DOCSLIB.ORG

Nacrt Razvoja 2015

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Nacrt Razvoja 2015 STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 ELES, d.o.o. Direktor mag. Aleksander Mervar KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................ 6 1 UVOD ........................................................................................................................... 12 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR ................................................. 13 1.2 UPORABLJENI PODATKI ....................................................................................................... 14 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO .......................................................................... 14 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA .....18 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ........................................................................................ 18 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA .............................................................................. 28 3 NAPOVED PREVZEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN KONIČNIH MOČI .................................... 34 3.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBSEG PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................34 3.2 ZASNOVA SCENARIJEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE ........................................................ 35 3.3 OCENA PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE NA RAVNI KONČNE ENERGIJE ..................................36 3.4 OCENA PREVZEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE IZ PRENOSNEGA OMREŽJA...................................36 3.5 NAPOVED KONIČNIH IN MINIMALNIH MOČI ....................................................................... 39 3.6 UČINKOVITA RABA ENERGIJE IN VODENJE ODJEMA .............................................................. 39 4 POKRIVANJE PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE IN MOČI IZ PRENOSNEGA OMREŽJA .......... 44 4.1 SCENARIJI POKRIVANJA PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................................44 4.2 REZERVE MOČI V SLOVENSKEM EES .................................................................................... 50 4.3 IZMENJAVE ELEKTRIČNE ENERGIJE S TUJINO ........................................................................ 52 5 NAČRTOVANJE PRENOSNEGA OMREŽJA ..........................................................................62 5.1 SMERNICE NAČRTOVANJA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA ...............................................62 5.2 NAČRTOVANI RAZVOJ PRENOSNEGA OMREŽJA .................................................................. 63 5.3 PREOSTALI PARAMETRI PRENOSNEGA OMREŽJA ................................................................. 67 5.4 RAZVOJ VN ELEKTROENERGETSKEGA OMREŽJA SLOVENIJE – leto 2024 ................................ 71 5.5 VIZIJA RAZVOJA do leta 2050 .............................................................................................83 6 RAZVOJNI NAČRT ........................................................................................................ 90 6.1 ANALIZA REALIZACIJE RAZVOJNIH NAČRTOV V PRETEKLEM OBDOBJU IN OPIS VZROKOV ZA NEREALIZACIJO ............................................................................................................90 6.2 NABOR NAČRTOVANIH OBJEKTOV V PRENOSNEM OMREŽJU ZA OBRAVNAVANO OBDOBJE .. 91 6.3 NABOR OBNOV IN DRUGIH INVESTICIJSKIH VLAGANJ ......................................................... 92 6.4 NABOR VLAGANJ PO POSAMEZNIH TEHNOLOŠKIH PODROČJIH ...........................................94 6.5 FINANČNO VREDNOTENJE RAZVOJNEGA NAČRTA ..............................................................99 6.6 PRIČAKOVANI UČINKI INVESTICIJSKIH VLAGANJ ............................................................... 107 6.7 NAČRT NOVIH IN OBNOVITVENIH INVESTICIJ SISTEMSKEGA OPERATERJA PRENOSNEGA OMREŽJA ZA OBDOBJE 2015–2024 ................................................................................... 108 7 SKLEP ......................................................................................................................... 114 LITERATURA .................................................................................................................. 116 UPORABLJENE KRATICE .................................................................................................. 