DOCSLIB.ORG

Diplomsko Delo

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo DIPLOMSKO DELO Tadej Turk Maribor, 2011 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za geografijo Diplomsko delo Razvoj turizma v Mariboru Graduate thesis Tourism development in Maribor Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Kandidat: Tadej Turk Maribor, 2011 Lektorica: Nataša Podhostnik, prof. slovenš čine Prevajalka: Nuša Oder, prof. angleš čine in pedagogike ZAHVALA Izredno zahvalo izrekam svojemu mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, ki mi je s nasveti in strokovno pomo čjo pomagal pri oblikovanju diplomskega dela. Zahvaljujem se vsem, ki so verjeli vame, mi kakorkoli pomagali in stali ob strani. Še posebej bi se rad zahvalil moji družini za vso podporo, ki so mi jo nudili v času študija. IZJAVA Podpisani Tadej Turk, rojen 16.09.1987, študent Filozofske fakulteta Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom RAZVOJ TURZIMA V MARIBORU pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Tadej Turk Maribor, junij 2011 RAZVOJ TURIZMA V MARIBORU Povzetek: V moji diplomski nalogi je prikazan razvoj turizma v mestu Maribor. Mesto se je skozi razli čna zgodovinska obdobja razli čno turisti čno razvijala, njeni za četki pa segajo v 19. stoletje. Skozi celotno obdobje se je turizem razvijal in pove čeval, z izjemo nekaterih vmesnih obdobij. Z razvojem turizma in turisti čnega prometa se je pove čalo tudi število infrastrukture namenjeno za turizem. Tudi danes je tema turizma precej aktualna, saj bo prihodnje leto mesto gostilo Evropsko prestolnico kulture, leta 2013 pa tudi Zimsko univerzijado. V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki mesta Maribor, kot razvojni dejavnik. Prikazan je tudi mestni, kulturni in športni turizem, ki v mestu dobiva vse ve čji pomen in privablja vse ve č gostov. Predstavljeni so razni objekti in infrastrukturne naprave, ki dajejo mestu dodaten pe čat. V drugem delu je predstavljen zgodovinski turisti čni razvoj mesta Maribor. V posameznih obdobjih je podan turisti čni razvoj, v katerih so dodatno analizirani razni grafikoni in tabele, ki prikazujejo turisti čni promet v posameznem obdobju. Glavnino diplomskega dela predstavlja analiza turisti čne ponudbe in turisti čnega prometa po letu 1960. Analiza je podana na podlagi letnih statisti čnih podatkov za turizem, na podlagi katerih so bili izdelani grafikoni in tabele. Diplomsko delo sem zaklju čil s predstavitvijo Evropske prestolnice kulture in Zimske univerzijade, katero bo mesto Maribor gostilo v letih 2012 in 2013, ter njihov vpliv in pomen za nadaljnji razvoj turizma v Mariboru. V zaklju čnem delu je podana tudi S.W.O.T. analiza. Klju čne besede : turisti čna geografija, turisti čni razvoj, turisti čni promet, Maribor, turisti čna infrastruktura, Evropska prestolnica kulture, Zimska univerzijada. TOURISM DEVELOPMENT IN MARIBOR Abstract: In my diploma paper, tourism development in Maribor is presented. Maribor developed differently through different historical periods; however, its beginnings go back to the 19 th century. Throughout the history, tourism was developing and spreading, except in certain periods. Along with tourism and tourist business development, infrastructure, meant for tourism, was increased. The topic of tourism is still up-to-date today, since Maribor is hosting European Capital of Culture next year and Winter Universiade in 2013. In the first part, natural and social-geographic factors of the town are described as the developmental factor. What is more, cultural, sports tourism and tourism of the town is presented, which is getting a bigger importance and is inviting more and more tourists. Moreover, different buildings and infrastructural services and facilities, which add special value to the town, are presented. In the second part, tourist development of Maribor through history is shown. In particular periods, tourist development is described, and there are different diagrams and tables analyzed, which show tourist business in a certain period. The most of the diploma paper focuses on the analysis of tourist offer and tourist business in the years after 1960. The analysis is presented on the basis of annual statistical data for tourism, which were the basis for the diagrams and tables. The diploma paper is concluded with the presentation of the European Capital of Culture and Winter Universiade, which Maribor is hosting in 2012 and 2013; and their influence on the future tourist development in Maribor. S.W.O.T. analysis is given in the last part. Key words : tourist geography, tourist development, tourist business, Maribor, tourist infrastructure, the European Capital of Culture, Winter Universiade. Kazalo 1 UVODNI DEL...................................................................................................1 1.1 Uvod..................................................................................................................................... 1 1.2 Namen in cilji naloge.......................................................................................................... 