DOCSLIB.ORG

Caöuris ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Caöuris ZA ZGODOVINO in NARODOPISJE Review for History and Ethnography INiTITUT Zfl N0VEJ40 ZGODOVINO R dp <ZN '• ' ' 1998 39 • • n i. 119980130,1 COBISS CAöuriS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography *% <ASOPIS LETNIK C9 STR. MARIBOR '¿A ZGODOVINO NOVA VRSTA 34 t-196 1 IN NARODOPISJE 1998 Na naslovnici: Pogled na Maribor sredi XVII. stoletja (detajl): jugozahodni del mesta z Ži=kim dvorom in minoritskim samostanom, (Olje, Štajerski deželni arhiv Gradec.) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata "Historical - Abstract" in "America: History and Life" Abstracts of this review are included "Historical - Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography l.ctnik (i!i Nnv.i vi-sla .'H 1 /,vc/i'k IÍÍW IZDAJATA I;NIV[-;RZA VMAJüBOKI; IN ZCOIIOVINSKO DRUšTVO V MAKIBOKI MARIBOR 1998 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOSLOVJE REVIEW FOR HISTORY AND ETHNOGRAPHY IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ISSN 0590-5966 Uredniški odbor - Editorial Board dr. Janez Cvirn, dr. Darko Friš, Miroslava Graši=, Jerneja Hederih, dr. Janez Marolt, dr. Jože Mlinaric dr. Franc Rozman, mag. Vlasta Stavbar, dr. Janez Sumrada, dr. Igor ¿iberna in dr. Marjan Znidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Darko Friš Pedagoška fakulteta p.p. 129 SI-2001 Maribor telefon: (062) 22 93 6558 fax:(062) 28 180 e-pošta: d ar ko. fri s & uni -m b. s i Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK fii)/34, LETO 1998, ŠTEVILKA 1 KAZALO - CONTENTES Jubileji -Anniversaries Jože Curk, ZASLUŽNI PROFESOK DR. JOŽE KOROPEC - PETINSEDEMDESET- LETNIK 5 Peter Pavel Klasi ne, ANTOŠA LESKOVEC - SEDEMDESETLETNIK 8 Razprave - Studies Jože Mlinaric, MARIBORSKI SAMOSTANSKI DVORI IN NJIHOVA POSEST DO 16. STOLETJA 11 Maribor Monastery Manor Houses and their Estates until the End of the XVI Century Vasilij Melik, POI ••1<NE RAZM ERE V AVSTRIJI PRED STO LETI 33 The Political Situation in Austria 100 Years Ago. Bogdan Kolar, MEDNARODNI ZNA<AJ IN NALOGE ZAVODA V VE RŽE JU (1912-1919) 41 The International Character and Tasks of the Institute in Veržej (1912-1919) Jurij Perovžek, SLOVENCI IN JUGOSLAVI JA V LETIH 1918-1941 55 Slovenians and Yugoslavia during 1918-1941 Jože Curk, UMETNOSTNA PODOBA POSAVINJA IN POSAVJA V O<EH VIZI- TATORJEV17. IN 18. STOLETJA, (II. del) 75 The Artistic Appearance of the Savinja and Sava Valleys as Seen by Visitators in the XVII and XV111 Century, part II Manica Špendal, SLAVKO OSTERCV MARIBORU 101 Slavko Osterò in Maribor Mihala Koletník, SLOVENJEGORIŠKO NARE<JE OB SEVERNI MEJI REPUB- LIKE SIX) VENI J E 109 The Slovenske Gorice Dialect along the Northern State Frontier Zapisi - Notes Jožef Smej, TEŽAVE IN SKRBI MIKLOŠA KUZMI<A KOT VICEARHIDIA- KONOVEGA NAMESTNIKA V LETU 1779 121 Andrej Vovko, UDJE DRUŽBE SV MOHORJA MED MURO IN RABO V LETIH 1870-1892 133 Problemi in diskusija - Problems and Discussion Andrej Hozjan, ZA DOSLEDNEJŠE, BOLJ POGLOBLJENO IN RESNEJŠE PISANJE ZGODOVINE! 