INiTITUT Zfl N0VEJ40 ZGODOVINO R dp <ZN '• ' ' 1998 39 • • n i. 119980130,1 COBISS CAöuriS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography *% <ASOPIS LETNIK C9 STR. MARIBOR '¿A ZGODOVINO NOVA VRSTA 34 t-196 1 IN NARODOPISJE 1998 Na naslovnici: Pogled na Maribor sredi XVII. stoletja (detajl): jugozahodni del mesta z Ži=kim dvorom in minoritskim samostanom, (Olje, Štajerski deželni arhiv Gradec.) Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata "Historical - Abstract" in "America: History and Life" Abstracts of this review are included "Historical - Abstract" and "America: History and Life" <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography l.ctnik (i!i Nnv.i vi-sla .'H 1 /,vc/i'k IÍÍW IZDAJATA I;NIV[-;RZA VMAJüBOKI; IN ZCOIIOVINSKO DRUšTVO V MAKIBOKI MARIBOR 1998 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOSLOVJE REVIEW FOR HISTORY AND ETHNOGRAPHY IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIBORU ISSN 0590-5966 Uredniški odbor - Editorial Board dr. Janez Cvirn, dr. Darko Friš, Miroslava Graši=, Jerneja Hederih, dr. Janez Marolt, dr. Jože Mlinaric dr. Franc Rozman, mag. Vlasta Stavbar, dr. Janez Sumrada, dr. Igor ¿iberna in dr. Marjan Znidari= Glavni in odgovorni urednik - Chief and Responsible Editor dr. Darko Friš Pedagoška fakulteta p.p. 129 SI-2001 Maribor telefon: (062) 22 93 6558 fax:(062) 28 180 e-pošta: d ar ko. fri s & uni -m b. s i Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis =lankov in slik je mogo= samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije Ministrstva za kulturo Republike Slovenije Mestne ob=ine Maribor <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK fii)/34, LETO 1998, ŠTEVILKA 1 KAZALO - CONTENTES Jubileji -Anniversaries Jože Curk, ZASLUŽNI PROFESOK DR. JOŽE KOROPEC - PETINSEDEMDESET- LETNIK 5 Peter Pavel Klasi ne, ANTOŠA LESKOVEC - SEDEMDESETLETNIK 8 Razprave - Studies Jože Mlinaric, MARIBORSKI SAMOSTANSKI DVORI IN NJIHOVA POSEST DO 16. STOLETJA 11 Maribor Monastery Manor Houses and their Estates until the End of the XVI Century Vasilij Melik, POI ••1<NE RAZM ERE V AVSTRIJI PRED STO LETI 33 The Political Situation in Austria 100 Years Ago. Bogdan Kolar, MEDNARODNI ZNA<AJ IN NALOGE ZAVODA V VE RŽE JU (1912-1919) 41 The International Character and Tasks of the Institute in Veržej (1912-1919) Jurij Perovžek, SLOVENCI IN JUGOSLAVI JA V LETIH 1918-1941 55 Slovenians and Yugoslavia during 1918-1941 Jože Curk, UMETNOSTNA PODOBA POSAVINJA IN POSAVJA V O<EH VIZI- TATORJEV17. IN 18. STOLETJA, (II. del) 75 The Artistic Appearance of the Savinja and Sava Valleys as Seen by Visitators in the XVII and XV111 Century, part II Manica Špendal, SLAVKO OSTERCV MARIBORU 101 Slavko Osterò in Maribor Mihala Koletník, SLOVENJEGORIŠKO NARE<JE OB SEVERNI MEJI REPUB- LIKE SIX) VENI J E 109 The Slovenske Gorice Dialect along the Northern State Frontier Zapisi - Notes Jožef Smej, TEŽAVE IN SKRBI MIKLOŠA KUZMI<A KOT VICEARHIDIA- KONOVEGA NAMESTNIKA V LETU 1779 121 Andrej Vovko, UDJE DRUŽBE SV MOHORJA MED MURO IN RABO V LETIH 1870-1892 133 Problemi in diskusija - Problems and Discussion Andrej Hozjan, ZA DOSLEDNEJŠE, BOLJ POGLOBLJENO IN RESNEJŠE PISANJE ZGODOVINE! 