DIDACTICA SLOVENICA – PEDAGOŠKA OBZORJA Znanstvena Revija Za Didaktiko
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
DIDACTICA SLOVENICA – PEDAGOŠKA OBZORJA Znanstvena revija za didaktiko Izdajatelji Published by □ Pedagoška obzorja d.o.o. □ Univerza v Novem mestu Glavni in odgovorni urednik Editor-in-chief □ Dr. Marjan Blažič Uredniški odbor Editorial board □ Dr. José Manuel Bautista Vallejo, Huelva, Španija □ Dr. Marija Javornik Krečič, Maribor, Slovenija □ Dr. Gabriela Kelemen, Arad, Romunija □ Dr. Ljupčo Kevereski, Bitola, Makedonija □ Dr. Milan Matijević, Zagreb, Hrvaška □ Dr. Nikola Mijanović, Nikšić, Črna gora □ Dr. Jasmina Starc, Novo mesto, Slovenija □ Dr. Boško Vlahović, Beograd, Srbija □ Dr. Janez Vogrinc, Ljubljana, Slovenija Lektor Proofread by □ Melanija Frankovič Prevodi Translated by □ Ensitra, Brigita Vogrinec s.p. Naslov uredništva in uprave Editorial office and administration □ Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, Na Loko 2, p.p. 124, SI-8000 Novo mesto, Slovenija, EU Spletna stran revije Website of the journal □ http://www.pedagoska-obzorja.si/revija Elektronski naslov E-mail □ [email protected], [email protected] Revija Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja je indeksirana in vključena v Journal Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja is indexed and included in □ Elsevier Bibliographic Databases (SCOPUS) □ American Psychological Association (PsycINFO) □ International Bibliography of Periodical Literature / Internationale Bibliographie geistes- und sozial- wissenshaft lischer Zeitschiftenliteratur (IBZ) □ Internationale Bibliographie der Rezensionen geistes- und sozialwissenshaftlischer Literatur (IBR) □ Co-operative Online Bibliographic System and Services (COBISS) Izdajanje revije sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. The publication of the journal is co-financed by the Public research agency of the Republic of Slovenia. Naklada Circulation □ 350 Tisk Printed by □ Tiskarna Cicero, Begunje, d.o.o. Copyright © 2018 – Pedagoška obzorja podjetje za pedagoški inženiring d.o.o. 2018 letnik 33 DIDACTICA 3-4 SLOVENICA pedago{ka obzorja znanstvena revija za didaktiko Vsebina Contents Katja Sevšek, 3 Vključenost slepih in slabovidnih otrok v javno dr. Janja Črčinovič Rozman glasbeno izobraževanje Integration of blind and visually impaired children in public music education Dr. Janez Drobnič 20 Inkluzija/integracija oseb s posebnimi potrebami v slovenski bibliografiji Inclusion/integration of people with special needs in Slovenian bibliography Anamarija Romih, 36 Učinki treninga regulacije čustev pri učencih dr. Katja Košir osnovne šole The effects of emotion regulation training on primary school students Dr. Ljiljana Jerković, 55 Učinki pouka državljanske vzgoje dr. Mile Ilić, The effects of civic education instruction dr. Sanja Josifović Elezović Mag. Zehrina Selimović, 66 Kakovost pedagoške klime v šoli dr. Siniša Opić, The quality of pedagogical climate in schools dr. Hazim Selimović Dr. Alenka Žbogar 81 Intra- in interkulturna tujost antične književnosti v gimnaziji The intracultural and intercultural foreignness of ancient literature in grammar school Dr. Srečo Zakrajšek 94 Izobraževalni scenariji za pridobivanje digitalnih kompetenc dijakov Possible education models for acquiring digital competence of students Dr. Jelisaveta Šafranj, 107 Osebnost, motivacija za učenje tujega jezika in dr. Aleksandra Gojkov Rajić, učni uspeh dr. Aleksandar Stojanović Personality, language learning motivation and achievement Dr. Slavica Čepon 123 Uporaba aplikacije Snapchat: nov način učenja angleške leksike? Using Snapchat: A new way to learn English vocabulary? Dr. Olga Poljšak Škraban, 136 Nevromiti o razvoju možganov in učenju pri dr. Helena Smrtnik Vitulić, študentih razrednega pouka dr. Simona Tancig, Neuromyths about brain development and learning dr. Simona Prosen among university students of primary education Mag. Draženka Skupnjak, 149 Motivacija za izbiro poklica in obvladovanje dr. Daria Tot, kompetenc učiteljev dr. Tea Pahić Motivation for choosing teaching as a profession and teachers’ competencies Mag. Alja Perger 166 Šolanje na domu v Sloveniji Homeschooling in Slovenia Katja Sevšek, dr. Janja Črčinovič Rozman Vključenost slepih in slabovidnih otrok v javno glasbeno izobraževanje Prejeto 01.08.2018 / Sprejeto 15.10.2018 Received 01.08.2018 / Accepted 15.10.2018 Znanstveni članek Scientific paper UDK 37.016:78-056.262 UDC 37.016:78-056.262 KLJUČNE BESEDE: slepota, slabovidnost, otroci, KEYWORDS: blindness, visual impairment, children, glasbena šola, učitelji music education, teachers POVZETEK – V okviru raziskav o vključenosti slepih ABSTRACT – In the context of the two studies conduct- in slabovidnih otrok v programe javnega glasbenega ed on the integration of blind and visually impaired