DOCSLIB.ORG

Zgodovinski Časopis - Letnik 49, Leto 1995, Številka 3 (100)

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zgodovinski Časopis - Letnik 49, Leto 1995, Številka 3 (100) GODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ZVEZEK ZČ, Ljul i, številka 3 (100), strani 337-514 in IX-XIV UDC 949.712(05) ZGODOVINSKI UDK ČASOPIS ORICAL RLVIEW- ISSN 0350-5774 GLASILO ZVEZE ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Uredniški odbor: dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (namestnik glavnega urednika) Nataša Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Peter Štih Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovo­ ljenjem uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 30.9.1995. Izdajateljski svet: dr. Milica Kacin-Wohinz, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, Samo Kristen, dr. Vasilij Melik, dr. Darja Mihelič, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, Prvenka Turk Prevodi: Niko Hudelja, Vlado Valenčič in Katja Sturm-Schnabl (nemščina), Lidija Berden (angleščina), Jožica Pire (italijanščina) Zunanja oprema: Neta Zwitter Sedež uredništva in uprave: Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Aškerčeva 2/1, tel.: (061) 17-69-210 Letna naročnina: za nečlane in ustanove 3900 SIT, za društvene člane 2700 SIT, za društvene člane- upokojence 2000 SIT, za društvene člane-študente 1350 SIT (vse za leto 1995) Cena tega zvezka v prosti prodaji je 1080 SIT Tekoči račun: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 50101-678-49040 Naročnina za tujino znaša za ustanove 80 DEM, za posameznike 55 DEM in za študente 35 DEM (ali ekvivalent v nacionalni valuti). Plačuje se na račun Zveze zgodovinskih društev Slovenije pri Novi Ljubljanski banki: 50100-620-133-27620-10295/4 Sofinancirajo: Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije Znanstveni inštitut Filozofske fakultete v Ljubljani Znanstveno-raziskovalni center SAZU Tisk: Tiskarna Slovenija, Ljubljana, november 1995 Naklada: 2000 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415- 348/92 mb. z dne 24. 4. 1992 šteje Zgodo­ vinski časopis za proizvod, od katerega se plačuje 5-odstotni prometni davek. ZGODOVINSKI ČASOPIS - LETNIK 49, LETO 1995, ŠTEVILKA 3 (100) KAZALO - CONTENTS Ob stotem zvezku Zgodovinskega časopisa (Vasilij Melik) 339—340 On Occasion of the 100th Number of Zgodovinski časopis-Historical Review RAZPRAVE - STUDIES Ferdo Gestrin, Slovani v Pesaru od 15. do 17. stoletja 341-351 Slavs in Pesaro in the 15th-17th Century Stane Okoliš, Izseki iz zgodovine Loža in okolice (1. del) 353-378 Fragments from the History of Lož-Laas (Part 1) Igor Grdina, Nekaj opazk o vlogi Primoža Trubarja v začetkih slovenskega knjižnega jezika . 379-398 Some Observations Considering the Role of Primož Trubar in First Stages of Slovene Literary Language Development Vlado V a 1 e n č i č, Statistični prikaz zemljiških gospostev na Kranjskem ob koncu 18. stoletja . 399-409 Statistical Survey of Seigniories in Carniola at the End of the 18th Century Katja S tur m-Sehn ab 1, Dunajska slavistika in njen prispevek k slovenski kulturi 411-420 Viennese Slavic Philology and Its Contribution to Slovene Culture France Kresal, Davki na Slovenskem od avstrijske davčne reforme 1896 do jugoslovan­ ske 1928 421-425 Taxes in Slovenia in the Time from the Austrian Tax Reform 1896 up to the Yugoslav One 1928 Marjeta Keršič-Svetel, Češko-slovenski stiki med svetovnima vojnama (2. del) 427-454 Czech-Slovenian Relations Between the World Wars (Part 2) Nevenka Troha, Politične usmeritve med primorskimi Slovenci v coni A Julijske krajine (1945-1947) 455-469 Political Views of Slovenes Living in Coastland in the Zone A of Julian March (1945-1947) JUBILEJI - ANNIVERSARIES France Kresal - šestdesetletnik (Miroslav Stiplovšek) 471-472 France Kresal — Sexagenarian IN MEMORIAM Miloš Rybâf (1928-1995) (Martin Žnideršič) 473-474 Prijatelju Milošu Rybâru v spomin (France M.Dolinar) 474-475 In Memory to My Friend Miloš Rybâr KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO ŽIVLJENJE - CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS 18. kongres zgodovinskih ved, Montreal, 27. avg.