Diplomsko Delo

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

DIPLOMSKO DELO

Tadej Turk

Maribor, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za geografijo

Diplomsko delo

Razvoj turizma v Mariboru

Graduate thesis

Tourism development in Maribor

Mentor: doc. dr. Uroš Horvat Kandidat: Tadej Turk

Maribor, 2011

Lektorica: Nataša Podhostnik, prof. slovenš čine Prevajalka: Nuša Oder, prof. angleš čine in pedagogike

ZAHVALA

Izredno zahvalo izrekam svojemu mentorju doc. dr. Urošu Horvatu, ki mi je s nasveti in strokovno pomo čjo pomagal pri oblikovanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem, ki so verjeli vame, mi kakorkoli pomagali in stali ob strani. Še posebej bi se rad zahvalil moji družini za vso podporo, ki so mi jo nudili v času študija.

IZJAVA

Podpisani Tadej Turk, rojen 16.09.1987, študent Filozofske fakulteta Univerze v Mariboru, smer geografija in zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom RAZVOJ TURZIMA V MARIBORU pri mentorju doc. dr. Urošu Horvatu avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Tadej Turk

Maribor, junij 2011

RAZVOJ TURIZMA V MARIBORU

Povzetek:

V moji diplomski nalogi je prikazan razvoj turizma v mestu Maribor. Mesto se je skozi razli čna zgodovinska obdobja razli čno turisti čno razvijala, njeni za četki pa segajo v 19. stoletje. Skozi celotno obdobje se je turizem razvijal in pove čeval, z izjemo nekaterih vmesnih obdobij. Z razvojem turizma in turisti čnega prometa se je pove čalo tudi število infrastrukture namenjeno za turizem. Tudi danes je tema turizma precej aktualna, saj bo prihodnje leto mesto gostilo Evropsko prestolnico kulture, leta 2013 pa tudi Zimsko univerzijado.

V prvem delu so prikazani naravno in družbeno geografski dejavniki mesta Maribor, kot razvojni dejavnik. Prikazan je tudi mestni, kulturni in športni turizem, ki v mestu dobiva vse ve čji pomen in privablja vse ve č gostov. Predstavljeni so razni objekti in infrastrukturne naprave, ki dajejo mestu dodaten pe čat.

V drugem delu je predstavljen zgodovinski turisti čni razvoj mesta Maribor. V posameznih obdobjih je podan turisti čni razvoj, v katerih so dodatno analizirani razni grafikoni in tabele, ki prikazujejo turisti čni promet v posameznem obdobju. Glavnino diplomskega dela predstavlja analiza turisti čne ponudbe in turisti čnega prometa po letu 1960. Analiza je podana na podlagi letnih statisti čnih podatkov za turizem, na podlagi katerih so bili izdelani grafikoni in tabele.

Diplomsko delo sem zaklju čil s predstavitvijo Evropske prestolnice kulture in Zimske univerzijade, katero bo mesto Maribor gostilo v letih 2012 in 2013, ter njihov vpliv in pomen za nadaljnji razvoj turizma v Mariboru. V zaklju čnem delu je podana tudi S.W.O.T. analiza.

Klju čne besede : turisti čna geografija, turisti čni razvoj, turisti čni promet, Maribor, turisti čna infrastruktura, Evropska prestolnica kulture, Zimska univerzijada.

TOURISM DEVELOPMENT IN MARIBOR

Abstract:

In my diploma paper, tourism development in Maribor is presented. Maribor developed differently through different historical periods; however, its beginnings go back to the 19 th century. Throughout the history, tourism was developing and spreading, except in certain periods. Along with tourism and tourist business development, infrastructure, meant for tourism, was increased. The topic of tourism is still up-to-date today, since Maribor is hosting European Capital of Culture next year and Winter Universiade in 2013.

In the first part, natural and social-geographic factors of the town are described as the developmental factor. What is more, cultural, sports tourism and tourism of the town is presented, which is getting a bigger importance and is inviting more and more tourists. Moreover, different buildings and infrastructural services and facilities, which add special value to the town, are presented.

In the second part, tourist development of Maribor through history is shown. In particular periods, tourist development is described, and there are different diagrams and tables analyzed, which show tourist business in a certain period. The most of the diploma paper focuses on the analysis of tourist offer and tourist business in the years after 1960. The analysis is presented on the basis of annual statistical data for tourism, which were the basis for the diagrams and tables.

The diploma paper is concluded with the presentation of the European Capital of Culture and Winter Universiade, which Maribor is hosting in 2012 and 2013; and their influence on the future tourist development in Maribor. S.W.O.T. analysis is given in the last part.

Key words : tourist geography, tourist development, tourist business, Maribor, tourist infrastructure, the European Capital of Culture, Winter Universiade.

Kazalo

1 UVODNI DEL...... 1

1.1 Uvod...... 1

1.2 Namen in cilji naloge...... 2

1.3 Metodologija dela ...... 2

2 TURISTI ČNI POTENCIAL ...... 3

2.1 Naravnogeografske zna čilnosti ...... 3 2.1.1 Lega in prometni položaj mesta...... 3 2.1.2 Geološke in geomorfološke zna čilnosti...... 4 2.1.3 Klimatske zna čilnosti...... 6

2.2 Družbenogeografske zna čilnosti ...... 8 2.2.1 Prometni položaj ...... 8 2.2.2 Prebivalstvo ...... 11

2.3 Gospodarstvo ...... 18

3 VRSTE TURIZMA ...... 23

3.1 Mestni turizem...... 23

3.2 Kulturni turizem ...... 26 3.2.1 Kulturna ponudba mesta Maribor...... 27 3.2.1.1 Kulturna dediš čina Maribora ...... 27 3.2.1.2 Kulturne ustanove v Mariboru...... 36 3.2.1.3 Kulturne prireditve v Mariboru ...... 40

3.3 Športni turizem...... 44 3.3.1 Športnorekreacijski objekti in površine v Mariboru...... 45 3.3.1.1 Ve čnamenske športne dvorane...... 45 3.3.1.2 Drugi pomembnejši športni objekti v mestu...... 47 3.3.2 Pomembnejša športnorekreacijska obmo čja v Mariboru in okolici ...... 49 3.3.3 Športne prireditve in dogodki v Mariboru ...... 52

4 ZGODOVINSKI RAZVOJ TURIZMA V MARIBORU ...... 56

4.1 Razvoj turizma v Mariboru do 1. svetovne vojne ...... 56

4.2 Razvoj turizma med obema vojnama...... 62

4.3 Razvoj turizma po 2. svetovni vojni do leta 1991...... 68

5 ANALIZA TURISTI ČNE PONUDBE IN TURISTI ČNEGA PROMETA V MARIBORU PO LETU 1991...... 73

5.1 Preno čitvene zmogljivosti...... 73

5.2 Prihodi turistov...... 82

5.3 Preno čitve turistov ...... 90

5.4 Preno čitve turistov po mesecih...... 97

5.5 Gostje in no čitve po državni pripadnosti ...... 101

5.6 Povpre čna dolžina bivanja turistov...... 106

6 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE 2012 IN ZIMSKA UNIVERZIJADA 2013 ...... 114

6.1 Evropska prestolnica kulture 2012...... 114

6.2 Zimska univerzijada 2013 ...... 117

7 ZAKLJU ČEK ...... 120

7.1 Obdobje turisti čnega razvoja...... 120

7.2 SWOT-analiza ...... 123 7.2.1 Prednosti (Strenghts) ...... 123 7.2.2 Slabosti (Weaknesses)...... 124 7.2.3 Priložnosti (Opportunities)...... 125 7.2.4 Nevarnosti (Threats)...... 125

8 LITERATURA IN VIRI...... 127

8.1 Literatura...... 127

8.2 Viri...... 130

9 PRILOGA ...... 132

9.1 Seznam tabel ...... 132

9.2 Seznam grafikonov...... 133

9.3 Seznam kart ...... 134

9.4 Seznam slik...... 134

1 Uvodni del

1.1 Uvod

Turizem sodi danes med eno najhitreje razvijajo čih se in rasto čih gospodarskih dejavnosti na svetu. Iz tega razloga je pri ve čini ob čin v Sloveniji razvoj turizma ena glavnih prioritet gospodarskega razvoja. Mesto Maribor na tem podro čju vlaga veliko finan čnih sredstev in truda, saj bo mesto Maribor prestolnica kulture leta 2012, leta 2013 pa bo gostilo zimsko univerzijado. V zadnjem obdobju se je število turistov in preno čitev pove čalo, kar je pozitivno z vidika razvoja turizma.

Diplomska naloga je razdeljena na ve č tematskih sklopov. V prvem sklopu predstavljam turisti čni potencial mesta. Omejil sem se predvsem na naravnogeografske in družbenogeografske danosti. Naslednje poglavje sem namenil predstavitvi vrst turizma, ki v Maribor privabijo najve č gostov. Tukaj sem se osredoto čil na tri najpomembnejše tipe turizma, in sicer na mestni, kulturni in športni turizem.

V drugem sklopu sem na kratko predstavil zgodovina mesta Maribor in njegov turisti čni razvoj do 2. svetovne vojne. Turizem, ki ga danes ozna čujemo kot eno najpomembnejših gospodarskih panog, se je skozi celotno zgodovino spreminjal. Obdobje med obema svetovnima vojnama velja za obdobje razmaha turizma. V tem obdobju so nastala tudi razli čna turisti čna društva. Vse to je nakazovalo na razvoj sodobnega turizma tudi v mestu Maribor.

Tretje poglavje, ki sem mu namenil glavni del diplomske naloge, sloni na analizi turisti čnega prometa v Mariboru med letoma 1961 in 2010. To obdobje sem razdelil na 3 časovno krajša obdobja. S pomo čjo podatkov iz tabel in z grafikonov sem sklepal o vzrokih in posledicah naraš čanja ali upadanja turisti čnih dejavnosti v mestu Maribor. Zadnji sklop sem namenil predstavitvi vizije razvoja turizma v Mariboru z vidika Evropske prestolnice kulture 2012 in zimske univerzijade 2013.

V samem zaklju čku diplomskega dela je podana SWOT-analiza (prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti) turisti čnega razvoja v mestu Maribor.

1.2 Namen in cilji naloge

Turizem velja za eno najperspektivnejših gospodarskih dejavnosti na svetu. Namen diplomske naloge je prikazati razvoj turizma v Mariboru skozi razli čna časovna obdobja, to ponazoriti s pomo čjo razli čnih metod dela in poiskati vzroke in posledice tega razvoja. V nalogi je predstavljen tudi turisti čni potencial mesta ter vizija projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in zimska univerzijada 2013.

Cilji diplomske naloge:

Predstavit turisti čni potencial mesta Maribor. Predstaviti naravno geografske in družbeno geografske zna čilnosti. Ugotoviti in analizirati razvoj kulturnega, mestnega in športnega turizma v Mariboru. Predstaviti razvoj turizma v Mariboru do 2. svetovne vojne. Ugotoviti in analizirati turisti čni promet v Mariboru med letoma 1961–2010. Predstaviti vizijo projekta EPK 2012 in zimske univerzijade 2013 v Mariboru.

1.3 Metodologija dela

V diplomski nalogi sem uporabil deskriptivno metodo dela za pregled razli čnih virov in literature, ki so zna čilni za turisti čno geografijo. S pomo čjo deskriptivne metode bom predstavil zgodovinski razvoj turizma v Mariboru, njen turisti čni potencial in vrste turizma.

Glavnina diplomskega dela predstavlja komparativna metoda ter metoda analize in sinteze, ki sem jo uporabil pri obdelavi statisti čnih podatkov in grafi čnem prikaz turisti čnega prometa v mestu Maribor.

2 Turistični potencial

2.1 Naravnogeografske zna čilnosti

2.1.1 Lega in prometni položaj mesta

Mesto Maribor je središ če slovenske Štajerske in sedež Podravske regije. Leži na 275 metrih nadmorske višine, 46° 33' 16'' severne geografske širine in 15° 38' 17'' vzhodne geografske dolžine. Njegov položaj v prese čiš ču prometnih poti iz srednje v jugovzhodno Evropo ter iz zahodne srednje Evrope v Panonsko nižino mu je odmerjal dokajšnjo vlogo že v preteklosti, odmerja mu jo danes in mu jo bo brž čas še bolj v prihodnosti. Ker leži v bližini državne meje z Avstrijo, predstavlja prag v našo državo, pa tudi na Balkan.

Maribor leži na sti čiš ču dveh naravnih poti: prva je reka Drava, ki deli mesto na severni ter južni del. V preteklosti je po reki Dravi potekal živahen tovorni promet (splavarstvo). Poleg re čnega prometa sta imela za mesto Maribor tudi velik pomen cestni in železniški promet, kot razvojna dejavnika. Cesta in železnica skozi Maribor povezujeta srednjo in jugovzhodno Evropo.

Naravna lega je mestu zarisovala razvoj. Staro mestno jedro je stisnjeno med zložne dravske terase in med gorice na severu. Njegov tloris kaže pravokotno mrežo zaporedja zgradb in prometnih komunikacij v smeri sever–jug in zahod–vzhod. V 19. stoletju se je mesto za čelo širiti proti Meljskemu hribu, v 20. stoletju pa se je zlasti zaokrožilo pod Pohorje in v dveh potegnjenih krakih ob Stražunskem gozdu proti jugovzhodu. Žal je bil ta razvoj preburen, tako da ga ni spremljala ustrezna urbanizacija. Posledica tega je, da so skoraj vse poglavitne urbane komponente mesta na levem bregu Drave, tj. v starem mestnem jedru ali ob njem.

Slika 1: Zemljevid Maribora. (Vir: http://www.zemljevidi-vodniki.si/slovenska-mesta/36- maribor-mestni-zemljevid.html, dne 24. 3. 2011.)

Mesto se je razširilo na obe strani reke Drave. V njem se naravno stekajo sklenjene pokrajine:

• Dravska dolina med Pohorjem in Kozjakom, ki se pri Selnici raztegne v širšo diluvialno nižino Mariborske ravni; • Slovenske gorice, mlado terciarno gri čevje iz miocenskih laporjev in peš čencev; • Dravsko-Ptujsko polje, ki se v obliki velikega trikotnika kot velikanski vršaj prodnatih diluvialnih nanosov razteza proti Ptuju.

