Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože Koropec. 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Mari- bor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): <GP Mariborski tisk, 62001 Ma- ribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. <ASOPIS LETNIK « ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 12 Str. i—m MARIBOR IN NARODOPISJE 1976 Vsebina Contents BraSi= Vladimir; Svetozarju Ileai=u Bra=i< Vladimir: Svetozar Ileši= — ob življenjskem prazniku — se- for his Seventy Anlversary demdesetletnici Jerman Milena: Zavarovalno izkopa- Jerman Milena: Excavations for Pre- vanje v Slovenski Bistrici serving Archaeological Objects in Slovenska Bistrica Mikl-Curk Iva: Nekaj novih zapa- 16 Mikl-Curk Iva: A Note about the žanj o rimskih naseljih v Spod- Roman Settlement in Spodnje njem Grušovju in Slovenski Bi- Grašovje and Slovenska Bistrica strici a Curk Jože: Proštijska cerkev in ml- 31 Curk Jože: The Parochial Church and noritski samostan v Ptuju Minorite Monastery from Ptuj Mlinaric Jože: Gospoš=ina LimbuS pri 88 Mlinaric Jože: The Domain LimbuS Mariboru at Maribor Koropec Jože: Brežice v srednjem 93 Koropec Jože: Brežice during the veku Middle Ages Škafar Ivan : »Veliki abecednike 117 Škafar Ivan: »The Great Primer« of Mikloäa Kiizmi=a iz leta 1790 in Mikloš Kuzmi= of the Year 1790 njegov ponatis and Its Reprint • runner Walter: Ustanovitev in 143 Brunnor Walter: Foundation and zgodnja zgodovina železarne in va- Early History oí the Puddling and ljarne Store pri Celju Rolling Mill in Store near Celje Sore Anton: Razvoj in upadanje sej- 155 Sore Anton: Development and De- mov na širšem celjskem obmo=ju crease of Fairs in the Celje Area Tomaži< Tanja: Gostilniška hrana ob 171 Tomaži= Tanja: Inn's Food on Spe- posebnih priložnostih (Okolica Slo- cial Occasions (Surroundings of ven j eg a Gradca) Slovenj Gradec) Poro=ilo Report Koren Vlasta: Pokrajinski muzej v 179 Koren Vlasta: Report of the Activity Murski Soboti v letih 1967—1974 of the Provincial Museum at Mur- ska Sobota in the Years 1967—1974 Izvle=ek prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts* in »America: History and Life*. Abstracts of articles In this review are included in »Historical Abstracts* and »Ame- rica: History and Life«. Na naslovni strani Je fotografija Na sejmu (Anton Sore; Razvoj in upadanje sejmov na širšem celjskem obmo=ju, str. 162). Redakcija tega zvezka jo bila kon=ana junija 1976 Za znanstveno vsebino =lankov odgovarjajo avtorji. SVETOZARJU ILEŠlCU ob življenjskem prazniku — sedemdesetletnici Sedemdesetletnica je v =lovekovem življenju tako pomemben dogodek, da se je vredno in potrebno ob njem ustaviti in oceniti opravljeno delo, =eprav še ne pomeni življenjskega opusa v celoti. Posebej je to pomembno v primeru, ko se v slavljen=evem življenju in delu odseva razvoj in vzpon dolo=ene dejavnosti ter je to delo vtkano v kulturno dediš=ino naroda, In tako je v našem primeru, ko slavi svoj visok življenjski praznik akademik, redni univerzitetni profesor dr. Svetozar Ileši= — najvidnejša geografska osebnost slovenske in jugoslo- vanske geografije ter znanstvenik mednarodnega merila. Ileši<ev rod izhaja iz Slovenskih goric, kjer so pred leti na skromni kme=ki hiši (Brezje pri Vidmu ob S=avnici), odkrili spominsko ploš=o univ. profesorju dr. Franu Ileši=u, slavij en=evemu o=etu, znanemu slavistu in ilircu ter stalne- mu sodelavcu predvojnega <asopisa za zgodovino in narodopisje. Naš slavljenec se jo rodil v Ljubljani 8. junija 1907. Tu je v letih 1925—1930 študiral ter di- plomiral iz geografije (A) in zgodovine (B). Obdobje njegovega univerzitetnega Studija sovpada s =asom, ko si je mlada slovenska geografija pod vodstvom prof. dr. Anton Melika utrjevala svoje mesto in koli=ila pota razvoja Svetozar Ileši= je postal tri leta po diplomi asistent in prvi Melikov sodelavec. Zaradi svojih kvalitet pa se je kmalu razvil v samostojno geografsko osebnost, ki je bila v novih razmerah sposobna popeljati slovensko geografijo naprej ter ji s svojo širino in kvaliteto ustvariti ustrezno mesto v jugoslovanskem in evrop- skem prostoru. Skozi svojo mnogostransko aktivnost — pedagoško, raziskoval- no, usmerjevalno, mentorsko, društveno in splošno družbeno — se nam kaže Ileši= kot široko razgledan, =loveško topel, znanstveno poglobljen in družbeno angažiran visokošolski u=itelj. Težko je opredeliti katera od njegovih aktivnosti je pomembnejša, saj tvorijo harmoni=no celoto in se med seboj dopolnjujejo. Profesor Ileši= je stopil na pot visokošolskega pedagoga kot mlad asistent že leta 1933, torej pred 44 leti. Ze zgodaj je pokazal, da je rojen pedagog, kot pravimo. Se posebej velja to za povojno obdobje, ko je neposredno odlo=ujo=e prispeval k