155 Ocene in poro=ila - Reviews and Reports Jože Ma=ek, JOŽE MLINARIC, MARENBERŠKI DOMIN IKANSK1 SAMOSTAN 1251-1782 163 Jože Ma=ek, EINSPILERJ EV SIMPOZIJ V RIM U 165 Brane Goropevšek, JANEZ CV1RN, TRDNJAVSKI TRIKOTNIK 168 Jože Curk, SERGEJ VRIŠER, JOŽE Y HOLZINGER 171 Jože Ma=ek, CELJSKI ZBORNIK 172 Jože Curk, PTUJ IN OKOLICA NA RAZGLEDNICAH 1891-1945 174 Jerneja Hedcrih, MARTA VERGINELLA, EKONOMIJA ODREŠENJA IN PRE- ŽIVETJA, ODNOS DO ŽIVLJENJA IN SMRTI NA TRŽAŠKEM PODEŽELJ U 176 Aleksandra Bcrbcrih Slana, MARIO STRECHA, KATOLIŠKO HRVATSTVO: PE<ECI POLITI<KOG KATOLICIZMA U BANSKOJ HRVATSKOJ (1897- 1904) 179 Anton Ožinger, TAMARA GRIESSER-PE<AR, STANISLAV LENI<. ŽIVLJEN- JEPIS IZ ZAPORA 181 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK 69/34, LETO 1998. ŠTEVILKA 1 Sergej Vrišer, JANEZ J. ŠVAJNCER, UNIFORME 183 Jerneja Hederih, MOJCA RA<I< SIMON<I<, SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIO- GRAFIJA 1986-1990 185 Janko Anton, Henkel Nikolaus, NEMŠKI VITEŠKI LIRIKI S SLOVENSKIH TAL: ŽOVNEŠKI, GORNJEGRAJSKI, OSTROVEŠKI 187 Stanko Ojnik, SLOVESNOSTI OB 120-LETNICI ROJSTVA DR. MATIJE SLA- VI<A 189 Simpoziji - Symposia Borut Holzman, MEDNARODNI SIMPOZIJ - PTUJSKO MESTNO PRAVO IZ LETA 1376 191 Borut Holzman, MEDNARODNI SIMPOZIJ - PTUJSKO MESTNO PRAVO IZ LETA 1513 194 .11 IUI MI ASSIVI'ilSAIilhs JUBILEJI - ANNIVERSARIES ZASLUŽNI PROFESOR DR. JOŽE KOROPEC - PETINSEDEMDESETLETNIK Sl • • pregovor pravi, da =as te=e, življenji1 pa beži Vendili' |i' obo|e lolal ivno /,a eneje e ;i.- le sosledje trenutkov, /¡i (Iriiiíi1 njihov posledi=ni spirt, /a prve je 1 1 življenje m/, doživetij, /il drum sestavljenka dejanj Prvi življenji žIVIJO, dnifii ¡m soustvarjajo s leni, da fia butate ,s svojimi prizadevanji, i/, kalerih rezultiralo nova spoznanja i> nji-iii, nove resnice, kijih prvi niso ml i opazili. k¡u šele /a/nab Med lake ljudi sorti tudi naš jubilanl, zaslužni profesor dr. Jo/e ••••••• Ne ham opisoval njegove življenjske poti v poklicu, ••• to navadno i/zveni nertom lšljono in /ato po^o^to biografsko suhoparno, razen lega pa sem lo •••• vil <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST 1/1098 že ob njegovi sedemdesetletnici (6ZN NV 29/1993), ampak bom govoril le o nje- govem raziskovalnem delu, ki je bilo vedno tesno povezano z rodno Štajersko in zlasti mariborskim Podravjem. Lokalni kolorit rojstnega kraja in njegove bližnje okolice, vpete med gozdno zaprtost Pohorja in vabe=o širjavo Dravskega polja, mu je podaril zna=aj, ki gaje varno vodil skozi znanstveno življenje, saj gaje ob- varoval tako pred akademsko zapetostjo kot pred popu list i=no poljudnostjo. To dokazuje ves njegov opus, mnoštvo razprav in =lankov, sestavkov in pre- davanj, iz katerih je razvidna njegova uravnoteženost med obema skrajnostma, ki se kaže v prepletu znanstvene neopore=nosti in izrazno razrahljane inter- pretacije. To njegovim tekstom zagotavlja po eni strani