot v letu 2017 odjemalci v negospodarstvu pa 41,6 % več kot v letu 2017. Na količino prodane vode vpliva tudi dejavnik zmanjšanja števila prebivalcev in uporaba lastnih zajetij za lastno oskrbo s pitno vodo tudi na območjih kjer je zagotovljeno izvajanje javne službe.

Poraba pitne vode na Ormoškem območju

Negospodarstvo 41.677 5% Gospodarstvo 164.047 22%

Gospodinjstva 557.034 73%

Industrijski porabniki so v letu 2018 skupaj porabili 54.893 m3 oz. 7,2 % prodane pitne vode.

Tabela 22: Industrijski porabniki na ormoškem območju Porabnik Občina Poraba m3 Puklavec Family Wines d.o.o. Ormož 17.788 Safilo, proizvodna očal d.o.o. Ormož 22.046 AHAC trgovinsko podjetje d.o.o. Središče ob Dravi 15.059 Skupaj 54.893

5.2.1. PRIČAKOVANA PORABA PITNE VODE

Predpostavke in izhodišča: - število prebivalcev bo še naprej v rahlem upadu, vendar se bo v prihodnjih 5 letih stabiliziralo; - obremenitve iz dejavnosti in industrije se ne bodo spreminjale; eventualni porast dejavnosti se bo kompenziral z racionalnejšo izrabo pitne vode;

- v prvih letih po izvedbi investicije se po poraba vode nekoliko zmanjšala zaradi podražitve javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo (predvideli smo 10 % upad), nakar se bo poraba postopoma znova normalizirala.

Tabela 23: Pričakovana poraba pitne vode Leto Leto Št. preb. Št. Povpr. letna Letna Poraba Poraba n priklj. poraba/preb. poraba dejavnost industrija m3 m3 m3 m3 1 2019 15.914 6.235 35,00 557.034 150.831 54.893 2 2020 15.829 6.202 35,00 554.059 150.831 54.893 3 2021 15.744 6.169 35,00 551.084 150.831 54.893 4 2022 15.659 6.136 31,50 493.297 150.831 54.893 5 2023 15.575 6.103 31,82 495.558 150.831 54.893 6 2024 15.575 6.103 32,14 500.513 150.831 54.893 7 2025 15.575 6.103 32,46 505.518 150.831 54.893 8 2026 15.575 6.103 32,78 510.574 150.831 54.893 9 2027 15.575 6.103 33,11 515.679 150.831 54.893 10 2028 15.575 6.103 33,44 520.836 150.831 54.893 11 2029 15.622 6.121 33,77 527.632 150.831 54.893 12 2030 15.669 6.139 34,11 534.512 150.831 54.893 13 2031 15.716 6.157 34,45 541.476 150.831 54.893 14 2032 15.763 6.175 34,80 548.526 150.831 54.893 15 2033 15.810 6.194 35,15 555.663 150.831 54.893 16 2034 15.857 6.213 35,15 557.315 150.831 54.893 17 2035 15.905 6.232 35,15 559.002 150.831 54.893 18 2036 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 19 2037 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 20 2038 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 21 2039 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 22 2040 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 23 2041 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 24 2042 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 25 2043 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 26 2044 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 27 2045 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 28 2046 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 29 2047 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 30 2048 15.914 6.235 35,15 559.319 150.831 54.893 SKUPAJ 16.299.423 4.524.930 1.646.790

6. TEHNIČNO-TEHNOLOŠKI DEL

Opis tehnične rešitve je povzet po izdelani projektni dokumentaciji, ki jo je izdelala družba Lineal d.o.o. in hidravlični presoji, ki jo je izdelal BM Biro, Bojan Mavri s.p. 6.1. NOVOGRADNJA VH KOSTANJ

Kapaciteta 100 m3.

V sklopu obnove cevovoda je potrebno zgraditi novi vodohran Kostanj 100 m3. Za potrebe zagotavljanja ustreznih tlakov v objektih pri odjemalcih v višje ležečih področjih se na dotoku v VH Kostanj vgradi hidravlični zadrževalni ventil. V novi vodohran je potrebno vgraditi hidroforsko postajo z ustrezno regulacijo tlakov. Zaradi zagotavljanja konstantnih tlakov je potrebno vgraditi sistem za tlačno krmiljenje s krmilnikom CU 352. Iz VH Kostanj se oskrbujejo porabniki v naseljih Sveti Tomaž, Gradišče, Koračice, Savci, Mala vas, Sejanci – del in Rakovci ter hkrati se napaja obstoječi vodohran Rakovci.

V objektu je potrebno urediti meritve pretokov, krmiljenje in prenos podatkov in objekt povezati z obstoječim telemetrijskim sistemom.

Predviden VH Kostanj

6.2. REKONSTRUKCIJA VH HUM

Kapaciteta 80 m3.

V sklopu obnove cevovoda je potrebno izvesti obnovo obstoječega stolpnega vodohrana Hum 80 m3. Na obstoječem vodohranu je potrebno sanirati betone, stopnice, zamenjati fasado, okna, vrata, sanirati armaturno in vodno celico ter v njih zamenjati dotrajane kovinske dele z nerjavečo kovino. Prav tako je potrebno nadomestiti LŽ cevje z nerjavečim materialom. Sanirati je potrebno tudi električne napeljave v objektu ter zagotoviti dodatni vir električne energije pred samimi izpadi električne energije.

Ob obstoječem vodohranu je potrebno izvesti tudi hidroforsko postajo, ki bo zagotavljala zadostne tlake na višinskem delu Huma, zaradi česar je potrebno povečati priključno moč NN dovoda. Za potrebe hidroforske postaje se izvede nadzemni montažni objekt – prečrpalnica. Zaradi zagotavljanja konstantnih tlakov je potrebno vgraditi sistem za tlačno krmiljenje s krmilnikom CU 352.

V objektu je potrebno urediti meritve pretokov, krmiljenje in prenos podatkov in objekt povezati z obstoječim telemetrijskim sistemom.

VH Hum

6.3. REKONSTRUKCIJA VH VIČANCI

Kapaciteta 80 m3.

V sklopu obnove cevovoda je predvidena obnova obstoječega stolpnega vodohrana Vičanci 80 m3. V obstoječem vodohranu je potrebno sanirati betone, stopnice, zamenjati fasado, okna, vrata, sanirati armaturno in vodno celico ter v njih zamenjati dotrajane kovinske dele z nerjavečo kovino. Prav tako je potrebno nadomestiti LŽ cevje z nerjavečim materialom. Sanirati je potrebno tudi električne napeljave v objektu.

Ob obstoječem vodohranu je potrebno izvesti tudi hidroforsko postajo, ki bo zagotavljala zadostne tlake vsem uporabnikom na celotnem področju do VH Kostanj, zaradi česar je potrebno povečati priključno moč NN dovoda. Za potrebe hidroforske postaje se izvede nadzemni montažni objekt – prečrpalnica. Zaradi zagotavljanja konstantnih tlakov je potrebno vgraditi sistem za tlačno krmiljenje s krmilnikom CU 352.

Za zagotovitev ustreznih tlakov uporabnikom v neposredni bližini VH Vičanci se dodatno zgradi 160 m cevi PE DN 63.

V objektu je potrebno urediti meritve pretokov, krmiljenje in prenos podatkov in objekt povezati z obstoječim telemetrijskim sistemom.

VH Vičanci

6.4. REKONSTRUKCIJA VH HAJNDL

Kapaciteta 400 m3.

V sklopu obnove cevovoda je potrebno izvesti obnovo obstoječega vodohrana Hajndl 400 m3. V obstoječem vodohranu je potrebno sanirati betone, stopnice, zamenjati fasado, okna, vrata, sanirati armaturno in vodno celico ter v njih zamenjati dotrajane kovinske dele z nerjavečo kovino. Prav tako je potrebno nadomestiti LŽ cevje z nerjavečim materialom. Sanirati je potrebno tudi električne napeljave v objektu ter zagotoviti dodatni vir električne energije pred samimi izpadi električne energije.

V objektu je potrebno urediti meritve pretokov, krmiljenje in prenos podatkov in objekt povezati z obstoječim telemetrijskim sistemom.

VH Hajndl

6.5. REKONSTRUKCIJA PREČRPALNICE PUŠENCI

V sklopu obnove cevovoda je potrebno izvesti obnovo obstoječe prečrpalnice Pušenci. V obstoječi prečrpalnici je potrebno sanirati streho, fasado, stopnice, zamenjati okna in vrata, sanirati manipulativni prostor ter v njem zamenjati dotrajane kovinske dele z nerjavečo kovino. Prav tako je potrebno nadomestiti LŽ cevje z nerjavečim materialom, raztezne posode za blaženje vodnih udarov ter vgraditi nove črpalke za napajanje obstoječega vodohrana Hum. Sanirati je potrebno tudi električne napeljave v objektu ter zagotoviti dodatni vir električne energije pred samimi izpadi električne energije.

V objektu je potrebno urediti meritve pretokov, krmiljenje in prenos podatkov in objekt povezati z obstoječim telemetrijskim sistemom.

Lokacije prečrpalnice Pušenci je vidna na sliki 13, stran 51. 6.6. UREDITEV VISOKE CONE HUM

Predmet investicije je ureditev visoke cone (hidroforske postaje) Hum zaradi izboljšanja tlačnih razmer na območju (zvišanje tlaka). 6.7. UREDITEV VISOKE CONE VIČANCI

Predmet investicije je ureditev visoke cone (hidroforske postaje) Vičanci zaradi izboljšanja tlačnih razmer na območju (zvišanje tlaka). 6.8. REKONSTRUKCIJA IN HIDRAVLIČNE POSODOBITVE VODOVODNIH CEVOVODOV

6.8.1. CEVOVOD ORMOŽ – HUM – VODRANCI

Dolžina: 5.063,3 m1.

