Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože Koropcc. 62001 Maribor, Mladinska í), Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Mari- bor, Partizanska 5. Tiskarna (Printing House): <GP Mariborski tisk, 62001 Ma- ribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. <ASOPIS LETNIK 46 ZA ZGODOVINO STR. 157—331 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 11 1975 Vsebina Contenta Hojon T.: Etbin Boje. (Nekrolog.) ! 157 Hojan T,: Etbin Boje. (Obituary.) Filipi= F.: Spomin na Dušana Ker- 159 Filipi= F.: In Memory of Dušan Ker- mavnerja, (Nekrolog.) mavner (Obituary.) Novak V.: Domoznansko in narodo- 162 Novak V.: Ethnographical and Et- pisna prizadevanja Draga Predana. hnological Ef.'orts of Drago Pro- ¡Nekrolog.) dan (Obituary.) Ožinger A.: Jakob Richter, (Nekro- 105 Ožinger J.: Jakob Richter. (Obituary.) log.) Kreft J.: Ciril Spindler. (Nekrolog.) ; 107 Kreft J.: Ciril Spindler. (Obituary.) Avsenak •.: Dr. Fran Vatovec. (Ne- 170 Avsenak •.: Dr. Fran Vatovec. (Obi- krolog.) tuary.) Mikl-Curk I.: Ob arheološkem topo- 172 Mikl-Curk I.: Or, the Archaeological graf Iran j u Haloz. Topography of Haloze. Curk J.: O srednjeveških zasnovah 183 Curk J.: The Beginnings of Ptuj and Ptuja in Maribora. Maribor in the Middle Ages. Simundi7 M.: Stvarni oblici i zna=e- 213 Simundi7 M.: Genuine Forms and nje nekoliko starohrvatskih osob- Meanings of Some Croatian Perso- nih imena. nal Names. Koropec J.: Vransko v srednjem 217 Koropec J.: Vransko in the Middle veku. Ages. Vrišer S.: Barok v Jarenini. 235 Vrišer S.: The Baroque at Jarenina. Škafar L: Madžari o prvih štirih 246 Škafar I.; The Magyars on the First knjigah MikloSa Kuzml=a. Four Books by Mikloa Küzmlc. Som J.: Solno meja na Dravinji. 259 Som J.: The Salt Boundary on the Dravinja. Glazer J.: K razstavi rokopisov v Vi- 270 Glazer J.: To the Exhibition of Ma- sokoäolski in študijski knjižnici v nuscript at the University and Re- Mariboru. search Library at Maribor. Richter J,: Distribucija Slomškove 283 Richter J.: The Distribution of Slom- knjige Blashe ino Neshiza. šek's Book »Blashe ino Neshiza*. Hojan T.: Delež u=iteljstva pri slo- 298 Hojan T.: Teocher's Participation in venskih knjižnih zbirkah zo mladi- Slovene Book-Collections for the no do leto 1914. Young till 1914. Zorn T.: Glas pravice — prvi sloven- 323 Zorn T.: »Glas pravice« (»Voice of ski <asnik na avstrijskem Koro- Justice«) — the First Slovene Pa- škem pO plebiscitu. per after the Plebiscite in Austrian Carinthia. Mlinaric J.: Mednarodni kulturno- 330 Mlinaric J.: International Sympo- zgodovinski simpozij Modln ci. 5. sium ior History of Civilisation Maribor 1973. (Poro=ilo.) Mogersdorf. 5. Maribor 1973. (Re- port.) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts* In »America: History and Life«. Abstracts of articles in this review are included in »Historical Abstracts* and »Ame- rica: History and Life«. Na naslovni strani je risba Maribor v srednjem veku. (Jože Curk: O srednjeveških zasnovah Ptuja In Maribora, str. 20G). Redakcija tega zvezka je bila kon=ana oktobra 1975. Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. ETBIN BOJC Predzadnji dan lanskega leta je v Ljubljani umri profesor Etbin Boje. Rojen je bil leta 1906 v Va=ah pri Litiji. Osnovno šolo je obiskoval v Dobre- poljah na Dolenjskem, gimnazijo pa v Ko=evju. Leta 1931 je kon=al študije na ljubljanski univerzi, na kateri je diplomiral iz pedagogike, filozofije in slavi- stike. S pou=evanjem je za=el na ženskem u=iteljiš=u pri uršulinkah v Skofji Loki, leta 1935 je bil sprejet na državno u=iteljiš=e v Ljubljani, leto dni kasneje pa je bil premeš=en na III. državno gimnazijo, ki je bila nanovo odprta za Bežigradom. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v zloglasnem koncentracijskem taboriš=u na Eabu. Po vojni je služboval v Domžalah in na srednji gradbeni šoli v Ljubljani, kjer je bil leta 1968 upokojen. Delo Etbina Bojea je zelo obsežno in raznoliko. V dijaških in študentskih letih je sodeloval v katoliškem mladinskem gibanju in bil nekaj =asa tudi pred- sednik Slovenske dijaške zveze. Ta zveza je izdajala svoj =asopis RAST, kate- rega je od leta 1927 do 1931 urejal Boje. Pred vojno je sodeloval s svojimi pri- spevki v Slovenskem u=itelju, =asu, Domu in svetu, Mentorju, Pedagoškem letopisu in drugih publikacijah. Ze od svojih študentskih let dalje se je posve=al prou=evanju življenja in dela Antona Martina Slomška. Leta 1932 je izšla njegova svetosavska naloga Slomšek naš duhovni vrtnar, leta 1940 pa je skupaj z Luko Kramolcem napisal priro=nik za Slomškove proslave »Slava Slomšku«. Daljše razprave o Slomšku je objavljal tudi ob stoletnici njegove smrti leta 1962 v Novi poti. Tega leta je izšla v založbi Mohorjeve družbe tudi »Knjiga o Slomšku«, katero je napisal v sodelovanju s Francem Hrasteljem. V tej knjigi je podpisan s psevdonimom Janez Poljanec. V njej je poudaril Slomškov pomen za slovenski narod, obrav- naval njegova dela in objavil literaturo o Slomšku. Drugo obsežnejše podro=je njegovega dela je zgodovina slovenskega šolstva. Leta 1935 se je zavzemal za obnovitev Slovenskega šolskega muzeja, ki je bil leta 1910, potem ko so ga petkrat preselili, opuš=en. Glede na neke obljube je bilo nekaj upanja, da bo šolski muzej dobil prostore v nanovo ustanovljenem Mestnem muzeju. V tem upanju je Boje napisal za Pedagoški letopis <lanek: Na=rt za šolski muzej, vendar ta na=rt ni bil uresni=en. Na- slednje leto je napisal še ve= =lankov o šolskih muzejih. Najprej je izšel v Slo- venskem u=itelju njegov =lanek o tem, kako so ustanovili svoj Šolski muzej Poljaki, nato je pisal o zgodovini opuš=enega slovenskega šolskega muzeja ter o zagrebškem, beograjskem in drugih evropskih šolskih muzejih. Zanimal se je tudi za biografijo slovenskih u=iteljev. Prou=eval je obsežno gradivo, ki ga je v rokopisu zapustil šolski nadzornik Josip Novak. Leta 1935 je v Pedagoškem letopisu objavil =lanek o Novaku in njegovem delu ter se zavzemal za izpopolnitev in objavo njegovega rokopisa, ki je obsegal 1185 bio- 158 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. S.lflTñ grafi] u=iteljev, ki so pou=evali na Kranjskem od 13. stoletja do leta 1869. Po- zneje se je lotil izpopolnjevanja Novakovega rokopisa Boje sam in za=el zbirati podatke tudi za u=itelje na Štajerskem. Biografije u=iteljev je objavljal leta 1970 v Novi poti, od leta 1971 dalje pa v Glasniku slovenskega duhovniškega društva. Njegovo