2 1.3 Metodologija dela ............................................................................................................... 2 2 TURISTI ČNI POTENCIAL ...........................................................................3 2.1 Naravnogeografske zna čilnosti ......................................................................................... 3 2.1.1 Lega in prometni položaj mesta.............................................................................................. 3 2.1.2 Geološke in geomorfološke zna čilnosti................................................................................... 4 2.1.3 Klimatske zna čilnosti............................................................................................................... 6 2.2 Družbenogeografske zna čilnosti ....................................................................................... 8 2.2.1 Prometni položaj ...................................................................................................................... 8 2.2.2 Prebivalstvo ............................................................................................................................ 11 2.3 Gospodarstvo .................................................................................................................... 18 3 VRSTE TURIZMA ........................................................................................23 3.1 Mestni turizem.................................................................................................................. 23 3.2 Kulturni turizem .............................................................................................................. 26 3.2.1 Kulturna ponudba mesta Maribor....................................................................................... 27 3.2.1.1 Kulturna dediš čina Maribora .......................................................................................................... 27 3.2.1.2 Kulturne ustanove v Mariboru......................................................................................................... 36 3.2.1.3 Kulturne prireditve v Mariboru ....................................................................................................... 40 3.3 Športni turizem................................................................................................................. 44 3.3.1 Športnorekreacijski objekti in površine v Mariboru.......................................................... 45 3.3.1.1 Ve čnamenske športne dvorane......................................................................................................... 45 3.3.1.2 Drugi pomembnejši športni objekti v mestu..................................................................................... 47 3.3.2 Pomembnejša športnorekreacijska obmo čja v Mariboru in okolici ................................. 49 3.3.3 Športne prireditve in dogodki v Mariboru .......................................................................... 52 4 ZGODOVINSKI RAZVOJ TURIZMA V MARIBORU ...........................56 4.1 Razvoj turizma v Mariboru do 1. svetovne vojne ......................................................... 56 4.2 Razvoj turizma med obema vojnama............................................................................. 62 4.3 Razvoj turizma po 2. svetovni vojni do leta 1991.......................................................... 68 5 ANALIZA TURISTI ČNE PONUDBE IN TURISTI ČNEGA PROMETA V MARIBORU PO LETU 1991.......................................................................73 5.1 Preno čitvene zmogljivosti................................................................................................ 73 5.2 Prihodi turistov................................................................................................................. 82 5.3 Preno čitve turistov ........................................................................................................... 90 5.4 Preno čitve turistov po mesecih........................................................................................ 97 5.5 Gostje in no čitve po državni pripadnosti .................................................................... 101 5.6 Povpre čna dolžina bivanja turistov.............................................................................. 106 6 EVROPSKA
Recommended publications
  • Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid

    Urbanistična Zasnova Mesta Maribor [Uredniški Odbor Andrej Šmid

    PUBLIKACIJA ZAVODA ZA PROSTORSKO NAČRTOVANJE MESTNE OBČINE MARIBOR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 711.4 (497.4 Maribor) MESTNA občina (Maribor) Prostorski plan Mestne občine Maribor : urbanistična zasnova mesta Maribor [uredniški odbor Andrej Šmid ... [et. al.]; avtorja fotografij Niko Stare, Jože Kos Grabar]. Maribor: Mestna občina, 2004. - (Publikacija Zavoda za prostorsko načrtovanje Mestne občine Maribor) ISBN 961-90029-3-8 1. Gl. stv. nasl. COBISS.SI-ID 53406209 PROSTORSKI PLAN MESTNE OBČINE MARIBOR URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA MARIBOR Uredniški odbor: Andrej Šmid, Jože Kos Grabar, Marija Kuhar, Ljubo Mišič, Janja Židanik - Maribor, Mestna občina Maribor, 2004 Boris Soviè, univ. dipl. inž. el. župan Mestne obèine Maribor PROSTORSKI PLAN MESTNE OBÈINE MARIBOR Mesto Maribor je doživelo v zadnjih letih zelo intenzivno preobrazbo na skoraj vseh podroèjih. Kar smo srednjeroèno in dolgoroèno naèrtovali v svojih planskih aktih, ni veè sledilo številnim spremembam in izzivom, zato je bil potreben nov premislek in nov pogled v prihodnost. Za uresnièevanje ciljev uèinkovitega prostorskega urejanja je Mestni svet Mestne obèine Maribor, na pragu novega veka, decembra 2000, sprejel Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoroènega in srednjeroènega družbenega plana obèine Maribor za obmoèje Mestne obèine Maribor, tj. Urbanistièno zasnovo mesta Maribor. Ta prostorski akt bo nadomestil prejšnje in bo prostorsko planski akt obèine in mesta dolgoroènega znaèaja. Namenjen je strateškemu usmerjanju razvoja v prostoru, s ciljem ustvarjanja pogojev za izboljšanje kvalitete bivalnega okolja, gospodarskega razvoja in konkurenènosti, zašèite okolja, naravnih dobrin in kulturne dedišèine v skladu z naèeli trajnostnega razvoja. V usklajevalnih procesih pri pripravi dokumenta je sodelovala vrsta strokovnjakov iz razliènih podroèij, uporabljene so bile razliène oblike informiranja, sodelovala pa je lahko vsa zainteresirana javnost.
  • Prostorski Ureditveni Pogoji Za Podeželje V Mestni Občini

    Prostorski Ureditveni Pogoji Za Podeželje V Mestni Občini

    J G V ! e ! ! Robič a u Žmavec R ik S l Dervarič ! ! a a Menhart e č Flajšer k o ! n Lorber G c rš b Kozjak nad Pesnico p n n o č Bohl ! ! i V č n a o i v i o ! r Potrč e š V c s s l d k a o Š ! ! Žgur e Šerbinek g u k Rotar if Šarman n i S ! P k i b ! a j Ranca p nič p ar ! e o D Galu Pes o Majhenič v Ma . ! rko v e v o Knupleš ! D D s rušova J n č Pahtejev grad apler G Bratkovič ! i Bokšek l Bračko a ! ! Žvab Pavlič o k i Živec š c ! ! i k b a ! ! . ! a V . o ! j r Sv. Jakob ! ! ! t p b e Jarenina r p ! ! ! i ! a !! h ! i ! Ha ! n s ! Jarc ložan ! k g k Beli b k ! ! ! ! M ! ! ! Gradiška j Strmec ! e Arčan ! ! s i ! s ! C ! Tinčevo ! ! Kranjc j ! Jeranči~ D ! ! ! v n Drozg P ! ! ! P i ipič r ! ! e o o ! ! ! s Trojner ! ! n e k ! ! ic orvat k H . ! ! ! ! ! ! ! ! a r Jareninski Dol l ! ! n p ! Brumnik Malna ! i ! b u ! ! ! ! k ! i ! ! ! o c ! č ! V e ! Mlakar ! d ! ! Mezgec a Lorbek D a Jakčevo Pavlič ! ! ! ! ! ! Drankovec Črnčec ! R ! ! ! ! ! ! ! ! Donko Žmavec Elzn! ik ! ! ! ! nad Pesnico ! ! ! ! ! ! Gradišnik ! Gora ! ! ! ! ! Gradiška Videm ! ! ! ! Gavbe V J ! Gaj nad Mariborom Muster u a Križar ! k Drankovec k ! o ! Kozjan o V ! Čenčnjak Muster ! b Hojnik v . Žunk ! Cokan u s Ribič Pehan ! s ! .
  • VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above

    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER of FESTIVITY Social Change and Cultural Policy from Above