izobraževanja je bila raziskana povezava med izo- children in programs of public music education, the brazbo in izkušnjami učiteljev kot tudi študentov glas- link between education and experience of teachers and bene pedagogike in njihovimi stališči do vključevanja students of music pedagogy was investigated with their teh otrok v javne glasbene šole. Cilj je bil raziskati, views on the integration of these children into public ali je nevključenost teh otrok v tovrstno izobraževanje music schools. The aim was to determine whether the posledica odnosa in znanja učiteljev/študentov. Obe problem of non-inclusion of these children in this kind raziskavi sta potekali v obliki anketnega vprašalni- of education is to be found in the relationship and ka, pri čemer smo odgovore na vprašanja odprtega knowledge of teachers/students. Both studies were tipa kategorizirali, odgovore na vprašanja zaprtega conducted in the form of a questionnaire – answers to tipa pa obdelali na nivoju deskriptivne in inferenčne open type questions were categorized and answers to statistike s pomočjo programa SPSS. Ugotovili smo, closed-ended questions were processed in descriptive da so tako učitelji kot študenti, ki se za učitelje šele and inferential statistics using SPSS. We established izobražujejo, pozitivno naravnani do vključenosti ta- that both teachers and teacher students have a posi- kšnih otrok v javne glasbene šole, čeprav jim znanja tive attitude towards the inclusion of these children in s področja poučevanja otrok s posebnimi potrebami public music schools but lack the knowledge on how primanjkuje. Obe raziskavi sta pokazali potrebo po to teach the children with special needs. Both studies izobraževanju učiteljev in študentov na tem področju. have shown that there is a need for educating teachers and teacher students in this field. 1 Uvod V družbi je dolgo veljalo, da otroci s pomanjkljivostmi v razvoju ne sodijo v šolo, kar se je spremenilo šele z ustanovitvijo šol s prilagojenim programom. Od leta 1920 do 1960 je bila po svetu aktualna segregacija otrok s posebnimi potrebami, od leta 1960 do 2000 integracija, šele po letu 2000 pa tudi inkluzivna vzgoja in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Šole s prilagojenim poukom so bile torej prve javne izobraže- valne ustanove, ki so se ukvarjale z otroki s pomanjkljivostmi v razvoju ter njihovo izobrazbeno sposobnostjo in jim dale možnost obiskovanja javne šole. V Sloveniji smo se s to tematiko pričeli intenzivneje ukvarjati šele po izidu Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995), nato pa je postopoma prenovo doživela celotna šolska zakonodaja (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, 2000). Trenutno je v Sloveniji 28 samostojnih osnovnih šol za otroke s posebnimi potrebami, v 4 Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja (3–4, 2018) katere je bilo v šolskem letu 2017/2018 vpisanih 11.077 otrok (Galeša, 1993; Brusling in Pepin, 2003; Krapše, 2004; Kesič-Dimic, 2010; Ministrstvo za izobraževanje, zna- nost in šport, 2018). Izobraževalna politika je pričela spodbujati inkluzivno izobraževanje – kot način izobraževanja ljudi s posebnimi potrebami, skupaj z otroki, ki posebnih potreb nimajo, v istem učnem okolju. To pomeni vključenost, kot pojem socialne pravičnosti in enakih pravic za vse skupine ljudi. Glasba predstavlja pomemben estetski doprinos v življenja videčih posameznikov. Večinoma jim glasbeni programi predstavljajo rekreativno plat, ne pa tudi terapevtsko, kar je ravno nasprotno od stališč otrok, ki so slepi ali slabovidni; njim lahko glasba znatno pripomore k izboljšanju zdravstvenih težav, saj sluh postane pri njih nadomestilo za vid, pri čemer je pomembno vedeti, da lahko neustrezno izobra- ževanje otroka s posebnimi potrebami in nezadostna strokovna obravnava otroku pov- zročita nepopravljivo škodo. Ko otrok ne vidi, je odvisen od znanih glasov in izkušenj v interakciji s samim seboj in z drugimi. Zato je pri slepem in slabovidnem otroku ključna socialna podpora, ki ga ščiti pred negativnimi vplivi na njegovo duševno zdravje, znižu- je stres in izboljšuje počutje, samozavest in samozaupanje ter daje občutek pripadnosti (Kersten, 1981; Heller, Swindle in Dusenbury, 1986; Sarason, Sarason in Pierce, 1990; Loots, Devise in Sermijn, 2003; Law idr., 2007; VSA, 2008; Thirumanickam, Rag- havendra in Olsson, 2011; Starczewska, Hodkinson in Adams, 2012; Mäkinen, 2013; Topolovec in Schmidt, 2015). Raziskav na področju glasbe, v povezavi z otroki s posebnimi potrebami, je malo. Še manj je raziskav na področju poučevanja glasbe slepih in slabovidnih otrok. Večina raziskovalcev ima namreč zelo malo ali nič izkušenj ali interesa za raziskovanje na tem področju. Razlog bi lahko bil tudi v tem, da se študenti, ki se izobražujejo za bodoči poklic učitelja glasbe ali inštrumenta s tem področjem v okviru šolanja