118 5 POVZETEK Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike v letih 2008 in 2009 ter ponovna rast v letih 2010 in Slovenije za obdobje 2015–2024 predstavlja pregled 2011. Gibanje prevzema je neposredno povezano z obstoječega stanja in potrebne posege v prenosno gibanjem gospodarske rasti, zato je takšna dinamika omrežje Republike Slovenije (RS), ki bodo glede na prevzema posledica svetovne gospodarske krize, ki napovedano izgradnjo proizvodnih enot, rast potreb je bolj prizadela neposredni odjem kot distribucijski. Z po električni energiji, širitev distribucijskega omrežja in večjo dinamiko kot prevzem električne energije iz PO projekcijo razvoja elektroenergetskega sistema (EES) se gibljejo konične moči na PO. Prevzem električne v Evropi zagotovili zanesljivo delovanje EES Slovenije energije iz PO se je v letu 2012 zmanjšal, medtem in širše regije ter bo uporabnikom zagotovljena ko se je zaradi nizkih temperatur v mesecu februarju zanesljiva in kakovostna oskrba z električno energijo. 2012 konična moč precej povečala in skoraj dosegla rekordno vrednost iz leta 2006. V zimi 2013 so bile Potrebe po električni energiji in moči predstavljajo zunanje temperature bližje povprečnim vrednostim, osnovo za načrtovanje omrežij za prenos električne zato je konična moč dosegla nižjo vrednost kot v letu energije. Pri pregledu preteklega desetletnega obdobja 2012. (slika A) je poleg visoke rasti v začetnem obdobju do leta 2007 najbolj viden padec prevzema električne energije Napoved porabe električne energije v prihodnje je 18.000 2.300 16.000 2.100 14.000 1.900 12.000 1.700 10.000 1.500 8.000 1.300 Konična moč [MW] moč Konična Prevzem iz PO [GWh] 6.000 1.100 4.000 900 2.000 700 0 500 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Čas [leto] Neposredni odjemalci Distribucije Izgube prenosa ČHE - črpanje Konična moč Slika I: Prevzem električne energije iz PO in letne konične moči v obdobju 2004-2013 15.000 14.500 14.000 [GWh] a 13.500 energij 13.000 ektrične l 12.500 Prevzem e 12.000 11.500 11.000 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 2020 2022 2024 Čas [leta] Preteklo obdobje V1 V2 V3 V4 Slika II: Gibanje bodočih potreb po električni energiji na PO v GWh do leta 2024 6 16.000 3.500 87 87 112 97 110 4 184 14.000 94 144 3.000 77 293 187 12.000 2.500 3.512 3.218 3.037 2.815 4.274 4.064 3.596 3.120 3.543 10.000 4.187 2.000 4.868 4.787 8.000 4.601 4.817 4.700 4.795 4.615 4.728 4.636 4.381 1.500 6.000 [MW]pragu na Moč Električna energija [GWh] 2.985 2.949 1.000 4.000 2.806 2.711 2.726 2.686 2.606 2.641 2.616 2.512 500 2.000 2.985 2.949 2.606 2.806 2.641 2.711 2.726 2.686 2.616 2.512 0 0 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 Čas [leto] NEK SLO (1/2) NEK HR (1/2) TE HE ČHE Ostali viri na PO Instalirana moč na pragu Slika III: Proizvodnja električne energije HE, TE in NEK ter instalirana moč na pragu skrbno in strokovno izdelana z uporabo mednarodno proizvedene električne energije v zadnjih desetih letih uveljavljenih modelov za dolgoročno ocenjevanje potreb razkriva, da se je v preteklosti investiralo v vršne enote po električni energiji. Scenariji v večji meri upoštevajo (HE na spodnji Savi, ČHE Avče, plinski bloki v TEŠ), ENTSO-E metodologijo, ki v svojem najnovejšem medtem ko investicije v pasovne enote zaostajajo. razvojnem evropskem načrtu EES definira štiri vizije Proizvodne enote, priključene na prenosno omrežje razvoja. V naslednjem desetletnem obdobju se Republike Slovenije, so imele konec leta 2013 skupno pričakuje ponovna gospodarska rast v vseh vizijah, kar moč na pragu 3.104 MW, od tega 696 MW v NEK, bo povzročilo tudi rast porabe in prevzema električne 1.280 MW v TE, 943 MW v HE in 185 MW v ČHE. energije. Najvišja rast potreb po električni energiji na PO se pričakuje v viziji 3. V letu 2024 pričakujemo skupni Bilančni primanjkljaj na nivoju prenosnega omrežja prevzem električne energije iz prenosnega omrežja se je v letu 2013 nekoliko zmanjšal, predvsem zaradi med 13,6 TWh (vizija 2) in 14,8 TWh (vizija 3) ter letno ugodnih hidroloških razmer in s tem nekoliko višje konično moč do 2.330 MW (vizija 3). proizvodnje HE kot v letu 2012. Če opazujemo fizične razmere, je Slovenija neto izvoznik, vendar je tu nujno Pregled instaliranih moči enot na pragu ter količin potrebno opozoriti, da se med domače vire lahko šteje 16.000 14.000 12.000 10.000 8.000 6.000 Električna energija [GWh] 4.000 2.000 0 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Čas [leta] NEK SLO (1/2) TE HE ČHE Prevzem iz PO (vizija 4) Slika IV: Pokrivanje prevzete električne energije na PO za vizijo 4 do leta 2024 7 40% 39,3% 38% 36,2% 36% 34,6% Delež 34% 34,4% 33,6% 32% 30% 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 Čas [leto] V1 V2 V3 V4 Cilj 2020 Slika V: Delež pokrivanja končne energije z OVE za vse 4 vizije le polovica električne energije iz NEK, kar Slovenijo seveda pričakovati v viziji 4, kjer so tudi potrebe višje. uvrša med neto uvoznike. Slovenija mora, skladno z zahtevami evropske okoljske politike do leta 2020, izpolniti zastavljene Uvozna odvisnost pa se pričakuje tudi v prihodnje,
Load more

Recommended publications
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above
    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
    [Show full text]
  • 78/97, Razglasni
    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    • - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev.