Če povzamem, ima mesto Maribor kontinentalno lego na 275 metrih nadmorske višine, med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami, na prodnih terasah reke Drave.

2.1.2 Geološke in geomorfološke zna čilnosti

Okolico mesta obdajata oz. ji pripadata dve veliki geološki enoti, in sicer Pohorje in Kozjak, ki pripadata Vzhodnim Alpam, in Dravsko polje s Slovenskimi goricami, ki pripadata

Panonskemu bazenu. Pohorje in Kozjak sta del Vzhodnih Alp, kjer prevladujejo metamorfne kamnine, prek katerih so odložene permske, triasne, kredne in miocenske usedline, nazadnje pa še kvartarni nanosi. Spodnje metamorfne sklade sestavljajo gnajs, eklofit in blestnik, zgornje pa filit. Dravsko polje se za čne na zahodu pri Fali in se pri Mariboru razširi v obliki velikega vršaja. Obravnavano obmo čje leži v celoti na obmo čju sistema teras, ki jih je reka Drava s svojim delovanjem izoblikovala v sedimentih na izstopu iz Dravske doline. Ta terasni material sestavljajo predvsem aluvialni nanosi rek in potokov (prod, pesek in glina), medtem ko so Slovenske gorice sestavljene predvsem iz terciarnih plasti. Samo mesto Maribor leži ve činoma v obmo čju kvartarnih nanosov. Izstopata le dve obmo čji tonalita, in sicer na Pekerski gorci in pod vznožjem Kalvarije. Iz tega sklepamo, da geološka zgradba Maribora in njegove neposredne okolice kaže na dokaj dolgo in razli čno geološko zgodovino tega prostora ter zelo razli čne pogoje nastanka kamenin. Na podlagi geološke zgradbe Pohorja in Kozjaka lahko sklepamo o najstarejši geološki zgodovini v predpaleozoiku in paleozoiku ter delno v mezozoiku. Ve čji del terena pripada Panonskemu bazenu. Zgrajen je iz neogenih sedimentov, ki nam kažejo relativno kratko geološko obdobje (Žiberna, 1994).

Mesto Maribor leži na vršaju, ki ga je v času würmske poledenitve nasula Drava ob izhodu iz Dravske doline in v katerega je s časoma vrezala zna čilen sistem teras. Te terase so ve činoma prodnate. Njihova relativna višina proti vzhodu pada. Gledano po relativni nadmorski višini bi bila najvišja Limbuška terasa, ki se nahaja na desnem bregu Drave in poteka od Limbuša preko Studencev proti Tržaški cesti. Velja tudi za najstarejšo prodno teraso. Malo nižja po relativni nadmorski višini je Studenška terasa. Sledi ji Smetanova terasa, ki je ime dobila po Smetanovi ulici, saj poteka po sredini te terase. Smetanova terasa je pomembno vplivala na razvoj starega mestnega jedra, saj je bila zaradi svoje širine primernejša od ožje nižje terase. Predzadnja re čna terasa po relativni nadmorski višini je Bresterniška, ki poteka od Bresternice in pred Kamnico ponikne ter se nato nadaljuje šele v mestu pod Koroško cesto. Najnižja med vsemi terasami je Meljska terasa, ki zajema ve čji del Melja in se od ostalih višje leže čih teras razlikuje po nekoliko ve čji koli čini mivke. Re čne terase so imele velik pomen za širjenje mesta, prav tako so imele re čne terase vpliv na tloris ulic v samem mestnem jedru. Najstarejše ulice so se namre č naslanjale na ježe teras in tako je nastal zna čilen vzporedni sistem ulic (Žiberna, 1994).

2.1.3 Klimatske zna čilnosti

Mesto Maribor se sicer nahaja na stiku predalpske in severovzhodne Slovenije, vendar vseeno kaže mo čne poteze subpanonskih vplivov. Podnebje je zmerno celinsko. Za opredelitev klime na tem obmo čju sem uporabil podatke z meteorološke postaje Maribor, jih primerjal s podatki z meteorološke postaje Murska Sobota in jih prikazal v tabeli. Za obravnavano temo sem uporabil podatke iz obdobja med letoma 1990–2010.

Tabela 1: Primerjava klimatskih zna čilnosti med Mariborom in Mursko Soboto v obdobju med 1990 in 2010. (Vir: http://www.arso.gov.si/, dne 18. 3. 2011.) 1990 –2010 Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec. Leto

Pov. MB 0,4 2,3 6,2 10,9 15,7 19,1 20,8 20,7 15,8 10,4 5,1 0,5 10,7 temperatura zraka [° C] MS -0,4 1,2 5,7 10,6 15,6 18,9 20,5 20,3 15,3 10,0 4,8 -0,3 10,2

Pov. višina MB 30 34 54 68 97 123 116 118 100 116 107 84 1047 padavin [mm] MS 22 29 42 53 75 99 86 85 89 84 85 57 806

Število dni s MB 16,9 10,4 3,3 0,9 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 4,6 14,0 50,1 snežno odejo MS 14,3 10,4 2,7 0,8 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,9 11,9 44,0

Število dni z MB 6,6 1,7 1,9 0,6 0,5 0,2 0,1 0,1 1,2 3,6 4,6 6,5 27,6 meglo MS 9,8 4,6 3,4 2,8 2,1 2,5 1,8 3,3 7,1 10,8 9,9 11,1 69,2

Iz tabele je razvidno, da je bila srednja letna temperatura Maribora v obdobju med 1961 in 1990 10,7 stopinj Celzija, medtem ko je bila v Murski Soboti srednja letna temperatura 10,2 stopinji Celzija, kar ne predstavlja bistvene razlike. Večje razlike se kažejo po mesecih, predvsem v zimskem času, ko so bile temperature v Mariboru nekoliko višje kot v Murski Soboti. Tudi v poletnih mesecih je bila temperatura za odtenek višja v Mariboru, vendar je šlo za manjša temperaturna odstopanja, v ve čini primerov manjša od 0,3 stopinje Celzija. Povpre čna letna temperatura v obravnavanem obdobju je bila najnižja januarja (0,4 ° C ), najvišje pa so bile v mesecu juliju (20,8 ° C ).

Absolutno najnižja temperatura, izmerjena v Mariboru, je bila -22,8 stopinj Celzija, izmerjena februarja, najvišja pa julija, ko je bila temperatura 39,2 stopinj Celzija, kar je tudi najvišje izmerjena temperatura v SV Sloveniji.

Padavinski režim ima kontinentalne zna čilnosti. Najve č padavin je namreč padlo v poletnih mesecih: junija 128 mm, julija 116 in avgusta 118 mm, sekundarni višek pa je bil v mesecu oktobru s 116 mm in novembru s 107 mm padavin. Srednja letna koli čina padavin je znašala 1047 mm; le-ta je proti vzhodu padala zaradi vse večje oddaljenosti od morja. Absolutna najve čja koli čina padavin, izmerjena v Mariboru, je padla leta 1937, in sicer kar 1476 mm, medtem ko je bil njen absolutni minimum izmerjen leta 1971, ko je padlo le 719 mm padavin.

Maribor (275 m n.v.)

140 25

120 20

100

15 80 ina padavin v mm padavinv ina č 60 10 na temperatura v °C v temperatura na č na koli na

č 40

5 povpre 20 povpre

0 0 Jan. Feb. Mar. Apr. Maj Jun. Jul. Avg. Sep. Okt. Nov. Dec.

Grafikon 1: Klimogram Maribora v obdobju 1990–2010.

Letno je bilo v Mariboru okoli 1900 son čnih ur, višek je bil v poletnih mesecih, medtem ko so bile najnižje v zimskih mesecih. Število meglenih dni v povpre čju v Mariboru je bilo 28, medtem ko je bilo število jasnih dni 52 (obla čnost manjša kot 2/10), za razliko od števila obla čnih dni, ki jih je bilo 111 (obla čnost ve čja od 8/10). Snežna odeja se je v povpre čju ohranjala okrog 50 dni. Najmo čnejši vetrovi so pihali z južne smeri zaradi odprtosti proti Dravskemu polju, najpogostejša smer vetra pa je bila severozahodna, iz Dravske doline.

2.2 Družbenogeografske zna čilnosti

2.2.1 Prometni položaj

Maribor je drugo najve čje mesto v Sloveniji in je hkrati gospodarsko, kulturno, turisti čno in univerzitetno središ če. Prav tako je Maribor tudi prometno središ če, saj se nahaja na prehodu iz zahodne v vzhodno in južno Evropo. Mesto leži na pomembnem avtocestnem prometnem križiš ču, ki proti severu poteka v smeri proti Gradcu in naprej proti Dunaju, kot proti Murski Soboti in naprej proti Budimpešti, pomembna je tudi povezava proti Ptuju in naprej proti Zagrebu ter slovenska povezava Maribora s Celjem in Ljubljano. Pomembna je tudi cestno magistralna povezava z Dravogradom in naprej proti Celovcu.

Prometna vloga mesta se je skozi zgodovino spreminjala. Že v za četku novega veka se je mesto zavedalo izjemne lege ob prometnicah, kar je s pridom izkoriš čalo. Dravski most je bil najugodnejša možnost za pre čkanje reke med Dravogradom in Ptujem. Vse pomembnejša pa je postala cestna povezava med Dunajsko kotlino in morjem (Dunaj–Trst) in tako prevladala nad prejšnjo povezavo Dravska vrata–Koroška vrata. Prometna vloga se je nato drasti čno spremenila v 2. polovici 19. st. z izgraditvijo južne železnice. Leta 1846 je železnica Dunaj– Trst dosegla Maribor, 1849 pa Ljubljano, vendar je pravi u činek dosegla šele z izgradnjo celotnega kraka Dunaj–Trst leta 1857. 1856 se je začela gradnja koroške železnice, ki je nato bila dokon čana leta 1863 in je povezovala Maribor s Celovcem. Splavarstvo se je kljub izgradnji koroške železnice ohranilo, vendar se je njegov pomen zmanjšal. Izgradnja železniškega prometa skozi Maribor je drasti čno pospešila razvoj trgovine in industrije v samem mestu. Leta 1866 so za čeli tudi z izgradnjo železniškega mostu, ki ima današnjo podobo (Pak, 1994).

Slika 2: Gradnja železniškega mostu v Mariboru leta 1866. (Vir: http://www.revijakapital.com/mariborcan/clanki.php?idclanka=294, dne 15. 4. 2011.)

Za samo mesto je imela velik vpliv izgradnja cestnega mostu (imenovan Stari most) leta 1913, ki je zamenjal leseni most v Pristanu in tako mo čneje povezal levi in desni breg reke Drave. Po 2. svetovni vojni so se prometni tokovi le po časi posodabljali. Maribor je bil del takratne SFRJ, zato so nekdanji tokovi Dunaj–Trst za čeli slabeti, Avstrija je namre č povezala Dunaj s Trstom preko Gradca, Celovca, Beljaka in Vidma. Ve čjega pomena so postale povezave znotraj same Jugoslavije. Za Maribor je bilo predvsem pomembno regionalno cestno omrežje, ki je usmerjalo promet preko Celja in Ljubljanske kotline proti severnemu Jadranu ter proti jugu – proti Ptuju in naprej proti Zagrebu (Pak, 1994).

Po letu 1970, še zlasti pa po letu 1990, se je zaradi intenzivnejšega gospodarskega in prometnega sodelovanja med zahodnoevropskimi državami in državami srednje in vzhodne Evrope pokazala potreba po zasnovi čezevropske transportne mreže, ki bi vklju čevala vse vrste prometa (cestni, železniški, vodni, letalski). Maribor je križiš če dveh evropskih koridorjev, V. in X. koridorja. V. koridor poteka v smeri Benetke–Trst/Koper–Ljubljana– Maribor–državna meja Slovenija/Madžarska–Budimpešta–Uzgorod–Lvov–Kijev, medtem ko X. koridor poteka v smeri Gradec–Maribor–Zagreb, kjer se nato priklju či glavni smeri, ki poteka v smeri Salzburg–Ljubljana–Zagreb–Beograd–Skopje–Solun. Ta koridorja sta izredno pomembna za slovenski razvoj, kakor tudi za razvoj samega mesta Maribor, saj omogo čata

ve čjo preto čnost blaga, prometa, turistov in s tem klju čno vplivata na nadaljnji razvoj samega mesta (Šela, 2004).

Slika 3: V. in X. koridor. (Vir: http://www.ploj.si/kontakti/kje-smo.aspx, dne 10. 4. 2011.)

Glavna železniška postaja mesta se nahaja v centru Maribora in povezuje Maribor z vsemi ve čjimi slovenskimi mesti. Pomembna je tudi v mednarodnih povezavah, kjer ima redne povezave proti Gradcu in Dunaju ter proti Zagrebu in Reki. Osnovni cilj železniškega prometa je nadgradnja in rekonstrukcija železniške mreže, saj je ta zastarela in ne dosega evropskih standardov, tako da bo na tem podro čju potrebno še veliko storiti, da bo pretok hitrejši in števil čnejši in hkrati cenovno ugoden.

Leta 1976 je bilo ustanovljeno letališ če Maribor za komercialni promet. Zgrajeno je bilo letališ če B-kategorije z 2500 m dolgo stezo. Namenjeno je bilo doma čemu in kontinentalnemu javnemu potniškemu ter blagovnemu prometu. Leta 2008 je bilo Letališ če Maribor preimenovano v Letališ če Edvarda Rusjana Maribor. Zavod za turizem premalo poudarja vlogo in pomen letališ ča, ki trenutno nima nobene redne letalske linije. Dejstvo je, da je Maribor pomembno prometno središ če in prese čiš če prometnih poti, zato potrebuje tudi dobro razvit in mednarodno povezan letalski promet (Vir: http://www.maribor-airport.si/, dne 15. 4. 2011.).

2.2.2 Prebivalstvo

Gibanje števila prebivalstva in sama struktura prebivalstva sta se skozi razli čna obdobja razlikovala. Mesto je bilo vse do razpada Avstro-Ogrske (leta 1918) njen del, zato je do tega obdobja v mestu prevladovalo nemško govore če prebivalstvo. Drasti čne spremembe v številu prebivalstva in velika nihanja so se pojavili predvsem v 16. in 17. stoletju zaradi številnih požarov, kuge in turških vpadov. Najve čji vzpon v številu prebivalstva v samem mestu je zagotovo pomenila izgradnja južne železnice leta 1857, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Mesto je doživelo mo čno industrializacijo in razvoj trgovine zaradi dobre prometne povezanosti. Veliko delovne sile, tudi iz okolice, je stekalo v samo mesto, kjer je bilo ustanovljenih veliko število novih stanovanjskih poslopij (Pak, 1994).

