• - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev. Rim- ljani so v svojih širo ko po tez n ih strateških zasnovah tudi to obmo=je pritegnili v svoj na=rtno obvladani državni prostor, mu s=asoma poudarili nov prehodni pomen, z rednimi vplivi iz mati=ne dežele pa razbili njegovo lokalno zaprtost. Iskra takega razvoja se je vžgala že v prvem stoletju pred n. št, ki ni bilo pomembno samo zaradi vprašanja odnosov Keltov do doma<ega prebivalstva oziroma njihove asimilacije v avtohtonem okolju, temve= tudi zaradi nastajajo- =ih stikov z Rimljani iz Italije. Pobuda zanje je prišla z juga in je spo=etka ob- segala predv&em trgovsko zamenjavo, o kateri so splošni podatki dovolj znani.2 Novejša raziskovanja na Koroškem so pokazala, kakšno vlogo so pri tem igrale velike trgovske družine iz Akvileje ter sploh akvilejski libertini, trgovanje s sužnji pa nam vsaj rahlo odgrinja zaveso nad družbeno ureditvijo jugovzhodno- alpskih plemen v =asu pred rimsko osvojitvijo teh krajev.• Takih splošnih ugotovitev žal ne moremo zadovoljivo preverjati po najdbah ob Dravi in Muri in zlasti ne na mariborskem obmo=ju. Povezave med izteka- jo=im so prazgodovinskim =asom in obdobjem rimske civilizacije so tukaj kaj skromne. Sode= po dosedanjih najdbah, sta bili v 1. stol. pred n. št. še vedno obljudeni zlasti obe gradiš=i — Postela in gradiš=e pri Limbušu, kako je bilo z morebitnimi keltskimi zaselki ob grobovih (ali grobiš=ih?) na Pobrežju in pri Bresternici, pa ni znano.4 Nezanesljive so tudi posami=no najdbe keltskega de- narja ob Mariboru, =eprav se zdi, da bi npr. keltski zlatnik s Pla=kega vrha lah- ko že bil predhodnik poznejše trgovske poti med mariborskim krajem in Lip- niškim poljem.5 Izhodiš=e za tako domnevanje bi lahko poleg Postele bila tudi prazgodovinska naselbina na Frauenbergu pri Lipnici, =e je v poslednjem pred- rimskem =asu res imela poudarjen pomen," zlasti glede na vlogo Keltov in 159 :,: ; '-.•'•- .írl'Z^'Vúv*--' '~' MARIBOR V ANTIKI -vh:Vrv,ìyv- ^' i-- *>VW« • " /t.* • •'-.•-:•, .il -/-.-',• :.-.•.•-• :"-í- •• • .. •- . í.' , •-':ä* >••"''- •' "^'••'.•••''KAMNICA ,~7 • -.'' . • " • • '' ••-.. '•",'< ''X' • ' '' '•'-",. '• • - *• ' \ '• •••••• '•••';•. 'SÍW.1' rt KOSAKl', .' . .'.--..".*.•.,• .• ! '. \. '.V' I% : '''-•"• > :S;'Ií; ' '..-• '•>/'" •'•-'':'\ "'' • ••ff- •-..•CENTER Lje//\fev"S <' Vir .'-~"> •.''' CELE5tfiWs ® STUDENCI TSBOR POBBEÍJE TEîMO RMWNJE v. '%•"'^•~c\;-':f.?:£¿J#-r^ii.K' . RUVANJE ^ *? ?•• • !,'••') 'V.V •' •••••• ® ® Mim.Atffflft _ CE /" • •,*•-/'• .^.-:---,-.^r (posamiîni predmeti, ^ novo, • ostanki stavb, • gomile, l_J plani grobovi,(¿)marmorni kamni. ? nepojasrijer S]. 1. Arheoloäka karta antiÈnih najdläö bližnji potek tako imenovane »jantarske poti«.' Ker pa ta trgovska pot med Ita- lijo in severno Panonijo ni vodila prek Lipniškega polja, temve= vzhodneje od tod prek Ptuja in Radgone proti Donavi pri Karnuntu, je imelo prazgodovinsko prebivalstvo okrog Lipnice in s tem tudi tisto v mariborskem okolišu z Rimlja- ni na jugu le bolj lokalne trgovske zveze. Tudi =e so bila prazgodovinska nase- lja ob Solbi res povezana z Italijo po domnevani poti =ez Radelj ter prek južne Koroške, se zdi za neposredno predrimsko obdobje, zlasti z ozirom na keltsko poselitev ravnin, usmeritev prek Maribora in Celja verjetnejša.8 Ob tej — za sedaj še nedokazani — domnevi bi se bil torej že v predrimskem =asu pri=enjal izoblikovati tisti prehodni pomen mariborskega kraja, ki je v novejši dobi tudi pospešil njegov razcvet. Za sedaj še tod ne poznamo nobenih zanesljivih anti=nih najdb iz tega =asa. V »nekem kamnolomu pri Radvanju« najden bakren grški novec iz =asa 130—80 pred n. št. nima znanih podrobnejših najdiš=nih podatkov, zato mu ne moremo pripisovati kakega dolo=nejšega pomena, =eprav utegne biti v zvezi prav tako s Kelti kakor z Rimljani.