A.600 Gospodarstvo in Bančništvo
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO A.600 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO Gospodarstvo je glede na družbeno delitev dela razčlenjeno na dejavnosti (industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, gradbeništvo, promet in zveze, trgovina, gostinstvo in turizem, obrt in dejavnost osebnih storitev, stanovanjsko- komunalna dejavnost ter ureditev naselij in prostora, dejavnost finančnih, tehničnih in poslovnih storitev) in panoge (strojna, kemična, tekstilna in druge). Panoge se delijo na vrste, vrste pa na podvrste, glede na značilnosti in posebnosti njihovih oblik. Gospodarstvo delimo po vrstah, in sicer na naturalno in blagovno, denarno in menjalno, svobodno tržno, anarhično, centralno plansko, regulirano ter mešano, tržno/plansko oz. plansko/tržno gospodarstvo. Delimo ga tudi na svetovno, nacionalno in regionalno gospodarstvo, to pa na razvito oz. nerazvito, proizvodno oz. neproizvodno. Večina vrst gospodarstva in njihova medsebojna prepletenost je značilna tudi za razvoj slovenskega gospodarstva. Arhivsko gradivo s področja gospodarstva, ohranjeno v PAM, je zelo raznoliko, kar je posledica pravnih, organizacijskih, gospodarskih, strukturnih, razvojnih in drugih sprememb, ki so jih gospodarske panoge doživljale v zadnjih sto petdesetih letih. Te spremembe so se odrazile v ukinitvah, reorganizacijah, stečajih in podobnih kriznih situacijah, v katerih so se znašla različna podjetja. Najobsežnejši fondi na področju gospodarstva so fondi podjetij, ki so od konca druge svetovne vojne pa do osamosvojitve Slovenije, torej v obdobju socializma, doživljala največji vzpon in zaposlovala tudi nad 3000 delavcev. Viri in literatura: • Bukošek, M. (Ur.) (1997). Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Celje: Zgodovinski arhiv Celje. • Klasinc, P. P. (2003). Multidisciplinarnost arhivskega gradiva v fondih s področja gospodarstva. V: M. Novak … et al. (Ur.), Hraniti in ohraniti: 100 let načrtnega zbiranja in ohranjanja arhivskega gradiva ter 70 let delovanja profesionalne arhivske ustanove v Mariboru. Jubilejni zbornik. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. • Kržičnik, E. (1956). Gospodarski razvoj Maribora: gradivo k zgodovini industrializacije mesta Maribora. Maribor: Založba Obzorja. 631 A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO A.610 GOSPODARSKA ZDRUŽENJA Skupina združuje fonde gospodarskih zbornic, poslovnih združenj in zadrug. Pri vseh treh skupinah gre za oblike združevanja posameznikov ali organizacij, ki so se združili iz različnih razlogov. Gospodarske zbornice so organizacije, v katerih se združujejo gospodarska podjetja oz. njihovi lastniki zaradi skupnih interesov gospodarstva ali določene panoge. Glede na področje ločimo enotne ali splošne, posamične ali specializirane in združene zbornice. Glede na način ustanovitve in javnopravni položaj so lahko kontinentalnega ali anglo-ameriškega tipa. Socialistične države so razvile svoj tip; njihova naloga je le navezovati trgovske stike s tujino. Zbornično delovanje na Slovenskem se je začelo leta 1851, ko je bila ustanovljena Trgovinska in obrtniška zbornica za Kranjsko; zastopala je interese trgovine, obrti in industrije. Po prvi svetovni vojni se je leta 1925 z uredbo spremenil njen naziv v Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Po drugi svetovni vojni je zvezna vlada že leta 1946 ustanovila Trgovinsko zbornico FLRJ. Ta je imela nalogo pospeševati gospodarske in po vzoru sovjetskih zbornic predvsem trgovske stike s tujino. Po prehodu na nov gospodarski sistem so začeli v začetku petdesetih let v Jugoslaviji ustanavljati trgovinske in gostinske zbornice. Obrtne zbornice mest in okrajev so bile ustanovljene na osnovi Zakona o obrtništvu z dne 20. 6. 1950. Že leta 1922 je v Sloveniji delovalo okoli 60 različnih obrtnih zadrug, ki so se leta 1931 preimenovale v obrtna združenja. Pred drugo svetovno vojno so bili obrtniki v Sloveniji združeni v 168 strokovnih in 54 drugih združenj. Nadzorstvo nad obveznimi obrtnimi združenji je opravljala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, ki je bila leta 1948 ukinjena, leta 1950 pa so bile ustanovljene obrtne zbornice. Za usmerjanje razvoja gostinstva je bila leta 1952 ustanovljena Gostinska zbornica Slovenije, ki se je leta 1964 vključila v Gospodarsko zbornico Slovenije. Zadruge so združenja oseb, ki v sodelovanju s skupnim podjetjem uresničujejo določene gospodarske oziroma socialne koristi. Člani jim zagotavljajo delovna sredstva, jih upravljajo in so tudi njihovi poslovni partnerji (dobavitelji, odjemalci) ali delavci. Zadruge so storitvene in proizvodne; v slednje so člani popolnoma vključeni kot delavci v zadružnem obratu. Glede na predmet poslovanja ločimo kreditne, nabavljalne (konzumne), proizvodne, gradbene, obnovitvene in druge zadruge. Na Slovenskem se je zadružništvo