-3. sept. 1995 (Matjaž Klemenčič) . 477-480 18th International Congress of Historical Sciences, Montreal, 27th August-3rd Sep­ tember 1995 Mednarodni simpozij ob 50-letnici konca II. svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom »Primorska in Trst od Rapalla do londonskega memoranduma (1920—1954)« (Metka Gombač) 481-482 International Symposium at the 50th Anniversary of the End of the 2nd World War and Victory over Nazifascism "Coastland and Triest from Rapallo Treaty to London Memo­ randum (1920-1954)" XVI. arhivsko zborovanje Ptuj 95 (Metka Gombač) 482-484 XVIth Meeting of Archivists Ptuj 95 OCENE IN POROČILA - REVIEWS AND REPORTS Olga Janša-Zorn, Eva Holz, Nataša Kandus, Slovenian Historiography in Foreign Languages, published from 1918-1993 (Janez Stergar) 485-486 Paul Robert Magocsi, Historical Atlas of East Central Europe (Matjaž Klemenčič) . 486-487 Josef Holzer, Zgodovina Cerkve v stotih slikah (France M.Dolinar) 487-488 Željko Demo, Ostroghotic coinage from collections in Croatia, Slovenia and Bosnia & Herzegovina (Darko Knez) 489 Medioevo goriziano 1001-1500 (Branko Marušić) 489-490 Lojzka Bratuž, Manoscritti sloveni del Settecento (Branko Mar u šič) 490-491 Jože Maček, Schwizenova instrukcija za upravnike državnih posestev iz leta 1788 (Stane Granda) 491-492 Comparative Studies on Governments and Non-dominant Ethnic Groups in Europe, 1850-1940 (Damijana Zelnik) 492-497 Feliks J. Bister, Anton Korošec, državnozborski poslanec na Dunaju; Feliks J. Bister, »Majestät, es ist zu spät...« (Vasilij Melik) 497-498 Dušan Moravec, Novi tokovi v slovenskem založništvu: od Schwentnerja do prvih publikacij Akademije (Anja Dular) 499-500 Marko Kravos, Marko Pozzeto, Milan Pahor, Sandi Volk, Bogomila Kravos, Pavle Merku, Narodni dom v Trstu 1904-1920 (Boris M. Gombač) 500-501 Marta Verginella, Alessandro Volk, Katja Colja, Ljudje v vojni. Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem (Boris M. Gombač) 501-503 Bogdan Žolnir, Mile Pavlin, Protifašistični odpor: Koroška - od začetkov vstaje do konca leta 1943 (Boris Jesih) 503-504 Jože Gregorio, Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja (Stane Granda). 504-505 OBVESTILA - INFORMATIONS Obvestila o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez Stergar) 507-509 Informations on the Issuing of Zgodovinski časopis - Historical Review Statistika prejemnikov Zgodovinskega časopisa (Rok Stergar) 510 Statistics of Zgodovinski časopis - Historical Review Recepients IZVLEČKI - ABSTRACTS Izvlečki razprav in člankov v Zgodovinskem časopisu 49, 1995, 2 in 3 IX—XIV Abstracts from Papers and Articles in Historical Review 49, 1995, 2 and 3 ZGODOVINSKI ČASOPIS 49 • 1995 3 • 339-340 339 OB STOTEM ZVEZKU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA Tale tretja številka 49. letnika je obenem stoti zvezek Zgodovinskega časopisa. Čeprav ni v navadi, da bi obhajali jubileje zvezkov, naj nam bo vendarle dovoljeno zapisati nekaj zgodovinsko-spominskih besed. Najstarejši predhodnik Zgodovinskega časopisa, Mitteilungen des Historischen Vereins für Krain so začele izhajati 1. januarja 1846. Ta dan je natisnjen na prvi številki, ki je štela štiri strani velikega formata. Vsak mesec je prinesel novo številko; ene so imele po štiri, druge po osem strani, prvi letnik skupaj 76 strani1. Mesečnemu izhajanju so ostale Mitteilungen zveste večino svojega življenja. V 23 letnikih (1846-1868) je izšlo lepo število 215 zveščičev. Največji letnik je imel 166 strani (1857)2. Muzejsko društvo je bilo sicer starejše od Historičnega, z izdajanjem pa je začelo poz­ neje. Najprej je izdal Dežman tri Jahreshefte (1856, 1858, 1862) in prvi letnik Mitteilungen (1866). Vsi štirje zvezki so bili nekakšni zborniki. Dva sta imela preko 200 strani oktava. Pravo nasprotje drobnih številk pri Historičnem društvu. Vsebina pa je bila skoraj v celoti pri­ rodoslovna. 