    VLADIMIR RUKAVINA – MASTER OF FESTIVITY SOCIAL CHANGE AND CULTURAL POLIcy FROM ABOVE PETER SIMONIČ Vladimir Rukavina is one of the most important and stead- Vladimir Rukavina sodi med najpomembnejše in najbolj fast figures of the post-socialist transition in Maribor. The etablirane posameznike, ki so zaznamovali posocialistično Festival Lent, which he and his team have been organizing tranzicijo v Mariboru. Festival Lent, ki ga s sodelavci vsako annually for more than twenty years, is the biggest open-air leto prireja že več kot dve desetletji, je največji festival na festival in Slovenia and among fifty most distinguished prostem v Sloveniji in sodi med petdeset najbolj uglednih events in Europe. The festival is an excellent case to analyse tovrstnih prireditev v Evropi. Dogodek predstavlja tudi social dynamics in post-socialist transition of the city of odličen primer za analizo družbene dinamike v času Maribor. Author discusses how far society and history have posocialistične tranzicije. Avtor v prispevku razpravlja, v influenced individual choices and attitude of Vladimir kolikšni meri sta družba in zgodovina vplivali na priredi- Rukavina, and how far has he been able to change the teljeve odločitve in stališča ter v kolikšni meri je sam uspel paradigm of social imagination. preoblikovati paradigmo družbenega imaginarija. Keywords: festival, ritual, person, sponsorship, politics, Ključne besede: festival, ritual, posameznik, sponzorstva, mass media, Slovenia politika, množični mediji, Slovenija INTRODUCTION It is historically and epistemologically logical for the social sciences and humanities to describe individuals through their relations with natural and social environments, cultures, or networks: “methodological collectivism” continues to be a central basis of anthropology (Rapport 2002: 455).
  • Old Vine Festival

    Old Vine Festival

    Old Vine Festival The program FRIDAY, 13 SEPTEMBER 2019 9:00 - 17:00 Squares: Trg Svobode / Grajski Trg 16:00 – 18:30 Sončni Raj Estate, Vodole In collaboration with Maribor Tourist Association of Štajerska In collaboration with Bogdan Mak, complementary activity region and Regional Tourist Association holder at the farm Taste Štajerska Honey Park in Embrace of It will smell of gibanica, pumpkin oil, wine ... Maribor Vineyards Presentation of Styrian cuisine at the stands, Walk around the meadow orchards in the heart of the tastings, cultural program, sweepstakes. Have fun Maribor wine path and experience nature’s beauty with the members of the tourist associations and among the many herbs, flowers, grass and the trees their providers. of the Honey Park. Adrenaline junkies can try out the Flight of Honey, the longest zipline trail in the 14:30 La Cantina Center (Vetrinjska ul. 30) Štajerska region. Additional information: In collaboration with Tasting Maribor, Vladimir Fatur s.p. [email protected]. Sweet City Experience Taking a walk with the sweetness of the modern and historic Maribor. Price: EUR 35; Reservation at: [email protected], +386 (0)41 656 075 www.tastingmaribor.com 16:00 Vinag Wine Cellar In collaboration with Vinag Wine Cellar 10:00 - 14:00 and 16:00 - 19:00 Entrance to Free Guided Tour of Vinag Cellar the belfry from the Poštna Ulica street. Take a professional guided tour of one of the largest In collaboration with Maribor Cathedral and oldest classic wine cellars in Europe. Additional View of the Wine-Growing Hills from information: [email protected].
  • 78/97, Razglasni

    78/97, Razglasni

    Št. 77-78 – 12. XII. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 6125 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 77-78 Razglasni del z dne 12. decembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII skih in živilskih in neživilskih izdelkov, 4525 Druga gradbena dela, tudi dela spe- d.o.o., Dobova, pod vložno št. 1/02529/00 cialnih strok; 4531 Električne inštalacije; vpisalo v sodni register tega sodišča spre- 4532 Izolacijska dela; 4533 Vodovodne, Sodni register membo osnovnega kapitala, ustanovitelja in plinske in sanitarne inštalacije; 4534 Druge zastopnika ter uskladitev z zakonom o gos- inštalacije pri gradnjah; 4541 Fasaderska in podarskih družbah s temile podatki: štukaterska dela; 4542 Vgrajevanje stavb- Matična št.: 5708931 nega in drugega pohištva; 4543 Oblaganje Osnovni kapital: 1,510.000 SIT tal in sten; 4544 Soboslikarska in steklarska LJUBLJANA Ustanovitelj: Lazanski Dragica, izstop dela; 4545 Druga zakljuèna gradbena dela; 26. 4. 1994, Lazanski Miroslav, Dobova, 5010 Trgovina z motornimi vozili; 5020 Mladinska ul. 1, vstop 26. 4. 1994, vložek Vzdrževanje in popravila motornih vozil; Rg-111766 1,510.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja. 5030 Trgovina z rezervnimi deli in dodatno Okrožno sodišče v Ljubljani, Oddelek za Oseba, pooblaščena za zastopanje: di- opremo za motorna vozila; 5040 Trgovina, gospodarsko sodstvo, je s sklepom Srg št. rektorica Lazanski Dragica, razrešena 26. 4. vzdrževanje in popravila motornih koles, 97/04234 z dne 28. 8. 1997 pod št. vložka 1994; direktor Lazanski Miroslav, imeno- trgovina s posameznimi deli in opremo; 1/29595/00 vpisalo v sodni register tega so- van 26.
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J

