Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«. Abstracts of articles of this review are included in »Historical Abstracts« and >America: History and Life«. Na naslovni strani je fotografija: Codex traditionum S. Pauli iz za=etka 13. stoletja, cap. 21, v Arhivu samostana St. Pavla On the title-page is the photography: Codex traditionum S. Pauli from the beginning of the 13*• century, cap. 21, in the Archives of the monastery of St. Paul. <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 57 — Nova vrsta 22 1.zvezek 1986 POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR Maribor 1986 Izdajateljski svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr. Vladimir Braa=, Rolanda Fu gg er- Germ a dni k, Metka Fujs, dr. Bruno Hartman (predsednik), dr. Jože Koropec, Franc Maric, Ludvik Olas, Fani Osterc, dr. Milan 2evart, mag. Marjan Znidari= Uredniški odbor — Editorial Board dr. Vladimir Brao=, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Tone Petek, dr. Vanek Šiftar, dr. Sergej Vrišer, dr. Milan Zevart Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor dr. Vladimir Bra=i= 62000 Maribor, Gosposveteka 24, Jugoslavija telefon 062-22895 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Jugoslavija telefon 062-25681 Za znanstveno vsebino in jezik prispevkov odgovarjajo avtorji. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Raziskovalne skupnosti Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Maribor, Kulturne skupnosti Maribor JOŽE CURU. OB TISO<LETNI CI RAZVANJA RAZPRAVE OB TISOCLETNICI RAZVANJA Jože Cur •" UDK 712+726(497.12 Mariborsko polje) -09/19" CÜRK Jože: Ob tisoíletnicl Razvanja. (Tausend Jahre von Raz- vanje). <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 57 = 22(1986) 1, str. 3—18. Izvirnik v sloven., povzetek v nem., Izvle=ek v sloven, in angl. Ob proslavi tisoeletnice Razvanja le avtor topografsko obdelal gradbene ob- jekte na Mariborskem polju, ki s svojo arhitekturo dokumentirajo to dolgo obdobje. Od sakralnih, fevdalnih in ruralnih stavb prlileta v postov kot ostalini Iz obdobja 11. in 12. stoletja le cerkvi v Hof a h in Razvanju, ladji cerkva v Llmbusu In Miklavžu sta se srednjeveški, ostali objekti so mlajši. Od ruralnega graditeljstva so se ohranile le zasnove starih naselbin vzdolž Drave in pod severovzhodnimi obronki Pohorja. V pokrajinsko podobo Ma- riborskega polja v 16. in 17. stoletju nas uvajata opisa mestne posesti Lz let 1521 m 1671, v podobo it 18. in za=etka IS. stoletja pa kartografsko gra- divo Franciscejskega katastra iz let 1024/26. Iz njih je razvidno, da Je ob- ravnavano uzemlje imelo vse do sredine lfl. stoletje izrazito podeželski zna=aj. UDC 712 I 726(497.12 Mariborsko polje) "09/19" CURK Jože: The Millenium of Razvanje. <asopis za zgodovino in narodopisje, Maribor. 57 = 22(1986)1, p. 3—18. Orifi. In Slovene, summary in German, synopsis in Slovene and Engl. At the celebration of the millenium oí Razvanje the author treated the buildings on Mbriborsko polje topographically. They represent with their architecture this long period. Among the • acra m en te ri an, the feudal and the rural buildings are only two churches belonging to the 11th and 11th centuries: the churches at Ho=e and at Razvanje- The naves of the churches at LlmbuS and at Miklavž still belong to the Middle Ages, all other build- ings ••• younger. Among the rural buildings only the bases of old settle- ments along the Drava and under the north-eastern slopes of Pohorje are preserved. The landscape of Mariborsko polje In the 18th and 17th centuries Is prub('nted to us by the descriptions of the municipal properties in the years 1S24 and 1671. but the landscape of the 18th and of the beginning of the 19th centuries by the cartographical material of the Franciscean cadastre of the years 1824/». By this It appears, that up to the middle of the 19th century the territory dealt Witti, had a distinctive rural character. Mariborsko polje je geografski pojem za obmo=je, ki se razprostira med Dravo, severovzhodnimi obronki Pohorja in cesto