2. julija 1885 se je Historično društvo razšlo oziroma spojilo z Muzejskim. Tako se je rodil drugi letnik Mitteilungen des Musealvereines für Krain (1889). Z njim se je začelo neprekinjeno izhajanje naših zgodovinskih časopisov. Združitev društev je povzročila enako­ vredno upoštevanje zgodovinskih in prirodoslovnih razprav. Od 4. do 7. letnika (1891 — 1894) je imel vsak del posebno paginacijo. Ko so, kot bomo videli, letne zvezke opustili in prešli na dvomesečno izhajanje, je bilo te stroge delitve konec. Anton Koblar, kurat v ljubljanski prisilni delavnici in arhivar v deželnem muzeju, je dosegel, da se je slovenščina uvedla v društvene publikacije. Poleg Mitteilungen so začela 1891 izhajati Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Prvi letnik je imel 86 strani in 3 raz­ prave, ki jih je vse napisal Koblar. Drugi letnik je imel že 160 strani in 6 razprav. Poleg Koblarja so jih prispevali Josip Apih, Anton Kaspret, Franc Kos in Simon Rutar. Ne smemo misliti, da so v Izvestja pisali Slovenci, v Mitteilungen pa Nemci. V obeh glasilih so bili pisci večinoma Slovenci. Prirodoslovnih razprav pa je bilo manj v Izvestjih kot v Mitteilungen. Na občnem zboru 21. junija 1892 je bilo sklenjeno, naj izhajajo Izvestja vsak drugi mesec na pri­ bližno dveh tiskovnih polah. Na ta način je izšel 3. letnik (1893) v šestih sešitkih, kakor so takrat rekli, na skupaj 256 straneh. Štirje sešitki so imeli po 40 strani, dva pa nekaj več. Malo pozneje, z letnikom 1895, so tudi Mitteilungen prešle na šest sešitkov na leto. To ni bilo tako lahko. Okrog začetka novega stoletja so tako Izvestja kot Mitteilungen prešla na dvojne šte­ vilke, tako da so večinoma izhajali po trije zvezki na leto. Mitteilungen so v 20 letnikih izdale 57 zvezkov, Izvestja
Load more

Recommended publications
  • H Is to R Ič Ni S E M In
    12 Jure Volčjak 12 Lilijana Žnidaršič Golec Irena Selišnik Gentiana Kera Mojca Žagar Karer Anja Benko Historični seminar Silvo Torkar 15 € Historični seminar 12 http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf HISTORIČNI SEMINAR http://zalozba.zrc-sazu.si HS_12_OVITEK.indd 1 11. 04. 2016 12:34:21 Historični seminar 12 Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Ljubljana 2016 HS_12_konec.indd 1 11. 04. 2016 12:32:14 HISTORIČNI SEMINAR 12 Uredniški odbor Katarina Keber, Katarina Šter, Luka Vidmar, Mojca Žagar Karer Znanstvena monografija je recenzirana. Uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Jezikovni pregled slovenskih delov besedila Katarina Šter in Mojca Žagar Karer Prevod in jezikovni pregled angleških delov besedila Mitja Trojar Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Založil Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada 150 Knjiga je prosto dostopna tudi v elektronski obliki (pdf), ISBN 978-961-254-902-2, COBISS.SI ID=284384512. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.1(082) 930.85(082) HISTORIČNI seminar 12 / uredili Katarina Šter in Mojca Žagar Karer ; [prevod Mitja Trojar]. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016 Dostopno tudi na: http://hs.zrc-sazu.si/eknjiga/HS12.pdf ISBN 978-961-254-901-5 1. Šter, Katarina 284384000 © 2016, Založba ZRC, ZRC SAZU Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta).