Tabela 2: Odstotek prebivalstva po narodnosti v Mariboru v razli čnih obdobjih. (Vir: Poto čnik, 2003.) Leto 1880 1890 1900 1910 1921 1931 Nemško 76 80 78 80 22 8 Slovensko 13 13 16 14 73 83

Narodnost

100 90 80 70 60 50 40

Odstotek 30 20

10 0 1880 1890 1900 1910 1921 1931

Leto Nemško Slovensko

Grafikon 2: Odstotek med nemškim in slovenskih prebivalstvom v Mariboru v letih 1880, 1890, 1900, 1910, 1921 in 1931.

Z grafikona 2 je razvidno, da je bilo pred prvo svetovno vojno v mestu ve čino nemškega prebivalstva, leta 1890 kar 80 % nemškega in le 13 % slovenskega. Števil čno razmerje v prid nemškemu prebivalstvu se je obdržalo vse do konca prve svetovne vojne. Po prvi svetovni vojni, ko se je slovenski narod združil v Kraljevino SHS, so nemško prebivalstvo, uradništvo in vojaštvo zapustili Maribor, ostalo je nekaj podjetnikov, obrtnikov in trgovcev. V mesto je tedaj prišlo ve č tiso č slovenskih pregnancev s Primorskega, ki so ga bili zasedli Italijani in so izvajali stroge fašisti čne raznarodovalne ukrepe. Maribor je dobil slovensko podobo. V Mariboru je bilo tako že leta 1921 kar 73 % slovenskega prebivalstva in le 22 % nemškega, kar je pomenilo velik zasuk v narodni strukturi prebivalcev mesta. Sprememba je potekala v zelo kratkem časovnem obdobju.

Po drugi svetovni vojni je Maribor z okupacijsko vojsko zapustilo ve čina prebivalcev nemške narodnosti. Vrnili so se doma čini, ki so bili pregnani v Srbijo, na Hrvaško ali v rajh. Gospodarski razvoj je v precej razrušeno mesto pritegoval dosti delovne sile; novi prebivalci Maribora so se zgrinjali predvsem iz širokega zaledja Pomurja, Slovenskih goric, Haloz, Dravskega polja in Dravske doline pa tudi z drugih koncev Slovenije. Dotok novega prebivalstva se je kazal z zahodne Hrvaške, a tudi z drugih pokrajin Jugoslavije (Horvat, 2006).

Demografski razvoj Maribora se je skozi zgodovino spreminjal in bi ga lahko razdelili na štiri razvojna obdobja:

1. Obdobje od sredine do konca 19. stoletja Za to obdobje je zna čilna hitra rast števila prebivalstva, ki je celo presegala povpre čno rast v drugih ve čjih mestih v Sloveniji, kar gre v veliki meri pripisati izgradnji južne železnice v Mariboru. Število prebivalcev se je pove čalo z 2246 v letu 1846 na 24601 v letu 1900. Rast števila prebivalstva je pospeševala razvoj trgovine in nastajajo če industrije, ki se je na veliko za čela razvijati po izgradnji južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom. Poselitev se je za čela zaradi gospodarskega in demografskega razvoja širiti tudi na desnem bregu Drave. Tako je v 60. letih nastala prva delavska stanovanjska kolonija na Studencih, medtem ko se je razvoj obmo čja Tabora za čel v 80. letih 19. stoletja.

2. Obdobje med obema svetovnima vojnama Demografska rast se je v tem obdobju umirila in za čela zaostajati za razvojem v drugih ve čjih mestih v Sloveniji. Slovenski narod, in s tem tudi mesto Maribor, je doživel korenite spremembe, saj se je po razpadu Avstro-Ogrske združil s Kraljevino SHS. Veliko nemškega prebivalstva je zato zapustilo mesto in tako je Maribor po časi dobival slovensko podobo. Zgrajena so bila obsežna stanovanjska obmo čja na desnem bregu reke Drave, predvsem na Studencih in Taboru, levi breg reke Drave pa je pridobil podobo meš čanske četrti. Število prebivalstva se je kljub temu pove čalo, in sicer na 46.251, kar predstavlja 148-odstotno pove čanje prebivalstva v primerjavi z letom 1900.

3. Obdobje po drugi svetovni vojni do konca 80. let 20. stoletja V prvem delu obravnavanega obdobja je zna čilna nadpovpre čna demografska rast, ki je bila povezana z intenzivno industrializacijo in priseljevanjem prebivalstva s podeželja. Mesto se je za čelo prostorsko širiti. Nastalo je obmo čje Maribor – Jug, kjer so bile zgrajene številne ve čstanovanjske zgradbe. Poleg ve čstanovanjskih zgradb je bila intenzivna tudi gradnja individualnih stanovanjskih hiš. Hiše so gradili tako v mestu samem kakor tudi na njegovem obrobju. Med letoma 1948 in 1981 se je število prebivalcev v mestu pove čalo z 62.700 na 106.100 ali za kar 170 %. Po letu 1981 se je za čela demografska stagnacija, saj se je v obdobju do leta 1991 število prebivalstva celo zmanjšalo za 2 %, predvsem na ra čun manjše rodnosti. V mestu Maribor je bilo od sredine 80. let zaznati proces suburbanizacije z razseljevanjem mestnega prebivalstva v okolico Maribora. Tako je za čel proces klasi čne urbanizacije s priseljevanjem prebivalstva z manj razvitih obmo čij postopoma nadomeš čati s procesom suburbanizacije.

4. Obdobje od za četka 90. let 20. stoletja dalje Za to obdobje je zna čilna mo čna depopulacija prebivalstva, predvsem zaradi gospodarske stagnacije in propada velikih industrijskih podjetij, ki se niso bila sposobna prilagoditi na gospodarsko tržni sistem. Maribor je imel v primerjavi z drugimi ve čjimi mesti v Sloveniji v 90. letih 20. stoletja najve čjo depopulacijo. Glavni razlog tega dejstva je, da je bil Maribor v tem času najve čjo industrijsko mesto v Sloveniji. Število prebivalstva se je tako zmanjšalo v letu 1991 s 103.961 na 93.847 v letu 2002, kar pomeni zmanjšane za 9,7 %. Po propadu številnih industrijskih podjetij se je za čel razvoj terciarnih in kvartarnih storitev, kar je pritegnilo nekaj prebivalcev, da so se preselili v mesto, in s tem zajezilo odseljevanje

visokokvalificiranih kadrov. Tako se je število prebivalstva do leta 2011 rahlo pove čalo, in sicer na 95.171 (Horvat, 2006).

Tabela 3: Gibanje števila prebivalstva med letoma 1770 in 2009. (Vir: Pak, 1994 in SURS.)

Leto 1770 1846 1867 1900 1948 1961 1971 1991 2002 2011 Prebivalci 1723 2246 12670 24601 69224 91123 107869 103961 93847 95171

Gibanje števila prebivalstva

120000

100000

80000

60000

40000 Število prebivalcev

20000

0 1770 1846 1867 1900 1948 1961 1971 1991 2002 2011

Grafikon 3: Gibanje števila prebivalstva.

Naravni prirastek prebivalstva v Mariboru je bil vse do leta 1985 pozitiven. V 60. letih je prirastek znašal 8 %, v 70. letih pa 5 %. Leta 1985 je bil naravni prirastek prvi č negativen, saj je bilo rojenih 1073 oseb, medtem ko jih je umrlo 1158. V 90. letih se je negativni naravni prirastek še stopnjeval in dosegel višek leta 2001, ko je znašal -2,8 %. Tako se je v drugi polovici 90. let število prebivalcev v Mariboru v povpre čju zmanjšalo za ve č kot 1100 oseb letno. Šele po letu 2002 se je naravni prirastek nekoliko dvignil, vendar je kljub temu še vedno ostal negativen, kar dolgoro čno sigurno ni bilo pozitivno za razvoj samega mesta Maribor. Krivulja, ki ozna čuje rodnost na 1000 prebivalcev, je prav tako kot naravni prirastek med letoma 1961 in 2001 padala in šele v zadnjih letih je bilo zaznati rahel vzpon. Druga čno

krivuljo pa je bilo mo č zaznati pri umrljivosti na 1000 prebivalcev, saj se je ta ves čas rahlo vzpenjala, iz česar je mogo če slutiti o starejši strukturi prebivalcev mesta Maribor.

Tabela 4: Naravno gibanje prebivalstva. (Pak, 1994 in SURS.) Leto 1961 1971 1981 1991 2001 2009 Rodnost na 1000 pr. 17,2 15,4 13 8,2 7 8,7 Umrljivost na 1000 pr. 8,1 8,4 8,3 8,6 9,8 10,2 Naravni prirastek 9,1 7 4,7 - 0,4 - 2,8 - 1,5

-5 1961 1971 1981 1991 2001 2009

Rodnost na 1000 pr. Umrljivost na 1000 pr. Naravni prirastek

Grafikon 4: Rodnost, umrljivost in naravni prirastek med letoma 1961 in 2009.

Mesto Maribor že od leta 1981 izkazuje med vsemi večjimi mesti najbolj neugodno starostno strukturo prebivalstva. Predvsem izstopa po najvišjem deležu prebivalstva glede na slovensko povpre čje v zrelostnem razredu (35–64 let) in v starem razredu (65+ let). V primerjavi z drugimi ve čjimi slovenskimi mesti je povpre čni delež mladega prebivalstva precej nižji in znaša 17,5 %, medtem ko je v Ljubljani ta delež 19,5 %. Slovensko povpre čje mladega prebivalstva je tega leta znašalo 20,5 %. Najve čje odstopanje v deležu starega prebivalstva je bilo v letu 2002. Takrat je v Mariboru znašal 17,3 %, kar je za 2,5 % ve čje kot pri slovenskem povpre čju. Staranje prebivalstva je bilo posebno intenzivno v zadnjih letih. Tako se je število najstarejšega prebivalstva v letu 2011 povzpelo na 19,6 %. Tudi druga ve čja mesta v Sloveniji imajo, glede na državno povpre čje, nadpovpre čno visok delež starega prebivalstva, a kljub temu manjši delež kot v Mariboru.

Tabela 5: Delež prebivalstva v osnovnih starostnih skupinah v ve čjih mestih v Sloveniji v letih 1981, 1991, 2002 in 2011. (Vir: Horvat, 2007 in SURS.) 1981 % prebivalstva 0–14 let 15 –34 35 –64 65+ Maribor 20,3 31,9 37,1 10,1 Ljubljana 21,5 31,8 35,4 10,4 Celje 21,1 29,8 36,8 10,2 Koper 23,3 34,5 36,5 5,5 R Slovenija 23,0 32,2 33,5 11,1

1991 % prebivalstva 0–14 let 15 –34 35 –64 65+ Maribor 17,5 28,8 41,7 11,9 Ljubljana 19,5 29,0 40,4 11,0 Celje 19,7 29,6 40,2 10,6 Koper 19,5 29,5 41,7 9,2 R Slovenija 20,6 30,4 38,1 10,9

2002 % prebivalstva 0–14 let 15 –34 35 –64 65+ Maribor 12,2 26,3 44,2 17,3 Ljubljana 13,6 27,8 43,0 15,6 Celje 13,7 27,5 43,3 15,5 Koper 12,6 27,8 43,2 16,4 R Slovenija 15,2 28,7 41,3 14,8

2011 % prebivalstva 0–14 let 15 –34 35 –64 65+ Maribor 11,3 25,7 43,4 19,6 Ljubljana 13,3 27,6 42,2 16,9 Celje 13,2 22,3 43,8 17,7 Koper 13,0 25,3 45,0 16,7 R Slovenija 14,2 26,0 43,3 16,5

Razloge za intenzivnejše staranje prebivalstva v Mariboru gre iskati na ve č podro čjih. Sredi 80. in 90. let se je za čel proces suburbanizacije, ki je povzro čil, da so se selitveni tokovi preusmerili iz mestnih središ č na mestno obrobje in njegovo okolico. Do preusmeritve je prišlo zaradi pomanjkanja ustreznih stanovanj v samem središ ču mesta, kvalitetnejših razmer za bivanje, dela v okolici mesta oz. na njegovem obrobju in nižje cene zemljiš č in stanovanj v okolici mesta. Poleg vsega naštetega sta sprožili ve čje odseljevanje tudi dobra prometna povezanost mesta s svojo okolico in selitev proizvodnih in storitvenih dejavnosti v okolico mesta. Enak proces, če ne celo intenzivnejši, se je nadaljeval tudi v zadnjem desetletju. V mestno okolico oz. na njegovo obrobje se je selilo ve činoma mlajše in zrelo aktivno

prebivalstvo, kar je posledi čno povzro čilo mo čno zmanjšanje rodnosti v mestu in staranje prebivalstva. Tako je v Mariboru prišlo do depopulacije (Horvat, 2007).

Moški Ženske

100 + let

95-99 let

90-94 let

85-89 let

80-84 let

75-79 let

70-74 let 65-69 let

60-64 let

55-59 let

50-54 let

45-49 let

40-44 let

35-39 let

30-34 let

25-29 let

20-24 let

15-19 let

10-14 let

5-9 let

0-4 let

-5000,00 -4000,00 -3000,00 -2000,00 -1000,00 0,00 1000,00 2000,00 3000,00 4000,00 5000,00

Grafikon 5: Starostna piramida mesta Maribor leta 2011. (Vir: SURS.)

Maribor velja za starostno zrelo mesto, saj prevladujejo prebivalci v starostnem razredu med 20 in 59 let. Nad starostjo 60 let za čne delež strmo padati. Delež ženskega prebivalstva je kljub temu nad starostjo 60 let ve čji od moškega deleža, saj ženske v povpre čju živijo dlje kot moški. Starostna piramida ima tako razširjen vrh, najširša pa je starejša aktivna generacija v starostnem razredu med 55. in 59. letom. Glede na navedeno se bo v naslednjih 10 letih bistveno pove čal delež prebivalstva v starosti nad 65 let, kar bo zahtevalo nove oblike organiziranja dejavnosti v mestu in prilagajanja starejši populaciji.