Pred obstoječo prečrpalno postajo Kamenjak se izvede odcep za nov cevovod NL DN 125. Cevovod se zgradi od PP Kamenjak do podjetja Safilo, od ormoške obvoznice do začetka nadvoza Pušenci ter od Pušenci 42 do PP Pušenci naprej proti obstoječemu stolpnemu vodohranu Hum 80 m3 in od vodohrana proti naselju Vodranci, do križišča za Vodrance.

Novi cevovod, ki bo priključen pred prečrpalno postajo Kamenjak, bo z vodo iz prve tlačne cone oskrboval naselja druge tlačne cone. Iz prve tlačne cone se napajajo naselja Ormož – del, Hum pri Ormožu - del, Pušenci – del. Preko PP Pušenci se napaja obstoječi vodohran Hum 80m3 – druga tlačna cona.

Za oskrbo porabnikov v tretji tlačni coni ob se ob obstoječem vodohranu Hum izvede hidroforska postaja. Preko hidroforske postaje Hum se napajajo naselja Hum – del, Loperšice, Šalovci, Godeninci, Vodranci – del.

Vodovod Ormož – Hum – Vodranci (1 – zelena)

6.8.2. CEVOVOD GODENINCI – VODRANCI

Dolžina: 1.758,0 m1.

Od obstoječega cevovoda v naselju Vitan v občini Ormož do obstoječega vodovoda v naselju Godeninci v občini Središče ob Dravi je potrebno zgraditi novi povezovalni cevovod NL DN 125. Novi cevovod se bo z vodo oskrboval iz vodohrana Križanjščak od koder se bo preko hidroforske postaje Križanjščak gravitacijsko napajalo omrežje tretje tlačne cone. Ta vodovodni sistem bo imel možnost povezave tretje (iz hidroforske postaje Križanjščak) in četrte (iz hidroforske postaje Jeruzalem) tlačne cone, coni bosta ločeni z zapornima loputama in izpustom (iz obeh smeri).

Vodovod Godeninci - Vodranci (2 – zelena)

6.8.3. CEVOVOD HAJNDL - KORAČICE (1. FAZA)

Dolžina: 45,0 m1.

Od novega transportnega cevovoda Hajndl – Ormož za mesto Ormož (severno od mostu za Sveti Tomaž) je potrebno zgraditi novi cevovod NL DN150 s katerim transportiramo vodo do PP Lešnica, iz PP Lešnica pa v vodohran Lešniški Vrh 50 m3 in iz vodohrana Lešniški Vrh 50 m3 do konca naselja Hranjigovci po cevovodu NL DN150. Na odcepu za PP Lešnica (pri Lešnica 18) se izvede povezava za možnost napajanja naselij do Hranjigovcev preko prve tlačne cone.

Novi cevovod DN 150 bo z vodo iz vodohrana Hajndl oskrboval naselja Lešnica - del, Spodnji Ključarovci, Gornji Ključarovci in Hranjigovci. Ta vodovodni sistem bo ločen od cevovoda iz smeri Sveti Tomaž z zaporno loputo v naselju Hranjigovci, ki se jo vgradi v vodotesni jašek.

Vodovod Hajndl – Koračice (3-zelen)

6.8.4. CEVOVOD HAJNDL (OD VH HAJNDL) – SVETI TOMAŽ (DO VH KOSTANJ)

Dolžina: 10.701,0 m1.

Od obstoječe PP Hajndl je potrebno zgraditi novi cevovod NL DN150 do obstoječega vodohrana VH Vičanci 80 m3 (druga tlačna cona) ter do predvidenega VH Kostanj 100 m3 (tretja tlačna cona).

Novi cevovod bo z vodo iz vodohrana Hajndl preko PP Hajndl ter obstoječega vodohrana Vičanci, kjer je potrebno zgraditi hidroforsko postajo Vičanci, oskrboval prebivalce od naselja Hajndl v občini Ormož do predvidenega vodohrana Kostanj 100 m3 v občini Sveti Tomaž.

Za potrebe zagotavljanja ustreznih tlakov v objektih pri odjemalcih v višje ležečih področjih se na dotoku v VH Kostanj vgradi hidravlični zadrževalni ventil. Za zagotovitev ustreznih tlakov uporabnikom v neposredni bližini VH Vičanci se dodatno zgradi 160 m cevi PE DN 63.

Vodovod Hajndl – Sveti Tomaž (5-zelen)

6.8.5. CEVOVOD HAJNDL – ORMOŽ (1. FAZA)

Dolžina: 3.176,0 m1.

Od obstoječih vodohranov VH Hajndl je potrebno zgraditi dva nova transportna cevovoda NL DN250 do obstoječega PP Kamenjak in tovarne Wienerberger. Transportna cevovoda od vodohranov Hajndl potekata v skupni trasi do viadukta na obvoznici Ormož. Tam se razdelita in potekata vsak po svoji trasi.

Severni transportni cevovod, ki z vodo oskrbuje severni del mesta Ormož poteka v smeri proti Hardeku in obstoječi PP Kamenjak. Južni transportni cevovod, ki z vodo oskrbuje južni del mesta Ormož poteka po Ptujski cesti v smeri tovarne Wienerberger in se konča z navezavo na obstoječi cevovod za nakupovalnim središčem Spar.

Med navezavo pri Sparu in vinsko kletjo Verus se obstoječi cevovod PE DN90 zamenja s cevovodom NL DN 100. Nova cevovoda z vodo iz vodohranov Hajndl oskrbujeta širši del prebivalcev občine Ormož ter prebivalce občine Središče ob Dravi.

Predmet prve faze je navezava Kamenjak - Wienerberger, obnova obeh povezav Letna – Ormož - Wienerberger (čez Ptujsko cesto), Lenta – Hardek – Wienerberger - Kamenjak 1. del.

Cevovod Hajndl – Ormož – Kamenjak – Wienerberger (7-zeleno)

6.8.6. CEVOVOD VELIKA NEDELJA - PODGORCI

Dolžina: 4.590,0 m1.

Od atletskega stadiona v naselju Mihovci pri Veliki Nedelji je potrebno zgraditi novi cevovod NL DN150 do vaškega jedra v naselju Podgorci. Novi cevovod z vodo iz vodohrana Hajndl oskrbuje prebivalce naselij Mihovci pri Veliki Nedelji, Senešci, Sodinci, Podgorci, Velika Nedelja – del, Trgovišče – del, Vičanci, Osluševci in Bresnica - del.

Vodovod Velika Nedelja – Podgorci (9-zelen)

6.8.7. POVEZAVE DO OBSTOJEČIH LINIJ IN JAŠKOV

Projekt zajema tudi izvedbo povezav novih cevovodov do obstoječih linij in jaškov za hišne priključke, ki so ocenjene v dolžini 9.500 m1.

7. ANALIZA ZAPOSLENIH

7.1. PREDSTAVITEV UPRAVLJAVCA SISTEMA S POUDARKOM NA KADROVSKI STRUKTURI

Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo izvaja koncesionar, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o.

Družba uspešno posluje. V letu 2018 je ustvarila 7,395 mio EUR čistih prihodov od prodaje in 350.810,22 EUR čistega poslovnega izida.

Organizacijska shema podjetja

Vir: Letno poročilo 2017

Konec leta 2018 je bilo v podjetju zaposlenih 88 oseb.

Tabela 24: Struktura zaposlenih Stopnja izobrazbe Št. Magisterij znanosti 0 Univerzitetna izobrazba 5 Visokošolska izobrazba 3 Višješolska izobrazba 4 Srednješolska izobrazba 30 Poklicna šola (PK, KV, VKV) 46 Skupaj 88 59

V letu 2018 je bilo na področju oskrbe s pitno vodo pri upravljavcu zaposlenih 12 delavcev: - 9 delavcev V. tarifnega razreda, - 2 delavca VI. tarifnega razreda, - 1 delavec VII. tarifnega razreda.

Stroški dela teh delavcev so v letu 2018 znašali 293.660 EUR.

Na oskrbe s pitno vodo se nanaša tudi del drugih stroškov dela, nabave in vodenja. V letu 2018 so ti stroški znašali 84.505 EUR.

Zaposlene v Komunalnem podjetju Ormož odlikuje strokovnost in razvojna naravnanost. Posebno skrb posvečajo visoki ravni osnovnih in specialističnih znanj, hkrati dosegajo usklajeno in kakovostno delovanje vodstva, zaposlenim pa nudimo dolgoročno prijazno, ustvarjalno in varno okolje.

Ves čas veliko pozornosti namenjajo ekologiji in ohranjanju okolja tudi z racionalizacijo porabe naravnih virov.

Z dosedanjim delom in preudarnim načrtovanjem so okolju in uporabnikom prijazno podjetje na poti h poslovni odličnosti. 7.2. PREDVIDENE NOVE ZAPOSLITVE ZARADI IZVEDBE OPERACIJE

Za potrebe izvedbe investicije (ne glede na izbiro variante) investitor in upravljavec ne ugotavljata potrebe po novih zaposlitvah.

Upravljavec že ima zaposlen ustrezno strokovno usposobljen kader s primernimi izkušnjami, zato v primeru nobene od obravnavanih variant ne načrtuje novih zaposlitev.