    Časopis Za Zgodovino in Narodopisje ' J

    <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography POSVE<ENO 1000-LETNICI RAZVANJA txxterttniniiaôiitù comös.tttmamt : *?*••• "••-1, •••••• Macinim ' J- , • <ASOPIS LETNIK 57 ZA ZGODOVINO NOVA VRSTA 22 STR. 1—167 MARIBOR IN NARODOPISJE 1986 VSEBINA — CONTENTS stran — page Razprave — Papers Jože Curk: OB TISOCLETNICI RAZVANJA 3 The Millenium of Razvanje Stanko Pahi<: PRADAVNI CASI OB HOCKEM POHORJU 10 The Ancient Times at ••••• Pohorje Jože Koropec: IZ ZGODOVINE RAZVANJA DO LETA •00 24 From the History of Razvanje tin the year 1700. Jože Mlinaric: PRETEKLOST OBMO<JA SEVERNO OD HAZVANJA DO DRA- VE IN OD LIMBUSA NA ZAHODU DO POBREZJA NA VZHODU V OB- DOBJU DO LETA 1600 32 The Past of the Territory of Razvanje to the Drava and from Limbus in the west to Pobrežje in the East in the Period till the year 1600. Anton Ožinger: CERKVENA UREDITEV NA DESNEM BREGU DRAVE, MED POHORJEM IN MARIBOROM 41 Ecelesiatie division of the right side of the river Drava, between Pohorje and city oí Maribor Mira Strm=nik-Gulic: NAJNOVEJŠI PODATKI O RIMSKIH OSTALINAH PRI BETNAVI 41 The Latest Data of the Roman Remains at Betnava. Eman Peru: RAZVOJ ZDRAVSTVA V MARIBORU 57 The development of the Health — Service at Manbar Vanek Šiftar: PRISPEVEK ZGODOVINI VINOGRADNIŠTVA NA SEDANJEM PREKMURSKEM OBMO<JU 89 A Contribution to the History of Viniculture of the Present Territory ol Prekmurje Franc Kuzmi=: PREGLED KNJIŽNICE IN KNJIŽNI<ARSTVA V PREKMURJU OD ZA<ETKOV DO OSVOBODITVE 107 The Survey od Libraries and Librarianship in Prekmurje from their Beginings till tho Liberation Polemika — Polemis Franc Sapa=: ALI SO IN KDAJ SO OPOREKALI SLOVENSKI ZNA<AJ PREK- MURJA IN KDO GA JE IMEL ZA HRVATSKO OZEMLJE 133 Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstract« in »America: History and Life«.
  • Nacrt Razvoja 2015

    Nacrt Razvoja 2015

    STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 STRATEGIJA RAZVOJA ELEKTROENERGETSKEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE NAČRT RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2015 DO LETA 2024 ELES, d.o.o. Direktor mag. Aleksander Mervar KAZALO POVZETEK ........................................................................................................................ 6 1 UVOD ........................................................................................................................... 12 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR ................................................. 13 1.2 UPORABLJENI PODATKI ....................................................................................................... 14 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO .......................................................................... 14 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA .....18 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ........................................................................................ 18 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA .............................................................................. 28 3 NAPOVED PREVZEMA ELEKTRIČNE ENERGIJE IN KONIČNIH MOČI .................................... 34 3.1 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA OBSEG PREVZETE ELEKTRIČNE ENERGIJE ...................................34 3.2 ZASNOVA SCENARIJEV PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE .......................................................
  • Autumn in Maribor Events MORE EVENTS in MARIBOR and ADDITIONAL INFORMATION