2.3 Gospodarstvo

Mariborsko gospodarstvo se je v zadnjih desetletjih zelo spreminjalo. Na njegov razvoj in sam zna čaj so vplivali številni politi čni in družbeni dejavniki. Predvsem razvoj industrije v zadnjem stoletju in pol je puš čal sledove v urbanisti čni zgradbi mesta. Do izgradnje južne železnice sredi 19. st. je bil Maribor pretežno agrarno in obrtno-trgovsko središ če. Z odpravo fevdalizma leta 1848 in z izgradnjo železniškega omrežja ter z vklju čitvijo predmestij se je v Mariboru za čelo novo obdobje industrijskega, trgovskega in upravnega razvoja. Tako se je postopoma za čel zmanjševati pomen kmetijstva in število zaposlenih v kmetijstvu ter za čel naraš čati pomen industrije. Nastajati je za čelo veliko število polkmetov, ki so zaslužek iskali, poleg obdelovanja svoje zemlje, tudi v drugih dejavnostih. Industrializacija je povzro čila procesa deagrarizacije podeželja in urbanizacije naselja. Prav Maribor je imel med ve čjimi slovenskimi mesti v obdobju pred prvo svetovno vojno najmo čnejšo industrializacijo. V Mariboru sta v tem obdobju prevladovali predelovalna in lahka industrija, ki sta nastajali na osnovi skromnih virov naravnih surovin, delovne sile in tradicije (Leskovec, 1991).

Po prvi svetovni vojni je slovenski prostor z razpadom Avstro-Ogrske pripadal skupni državi, Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (dalje: Kraljevini SHS). V tej novonastali državi se je razvoj industrije iz živilske, usnjarske in lesne preusmeril na kovinsko in tekstilno industrijo. Tako je Maribor postal prvo jugoslovansko središ če kovinske in tekstilne industrije. Za čele so se razvijati prve industrijske cone v Melju, na Teznem in Studencih. Intenzivnejši proces industrializacije so zavirali šibkost slovenskega kapitala, interesi tujega kapitala in vsesplošna gospodarska kriza, ki je zajela državo po svetovni gospodarski krizi. V obdobju med obema vojnama je v Mariboru obratovalo trinajst industrijskih obratov (Leskovec, 1991).

V času po drugi svetovni vojni se je za čelo novo obdobje gospodarskega razvoja. Prva povojna leta so potekala v duhu obnove, nacionalizacije in petletk. Zgledovali so se po sovjetskem vzoru. Temeljni cilj takratne politike je bil elektrifikacija in industrializacija gospodarstva s poudarkom na težki industrijski proizvodnji. Elektrifikacija in razvoj hidroenergetskega sistema na reki Dravi sta omogo čila pove čanje proizvodne zmogljivosti in razvoj novih industrijskih panog. Po letu 1952 je vodilno vlogo prevzela kovinska industrija z 48,2 % vseh industrijskih delavcev, medtem ko je bila na drugem mestu tekstilna industrija s 33,6 % vseh delavcev, vendar je ta ustvarila najve čji delež narodnega dohodka mestne industrije. Sledili sta lesna industrija s 6,2 % ter proizvodnja in predelava elektri čne energije s

3,8 % zaposlenih v industriji. Intenzivni proces industrializacije je korenito spremenil družbeno strukturo. Številno kme čko prebivalstvo se je števil čneje odlo čalo za zaposlitev v industriji (Lorber, 2006).

V šestdesetih letih je mariborska industrija doseglo zrelo stopnjo razvoja. Takrat so se tudi pojavile tri nove industrijske panoge v mestu, in sicer barvna metalurgija, industrija gradbenega materiala in proizvodnja naftnih derivatov. Politika socialisti čnega sistema ni dopuš čala pravo časnega prestrukturiranja klasi čne industrije v Mariboru, zato je v sedemdesetih letih prišla mariborska industrija v fazo stagnacije in zaostajanja za slovenskim razvojem. V za četku osemdesetih let se je kriza še dodatno poglobila. Mariborsko gospodarstvo je za čelo nazadovati, kar se je za čelo kazati tudi v zmanjševanju delovnih mest in zaustavljeni rasti prebivalstva (Pak in Slavec, 1994).

Sredi 80. let je prišlo do družbenoekonomske krize, ki je nato pripeljala do razpada Jugoslavije. Mariborska industrija zaradi tehni čne zaostalosti, težke industrije in premalo vlaganj v razvoj ni bila sposobna prestrukturirati industrije in jo prilagoditi za nov družbenoekonomski sistem tržnega gospodarstva. Kriza mariborske industrije je po letu 1989 z vso silovitostjo udarila na plan. Velika podjetja so šla v ste čaj in propadla (Metalna, MTT). Posledica je bilo veliko odpuš čanje delavcev. Naraslo je število brezposelnih v mestu. Krizo v mariborski industriji sta dodatno pospešili še blokada Srbije in vojna v Sloveniji. Samo med letoma 1987 in 1991 se je število zaposlenih v mariborski industriji zmanjšalo za 7700 delavcev. V času pred osamosvojitvijo je imela industrija pomemben vpliv na rast BDP, vendar je nato po osamosvojitvi ta vpliv za čel padati, na drugi strani pa so za rast BDP imele vse ve čji vpliv storitvene dejavnosti. Za čel se je proces prestrukturiranja predelovalnih dejavnosti (Lorber, 2006).

Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem času lahko razvrstimo v tri faze:

1. Prva faza (1988–1995) je predstavljala za četek krize v podjetjih s proizvodnjo gospodarskih vozil. Ta del proizvodnje je bil brez upoštevanja tržnih zakonitosti. Ko se je po letu 1988 za čela jugoslovanska kriza, je jugoslovanska vojska prenehala kupovati namenska vozila. Prekinitev sodelovanja je pripomogla k propadu teh dejavnosti. K reševanju problema se je vklju čila država z raznimi subvencijami, ki pa jih je namenila za

pla če delavcev in ohranitev delovnih mest, ne pa za prestrukturiranje proizvodnje in iskanje inovacij. To je pomenilo le kratkoro čno rešitev, ki ni nudila prave rešitve iz krize.

2. Druga faza (1992–1996) je pomenila krizo v podjetjih proizvodnje investicijske opreme. Za ta podjetja je bilo zna čilno, da so delovala na skupnem jugoslovanskem trgu in skupaj z velikimi državnimi podjetji tudi na tujih trgih tretjega sveta. Z razpadom skupne države Jugoslavije se je ta trg zaprl, za nove trge pa niso bila prilagojena, kar je imelo za posledico, da je prišlo do njihovega propadanja. Zaposleni v teh podjetjih so nato bili nosilci ustanavljanja malih podjetij, tako proizvodno kot storitveno naravnanih.

3. Tretja faza (1995–2005) je predstavljala krizo v podjetjih tekstilne proizvodnje. Ta dejavnost je doživela tri krizna obdobja. Prvo je bilo v letu 1995, ko je bilo ukinjeno ve č kot 25 % vseh delovnih mest v tej dejavnosti. Drugo obdobje je predstavljalo leto 1998, ko bilo ukinjeno ve č kot 30 % preostalih delovnih mest. Zadnja kriza je bila med letoma 2004 in 2005, ko je bilo še dodatno izgubljenih ve č kot 300 delovnih mest. Tekstilna dejavnost je bila vse težje sposobna konkurirati ceneni delovni sili iz azijskih držav, prav tako pa so se tudi ve čja podjetja, prav zaradi poceni delovne sile, selila oz. odpirala so svoja podjetja v azijskih državah.

S pomo čjo prestrukturiranja mariborskega gospodarstva bo omogo čen primeren standard prebivalstvu in zagotovljen regionalni razvoj. Uspešnost tega cilja je odvisna od uspešnega razvoja predelovalnih dejavnosti, saj so te generator razvoja storitvenih dejavnosti. Za izboljšanje položaja mariborskega gospodarstva in uspešno uresni čitev zastavljenih ciljev je potrebno spodbuditi strateške nosilce njegovega razvoja, predvsem finan čne in poslovne storitve, prometnologisti čno dejavnost, turizem ter malo in veliko podjetništvo. Potrebno je čim bolje izkoristiti dober geostrateški položaj in razvojno perspektivno čezmejno sodelovanje (Lorber, 2006).

V mestu Maribor je bilo leta 2002 najve č delovno aktivnega prebivalstva po skupinah v storitvenih dejavnostih, in sicer 26880 aktivnega prebivalstva, kar predstavlja 63 %, medtem ko je bilo najmanj delovno aktivnega prebivalstva v kmetijskih dejavnostih, in sicer le 422 aktivnega prebivalstva, kar pomeni le 1 %. Na drugem mestu je bil delež zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih, in sicer 12546 aktivnega prebivalstva, kar predstavlja 30 %. Ti podatki nam povedo, da je vse ve čji vpliv storitvenih dejavnostih, kjer je tudi najve č

zaposlenih. Kljub temu bo potrebno za boljši standard prebivalstva pove čati javna in privatna vlaganja v izobraževanje, zlasti pa investiranje v znanost in nove tehnologije, ki bi skupaj z vlaganji v podjetništvo tvorilo osnovo za preobrazbo mariborskega gospodarstva.

Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Maribor leta 2002

6% 1% 30%

Kmetijske Nekmetijske Storitvene Neznano

63%

Grafikon 6: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Maribor leta 2002. (Vir: SURS.)

V primerjavi med spoloma je opazna velika razlika med nekmetijskimi in storitvenimi dejavnostmi pri delovno aktivnemu prebivalstvu. V nekmetijskih dejavnostih prevladuje moško delovno aktivno prebivalstvo z 39 %, medtem ko je ženskega spola le 18 %. Razlika je tudi v storitvenih dejavnostih, kjer je kar 77 % ženskega delovno aktivnega prebivalstva v nasprotju s 53 % moškega aktivnega prebivalstva. Pri kmetijski dejavnosti še vedno prevladuje predvsem moški spol, ki lažje opravlja fizi čno težja dela.

16000

14000

12000

10000

8000 moški ženska

6000

4000

2000

0 Kmetijske Nekmetijske Storitvene Neznano

Grafikon 7: Delovno aktivno prebivalstvo po spolu v ob čini Maribor leta 2002. (Vir: SURS.)

3 Vrste turizma

3.1 Mestni turizem

Mesto je naselje, ki je upravno in kulturno središ če širšega obmo čja, kjer se odvija blagovni promet, se nahaja in razvija industrija, izpolnjujejo delovni pogoji in stanovanjske potrebe ljudi. Vse ve čji obisk mest in samih mestnih središ č je povzro čil ekspanzijo in nadaljnji razvoj mestnega turizma, saj je mesto privla čno zaradi svojih specifi čnih lastnosti kakor tudi zaradi storitev, ki jih nudi samemu turistu. Definicijo mestnega oz. urbanega turizma bi lahko prikazali kot: »Mestni turizem je kot skupni imenovalec in delovni izraz tistega razmerja, ki nastopa po posameznih mestih in drugih krajih z ve čjo koncentracijo prebivalstva in obiskov turistov. V mestih nastajajo potrebe, nagnjenja in želje mati čnega prebivalstva in turistov s prav dolo čenimi nameni, prvenstveno kulturnega izživljanja.« (Pauko, 1995).

V strokovni literaturi se pogosto mestni turizem nanaša na velemestni turizem, vendar pri tem moramo razlikovati, ali gre za milijonsko mesto ali za mesto z nekaj tiso č prebivalci. Namre č velemesta imajo že tradicionalno zgrajenih veliko število raznih znamenitosti in turisti čno infrastrukturo. Tako zagovarjajo tezo, da so velemesta že prej spoznala pomen samega turizma in spodbujala njegov razvoj. Na drugi strani imamo avtorje, ki zagovarjajo tezo, da stopnja kulturne privla čnosti samega mesta ni odvisna od same velikosti oziroma od števila prebivalstva mesta, temve č so mesta z visoko kulturno privla čnostjo lahko tako majhna mesta kakor tudi velemesta.

Kakorkoli že, v mestu Maribor velja mestni turizem za enega klju čnih razvojev turizma, saj ima bogato zgodovino, heterogeno in raznoliko mestno središ če ter razne kulturne in zgodovinske objekte.

V preteklosti so se nekateri predeli mest spreminjali. V za četku sedemdesetih let 20. stoletja so bila mesta v tako imenovani »urbani krizi«. Nekatera industrijska in pristaniška mesta so za čela z oživljanjem mest in mestnih središ č v za četku osemdesetih let. Tudi mesto Maribor ni bilo nobena izjema. Tako je bilo samo staro mestno jedro v Mariboru dolga leta v fazi propadanja, tudi zaradi tega, ker je razvoj mestnega središ ča v šestdesetih in sedemdesetih

letih prejšnjega stoletja bil usmerjen v trgovsko poslovno os ob Partizanski cesti. Težiš če razvoja se je iz terciarnih in kvartarnih dejavnosti selilo iz srednjeveškega dela mesta na novo lokacijo. Zato je bil izdelan v za četku osemdesetih let na črt za obnovo in prostorsko ureditev srednjeveškega jedra. Izboljšali so stavbeni fond na Lentu, spremenili funkcijsko strukturo ter izboljšali prometne povezave s preostalim delom mesta. Cilj prenove je bil oživeti staro mestno jedro in mu dati nove funkcije, s katerimi bi se spremenil sam zna čaj mestnega jedra. Kljub prenovi in vloženemu trudu staro mestno jedro zaživi le v času kulturnih prireditev in predvsem v času Festivala Lent (Pak in Drozg, 1994).

Slika 4: Lent je skozi celotno zgodovino predstavljal pomemben del mesta. (Vir: http://www.slovenia.info/?arhitekturne_znamenitosti=2461&lng=1, dne 15. 4. 2011.)

Spreminjata se sama struktura in namembnost mesta. Ve čina trgovskih objektov se je iz samega središ ča preselila na njegovo obrobje, kjer so lažja dostopnost, parkirne površine, daljši delovni čas in velike zemljiške površine, ki jih zahtevajo novi veliki trgovski centri. Naraš čanje trgovskih objektov in rast števila poslovnih subjektov kažeta na gospodarsko rast. Med letoma 1999 in 2004 je najve č trgovskih objektov in poslovnih subjektov nastalo na suburbanem obmo čju Maribora, kar govori o razvojni dinamiki tega obmo čja.