ve=jo razumljivost obrav- navanih tem, po drugi pa tudi ve=jo berljivost in to kljub pogosto zelo zgoš=enim poglavjem, kar je redka odlika tovrstnih zgodovinarskih tekstov. Kar pa bralca posebej pritegne, je ugotovitev, da v njih avtor ne sledi samo odkritim dejstvom kot ugotovljenim rezultatom histori=ne raziskave, ampak da pod njihovim pote- kom poiš=e tudi preproste ljudi kot histori=no neme pri=e in nemo=ne soobliko- valce svojih lastnih usod. Te so bile pove=ini socialno skromne, a vendar napolnje- ne z dovolj veselja in šegavosti, da jih je bilo vredno živeti. Serioznost raziskoval- ca se ob njih razklene v benevolenco premišljujo=ega opazovalca, ki pod površino splošne usodnosti sledi usodam posameznikov, predvsem kmetov - tla=anov, ki jih poskuša =im bolj približati bralcem. Ti iz njihovega opisa zaznajo, da vsakdanje življenje podložnikov vendarle ni bilo napolnjeno samo z vrsto tla=anskih obvez- nosti, ampak tudi z vaškimi in verskimi prazniki, proš=enjskuni sejmi in ob- =asnimi romanji, ki so jih napolnjevali s tolažbo in zaupanjem v posmrtno pra- vi=nost življenja. Odstiranje tudi te plati zgodovinskega dogajanja je za bralce privla=no, ker je bolj osebno dojeto, poleg tega pa podprto z izrazno so=nostjo tekstov, ki jim taka stilistika nikakor ne jemlje njihove strokovne neopore=nosti. Bibliografski pregled jubilantovega opusa nam raz kriva ve= njegovih inte- resnih podro=ij, ki so si sledila pa se tudi dopolnjevala. V prvem obdobju gaje privla=il študij zemljiških gospoš=in kot temeljnih (sodnoupravnihj enot fevdal- nega reda, sledilo muje zanimanje za problematiko kme=kih uporov v 2. polovici 16. in 1. polovici 17. stoletja, v zadnjem =asu pa se predvsem ukvarja z raziskavo župnijskih matrik slovenjebistnškega obmo=ja kot važnega vira za predstavitev zasebnega in javnega življenja tukajšnjega prebivalstva v 17. in 18. stoletju. S sistemati=nim raziskovanjem zemljiških gospoš=in je jubilant obdelal dobro polovico si ovc nje štajerske ga ozemlja in s tem bistveno dopolnil naše vedenje o njegovi posestnoupravni organizaciji v srednjem veku. Tako je raziskal gospostva v Dravski dolini (Dravograd, Bukovje, Vuzenico, Muto, Radlje, Remšnik, Falo, Žlemberk, Viltuš), širšo okolico Pohorja (Slovenj Gradec, Valdek, Vitanje, Konjice, Pohorski dvor, Razvanje, Slivnico, Fram, Bukovec, Polskavo, Gromberk, Slovensko Bistrico, Maribor), posesti na Dravskem polju in Savinjskem, gospostva v Podravmju (Majšperk, Štatenberk, Studenice, Zbclovo, Pogled), v Slovenskih goricah (Sve=ino, Hrastovec, Vurberk), v Posavinju (Vransko, Novi klošter, Dobrno, Vojnik, Laško), vPosotclju (Rogatec, Zusem, Podsredo, Bizeljsko) ter v Posavju (Brežice, Brestanico, Krško, Rade=e, Svibno, Žebnik). Ker je gospoš=ine v Savinjski dolini in v okolici Celja obdelal Janko Orožen, Radgono, Negovo in okolico Maribora Jože Mlinaric, Ljutomer in Središ=e Fran Kova=i=, Ormož Anton Klasinc, Bori Vladimir Bra=i= in krška gospostva Hans Pirchegger, lahko ugotovimo, daje od