    [Show full text]
  • Wintersemester 2005/06
    UNIVERSITÄT WIEN PHILOLOGISCH-KULTURWISSENSCHAFTLICHE FAKULTÄT INSTITUT FÜR SLAWISTIK INSTITUTSBERICHT FÜR DAS AKADEMISCHE JAHR 2015/2016 (Berichtszeitraum: 01.10.2015 bis 30.09.2016) zusammengestellt von Mag. Sylvia Richter im Auftrag von Univ.-Prof. Mag. Dr. Dr. h.c. Alois WOLDAN Institutsvorstand Juni 2017 Inhalt 1. Mitarbeiterinnen und Mitarbeiter ....................................................................................... 3 2. Lehre .................................................................................................................................. 5 2.1. HörerInnenstatistik ...................................................................................................... 5 2.1.1. HörerInnen WS 2015 ............................................................................................... 5 2.1.2. HörerInnen SoSe 2016 ............................................................................................. 5 2.2. Lehrveranstaltungen .................................................................................................... 5 2.2.1. Wintersemester 2015 ................................................................................................ 5 Lehrveranstaltungen aus dem Bachelorprogramm ............................................................. 5 Lehrveranstaltungen aus dem Masterprogramm ................................................................ 7 Lehrveranstaltungen aus der Fachdidaktik ......................................................................... 8 2.2.2.
    [Show full text]
  • Hrvatski Film Između Nacionalizirane I Nacionalne Kinematografije Dugi Početak (1896
    Tomislav Šakić Hrvatski film između nacionalizirane i nacionalne kinematografije Dugi početak (1896. – 1941.) Kao rođendan filmskoga medija uzima se datum prvih javnih projekcija uz naplatu prikazivanja koje su, svojim patentiranim izumom cinématograp- he, 28. prosinca 1895. u pariškome Grand Caféu održala braća Auguste i Louis Lumière. Film se, kao senzacija koja je prvi put na ekranu prikazala živi pokret i stvarni svijet, širio brzo, pa su prve projekcije u Zagrebu odr- žane već 8. listopada 1896. aparaturom bečkoga kinopoduzetnika Samuela Hoffmana. Idući dan zagrebački Obzor upućeno je izvijestio o „Edisonovu idealu” (kako su izum najavile novine, iako je bila riječ o kinematografu Lumièreovih), tome – kako će ga iste novine nazvati nekoliko dana kasnije – „modernome čudovištu”: Žive fotografije. U dvorani „Kola” izložen je od jučer aparat, prozvan „Ki- nematograf” koji na sučelice namještenu ploču baca razne fotografske slike, na kojima se sve giblje: ljudi, životinje, kola, željeznica, biciklisti itd., pa je sve to tako savršeno, da misliš, da gledaš pravi život na ulicama i željeznicama. Sustav kinematografa jest, da se od prizora, koji se misli reproducirati, ne- čuvenom brzinom snimi na valjak nebrojeno snimaka (u jednoj minuti više hiljada) i tako se taj valjak smjesti u aparat, iz kojega se cielo gibanje, kako je snimljeno u naravi, odrazuje pomoću električnoga svjetla na ploči, smješteno naproti objektivu. Stvar je veoma interesantna i mi ju preporučujemo pažnji našega općinstva. (Škrabalo 1998: 23) Međutim, pitanje je ostavljaju li tada živuće slike dubljega kulturnog traga. Godine 1900. održana je prva javna priredba Umjetno znanstvenoga kazališta Urania, utemeljenoga na inicijativu predstojnika vladina Odjela 300 HRVATSKA NA PRVI POGLED za bogoštovlje i nastavu Izidora Kršnjavoga, a čiji je zadatak bio rad na javnom obrazovanju upravo pomoću modernih optičkih pomagala.
