DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«. Abstracts of articles of this review are included in »Historical Abstracts« and >America: History and Life«. Na naslovni strani je fotografija: Codex traditionum S. Pauli iz za=etka 13. stoletja, cap. 21, v Arhivu samostana St. Pavla On the title-page is the photography: Codex traditionum S. Pauli from the beginning of the 13*• century, cap. 21, in the Archives of the monastery of St. Paul. <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 57 — Nova vrsta 22 1.zvezek 1986 POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR Maribor 1986 Izdajateljski svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr. Vladimir Braa=, Rolanda Fu gg er- Germ a dni k, Metka Fujs, dr. Bruno Hartman (predsednik), dr. Jože Koropec, Franc Maric, Ludvik Olas, Fani Osterc, dr. Milan 2evart, mag. Marjan Znidari= Uredniški odbor — Editorial Board dr. Vladimir Brao=, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Tone Petek, dr. Vanek Šiftar, dr. Sergej Vrišer, dr. Milan Zevart Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor dr. Vladimir Bra=i= 62000 Maribor, Gosposveteka 24, Jugoslavija telefon 062-22895 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Jugoslavija telefon 062-25681 Za znanstveno vsebino in jezik prispevkov odgovarjajo avtorji. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Raziskovalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Maribor, Kulturne skupnosti Maribor JOŽE CURU. OB TISO<LETNI CI RAZVANJA RAZPRAVE OB TISOCLETNICI RAZVANJA Jože Cur •" UDK 712+726(497.12 Mariborsko polje) -09/19" CÜRK Jože: Ob tisoíletnicl Razvanja. (Tausend Jahre von Raz- vanje). <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 57 = 22(1986) 1, str. 3—18. Izvirnik v sloven., povzetek v nem., Izvle=ek v sloven, in angl. Ob proslavi tisoeletnice Razvanja le avtor topografsko obdelal gradbene ob- jekte na Mariborskem polju, ki s svojo arhitekturo dokumentirajo to dolgo obdobje. Od sakralnih, fevdalnih in ruralnih stavb prlileta v postov kot ostalini Iz obdobja 11. in 12. stoletja le cerkvi v Hof a h in Razvanju, ladji cerkva v Llmbusu In Miklavžu sta se srednjeveški, ostali objekti so mlajši. Od ruralnega graditeljstva so se ohranile le zasnove starih naselbin vzdolž Drave in pod severovzhodnimi obronki Pohorja. V pokrajinsko podobo Ma- riborskega polja v 16. in 17. stoletju nas uvajata opisa mestne posesti Lz let 1521 m 1671, v podobo it 18. in za=etka IS. stoletja pa kartografsko gra- divo Franciscejskega katastra iz let 1024/26. Iz njih je razvidno, da Je ob- ravnavano uzemlje imelo vse do sredine lfl. stoletje izrazito podeželski zna=aj. UDC 712 I 726(497.12 Mariborsko polje) "09/19" CURK Jože: The Millenium of Razvanje. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor. 57 = 22(1986)1, p. 3—18. Orifi. In Slovene, summary in German, synopsis in Slovene and Engl. At the celebration of the millenium oí Razvanje the author treated the buildings on Mbriborsko polje topographically. They represent with their architecture this long period. Among the • acra m en te ri an, the feudal and the rural buildings are only two churches belonging to the 11th and 11th centuries: the churches at Ho=e and at Razvanje- The naves of the churches at LlmbuS and at Miklavž still belong to the Middle Ages, all other build- ings ••• younger. Among the rural buildings only the bases of old settle- ments along the Drava and under the north-eastern slopes of Pohorje are preserved. The landscape of Mariborsko polje In the 18th and 17th centuries Is prub('nted to us by the descriptions of the municipal properties in the years 1S24 and 1671. but the landscape of the 18th and of the beginning of the 19th centuries by the cartographical material of the Franciscean cadastre of the years 1824/». By this It appears, that up to the middle of the 19th century the territory dealt Witti, had a distinctive rural character. Mariborsko polje je geografski pojem za obmo=je, ki se razprostira med Dravo, severovzhodnimi obronki Pohorja in cesto Dogoäe—Bohova—Razva- nje. Diluvialno ravnico z vzpetino Pekrske