DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Časopis Za Zgodovino in Narodopisje • - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev. Rim- ljani so v svojih širo ko po tez n ih strateških zasnovah tudi to obmo=je pritegnili v svoj na=rtno obvladani državni prostor, mu s=asoma poudarili nov prehodni pomen, z rednimi vplivi iz mati=ne dežele pa razbili njegovo lokalno zaprtost. Iskra takega razvoja se je vžgala že v prvem stoletju pred n. št, ki ni bilo pomembno samo zaradi vprašanja odnosov Keltov do doma<ega prebivalstva oziroma njihove asimilacije v avtohtonem okolju, temve= tudi zaradi nastajajo- =ih stikov z Rimljani iz Italije. Pobuda zanje je prišla z juga in je spo=etka ob- segala predv&em trgovsko zamenjavo, o kateri so splošni podatki dovolj znani.2 Novejša raziskovanja na Koroškem so pokazala, kakšno vlogo so pri tem igrale velike trgovske družine iz Akvileje ter sploh akvilejski libertini, trgovanje s sužnji pa nam vsaj rahlo odgrinja zaveso nad družbeno ureditvijo jugovzhodno- alpskih plemen v =asu pred rimsko osvojitvijo teh krajev.• Takih splošnih ugotovitev žal ne moremo zadovoljivo preverjati po najdbah ob Dravi in Muri in zlasti ne na mariborskem obmo=ju. Povezave med izteka- jo=im so prazgodovinskim =asom in obdobjem rimske civilizacije so tukaj kaj skromne. Sode= po dosedanjih najdbah, sta bili v 1. stol. pred n. št. še vedno obljudeni zlasti obe gradiš=i — Postela in gradiš=e pri Limbušu, kako je bilo z morebitnimi keltskimi zaselki ob grobovih (ali grobiš=ih?) na Pobrežju in pri Bresternici, pa ni znano.4 Nezanesljive so tudi posami=no najdbe keltskega de- narja ob Mariboru, =eprav se zdi, da bi npr. keltski zlatnik s Pla=kega vrha lah- ko že bil predhodnik poznejše trgovske poti med mariborskim krajem in Lip- niškim poljem.5 Izhodiš=e za tako domnevanje bi lahko poleg Postele bila tudi prazgodovinska naselbina na Frauenbergu pri Lipnici, =e je v poslednjem pred- rimskem =asu res imela poudarjen pomen," zlasti glede na vlogo Keltov in 159 :,: ; '-.•'•- .írl'Z^'Vúv*--' '~' MARIBOR V ANTIKI -vh:Vrv,ìyv- ^' i-- *>VW« • " /t.* • •'-.•-:•, .il -/-.-',• :.-.•.•-• :"-í- •• • .. •- . í.' , •-':ä* >••"''- •' "^'••'.•••''KAMNICA ,~7 • -.'' . • " • • '' ••-.. '•",'< ''X' • ' '' '•'-",. '• • - *• ' \ '• •••••• '•••';•. 'SÍW.1' rt KOSAKl', .' . .'.--..".*.•.,• .• ! '. \. '.V' I% : '''-•"• > :S;'Ií; ' '..-• '•>/'" •'•-'':'\ "'' • ••ff- •-..•CENTER Lje//\fev"S <' Vir .'-~"> •.''' CELE5tfiWs ® STUDENCI TSBOR POBBEÍJE TEîMO RMWNJE v. '%•"'^•~c\;-':f.?:£¿J#-r^ii.K' . RUVANJE ^ *? ?•• • !,'••') 'V.V •' •••••• ® ® Mim.Atffflft _ CE /" • •,*•-/'• .^.-:---,-.^r (posamiîni predmeti, ^ novo, • ostanki stavb, • gomile, l_J plani grobovi,(¿)marmorni kamni. ? nepojasrijer S]. 1. Arheoloäka karta antiÈnih najdläö bližnji potek tako imenovane »jantarske poti«.' Ker pa ta trgovska pot med Ita- lijo in severno Panonijo ni vodila prek Lipniškega polja, temve= vzhodneje od tod prek Ptuja in Radgone proti Donavi pri Karnuntu, je imelo prazgodovinsko prebivalstvo okrog Lipnice in s tem tudi tisto v mariborskem okolišu z Rimlja- ni na jugu le bolj lokalne trgovske zveze. Tudi =e so bila prazgodovinska nase- lja ob Solbi res povezana z Italijo po domnevani poti =ez Radelj ter prek južne Koroške, se zdi za neposredno predrimsko obdobje, zlasti z ozirom na keltsko poselitev ravnin, usmeritev prek Maribora in Celja verjetnejša.8 Ob tej — za sedaj še nedokazani — domnevi bi se bil torej že v predrimskem =asu pri=enjal izoblikovati tisti prehodni pomen mariborskega kraja, ki je v novejši dobi tudi pospešil njegov razcvet. Za sedaj še tod ne poznamo nobenih zanesljivih anti=nih najdb iz tega =asa. V »nekem kamnolomu pri Radvanju« najden bakren grški novec iz =asa 130—80 pred n. št. nima znanih podrobnejših najdiš=nih podatkov, zato mu ne moremo pripisovati kakega dolo=nejšega pomena, =eprav utegne biti v zvezi prav tako s Kelti kakor z Rimljani.