    [Show full text]
  • Razvojni Načrt Prenosnega Sistema Republike Slovenije Od Leta 2017 Do Leta 2026
    RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 201726 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. direktor družbe mag. Aleksander Mervar 5 KAZALO POVZETEK ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 1 UVOD�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������16 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR �����������������������������������������������������������������������������������������������������18 1.2 UPORABLJENI PODATKI ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA ����������������������������������� 22 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 23 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
    [Show full text]
  • Družbenogeografski Razvoj Zgornjega Dravskega Polja
    DRUŽBENOGEOGRAFSKI RAZVOJ ZGORNJEGA DRAVSKEGA POLJA (s 13 tabelami, 15 slikami in 6 kartami v tekstu ter 9 kartami v prilogah) SOCIAL-GEOGRAPHICAL DEVELOPMENT OF THE ZGORNJE DRAVSKO POLJE (UPPER DRAVA-PLAIN, NORTHEASTERN SLOVENIA) (with 15 Tabels, 15 Figures and 6 Maps in Text and 9 Maps in Annex) MIRKO PAK SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. JUNIJA 1968 UVOD Pojem in obseg Zgornjega Dravskega polja Zgornje Dravsko polje je ena naših najizrazitejših subpanonskih pokrajin. Začne se tam, kjer se Dravska dolina nad Mariborom razširi; vendar tam ravnina še ne kaže podobe pravega polja. Zato so imeno- vali del ravnine okrog Maribora pa vse do tam, kjer se med Dogošami in Pohorjem polje zares na široko odpre, Mariborska ravan (1, 78). Od tod proti jugu in jugovzhodu se Zgornje Dravsko polje širi v obliki tri- kotnika z okrog 30 km dolgo hipotenuzo ob Slovenskih goricah in ka- tetama ob Pohorju ter Savinskem in Halozah. Samo na skrajnem jugo- vzhodu se nizki svet nadaljuje v Spodnje Dravsko ali Ptujsko polje, ki se razlikuje od Zgornjega Dravskega polja po morfološki in geološki zgradbi, pa tudi po družbenogeografskem razvoju ter seveda tudi po današnji stopnji gospodarske razvitosti in usmerjenosti. Zgornje Drav- sko polje ima torej svojevrstno lego med gospodarsko različno usmerje- nimi in razvitimi pokrajinami, kar dokazuje ves njegov razvoj. Naziranja o obsegu Zgornjega Dravskega polja v geografski lite- raturi niso enotna, pravzaprav niso enotna niti naziranja o samem imenu po Dravi. Nekoč gospodarsko pomembnejši Ptuj, ki leži tudi bolj v središču polja kakor Maribor, je dal že v prejšnjih stoletjih ime obema deloma ravnine ob Dravi.