velikih srednjeveških gospoš=in ostalo neraziskano le manjše število, med njimi na prvem mestu še vedno Ptuj in Sevnica. Drugo podro=je jubilantovega raziskovalnega zanimanja je veljalo družbeno- socialni strukturi siovenještajerskega podeželja v 16. stoletju in iz tega izhajajo=im -il ¡il!.IMI ,W\I\ l,Ks\l;lK^ i gibanjem zu njeno izboljšavo, ki so (Inseghi svoj vrh v obrh kme=kih uponb leta 157.4 in Hilif). Prav obletnica upora iz lota Ki.'lô jo spodbudila nastanek vrste =lankov in knugo Mi smo tu, ki je izšla leta 19HÍÍ pri Založili Obzorja V nph ¡e avtor razgrnil vzgibi' pa tudi naslikal posledice toh gibanj, ki sicer niso pi'inesla socialnih olajšav, a so vendar povzro=ila pretrese v nekaterih zemljiških go-.- postvih, kjer so postopoma za=eli nadomeš=ati tlako /. denarnimi dajatvami in s t ein spreminjati strukturo podložil išt va v prid donosnejših podeželskih delavnost i, trgovine, obrti in prometa 7, raziskavo matrik kot tretjega interesnega podro=ja |ejubilant pritegni] v sfero svojih Študij t.udi t.a, dot lej le redko upoštevan zgodovinski vir Zlasti matrike iz Slovenske liistnce in njene okolice so postale predmet raziskav, ki so že dale prve rezultate v obliki transkripeii iti njihovih ve=plastnih analiz.
Load more

Recommended publications
  • I^Red Savinjsko Poroko Leta Smreka in Njen Stres
    Odgovorna urednica NT Milena Brečl<o Pol<lič Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 17 - LETO 55 - CELJE, 26. 4. 2000 - CENA 300 SIT . 5 n še ves Stra . ur č pomokan je tiso l pritekel iz pekarne in jo ukrade m bos ucvrl Delavce domov. Bratu in nato policistom je povedal, da sta ga pretepla delodajalca. DUHOVI BELE SMRTI Središče Savinjske doline se skuša upreti širjenju odvisnosti. Stran 2. SMREKA tOŠADA NA PRESTOLU ŽKK Celje državni prvak, Obrovnikova ne želi ekshibicionizma. Stran 15. IN NJEN SVETLEČE, POHUJŠUlVE LUSKE STRES Portret znanstvenice, ki najraje vozi džip. Modni nasveti na strani 39. Stran 13. I^RED SAVINJSKO POROKO LETA Manica Janežič. Mojmir Sepe in drugi v družabni kroniki na strani 40. 2 DOGODKI Upor in delo, razloga za praznovanja Zbir slovesnosti in prireditev na Celjskem Celjane in okoličane vabijo Marjan Bari, za glasbo pa bodo na trim pohod z Graške^ Konec decembra bomo Slo­ na Celjsko kočo, kjer bo zbra­ poskrbeli godba na pihala iz na Jesenjakov hrib. Orgj venci praznovali 10-letnico nim spregovoril sekretar Ob­ Laškega in duo Pepelnjak. torji bodo poskrbeli tudj odločitve za življenje v sa­ močne organizacije ZSS Celje V Savinjski dolini bo prvo­ avtobusni prevoz; iz v^j^ mostojni in neodvisni drža­ Ladislav Kaluža, v programu majski shod pri Šmiglovi zi­ bodo avtobusi vozili po ^ vi, a boj za ohranitev samo­ bodo nastopili člani pihalnega danici, zbranim bo spregovo­ vsake pol ure s postaj bitnosti slovenskega naroda orkestra Štorski železarji, za ril predsednik sindikata SIP Gorica, Bevče, Nama, je veliko, veliko daljši. Sega zabavo pa bo igral Ansambel Šempeter Niko Rak, nastopili nova.