* Nekaj v mariborskem muzeju zbranih republikanskih 160 novcev je tudi brez najdiš= in bržkone sploh ne izvira iz tega obmo=ja, kar po- meni, da jih ne moremo uporabiti za razlago rimskih trgovskih vezi naših kra- jev pred zasedbo, podobno pa velja tudi za republikanske novce z Lipniškega polja in verjetno tudi iz Ptuja, saj so bili najdeni ve=inoma že v ruševinah rim- skih stavb iz poznejšega =asa.10 Doslej je le W. Schmid ugotavljal rimski vpliv iz 1. stol. pred n. Št. po otipljivejših tvarnih prvinah, ko mu je pripisoval uvedbo lon=arskega kolovra- ta, anti=no obliko kova=nice pri hiši • in pokrivanje strehe svetiš=a z rimsko opeko na Posteli.11 Pri tem je treba takoj pribiti, da so vrteno keramiko na Posteli verjetno uveljavili že Kelti, ki so medtem že živeli v deželi.12 Tudi =a- sovna opredelitev Schmidovega svetiš=a — po naši presoji — še ne velja za tako dokon=no, da ne bi bilo mogo=e dvomiti o njegovem nastanku v predrim- skem =asu." Ne glede na to pa je imela Postela s svojo v rimski =as trajajo=o naselitvijo in izpostavljeno lego ob vzhodnem Pohorju prav gotovo najve= mož- nosti, da je prišla v stik z dobrinami rimske civilizacije še pred prihodom rim- skih vojska. Pri tem bi jo bila lahko prekosila le kakšna keltska oziroma laten- ska naselbina na ravnini, vendar v mariborskem okolišu doslej še nobene ne poznamo. Po tem, kar je znanega s Postele oziroma iz mariborskega kraja na sploh, pa je videti, da so bili taki predzasedbeni rimski vplivi kaj skromni. Zato smemo sklepati, da je bila trgovska pot ob vzhodnem Pohorju o=itno le šibkega pomena, saj ni podatkov, da bi noriški kraji v spodnjem avstrijskem Pomurju bili dajali Rimljanom v izdatnejši meri katere izmed tistih proizvodov, ki jih o trgovanju z Norikom in Panonijo omenjajo anti=ni viri.11 Po mirni priklju=itvi Norika v letih 16—15 in vojaški osvojitvi Panonije do Donave v letih 12—9 pred n. št. je bilo dotlej v celoti noriško Podravje, pri- padajo=e prototipu države podobni zvezi plemen z anti=nim poimenovanjem »regnum Noricum«, kmalu razdeljeno na dvoje pokrajinskih enot z bistveno razli=no upravo. Avstrijsko Pomurje je pri tem vsaj do Cmureka v celoti pri- padlo Noriku kot samoupravni zavezniški deželi pod rimskim pokroviteljstvom, medtem ko je prišla Panonija pod neposredno vojaško upravo. <ez vzhodno Podravje je bila potegnjena umetna, a najbrž ne prav strogo potekajo=a meja, ki je zato v podrobnostih tudi ni mogo=e ugotoviti.15 Pri tej iz vojaških razlogov vplivani razmejitvi je Maribor z okolico verjetno ostal v Noriku, prav tako pa tudi pot, ki ga je povezovala s celjsko kotlino, in je bil tako morebiti odtegnjen neposrednemu vplivu Poetovija kot najpomembnejšega pokrajinskega središ=a v vzhodnem Podravju. Zato je bil najbrž vklju=en v mestno obmo=je okrog leta 70 po n. št. ustanovljenega municipija Flavia Solva.1" Kako je tod potekla priklju=itev k rimski državi in kakšne posledice je v za=etku imela, ne vemo. W. Schmid je sicer domneval, da je bila Postela »leta 16 pr. Kr. od Rimljanov osvojena«, vendar tega o=itno ne smemo razumeti v vo- jaškem smislu. Za tak ukrep bi bil prišel v poštev le oborožen odpor doma=inov, o =emer pa v arheoloških ostalinah tega najdiš=a, ob ugotovljeni mirni priklju^ =itvi Norika ter ob znanem taktiziranju Rimljanov v tej deželi tu ni niti zgo- dovinskih niti zanesljivih arheoloških dokazov." Videti je, da so se Rimljani lahko neovirano uveljavljali v prisvojeni pokrajini, ne da bi bile tod potrebne kakšne vojaške akcije ali celo vojaška posadka.18 V tem smislu se je tod — podobno kot v drugih predelih Norika z izjemo pomembnejših središ= — do klavdijskih upravnih reform okrog leta 45 po n. št. v glavnem nadaljeval še prazgodovinski na=in življenja, morebiti celo brez Rimljanov. Zato lahko =as med priklju=itvijo Norika in Klavdijevo vladavino, to je 60-letno dobo okupacije pred pri=etkom provincialne uprave, imenujemo tudi prehodno obdobje.18 Najdbe iz tega zgodnjega =asa so izredno redke in nam morebiti z edino izjemo Postele za sedaj nikjer ne kažejo neposrednih posegov Rimljanov v na- selja maloštevilnega doma=ega prebivalstva. Poleg razmeroma skromnih anti=- nih najdb na Posteli nam trenutno le nekaj prvih cesarskih novcev govori o prisotnosti rimskega sveta na mariborskem obmo=ju, a še to precej nezaneslji- vo.20 Tako borne in =asovno nenatan=no opredeljive najdbe nam seveda ne do- 161 RIMSKE NAJDBE NA POŠTE L • predmeti A (novci) • naprave 11 sonde •100 SO m SI.
Load more

Recommended publications
  • Odziv Prebivalcev Mestne Občine Murska Sobota Na Izboljšave V Javnem Potniškem Prometu
    Matej GABROVEC, Marjan LEP in Beno MESAREC: Odziv prebivalcev Mestne občine Murska Sobota na izboljšave v javnem potniškem prometu ODZIV PREBIVALCEV MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA NA IZBOLJŠAVE V JAVNEM POTNIŠKEM PROMETU Dr. Matej Gabrovec Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: [email protected] Dr. Marjan Lep Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Smetanova 17, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: [email protected] Beno Mesarec, univ. dipl. inž. gradb. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Smetanova 17, SI – 2000 Maribor, Slovenija e-naslov: [email protected] Izvleček V Sloveniji je v zadnjem desetletju značilen stalen upad povpraševanja in ponudbe javnega potniškega prometa. Med letoma 1991 in 2002 je po podatkih popisov prebivalstva delež uporabnikov javnega potniškega prometa med dnevnimi vozači na delo padel s 46 na 10 %. Posamezne lokalne skupnosti so se na ta negativen trend uporabe javnega prevoza odzvale z izboljšanjem ponudbe in/ali pocenitvijo javnega prevoza na svojem območju. V okviru mednarodnega projekta REDECON se je na območju Mestne občine Murska Sobota na posameznih linijah izvajal pilotni projekt izboljšave javnega potniškega prometa. V prispevku prikazujemo odziv prebivalcev na izboljšano ponudbo javnega potniškega prometa. Ključne besede: dnevna mobilnost, javni potniški promet, Prekmurje. RESPONSE OF THE INHABITANTS OF THE MURSKA SOBOTA CITY UNICIPALITY TO THE IMPROVEMENTS IN THE PUBLIC PASSENGER TRANSPORT Abstract Public passenger transport in the Republic of Slovenia is characterized by the fact that both supply and demand have been more or less steeply declining for the last 10 years. According to population censuses in 1991 and 2002 the share of public passenger transport users decreased from 46 to 10 %.