    [Show full text]
  • Call Number DVD-5801 BARNET, Boris Shchedroe Leto
    09 January 2020 SSEES DVDs Nos 5801-5900 Page 1 Call number DVD-5801 BARNET, Boris Shchedroe leto [The Generous Summer] [Bountiful Summer] Kievskaia kinostudiia khudozhestvennykh fil´mov, 1950; released 8 March 1951 Screenplay: Evgenii Pomeshchikov, Nikolai Dalekii Photography: Aleksei Mishurin Production design: Oleg Stepanenko, N. Iurov Music: German Zhukovskii Song lyrics: A. Malyshko Nazar Protsenko Nikolai Kriuchkov Vera Goroshko Nina Arkhipova Petr Sereda Mikhail Kuznetsov Oksana Podpruzhenko Marina Bebutova Ruban Viktor Dobrovol´skii Tesliuk Konstantin Sorokin Darka Muza Krepkogorskaia Kolodochka Evgenii Maksimov Prokopchuk Anton Dunaiskii Podpruzhenko Mikhail Vysotskii Zoological technician Alla Kazanskaia Ekaterina Matveevna Vera Kuznetsova Musii Antonovich Georgii Gumilevskii Dar´ia Kirillovna, his wife Tat´iana Barysheva 82 minutes In Russian with optional English subtitles DVD Region code Aspect ratio Languages Optional English subtitles Features Chapter selection Source Rare Films and More 09 January 2020 SSEES DVDs Nos 5801-5900 Page 2 Call number DVD-5802 BASOV, Vladimir Pavlovich Shchit i mech [Shield and Sword] Fil´m 1. Bez prava byt´ soboi [Film 1. Without the Right to be Yourself] Mosfil´m, Tvorcheskoe ob´´edinenie pisatelei i kinorabotnikov, with Defa, East Germany and Start, Poland, 1967; released 19 August 1968 AND Fil´m 2. Prikazano vyzhit´ [Film 2. Ordered to Survive] Mosfil´m, Tvorcheskoe ob´´edinenie pisatelei i kinorabotnikov, with Defa, East Germany and Start, Poland, 1967; released 19 August 1968 AND Shchit i mech [Shield and Sword] Fil´m 3. Obzhalovaniiu ne podlezhit [Film 3. Without the Right of Appeal] Mosfil´m, Tvorcheskoe ob´´edinenie pisatelei i kinorabotnikov, with Defa, East Germany and Start, Poland, 1967; released 2 September 1968 AND Shchit i mech [Shield and Sword] Fil´m 4.
    [Show full text]
  • Vienna As a Sculptural Centre in the Long Nineteenth Century Current Research on Sculpture in Central Europe
    Vienna as a Sculptural Centre in the Long Nineteenth Century Current Research on Sculpture in Central Europe Ingeborg Schemper-Sparholz and Caroline Mang, eds. Abstract The Vienna Art Academy has always at- Still, the networks of sculptors in the capital tracted budding artists from all over the Em- and the crown lands during these decades pire, especially after the reform in 1872. Sim- have been not explored enough. This is not a ilarly, the School of Arts and Crafts in Vienna matter of purely art-historical questions; played an important role from its foundation rather, the national question plays an in 1867. It served as a model for such institu- important role. An international group of tions in the crown lands, including Zagreb, researchers is now tackling these connections, Budapest and Prague. At the same time, the a century after the collapse of the Austro- project of the Vienna Ringstraße, in which Hungarian Empire and decades after the end many professors from the academy were in- of the partial division of Europe by the Iron volved, offered the prospect of commissions. Curtain. RIHA Journal 0260 | 10 July 2021 DOI: https://doi.org/10.11588/riha.2021. 1 . 8 1885 RIHA Journal 0260 | 10 July 2021 [1] Und er ging nach Hause und ließ die Büste des Kaisers Franz Josef aus dem Keller holen, und er stellte sie auf, vor dem Eingang zu seinem Haus. Und vom nächsten Tage an – als hätte es keinen Krieg gegeben – als gäbe es keine neue polnische Republik – als ruhte der alte Kaiser nicht längst schon in der Kapuzinergruft – als gehörte dieses Dorf Lopatyny noch zu dem Gebiet der alten Monarchie: zog jeder Bauer, der des Weges vorbeizog, den Hut vor der sandsteinernen Büste des alten Kaisers.