    [Show full text]
  • DSPO 2012 27 5.Pdf
    2012 letnik 27 5 pedago{ka obzorja znanstvena revija za didaktiko VSEBINA Dr. Irena Lesar, 3 UČITELJI O VEDENJSKIH ZNAČILNOSTIH dr. Ivan Čuk, MARGINALIZIRANIH SKUPIN UČENCEV dr. Mojca Peček Čuk Dr. Mihaela Zavašnik Arčnik 19 VODENJE ZA UČENJE SKOZI OČI KANDIDATOV ZA RAVNATELJSKI IZPIT Dr. Nada Vilotijević, 36 ELEKTRONSKI UČBENIK V FUNKCIJI dr. Danijela Vasilijević INDIVIDUALIZACIJE Dr. Marija Švajncer 51 TEORETIČNE PREDPOSTAVKE ZA FILOZOFSKO IZOBRAŽEVANJE VZGOJITELJIC Dr. Branislav Brojčin, 66 UČINKI KOOPERATIVNEGA POUČEVANJA V Slobodan Banković, INKLUZIVNEM IZOBRAŽEVANJU dr. Nenad Glumbić, Simona Weiss Dr. Ivica Radovanović, 80 DOJEMANJE RAZREDNE DISCIPLINE IN Aleksandar Tadić SVOBODE UČENCEV V INDIVIDUALNI PEDAGOGIKI Dr. Slavica Čepon 94 POTREBA PO STALNOSTI V TUJEJEZIČNEM POUČEVANJU: POMEN SLOVNICE Marija Kristan 110 POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA S POMOČJO PESMI NA RAZREDNI STOPNJI Nataša Rizman Herga, 123 DIMENZIJSKO–ANTROPOMETRIJSKA dr. Samo Fošnarič ANALIZA ŠOLSKEGA INTERIERJA V OBDOBJU ADOLESCENCE Dr. Dejan Kopold 138 EMPIRIČNA JEZIKOVNA ANALIZA NEMŠKIH MEDMREŽNIH DNEVNIKOV 2012 volume 27 5 pedago{ka obzorja scientific journal for didactics CONTENTS Irena Lesar, Ph.D., 3 TEACHERS ON BEHAVIOURAL Ivan Čuk, Ph.D., CHARACTERISTICS OF MARGINALISED GROUPS Mojca Peček Čuk, Ph.D. OF PUPILS Mihaela Zavašnik Arčnik, Ph.D. 19 LEADERSHIP FOR LEARNING THROUGH THE LENS OF THE CANDIDATES FOR HEADSHIP Nada Vilotijević, Ph.D., 36 ELECTRONIC TEXTBOOKS IN THE FUNCTION OF Danijela Vasilijević, Ph.D. INDIVIDUALISATION Marija Švajncer, Ph.D. 51 THEORETICAL ASSUMPTIONS FOR THE PHILOSOPHICAL EDUCATION OF PRE-SCHOOL TEACHERS Branislav Brojčin, Ph.D., 66 EFFECTS OF COOPERATIVE TEACHING IN Slobodan Banković, INCLUSIVE EDUCATION Nenad Glumbić, Ph.D., Simona Weiss Ivica Radovanović, Ph.D., 80 THE CONCEPTS OF CLASSROOM DISCIPLINE Aleksandar Tadić AND STUDENT FREEDOM IN INDIVIDUAL PEDAGOGY Slavica Čepon, Ph.D.