    [Show full text]
  • Proceedings Book
    PROCEEDINGS BOOK 5th International Conference on New Trends in Architecture and Interior Design APRIL 26-28, 2019 Istanbul/Turkey http://www.icntadconference.com/ 2 ICNTAD’2019 5th International Conference on New Trends in Architecture and Interior Design Istanbul/Turkey Published by the ICNTAD Secretariat Editors: Prof. Dr. Burçin Cem Arabacıoğlu ICNTAD Secretariat Büyükdere Cad. Ecza sok. Pol Center 4/1 Levent-İstanbul E-mail: [email protected]@gmail.com http://www.icntadconference.com ISBN: 978-605-66506-7-3 Conference organised in collaboration with Smolny Institute of the Russian Academy of Education Copyright @ 2019 AIOCICNTAD and Authors All Rights Reserved No part of the material protected by this copyright may be reproduced or utilized in any form or by any means electronic or mechanical, including photocopying , recording or by any storage or retrieval system, without written permission from the copyrights owners. 3 SCIENTIFIC COMMITTEE Prof. Dr. Barbara Camocini Polytechnic University of Milan – Italy Prof. Dr. Birgül Çolakoğlu İstanbul Technical University – Turkey Prof. Dr. Burçin Cem Arabacıoğlu Mimar Sinan Fine Arts University – Turkey Prof. Dr. Çiğdem Polatoğlu Yıldız Technical University – Turkey Prof. Dr. Demet Binan Mimar Sinan Fine Arts University – Turkey Prof. Dr. Deniz İncedayı Mimar Sinan Fine Arts University – Turkey Prof. Dr. Didem Baş Yanarateş İstanbul Arel University – Turkey Prof. Dr. Füsun Seçer Kariptaş Haliç University – Turkey Prof. Dr. Gül Koçlar Oral İstanbul Technical University – Turkey Prof. Dr. Gülay Zorer Gedik Yıldız Technical University – Turkey Prof. Dr. Gülay Usta İstanbul Kültür University – Turkey Prof. Dr. Gülşen Özaydın Mimar Sinan Fine Arts University – Turkey Prof Dr. İnci Deniz Ilgın Marmara University – Turkey Prof.
    [Show full text]
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above
    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
    [Show full text]
  • A Muravidéki Magyarság 1918-1941
    Pécsi Tudományegyetem Bölcsészettudományi Kar Modernkori Történelem Tanszék Doktori program GÖNCZ LÁSZLÓ A MURAVIDÉKI MAGYARSÁG 1918-1941 Doktori disszertáció (PhD) Konzulens tanár: Dr. Ormos Mária akadémikus, egyetemi tanár Dr. Polányi Imre, egyetemi tanár Lendva - 2000 TARTALOM Előszó Göncz László monográfiájához I. BEVEZETŐ I. 1. A Mura mente 20. századi történelmi kutatásának általános jellege, szempontjai I. 2. A Mura mente a századforduló időszakában (egykori és mai véleményekkel illusztrálva) I. 3. Néhány általános szempont ismertetése a Muravidék elcsatolásának körülményeiről és az esemény értelmezéséről II. AZ ELSŐ VILÁGHÁBORÚ VÉGÉTŐL A TRIANONI BÉKESZERZŐDÉS MEGKÖTÉSÉIG II. 1. 1918 novemberétől a Károlyi-kormány bukásáig - Autonómia-tervezetek a Muravidéken II. 2. A proletárdiktatúra időszaka és a Mura mente elcsatolása II. 3. Élet az új határ mentén III. HATÁRMEGÁLLAPÍTÁS A MURA MENTI TÉRSÉGBEN IV. A MURAVIDÉKI MAGYARSÁG POLITIKAI, TÁRSADALMI ÉS GAZDASÁGI ÉLETE A KÉT VILÁGHÁBORÚ KÖZÖTT IV. 1. A muravidéki magyarság a politika tükrében IV. 2. A magyarság társadalmi helyzetének jellemzői IV. 3. Muravidék és a muravidéki magyarság gazdasági életének jellemzői a két világháború között IV. 4. A muravidéki magyarság művelődési tevékenysége és a magyar nyelvű sajtó a két világháború között IV. 5. A muravidéki magyarság vallási élete a két világháború között IV. 6. A földreform és a betelepítések (kolonizáció) IV. 7. A muravidéki magyarság kivándorlása a két világháború között IV. 8. Oktatás V. A MURAVIDÉK VISSZACSATOLÁSA MAGYARORSZÁGHOZ
    [Show full text]
  • H Is to R Ič Ni S E M In
    12 Jure Volčjak 12 Lilijana Žnidaršič Golec Irena Selišnik Gentiana Kera Mojca Žagar Karer Anja Benko Historični seminar Silvo Torkar 15 € Historični seminar 12 http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf HISTORIČNI SEMINAR http://zalozba.zrc-sazu.si HS_12_OVITEK.indd 1 11. 04. 2016 12:34:21 Historični seminar 12 Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Ljubljana 2016 HS_12_konec.indd 1 11. 04. 2016 12:32:14 HISTORIČNI SEMINAR 12 Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Luka Vidmar, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana. Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Jezikovni pregled slovenskih delov besedila Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Prevod in jezikovni pregled angleških delov besedila Mitja Trojar Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Založil Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 150 Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-902-2, COBISS.SI ID=284384512. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.1(082) 930.85(082) HISTORIČNI seminar 12 / uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer ; [prevod Mitja Trojar]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 Dostopno tudi na: http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf ISBN 978-961-254-901-5 1. Šter, Katarina 284384000 © 2016, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
    [Show full text]
  • 78/97, Razglasni
    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
    [Show full text]
  • Wintersemester 2005/06
    UNIVERSITÄT WIEN PHILOLOGISCH-KULTURWISSENSCHAFTLICHE FAKULTÄT INSTITUT FÜR SLAWISTIK INSTITUTSBERICHT FÜR DAS AKADEMISCHE JAHR 2015/2016 (Berichtszeitraum: 01.10.2015 bis 30.09.2016) zusammengestellt von Mag. Sylvia Richter im Auftrag von Univ.-Prof. Mag. Dr. Dr. h.c. Alois WOLDAN Institutsvorstand Juni 2017 Inhalt 1. Mitarbeiterinnen und Mitarbeiter ....................................................................................... 3 2. Lehre .................................................................................................................................. 5 2.1. HörerInnenstatistik ...................................................................................................... 5 2.1.1. HörerInnen WS 2015 ............................................................................................... 5 2.1.2. HörerInnen SoSe 2016 ............................................................................................. 5 2.2. Lehrveranstaltungen .................................................................................................... 5 2.2.1. Wintersemester 2015 ................................................................................................ 5 Lehrveranstaltungen aus dem Bachelorprogramm ............................................................. 5 Lehrveranstaltungen aus dem Masterprogramm ................................................................ 7 Lehrveranstaltungen aus der Fachdidaktik ......................................................................... 8 2.2.2.
    [Show full text]
  • Vienna As a Sculptural Centre in the Long Nineteenth Century Current Research on Sculpture in Central Europe
    Vienna as a Sculptural Centre in the Long Nineteenth Century Current Research on Sculpture in Central Europe Ingeborg Schemper-Sparholz and Caroline Mang, eds. Abstract The Vienna Art Academy has always at- Still, the networks of sculptors in the capital tracted budding artists from all over the Em- and the crown lands during these decades pire, especially after the reform in 1872. Sim- have been not explored enough. This is not a ilarly, the School of Arts and Crafts in Vienna matter of purely art-historical questions; played an important role from its foundation rather, the national question plays an in 1867. It served as a model for such institu- important role. An international group of tions in the crown lands, including Zagreb, researchers is now tackling these connections, Budapest and Prague. At the same time, the a century after the collapse of the Austro- project of the Vienna Ringstraße, in which Hungarian Empire and decades after the end many professors from the academy were in- of the partial division of Europe by the Iron volved, offered the prospect of commissions. Curtain. RIHA Journal 0260 | 10 July 2021 DOI: https://doi.org/10.11588/riha.2021. 1 . 8 1885 RIHA Journal 0260 | 10 July 2021 [1] Und er ging nach Hause und ließ die Büste des Kaisers Franz Josef aus dem Keller holen, und er stellte sie auf, vor dem Eingang zu seinem Haus. Und vom nächsten Tage an – als hätte es keinen Krieg gegeben – als gäbe es keine neue polnische Republik – als ruhte der alte Kaiser nicht längst schon in der Kapuzinergruft – als gehörte dieses Dorf Lopatyny noch zu dem Gebiet der alten Monarchie: zog jeder Bauer, der des Weges vorbeizog, den Hut vor der sandsteinernen Büste des alten Kaisers.