gorce na zahodni in terasno glo- beljo Stražuna na vzhodni strani so v visokem srednjem veku pokrivali ni- žinski listnati gozdovi, imenovani teze, ki so se širili v loku od Dobrave pri Limbuäu mimo Pekrske gorce, kjer so se vezali s pohorskimi, =ez sedanjo Novo vas, Betnavo {Betnavski gozd) in Tezno (Tezenski gozd) do Logov pri Zrkovcih ob Dravi, z zaraš=eno globeljo Stražuna pa segali prav do Tabora. • Jože Curk, dipl. umetnostni zgodovinar, LJubljana, Cimpermanova 5, <ASOPIS Z\ ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1/19•6 Skozi opisani gozdni venec, v katerega obrobje so se zajedali posamezni za- selki s svojimi njivami in travniki, sta vodili cesti iz Celja in Ptuja, ki sta KP spajali pri re=nem prehodu na Taboru. Pred Teznim se je od ptujske ceste odcepila tista, ki je vodila mimo Betnave in Limbuša v Ruše, ter pot, ki je vzdolž Drave pre=kala sedanje Dogoše, Zrkovce, Pobrežje, Tabor in Studence ter se pri Limbušu sre=ala s podpohorsko. Za mariborsko obmo=je je karo- linško 9. in otonsko 10. stoletje minilo brez ve=jih oblikovnih posledic, pa tudi madžarska okupacija se ni odmevneje odrazila v njegovi podobi. Za nomadske Madžare je bilo to obmo=je preve= obrobno, saj je mejilo na skoraj nepre- hoden gozd, zato je ostalo tudi v tem =asu zaselkasto poseljeno, kot to doka- zujejo naselbinska imena predmadžarskega izvora (Razvanje, Radvanje, Le- dina, Gradiš=e, Hrastje, Dolgo polje, Gomile ipdb.). Dokon=no stopi maribor- sko ozemlje v zgodovino šele z njegovo ponovno bavarsko-karantansko osvo- jitvijo v letih 968/69, z nastankom koroške vojvodine leta 976 in z organiza- cijo marke Onkraj gozda pred letom 980, ko se njen mejni grof Rahvin prvi= omenja. Njeno središ=e se je najprej izoblikovalo pri upravnem dvoru nad Razvanjem (pred 985), nato v prirodno bolje zavarovanem Hompošu (Pohor- skem dvoru) in kon=no po letu 1106 v Mariboru. Kljub ob=asnim madžarskim napadom prek meje, ki je potekala med Radgono in Ptujem, se je maribor- sko obmo=je, ki ga je pred napadi vsaj deloma š=itila Drava z utrjenim salz- burškim Ptujem (ponovno od leta 977), vedno gosteje naseljevalo s kme=kim prebivalstvom. Fevdalna postojanka Rahvinovih naslednikov, podravskih mejnih grofov, je bila domnevno sestavljena iz treh delov: obrambnega na Hompošu (1112/24 omenjene HiŠena Pohorju), bivalnega in upravnega v Razvanju (dvora) in gospo- darskega na obmo=ju Betnave (pristave). Posest v obsegu 15 kraljevskih kme- tij (po okoli 50 ha) seveda ni obsegala le razvanjske okolice ampak ve=ji del Mariborskega polja, saj se takrat prevladujo=i gozd ni meril z enotami kra- ljevskih kmetij. Pri dvoru je kmalu nastala lastniška cerkev, katere patro- cinij sv. Mihaela govori tudi za njeno pokopno funkcijo. Prvi= omenjena med leti 1107—1120 je starejša od bližnje ho=ke pražupnije sv. Jurija, patriarške ustanove iz sredine 11. stoletja. To domnevo potrjuje njena gradbena zgodo- vina, ki jo smatra za najstarejšo ohranjeno arhitekturo na mariborskem obmo=ju. Ohranjene prometne smeri anti=nega izvora, spremljane z gozdnimi kr=i- nami, so seveda vplivale na prvotno poselitev Mariborskega polja, ki je po- tekala od robov proti sredini, saj so najstarejše naselbine nastale ob vznožju Pohorja in vzdolž re=nega brega, najmlajše pa v njegovem osredju (Nova vas, Tezno). V za=etku 12. stoletja se poleg Razvanja z morda celo dvema dvoro- ma obakraj potoka omenja Radvanje z utrjenim dvorom (oppidum) in živin- ska pristava na obmo=ju današnje Betnave. <asovno slede Zrkovci, Dogoše, Rogoza, Ho=e, Limbuš v 12. ter Miklavž, (Bohova, Tezno) Pekre, Pobrežje, Tabor (Breg), Studenci in Laznica v 13. stoletju. V 15. stoletju so Ho=e, Ra- zvanje, Radvanje in Pobrežje že razdeljeni v po dve naselbini s pridevniki Zgornje in Spodnje in okoli leta 1500 že obstaja Brezje. V zvezi z opisano poselitvijo so se razvijale tudi nove komunikacije, poti, ki so povezale nastale naselbine med seboj, kar velja zlasti za pre=nici Pobrežje—Brezje—Dogoše in Tabor—Zgornje Radvanje.
Recommended publications
  • MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠTAJERSKE in KOROŠKE REGIJE Leto XI Maribor, 17