V primerjavi z letom 1991 se je pove čalo tudi število delovnih mest v obmestnih naseljih, predvsem v njihovih središ čih. Najve č novih delovnih mest je v storitvenih dejavnostih, nekoliko manjše število delovnih mest pa je v proizvodni dejavnosti. Prisoten je torej proces

terciarizacije ali pove čanje števila storitvenih dejavnosti, ki je najintenzivnejši prav v obmestnih naseljih. Nekatere funkcije se selijo iz strnjenega dela mesta v njegovo obmestje, na suburbano obmo čje. Sem spadajo velike specializirane trgovine, ki se selijo v suburbana naselja, ter ve č manjših obratov storitvenih dejavnosti, ki je svoje dejavnosti preselilo iz mestnega središ ča v obmestje. V suburbanih naseljih nastajajo specializirane oskrbne in storitvene dejavnosti, katerih ekonomski prag je precej ve čji in ni namenjen samo tamkajšnjim prebivalcem naselij, ampak tudi prebivalcem bližnjih naselij (Drozg, 2006).

Razvoj posameznih suburbanih obmo čij je povezan tudi z prometno dostopnostjo mesta. Veliko dejavnosti, med katerimi prevladuje trgovina, se nameš ča ob regionalnih prometnicah proti Slovenski Bistrici, Ptuju, Šentilju in Dravogradu. Na teh obmo čjih nastajajo nakupovalna središ ča, lokalna središ ča se razvijajo hitreje, kar privabi tudi številne goste iz drugih obmo čij. Podobna so tudi obmo čja v t. i. odprtem prostoru, kjer so skoncentrirane športne in rekreacijske dejavnosti ter gostinstvo in turizem kot dopolnilni panogi kmetijski proizvodnji (podeželski turizem, vendar v urbanizirani pokrajini). Takšna obmo čja se nahajajo na obronkih Mariborskega Pohorja, kjer izstopa zimskošportni turizem in rekreacija ter v Mariborskih goricah, kjer delujejo številni vinoto či, obmo čje pa je prepleteno s sprehajalnimi potmi (Drozg, 2006).

Na drugi strani se kažejo spremembe v samem mestnem jedru. Obmo čje srednjeveškega jedra in histori čne vpadnice v mesto (Partizanska cesta, Šentiljska cesta, Koroška cesta, Limbuška cesta) so zaradi selitve storitvenih dejavnosti v suburbano obmo čje za čele izgubljati svojo osnovno dejavnost. Selitev je najbolj prizadela njihov gospodarski potencial. To izgubo v ve čini primerov nadomeš čajo številni gostinski in stanovanjski objekti (Drozg, 2006).

Osnovne motive, ki privabljajo turiste v mesto Maribor, lahko razdelimo na tri ve čje sklope. Prvi del vklju čuje osebe, katerih glavni motiv je spoznanje obi čajev, navad, jezika ter zanimanje za kulturne in umetniške stvaritve v mestu. V drugi sklop bi lahko vklju čili osebe, ki potujejo zaradi rekreacije, zdravljenja, športa in športnih prireditev. V tretjo skupino bi lahko vklju čili osebe, ki potujejo zaradi pritiska in bega iz vsakdanjega življenja in ho čejo spremeniti okolje ter doživeti nekaj novega.

Tabela 6: Glavni motivi turistov za potovanje v mesto. (Vir: Jerši č, 1990.) 1. Kulturni motivi 2. Telesni motivi 3. Duševni motivi spoznanje obi čajev, navad, jezika rekreacija beg iz vsakdanjosti kulturne in umetniške stvaritve zdravljenje želja po doživetjih obisk kulturnih dogodkov šport in športne prireditve želja po zabavi

3.2 Kulturni turizem

Turizem sodi danes med eno najhitreje razvijajo čih se in rasto čih gospodarskih dejavnosti na svetu, ki odlo čilno prispeva k ekonomski rasti in zaposlovanju. Kulturni turizem je relativno mlada veja turizma, ki izkoriš ča kulturne (zgodovinske) spomenike, naravne znamenitosti, arhitekturo in umetnost, se torej osredoto ča na nepremi čno in premi čno kulturno dediš čino ter kulturno krajino izbranih turisti čnih destinacij, z namenom spoznati in doživeti kulturno dediš čino posameznega obmo čja. Na ta na čin igrata turizem in kultura bistveno vlogo pri boljšem razumevanju bogate in raznolike kulture v Evropi, ki se ponaša z bogato kulturno dediš čino in za katero je zna čilen porast kulturnega turizma.

Pomen kulture in turizma se je v zadnjih desetletjih pove čal. Pove čanje turisti čnokulturnih učinkov in razvoj kulturnega turizma je eden izmed najpomembnejših dejstev modernega turizma in bi moral vzpodbuditi še mo čnejše sodelovanje med turisti čnimi organizacijami in kulturo na mednarodni ravni.

Za ohranjanje in razvoj kulturnega turizma sta na mednarodnem podro čju zadolženi Svetovna turisti čna organizacija (WTO – world trade organization) in UNESCO (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization), ki sta odgovorni za varovanje in izkoriš čanje naravne in kulturne dediš čine. Organizacije, kot je UNESCO, predvsem skrbijo za varovanje in ohranjanje naravne in kulturne dediš čine naslednjim generacijam, medtem ko druge organizacije, kot je WTO, skrbijo za potovanja ljudi k naravnim in h kulturnim dediš činam, zato je še toliko pomembneje, da je njihovo sodelovanje vzajemno in na črtno (Kasjak, 2005).

Temeljne oblike, ki se pojavljajo pri kulturnem turizmu, bi lahko razdelili na ve č delov. Med najpomembnejše sodijo:

● Potovanja zaradi kulturnih motivov (spoznavanje drugih dežel in njihovih naravnih in kulturnih znamenitostih, obi čajev, navad ter razli čnih kulturnih dogodkov).

● Mladinski/študijski turizem (tukaj upoštevamo predvsem mlajše generacije, kjer gre za študijska potovanja, razli čne raziskovalne izlete in jezikovne te čaje, povpraševanje po zabavi – diskoteke, bari).

● Verski turizem (razli čna verska romanja v svete kraje; velja za enega najstarejših znanih oblik turizma na svetu).

● podeželski turizem ( gre za preživljanje po čitnic/dopusta v doma čem kulturnem okolju)

3.2.1 Kulturna ponudba mesta Maribor

Mesto Maribor velja za gospodarsko, izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, univerzitetno, prometno, predvsem pa kulturno središ če Štajerske, ki si je prislužilo naziv Evropska prestolnica kulture 2012. Privla čne zgodovinske znamenitosti, izjemna arhitektura, bogata vinska kultura, izvrstni kulturni dogodki pa tudi tradicionalni sloves odprte in gostoljubne kulture Maribor čanov privla čijo turiste, da obiš čejo mesto Maribor in njegovo okolico.

V naslednjih podpoglavjih bom podrobneje predstavil kulturno ponudbo mesta Maribor, ki si jo turist lahko ogleda in obiš če. Ponudbo sem razdelil na tri ve čje sklope, in sicer na kulturno dediš čino, kulturne ustanove in kulturne prireditve.

3.2.1.1 Kulturna dediš čina Maribora

»Kulturna dediš čina predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Vsaka enota kulturne dediš čine, ki je poškodovana ali uni čena, je žal izgubljena, zato je potrebno kulturno dediš čino vklju čiti v aktivno vsakodnevno življenje. Skrb za njeno ohranjanje in varovanje v vseh okoliš činah je skrb vsakogar izmed nas.« (Vir: http://www.zvkds.si, 15. 3. 2011.)

Mariborski grad velja za enega najimenitnejših arhitektonskih dosežkov v mestu. Razprostira se prav v mestnem središ ču. Grad, ki ga krasijo razli čna stilna in gradbena obdobja, je dal med letoma 1478 in 1483 zgraditi cesar Friderik III. z namenom, da utrdi severovzhodni del mestnega obzidja. Grad so s časoma spremenili v bogato fevdalno bivališ če. V 17. stoletju je dobil poznorenesan čno obliko, v 18. stoletju pa so prezidali zahodno stran in dozidali poznobaro čno stopniš če z bogatim kiparskim okrasjem.

V osrednjem prostoru gradu se nahaja slavnostna viteška dvorana, ki ima bogato notranjo opremo s stenskimi podobami, kjer se velikokrat dogajajo razne prireditve, kot so koncerti, proslave. Grad so obiskale tudi številne znane osebnosti, kot so cesarica Marija Terezija, cesar Leopold I. in Karel VI., papež Pij VI., ruski car Pavel I. ter mnogi drugi.

Med pomembne gradbene dosežke gradu sodijo:

• baro čno stopniš če iz 18. st., ki se nahaja na zahodni strani gradu; • Loretska kapela, ki gleda na Grajski trg in je nastala med letoma 1665 in 1675; • viteška dvorana v prvem nadstropju z bogato notranjo stensko opremljenostjo.

Med letoma 1937 in 1941 so grad obnovili in ga spremenili v Pokrajinski muzej, ki hrani arheološko, etnografsko in kulturnozgodovinsko zbirko.

Slika 5: Mariborski grad. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

Betnavski grad se nahaja 5 km izven mestnega središ ča na južnem obrobju Maribora. Prvi č je bil omenjen že leta 1313 z imenom Wintenaw (Betnava). Dvorec krasi izredno skladna arhitektura. Bogato oblikovano dvoramno stopniš če vodi v osrednjo dvorano, okrašeno s poznobaro čno iluzionisti čno stropno poslikavo iz 18. stoletja. Danes je grad v lasti nadškofije Maribor. Grad obdaja urejen park, severno od gradu pa se nahaja Betnavski gozd, ki je priljubljeno športnorekreacijsko obmo čje.

Obrambni stolpi so mesto neko č varovali pred vdori in napadi. Do danes so se ohranili štirje, in sicer Židovski stolp, Sodni stolp, Vodni stolp in Čeligijev stolp.

– Židovski stolp je bil zgrajen v 15. st. v sklopu židovskega geta, nahaja pa se v bližini Sinagoge na Lentu. Neko č je tam prebival mestni stražmojster, danes pa lahko sem pridete na ogled fotografske razstave, kajti v njem ima svoje prostore Fotoklub Maribor, ki ponuja na ogled dela doma čih in tujih avtorjev.

– Sodni stolp, zgrajen v 14. stoletju, je utrjeval jugozahodni del obzidja, ki je neko č š čitil mesto. V 16. st. so ga na novo pozidali v trdnjavsko obliko in ga pokrili s stož často streho, ki pa je v 17. st. pogorela. Velikokrat je bil dozidan in obnovljen. Trenutno je v lasti Narodnega

doma. Povsem zaživi v času Festivala Lent. Sodni stolp je ime dobil v času, ko so v njem izrekali sodbe. V njem so potekali tudi procesi proti ženskam, ki so bile spoznane za čarovnice. Sodni stolp je zaradi svoje oblike poznan tudi kot Okrogli stolp, zaradi bližine Minoritskega samostana pa kot Samostanski stolp. Nahaja se na spodnjem delu mariborske tržnice na Lentu.

Slika 6: Sodni stolp. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

– Vodni stolp velja za mogo čno renesan čno mestno utrdbo iz 16. stoletja. Nahaja se tik ob Dravi na Lentu. Utrjeval je jugovzhodni del obzidja. Stolp so zgradili zaradi stalno prisotnega strahu pred turškimi vpadi. Z njim so pomaknili obrambo mesta tudi k reki. Vodni stolp se je neko č imenoval Smodniški stolp. Po 2. svetovni vojni je bil obnovljen. Danes stoji na 142 cm višjih temeljih. Zvišati jih je bilo potrebno zaradi naraš čanja vodne gladine ob dograditvi jezu v Melju. Zgrajen je iz kamnitih masivnih zidov s strelnimi linijami. V strmi strehi so ozke pultne odprtine, ki so verjetno prav tako služile obrambi. Danes je pritli čje Vodnega stolpa preurejeno v moderno vinoteko, ki deluje od 1. maja 2009, medtem ko je v 1. nadstropju dodaten prireditveni prostor za komorne koncerte, manjše gledališke predstave, predavanja in seminarje.

Slika 7: Vodni stolp. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

– Čeligijev stolp se nahaja na severni strani obzidja. Velja za edinega izmed petih ohranjenih stolpov mestnega obzidja. Stolp je bil zgrajen v 15. stoletju. Ima kvadratno obliko in zatrepasto streho. V 18. stoletju je v stolpu za čela obratovati prva mariborska pivovarna. Po družini Tscheligiji, ki je obrt vodila, se je stolpa tudi oprijelo ime.

Trg je urbanisti čni del mesta, ki praviloma zajema ve čjo odprto površino. Trgi so predstavljali in še zmeraj predstavljajo pomemben dejavnik v življenju mesta, saj velika površina omogo ča druženje meš čanov in razli čne interakcije med njimi. Funkcija trgov je lahko razli čna, med najpomembnejše pa sodi trgovska, prireditvena, cerkvena, simbolna, prometna in parkovna.

– Glavni trg zavzema najve čji prostor mestnega jedra, kjer se nahaja veliko zgodovinskih znamenitosti. Glavni trg je bil prvi č omenjen v 14. stoletju. Z rastjo mesta je v 19. stoletju dobil današnje ime Hauptplatz (Glavni trg). Na njem se je odvijala živahna trgovska dejavnost, saj je bil namenjen trgovanju obrtniških in poljedelskih izdelkov oz. pridelkov. Danes je na Glavnem trgu dobila svoj prostor Ekološka tržnica, ki ponuja zdravo, ekološko pridelano hrano.

Eden glavnih objektov na Glavnem trgu predstavlja vsekakor Rotovž ali Mestna hiša , ki je bila zgrajena leta 1515 v poznogotskem stilu. Iz renesan čnega obdobja izvira balkon (loggia), ki je okrašen z reliefom in na katerem se nahaja mestni grb, obdan z levoma. Posebej zanimiva je baro čna dvorana, opremljena s stropnimi štukaturami. Danes ve činoma služi za poroke in županove sprejeme.

V središ ču Glavnega trga najdemo spomenik Kužno znamenje , ki so ga prvi č postavili leta 1681 in ga nato v 18. stoletju nadomestili z današnjim. Spomenik so postavili v spomin na kugo, ki je izbruhnila v letu 1680 in zaradi katere je umrla tretjina takratnega prebivalstva. Na vrhu korintskega stebra stoji kip Marije, okrog stebra pa se nahajajo kipi svetnikov.