    [Show full text]
  • Zvonimir Rogoz ‡ Hrvatski Glumac, Prvak Ëeπkog Kazaliπta
    Hasan ZAHIROVI∆ Pregledni znanstveni rad. Filozoficko-pqírodovédecká fakulta, PrihvaÊen za tisak 2. 11. 2020. Slezská univerzita, Opava Zvonimir Rogoz ‡ hrvatski glumac, prvak Ëeπkog kazaliπta Svoje najbolje godine sam posvetio Ëeπkom narodu. æivljava kao pomoÊnik u cirkuskoj druæini Vaπati, koja Zvonimir Rogoz je tada radila za uskrπnje blagdane u velikoj spiljskoj dvorani Postojnske jame.3 Negdje oko 1904. godine I. nastupa u prvoj predstavi Quo vadis domine? putu- juÊeg teatra pod vodstvom direktora Leona Draguti- Kazaliπni i filmski glumac, redatelj, pedagog, noviÊa (1873‡1917) statirajuÊi kao rimski vojnik i prevoditelj, “kulturni ambasador”, Zvonimir Rogoz krπÊanin. Scenska slava nije dugo potrajala jer su (10. listopada 1887 ‡ 6. veljaËe 1988)1 pripada dvama trojica prijatelja naturπËika, meu njima i Rogoz, pali umjetniËkim podnebljima ‡ juænoslavenskom i sred- nelagodno sa scene, πto je izazvalo veliki smijeh publi- njoeuropskom; redovno je igrao na hrvatskim, slo- ke, a mladiÊi su se natjerali u bijeg iz prepune sale venskim i Ëeπkim kazaliπnim scenama i sudjelovao u Braunova hotela “Paromlina” u –urevcu. mnogobrojnim svjetskim filmskim produkcijama. Godine 1906. odlazi u BeË snadom da Êe od njega U devetoj godini ostao je siroËe (bio je sin odvjet- postati veliki trgovaËki poslovoa; πkolovanje poËinje niËkog koncipijenta) i nekoliko puta mijenja svoj dom u privatnoj trgovaËkoj πkoli, ali nakon kraÊeg vremena i πkolu u djetinjstvu, od Zagreba, Koprivnice do –ur- susreÊe se sVladimirom MajheniÊem, buduÊim teno- evca. Kako piπe u svojim memoarima Mojih prvih rom zagrebaËke opere, te zajedno snjim poËinje studi- sto godina2 veÊinom je æivio kod strica ili tetke gdje rati glumu kod profesora Viktora Emanuela Früh- se radilo na imanju.
    [Show full text]
  • Zive Naj Vsi Narodi K I Hrepene Docakat Dan D E Koder Sonce Hodi P Repir I Z Sveta Bo Pregnan D E Rojak P Rost Bo Vsak N E Vrag
    12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje Povzetki prispevkov 12th Slavic Linguistics Society Annual Meeting Book of Abstracts XII ежегодная конференция Общества славянского языкознания Тезисы докладов Ljubljana, 21.–24. 9. 2017 v / / Zive naj vsi narodi / / / K i hrepene docakatv dan , / / / D e koder sonce hodi , / / P repir/ iz sveta bo/ pregnan , / D e rojak / P rost bo vsak , / / / N e vrag, le sosed bo mejak. 12. letno srečanje Združenja za slovansko jezikoslovje: Povzetki prispevkov 12th Slavic Linguistics Society Annual Meeting: Book of Abstracts XII ежегодная конференция Общества славянского языкознания: Тезисы докладов ISBN: 978-961-05-0027-8 Urednika / Editors / Редакторы: Luka Repanšek, Matej Šekli Recenzenti / Peer-reviewers / Рецензенты: Aleksandra Derganc, Marko Hladnik, Gašper Ilc, Zenaida Karavdić, Simona Kranjc, Domen Krvina, Nina Ledinek, Frančiška Lipovšek, Franc Marušič, Tatjana Marvin, Petra Mišmaš, Matic Pavlič, Анастасия Ильинична Плотникова / Anastasiia Plotnikova, Luka Repanšek, Михаил Николаевич Саенко / Mikhail Saenko, Дмитрий Владимирович Сичинава / Dmitri Sitchinava, Vera Smole, Mojca Smolej, Marko Snoj, Petra Stankovska, Andrej Stopar, Saška Štumberger, Hotimir Tivadar, Mitja Trojar, Mladen Uhlik, Mojca Žagar Karer, Rok Žaucer, Andreja Žele, Sašo Živanović Vodja konference / Conference leadership / Руководитель конференции: Matej Šekli Organizacijski odbor konference / Conference board / Оргкомитет конференции: Branka Kalenić Ramšak, Domen Krvina, Alenka Lap, Oto Luthar, Tatjana Marvin, Mojca
    [Show full text]