    [Show full text]
  • Naravne Vrednote Na Vrhniškem
    NARAVNE VREDNOTE NA VRHNIŠKEM Seminarska naloga Avtorica: Ana Kreft Mentorica: dr. Jana Vidic Vrhnika, september 2015 »Kraj ravni pod gozdom, pod temnim mogočnim Raskovcem sedi jata golobov; bele peroti se leskečejo v soncu. Tam je Vrhnika. Čez bore, čez hoje, od tihega Krasa, od morja šumi burja, plane v ravan, postane, vztrepeče, osupla in utolažena ob toliki lepoti. Bela kakor nevesta se sveti na holmu sveta Trojica, razgleduje se po sončni ravni, po tihem sanjajočem močvirju, do Žalostne gore in do Krima.« Ivan Cankar, Aleš z Razora KAZALO: 1 NARAVNE VREDNOTE ..................................................................................................... 1 2 ZVRSTI NARAVNIH VREDNOT ........................................................................................ 3 3 OBČINA VRHNIKA ............................................................................................................ 5 4 SLAPOVI ............................................................................................................................ 6 5 DREVESA .......................................................................................................................... 6 6 IZVIRI ................................................................................................................................. 6 7 POTOKI, REKE .................................................................................................................. 8 8 DOLINE, VRTAČE ............................................................................................................
    [Show full text]
  • Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
    REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD .......................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Program 2016
    GSZ PPRROOGGRRAAMM JJaavvnneeggaa ppooddjjeettjjaa zzaa ggoossppooddaarrjjeennjjee ss ssttaavvbbnniimmii zzeemmlljjiiššččii dd..oo..oo.. 22001166 ss ffiinnaannččnniimm nnaaččrrttoomm 1 Vsebina 1 VSEBINA ..................................................................................................................................................... 2 2 PREDSTAVITEV ........................................................................................................................................ 3 2.1 ZAKONSKA PODLAGA ................................................................................................................................ 3 2.1.1 Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči ................................................................... 4 2.2 NALOGE IN CILJI JAVNEGA PODJETJA ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI ................................... 4 3 GOSPODARJENJE S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI .................................................................................. 5 3.1 PREDSTAVITEV PODROČJA ......................................................................................................................... 5 3.1.1 Pridobivanje stavbnih zemljišč ........................................................................................................ 5 3.1.2 Priprava stavbnih zemljišč .............................................................................................................. 5 3.1.3 Opremljanje stavbnih zemljišč .......................................................................................................
    [Show full text]
  • Seznam Potrjenih List Kandidatov Za Volitve
    SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR, KI BODO 3. JUNIJA 2018 VOLILNA ENOTA: 07 Na podlagi 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 - ZVDZ – UPB, 54/07 - odločba US in 23/17 – ZVDZ-C) je Volilna komisija 7. volilne enote sestavila SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV V VOLILNI ENOTI 7. VOLILNA ENOTA (sedež: Ulica Heroja Staneta 1, Maribor) 1. ime liste: ANDREJ ČUŠ IN ZELENI SLOVENIJE 1 ROBERT GOLEŽ , roj 30.12.1983 naslov: ŠMARJE PRI JELŠAH, ULICA V ZADRŽE 7 izobrazba: SREDNJA ŠOLA delo: AVTOMEHANIK 2 GVIDO NOVAK , roj 06.07.1969 naslov: SLOVENSKA BISTRICA, OB PARKU 4 izobrazba: DIPL. INŽ. PROMETA delo: ČASTNIK V SV IN SINDIKALIST 3 NINA BEŠKOVNIK , roj 22.12.1994 naslov: BUKOVJE, BUKOVJE 12 izobrazba: EKON. TEHNIK delo: ZAVAROVALNI ZASTOPNIK 4 SAMO TRS , roj 22.03.1960 naslov: MARIBOR, ULICA EVE LOVŠE 10 izobrazba: MAG. MED. IN DIPL. ŠTUDIJ delo: UPOKOJENEC 5 MIHA JESENEK , roj 01.10.1996 naslov: GABERNIK, GABERNIK 79 izobrazba: ZDR. TEHNIK delo: ŠTUDENT 6 BOŠTJAN MUNDA , roj 08.07.1977 naslov: STARŠE, STARŠE 85 A izobrazba: ŽELEZNIŠKI PROMETNO-TRANSPORTNI ODPRAVNIK delo: KRETNIK NA SŽ 7 BARBARA CENČIČ KRAJNC , roj 13.11.1977 naslov: MARIBOR, BETETTOVA ULICA 3 izobrazba: DIPL. EKONOMIST delo: VODJA MARKETINGA 8 ROK ZALAR , roj 28.12.1983 naslov: MARIBOR, SMETANOVA ULICA 48 izobrazba: DIPL. ORG. DELA delo: VODJA SINDIKATA 9 MAJA RONER , roj 29.12.1989 naslov: MARIBOR, KIDRIČEVA ULICA 10 izobrazba: INŽ. LOGISTIKE delo: NATAKARICA 10 MONIKA PIBERL , roj 04.01.1950 naslov: MARIBOR, LEONA ZALAZNIKA ULICA 12 izobrazba: SREDNJA TEHN.