Slika 8: Glavni trg s Kužnim znamenjem. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

Na jugozahodni strani Glavnega trga se nahaja Alojzijeva cerkev , ki spada med poznobaro čne arhitekture s čudovito rokokojsko ograjo. V cerkvi se nahajajo panoramske slike treh štajerskih mest (Maribora, Celja in Ptuja) iz 19. stoletja.

– Grajski trg se nahaja v samem centru starega mestnega jedra. Ime je dobil po mariborskem mestnem gradu. Gre za zna čilen srednjeveški trg ob nekdanjih grajskih mestnih vratih. Konec 17. stoletja se je imenoval Florianplatz (Florjanov trg). V 18. stoletju so na njem postavili

spomenik, posve čen sv. Florjanu, zavetniku pred požari ter povodnimi in naravnimi katastrofami. Baro čna figura naj bi mesto varovala pred požari, ki so v preteklosti predstavljali veliko nevarnost. Trg v današnjem času obdajajo številne trgovinice, mestna hranilnica, gostinski objekti, Kavarna Astoria.

Slika 9: Grajski trg. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

– Slomškov trg velja za enega najbolj zanimivih in o čarljivih trgov v Mariboru. Najstarejše ime, ki ga je trg dobil, je po župni cerkvi Sv. Janeza Krstnika – Kirchenplatz. Leta 1859 so trg preimenovali v Stolni trg, saj je tega leta slovenski škof Anton Martin Slomšek prenesel sedež lavatinske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor. Osrednji del trga zajema Stolna cerkev , znana tudi kot Stolnica lavantinske škofije. V 12. stoletju je bila zgrajena kot romanska stavba, danes pa kaže gotsko obliko z dolgim korom iz 14. stoletja in osrednjo cerkveno ladjo iz 15. stoletja. Predvsem je zanimiv zvonik, ki je po svoji višini in obliki simbol mesta. Zvonik je bil obnovljen. Danes je odprt za javnost. Z njegovega vrha si je mogo če ogledati Maribor in bližnjo okolico s t. i. pti čje perspektive.

Pomembnejše stavbe, ki se nahajajo na Slomškovem trgu oz. ga neposredno obdajajo, so še Univerza v Mariboru, Slovensko narodno gledališ če Maribor, aleja velikanov pred univerzo, Škofijska stavba, spomenik Antonu Martinu Slomšku, svetilni steber iz leta 1517 in številne druge znamenitosti.

Slika 10: Slomškov trg s Stolno cerkvijo. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

– Trg svobode se nahaja v neposredni bližini mariborskega gradu. Trg krasi bronasti spomenik NOB (narodnoosvobodilne borbe), ki ga mnogi poznajo pod imenom »Kodžak«. Trg obdajajo še druge znamenitosti, kot so že prej omenjeni mariborski grad, Vinagova klet, ki velja za eno najstarejših vinskih kleti v Evropi, in Fran čiškanska cerkev s samostanom, ki se nahaja ob Partizanski cesti in Svetozarevski ulici. Baziliko Sv. Marije Matere usmiljenja so zgradili ob prelomu 19. v 20. stoletje. Stavba ima dva stolpa in tri ladje. Cerkev se ponaša z bogato notranjostjo. Zgrajena je v slogu starorimske bazilike.

Slika 11: Spomenik NOB na Trgu svobode. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

Lent krasi stari del Maribora ob levem nabrežju reke Drave. Beseda Lent izvira iz stare nemške besede Lander , kar pomeni prostor za pristajanje, saj je bilo tukaj pomembno pristaniš če, kjer je pristajalo veliko splavov. Lent so za čeli na črtno obnavljati v 80. letih 20. stoletja. Danes ga oživljajo številne gostilne, kavarne, obnovili pa so tudi starejše hiše, kar daje Lentu še ve čjo privla čnost. Številne ozke srednjeveške ulice in prehodi (Splavarski prehod, Mesarski prehod, Minoritski prehod, Ži čki prehod) vodijo od reke do Glavnega trga in do osrednje tržnice.

Najve čji ponos Lenta in Maribora nasploh je Stara trta, ki je najstarejša vinska trta, sorte žametovka ali modra kav čina. Stara je ve č kot 400 let in še danes vsako leto obrodi. Trgatev Stare trte predstavlja svojevrsten kulturni dogodek. Stara trta se vije po južnem pro čelju Hiše Stare trte, ki je turisti čnoinformacijski center ter razstaviš čni in prireditveni prostor.

Slika 12: Hiša Stare trte s Staro trto. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

3.2.1.2 Kulturne ustanove v Mariboru

Muzeji

– Muzej narodne osvoboditve Maribor je za čel delovati kot samostojna muzejska ustanova leta 1958. Muzej se nahaja v meš čanski vili na vogalu Mladinske ulice in Ulice heroja Tomši ča. Gre za zgodovinski muzej, ki se ukvarja z muzeološko in historiografsko obravnavo zgodovine severovzhodne Slovenije v obdobju od za četka 20. stoletja do danes. Posebnost muzeja je arhiv z nad 120 teko čimi metri prvovrstnega gradiva okupatorjevega in partizanskega izvora.

– Pokrajinski muzej Maribor se nahaja v mariborskem mestnem gradu in se ukvarja z zbiranjem, varovanjem, ohranjanjem, raziskovanjem, razstavljanjem premi čne kulturne dediš čine s podro čja arheologije, etnologije in širše kulturne zgodovine na prostoru širšega mariborskega obmo čja. Z muzejskimi zbirkami, razstavami, prireditvami, znanjem ter dokumenti spodbujajo zanimanje za kulturo in zgodovino mariborskega podro čja in širijo njegovo vedenje.

Posebno pozornost namenjajo mlajšim obiskovalcem. Zanje pripravljajo strokovna vodstva v obliki u čnih ur in ob časne otroške delavnice. Drugim obiskovalcem so na voljo tudi stalne razstave, prireditve, predavanja in strokovna sre čanja.

– Pokrajinski arhiv se nahaja v neposredni bližini Glavnega trga in hrani arhivsko gradivo z obmo čja celotne severovzhodne Slovenije, redno pa prireja tudi razstave. Arhivske strokovne aktivnosti vklju čujejo obdelavo, varovanje in hranjenje ter posredovanje vsebin arhivskega gradiva. Posebno pozornosti posve čajo razli čnim raziskavam s podro čja arhivistike, zgodovinopisja, dokumentalistike in drugih družboslovnih ved.

Ideja o ustanovitvi mariborskega arhiva se je pojavila že v za četku 20. stoletja. Do njene dejanske uresni čitve je prišlo leta 1933, ko so ustanovili mariborsko arhivsko institucijo. Med 2. svetovno vojno je arhiv prenehal delovati kot samostojna enota in njegove strokovne aktivnosti so skoraj povsem zamrle. Kot samostojna arhivska kulturna ustanova je bil arhiv obnovljen leta 1952. Leta 1963 je mariborski arhiv s statutom dobil svoj današnji naziv – Pokrajinski arhiv Maribor.

Slika 13: Pokrajinski arhiv in Alojzijeva cerkev na desni strani slike. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

Gledališ ča

– Slovensko narodno gledališ če Maribor (SNG) je edina gledališka hiša in predstavlja najve čji kulturni zavod v Sloveniji. SNG Maribor sestavljajo Drama, Opera in balet ter Simfoni čni orkester. Gledališ če s svojim programom dram, oper, baleta in simfoni čnega orkestra daje mestu osrednji kulturni pomen. Vsako leto je SNG Maribor gostitelj in organizator osrednjega festivala slovenskih dramskih gledališ č Borštnikovega sre čanja in tekmovanja mladih pevskih nadarjencev Ondina Otta .

– Narodni dom Maribor opravlja dejavnosti na podro čju organiziranja kulturnih dogodkov ter promocije kulture doma in v tujini, posreduje informacije o kulturnem dogajanju ter zagotavlja prostore za izvajanje informativno-izobraževalnih, kongresnih, društvenih in družabnih dejavnosti.

Kulturno prireditveni center Narodni dom Maribor je organizator dobro poznanega tradicionalnega Festivala Lent. Letos bo gostil že 19. zaporedni festival, po katerem je mesto tudi zelo prepoznavno. Narodni dom organizira tudi številne predstave v okviru prireditve Glasbeni september, komornega ciklusa Mariborske filharmonije, Komedije, Malega odra, skozi vse leto. V njem gostuje plesna šola Pingi in se nahaja Multimedijski center Kibla, ki s svojo Kibelo velja tudi za pomemben razstaviš čni in kulturni prostor mesta Maribora.

Slika 14: Narodni dom Maribor. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

– Lutkovno gledališ če Maribor , v katerem predstave uprizarjajo že od leta 1973, se je v letu 2010 zaradi prostorske stiske preselilo iz hiše na desni strani Rotovškega trga v prenovljeni srednjeveški Minoritski samostan na Lentu. Vse pomembnejši postaja poletni lutkovni festival, ko k nam pridejo lutkarji z vseh koncev sveta. Osnovna ideja festivala je potovanje lutkovnih predstav po Sloveniji.

Galerije

– Umetnostna galerija velja za osrednjo muzejsko-galerijsko ustanovo v severovzhodni Sloveniji. V njej se nahaja zbirka ve č kot 3000 umetniških del slovenskih avtorjev od konca 19. stoletja do danes. V umetnostni galeriji lahko najdemo tudi dela tujih avtorjev in raziskujemo aktualne teme vizualne umetnosti. Galerija s svojo pestro zbirko in razvejanim programom, ki letno zajema tudi do 20 posebnih razstav, pomembno sooblikuje dogajanje v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Ob razstavah potekajo v Umetnostni galeriji tudi druge razli čne aktivnosti, kot so predstavitve umetnikov, predavanja, koncerti, javna vodstva, s čimer postaja galerija tudi živahen prostor ustvarjalnosti, druženja in refleksije.

– Galerija Kibela deluje v okviru Multimedijskega centra Kibla in zaobjema spekter razli čnih idej, pristopov in vizij, ki sobivajo v umetnosti. Koncept galerije temelji na povezavi umetnosti s tehniko in z znanostjo ter osvobajanju in povezovanju klasi čnih in elektronskih umetnostnih medijev. Galerija predstavlja ve čnamenski prostor, kjer potekajo tudi mednarodne delavnice in seminarji.

– V Mariboru se nahajajo tudi druge manjše javne ali zasebne galerije, kot so likovna Galerija Dlum, Galerija Hest, Galerija Agora, Galerija Abruni, Galerija Media Nox in številne druge.

3.2.1.3 Kulturne prireditve v Mariboru

Maribor slovi po nekaterih znamenitih kulturnih, zabavnih, športnih prireditvah in gosti razli čne dogodke in festivale. Mesto je v svetu postalo prepoznavno po marsikateri dobro organizirani prireditvi oz. dogodku.

Med najodmevnejše in najbolj obiskane kulturne prireditve v mestu Maribor sodi nedvomno mednarodni multikulturni Festival Lent, ki velja za eno izmed najve čjih prireditev v tem delu Evrope. Drugi pomembnejši dogodki so tudi Boršnikovo sre čanje, Festival Maribor in obrezovanje 400 let Stare trte na Lentu. Mesto je znano tudi po številnih drugih manjših in ve čjih prireditvah in sre čanjih, ki jih gosti.

Boršnikovo sre čanje gosti Slovensko narodno gledališ če Maribor. Skozi vse leto ponuja bogat izbor raznovrstnih gledaliških predstav in drugih dogodkov. Sre čanje je postalo tradicionalni vsakoletni tekmovalni sistem, ki je ime dobilo po slovenskem igralcu in režiserju Ignaciju Borštniku (1858–1919), utemeljitelju sodobnega slovenskega gledališ ča.

Festival deluje že vse od svoje ustanovitve leta 1966 in bo letos gostilo že 46. Boršnikovo sre čanje zapored. Vsako leto se odvija v drugi polovici meseca oktobra in velja za osrednji, najstarejši in najuglednejši gledališki festival v Sloveniji. Ob zaklju čku podelijo nagrade za najboljšo režijo, predstave, igralske in druge umetniške dosežke. Najve čja pozornost je namenjena podelitvi Boršnikovega prstana, ki ga posebna žirija podeli zaslužnemu igralcu ali igralki za življenjsko delo.

Programska usmeritev in vsebinski del festivala nista namenjena le doma čim gostom, saj se organizatorji trudijo vklju čiti vse ve č internacionalnih simpozijev, tujih gostov, mednarodnih producentov in uprizoritev v festival. Mednarodna umestitev je ena od poglavitnih nalog novega vodstva festivala.

Festival Lent je mednarodni multikulturni festival. Postal je klju čni element, ki mesto spremeni v živahno kulturno in družabno središ če. Prireditelj festivala je kulturno prireditveni center Narodni dom, ki vsako leto organizira ve č kot štiristo razli čnih prireditev in privabi pol milijona obiskovalcev, kar uvrš ča festival Lent med najve čje tovrstne festivale v Evropi.

Slika 15: Festival Lent z ognjemetom. (Vir: http://lent.slovenija.net/, 10. 4. 2011.)

Multikulturni festival, ki je pred petnajstimi leti izšel iz folklornega festivala Folkart in se bo letos odvijal že osemnajsti č zapored, se lahko pohvali s številnimi nagradami, med katerimi je

preko štirideset nagrad svetovnega festivalskega združenja IFEA (The International Festival and Events Association).

Po festivalu je razpoznavno naše mesto ne samo v Sloveniji, temve č tudi v sosednjih državah in izvornih državah udeležencev festivala. Predvsem nastopajo či na prireditvah so glavni nosilci turisti čne propagande mesta. Do sedaj so nastopili mnogi glasbeniki in umetniki svetovnega slovesa.

Letošnji Festival Lent, ki bo potekal 24. 6.–9. 7. 2011, bo na tridesetih festivalskih prizoriš čih ponudil širok program glasbe, gledaliških predstav, plesa in prireditev za mlade. Letos bomo lahko spremljali tudi mednarodni folklorni festival Folkart, festival Jazzlent in Festival uli čnega gledališ ča.