    [Show full text]
  • Obrazložitev Finančnih Načrtov Uporabnikov
    OBRAZLOŽITVE FINANČNIH NAČRTOV UPORABNIKOV 01 KABINET ŽUPANA 1. UVOD V Kabinetu župana je združeno delo kabineta župana v ožjem pomenu, tajništva podžupana, tajništva direktorja mestne uprave, Službe za medmestno sodelovanje in protokol, Službe za odnose z javnostmi in Službe za vloge in pritožbe občanov. Služba za medmestno sodelovanje in protokol opravlja strokovne naloge s področja medmestnega sodelovanja z mesti, s katerimi je podpisana listina o partnerstvu in s številnimi drugimi. Sodeluje in nudi strokovno pomoč slovenskim društvom v tujini, katerih pokrovitelj je Mestna občina Maribor. Povezuje se tudi z mestnimi in ostalimi občinami v Republiki Sloveniji in tujini. Opravlja strokovne in organizacijsko tehnične naloge, ki se nanašajo na pripravo, organizacijo in izvedbo protokolarnih dogodkov, sprejemov in obiskov za župana ter druge predstavnike in nivoje Mestne občine Maribor, kakor tudi organizacijo proslav in prireditev ob državnih praznikih, mestnem prazniku, spominskih dnevih mesta Maribor in drugih večjih prireditvah, katerih organizator in soorganizator je Mestna občina Maribor. Nudi tudi vso strokovno pomoč drugim organizatorjem pri izvedbi mestnih prireditev. Sodeluje s protokolom Republike Slovenije in protokoli ministrstev pri organizaciji in izvedbi protokolarnih, uradnih in delovnih obiskov najvišjih državnih predstavnikov iz domovine in tujine. Služba za odnose z javnostmi skrbi za informiranje predstavnikov sredstev javnega obveščanja in zunanjih javnosti o delu kabineta župana in mestne uprave ter o pomembnejših dogodkih v mestu, organizira tiskovne konference in izjave, skrbi za urejanje internet strani, in opravlja druge naloge v okviru svojih pristojnosti. Služba za vloge in pritožbe občanov sprejema pritožbe, pobude in vloge občanov ter jih usmerja na upravne organe občine, kjer se rešuje posamezna problematika. Hkrati organizira redne pogovore občanov z županom, ki so dvakrat mesečno.
    [Show full text]
  • Flow Among Higher Education Teachers: a Job Demands-Resources Perspective
    DOI: 10.20419/2016.25.442 Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 25, 29–37 (2016) CC: 3650, 3510 © Društvo psihologov Slovenije, ISSN 2350-5141 UKD: (159.9:331.101)+37.011.3-051 Znanstveni empiričnoraziskovalni prispevek / Scientific empirical article Flow among higher education teachers: A job demands-resources perspective Katarina Habe1 and Sara Tement2 1Department of Basic Pedagogical Studies, Faculty of Education, University of Maribor, Slovenia 2Department of Psychology, Faculty of Arts, University of Maribor, Slovenia Abstract: The aim of the present study was to investigate job resources and demands and their relatedness to work flow. In line with the three-dimensional model of flow, absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation were explored as separate outcomes. Our predictions were tested using a sample of 293 higher education teachers in Slovenia. The participants indicated their levels of flow, job demands (e.g., workload) and job resources (e.g., variety and autonomy) using the Slovenian version of the work flow inventory and job demands-resources scales. Our hypotheses were tested using moderated multiple regression where main as well as interactive effects between job resources and demands were examined. Autonomy and variety were found to enhance absorption, work enjoyment and intrinsic work motivation. Furthermore, autonomy was found to be the most important predictor of all the work flow dimensions. In contrast, workload was not significantly related to any of the outcomes. We also found interactive effects of variety and workload as well as variety and autonomy on absorption. Keywords: work flow, job resources, job demands, higher education teachers Zanos pri visokošolskih učiteljih z vidika delovnih zahtev in delovnih virov Katarina Habe1 in Sara Tement2 1Oddelek za temeljne pedagoške predmete, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru 2Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru Povzetek: Namen naše raziskave je bil raziskati delovne vire in zahteve ter njihovo povezanost z zanosom pri delu.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor. Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože Koropec. 