Varianta »brez« investicije pomeni potrebo po dodatnih vzdrževalcih, saj bo obseg nujnih vzdrževalnih del presegel obstoječe kapacitete upravljavca. Na dolgi rok pa bo infrastruktura tako dotrajala, da vzdrževanje ne bo več izvedljivo in bodo kadrovske kapacitete za na namen postale nepotrebne.

8. OCENA VREDNOSTI PROJEKTA

8.1. INVESTICIJSKI STROŠKI PO STALNIH CENAH

Investicijska vrednost operacije po stalnih cenah (november) znaša 10.857.957,63 EUR z DDV oz. 8.899.965,27 EUR brez DDV. V danem primeru si občine investitorke lahko DDV v celoti poračunajo, tako da ta dejansko ne predstavlja izdatka investicije.

Stroški so opredeljeni na osnovi popisov del, ki jih je pripravil in ovrednotil izdelovalec projektne dokumentacije.

Tabela 25: Ocenjeni stroški gradnje, stalne cene (november 2019), v EUR Objekt Skupaj O. Ormož O. Središče O. Sveti ob Dravi Tomaž Vodohran VH Kostanj 100m3 308.000,00 0,00 0,00 308.000,00 Vodovod Ormož-Hum-Vodranci 1.497.648,35 1.097.776,24 399.872,11 0,00 Vodovod Godeninci - Vodranci 490.776,00 339.126,22 151.649,78 0,00 Vodovod Hajndl - Koračice (1. faza) 12.127,50 10.490,29 0,00 1.637,21 Vodovod Hajndl (od VH Hajndl) – 3.133.812,00 2.234.407,96 0,00 899.404,04 Sveti Tomaž (do VH Kostanj) Vodovod Hajndl – Ormož10(1. faza) 955.922,00 770.473,13 160.594,90 24.853,97 Vodovod Velika Nedelja - Podgorci 1.332.045,00 1.332.045,00 0,00 0,00 Rušitev objekta VH Kostanj 27.500,00 0,00 0,00 27.500,00 Rekonstrukcija vodohrana (stolpni) Hum - 80 m3 138.600,00 95.772,60 42.827,40 0,00 Rekonstrukcija vodohrana (stolpni) Vičanci - 80 138.600,00 123.769,80 0,00 14.830,20 m3 Rekonstrukcija starega VH Hajndl - 400 m3 184.800,00 142.240,56 19.902,96 22.656,48 Rekonstrukcija prečrpalnice Pušenci 121.000,00 83.611,00 37.389,00 0,00 Visoka cona Hum 84.700,00 58.527,70 26.172,30 0,00 Visoka cona Vičanci 84.700,00 75.637,10 0,00 9.062,90 SKUPAJ 1. faza 8.510.230,85 6.363.877,60 838.408,45 1.307.944,80

V investicijski vrednosti so upoštevani vsi načrtovani stroški gradnje, inženirske storitve (po FIDIC, vključno z nadzorom), stroški obveščanja javnosti in drugi stroški (investicijska in projektna dokumentacija, odkupi zemljišč, geodetske in notarske storitve itd).

Tabela 26: Načrtovani investicijski stroški, stalne cene (november 2019), v EUR Strošek SKUPAJ 2019 2020 2021 2022 2023 Gradnja 8.510.230,85 0,00 0,00 2.553.069,26 3.404.092,34 2.553.069,25 Inženirske s. 170.204,62 0,00 0,00 51.061,39 68.081,85 51.061,38 Obv. javnosti 19.000,00 0,00 0,00 5.700,00 7.600,00 5.700,00 Drugi stroški 200.529,80 75.508,30 85.021,50 12.000,00 16.000,00 12.000,00 Skupaj brez DDV 8.899.965,27 75.508,30 85.021,50 2.621.830,65 3.495.774,19 2.621.830,63 DDV 1.957.992,36 16.611,83 18.704,73 576.802,74 769.070,32 576.802,74 Skupaj z DDV 10.857.957,63 92.120,13 103.726,23 3.198.633,39 4.264.844,51 3.198.633,37

10 Navezave Kamenjak - Wienerberger, obnova obeh povezav Letna-Ormož-Wienerberger (čez Ptujsko cesto), 61 Lenta-Hardek-Wienerberger-Kamenjak 1. del

8.2. INVESTICIJSKI STROŠKI PO TEKOČIH CENAH

Za preračun stalnih stroškov v tekoče smo upoštevali aktualno napoved makroekonomskih gibanj, ki jo je objavil UMAR in predvideno dinamiko investiranja.

Tabela 27: Načrtovani investicijski stroški, tekoče cene, v EUR Strošek SKUPAJ 2019 2020 2021 2022 2023 Gradnja 9.052.283,42 0,00 0,00 2.668.021,69 3.639.181,58 2.745.080,15 Inženirske s. 181.045,66 0,00 0,00 53.360,44 72.783,63 54.901,59 Obv. javnosti 20.210,18 0,00 0,00 5.956,64 8.124,86 6.128,68 Drugi stroški 203.077,56 75.508,30 85.021,50 12.540,30 17.104,97 12.902,49 Skupaj brez DDV 9.456.616,82 75.508,30 85.021,50 2.739.879,07 3.737.195,04 2.819.012,91 DDV 2.080.455,71 16.611,83 18.704,73 602.773,40 822.182,91 620.182,84 Skupaj z DDV 11.537.072,53 92.120,13 103.726,23 3.342.652,47 4.559.377,95 3.439.195,75

Do sofinanciranja so upravičeni: - stroški izvedbenih del, brez DDV - stroški inženirskih storitev, brez DDV - stroški storitev obveščanja javnosti, brez DDV

Tabela 28: Upravičeni stroški, tekoče cene, v EUR Strošek SKUPAJ 2021 2022 2023 Gradnja 9.052.283,42 2.668.021,69 3.639.181,58 2.745.080,15 Inženirske s. 181.045,66 53.360,44 72.783,63 54.901,59 Obv. javnosti 20.210,18 5.956,64 8.124,86 6.128,68 Skupaj brez DDV 9.253.539,26 2.727.338,77 3.720.090,07 2.806.110,42

Struktura investicijskih stroškov

Dtrugi str. 203.077,56 2% Obv. Javnosti DDV 20.210,18 2.080.455,71 0% 18% Inženirske s. 181.045,66 2% Gradnja 9.052.283,42 78%

Investitor pričakuje, da bo maja 2021 pričel z gradnjo. Gradnja bo predvidoma trajala do konca leta 2022, končni obračun in primopredaja del pa do konca februarja 2023. Operacija bo tako predvidoma zaključena marca 2023, ko bo izplačan tudi zadržani del sredstev. Garancijski roki se bodo predvidoma iztekli aprila 2024 (po FIDIC).

9. ANALIZA LOKACIJE

9.1. MAKRO LOKACIJA

Območje izvajanja operacije: - Republika Slovenije - Podravska regija - Občina Ormož - Občina Središče ob Dravi - Občina Sveti Tomaž

Položaj Občine Ormož v prostoru Republike Slovenije

Vir: Prirejeno po: https://skupnostobcin.si/podatki/zemljevid-obcin-tabela/#p2 9.2. MIKRO LOKACIJA

Objekti, ki so predmet projekta, se nahajajo oziroma so načrtovani na območju dve občin investitork (Ormož, Sveti Tomaž) in delno tudi na območju Občine Ljutomer.

Tabela 29: Podatki o lokacijah investicije Objekt Občina K.o. Parc. št. VH Kostanj Sv. Tomaž *92, 143, 574 Tomaž 225/1, 225/2, 574, 103, *92 NN priklj. Hidroforska postaja Ormož Hum 367/1 Hum 366/2, 367/2, 376/1 NN priklj. Hidroforska postaja Ormož Vičanci 1039/2 Vičanci 1040, 1039/1, 1039/2 NN priklj.