    Autumn in Maribor Events MORE EVENTS in MARIBOR and ADDITIONAL INFORMATION

    Autumn in Maribor Events MORE EVENTS IN MARIBOR AND ADDITIONAL INFORMATION: TIC MARIBOR Partizanska cesta 6 A, Maribor T: +386 2 234 66 11 E: [email protected] Maribor - Pohorje Tourist Board, September 2019. Photos: Rok Breznik, Jernej Borovinšek, Uroš Leva, MP Produkcija, Domen Ulbl, Damjan Švarc, Saša Huzjak, Arhiv Pokrajinskega muzeja Maribor, Arhiv Minimanija.si, Dejan Bulut, Gregor Bohak, Matjaž Wenzel - Milimeter Studio, Luka Švigelj - Sviglo Productions, Nevenka Kavčič Design: Agencija Novelus d. o. o., Creative Design: Aritmija, oglaševalska agencija Print: Evrografis d.o.o.,Edition: 2.500 pieces. Because we care about the environment, we print on recycled paper. Edition: Maribor - Pohorje Tourist Board, Tkalski prehod 4, 2000 Maribor Event announcements Autumn in Maribor is a set of events in the city of Maribor - more events, detailed programs and other information can be found on the websites of the individual organizers or at www.visitmaribor.si. The organizers reserve the right to make changes to the event programs. www.visitmaribor.si Cuisine, Wine, and the World’s Oldest Vine P R O G R A M 14. 9. 2019 10 pm Grajska kavarna Cafe 4. 11. 2019 17.00 Audi Salon, Porsche Maribor Sweets by Mrs Darinka Pubec, 5th Annual Salon of Young Wines Workshop of making traditional sweets from from Štajerska Region leavened puff pastry. Price: 18 EUR. Mandatory The winemakers from the Štajerska region will application at: [email protected] or present their young wines. +386 (0)2 228 38 51. 11. 11. 2019 11:00-20:00 Glavni trg Square 36th Celebration of St.
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

    Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

    • - •"•;' <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 6. (XLI.) LETNIK 1970 DRUGI ZVEZEK 1970 ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR I¿vle5ke prispevkov v tem =asopisu objavljata Historical Abstracts in America: History and Life Abstracts of ari idos in this journal are included in Historical Abstracts and America: History and Life N.i prednji strani platnic je fotografija reliefne plo££e erotov, najdene pri Bctnavl (Stanl;o Palile: Maribor v rimski Hobi, str. •2) Naslov uredništva CZN: Pedagoška akademija Maribor, Mladinska 9 Redakcija tega zvezka je bila kon=ana junija 1970 Za znanstveno vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji Stanko Pahi7 MARIBOR V RIMSKI DOBI V anti=ni dobi se položaj mariborskega prostora sicer ni bistveno spremenil v tistem smislu, da bi bilo tu nastalo novo enotno naselitveno središ=e, pa= pa v tem, da so nanj pri=ele delovati popolnoma nove geopoliti=ne silnice, ki so, izrazito usmerjane od zunaj, odlo=ilno vplivale na razvoj njegove poselitve. V vsem prazgodovinskem obdobju je bilo tod najzna=ilnejše gibanje ljudstev predvsem v vzhodno-zahodni smeri, zagatna lega ob Dravi in pomanjkanje pomembnejših poti v smeri sever—jug, ki bi bile s križiš=em mariborskemu kraju tako lego poživile. Vaške naselbine in zaselki prazgodovinskih prebivalcev se tod niso nikjer odlo=ilno osredoto=ili v obsežnejšo naselitveno skupnost z lastnim kulturnim izžarevanjem, temve= so se nevezano nizali po obrobjih reke. Težiš=e naselitve je bilo bolj ali manj izrazito prej na južnem kot na severnem bregu Drave, v železni dobi pa je na južni strani v glavnem tudi edino obsta- jalo. Kar je bilo kulturnih vplivov, prispelih semkaj s priseljenimi ljudstvi ali iz sosednjih središ= ter po trgovski poti, so se razpršili v partikularizmu lokalne naselitve, ali pa se nam danes ob dosedanjih najdbah samo tako zdi.1 Po prihodu Rimljanov je tako postal mariborski prostor prvi= izrazito in =vrsto — z upravo, gospodarstvom in kulturo — povezan z južno rimsko civi- lizacijo, kar je vplivalo tudi na družbeno sestavo njegovih prebivalcev.
  • Guide of Good Practices