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Mari- bor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): <GP Mariborski tisk, 62001 Ma- ribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. <ASOPIS LETNIK « ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 12 Str. i—m MARIBOR IN NARODOPISJE 1976 Vsebina Contents BraSi= Vladimir; Svetozarju Ileai=u Bra=i< Vladimir: Svetozar Ileši= — ob življenjskem prazniku — se- for his Seventy Anlversary demdesetletnici Jerman Milena: Zavarovalno izkopa- Jerman Milena: Excavations for Pre- vanje v Slovenski Bistrici serving Archaeological Objects in Slovenska Bistrica Mikl-Curk Iva: Nekaj novih zapa- 16 Mikl-Curk Iva: A Note about the žanj o rimskih naseljih v Spod- Roman Settlement in Spodnje njem Grušovju in Slovenski Bi- Grašovje and Slovenska Bistrica strici a Curk Jože: Proštijska cerkev in ml- 31 Curk Jože: The Parochial Church and noritski samostan v Ptuju Minorite Monastery from Ptuj Mlinaric Jože: Gospoš=ina LimbuS pri 88 Mlinaric Jože: The Domain LimbuS Mariboru at Maribor Koropec Jože: Brežice v srednjem 93 Koropec Jože: Brežice during the veku Middle Ages Škafar Ivan : »Veliki abecednike 117 Škafar Ivan: »The Great Primer« of Mikloäa Kiizmi=a iz leta 1790 in Mikloš Kuzmi= of the Year 1790 njegov ponatis and Its Reprint • runner Walter: Ustanovitev in 143 Brunnor
    [Show full text]
  • A.600 Gospodarstvo in Bančništvo
    A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO A.600 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO Gospodarstvo je glede na družbeno delitev dela razčlenjeno na dejavnosti (industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in dejavnost osebnih storitev, stanovanjsko- komunalna dejavnost ter ureditev naselij in prostora, dejavnost finančnih, tehničnih in poslovnih storitev) in panoge (strojna, kemična, tekstilna in druge). Panoge se delijo na vrste, vrste pa na podvrste, glede na značilnosti in posebnosti njihovih oblik. Gospodarstvo delimo po vrstah, in sicer na naturalno in blagovno, denarno in menjalno, svobodno tržno, anarhično, centralno plansko, regulirano ter mešano, tržno/plansko oz. plansko/tržno gospodarstvo. Delimo ga tudi na svetovno, nacionalno in regionalno gospodarstvo, to pa na razvito oz. nerazvito, proizvodno oz. neproizvodno. Večina vrst gospodarstva in njihova medsebojna prepletenost je značilna tudi za razvoj slovenskega gospodarstva. Arhivsko gradivo s področja gospodarstva, ohranjeno v PAM, je zelo raznoliko, kar je posledica pravnih, organizacijskih, gospodarskih, strukturnih, razvojnih in drugih sprememb, ki so jih gospodarske panoge doživljale v zadnjih sto petdesetih letih. Te spremembe so se odrazile v ukinitvah, reorganizacijah, stečajih in podobnih kriznih situacijah, v katerih so se znašla različna podjetja. Najobsežnejši fondi na področju gospodarstva so fondi podjetij, ki so od konca druge svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije, torej v obdobju socializma, doživljala največji vzpon in zaposlovala tudi nad 3000 delavcev. Viri in literatura: • Bukošek, M. (Ur.) (1997). Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Celje: Zgodovinski arhiv Celje. • Klasinc, P. P. (2003). Multidisciplinarnost arhivskega gradiva v fondih s področja gospodarstva. V: M. Novak … et al.
    [Show full text]
  • Download Download
    DOI: 10.4312/mz.56.2.51-72 UDK 78(497.4Maribor):930.253:001.891 In Search of Maribor’s Musical Legacy: Status and Perspectives Anja Ivec Maribor Conservatory of Music and Ballet ABSTRACT The article presents an overview of the literature on Maribor’s music history from the thirte- enth century to the present day and highlights the problem of the organised archive material of various institutions. An analysis of current achievements reveals gaps in our knowledge of the sections of Maribor’s music history discussed to date and suggests areas for further research. Keywords: history of music in Maribor, music-historical material, music archives, musical historiography, state of research IZVLEČEK Glavni namen prispevka je ugotavljanje stanja raziskanosti glasbene zgodovine Maribora od prvih ohranjenih rokopisov iz 13. stoletja do današnjih dni. Predstavljena so ključna hranišča glasbenega gradiva v Mariboru, pri čemer je izpostavljena problematika razmer (ne)ustrezno urejenega arhivskega gradiva različnih institucij. Zgoščen pregled literature razkriva vrzeli v vednosti doslej obravnavanih odsekih mariborske glasbene zgodovine, saj se na tem področju raziskovanje odvija predvsem stihijsko in manj sistematično, ter (lahko) predstavlja iztočnice za nadaljnje raziskovalno delo. Ključne besede: glasbena dediščina v Mariboru, glasbeni arhivi, stanje raziskav 51 MZ_2020_2_FINAL.indd 51 23. 12. 2020 20:30:55 muzikološki zbornik • musicological annual lvi/2 The tradition of collecting and preserving music-historical material in the Maribor area is
    [Show full text]