Objekt Občina K.o. Parc. št. Vodovod Ormož – Ormož Hardek 674/4 Hum – Vodranci Ormož 1312/1, 168, 1314/1, 179/2, 185, 182, 1331/1 Pavlovci 279/6, 279/7, 4/20, 290/1, 3 Pušenci 365/4, 365/1, 364, 38/3, 365/3, 39/25, 39/24, 13/2 Hum 795/4, 796/3, 796/4, 794/1, 475/2, 475/3, 475/4, 475/5, 468, 469, 483/1, 483/2, 447, 442, 384, 383/1, 383/2, 444, 441/1, 440, 435, 433/2, 433/1, *35, 421/1, 420/1, 418/3, 211/2, 375/1, 375/2, 210/2, 386, 385, 380/2, 569, 687, 801, 367/1, 358, 681/4, 332, *135, 716, *123, 302, 303, 301, 742/1, *105, 732/2, 755, 762, 767, 681/2, 680, *88 Loperšice 207/1, 218, 457/6, 215, 212/1, 211/3, 204/4, 200, 196 Vodovod Godenici – Ormož Vodranci 562/3, 588/1, 14, 10 Vodranci Vitan 501/1, 509, 57, 64, 62/2, 65, 71, 72, 73, *93, 77, 81 Vodovod Hajndl – Ormož Ormož 1338/26 Koračice Vodovod Hajndl (VH Ormož Hardek 326/8, 320/6, 322/1, 321/1, 321/4, 320/4 Hajndl) –Sveti Tomaž Velika 699/1, 698/13, 303/3, 309, 560, 671/2, 1462, 698/3, (VH Kostanj) Nedelja 721/5, 1034/1, 1045/11, 1046, 1045/8, 1045/9, 1045/10, 1469/1, 1441, 1041/10, 1041/6, 1041/9, 217/2, 1037/10, 1035, 1036, 1037/9, 556/4, 1037/8, 488/5, 1045/13, 331/5, 216/3, 726/2, 725/2, 724/1, 723/3, 747/4, 747/5, 747/2, 594/5, 593/3, 593/2, 556/6, 556/7, 558, 559/2, 559/1, *100, 564, 562, 502/3, 563, 334/5, 487/1, 504/1, 484/3, 483/2, 1045/12, 1469/2 (nastala iz dela 1474/4-odmera), 313/1, 313/2, 307/2, 304/1, 356/5, 303/2, 302/2, 302/3 Senešci 571/4, 571/2, 570/29, 570/20, 570/14, 569/1, 325, 323, 304/3, 304/4, 304/5, 303/7, 300/2, 363/3, 387/3, 388, 439, 532/1, 532/5, 570/21, 529, 442/8, 523, 520, *33/1, *24/1, 541, 312/7, 329/1, 570/15, 570/27, 538 Vičanci 1309, 1304/2, 1303/1, 1313/2, 1468, 1469, 1039/2, 1039/1, *46, 1304/1, 1304/3, 1248/2, 1247, *104, 1246, 1245/1, 1239, 1228, 1213/3, 1054, 1149/2, 1149/1, 1145/1 (zdaj 1145/3 – odmera), 1142, 1141, 1136, *114, 1135, 496, 499/2, 500, 460/2, 456, 455, 1319/2, 1323, 1324, 1325/1, 1467, 1475/3, 1475/2, 445 Ključarovci 1285/1,1368/3 pri Ormožu Sodinci 758/2, 639, *47, *40 Sveti Ključarovci 40, 41, 44/1, 45/1, 49/2, 50, 52/1, 52/2, 54/1, 57, Tomaž pri Ormožu 1359/1, 1360, 1368/2, 35, 20/1, 51, 1363/3, 1368/1 Senik pri 1475/1, 1476/1, 1478/1, 1478/3, 1479/3, 353, 259, Tomažu 258, 257, 231/2, 232, 177/1, 176/4, 175, *25/6, *25/5, 7/1, 211, 244, 238, 243/3, 250/2, 251/2, 169, 166, 168, 167/1, 149, 152, 150, 122, 125, *6, 124, 121, 119, 1/1, 1/2, 4, 230/1, 1476/3, 255 Bratonečice 1447, 1448, 1449/2, 1430/1, 1429, 1428/1, 1423, 1422, *72, 1415, 1348, 1344, 1343, 1414, *71/1,

1430/2, 1441, 1575 65

Objekt Občina K.o. Parc. št. Koračice 1604/1 Mala vas 624, 627/1, 627/2, 617, 616, 609/2, 609/6, 609/5, 609/4, 606, 598, *29, 593, 591/2, 591/1, 563, 562/1, *30, *31, 562/1 Tomaž 575, *92, 574, 158, 580, 151 Vodovod Hajndl – Ormož Hardek 402/1, 326/7, 350, 389, 674/4, 405, 404, 346, 455/2, Ormož (navezava 700/6, 353, 354, 451/2, 699/37, 699/38, 699/39, Kamenjak – 699/72, 454/2, 461, 401/1, 700/8, 700/7, 699/42, Wienerberger, 403/2, 699/30 obnova povezav Ormož 1338/35, 1338/32, 1338/31, 1338/28, 1338/26, Letna – Ormož – 839/1, 1329/4, 1329/3, 835/22, 1329/2, 835/1, Wienerberger in 836/6, 1328/1, 1323, 1329/1, 1308/2, 21, 19, 20/2, Letna- Hardek – 24/3, 1324, 1302/3, 10/1, 838/1, 1/1, 663, 1338/27, Wienerberger – 1338/29, 1338/30, 838/2 Kamenjak, 1. faza) Vodovod Velika Ormož Velika 1238, 1117/2, 1053/1,1053/3, 85/7 Nedelja – Podgorci Nedelja Trgovišče 101, 670/1, 127/3, 155/1, 154 Senešci 572/1, 578/3, 572/3, 4/11, 4/13, 572/2, 90, 185/1, 195, 199, 202/4, 4/3, 202/2, 578/2, 2, 4/10 Sodinci 511/6, 760/4, 759/1, 1600, 760/1, 1627, 759/2, 509/1, 511/5, 510/2, 519/52, 519/23, 519/22, 1626, 1628, 1599, 50/2, 510/3

10. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE

10.1. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE V ČASU GRADNJE

Glede na predpise s področja varstva okolja je bila investicija ocenjena z vidika varstva okolja, pri čemer je investitor ugotovil: - da se kvaliteta zraka v neposredni okolici ne bo poslabšala; - da se emisijsko stanje hrupa v bližnji okolici ne bo poslabšalo; - da ob rednem vzdrževanju in nadzoru izvedba investicije ne bo imela degradacijskih vplivov na kvaliteto površinskih voda, podzemne vode in tal; - da se glede na lokacijo stanje ostalih parametrov (krajina, flora, favna, odpadki) ne bo poslabšalo v taki meri, da bi negativno vplivalo na okolje.

Negativne vplive na zrak, tla in posredno na podzemno vodo v času gradbenih del je potrebno omejiti z vrsto ukrepov, ki se morajo izvajati na celotnem območju gradbenih del in transportnih poti, kot npr.: - z uporabo tehnično brezhibnih transportnih in gradbenih strojev, - z optimizacijo gradbenih poti, - z rednim čiščenjem in primernim vzdrževanjem voznih površin (preprečevanje zapraševanja), - z onesnaženim materialom se ravna v skladu z veljavnimi pravilniki in drugo pozitivno zakonodajo, - z ustrezno hrambo, skladiščenjem in oddajo ter predelavo gradbenih odpadkov, - z izvedbo gradnje izven nočnega časa, nedelj in praznikov, - z uporabo strojev, ki prekomerno ne povzročajo hrupa, - z izogibanjem posegov v habitat v obdobju vegetacije in razmnoževanja.

Eventualno nastali negativni vplivi na okolje bodo odpravljeni na stroške povzročitelja.

Pri načrtovanju in izvedbi investicije so bili in bodo upoštevani naslednji okoljski omilitveni ukrepi: - učinkovitost izrabe naravnih virov (energetska učinkovitost, učinkovita raba vode in surovin) - okoljska učinkovitost (uporaba najboljših razpoložljivih tehnik, monitoring po izvedbi investicije, kontrolirano ravnanje z gradbenimi odpadki), - trajnostna dostopnost (uporabe strojev in transportnih vozil, prijaznih okolju; optimizacija gradbenih in transportnih poti), - zmanjševanje vplivov na okolje (uporaba manj hrupne mehanizacije, kontrolirano ravnanje z odpadki).

Pri gradnji vodovodne infrastrukture je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oz. v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.

Po končanju del je potrebno odstraniti vse potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

10.2. ANALIZA VPLIVOV NA OKOLJE PO IZVEDBI INVESTICIJE

Geološke in geomehanske značilnosti se po izvedbi investicije ne bodo spremenile, zato omilitveni ukrepi niso potrebni.

Generalno gledano, bo imela investicija na podzemne vode in okolje kot celoto pozitiven vpliv, saj se bodo izgube pitne pove pomembno zmanjšale.

Manjše odpadke na objektih obravnavane infrastrukture bo upravljavec ločeno zbiral in jih ustrezno odstranil.

S strani prebivalstva ni pričakovati negativnega odziva, saj je investicija namenjena reševanju problematike s področja zagotavljana varne oskrbe s kakovostno pitno vodo.

Z izvedbo investicije se ne bo negativnega vpliva na izgled pokrajine. Cevi bodo poležene v zemljo, novozgrajen objekt in objekti, ki bodo nadomestili obstoječe, ne bodo degradacijsko vplivali na okolje. Površine, ki bodo med izvajanjem razgaljene, bodo ponovno zasute, površinsko komprimirane, humusirane in zatravljene. V kolikor bo prišlo do gradbenih posegov na drugi izgrajeni infrastrukturi po investiciji (poškodbe kanalov ipd.), se bodo ti izvajali na način, da bo poseg v pokrajino čim manjši, ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje.

Pri upravljanju izgrajene infrastrukture se bodo izvajali vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da bo eventualni neugodni vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja upravljavskih aktivnosti se mora čim bolj prilagoditi življenjskim ciklom živali na način, da se ne posega v času, ko živali potrebujejo mir (v času razmnoževanja, vzrejanja mladičev, gnezdenja, prezimovanja).

11. ČASOVNI NAČRT IZVEDBE

11.1. ČASOVNI NAČRT AKTIVNOSTI

Za izvedbo 1. faze investicije so investitorji v zaključni fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. V času priprave tega dokumenta je v zaključni fazi tudi izdelava izvedbene projektne dokumentacije.

Za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada bo do konca leta 2019 pripravljena vloga. Investitorji načrtujejo, da bodo v letu 2020 pridobil sofinancerska sredstva in da bo Občina Ormož (kot vodilni partner projekta) do konca leta pripravil in začel postopke javnega naročanja.

Pripravljena bo razpisna dokumentacija za tri javna naročila: - gradnjo; - inženirske storitve (vključno z nadzorom); - obveščanje javnosti.