    Guide of Good Practices

    Guide of good practices Table of contents 1. SUMMARY OF THE EVENTS ...................................................................................... 3 2. COACHING TRAININGS DEVELOPED BY LITHUANIAN SPORTS UNIVERSITY ........... 9 2.1. PARTNER EXERCISES ................................................................................................................................. 9 2.2. CIRCUIT TRAINING ..................................................................................................................................... 13 2.3. BALL EXERCISES ........................................................................................................................................ 18 2.4. INSTANT ACTIVITY ...................................................................................................................................... 20 2.5. COORDINATION – AGILITY ....................................................................................................................... 24 3. WALKING TOURS AND BIKING TOURS ................................................................... 30 3.1. WALKING TOURS IN BUCHAREST ........................................................................................................ 30 3.2. WALKING TOURS IN MARIBOR .............................................................................................................. 32 3.3. WALKING TOURS IN ITALY ...................................................................................................................... 35 3.4.
  • Razvojni Načrt Prenosnega Sistema Republike Slovenije Od Leta 2017 Do Leta 2026

    Razvojni Načrt Prenosnega Sistema Republike Slovenije Od Leta 2017 Do Leta 2026

    RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 201726 RAZVOJNI NAČRT PRENOSNEGA SISTEMA REPUBLIKE SLOVENIJE OD LETA 2017 DO LETA 2026 ELES, d.o.o. direktor družbe mag. Aleksander Mervar 5 KAZALO POVZETEK ��������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������8 1 UVOD�����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������16 1.1 UMEŠČANJE ELEKTROENERGETSKIH OBJEKTOV V PROSTOR �����������������������������������������������������������������������������������������������������18 1.2 UPORABLJENI PODATKI ���������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 1.3 CILJI NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA EEO �����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������19 2 IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO DESETLETNEGA NAČRTA RAZVOJA PRENOSNEGA OMREŽJA ����������������������������������� 22 2.1 ANALIZA PRETEKLEGA OBDOBJA ������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������ 23 2.2 PREDSTAVITEV PRENOSNEGA OMREŽJA����������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������
  • Official Journal C 106 of the European Union

    Official Journal C 106 of the European Union

    ISSN 1725-2423 Official Journal C 106 of the European Union Volume 50 English edition Information and notices 10 May 2007 Notice No Contents Page IV Notices NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES Commission 2007/C 106/01 List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) . ......................................................... 1 EN Price: EUR 18 10.5.2007 EN Official Journal of the European Union C 106/1 IV (Notices) NOTICES FROM EUROPEAN UNION INSTITUTIONS AND BODIES COMMISSION List of quality wines produced in specified regions (Published pursuant to Article 54 (4) of Council Regulation (EC) No 1493/1999) (2007/C 106/01) (This list cancels and replaces the list published in Official Journal of the European Union C41of 17 February 2006, page 1) BELGIUM Provision of the Member Official Journal of the Member Designation of origin State State Arrêté ministériel Moniteur belge Ministerieel besluit Belgisch Staatsblad Appellation d’origine contrôlée 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Gecontroleerde oorsprongsbenaming 9.7.1997 23.10.1997 ‘Hagelandse Wijn’ 27.8.1999 Appellation d’origine contrôlée 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 6.1.2000 3.3.2000 ‘Haspengouwse Wijn’ Appellation d’origine contrôlée 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ Gecontroleerde oorsprongsbenaming 27.5.2004 4.11.2004 ‘Côtes de Sambre et Meuse’ C 106/2 EN Official Journal of the European Union 10.5.2007 BULGARIA Official Journal Designation of origin Provision of the Member State of the Member State Държавен Act for Approval Вестник 1.