    [Show full text]
  • Effects of the Vadose Zone On
    COBISS 1.01 EFFECTS OF THE VADOSE ZONE ON GROUNDWATER FLOW AND SOLUTE TRANSPORT CHARACTERISTICS IN MOUNTAINOUS KARST AQUIFERS – THE CASE OF THE JAVORNIKI–SNEŽNIK MASSIF (SW SLOVENIA) VPLIVI NEZASIČENE CONE NA ZNAČILNOSTI TOKA PODZEMNE VODE IN PRENOSA TOPNIH SNOVI V GORSKIH KRAŠKIH VODONOSNIKIH - PRIMER JAVORNIŠKO - SNEŽNIŠKEGA MASIVA (JZ SLOVENIJA) Metka PETRIČ1, Janja KOGOVŠEK1 & Nataša RAVBAR1 Abstract UDC 556.34(497.471) Izvleček UDK 556.34(497.471) Metka Petrič, Janja Kogovšek & Nataša Ravbar: Effects of the Metka Petrič, Janja Kogovšek & Nataša Ravbar: Vplivi ne- vadose zone on groundwater flow and solute transport char- zasičene cone na značilnosti toka podzemne vode in prenosa acteristics in mountainous karst aquifers – the case of the Ja- topnih snovi v gorskih kraških vodonosnikih - primer Javor- vorniki–Snežnik massif (SW Slovenia) niško - Snežniškega masiva (JZ Slovenija) Tracer tests are rarely applied in mountainous karst aquifers due Sledilni poskusi sodijo med metode, ki neposredno prikazujejo to difficult or limited basic data acquisition, problems of access značilnosti toka podzemne vode. Zaradi oteženih ali omejenih and expected strong tailing effects in tracer breakthrough. They dostopov do osnovnih podatkov, zahtevnosti terenskega dela in are, however, a straightforward method for learning about the pričakovanega dolgotrajnega podaljšanja pojavljanja sledila se characteristics of underground water flow. The main aim of this sledilni poskusi v gorskih kraških vodonosnikih redko izvajajo. study was to better understand the processes of flow and storage Glavni namen te študije je bil boljše razumevanje procesov toka in the karst aquifer and its unsaturated (vadose) zone, which is in skladiščenja v kraškem vodonosniku in njegovi nezasičeni several hundreds of metres thick.
    [Show full text]
  • Local Vision Statement of Maribor
    Prepared by: mag. Uroš Vidovič, EUROSAN 04/2018 CONTENT 1. INTRODUCTION ............................................................................................................. 2 2. LOCAL VISION STATEMENT FOR THE NEXT TEN YEARS ........................................ 3 3. SUMMARY .................................................................................................................... 16 4. RESOURCES ................................................................................................................ 17 Page 1 1. INTRODUCTION SAINT MARTIN – A SYMBOL OF MUTUAL SHARING Saint Martin, the symbol of sharing, is one of the most popular saints in Central Europe (CE) with thousands of monuments dedicated to him, as well as a rich intangible heritage (folk traditions, legends) keeping his memory alive. In 2005, the Council of Europe named Saint Martin as a European personality and thus also confirmed his importance for the formation of a more solidary, human and reciprocal Europe. His philanthropic gesture of sharing his military coat with a beggar has become the basis on which European nations should build their common future. Saint Martin therefore essentially represents the ethical ideal of human solidarity, which has deeply impacted today’s cultural consciousness of the European nations since the beginning of his worship. This is proved by the folk stories about Saint Martin, which are so faithfully shown in all his portrayals: Saint Martin has not become the symbol of a Roman soldier or a Christian bishop, but a symbol of human compassion. The Saint Martin of Tours Route, which is based on his personality, aims to enable a diverse cultural exchange through the common European cultural heritage, which will enrich our mutual life and make a friendlier and more human Europe, but mostly deepen the awareness of our common values and foundations. This is by no means an inversion into the past, but on the contrary.