Dogoäe—Bohova—Razva- nje. Diluvialno ravnico z vzpetino Pekrske gorce na zahodni in terasno glo- beljo Stražuna na vzhodni strani so v visokem srednjem veku pokrivali ni- žinski listnati gozdovi, imenovani teze, ki so se širili v loku od Dobrave pri Limbuäu mimo Pekrske gorce, kjer so se vezali s pohorskimi, =ez sedanjo Novo vas, Betnavo {Betnavski gozd) in Tezno (Tezenski gozd) do Logov pri Zrkovcih ob Dravi, z zaraš=eno globeljo Stražuna pa segali prav do Tabora. • Jože Curk, dipl. umetnostni zgodovinar, LJubljana, Cimpermanova 5, <ASOPIS Z\ ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST. 1/19•6 Skozi opisani gozdni venec, v katerega obrobje so se zajedali posamezni za- selki s svojimi njivami in travniki, sta vodili cesti iz Celja in Ptuja, ki sta KP spajali pri re=nem prehodu na Taboru. Pred Teznim se je od ptujske ceste odcepila tista, ki je vodila mimo Betnave in Limbuša v Ruše, ter pot, ki je vzdolž Drave pre=kala sedanje Dogoše, Zrkovce, Pobrežje, Tabor in Studence ter se pri Limbušu sre=ala s podpohorsko. Za mariborsko obmo=je je karo- linško 9. in otonsko 10. stoletje minilo brez ve=jih oblikovnih posledic, pa tudi madžarska okupacija se ni odmevneje odrazila v njegovi podobi. Za nomadske Madžare je bilo to obmo=je preve= obrobno, saj je mejilo na skoraj nepre- hoden gozd, zato je ostalo tudi v tem =asu zaselkasto poseljeno, kot to doka- zujejo naselbinska imena predmadžarskega izvora (Razvanje, Radvanje, Le- dina, Gradiš=e, Hrastje, Dolgo polje, Gomile ipdb.). Dokon=no stopi maribor- sko ozemlje v zgodovino šele z njegovo ponovno bavarsko-karantansko osvo- jitvijo v letih 968/69, z nastankom koroške vojvodine leta 976 in z organiza- cijo marke Onkraj gozda pred letom 980, ko se njen mejni grof Rahvin prvi= omenja. Njeno središ=e se je najprej izoblikovalo pri upravnem dvoru nad Razvanjem (pred 985), nato v prirodno bolje zavarovanem Hompošu (Pohor- skem dvoru) in kon=no po letu 1106 v Mariboru. Kljub ob=asnim madžarskim napadom prek meje, ki je potekala med Radgono in Ptujem, se je maribor- sko obmo=je, ki ga je pred napadi vsaj deloma š=itila Drava z utrjenim salz- burškim Ptujem (ponovno od leta 977), vedno gosteje naseljevalo s kme=kim prebivalstvom. Fevdalna postojanka Rahvinovih naslednikov, podravskih mejnih grofov, je bila domnevno sestavljena iz treh delov: obrambnega na Hompošu (1112/24 omenjene HiŠena Pohorju), bivalnega in upravnega v Razvanju (dvora) in gospo- darskega na obmo=ju Betnave (pristave). Posest v obsegu 15 kraljevskih kme- tij (po okoli 50 ha) seveda ni obsegala le razvanjske okolice ampak ve=ji del Mariborskega polja, saj se takrat prevladujo=i gozd ni meril z enotami kra- ljevskih kmetij. Pri dvoru je kmalu nastala lastniška cerkev, katere patro- cinij sv. Mihaela govori tudi za njeno pokopno funkcijo. Prvi= omenjena med leti 1107—1120 je starejša od bližnje ho=ke pražupnije sv. Jurija, patriarške ustanove iz sredine 11. stoletja. To domnevo potrjuje njena gradbena zgodo- vina, ki jo smatra za najstarejšo ohranjeno arhitekturo na mariborskem obmo=ju. Ohranjene prometne smeri anti=nega izvora, spremljane z gozdnimi kr=i- nami, so seveda vplivale na prvotno poselitev Mariborskega polja, ki je po- tekala od robov proti sredini, saj so najstarejše naselbine nastale ob vznožju Pohorja in vzdolž re=nega brega, najmlajše pa v njegovem osredju (Nova vas, Tezno). V za=etku 12. stoletja se poleg Razvanja z morda celo dvema dvoro- ma obakraj potoka omenja Radvanje z utrjenim dvorom (oppidum) in živin- ska pristava na obmo=ju današnje Betnave. <asovno slede Zrkovci, Dogoše, Rogoza, Ho=e, Limbuš v 12. ter Miklavž, (Bohova, Tezno) Pekre, Pobrežje, Tabor (Breg), Studenci in Laznica v 13. stoletju. V 15. stoletju so Ho=e, Ra- zvanje, Radvanje in Pobrežje že razdeljeni v po dve naselbini s pridevniki Zgornje in Spodnje in okoli leta 1500 že obstaja Brezje. V zvezi z opisano poselitvijo so se razvijale tudi nove komunikacije, poti, ki so povezale nastale naselbine med seboj, kar velja zlasti za pre=nici Pobrežje—Brezje—Dogoše in Tabor—Zgornje Radvanje.