155 Ocene in poro=ila - Reviews and Reports Jože Ma=ek, JOŽE MLINARIC, MARENBERŠKI DOMIN IKANSK1 SAMOSTAN 1251-1782 163 Jože Ma=ek, EINSPILERJ EV SIMPOZIJ V RIM U 165 Brane Goropevšek, JANEZ CV1RN, TRDNJAVSKI TRIKOTNIK 168 Jože Curk, SERGEJ VRIŠER, JOŽE Y HOLZINGER 171 Jože Ma=ek, CELJSKI ZBORNIK 172 Jože Curk, PTUJ IN OKOLICA NA RAZGLEDNICAH 1891-1945 174 Jerneja Hedcrih, MARTA VERGINELLA, EKONOMIJA ODREŠENJA IN PRE- ŽIVETJA, ODNOS DO ŽIVLJENJA IN SMRTI NA TRŽAŠKEM PODEŽELJ U 176 Aleksandra Bcrbcrih Slana, MARIO STRECHA, KATOLIŠKO HRVATSTVO: PE<ECI POLITI<KOG KATOLICIZMA U BANSKOJ HRVATSKOJ (1897- 1904) 179 Anton Ožinger, TAMARA GRIESSER-PE<AR, STANISLAV LENI<. ŽIVLJEN- JEPIS IZ ZAPORA 181 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE - LETNIK 69/34, LETO 1998. ŠTEVILKA 1 Sergej Vrišer, JANEZ J. ŠVAJNCER, UNIFORME 183 Jerneja Hederih, MOJCA RA<I< SIMON<I<, SLOVENSKA ETNOLOŠKA BIBLIO- GRAFIJA 1986-1990 185 Janko Anton, Henkel Nikolaus, NEMŠKI VITEŠKI LIRIKI S SLOVENSKIH TAL: ŽOVNEŠKI, GORNJEGRAJSKI, OSTROVEŠKI 187 Stanko Ojnik, SLOVESNOSTI OB 120-LETNICI ROJSTVA DR. MATIJE SLA- VI<A 189 Simpoziji - Symposia Borut Holzman, MEDNARODNI SIMPOZIJ - PTUJSKO MESTNO PRAVO IZ LETA 1376 191 Borut Holzman, MEDNARODNI SIMPOZIJ - PTUJSKO MESTNO PRAVO IZ LETA 1513 194 .11 IUI MI ASSIVI'ilSAIilhs JUBILEJI - ANNIVERSARIES ZASLUŽNI PROFESOR DR. JOŽE KOROPEC - PETINSEDEMDESETLETNIK Sl • • pregovor pravi, da =as te=e, življenji1 pa beži Vendili' |i' obo|e lolal ivno /,a eneje e ;i.- le sosledje trenutkov, /¡i (Iriiiíi1 njihov posledi=ni spirt, /a prve je 1 1 življenje m/, doživetij, /il drum sestavljenka dejanj Prvi življenji žIVIJO, dnifii ¡m soustvarjajo s leni, da fia butate ,s svojimi prizadevanji, i/, kalerih rezultiralo nova spoznanja i> nji-iii, nove resnice, kijih prvi niso ml i opazili. k¡u šele /a/nab Med lake ljudi sorti tudi naš jubilanl, zaslužni profesor dr. Jo/e ••••••• Ne ham opisoval njegove življenjske poti v poklicu, ••• to navadno i/zveni nertom lšljono in /ato po^o^to biografsko suhoparno, razen lega pa sem lo •••• vil <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE ST 1/1098 že ob njegovi sedemdesetletnici (6ZN NV 29/1993), ampak bom govoril le o nje- govem raziskovalnem delu, ki je bilo vedno tesno povezano z rodno Štajersko in zlasti mariborskim Podravjem. Lokalni kolorit rojstnega kraja in njegove bližnje okolice, vpete med gozdno zaprtost Pohorja in vabe=o širjavo Dravskega polja, mu je podaril zna=aj, ki gaje varno vodil skozi znanstveno življenje, saj gaje ob- varoval tako pred akademsko zapetostjo kot pred popu list i=no poljudnostjo. To dokazuje ves njegov opus, mnoštvo razprav in =lankov, sestavkov in pre- davanj, iz katerih je razvidna njegova uravnoteženost med obema skrajnostma, ki se kaže v prepletu znanstvene neopore=nosti in izrazno razrahljane inter- pretacije. To njegovim tekstom zagotavlja po eni strani ve=jo razumljivost obrav- navanih tem, po drugi pa tudi ve=jo berljivost in to kljub pogosto zelo zgoš=enim poglavjem, kar je redka odlika tovrstnih zgodovinarskih tekstov. Kar pa bralca posebej pritegne, je ugotovitev, da v njih avtor ne sledi samo odkritim dejstvom kot ugotovljenim rezultatom histori=ne raziskave, ampak da pod njihovim pote- kom poiš=e tudi preproste ljudi kot histori=no neme pri=e in nemo=ne soobliko- valce svojih lastnih usod. Te so bile pove=ini socialno skromne, a vendar napolnje- ne z dovolj veselja in šegavosti, da jih je bilo vredno živeti. Serioznost raziskoval- ca se ob njih razklene v benevolenco premišljujo=ega opazovalca, ki pod površino splošne usodnosti sledi usodam posameznikov, predvsem kmetov - tla=anov, ki jih poskuša =im bolj približati