delo s tega podro=ja je ostalo nedokon=ano, smrt ga je usta- vila pri =rki R. Se mesec dni pred smrtjo je zahajal v Slovenski Šolski muzej in iz šolskih kronik vztrajno zbiral podatke za nadaljnje delo. Mnogo svojih prispevkov je posvetil tudi zgodovini posameznih šol. Tako je leta 1964, ob stoletnici domžalske osnovne Sole, objavil v Ob=inskem glasni- ku prispevek Zgodovinski razvoj šolstva v Domžalah, v ptujskem zborniku Poetovio leta 1969 =lanek Doneski h gradivu za zgodovino šolstva na obmo=ju sedanje ob=ine Ptuj in v publikaciji: 50 let slovenske gimnazije v Ko=evju =lanek Prvi dijaki in maturanti slovenske gimnazije v Ko=evju. O zgodovini šolstva v ko=evskem okraju ob 100-letnici šolske reforme je pisal leta 1969 v reviji Nova pot, o šolah v grosupeljski ob=ini pa v Zborniku ob=ine Grosuplje leta 1970. O šolah in u=iteljih na slovenskem Štajerskem pred 100 leti je pisal v <asopisu za zgodovino in narodopisje v letih 1971 do 1974. Pisal je tudi razne jubilejne =lanke in nekrologe znanih slovenskih peda- gogov, tako: Ljudevita Stiasnega, Frana Jakli=a, dr. Franceta Vebra, Fortu- nata Lužarja in drugih. Številni so tudi njegovi =lanki o psihologiji in pedagogiki. O tem je izšla leta 1937 v založbi Jugoslovanske knjigarne samostojna publikacija: Struk- turna psihologija in pedagogika. To je bil pravzaprav izpopolnjen referat, ki ga je imel leta 1936 na u=iteljskem po=itniškem te=aju Pedagoškega društva v Ljubljani, objavljen pa je bil tudi v Slovenskem u=itelju. V tej razpravi je raz- lagal pojem strukture in strukturne psihologije, zgodovinski razvoj te smeri ter razmerje med strukturno psihologijo in moderno pedagogiko. Ve= vzgoj- nih <lankov je objavil v Slovenskem u=itelju, leta 1970 pa je v Novi mladiki izhajal v nadaljevanjih njegov prispevek Vzgoja v naših dneh. Ob dolgoletnem pou=evanju slovenš=ine se mu je tudi s tega podro=ja po- rajalo mnogo vprašanj in idej, zato so številni tudi njegovi <lanki o pouku slovenš=ine v šolah. Objavljal jih je zlasti v letih 1955 in 1956 v revijah Jezik in slovstvo, Sodobna pedagogika in Naši razgledi. Napisal je tudi mnogo ocen in poro=il ob izidu raznih pedagoških publi- kacij. Naslednje podro=je njegovega plodnega dela se nekoliko razlikuje od prejš- njih. Zanimal se je namre= tudi za ljudske pregovore. O tem jo napisal lepo šte- vilo =lankov, ki so izhajali v letih 1971 in 1972 v Novi mladiki. Svojo delo s tega podro=ja je zbral in ga je leta 1974 izdala Državna založba Slovenije pod na- slovom Pregovori in reki na Slovenskem. V knjigi jo zbral tudi dotedanjo lite- raturo o pregovorih. Zadnja leta je objavil v Zborniku ob=ine Grosuplje nekaj svojih spominov. Leta 1974 je pisal o internirancih na Rabu, spomine na svoja otroška leta pa je objavljal v letih 1973 do 1975 pod naslovom Mladost v Dobrepoljah. Ze površen pregled njegovega dela pri=a o izredni delavnosti in vsestranosti pokojnega profesorja Bojea, ki bi nam nedvomno odkril še prenekatero zani- mivost iz naše zgodovine. Tatjana Hoj an FRANCE FlLII'lC, SPOMIN NA DUSANA KEIÏMAVNEIUA 159 SPOMIN NA DUSANA KERMAVNERJA 7. XII. 1903—11. VI. 1975 Beseda se ustavlja, še vedno me prevzame =udna tesnoba, ko mi spomin se- že k smrti Dušana Kermavnerja.