Festival Maribor je namenjen predvsem kulturnemu turizmu. Odvija se v za četku septembra (1. 9. –11. 9. 2011). V zadnjih letih se je spreminjal in se leta 2008 preimenoval iz mednarodnega festivala Glasbeni september v Festival Maribor. Od leta 2008 je prevzel umetniško vodstvo festivala Richard Togenni, ki velja za izjemnega violinista, komponista in karizmati čnega vodjo avstralskega komornega orkestra. Pod Togennijevim vodstvom je festival dobil nove dimenzije in hkrati ohranil lastno produkcijo.

Festival bo gostil sedemnajst osrednjih in številne spremljevalne prireditve. Programsko in tematsko sestavljajo festival izbrana dela baroka in druga klasi čna ter sodobna dela iz razli čnih časovnih obdobij. V programu je tudi del komorno-glasbene literature, številne prve slovenske izvedbe in praizvedbe del, pisane po naročilu festivala, ki so že stalnica festivala. Festivalski orkester sestavljajo člani komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije, člani avstralskega komornega orkestra in nekaterih drugih tujih ter najpomembnejših doma čih orkestrov.

Festival Stare trte predstavlja osrednje dogajanje v Mariboru. Priredijo ga v čast Stari trti. Festival predstavlja tradicionalni vsakoletni dogodek. V nekaterih, predvsem strokovnih vsebinah, dobiva pomembno mednarodno dimenzijo. Razvija se izklju čno na podlagi tradicije, kulture in dosežkov lokalnega prebivalstva, zato predstavlja osnovo za nadaljnji razvoj in vse ve čjo razpoznavnost v mednarodnem merilu.

Slika 16: Festival Stare trte. (Vir: http://www.slovenia.info/?prireditve_festivali=30476&lng=1, dne 12. 4. 2011.)

Trgatev Stare trte je postala po starih štajerskih šegah in navadah pravi mestni praznik in predstavlja vrhunec prireditev v čast Stari trti. Pred domom in trto na Lentu se zberejo številni obiskovalci, številni pomembni predstavniki oblasti in javnega življenja, dobitniki cepi ča Stare trte in vse dotedanje slovenske vinske kraljice. Bra či, ki so najeti s strani gospodarja vinske trte, mariborskega župana, oberejo in stehtajo pridelek, zmerijo vsebnost sladkorja, ga zmeljejo, stisnejo in napolnijo v posodo ter ga nato predajo v oskrbo in kletarjenje. Pri delu jih ves čas nadzoruje mestni vini čar, ki skrbi za trto in jo neguje. Med samo trgatvijo potekajo zabave ob izbranem kulturno-zabavnem programu. Nastopijo mnogi znani zabavni ansambli, godbe, folklorne skupine in pevci. Ob nabrežju Drave so navzo či vinarji in vinogradniki ter gostinci, ki ponujajo svoje izdelke in pridelke.

V sklopu Festivala Stare trte poteka tudi mednarodni praznik ekoloških kmetij, ki se odvija v starem mestnem jedru – na Rotovškem trgu. Tukaj potekajo številna strokovna sre čanja na temo ekološkega kmetovanja, med drugim tudi prodaja in promocija ekoloških pridelkov. Ta dogodek velja za najve čje mednarodno sre čanje ekoloških kmetij. Poleg slovenskih sodelujejo še ekološke kmetije iz Avstrije, z Madžarske in s Hrvaške.

3.3 Športni turizem

V današnjem času se šport in turizem mo čno prepletata in sta medsebojno tesno povezana. Gre za prostorsko in časovno prepletanje – športnik postaja turist in turist postaja športnik.

»Športni turizem so vsi na čini aktivnega in pasivnega udeleževanja v športne aktivnosti, organiziranega in neorganiziranega ukvarjanja s športom, s komercialnim in ne- komercialnim razlogom, ki potrebuje potovanje (oddaljeno od doma in delovnega prostora).« (Stražišnik, 2005)

Iz te definicije bi lahko povzeli, da je športni turizem neke vrste potovanje, ki spodbudi posameznika, da se v dolo čenem časovnem okviru oddalji od svojega vsakodnevnega bivališ ča z namenom aktivnega ukvarjanja v športu, ob čudovanja atrakcij v povezavi s športom ali gledanja športnih tekmovanj. V športni turizem spadajo tisti turisti, ki so na po čitnicah športno aktivni.

Športni turisti so turisti, ki uživajo v novih športnih izkušnjah, spodbujajo ostale turiste in ve č denarja namenijo športnim aktivnostim. Njihov neposredni doprinos destinaciji je denar, neposredni pa tudi, da drugi turisti obiš čejo isti kraj. Tako je športni turizem orodje, ki ustvarja dohodek in nova delovna mesta ter prispeva k boljšemu po čutju in zdravju ljudi.

V Mariboru dobiva športni turizem vedno ve čji pomen in vlogo. Veliko kapitala je namenjenega za izgradnjo novih objektov in infrastrukture, ki jih mesto potrebuje za razli čne športne prireditve, dogodke in zimsko univerzijado, ki jo bo mesto gostilo leta 2013.

V naslednjih podpoglavjih bom podrobneje predstavil športnorekreacijske objekte in površine v samem mestu. Nekaj besed bom namenil tudi pomembnejšim dogodkom, ki jih mesto gosti in s katerimi privabi veliko turistov in obiskovalcev.

3.3.1 Športnorekreacijski objekti in površine v Mariboru

3.3.1.1 Ve čnamenske športne dvorane

Dvorana Tabor je športni objekt, ki ima površino 9.500 m 2 in skupaj 118 prostorov. Športnicam in športnikom iz mariborskih klubov predstavlja prostor za vadbo in tekmovanja, v dopoldanskem času pa omogo ča tudi obvezno športno vadbo šolam na obmo čju Tabora. V glavni dvorani se izvajajo najrazli čnejši športi, kot so košarka, nogomet, odbojka, badminton, in kondicijski treningi.

Do sedaj se je zvrstilo ve č kot 7.500 prireditev, na katerih se je zbralo ve č kot 6 milijonov obiskovalcev. Zraven glavne dvorane so v objektu še dvorana za namizni tenis, 6-stezno kegljiš če, fitnes, dvorana za borilne športe, masažna soba, soba za izvedbo seminarjev ter gostinski lokal. Poleg športnih se odvijajo tudi številne zabavne in rekreacijske prireditve, kot so koncerti, plesni turnirji, gimnastika in razstave malih živali.

Ledena dvorana Tabor meri 1.800 m 2. Nahaja se v neposredni bližini Dvorane Tabor. Ledena dvorana je namenjena šolski športni vzgoji drsanja na ledu, rekreativnemu drsanju na ledu, športni vadbi hokejistov in drsalcev, ligaškim tekmovanjem v hokeju na ledu in tekmovanjem v umetnostnem drsanju. V dvorani je možno drsati vse od oktobra do pozne pomladi. Letno obiš če pokrito drsališ če 60.000 uporabnikov in obiskovalcev.

Slika 17: Dvorana Tabor levo in Ledena dvorana Tabor desno na sliki. (Vir: http://www.podhostnik.si/en/node/203, dne 16. 4. 2011.)

Univerzitetni športni center Leona Štuklja (UŠC) je bil zgrajen in predan študentom in zaposlenim v uporabo leta 1995.

Center obsega ve č razli čnih dvoran: ● Velika dvorana obsega 34,60 m x 55,60 m in zavzema 1898 m 2 neto površine. Možno jo je pregraditi v tri sektorje. Omogo ča izvajanje razli čnih športnih zvrsti: košarke, odbojke, rokometa, badmintona, nogometa in namiznega tenisa. ● Dvorana borilnih športov obsega 113 m 2. Omogo ča izvajanje borilnih veš čin aikido, karate in judo ter telesne priprave in jogo. • Dvorana za aerobiko in plese meri 113 m2. Namenjena je aerobiki, plesom in ritmiki. • Dvorana SQUASH obsega dva prostora po 125 m2. Omogo ča igranje squasha. • Dvorana FITNES ima dva prostora, ki skupaj merita 130 m2.

Med drugim pa Univerzitetni športni center obsega tudi plezalno steno – City Wall, ki ima 160 m2 prostornine. Namenjena je športnemu plezanju. Zraven ima suho finsko savno s kapaciteto do 10 oseb.

Druga infrastruktura v dvorani obsega 8 garderob s sanitarijami, 8 kabinetov za trenerje, učitelje in športne sodnike. V dvorani je na razpolago tudi mala predavalnica z dvajsetimi in velika predavalnica z osemdesetimi sedeži. Gledalcem so namenjene tribune s preko 800 sedeži in stojiš ča na galeriji.

Športna dvorana Ljudski vrt (Lukna) velja za najve čjo talno športno površino v Sloveniji, ki jo zaznamuje izjemna arhitektura in odli čna lokacija v središ ču mesta tik ob Ljudskem vrtu. Predstavlja pomembno vlogo v športnem in družabnem življenju.

Dvorana je zasnovana kot ve čnamenski pokriti stadion, ki ima kapaciteto igriš ča 1.525 m2 in meri v višino 14 metrov. Skupna kapaciteta dvorane je 2100 sedežev ter dodatnih 500 ob raznih prireditvah. Dodatna infrastruktura dvorane obsega 8 garderob s sanitarijami, prostore za sodnike, za doping kontrolo, za novinarje in TV-prenose.

3.3.1.2 Drugi pomembnejši športni objekti v mestu

Stadion Ljudski vrt je kot naravna, kulturna, arhitekturna in športna znamenitost značilnost in ponos mesta Maribor ter je z velikimi črkami zapisana v zgodovino samega mesta Maribor. Zgrajen je bil leta 1962, ime pa je dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil kasneje preurejen v vojaško streliš če, leta 1920 pa je na njem bilo urejeno prvo nogometno igriš če.

Najve čje spremembe je doživel po letu 1994, ko so bili postavljeni 4 stebri v višini 40 metrov, na katerih je pritrjenih 216 reflektorjev, kar omogo ča igranje no čnih tekem. Obnovili so lesene klopi, ki so jih zamenjali s plasti čnimi stoli, obnovili so tudi travo. Do novih sprememb je prišlo leta 1999, ko so pove čali kapaciteto stadiona, izgradili so spremljevalne prostore, kot so klubski lokal, garderobni in klubski prostori pod tribunami.

Leto 2006 pomeni prelomnico v prizadevanju za pridobitev sredstev za izgradnjo novega, sodobnega nogometnega objekta. Tako so na sedežu Mestne ob čine Maribor podpisali pogodbo za za četek izvajanja gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, hišnih priklju čkov in okolja pri gradnji športno turisti čnega centra Ljudski vrt. Stadion je bil dokon čan spomladi 2008 in že na prvi uradni tekmi je bil stadion razprodan. Njegova kapaciteta trenutno znaša 12.345 gledalcev. Gosti doma če klubske in prvenstvene tekme.

Slika 18: Stadion Ljudski vrt. (Vir: Tadej Turk, 2011.)

Kopališ če Pristan je bilo zgrajeno leta 1972 s pomo čjo samoprispevkov ob čanov Maribora. Prvotno kopališ če je imelo dva aluminijasta bazena, velikega 25 x 17 m in malega 10 x 17 m. Ob ve čjem bazenu so tudi majhne odsko čne skakalnice. Za tiste najpogumnejše sta na voljo tudi tri in pet metrov visoki skakalnici.

Kopališ če je šele leta 2003 doživelo ve čje spremembe, ko so staremu Pristanu dogradili nov moderni olimpijski bazen (50 x 25 m). V tem času so zamenjali stari mali bazen in zgradili nov betonski bazen, namenjen pou čevanju plavanja. Dogradili so tudi tako imenovani čofotalnik za najmlajše obiskovalce kopališ ča. Na voljo so tudi savna, masaža, kozmeti čni salon in prostori za fitnes in aerobiko, ki se nahajajo v 1. nadstropju stavbe.

3.3.2 Pomembnejša športnorekreacijska obmo čja v Mariboru in okolici

Pohorje , ki se razteza se med reko Dravo na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do Dravograda, na vzhodu do Maribora in na jugu do Slovenskih Konjic, nudi enkratne možnosti za šport, rekreacijo, gibanje. Maribor leži prav ob vznožju Pohorja in predstavlja za Maribor čane zelena pljuča Maribora. Povsod na Pohorju se je kot gospodarska panoga uveljavil turizem, sprva planinski in izletniški, v zadnjem času pa ima vedno ve čjo vlogo tudi zimski turizem in turizem na kmetijah.

V poletnem času na Pohorje privabi veliko število pohodnikov, ki iš čejo svojo sprostitev na svežem zraku Pohorja. Vedno bolj zanimiv in aktualen je pa tudi Adrenalinski park Pohorje, ki z svojimi poligoni, kolesarskimi stezami in adrenalinsko sankališ če PohorJET privabi številne adrenalinske navdušence. Med drugim pa si je mo č ogledat tudi naravne lepote neokrnjene narave in znamenitosti po celotnem obmo čju Pohorja, ter izjemen razgled z razglednega stolpa v bližini Belvija.

Slika 19: Mariborsko Pohorje (vir: http://www.siol.net/slovenija/lokalne_novice/podravje/2011/02/pohorje_ponuja_nesteto_moz nosti_a_nujen_trajnostni_razvoj.aspx, dne 18.4.2010.)

V zimskem času je v ospredju urejeno smu čiš če in sankališ če. Mariborskem Pohorju, ki sodi med najve čje zimsko-športne centre v Sloveniji obsega kar 250 ha smu čarskih površin in ima bogato smu čarsko tradicijo v mestu Maribor in njegovi širši okolici. Smu čarske proge zavzemajo v celoti 43 km prog, medtem ko je za tek na smu čeh namenjeno 27km prog. Na Mariborskem in Areškem Pohorju se nahajajo 4 hoteli in 33 apartmajev, njihova preno čitvena zmogljivost pa obsega do 1000 turisti čnih postelj. Vsako leto pa Pohorje gosti tradicionalno tekmovanje za svetovni pokal v smu čanju za Zlato lisico, ki privabi veliko število doma čih in tujih gostov in jo bom podrobneje predstavil v nadaljevanju.

Mestni park z okolico se razteza na obmo čju ve čjem od 5 ha. Nahaja se severno od mestnega jedra in se razteza med gri čevjema Kalvarijo in Piramido. Mariborski park je že od samega za četka med leti 1869-1872, ko so zasadili prva drevesa, priljubljena to čka za oddih ali rekreacijo.