vzgoji nekaj stotin srednješolskih profesorjev geografije. Iz tega obdobja se »našega lieta« radi spominjajo njegovi študentje, ki jim je ob siste- mati=no grajenih, strokovno bogatih, aktualno kriti=nih, kulturno široko za- snovanih in razumljivih predavanjih ter razgibanih seminarskih razpravah poln pedagoškega optimizma odkrival široko tematiko moderne, kompleksne geo- grafske znanosti. In kdo se ga ne spomni s številnih ekskurzij, ko je v =esto for- siranih pohodih, odkrival lepote in posebnosti slovenske zemlje ter s =loveško toplino in visokim patriotizmom vzgajal v ljubezni in spoštovanju do njene pre- teklosti in sedanjih naporov. Po takšnih pohodih pa ni bil nikoli tako utrujen, da ne bi sedel v razigrano študentovsko družbo in s svojim zvonkim glasom povedel slovensko narodno pesem. Iletu so njegovi nekdanji študentje hvaležni za njegovo o=etovsko razumevanje in skrb, za vzpodbudne pohvale in kriti=ne =ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. i/•• pripombe, pa tudi za redke, toda vedno upravi=ene graje in opomine, ki niso bile nikoli žaljive, temve= iskreno dobronamerne. Ileši= je poznan kot zahteven in nepristranski u=itelj, resni=en vzornik. Za svojo temeljno pedagoško dolžnost je Ileši= =util dati Studentom pri- merno u=no gradivo, zato je napisal najprej razli=na skripta, kasneje pa meto- di=no in vsebinsko bogate u=benike (gospodarska geografija tujih celin), ki so našli pot tudi na druge jugoslovanske univerze. Ni= manj pomembni pa niso tudi njegovi geografski u=beniki za srednje šole, saj lahko trdimo, da so od leta 1947, ko je priredil Vitverjevo Gospodarsko in politi=no geografijo sveta (kasneje je po Ileši=u povsem predelana doživela sedem ponatisov) polnih 30 let vse generacije gimnazijcev in tudi dijakov nekaterih srednjih strokovnih šol spoznavale geografske probleme sveta skozi Ileši=eve u=benike. Tudi u=be- nik splošne geografije za prvi razred gimnazij je dale= presegal tovrstne kla- si=ne šolske knjige, saj je avtor v njem neposredno pokazal, kakšna naj bo so- dobna geografija 'kot kompleksna znanost o prostoru, v katerem =loveštvo živi in ustvarja ter z delom spreminja sebe in okolje. Prva Ileši=eva znanstvena razprava je izšla v Geografskem vestniku 1929/30. Od takrat do -današnjih dni je naš slavljenec izjemno plodovit pisec, ki je objavljal v doma=ih in tujih strokovnih =asopisih. V jubilejni Številki Geo- grafskega veatnika (XXXIX — 1967), posve=eni šestdesetletnici profesorja Sve- tozarja Ileši=a sta D. Meze in M. Lojk objavila »Bibliografijo profesorja dr. S. Ileši=a do poletja 1967«, ki obsega: 46 razprav, knjig in u=benikov; 74 krajših strokovnih prispevkov in =lankov; 61 enoiklopedi=nih prispevkov; 21 =lankov o na=elni geografski problematiki; 140 knjižnih poro=il; 12 skript in 64 raznih =lankov, skupno torej 418 bibliografskih enot. Po »Geografski bibliografiji Slo- venije« za leta 1967—1974 smo ugotovili 162 bibliografskih enot. In =e k temu prištejemo vsaj še 10 enot za leti 1975 in 1976, potem znaša celotna bibliografija skoraj 600 enot. (Ker mi niso znani podrobni kriteriji, po katerih sta imenovana avtorja bibliografije prof. Ileši=u opredelila posamezni del v skupine, sem na- vedel le skupno število bibliografskih enot — op. V. B.) Tako prikazana ne povsem popolna bibliografija kaže z množico objav in še posebej s pestrostjo obravnavane snovi na Ileši=evo izredno delovno vnemo in široko strokovno razgledanost. Ne da bi se spuš=ali v podrobno raz=lenjevanje in oceno, ker to ni naš namen, moremo obsežno Ileši=evo delo razporediti na nekaj najpomembnejših zaokroženih podro=ij. Številne so Ileši=eve agrarno geografske študije, v katerih je pokazal temeljito poznavanje slovenskih geografskih in zgodovinskih raz- mer ter razgledanost po evropskih dosežkih na podro=ju agrarne geografije. Njemu osebno in slovenski geografiji je prinesla evropsko priznanje njegova monografija »Sistemi poljske razdelitve na Slovenskem«, ki je izšla leta 1950 kot posebna publikacija pri Slovenski akademiji znanosti in umemosti. Devet let pozneje je izšla prevedena v nemš=ino v Münchnu ter se kot prva samo- stojna slovenska geografska študija enakovredno vklju=ila v takratna prizade- vanja evropske agrarne geografije. Ileši=u gre nesporna zasluga, da je bil ustanovljen in da se je razvil Institut za geografijo univerze v Ljubljani, ter da se je kmalu vklju=il v mednarodno delitev dela pri raziskovanju agrarne po- krajine in si s samostojno razvojno usmeritvijo ter aktivnim vklju=evanjem v evropsko geografsko problematiko ustvaril mednarodni ugled. Se vedno pa je pomemben del njegove aktivnosti posve=en prou=evanju slovenskega podeželja, še posebej manj razvitih obmo=ij. Svoje zanimanje in poznavanje pere=ih pro- blemov