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠTAJERSKE in KOROŠKE REGIJE Leto XI Maribor, 17

    Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK ŠTAJERSKE IN KOROŠKE REGIJE leto XI Maribor, 17. november 2006 št. 27 VSEBINA stran stran 397. Poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta 419. Poročilo občinske volilne komisije občine Rače– občine Duplek 721 Fram o rezultatih glasovanja za župana na lo- 398. Poročilo o izidu volitev župana občine Duplek 723 kalnih volitvah 22. oktobra 2006 761 399. Poročilo o izidu volitev članov svetov vaških 420. Poročilo občinske volilne komisije Občine Rače– skupnosti občine Duplek 723 Fram o rezultatih glasovanja za člane občinske- 400. Poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta ga sveta na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006 761 občine Hoče–Slivnica 726 421. Poročilo občinske volilne komisije Občine Rače– 401. Poročilo o izidu volitev v svete krajevnih skup- Fram o rezultatih glasovanja za člane sveta KS nosti občine Hoče–Slivnica 731 Fram na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006 763 402. Poročilo o izidu lokalnih volitev za svetnike v 422. Poročilo občinske volilne komisije Občine Rače– občinski svet občine Lovrenc na Pohorju 734 Fram o rezultatih glasovanja za člane sveta KS 403. Poročilo o izidu lokalnih volitev za župana ob- Rače na lokalnih volitvah 22. oktobra 2006 764 čine Lovrenc na Pohorju 735 423. Sklep o javni razgrnitvi lokacijskega načrta 404. Sklep o javni razgrnitvi sprememb in dopolni- Sprememb in dopolnitev Odloka o manjšem od- tev zazidalnega načrta za del območja S-10/1 v miku od programskega dela zazidalnega načr- Kamnici in sprememb in dopolnitev prostorskih ta dela stanovanjske cone za šolo v Radljah ob ureditvenih pogojev za naselje Maribor-Zrkovci Dravi 764 – S 52/2 v Mestni občini Maribor 736 424.
  • MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 3

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XX Maribor, 3

    Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XX Maribor, 3. marec 2015 št. 4 VSEBINA stran stran 63 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 70 Sklep o indeksiranju obračunskih stroškov ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega posameznih vrst komunalne opreme na območju in varstvenega zavoda Osnovna šola Franca Občine Lenart 87 Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru 81 71 Odloko kategorizaciji občinskih cest v Mestni 64 Tehnični popravek Odloka o občinskem občini Maribor 88 prostorskem načrtu občine Hoče-Slivnica 82 72 Spremembo Poslovnika mestnega sveta mestne občine Maribor 130 65 Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v občini 73 Sklep o začetku priprave občinskega Kungota 83 podrobnega prostorskega načrta za del PPE St 6-S v mestni občini Maribor 130 66 Sklep o imenovanju podžupana v občini Kungota 85 74 Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče 67 Sklep o imenovanju v Svet za preventivo in Maribor 132 vzgojo v cestnem prometu v občini Kungota 86 75 Sklep o pripravi občinskega podrobnega prostor- 68 Spremembe pravilnika o sofinanciranju skega načrta za center krožnega gospodarjenja dejavnosti društev na področju turizma v občini maribor-1 na Taboru (krog MB1 - del območja Kungota 86 Ta 13 p in Ta 14 p) v mestni občini Maribor 133 76 Odlok o proračunu občine Rače-Fram za leto 2015 135 69 Sklep o uskladitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v 77 Pravilnik o finančni pomoči za spodbujanje občini Kungota 87 podjetništva v Občini Rače-Fram 138 63 2. člen Črta se 2.
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above

    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above

    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
  • Inspection Report Introduction