    [Show full text]
  • Chapter 5 Drainage Basin of the Black Sea
    165 CHAPTER 5 DRAINAGE BASIN OF THE BLACK SEA This chapter deals with the assessment of transboundary rivers, lakes and groundwa- ters, as well as selected Ramsar Sites and other wetlands of transboundary importance, which are located in the basin of the Black Sea. Assessed transboundary waters in the drainage basin of the Black Sea Transboundary groundwaters Ramsar Sites/wetlands of Basin/sub-basin(s) Recipient Riparian countries Lakes in the basin within the basin transboundary importance Rezovska/Multudere Black Sea BG, TR Danube Black Sea AT, BA, BG, Reservoirs Silurian-Cretaceous (MD, RO, Lower Danube Green Corridor and HR, CZ, DE, Iron Gate I and UA), Q,N1-2,Pg2-3,Cr2 (RO, UA), Delta Wetlands (BG, MD, RO, UA) HU, MD, ME, Iron Gate II, Dobrudja/Dobrogea Neogene- RO, RS, SI, Lake Neusiedl Sarmatian (BG-RO), Dobrudja/ CH, UA Dobrogea Upper Jurassic-Lower Cretaceous (BG-RO), South Western Backa/Dunav aquifer (RS, HR), Northeast Backa/ Danube -Tisza Interfluve or Backa/Danube-Tisza Interfluve aquifer (RS, HU), Podunajska Basin, Zitny Ostrov/Szigetköz, Hanság-Rábca (HU), Komarnanska Vysoka Kryha/Dunántúli – középhegység északi rész (HU) - Lech Danube AT, DE - Inn Danube AT, DE, IT, CH - Morava Danube AT, CZ, SK Floodplains of the Morava- Dyje-Danube Confluence --Dyje Morava AT, CZ - Raab/Rába Danube AT, HU Rába shallow aquifer, Rába porous cold and thermal aquifer, Rába Kőszeg mountain fractured aquifer, Günser Gebirge Umland, Günstal, Hügelland Raab Ost, Hügelland Raab West, Hügelland Rabnitz, Lafnitztal, Pinkatal 1, Pinkatal 2, Raabtal,
    [Show full text]
  • Povratne Dobe Velikih in Malih Pretokov Za Merilna Mesta Državnega Hidrološkega Monitoringa Površinskih Voda
    POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV ZA MERILNA MESTA DRŽAVNEGA HIDROLOŠKEGA MONITORINGA POVRŠINSKIH VODA Sektor za analize in prognoze površinskih voda Urad za hidrologijo in stanje okolje November 2013 Agencija Republike Slovenije za okolje POVRATNE DOBE VELIKIH IN MALIH PRETOKOV Ve čina hidroloških procesov v naravi se zgodi naklju čno, zato je uporaba verjetnostne teorije in matemati čne statistike v hidrologiji neizogibna za reševanje hidroloških problemov in za boljši opis hidroloških procesov. Verjetnost nastopa dolo čenega pojava predstavlja eno izmed najpomembnejših analiz hidroloških podatkov, kjer na podlagi predhodnih dogajanj napovedujemo dogodke v prihodnosti. Vsak napovedan dogodek (pretok) pa ima dolo čeno verjetnost nastopa. Zaradi enostavnosti in lažjega razumevanja v praksi verjetnost nastopa prikazujemo z njeno recipro čno vrednostjo, to je povratno dobo dogodka. Povratna doba je ocena časovnega intervala med dogodki. Pretok s povratno dobo 10 let je koli činska ocena pretoka, ki se v povpre čju pojavi enkrat na 10 let. Pomembno je poudariti, da je pojav dogodka slu čajen, saj se v kronološkem smislu dogodki ne pojavljajo vsakih 10 let, ampak pri čakujemo, da se bo dogodek pojavil 10- krat v 100 letih, ali v povpre čju vsakih 10 let. Povratne dobe smo izra čunali za najve čje letne pretoke (letne visokovodne konice – Qvk) in najmanjše male letne srednje dnevne pretoke (Qnp). Izra čun je narejen za lokacije merilnih mest državnega hidrološkega monitoringa površinskih voda z nizom podatkov vsaj 10 let (slika 1, preglednica 1). V izra čunih so upoštevana razpoložljiva obdobja podatkov do vklju čno leta 2010. Za ra čunanje povratnih dob smo uporabili Pearson III in Log Pearson III porazdelitveni funkciji, ki sta v hidrološki praksi najpogosteje uporabljeni metodi.