* Nekaj v mariborskem muzeju zbranih republikanskih 160 novcev je tudi brez najdiš= in bržkone sploh ne izvira iz tega obmo=ja, kar po- meni, da jih ne moremo uporabiti za razlago rimskih trgovskih vezi naših kra- jev pred zasedbo, podobno pa velja tudi za republikanske novce z Lipniškega polja in verjetno tudi iz Ptuja, saj so bili najdeni ve=inoma že v ruševinah rim- skih stavb iz poznejšega =asa.10 Doslej je le W. Schmid ugotavljal rimski vpliv iz 1. stol. pred n. Št. po otipljivejših tvarnih prvinah, ko mu je pripisoval uvedbo lon=arskega kolovra- ta, anti=no obliko kova=nice pri hiši • in pokrivanje strehe svetiš=a z rimsko opeko na Posteli.11 Pri tem je treba takoj pribiti, da so vrteno keramiko na Posteli verjetno uveljavili že Kelti, ki so medtem že živeli v deželi.12 Tudi =a- sovna opredelitev Schmidovega svetiš=a — po naši presoji — še ne velja za tako dokon=no, da ne bi bilo mogo=e dvomiti o njegovem nastanku v predrim- skem =asu." Ne glede na to pa je imela Postela s svojo v rimski =as trajajo=o naselitvijo in izpostavljeno lego ob vzhodnem Pohorju prav gotovo najve= mož- nosti, da je prišla v stik z dobrinami rimske civilizacije še pred prihodom rim- skih vojska. Pri tem bi jo bila lahko prekosila le kakšna keltska oziroma laten- ska naselbina na ravnini, vendar v mariborskem okolišu doslej še nobene ne poznamo. Po tem, kar je znanega s Postele oziroma iz mariborskega kraja na sploh, pa je videti, da so bili taki predzasedbeni rimski vplivi kaj skromni. Zato smemo sklepati, da je bila trgovska pot ob vzhodnem Pohorju o=itno le šibkega pomena, saj ni podatkov, da bi noriški kraji v spodnjem avstrijskem Pomurju bili dajali Rimljanom v izdatnejši meri katere izmed tistih proizvodov, ki jih o trgovanju z Norikom in Panonijo omenjajo anti=ni viri.11 Po mirni priklju=itvi Norika v letih 16—15 in vojaški osvojitvi Panonije do Donave v letih 12—9 pred n. št. je bilo dotlej v celoti noriško Podravje, pri- padajo=e prototipu države podobni zvezi plemen z anti=nim poimenovanjem »regnum Noricum«, kmalu razdeljeno na dvoje pokrajinskih enot z bistveno razli=no upravo. Avstrijsko Pomurje je pri tem vsaj do Cmureka v celoti pri- padlo Noriku kot samoupravni zavezniški deželi pod rimskim pokroviteljstvom, medtem ko je prišla Panonija pod neposredno vojaško upravo. <ez vzhodno Podravje je bila potegnjena umetna, a najbrž ne prav strogo potekajo=a meja, ki je zato v podrobnostih tudi ni mogo=e ugotoviti.15 Pri tej iz vojaških razlogov vplivani razmejitvi je Maribor z okolico verjetno ostal v Noriku, prav tako pa tudi pot, ki ga je povezovala s celjsko kotlino, in je bil tako morebiti odtegnjen neposrednemu vplivu Poetovija kot najpomembnejšega pokrajinskega središ=a v vzhodnem Podravju. Zato je bil najbrž vklju=en v mestno obmo=je okrog leta 70 po n. št. ustanovljenega municipija Flavia Solva.1" Kako je tod potekla priklju=itev k rimski državi in kakšne posledice je v za=etku imela, ne vemo. W. Schmid je sicer domneval, da je bila Postela »leta 16 pr. Kr. od Rimljanov osvojena«, vendar tega o=itno ne smemo razumeti v vo- jaškem smislu. Za tak ukrep bi bil prišel v poštev le oborožen odpor doma=inov, o =emer pa v arheoloških ostalinah tega najdiš=a, ob ugotovljeni mirni priklju^ =itvi Norika ter ob znanem taktiziranju Rimljanov v tej deželi tu ni niti zgo- dovinskih niti zanesljivih arheoloških dokazov." Videti je, da so se Rimljani lahko neovirano uveljavljali v prisvojeni pokrajini, ne da bi bile tod potrebne kakšne vojaške akcije ali celo vojaška posadka.18 V tem smislu se je tod — podobno kot v drugih predelih Norika z izjemo pomembnejših središ= — do klavdijskih upravnih reform okrog leta 45 po n. št. v glavnem nadaljeval še prazgodovinski na=in življenja, morebiti celo brez Rimljanov. Zato lahko =as med priklju=itvijo Norika in Klavdijevo vladavino, to je 60-letno dobo okupacije pred pri=etkom provincialne uprave, imenujemo tudi prehodno obdobje.18 Najdbe iz tega zgodnjega =asa so izredno redke in nam morebiti z edino izjemo Postele za sedaj nikjer ne kažejo neposrednih posegov Rimljanov v na- selja maloštevilnega doma=ega prebivalstva. Poleg razmeroma skromnih anti=- nih najdb na Posteli nam trenutno le nekaj prvih cesarskih novcev govori o prisotnosti rimskega sveta na mariborskem obmo=ju, a še to precej nezaneslji- vo.20 Tako borne in =asovno nenatan=no opredeljive najdbe nam seveda ne do- 161 RIMSKE NAJDBE NA POŠTE L • predmeti A (novci) • naprave 11 sonde •100 SO m SI.