    Inspection Report Introduction

    7th MaXXimum Open – International Competition Maribor, Slovenia November 25th 2018 Inspection Report Introduction Under the supervision of the Bodybuilding Federation of Slovenia, the 7th Maxximum Open – International competition, is going to happen on November 25th 2018 in the city Maribor in Slovenia. Maxximum Open, which has first been organized in 2012, has become an international competition the aim of which is to invite competitors and special guests in order to influence the development of bodybuilding and fitness in Slovenia and it's surroundings. Host of the International Maxximum Open competition, under the Bodybuilding Federation of Slovenia, is mr. Gas.per Grom, President of the Bodybuilding Federation of Slovenia. Location Maribor is the second-largest city in Slovenia and the largest city of the traditional region of Lower Styria. It is also the seat of the City Municipality of Maribor. Maribor, along with the Portuguese city of Guimara3es, was selected the European Capital of Culture for 2012., hence its name, which literally means "between the waters". The main road connecting the Gorenjska region and Ljubljana runs through the town. On the Drava River lies Maribor Island (Mariborski otok). The oldest public bath, still important and much visited place in Maribor, is located there. There are two hills in Maribor: Calvary Hill and Pyramid Hill, both surrounded by vineyards. The latter dominates the northern border of the city. Ruins of the first Maribor castle from the 11th century and a chapel from the 19th century also stand there. The hill offers an easily accessible scenic overlook of Maribor and the countryside to the south over the Drava River.
  • MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XVIII Maribor, 20

    MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK Leto XVIII Maribor, 20

    Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor MEDOBČINSKI URADNI VESTNIK leto XVIII Maribor, 20. december 2013 št. 23 VSEBINA stran stran 374. Odlok o rebalansu proračuna občine Lenart za 381. Sklep o začetku priprave sprememb in dopolni- leto 2013 557 tev prostorskih ureditvenih pogojev za naselje 375. Sklep o pripravi sprememb in dopolnitev zazi- Radlje ob Dravi 586 dalnega načrta za proizvodno cono Te 5 Tezno v 382. Sklep o začasnem financiranju občine Ribnica mestni občini Maribor 558 na Pohorju v obdobju januar – marec 2014 587 376. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega do- 383. Sklep o določitvi cene odvajanja, čiščenja, omre- bra lokalnega pomena v mestni občini Maribor 560 žnine cene storitve ocene obratovanja male ko- 377. Sklep o dopolnitvi sklepa o določitvi javne infra- munalne čistilne naprave do 50 PE in cene sto- strukture na področju kulture v mestni občini ritve črpanja greznic in malih čistilnih naprav v Maribor 579 Občini Selnica ob Dravi 589 378. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o 384. Sklep o začasnem financiranju Občine Selnica ureditvenem načrtu za del območja Krčevina - ob Dravi v obdobju januar – marec 2014 589 del PPE Rt 15 Z v Mestni občini Maribor 580 385. Sklep o oblikovanju Območnega razvojnega 379. Sklep o začasnem financiranju Mestne občine partnerstva Slovenske gorice 590 Maribor v obdobju januar – marec 2014 581 386. Sklep o začasnem financiranju proračunskih 380. Odlok o proračunu občine Rače–Fram za leto potreb Občine Hoče–Slivnica v obdobju januar 2014 583 - marec 2014 591 374 703 Davki na premoženje 622.600 704 Domači davki na blago in storitve 368.450 706 Drugi davki 0 Na podlagi 29.
  • 78/97, Razglasni

    78/97, Razglasni

    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
  • Caöuris ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography

    Caöuris ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography

    INiTITUT Zfl N0VEJ40 ZGODOVINO R dp <ZN '• ' ' 1998 39 • • n i. 119980130,1 COBISS CAöuriS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography *% <ASOPIS LETNIK C9 STR. MARIBOR '¿A ZGODOVINO NOVA VRSTA 34 t-196 1 IN NARODOPISJE 1998 Na naslovnici: Pogled na Maribor sredi XVII. stoletja (detajl): jugozahodni del mesta z Ži=kim dvorom in minoritskim samostanom, (Olje, Štajerski deželni arhiv Gradec.) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata "Historical - Abstract" in "America: History and Life" Abstracts of this review are included "Historical - Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography l.ctnik (i!i Nnv.i vi-sla .'H 1 /,vc/i'k IÍÍW IZDAJATA I;NIV[-;RZA VMAJüBOKI; IN ZCOIIOVINSKO DRUšTVO V MAKIBOKI MARIBOR 1998 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOSLOVJE REVIEW FOR HISTORY AND ETHNOGRAPHY IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ISSN 0590-5966 Uredniški odbor - Editorial Board dr. Janez Cvirn, dr. Darko Friš, Miroslava Graši=, Jerneja Hederih, dr. Janez Marolt, dr. Jože Mlinaric dr. Franc Rozman, mag. Vlasta Stavbar, dr. Janez Sumrada, dr. Igor ¿iberna in dr. Marjan Znidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Darko Friš Pedagoška fakulteta p.p. 129 SI-2001 Maribor telefon: (062) 22 93 6558 fax:(062) 28 180 e-pošta: d ar ko. fri s & uni -m b. s i Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK fii)/34, LETO 1998, ŠTEVILKA 1 KAZALO - CONTENTES Jubileji -Anniversaries Jože Curk, ZASLUŽNI PROFESOK DR.
  • Pošt. Št. Ime Pošte Naseue Ulica Hiš.Št Hiš.Št.Dod