Tabela 30: Časovni načrt – aktivnosti, stroški, učinki Št. Aktivnost Podaktivnost Stroški Neposredni učinki Termin 1. Gradnja 1.1 Novogradnja 1.1.1 Strošek izgradnje VH Kostanj 100 m3 Maj 2021 – objekta VH Kostanj Feb. 2023 1.2 Rekonstrukcija 1.2.1 Strošek VH Hum 80 m3 objektov rekonstrukcije VH Hum 1.2.1 Strošek VH Vičanci 80 m3 rekonstrukcija VH Vičanci 1.2.3 Strošek VH Hajndl 400 m3 rekonstrukcije VH Hajndl 1.2.4 Strošek Prečrpalnica Pušenci rekonstrukcije prečrpalnice Pušenci 1.2.5. Strošek 25.333,3 m1 cevovoda rekonstrukcije in 9.500 m1 prevezav hidravlične posodobitve vodovodnih cevovodov 1.3 Hidravlične 1.3.1 Ureditev visoke Visoka cona Hum izboljšave cone Hum 1.3.2 Ureditev visoke Visoka cona Vičanci cone Vičanci 2. Inženirske 2.1 Nadzor 2.1.1 Strošek zunanjega Uspešno izvedena Maj 2021 – storitve izvajalca operacija Mar. 2023 2.2 Druge inženirske 2.2.1 Strošek zunanjega Uspešno izvedena storitve po FIDIC izvajalca operacija 3. Obveščanje 3.1 Kick – off 3.1.1 Strošek zunanjega 1 novinarska Maj 2021 javnosti izvajalca konferenca

Št. Aktivnost Podaktivnost Stroški Neposredni učinki Termin 1 predstavitev operacija na lokalnem radiu 1 predstavitev projekta v lokalnem časopisu 3.2 Spletno 3.2.1 Strošek zunanjega 5 objav o Maj 2021 – informiranje izvajalca napredovanju Mar. 2023 operacije na spletni strani občine 10 objav na socialnih omrežjih 3.3 Informiranje 3.3.1 Strošek zunanjega 1 novinarska Mar. 2023 javnosti o zaključku izvajalca konferenca gradnje 1 javni dogodek s pogostitvijo 1 objava na lokalnem radiu 1 objava v lokalnem časopisu

11.2. ORGANIZACIJA VODENJA PROJEKTA

Projekt bo v imenu vseh občin investitork vodila Občina Ormož.

Za nemoteno izvedbo projekta bo skrbela ustrezno strokovno usposobljena, neformalno oblikovana projektna skupina, v kateri bosta sodelovala tudi predstavnika obeh preostalih občin.

Za izvedbo investicije Občina Ormož ne načrtuje novih zaposlitev.

Tabela 31: Tehnična in pravna zmogljivost investitorja Strokovna znanja, potrebna za izvedbo projekta Število zaposlenih Število dodatnih z ustreznim strokovnim zaposlitev z ustreznim znanjem, dodeljenih projektu strokovnim znanjem, ki bo dodeljeno projektu Visoko strokovna konzervatorska znanja 1 0 Informacijska znanja 1 0 Pravna znanja 3 0 Ekonomska znanja 2 0 Znanja s področja vodenja projektov 2 0 Znanja s področja komuniciranja in druga znanja 1 0

Projektna skupina

Investitor Investitor Investitor Občina Ormož Občina Sveti Tomaž Občina Središče ob Dravi Danijel Vrnjak, župan

Upravljavec Komunala Ormož d.o.o. Pavla Majcen, direktorica

Sektor komunalne Prodaja, Nabava dejavnosti Pavla Majcen, vodja Ludvik Hriberšek, vodja procesov procesa

Finance, računovodstvo, kadri Muhič Elizabeta, vodja procesa

Občinska uprava Medobčinska uprava Milena Debeljak, Boris Novak, vodja direktorica

Oddelek za gospodarske Izvedba projekta Vodenje projekta dejavnosti Boris Novak mag. Roman Rozman Klavdija Bac (javna naročila)

Izdelovalec projektne Oddelek za finance Izvajalec GOI del dokumentacije Mirko Šerod Lineal, d.o.o. Karmen Bombek

Izdelovalce investicijske Inženir dokumentacije IzEP, d.o.o.

Izvajalec obveščanja javnosti

Občina Ormož in njeni zgoraj navedeni zaposleni so si v preteklih letih že pridobili izkušnje z izvajanjem primerljivih investicijskih projektov. Po potrebi se bo najelo tudi zunanjo strokovno pomoč (izven stroškov tega projekta).

Tabela 32: Izkušnje članov projektne skupine Ime in priimek Funkcija v projektnem timu Opis referenc mag. Roman Rozman Odgovorna oseba za vodenje Vodenje projektov (izvedba): operacije, odgovoren za - Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) - pripravo in nadzor nad (2013-2014), pripravo investicijske, - Izgradnja vodovoda Ormož – Središče, odsek 1 projektne, tehnične in druge in zamenjava vodovodnih cevi v delu naselja dokumentacije Obrež (2013-2014), - Izgradnja kanalizacije s čistilno napravo za naselja Trgovišče, Mihovci in Velika Nedelja (2013-2014), - Izgradnje kanalizacije s čistilno napravo za naselji Osluševci in Cvetkovci (2013-2014), - Izgradnja kanalizacije z RČN Sodinci, pločnika in javne razsvetljave med naselji Podgorci – Sodinci – Velika Nedelja (2010-2012), - Izgradnja vodovoda Ormož- Središče, odsek 2 (2011-2012) Boris Novak Strokovni sodelavec za Izvedba navedenih investicij izvedbo investicije Klavdija Bac Strokovna sodelavka za Izvedba JN za navedene investicije izvedbo javnih naročil Mirko Šerod Strokovni sodelavec za Sodelovanje na področju javnih financ za navedene finance investicije Karmen Bombek Strokovni sodelavec za Sodelovanje na področju javnih financ za navedene finance investicije

Dokumentacija investicije se bo do zaključka operacije hranila v prostorih Občine Ormož, nakar bo vsaka občina investitorka prevzela v hrambo svoj del dokumentacije.

Ker bo investicija sofinancirana s sredstvi evropske kohezijske politike bo skrbništvo in preverjanje pravilnosti ter učinkovitosti porabljenih sredstev izvajalo tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Preverjanje koriščenja sredstev po izdaji odločitve o podpori je dolžan izvajati tudi SVRK. Izdatke bo pred posredovanjem Evropski komisiji preverjal MF-PO kot certifikacijski organ. Usklajenost s pravili na področju evropske kohezijske politike pri porabi sredstev pa (sicer vzorčno) izvaja tudi Urad za nadzor proračuna pri MF, ki ima funkcijo revizijskega organa. Nadzor nad porabo javnih sredstev lahko kadarkoli izvaja tudi Računsko sodišče. 11.3. ANALIZA IZVEDLJIVOSTI

11.3.1. INSTITUCIONALNA RAZSEŽNOST

Občina Ormož izvaja javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo v skladu s svojim odlokom. V ta namen je po predpisanem postopku izbrala koncesionarja, ki ima izkušnje in je usposobljen upravljati tudi z rekonstruirano in nadgrajeno čistilno napravo. Investitor bo od upravljavca zahteval, da svoj kader stalno usposablja za potrebe optimalnega upravljanja z vodovodno infrastrukturo.

11.3.2. TEHNIČNA RAZSEŽNOST

Predvidena tehnično-tehnološka izvedba je poznana, je skladna z veljavno zakonodajo in ima dobre reference pri drugih investitorjih in upravljavcih. Za izvedbo investicije je gradbeno dovoljenje v postopku pridobivanja.

11.3.3. OKOLJSKA RAZSEŽNOST

Načrtovana investicija je skladna z okoljskimi predpisi in standardi.

12. NAČRT FINANCIRANJA

Za operacijo mora biti izkazana zaprta finančna konstrukcija po tekočih cenah, in sicer ne zgolj za višino investicijskih stroškov, ampak tudi za pričakovano dinamiko investiranja.

V Dogovoru za razvoj Podravske regije je za investicijo načrtovanih 4.360.984,78 EUR. Predvideli smo, da bo investicija sofinanciranja iz Kohezijskega sklada po stopnji 85 %, v preostalem delu do navedenega zneska pa iz proračuna Republike Slovenije, proračunskih postavk Ministrstva za okolje in prostor. 12.1. IZRAČUN PRISPEVKA SKUPNOSTI

V skladu s predpisano metodologijo smo izračunali maksimalni prispevek skupnosti.

Tabela 33: Izhodiščni podatki izračuna Element (parameter) Nediskontirana Diskontirana vrednost vrednost 1 Referenčna doba (leta) 30 2 Diskontna stopnja (%) 4 3 Skupni stroški investicije (EUR), brez DDV 8.899.965,27 7.625.165,28 DIC 4 Preostala vrednost (EUR) 469.556,16 144.772,93 5 Prihodki (EUR) 2.559.518,16 6 Operativni stroški (EUR) 879.804,46 7 Neto prihodki (EUR); 7=4+5-6 DNR 8 Upravičeni stroški (EUR), tekoče cene 9.253.539,26 EC

Tabela 34: Izračun finančne vrzeli 1 a Upravičeni izdatki (EE=DIC-DNR): 5.800.678,65 1 b Finančna vrzel (R=EE/DIC): 76,07 % 2 Izračun pripadajočega zneska (DA=EC*R): 7.039.428,74 3 a Najvišja stopnja sofinanciranja EU (CRpa): 85,00 % 3 b Izračun najvišjega zneska EU (DA*CRpa): 5.983.514,43 4 a Najvišja stopnja sofinanciranja SLO: 15,00 % 4 b Izračun najvišjega zneska SLO: 1.055.914,31

12.2. STRUKTURA IN PREDVIDENA DINAMIKA FINANCIRANJA

Za operacijo so predvideni naslednji viri financiranja: - EU, Kohezijski sklad (nepovratna sredstva), - RS, MOP (nepovratna sredstva), - Občina Ormož (lastna proračunska sredstva), - Občina Središče ob Dravi (lastna proračunska sredstva), - Občina Sveti Tomaž (lastna proračunska sredstva).