    [Show full text]
  • Measurement, Modelling and Analysis of Hydrological and Hydrogeological Processes and Trends in a Marsh Area
    Hydrology in a Changing World: Environmental and Human Dimensions 413 Proceedings of FRIEND-Water 2014, Montpellier, France, October 2014 (IAHS Publ. 363, 2014). Measurement, modelling and analysis of hydrological and hydrogeological processes and trends in a marsh area BRANKA BRACIC ZELEZNIK1 & LIDIJA GLOBEVNIK2 1 Public Water Utility JP VODOVOD-KANALIZACIJA d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana, Slovenia [email protected] 2 University of Ljubljana, Faculty of Civil Engineering and Geodesy, Jamova cesta 12, 1000 Ljubljana, Slovenia Abstract The marshy area of Ljubljana Moor, extending from the southern part of Ljubljana city to Krim- Mokrc karstic mountains, is a large plain area with a mosaic of meadows, fields, ditches and copses of alders spread out over 160 km2, originating some two million years ago through the sinking of an extensive area of the Ljubljana basin. The sedimentation basin of Ljubljana Moor is filled in the central part with lacustrine and marshy sediments and on the borders of the basin are the gravel fans. It is an area of different interests and the water, surface and groundwater, have a crucial role in specific land use. It is an important drinking water resource, it is an agricultural area, an area of Natura 2000 and Natural Park area with high biodiversity and an area for urban development. Established groundwater level measurements and surface water level and discharge measurements are important data for analysing trends of hydrological and hydrogeological characteristics of the area in input for modelling of surface and groundwater flow and their interactions at flood events and during drought.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J
    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
    [Show full text]
  • Porečje Ljubljanice Kot Športni Objekt
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT Športna rekreacija POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT DIPLOMSKO DELO MENTOR prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg. RECEZENT Avtor dela doc. dr. Blaž Jereb, prof. šp. vzg. GREGOR BROVINSKY KONZULTANT Andrej Jelenc, prof. šp. vzg. Ljubljana, 2016 Ključne besede: Ljubljanica, vodni športi, kajakaštvo, ureditev POREČJE LJUBLJANICE KOT ŠPORTNI OBJEKT Gregor Brovinsky IZVLEČEK Porečje Ljubljanice nosi bogato naravno in zgodovinsko vrednost in je tako potencial, ki k sebi vabi ljudi z različnimi željami in potrebami. Uporaba vodnih poti in vodne športne aktivnosti imajo v tem prostoru že dolgoletno tradicijo, a smiselne ureditve celotnega področja do sedaj še ni bilo. Večina športnih dejavnosti je bila do sedaj tekmovalno usmerjenih in je imela večinoma lokalen značaj, skoncentriran na Mestno občino Ljubljana. V zadnjih letih je opaziti porast zanimanja za vodne športe tudi v rekreativnem in šolskem športu. Večina športa se odvija na reki Ljubljanici, kljub temu je za vodne športe primernih še nekaj njenih pritokov. Področje barjanskega dela Ljubljanice je danes strogo varovano z naravovarstvenega in zgodovinskega vidika in Ljubljanica predstavlja naravno vrednoto državnega pomena. Do vstopa v mesto Ljubljana reka nudi bogato naravno pestrost, v mestnem delu je z nje mogoče opazovati urejeno urbano okolje. V centru mesta Ljubljana je reka manj dostopna in za zapornicami na reki je njen potencial neizkoriščen. V diplomskem delu bo predstavljena ureditev porečja v skladu z potenciali, ki jih reke nudijo in z ureditvijo v smeri trajnostne uporabe okolja. Izmed športnih disciplin, ki se ali so se odvijale na Ljubljanici v preteklosti, kaže da je kajakaštvo tista oblika premikanja, ki ima najdaljšo tradicijo in je za porečje najbolj primerna.
    [Show full text]