    Pošt. Št. Ime Pošte Naseue Ulica Hiš.Št Hiš.Št.Dod

    OBČiNA POŠT. ŠT. IME POŠTE NASEUE ULICA HIŠ.ŠT HIŠ.ŠT.DOD. 2000 MARIBOR VSE 2229 MALEČNIK VSE 2341 LlMBUŠ VSE 2351 KAMINCA VSE 2354 BRE5TERNlCA VSE 2201 ZGORNJA KUNGOTA MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 16 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 27 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 29 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 30 A MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 30 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 31 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 35 A MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 35 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 37 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 38 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 39 A MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 39 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 40 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 51 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 52 IAJ\DlllrlD ·.,.,n1 l7r:rlD~ 'A v, '.'r' 'v-rA Ir-I ., A.... 'A 0101"\01"\ I~ .~ MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 54 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 55 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 56 MARIBOR 2201 ZGORNJA KUNGOTA GAJ NAD MARIBOROM GAJ NAD MARIBOROM 57 MARIBOR 2201
  • Program 2016

    Program 2016

    GSZ PPRROOGGRRAAMM JJaavvnneeggaa ppooddjjeettjjaa zzaa ggoossppooddaarrjjeennjjee ss ssttaavvbbnniimmii zzeemmlljjiiššččii dd..oo..oo.. 22001166 ss ffiinnaannččnniimm nnaaččrrttoomm 1 Vsebina 1 VSEBINA ..................................................................................................................................................... 2 2 PREDSTAVITEV ........................................................................................................................................ 3 2.1 ZAKONSKA PODLAGA ................................................................................................................................ 3 2.1.1 Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ................................................................... 4 2.2 NALOGE IN CILJI JAVNEGA PODJETJA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI ................................... 4 3 GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI .................................................................................. 5 3.1 PREDSTAVITEV PODROČJA ......................................................................................................................... 5 3.1.1 Pridobivanje stavbnih zemljišč ........................................................................................................ 5 3.1.2 Priprava stavbnih zemljišč .............................................................................................................. 5 3.1.3 Opremljanje stavbnih zemljišč .......................................................................................................
  • Seznam Potrjenih List Kandidatov Za Volitve

    Seznam Potrjenih List Kandidatov Za Volitve

    SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR, KI BODO 3. JUNIJA 2018 VOLILNA ENOTA: 07 Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ – UPB, 54/07 - odločba US in 23/17 – ZVDZ-C) je Volilna komisija 7. volilne enote sestavila SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV V VOLILNI ENOTI 7. VOLILNA ENOTA (sedež: Ulica Heroja Staneta 1, Maribor) 1. ime liste: ANDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE 1 ROBERT GOLEŽ , roj 30.12.1983 naslov: ŠMARJE PRI JELŠAH, ULICA V ZADRŽE 7 izobrazba: SREDNJA ŠOLA delo: AVTOMEHANIK 2 GVIDO NOVAK , roj 06.07.1969 naslov: SLOVENSKA BISTRICA, OB PARKU 4 izobrazba: DIPL. INŽ. PROMETA delo: ČASTNIK V SV IN SINDIKALIST 3 NINA BEŠKOVNIK , roj 22.12.1994 naslov: BUKOVJE, BUKOVJE 12 izobrazba: EKON. TEHNIK delo: ZAVAROVALNI ZASTOPNIK 4 SAMO TRS , roj 22.03.1960 naslov: MARIBOR, ULICA EVE LOVŠE 10 izobrazba: MAG. MED. IN DIPL. ŠTUDIJ delo: UPOKOJENEC 5 MIHA JESENEK , roj 01.10.1996 naslov: GABERNIK, GABERNIK 79 izobrazba: ZDR. TEHNIK delo: ŠTUDENT 6 BOŠTJAN MUNDA , roj 08.07.1977 naslov: STARŠE, STARŠE 85 A izobrazba: ŽELEZNIŠKI PROMETNO-TRANSPORTNI ODPRAVNIK delo: KRETNIK NA SŽ 7 BARBARA CENČIČ KRAJNC , roj 13.11.1977 naslov: MARIBOR, BETETTOVA ULICA 3 izobrazba: DIPL. EKONOMIST delo: VODJA MARKETINGA 8 ROK ZALAR , roj 28.12.1983 naslov: MARIBOR, SMETANOVA ULICA 48 izobrazba: DIPL. ORG. DELA delo: VODJA SINDIKATA 9 MAJA RONER , roj 29.12.1989 naslov: MARIBOR, KIDRIČEVA ULICA 10 izobrazba: INŽ. LOGISTIKE delo: NATAKARICA 10 MONIKA PIBERL , roj 04.01.1950 naslov: MARIBOR, LEONA ZALAZNIKA ULICA 12 izobrazba: SREDNJA TEHN.
  • UNIT 5 1 Country Town Building Map Street Shop Painting 2 T F Hookie