bralcem. Ti iz njihovega opisa zaznajo, da vsakdanje življenje podložnikov vendarle ni bilo napolnjeno samo z vrsto tla=anskih obvez- nosti, ampak tudi z vaškimi in verskimi prazniki, proš=enjskuni sejmi in ob- =asnimi romanji, ki so jih napolnjevali s tolažbo in zaupanjem v posmrtno pra- vi=nost življenja. Odstiranje tudi te plati zgodovinskega dogajanja je za bralce privla=no, ker je bolj osebno dojeto, poleg tega pa podprto z izrazno so=nostjo tekstov, ki jim taka stilistika nikakor ne jemlje njihove strokovne neopore=nosti. Bibliografski pregled jubilantovega opusa nam raz kriva ve= njegovih inte- resnih podro=ij, ki so si sledila pa se tudi dopolnjevala. V prvem obdobju gaje privla=il študij zemljiških gospoš=in kot temeljnih (sodnoupravnihj enot fevdal- nega reda, sledilo muje zanimanje za problematiko kme=kih uporov v 2. polovici 16. in 1. polovici 17. stoletja, v zadnjem =asu pa se predvsem ukvarja z raziskavo župnijskih matrik slovenjebistnškega obmo=ja kot važnega vira za predstavitev zasebnega in javnega življenja tukajšnjega prebivalstva v 17. in 18. stoletju. S sistemati=nim raziskovanjem zemljiških gospoš=in je jubilant obdelal dobro polovico si ovc nje štajerske ga ozemlja in s tem bistveno dopolnil naše vedenje o njegovi posestnoupravni organizaciji v srednjem veku. Tako je raziskal gospostva v Dravski dolini (Dravograd, Bukovje, Vuzenico, Muto, Radlje, Remšnik, Falo, Žlemberk, Viltuš), širšo okolico Pohorja (Slovenj Gradec, Valdek, Vitanje, Konjice, Pohorski dvor, Razvanje, Slivnico, Fram, Bukovec, Polskavo, Gromberk, Slovensko Bistrico, Maribor), posesti na Dravskem polju in Savinjskem, gospostva v Podravmju (Majšperk, Štatenberk, Studenice, Zbclovo, Pogled), v Slovenskih goricah (Sve=ino, Hrastovec, Vurberk), v Posavinju (Vransko, Novi klošter, Dobrno, Vojnik, Laško), vPosotclju (Rogatec, Zusem, Podsredo, Bizeljsko) ter v Posavju (Brežice, Brestanico, Krško, Rade=e, Svibno, Žebnik). Ker je gospoš=ine v Savinjski dolini in v okolici Celja obdelal Janko Orožen, Radgono, Negovo in okolico Maribora Jože Mlinaric, Ljutomer in Središ=e Fran Kova=i=, Ormož Anton Klasinc, Bori Vladimir Bra=i= in krška gospostva Hans Pirchegger, lahko ugotovimo, daje od velikih srednjeveških gospoš=in ostalo neraziskano le manjše število, med njimi na prvem mestu še vedno Ptuj in Sevnica. Drugo podro=je jubilantovega raziskovalnega zanimanja je veljalo družbeno- socialni strukturi siovenještajerskega podeželja v 16. stoletju in iz tega izhajajo=im -il ¡il!.IMI ,W\I\ l,Ks\l;lK^ i gibanjem zu njeno izboljšavo, ki so (Inseghi svoj vrh v obrh kme=kih uponb leta 157.4 in Hilif). Prav obletnica upora iz lota Ki.'lô jo spodbudila nastanek vrste =lankov in knugo Mi smo tu, ki je izšla leta 19HÍÍ pri Založili Obzorja V nph ¡e avtor razgrnil vzgibi' pa tudi naslikal posledice toh gibanj, ki sicer niso pi'inesla socialnih olajšav, a so vendar povzro=ila pretrese v nekaterih zemljiških go-.- postvih, kjer so postopoma za=eli nadomeš=ati tlako /. denarnimi dajatvami in s t ein spreminjati strukturo podložil išt va v prid donosnejših podeželskih delavnost i, trgovine, obrti in prometa 7, raziskavo matrik kot tretjega interesnega podro=ja |ejubilant pritegni] v sfero svojih Študij t.udi t.a, dot lej le redko upoštevan zgodovinski vir Zlasti matrike iz Slovenske liistnce in njene okolice so postale predmet raziskav, ki so že dale prve rezultate v obliki transkripeii iti njihovih ve=plastnih analiz.