Upravičeni stroški se iz sredstev EU in RS financirajo do najvišjega zneska sofinanciranja v izračunu finančne vrzeli (finančnega primanjkljaja – gl. tabelo zgoraj), in sicer v razmerju: - 85 % EU, Kohezijski sklad in 74

- 15 % proračun Republike Slovenije.

Razliko potrebnih virov zagotavljajo občine investitorke iz lastnih proračunskih sredstev.

Pri stroških v letih 2019 in 2020 je upoštevan ključ razdelitve med občinami, ki je bil določen na podlagi ocenjene vrednosti gradnje na dan podpisa Pogodbe o skupnih vlaganjih v projekt Oskrbe s pitno vodo v porečju Drave (2014-2020) – ormoško območje (9. 4. 2014), kot sledi: - Občina Ormož v deležu 79,14 %; - Občina Središče ob Dravi v deležu 5,13 %; - Občina Sveti Tomaž v deležu 15,73 %.

Za stroške v obdobju 2021-2023 se stroški med občinami delijo v skladu z Aneksom št. 2 k Dogovoru o skupnih vodovodnih objektih in vodih na območju občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, ki kot ključ razdelitve upošteva projektantsko oceno stroškov gradnje za 1. fazo projekta, kar pomeni naslednje razmerje stroškov: - Občina Ormož v deležu 74,78 %; - Občina Središče ob Dravi v deležu 9,85 %; - Občina Sveti Tomaž v deležu 15,37 %.

Tabela 35: Dinamika financiranja po virih (tekoče cene), v EUR, z DDV 2019 2020 2021 2022 2023 Skupaj Kohezijski sklad 0,00 0,00 1.763.549,11 1.943.287,95 0,00 3.706.837,06 R. Slovenija 0,00 0,00 311.214,54 342.933,18 0,00 654.147,72 O. Ormož 70.667,25 81.523,08 948.116,38 1.699.847,16 2.571.801,07 5.371.954,94 O. Središče ob D. 4.580,80 5.284,48 124.909,49 223.946,20 338.821,68 697.542,65 O. Sv. Tomaž 14.045,96 16.203,67 194.862,95 349.363,46 528.573,00 1.103.049,04 Skupaj 92.120,13 103.726,23 3.342.652,47 4.559.377,95 3.439.195,75 11.537.072,53

Tabela 36: Dinamika financiranja po virih (tekoče cene), v EUR, brez DDV 2019 2020 2021 2022 2023 Skupaj Kohezijski sklad 0,00 0,00 1.763.549,11 1.943.287,95 0,00 3.706.837,06 R. Slovenija 0,00 0,00 311.214,54 342.933,18 0,00 654.147,72 O. Ormož 59.757,25 67.286,00 497.367,60 1.085.025,84 2.108.033,66 3.817.470,35 O. Središče ob D. 3.873,59 4.361,61 65.525,64 142.946,62 277.722,69 494.430,15 O. Sv. Tomaž 11.877,46 13.373,89 102.222,18 223.001,45 433.256,56 783.731,54 Skupaj 75.508,30 85.021,50 2.739.879,07 3.737.195,04 2.819.012,91 9.456.616,82

Struktura financiranja, brez DDV O. Središče ob O. Sv. Tomaž D. 783.731,54 494.430,15 8% 5% Kohezijski sklad 3.706.837,06 39% O. Ormož 3.817.470,35 41%

R. Slovenija 654.147,72 7%

13. PROJEKCIJA PRIHODKOV IN STROŠKOV POSLOVANJA

13.1. PREDVIDENI PRIHODKI PO IZVEDBI INVESTICIJE

Ob upoštevanju načela onesnaževalec plača in veljavne zakonodaje, pričakujemo naslednje prihodke: - prihodke iz naslova vodarine za prebivalstvo; - prihodke iz naslova vodarine za dejavnost; - prihodke iz naslova vodarine za industrijo; - prihodke iz naslova omrežnine.

V referenčnem obdobju pričakujemo od uporabnikov infrastrukture iz 1. faze projekta prihodke od vodarine v višini 8.497.500,00 EUR in od omrežnine v višini 4.362.768,89 EUR.

Predvidene letne prihodke od vodarine smo zmanjšali za obstoječe prihodke iz tega naslova, ki za uporabnike infrastrukture iz 1. faze projekta znašajo 310.000,00 EUR letno. 13.2. LETNI OBRATOVALNI STROŠKI SISTEMA

Upravljavec pričakuje naslednje operativne stroške z upravljanjem infrastrukture iz 1. faze projekta: - stroške plač in nadomestil zaposlenih, - stroške obračuna komunalnih storitev, - stroške dela, nabave, vodenja, - stroške nakupa vode od tretjih oseb, - stroške porabljenega materiala, - stroške električne energije, - stroške pogonskega goriva, - stroške materiala za pripravo (obdelavo) vode, - stroške transportnih storitev in PTT, - stroške vzdrževanja, - stroške najemnin, - stroške sanitarnega nadzora vode, - stroške vzdrževanja priključkov, - stroške intelektualnih in osebnih storitev, - stroške vodnega povračila, - zavarovalne premije, - druge prodajno nabavne stroške.

V referenčnem obdobju pričakujemo 8.497.500,00 EUR operativnih stroškov.

Predvidene letne obratovalne stroške smo zmanjšali za obstoječe obratovalne stroške, ki znašajo 310.000,00 EUR na letni ravni.

14. ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI

14.1. FINANČNA ANALIZA

14.1.1. OPIS UPORABLJENE METODOLOGIJE IN OSNOVNE PREDPOSTAVKE ZA FINANČNO ANALIZO

Za izdelavo finančne analize je uporabljena metodologija iz Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects - Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-2020 (European Commission, december 2014) in metodologija iz The Economic Appraisal of Investment Projects at the EIB (European Investment Bank, marec 2013).

Metodologija temelji na inkrementalnem (postopnem) pristopu, ob upoštevanju naslednjih predpostavk: - vse vrednosti se upoštevajo v stalnih cenah, v EUR; - upošteva se realna diskontna stopnja 4 %; - upošteva se referenčna doba 30 let; - ostanek vrednosti se upošteva kot vrednost neto prihodkov od zaključka referenčne dobe do konca ponderirane življenjske dobe.

Za izračun ponderirane življenjske dobe smo uporabili metodo Evropske investicijske banke (The Economic Appraisal of Investment Projects at the EIB, European Investment Bank, 2013, str. 42, 43).

Tabela 37: Izračun ponderirane življenjske dobe: Vrednost Stopnja Življenjska Delež Število odpisa doba let a b c d e=c*d% 7.422.330,85 2,00 50,00 87,22 43,61 200.000,00 2,50 40,00 2,35 0,94 30.000,00 4,00 25,00 0,35 0,09 310.000,00 10,00 10,00 3,64 0,36 527.500,00 10,00 10,00 6,20 0,62 20.400,00 15,00 6,67 0,24 0,02 8.510.230,85 100,00 45,64

Ponderirana aritmetična sredina dobe trajanja: 46,00 Referenčno obdobje: 30,00 Dodatno število let po referenčnem obdobju: 16,00

Vrednost neto prihodkov od zaključka referenčne dobe do konca ponderirane življenjske dobe znaša 469.556,16 EUR.

14.1.2. ČASOVNO OBDOBJE

Uporabili smo referenčno obdobje 30 let, kar je skladno z indikativno vrednostjo, priporočeno z delegirano uredbo o operacijah, ki generirajo prihodke in je v skladu s skupno mednarodno prakso za to vrsto operacij. 78

14.1.3. INVESTICIJSKA VREDNOST OPERACIJE

Upoštevali smo investicijsko vrednost po stalnih cenah, brez DDV, saj so občine investitorke upravičene do povračila DDV iz naslova obravnavane dejavnosti.

Investicijska vrednost po stalnih cenah brez DDV znaša 8.899.965,27 EUR in je razporejena po letih, kot sledi: - leto 2019: 75.508,30 EUR; - leto 2020: 85.021,50 EUR; - leto 2021: 2.621.830,65 EUR; - leto 2022: 3.495.774,19 EUR; - leto 2023: 2.621.830,63 EUR.