  • Sadržaj Contents
    Logotip - Hrvatska verzija 62. Pulski filmski festival održava se pod visokim pokroviteljstvom predsjednice Republike Hrvatske Kolinde Grabar-Kitarović 62nd Pula Film Festival is being held under the high patronage of Kolinda Grabar-Kitarović, the President of the Republic of Croatia Logotip - Engleska verzija Sadržaj Contents Tko je tko Who is who 3 Uvodna obraćanja Introductions 4 Ocjenjivački sudovi i nagrade Juries and Awards 10 HRVatSKI PROGRAM CRoatiaN PROGRAMME 26 Dugometražni film – natjecanje Features – Competition 26 Kratkometražni film – natjecanje Shorts – Competition 58 MeđUNARODNI PROGRAM INTERNatioNAL PROGRAMME 68 Dugometražni film – natjecanje Features – Competitions 68 Dugometražni film – izvan konkurencije Features – Out of Competition 84 Samo kratko Short Matters! 90 StudENTSKI PROGRAM StudENT PROGRAMME 98 DIZALica – program za mlade Youth Programme 110 PuLica – program za djecu Children' s Programme 116 SUSJEDI I PRijatELJI NEIGHBOURS AND FRIENDS 130 Retrospektiva – Ivana Primorac Retrospective – Ivana Primorac 134 Pulska kinoteka Pula Cinematheque 142 Festivalski hommage – Tomislav Radić Festival Hommage – Tomislav Radić 150 PoPRatNI PROGRAMI SIDEBAR PROGRAMME 156 PULA PROfessional 158 Izložbe Exhibitions 168 Portarata 173 P. S. Pula 174 Pulica u kaputu Coated Pulica 175 2 Tko je tko Who is who VIJEĆE PULSKOG FILMSKOG FESTIVALA / PULA FILM FESTIVAL COUNCIL Berislav Šipuš, predsjednik / president Valter Flego, Boris Miletić, Hrvoje Hribar, Goran Radman, Danilo Šerbedžija, Ivan Goran Vitez, Hrvoje Osvadić, Jasna Jaklin
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    • - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev.
    [Show full text]
  • Inhaltsverzeichnis
    DIPLOMARBEIT Titel der Diplomarbeit Vatroslav Jagić und die Slawisten seiner Zeit Verfasserin Adela Sarvan angestrebter akademischer Grad Magistra der Philosophie (Mag.phil.) Wien, 2011 Studienkennzahl lt. Studienblatt: A 243 364 Studienrichtung lt. Studienblatt: Slawistik Bosnisch/Kroatisch/Serbisch Betreuerin: Doz. Ao. Univ.- Prof. Dr. Katja Sturm-Schnabl Epistula non erubescit M. TVLLIVS CICERO 1 Inhaltsverzeichnis I. Vorwort.................................................................................................................................4 II. Vatroslav Jagić – Spomeni als grand finale...............................................................6 II. I. Quer durch Europa und wieder zurück...............................................................................9 II. I. II. Sein „Archiv“...............................................................................................................16 II. II. Sein Netzwerk – Karriere über alles?..............................................................................18 III. Franz Miklosich – Litterarum slavicarum professor princeps...........................22 III. I. Die Bedeutung der Slawistik...........................................................................................32 III. II. Opus...............................................................................................................................34 IV. Das Verhältnis Jagić – Miklosich.............................................................................37 IV. I. Briefkorrespondenz
    [Show full text]
  • Slovenian Translations of Pushkin's Poetry and Prose