    UNIT 5 1 Country Town Building Map Street Shop Painting 2 T F Hookie

    UNIT 5 1 country building map town street shop painting 2 T F Hookie and Twig are in Antarctica. There are no countries in Antarctica. The temperature in Antarctica is -900C. South America is the largest country. Machu Picchu is in Peru. Twig wants to see an anaconda. Indians wear a poncho and a sombrero. Hookie is tired and goes to sleep. Siesta is a time to rest. 3 1 park, 2 supermarket, 3 school, 4 zoo, 5 baker’s, 6 bank, 7 clothes shop, 8 sweet shop 4a watch films buy flowers buy meat buy pills see old things eat pizzas post letters borrow books 4b 1 You can eat pizzas there. 2 You can see old things there. 3 You can buy meat there. 4 You can post letters there. 5 You can watch films there. 6 You can borrow books there. 7 You can buy pills there. 5 1 bread, vegetables, fruit, etc. 2 dance, talk, drink, etc. 3 books, magazines, toys, etc 4 shirts, pullovers, dresses, etc. 5 old things, pictures, models, etc, 6 information, maps, brochures, etc. 7 buy pills, ask for advice, get help, etc. 6 1 information centre, 2 veterinarian, 3 castle, 4 zoo 7 1 Can I help you? How much are those posters, please. They’re €2.30 each. Give me three, please. 2 Yes, please? Two tickets for the 6 o’clock movie, please. Here you are. Enjoy the show. 3 Hello. How can I help you? My dog’s ill. What’s the matter? His paw hurts. 7b 1 Hello.
  • Local Vision Statement of Maribor

    Local Vision Statement of Maribor

    Prepared by: mag. Uroš Vidovič, EUROSAN 04/2018 CONTENT 1. INTRODUCTION ............................................................................................................. 2 2. LOCAL VISION STATEMENT FOR THE NEXT TEN YEARS ........................................ 3 3. SUMMARY .................................................................................................................... 16 4. RESOURCES ................................................................................................................ 17 Page 1 1. INTRODUCTION SAINT MARTIN – A SYMBOL OF MUTUAL SHARING Saint Martin, the symbol of sharing, is one of the most popular saints in Central Europe (CE) with thousands of monuments dedicated to him, as well as a rich intangible heritage (folk traditions, legends) keeping his memory alive. In 2005, the Council of Europe named Saint Martin as a European personality and thus also confirmed his importance for the formation of a more solidary, human and reciprocal Europe. His philanthropic gesture of sharing his military coat with a beggar has become the basis on which European nations should build their common future. Saint Martin therefore essentially represents the ethical ideal of human solidarity, which has deeply impacted today’s cultural consciousness of the European nations since the beginning of his worship. This is proved by the folk stories about Saint Martin, which are so faithfully shown in all his portrayals: Saint Martin has not become the symbol of a Roman soldier or a Christian bishop, but a symbol of human compassion. The Saint Martin of Tours Route, which is based on his personality, aims to enable a diverse cultural exchange through the common European cultural heritage, which will enrich our mutual life and make a friendlier and more human Europe, but mostly deepen the awareness of our common values and foundations. This is by no means an inversion into the past, but on the contrary.