začelo razvijati v zaostrenih gospodarskih razmerah v drugi polovici 19. st. Zadružništvo se je na Slovenskem zelo razmahnilo, leta 1918 je bilo že več kot 1000 zadrug, do konca leta 1937 pa skoraj 1700. Največ je bilo kreditnih, tem so sledile kmetijske zadruge. Prve zadruge so bile ustanovljene po Schulze-Delitzschevih načelih (ki je temeljil na posojilnicah-hranilnicah z omejeno zavezo, njihovi družbeniki pa so v njih imeli visoke poslovne deleže), po letu 1880 se je uveljavila nekoliko spremenjena oblika teh načel, ki jo je vpeljal Mihael Vošnjak. V drugem obdobju (devetdeseta leta 19. st.) se je uveljavil Raiffeisnov tip kreditnih zadrug, ki jih je začel razvijati Janez Evangelist Krek. V desetletju pred prvo svetovno vojno se je začelo pospešeno razvijati delavsko zadružništvo. Najbolj so se razvile potrošniške in stanovanjske zadruge. Po drugi svetovni vojni je bilo zadružništvo vključeno v takratni jugoslovanski in politični sistem in se je razvijalo po novih načelih. Bilo je način vključevanja moči vaškega in obrtnega gospodarstva v državni gospodarski sistem in organizacijo preskrbe ter zlasti oblika vključevanja kmečkega prebivalstva v družbenolastniški proizvodni način. Izoblikovalo se je več zadrug: nabavne in prodajne (naproza), proizvajalne, potrošniške, obnovitvene, stanovanjske, kreditne in zdravstvene; po letu 1947 so bile nekatere odpravljene ali preoblikovane v splošne kmetijske 632 A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO zadruge. Leta 1959 so kmetijske zadruge postale osnovna oblika zadružništva socialistične kooperacije. Bile so specifična družbena podjetja z vzajemnim poslovnim odnosom: zadruge so prispevale mehanizacijo, reprodukcijski material in strokovno vodenje, kmetje pa zemljo, inventar in delo. Kot sorazmerno uspešen se je sistem obdržal nekje do leta 1965. Viri in literatura: • Bukošek, M. (Ur.) (1997). Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Celju. Celje: Zgodovinski arhiv Celje. • Enciklopedija Slovenije, zv. 3 (str. 307–308) (1989). Ljubljana: Mladinska knjiga. • Enciklopedija Slovenije, zv. 15 (str. 18–24) (2001). Ljubljana: Mladinska knjiga. • Kržičnik, E. (1956). Gospodarski razvoj Maribora: gradivo k zgodovini industrializacije mesta Maribora. Maribor: Založba Obzorja. • Ogrizek, E. (2006). Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941. 1. del: Zadružni register. V: Inventarji 12. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. • Ogrizek, E. (2005). Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941. 2. del: Trgovski register. V: Inventarji 12. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. • Ogrizek, E. (2008). Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941. V: Inventarji 18. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor. A.612 GOSPODARSKE ZBORNICE GOSPODARSKA ZBORNICA MARIBOR Signatura: PAM/1077 Kraj: Maribor Ohranjeno gradivo: 1946–1966 Količina: 230 arhivskih škatel, 12 knjig Tekoči metri: 23 Informativna pomagala: arhivski popis Jezik: slovenski Vsebina: Terjatve zbornice 1946; dopisi ObLO Maribor 1952–1955; zapisniki sej: odbora za ekonomsko-finančna vprašanja 1963, predsedstva 1963, skupščine okraja Maribor 1962– 1965, upravnega odbora 1962–1965; poročila o založenosti trgovine na drobno 1963; dopisi raznih zadrug 1962; dopisi 1961–1965; pogodbe Zavoda za ekonomiko Maribor 1963; finančna poročila gospodarskih organizacij 1962; stanovanjske zadeve 1963–1965; zavarovalne police 1964; tožbe proti zasebnemu sektorju 1963; analiza poslovanja obrti 1962; delovodniki 1962–1965; poročila o delu gospodarske zbornice 1964; zaključni račun 1957–1964; osnutek perspektivnega razvoja stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Sistem ureditve: Gradivo fonda je urejeno vsebinsko in kronološko. Historiat fonda: Gradivo je bilo v PAM predano v letih 1965 in 1966. Historiat ustvarjalca: Gospodarska zbornica za okraj Maribor je nastala leta 1962 z združitvijo kmetijske, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice. Z ukinitvijo okraja Murska Sobota sta se združili še Gospodarska zbornica Maribor in bivša Gospodarska zbornica za okraj Murska Sobota. Gospodarska zbornica je po združitvi bivših okrajnih zbornic prevzela 633 A.600–A.661 GOSPODARSTVO IN BANČNIŠTVO poleg nalog, ki so jih opravljale zbornice v okraju na področju trgovine, gostinstva in turizma, kmetijstva in gozdarstva ter obrti in komunalne dejavnosti, tudi naloge s področja industrije, gradbeništva, zunanje trgovine in prometa, s čimer se je področje dejavnosti enotne Gospodarske zbornice znatno povečalo in razširilo. GOSPODARSKA ZBORNICA MURSKA SOBOTA Signatura: PAM/1080 Kraj: Murska Sobota Ohranjeno gradivo: 1955–1965 Količina: 14 arhivskih škatel Tekoči metri: 1,4 Informativna pomagala: arhivski popis Jezik: slovenski Vsebina: Revizijska poročila zadrug 1955–1958; zapisniki: upravnega odbora 1962–1963, sanitarnih