    SLOVENIAN TRANSLATIONS OF PUSHKIN'S POETRY AND PROSE ( 1853 - 1901 ) by DRAGAN MARIJAN CERNETIC B. A., University of British Columbia, 1963 A THESIS SUBMITTED IN PARTIAL FULFILMENT OF THE REQUIREMENTS FOR THE DEGREE OF MASTER OF ARTS In the Department of Slavonic Studies We accept this thesis as conforming to the required standard THE UNIVERSITY OF BRITISH COLUMBIA April, 1968 In presenting this thesis in partial fulfilment of the requirements for an advanced degree at the University of British Columbia, I agree that the Library shall make it freely available for reference and Study. I further agree that permission for extensive copying of this thesis for scholarly purposes may be granted by the Head of my Department or by h ils representatives. It is understood that copying or publication of this thesis for financial gain shall not be allowed without my written permission. Department of SLAVONIC STUDIES The University of British Columbia Vancouver 8, Canada Date April 29th 1968 ABSTRACT The purpose of this study is to present in a concise form information concerning the extent and quality of Slovenian translations of Pushkin's poetry and prose. The author has investigated as fully as possible the renderings of all the known Slovenian translators of Pushki who were active during the second half of the nineteenth century. Particular attention has been focused on the authorship of the published translations, collection of full bibliographical data and evaluation of the quality of the Slovenian renderings. A brief survey of the contents of the chapters will show broadly how the author has approached this task.
    [Show full text]
  • Što Je Ostalo Od Habsburške Monarhije Nakon 1918. Godine? Rasprava O Kontinuitetima I Diskontinuitetima
    Filip Šimetin Šegvić ISSN 0353-295X (Tisak) 1849-0344 (Online) UDK 94(436+439)”1867/1918” Radovi - Zavod za hrvatsku povijest 94(436+439)”1914/1918” Vol. 50, br. 1, Zagreb 2018 94(436+439)”1918”(091) Znanstvena bilješka Primljeno: 1. 9. 2018. Prihvaćeno: 11. 10. 2018. DOI: 10.17234/RadoviZHP.50.2 Što je ostalo od Habsburške Monarhije nakon 1918. godine? Rasprava o kontinuitetima i diskontinuitetima Služeći se komparativnohistorijskim metodama, u raspravi je obuhvaćen širok spektar strukturalnih kontinuiteta (i diskontinuiteta) u odnosu na 1918. godinu kao godinu raspada Habsburške Monarhije. Pritom koncept dugog trajanja pruža okvir unutar kojeg do izražaja mogu doći različita dugoročna gospodarska povezivanja, društveni dodiri te kulturni ili idejni transferi od političke do svakodnevne razine. Iz takve perspektive 1918. godina ne predstavlja tek lom u povijesti, niti isključivo godinu posebnog značenja u smislu globalne i regionalne transformacije koja je „nulta točka“. Ovaj tekst nastoji tematizirati nekoliko izdvojenih problemskih kompleksa povezanih s gospodarskim, društvenim, intelektualnim i kulturno-političkim transformacijama, pritom ukazujući prije svega na kontinuitete koji se na različite načine, više ili manje jasno, manifestiraju. Trebao bi ponuditi poticaj za daljnje, nužno potrebne serije dugoročnih, kvantitativnih i metodološki raznoliko postavljenih studija-slučaja koje bi mogle potaknuti etabliranje i razvoj hrvatskih „habsburških studija“. Naslov ovog eseja oslanja se na poznato djelo austrijskog novinara i publicista Ernsta Trosta (1933. – 2015.) – Das blieb vom Doppeladler (1966.) te istoimenu dokumentarnu seriju. No Trostovo je djelo prije svega izuzetno zanosno književno putovanje kroz prošlost i sadašnjost, nostalgično traganje za ostatcima nestalih vremena u kulturnoj baštini – koje će Claudio Magris do kraja elaborirati u svojem poznatom djelu o „habsburškom mitu“, u apoteozi propalom Carstvu koje je za pisce nakon 1918.
    [Show full text]