    [Show full text]
  • Zive Naj Vsi Narodi K I Hrepene Docakat Dan D E Koder Sonce Hodi P Repir I Z Sveta Bo Pregnan D E Rojak P Rost Bo Vsak N E Vrag
    12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje Povzetki prispevkov 12th Slavic Linguistics Society Annual Meeting Book of Abstracts XII ежегодная конференция Общества славянского языкознания Тезисы докладов Ljubljana, 21.–24. 9. 2017 v / / Zive naj vsi narodi / / / K i hrepene docakatv dan , / / / D e koder sonce hodi , / / P repir/ iz sveta bo/ pregnan , / D e rojak / P rost bo vsak , / / / N e vrag, le sosed bo mejak. 12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje: Povzetki prispevkov 12th Slavic Linguistics Society Annual Meeting: Book of Abstracts XII ежегодная конференция Общества славянского языкознания: Тезисы докладов ISBN: 978-961-05-0027-8 Urednika / Editors / Редакторы: Luka Repanšek, Matej Šekli Recenzenti / Peer-reviewers / Рецензенты: Aleksandra Derganc, Marko Hladnik, Gašper Ilc, Zenaida Karavdić, Simona Kranjc, Domen Krvina, Nina Ledinek, Frančiška Lipovšek, Franc Marušič, Tatjana Marvin, Petra Mišmaš, Matic Pavlič, Анастасия Ильинична Плотникова / Anastasiia Plotnikova, Luka Repanšek, Михаил Николаевич Саенко / Mikhail Saenko, Дмитрий Владимирович Сичинава / Dmitri Sitchinava, Vera Smole, Mojca Smolej, Marko Snoj, Petra Stankovska, Andrej Stopar, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, Mitja Trojar, Mladen Uhlik, Mojca Žagar Karer, Rok Žaucer, Andreja Žele, Sašo Živanović Vodja konference / Conference leadership / Руководитель конференции: Matej Šekli Organizacijski odbor konference / Conference board / Оргкомитет конференции: Branka Kalenić Ramšak, Domen Krvina, Alenka Lap, Oto Luthar, Tatjana Marvin, Mojca
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
    [Show full text]
  • Acta Histriae 27, 2019, 2
    ACTA HISTRIAE 27, 2019, 2 UDK/UDC 94(05) ACTA HISTRIAE 27, 2019, 2, pp. 199-370 ISSN 1318-0185 UDK/UDC 94(05) ISSN 1318-0185 (Print) ISSN 2591-1767 (Online) Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper Società storica del Litorale - Capodistria ACTA HISTRIAE 27, 2019, 2 KOPER 2019 ACTA HISTRIAE • 27 • 2019 • 2 ISSN 1318-0185 (Tiskana izd.) UDK/UDC 94(05) Letnik 27, leto 2019, številka 2 ISSN 2591-1767 (Spletna izd.) Odgovorni urednik/ Direttore responsabile/ Darko Darovec Editor in Chief: Uredniški odbor/ Gorazd Bajc, Furio Bianco (IT), Flavij Bonin, Dragica Čeč, Lovorka Čoralić Comitato di redazione/ (HR), Darko Darovec, Marco Fincardi (IT), Darko Friš, Aleksej Kalc, Board of Editors: Borut Klabjan, John Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Aleš Maver, Darja Mihelič, Edward Muir (USA), Egon Pelikan, Luciano Pezzolo (IT), Jože Pirjevec, Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), Vida Rožac Darovec, Andrej Studen, Marta Verginella, Salvator Žitko Uredniki/Redattori/ Editors: Gorazd Bajc, Urška Lampe, Arnela Abdić Prevodi/Traduzioni/ Translations: Urška Lampe (slo.), Gorazd Bajc (it.), Petra Berlot (angl., it.) Lektorji/Supervisione/ Language Editor: Urška Lampe (angl., slo.), Gorazd Bajc (it.), Arnela Abdić (angl.) Stavek/Composizione/ Typesetting: Založništvo PADRE d.o.o. Izdajatelja/Editori/ Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente© Sedež/Sede/Address: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, SI-6000 Koper-Capodistria, Garibaldijeva 18 / Via Garibaldi 18 e-mail: [email protected]; www.zdjp.si Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
    [Show full text]
  • Nacrt Razvoja 2015
    STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 ELES, d.o.o. Direktor mag. Aleksander Mervar KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................ 6 1 UVOD ........................................................................................................................... 12 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR ................................................. 13 1.2 UPORABLJENI PODATKI ....................................................................................................... 14 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO .......................................................................... 14 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA .....18 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ........................................................................................ 18 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA .............................................................................. 28 3 NAPOVED PREVZEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN KONIČNIH MOČI .................................... 34 3.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBSEG PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................34 3.2 ZASNOVA SCENARIJEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE .......................................................
    [Show full text]