14.1.4. IZRAČUNI FINANČNE ANALIZE

Tabela 38: Tabela denarnega toka Leto Investicijski Operativni Prihodki Ostanek Neto stroški stroški vrednosti denarni tok 1 2019 75.508,30 0,00 0,00 -75.508,30 2 2020 85.021,50 0,00 0,00 -85.021,50 3 2021 2.621.830,65 0,00 0,00 -2.621.830,65 4 2022 3.495.774,19 0,00 0,00 -3.495.774,19 5 2023 2.621.830,63 15.000,00 142.653,46 -2.494.177,16 6 2024 20.000,00 190.204,62 170.204,62 7 2025 20.000,00 190.204,62 170.204,62 8 2026 20.000,00 190.204,62 170.204,62 9 2027 20.000,00 190.204,62 170.204,62 10 2028 20.000,00 190.204,62 170.204,62 11 2029 36.320,00 190.204,62 153.884,62 12 2030 20.000,00 190.204,62 170.204,62 13 2031 20.000,00 190.204,62 170.204,62 14 2032 20.000,00 190.204,62 170.204,62 15 2033 690.000,00 190.204,62 -499.795,38 16 2034 20.000,00 190.204,62 170.204,62 17 2035 33.260,00 190.204,62 156.944,62 18 2036 20.000,00 190.204,62 170.204,62 19 2037 20.000,00 190.204,62 170.204,62 20 2038 20.000,00 190.204,62 170.204,62 21 2039 20.000,00 190.204,62 170.204,62 22 2040 20.000,00 190.204,62 170.204,62 23 2041 33.260,00 190.204,62 156.944,62 24 2042 20.000,00 190.204,62 170.204,62 25 2043 564.375,00 190.204,62 -374.170,38 26 2044 20.000,00 190.204,62 170.204,62 27 2045 20.000,00 190.204,62 170.204,62 28 2046 20.000,00 190.204,62 170.204,62

29 2047 33.260,00 190.204,62 156.944,62 79

Leto Investicijski Operativni Prihodki Ostanek Neto stroški stroški vrednosti denarni tok 30 2048 44.000,00 190.204,62 469.556,16 615.760,77 Skupaj 8.899.965,27 1.809.475,00 4.897.768,89 469.556,16 -5.342.115,22

Tabela 39: Tabela diskontiranega denarnega toka Leto Investicijski Operativni Prihodki Ostanek Neto stroški stroški vrednosti denarni tok 1 2019 72.604,13 0,00 0,00 0,00 -72.604,13 2 2020 78.607,16 0,00 0,00 0,00 -78.607,16 3 2021 2.330.797,90 0,00 0,00 0,00 -2.330.797,90 4 2022 2.988.202,43 0,00 0,00 0,00 -2.988.202,43 5 2023 2.154.953,66 12.328,91 117.250,75 0,00 -2.050.031,82 6 2024 0,00 15.806,29 150.321,47 0,00 134.515,18 7 2025 0,00 15.198,36 144.539,88 0,00 129.341,52 8 2026 0,00 14.613,80 138.980,65 0,00 124.366,85 9 2027 0,00 14.051,73 133.635,24 0,00 119.583,51 10 2028 0,00 13.511,28 128.495,42 0,00 114.984,14 11 2029 0,00 23.592,78 123.553,29 0,00 99.960,51 12 2030 0,00 12.491,94 118.801,24 0,00 106.309,30 13 2031 0,00 12.011,48 114.231,96 0,00 102.220,48 14 2032 0,00 11.549,50 109.838,43 0,00 98.288,93 15 2033 0,00 383.132,51 105.613,87 0,00 -277.518,63 16 2034 0,00 10.678,16 101.551,80 0,00 90.873,64 17 2035 0,00 17.074,79 97.645,96 0,00 80.571,17 18 2036 0,00 9.872,56 93.890,35 0,00 84.017,79 19 2037 0,00 9.492,85 90.279,18 0,00 80.786,33 20 2038 0,00 9.127,74 86.806,90 0,00 77.679,17 21 2039 0,00 8.776,67 83.468,18 0,00 74.691,51 22 2040 0,00 8.439,11 80.257,86 0,00 71.818,75 23 2041 0,00 13.494,46 77.171,02 0,00 63.676,56 24 2042 0,00 7.802,43 74.202,91 0,00 66.400,48 25 2043 0,00 211.706,55 71.348,95 0,00 -140.357,60 26 2044 0,00 7.213,78 68.604,76 0,00 61.390,97 27 2045 0,00 6.936,33 65.966,11 0,00 59.029,78 28 2046 0,00 6.669,55 63.428,95 0,00 56.759,41 29 2047 0,00 10.664,87 60.989,38 0,00 50.324,51 30 2048 0,00 13.566,02 58.643,63 144.772,93 189.850,54 Skupaj 7.625.165,28 879.804,46 2.559.518,16 144.772,93 -5.800.678,65

14.1.5. REZULTATI FINANČNE ANALIZE

Finančna neto sedanja je negativna, in znaša -5.800.678,55 EUR. Finančna interna stopnja donosnosti je negativna, in znaša -5,38 %.

Ob upoštevanju prispevka Skupnosti, je rezultat finančne analize nekoliko ugodnejši, vendar še vedno nedonosen: 80

• FNSV =-2.001.949,92 EUR; • FIIR =-1,64.

Interesa zasebnega kapitala za izvedbo te investicije tako ni pričakovati, saj investicija ni donosna. 14.2. EKONOMSKA ANALIZA

14.2.1. OPIS UPORABLJENE METODOLOGIJE IN OSNOVNE PREDPOSTAVKE ZA EKONOMSKO ANALIZO

Za izdelavo ekonomske analize je uporabljena metodologija iz Guide to Cost-Benefit Analysis of Investment Projects - Economic appraisal tool for Cohesion Policy 2014-2020 (European Commission, december 2014) in metodologija iz The Economic Appraisal of Investment Projects at the EIB (European Investment Bank, marec 2013).

Metodologija temelji na inkrementalnem (postopnem) pristopu, ob upoštevanju naslednjih predpostavk: vse vrednosti se upoštevajo v stalnih cenah, v EUR; - upošteva se družbena diskontna stopnja 5 %; - upošteva se referenčna doba 30 let; - upošteva se korekcijski faktor 0,8, in sicer na investicijske in operativne stroške; - prihodki se ne upoštevajo, ker se smatrajo za nezadostne pokazatelje za ovrednotenje neposrednih koristi projekta in njenih pozitivnih zunanjih učinkov; - ostanek vrednosti se upošteva kot neto sedanja vrednost ekonomskega toka investicije 16 let po koncu referenčne dobe. Ostanek vrednosti smo opredelili v višini 2.712.508,19 EUR.

14.2.2. VREDNOTENJE DRUGIH STROŠKOV IN KORISTI

14.2.2.1. ZMANJŠANJE VPLIVA NA ZDRAVJE

Izboljšano zdravstveno stanje prebivalstva in boljši življenjski pogoji vplivajo na prihranje v zasebnem in javnem zdravstvu.

Za monetarizacijo učinka se upošteva celotno število prebivalstva na obravnavanem območju in korist v obliki zmanjšanja stroškov zdravstvenih storitev (Jaspers, Guidelines for Cost Benefit Analysis of water and wastewater projects to be supported by the Cohecion Fund and European regional development Fund in 2007-2013, december 2013). Podatek je citiran za leto 2008 in znaša 15,00 EUR/prebivalca. Ob upoštevanju 3,6 % letne rasti, smo ga v ekonomski analizi upoštevali v višini 21,90 EUR/prebivalca.

14.2.2.2. PREPREČENI STROŠKI NAKUPA VODE V PLASTENKAH

Z zagotovitvijo varne in kakovostne oskrbe s pitno vodo bodo investitorji preprečili stroške prebivalcev za nakup ustekleničene vode. Predpostavke za oceno: - 25 % oz. 2.500 prebivalcev nima možnosti oskrbe s pitno vodo iz vodnjakov in je prisiljeno v nakup ustekleničene vode; - prebivalci za kuhanje in pitje porabijo najmanj 5 l vode dnevno oz. 1.825 l letno; - pitna voda se kupuje v plastenkah po 1,5 litra, t.j. 1.217 plastenk letno; - ekonomska cena ustekleničene vode znaša 0,25 EUR na plastenko;

Skupen preprečen strošek tako znaša 304,25 EUR letno na prebivalca oz. 760.625,00 EUR letno.

14.2.3. IZRAČUNI EKONOMSKE ANALIZE

Tabela 40: Tabela ekonomskega toka Leto Investicijski Operativni Koristi Ostanek Neto stroški stroški vrednosti ekonomski tok 1 2019 60.406,64 0,00 0,00 -60.406,64 2 2020 68.017,20 0,00 0,00 -68.017,20 3 2021 2.097.464,52 0,00 0,00 -2.097.464,52 4 2022 2.796.619,35 0,00 0,00 -2.796.619,35 5 2023 2.097.464,50 12.000,00 734.715,34 -1.374.749,16 6 2024 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 7 2025 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 8 2026 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 9 2027 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 10 2028 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 11 2029 0,00 29.056,00 979.620,46 950.564,46 12 2030 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 13 2031 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 14 2032 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 15 2033 0,00 552.000,00 979.620,46 427.620,46 16 2034 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 17 2035 0,00 26.608,00 979.620,46 953.012,46 18 2036 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 19 2037 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 20 2038 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 21 2039 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 22 2040 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 23 2041 0,00 26.608,00 979.620,46 953.012,46 24 2042 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 25 2043 0,00 451.500,00 979.620,46 528.120,46 26 2044 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 27 2045 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 28 2046 0,00 16.000,00 979.620,46 963.620,46 29 2047 0,00 26.608,00 979.620,46 953.012,46 30 2048 0,00 35.200,00 979.620,46 2.712.508,19 3.656.928,65 Skupaj 7.119.972,21 1.447.580,00 25.225.226,78 2.712.508,19 19.370.182,76

Tabela 41: Tabela diskontiranega ekonomskega toka Leto Investicijski Operativni Koristi Ostanek Neto stroški stroški vrednosti ekonomski tok 2019 57.530,13 0,00 0,00 0,00 -57.530,13 2020 61.693,61 0,00 0,00 0,00 -61.693,61 2021 1.811.868,71 0,00 0,00 0,00 -1.811.868,71

2022 2.300.785,66 0,00 0,00 0,00 -2.300.785,66 82

Leto Investicijski Operativni Koristi Ostanek Neto stroški stroški vrednosti ekonomski tok 2023 1.643.418,32 9.402,31 575.668,70 0,00 -1.077.151,94 2024 0,00 11.939,45 731.007,87 0,00 719.068,42 2025 0,00 11.370,90 696.197,97 0,00 684.827,07 2026 0,00 10.829,43 663.045,69 0,00 652.216,26 2027 0,00 10.313,74 631.472,08 0,00 621.158,34 2028 0,00 9.822,61 601.401,98 0,00 591.579,37 2029 0,00 16.988,44 572.763,79 0,00 555.775,35 2030 0,00 8.909,40 545.489,33 0,00 536.579,93 2031 0,00 8.485,14 519.513,64 0,00 511.028,50 2032 0,00 8.081,09 494.774,90 0,00 486.693,81 2033 0,00 265.521,44 471.214,19 0,00 205.692,75 2034 0,00 7.329,78 448.775,42 0,00 441.445,63 2035 0,00 11.608,98 427.405,16 0,00 415.796,18 2036 0,00 6.648,33 407.052,53 0,00 400.404,20 2037 0,00 6.331,74 387.669,08 0,00 381.337,34 2038 0,00 6.030,23 369.208,65 0,00 363.178,42 2039 0,00 5.743,08 351.627,28 0,00 345.884,21 2040 0,00 5.469,60 334.883,13 0,00 329.413,53 2041 0,00 8.662,80 318.936,31 0,00 310.273,51 2042 0,00 4.961,09 303.748,87 0,00 298.787,78 2043 0,00 133.329,20 289.284,64 0,00 155.955,43 2044 0,00 4.499,85 275.509,18 0,00 271.009,33 2045 0,00 4.285,57 262.389,69 0,00 258.104,12 2046 0,00 4.081,50 249.894,95 0,00 245.813,45 2047 0,00 6.464,32 237.995,19 0,00 231.530,87 2048 0,00 8.144,49 226.662,08 627.613,23 846.130,82 Skupaj 5.875.296,43 595.254,52 11.393.592,29 627.613,23 5.550.654,56

14.2.4. REZULTATI EKONOMSKE ANALIZE IN PRESOJA UPRAVIČENOSTI

Ekonomska neto sedanja je pozitivna, in znaša 5.550.654,56 EUR. Ekonomska interna stopnja donosnosti je pozitivna, in znaša 12,26 %.

Sedanja vrednost koristi: 12.021.205,51 EUR. Sedanja vrednost stroškov: 6.470.550,95 EUR. Razmerje med stroški in koristmi: 1,86.

Koristi: • zunanje koristi: 11.393.592,29 EUR (94,78 %); • ostanek vrednosti: 627.613,23 EUR (5,22 %).

Stroški: • stroški investicije: 5.875.296,43 EUR (90,80 %);

• operativni stroški: 595.254,52 EUR (9,20 %). 83

Ekonomska neto sedanja vrednost je pozitivna in presega družbeno diskontno stopnjo. Družba je v boljšem položaju, če se projekt izvede, saj njegove koristi presegajo stroške.

15. ANALIZA TVEGANJA IN ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

15.1. ANALIZA TVEGANJ

Glede na fazo izdelave projektne dokumentacije in glede na že zaključno fazo pridobivanja gradbenega dovoljenja so tveganja za izvedbo investicije povezana zlasti z zagotovitvijo sofinancerskih sredstev, s postopki izvedbe javnega naročanja, z izvedbo in uspešnim zaključkom del ter s poinvesticijskim upravljanjem.

Za zagotovitev sofinancerskih virov bodo investitorji podali vlogo za neposredno potrditev operacije na MOP in SVRK. Glede na to, da je operacije že potrjena v okviru Dopolnitve št. 1 k dogovoru za razvoj Podravske razvojne regije, so tveganja za ne dodelitev sredstev majhna, vprašljiva pa je skladnost načrtovane dinamike z možnostmi državnega proračuna. Zato je mogoče, da se bo izvedba investicije časovno zamaknila (investitorji ne razpolagajo z zadostnimi lastnimi viri), kar bo posledično vplivalo na podražitev investicije.

Po zagotovitvi sofinancerskih virov, bodo investitorji pristopili k izvedbi postopkov javnega naročanja. Javno naročilo bodo pripravili na način, ki bo omogočal širok konkurenčni pristop in istočasno oblikovali pogoje za udeležbo, ki bodo zagotovili izbiro najugodnejšega, ustrezno kadrovsko, tehnično in finančno usposobljenega ponudnika. Razpisno dokumentacijo bodo oblikovali čim bolj transparentno, s spoštovanjem vseh določil zakonodaje, ki ureja javno naročanje. S tem se bodo v največji možni meri izognili zamudam zaradi revizijskih postopkov javnega naročanja. Razpisno dokumentacijo bodo izdelali po določilih FIDIC in zanjo pridobili soglasje MOP. Za izbiro najugodnejše ponudbe bodo oblikovali komisijo, ki bo na visoki strokovni ravni izvedla pregled in ocenjevanje ponudb. Na ta način bodo zagotovili izvedbo postopka v najkrajšem možnem času in s konkretnimi rezultati.

Glede povečano povpraševanje v gradbeništvu, ki je pričakovano za obdobje do konca te finančne perspektive, obstajajo tveganja v zvezi s povečanjem investicijskih stroškov. Ta tveganja bodo investitorji zmanjšali s skrbno pripravo javnega naročila in doslednim spremljanjem izvajanja investicije.

V izogib tveganjem, povezanim s količinsko ali kakovostno neustrezno izvedbo del, bodo investitorji angažiral inženirja, ki bo izvajal določila po FIDIC, vključno s strokovnim gradbenim nadzorom. Cilj tega je, da se standardi kvalitete in ustrezna količinska izvedba zagotavljajo skozi celotno obdobje izvajanja del. Prav tako bodo strokovni sodelavci občinskih uprav izvajali stalno spremljanje in nadzor nad izvedbo del. Investitorji se bodo z ustreznimi instrumenti finančnega zavarovanja zavarovali tako za kvaliteto izvedbe del kot za odpravo napak v garancijski dobi.

Ob zaključku izvedbe del bo infrastruktura predana v upravljanje koncesionarju, ki bo z njo upravljal v skladu s pravili stroke in po načelu stroškovne učinkovitosti.

Pri naši analizi tveganj smo posamezne vplivne dejavnike ocenjevali opisno in sicer z: - nizko – nizko tveganje, - srednje – srednje tveganje in - visoko – visoko tveganje.

Tabela 42: Pregled vplivnih dejavnikov izbrane variante investicije in ocena njihovih tveganj Zap. Vplivni dejavnik tveganja Ocena št. tveganja 1. Povečanje investicijskih stroškov Srednja 2. Tehničen razvoj projekta (uporaba sodobne tehnologije) Nizko 3. Pridobitve vseh soglasij in dovoljenj Nizko 4. Tehnična izvedba projekta (izvedba GOI del, predaja v uporabo) Nizko 5. Financiranje projekta - proračun lokalne skupnosti Srednje 6. Sofinanciranje projekta – SVRK in MOP Nizko 7. Pričakovano število uporabnikov Nizko 8. Pričakovana funkcionalnost Nizko 9. Pričakovana javna korist projekta Nizko

Po pregledu zgornje tabele ugotovimo, da je srednje tveganje izvedbe izbrane variante investicije tudi pri financiranju investicije s strani občinskega proračuna. To tveganje je posledica zelo nepredvidljivih razmer na področju javnih financ in vedo bolj omejenih virov za lokalne skupnosti.

Pri ostalih dejavnikih tveganja izbrane obravnavane variante je zaznati minimalno tveganje. Povzamemo lahko, da izbrana varianta obravnavane investicija ni tvegana. 15.2. ANALIZA OBČUTLJIVOSTI

V analizi občutljivosti se ugotavlja, kako sprememba posameznih ključnih spremenljivk vpliva na finančne in ekonomska kazalnike investicije in na eventualno spremembo odločitve o izvedbi investicije.

Tabela 43: Rezultati analize občutljivosti Preizkušena spremenljivka Sprememba Sprememba Sprememba Sprememba finančne finančne čiste ekonomske ekonomske stopnje sedanje stopnje čiste sedanje donosa (%) vrednosti (%) donosa (%) vrednosti +/- +/- +/- (%) +/- Povečanja investicijskih stroškov za 1 % -0,05 -76.251,65 -0,13 -58.752,96 Povečanja operativnih stroškov za 1 %, -0,03 -9.886,92 -0,01 -6.400,40 Zmanjšanje prihodkov za 1 % -0,08 -27.853,25 Ne vpliva Ne vpliva Zmanjšanje koristi za 1 % Ne vpliva Ne vpliva -0,14 -119.465,26

16. PREDSTAVITEV IN RAZLAGA REZULTATOV

Rezultati analize stroškov in koristi izkazujejo, da je varianta z izvedbo prve faze investicije najbolj primerna. Izračuni sicer kažejo, da je njena finančna donosnost negativna, zaradi številnih koristi, ki jih je v delu tudi mogoče ovrednotiti, pa zanjo lahko ugotovimo, da je ekonomsko upravičena. Če upoštevamo, da bodo z izvedbo investicije nastale še tudi druge koristi, ki jih finančno ni mogoče ovrednotiti, ugotovimo, da je odločitev za izvedbo investicije pravilna.

Izračuni ekonomske (družbene) upravičenosti so za z izvedbo prve faze investicije najbolj ugodni. Ta varianta najmanj obremenjuje okolje in je družbeno najbolj sprejemljiva, zato je izbrana kot najugodnejša varianta.

V analizi tveganja smo ugotovili, da so tveganja za izbrano varianto investicije obvladljiva.

V analizi občutljivosti smo ugotovili, da je izbrana varianta investicije manj občutljiva na spremembo stroškov, tako investicijskih kot operativnih ter relativno bolj občutljiva na spremembo koristi.