Park zajema Kalvarijo, Mestni park, Piramido in Tri ribnike. Kalvarija je 375 metrov visok gri č, od koder je čudovit razgled na mesto. Pot do vrha vodi 445 stopnic, ki se strmo vzpenjajo. Piramida je 386 metrov visok gri č in se dviga nad Mariborom. Dostopen je iz mestnega parka, od koder pot vodi mimo vinskih trt. Prava posebnost Mariborskega Mestnega parka so Trije ribniki, ki so v preteklosti imeli funkcijo vodnega rezervata, iz katerega e je po potrebi napajal mestni obrambni jarek. Danes so ribniki umetno narejena jezera, ki se polnijo z vodo iz bližnjih potokov. Ribniki veljajo za priljubljeno sprehajalno to čko.

Mestni park ima srednjeveško zasnovo, skozi sredino parka pa vodi široka osvetljena promenada, ki je speljana vse od za četka parka do Treh ribnikov. Drevje v parku je zelo raznoliko, saj najdemo ve č kot 100 doma čih in tujih vrst listavcev in iglavcev. Poleg številnih rastlinskih in ne tako številnih živalskih vrst najdemo v parku tudi akvarij-terarij in paviljon kjer v spomladanskih in poletnih mesecih prirejajo dopoldanske koncerte in otroško igriš če.

Slika 20: Mestni park z promenado (vir: Tadej Turk. 2011)

Park predstavlja eno izmed pomembnejših športno-rekreacijskih obmo čij Maribora in je priljubljeno sprehajališ ča. Mestni park pa ima tudi sloves najlepšega in najve čjega mestnega parka v Sloveniji.

Mariborski otok je naravni otok na reki Dravi pred Mariborom. Leta 1951 je bil zavarovan kot naravna znamenitost, v letu 1992 pa še kot naravni spomenik. Nastal je tik za nekdanjimi brzicami Drave, na temelju marinskih laporjev, kjer je zaradi zmanjšane transportne sposobnosti reka pri čela naplavljati pesek, prod in mivko. Gre za izjemen primer re čnega otoka pri nas. Na tem mestu se reka Drava še zadnji č zoži reden se dolina odpre v Dravsko polje in Drava postane ravninska voda.

Zaradi lege otoka je temperatura in relativna vlaga druga čna kot v bližnji okolici, v Mariboru. Druga čna klima je pogojevala tudi rastlinstvo na Mariborskem otoku, saj je zna čilna velika pestrost vegetacije. Na otoku se nahaja 15 drevesnih in 20 grmovnih vrst, med njimi pa sre čamo tudi nekatere redke reliktne rastlinske vrste. Je tudi življenjski prostor številnih

redkih in ogroženih živalskih vrst. Zna čilne so gozdne vrste ptic, posebno v zimskem času pa predstavlja zato čiš če vodnih ptic.

Od leta 1930 je na Mariborskem otoku letno kopališ če z olimpijskim bazenom in dvema manjšima bazenoma, vodnim toboganom, treh peš čenih odbojkarskih igriš č badminton, namizni tenis, trampolini in z vso pripadajo čo infrastrukturo. Mariborski otok predstavlja eno najbolj obiskanih športno-rekreacijskih to čk v Mariboru, predvsem pa je veliko obiskovalec v poletni sezoni zaradi kopališ ča.

Slika 21: Mariborski otok s kopališ čem (vir: http://www.panoramio.com/photo/3366510, dne 19.3.2011.)

3.3.2 Športne prireditve in dogodki v Mariboru

Zlata Lisica (Golden Fox) je tradicionalna mednarodna smu čarska tekma za svetovni pokal za ženske. Prireditev se odvija že od leta 1964 na mariborskem Pohorju in potekajo tako v veleslalomu kot v slalomu. Zmagovalka Zlate Lisice (Golden Fox) nato postane tista

tekmovalka, ki ima najboljši seštevek obeh časov v obeh disciplinah. Letos je ta čast doletela smu čarko Kathrin Zettel.

V letu 2011 je potekala že 47. zaporedna Zlata Lisica, ki pa žal zaradi slabega vremena ni bila izpeljana. V času tekem pod Pohorjem navija okoli 20.000 gledalcev, ki bu čno spodbujajo svoje tekmovalke v ciljni areni Snežnega stadiona. Tako gledalci prispevajo še k ve čjemu ugledu, ki ga ta tekma uživa v svetu, saj z svojim razpoloženjem in vzpodbujanjem tekmovalk prispevajo k neverjetni atmosferi pod Pohorjem. K privla čnosti tekmovanja tako za doma čine kot ostale obiskovalce pa prispeva še bližina centra Maribora, kjer se tudi dan pred za četkom tekem na izboru številk za tekmovalke odvija koncert na Trgu Svobode.

Prireditev pomeni za Maribor najve čji športni dogodek, ki privabi ogromno število tako doma čih kot tujih gostov. Številni hoteli in apartmaji so v tem času zapolnjeni in prinašajo velik ekonomski dobi ček. Upajmo lahko, da bo prireditev potekala še mnogo let in še naprej organizira na tako vrhunsko nivoju po katerem je mestu tudi bolj prepoznavno v svetu.

Slika 22: Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smu čanju (vir: http://www.sloski.si/index.php?t=news&id=3542&l=sl, dne 24.3.2011.)

Kolesarski maraton okoli Pohorja je tradicionalni turisti čno-rekreativni kolesarski maraton okoli Pohorja, ki ga posve čamo junaško padlemu Pohorskemu bataljonu za časa 2.

svetovne vojne. Dogodek organizira Kolesarsko društvo Branik pripravilo, ki bo letos 25.6.2011 potekal že 33. zaporedni kolesarski maraton okoli Pohorja. Maratona, ki poteka v okviru Festivala Lent, predstavlja velik športno-rekreacijski dogodek v mestu, saj se na njen udeleži tudi do 500 kolesarjev.

Start in zaklju ček maratona se nahaja na Trgu svobode v Mariboru. Vsi kolesarji so deležni na vmesnih postajah osvežilne pija če in hrane, na cilju pa dobijo še toplo malico in spominsko medaljo. Kolesarjem so na voljo štiri razli čne proge od 30km, 50km, 75km do 150 km. Najdaljša 150km dolga proga poteka: Trg svobode- Titov most- Betnavski grad- Ho če- Slovenska Bistrica- Slovenske Konjice- Mislinje- Slovenj Gradec- Dravograd- Kamnica- Trg svobode. 75km dolga proga poteka od: Trg svobode- Titov most- Betnavski grad- Pekre- Limbuš- Lovrenc na Pohorju- Lehen- Podvelka- Kamnica- Trg svobode. 50km proga poteka od: Trg svobode- Titov most- Betnavski grad- Pekre- Limbuš- Ruše- Lovrenški most- Selnica ob Dravi- Kamnica- Trg svobode. Najkrajša 30km dolga proga pa poteka od: Trg svobode- Titov most- Betnavski grad- Pekre- Limbuš- Ruški most- Kamnica- Trg svobode.

ZZ NES-ov tek je dogodek, ki združuje vse ljubitelje teka. Tek, ki velja za tradicionalno- rekreacijski dogodek, bo letos potekal 24.5.2011 in bo že petnajsti zapored. Organizator teka je Športni klub Zdrava Zabava.

Tek poteka po starem mestnem jedru po 3,5 km in 6 km dolgih trasah. Ena izmed novosti je ta, da tek poteka tudi skozi nakupovalno središ če Europark. Za četek in konec teka je bil na Trgu svobode, kjer se nahajajo številne stojnice na katerih so se predstavljali prodajalci športne opreme in obutve, športni klubi, proizvajalci prehranskih dopolnil, študenti medicine in drugi. ZZ Nesov tek je bil sprva namenjen zgolj študentom in mladim, v petnajstih letih pa je prerasel v prireditev za vse generacije in danes privabi tudi ve č kot 1000 ljubiteljev teka.

Športni vikend Maribora , ki ga organizirata Urad za šport in Športna zveza Maribor, bo letos potekal v soboto 2.6 in nedeljo 3.6 2011 in bo tako že enaindvajseti č zapored. Ta prireditev je tako v preteklosti, kakor tudi v današnjem času dala, glede na tradicijo in množi čnost, svojstven pe čat enemu najve čjih športno-rekreativnih dogodkov v Mariboru in Sloveniji.

Vsi ljubitelji športa tako lahko na razli čnih športno-rekreativnih površinah, objektih in napravah koristijo brezpla čne športne usluge. Prireditev poteka na obmo čjih na Pohorju, pod Pohorjem, na reki Dravi, na letališ ču v Skokah, hipodromu v Kamnici, na Meljskem hribu in samem mestu, koristijo pa lahko najrazli čnejše športno-rekreacijske dejavnosti od kolesarjenja, konjeništva, lokostrelstva, šaha, badmintona, šaha, pohodništva, teka, plavanja in še številne druge. Športni vikend Maribor predstavlja velik športni dogodek v Mariboru in privabi številne športne navdušence.

4 Zgodovinski razvoj turizma v Mariboru

4.1 Razvoj turizma v Mariboru do 1. svetovne vojne

Maribor je bil že v času antike prehodno ozemlje in del javnega cestnega omrežja rimskega cesarstva, ki se je povezoval s Celejo (Celjem) in naprej proti Emoni (Ljubljani) ter Akvileji (Oglej). Na drugi strani ga je cestno omrežje povezovalo s Petovio (Ptujem) in dalje s Siscijo (Sisak). Ta cestna povezava je služila predvsem za vojaške namene in tudi za lažjo in hitrejšo trgovino. V času rimske zasedbe na mariborskem obmo čju ni nastalo mestno naselje, čeprav je bilo tukaj pomembno prometno križišče, ampak so tu bile številne obsežne vile rustike ter številni žarni grobovi (Marolt, 2006).

Maribor je bil leta 1209 prvi č omenjen kot trg in leta 1254 kot mesto. Njegov razvoj je bil predvsem odvisen od gospodarskega razvoja. Mesto je bilo deležno podpore deželnega kneza, ki je pospešil razvoj vinske trgovine. Imelo je ugoden zemljepisni položaj. Zlasti neugoden položaj mesta je bil v 15. in 16. st. zaradi turških vpadov in vsesplošne krize, kar je pripeljalo do stagnacije njegovega razvoja. Doživelo je tudi zastoj gospodarstva zaradi nasilne izselitve Judov, ki so veljali za premožno skupino. Iz mesta so jih izgnali konec 15. st. (Mlinari č, 2006).

Zaradi omenjenih težav – turški vpadi, izgon Judov, številni požari, kuga – je prišlo do gospodarske stagnacije. Maribor je v za četku novega veka dobil predvsem vlogo obrambnega mesta, ki je postajalo strateško pomembno obmo čje. Razmere so se za čele izboljševati v za četku 18. st., ko je mesto postajalo vse pomembnejše prometno križiš če, v katerem sta se razmahnili trgovina in obrt. V mestu in okolici so za čeli nastajati tudi prvi manufakturni industrijski obrati, ki so že nakazovali kasnejši razvoj (Cvirn, 2006).

O razvoju turizma v Mariboru težko govorimo vse do konca 18. st., saj so imela vsa potovanja v preteklosti predvsem vojaški in trgovski namen. V manjšem obsegu so potovali tudi romarji, uradniki in umetniki, ki niso potovali zato, da bi si potešili svojo radovednost in odkrivali še neznane koti čke sveta, temve č iz preproste nuje oziroma z dolo čenim namenom. Šele z za četkom industrijske revolucije in prihodom železnice so se za čele spreminjati potovalne

oblike in nameni. Tako so bile sprva, pred prihodom južne železnice, najpogostejše potovalne navade vožnja s ko čijami, ježa in peša čenje. Tujski promet (starinski izraz za turizem) je bil težje dostopen tudi zaradi vseh dokumentacij, potnih listov, ustreznih dovoljenj, ki jih je posamezni potnik potreboval. Poleg tega so bili potniki v stalni nevarnosti, saj so na njih prežali bera či in cestni roparji. Vsi ti razlogi in po časnost potovanja so vplivali na velik razcvet tujskega prometa ob izgradnji južne železnice, saj se je potovalna kultura zelo spremenila, prav tako pa tudi sama časovna dostopnost. Potovanja so postala udobnejša, hitrejša in cenejša. Ljudje so v predindustrijski dobi potovali z nekim namenom. Znamenitostim na poti so posve čali manj pozornosti. Šele v za četku industrijske dobe in potovanja z vlakom so za čeli potovati tudi zaradi zabave in izletov ( Čuček, 2006).

Za razvoj gospodarstva in turizma v Mariboru je imela južna železnica izreden pomen. Zgrajena je bila leta 1857 in je povezovala Dunaj s pristaniš čem Trst. Gradnja na slovenskem ozemlju je potekala v treh fazah. V prvi fazi, ki so je pri čela leta 1843, je povezala Gradec s Celjem. Na za četku sta obstajali dve razli čici na črta, kako speljati progo med Gradcem in Celjem. Prva razli čica na črta je potekala skozi Maribor, medtem ko je druga potekala skozi Ptuj. Odlo čili so se, da bo proga potekala skozi Maribor, saj je bil Maribor pomembnejše re čno pristaniš če na Dravi, pa tudi zaradi krajše razdalje proge. V drugi fazi je sledila povezava Celja z Ljubljano, leta 1846. Zadnja faza je nato še povezala Ljubljano s pristaniš čem Trst in tako je bila leta 1857 južna železnica v celoti odprta. Južna železnica je bila dolga 577 kilometrov, od tega je po slovenskem ozemlju tekla približno polovica vseh tirov, kar je zneslo približno 290 kilometrov. V naslednjih desetletjih so zgradili tudi številne stranske odseke, ki so glavno progo povezovali z okoliškimi kraji in oddaljenimi mesti (Čuček, 2006).

Z nastankom železniške proge in povezav so postajali kraji ob železnicah vse zanimivejši za ve čji krog ljudi, ki ni potoval samo zaradi nekega dolo čenega namen, ampak predvsem zaradi užitka, zabave, po čitka in odkrivanja nekaj novega. Lažja dostopnost in gospodarski razvoj Maribora sta privabljala vedno ve č gostov, zato so v drugi polovici 19. stoletja ustanovili mestno olepševalno društvo, ki je skrbelo za zelene površine, drevesne nasade, sprehajalne poti, prirejalo tudi razli čne prireditve in se trudilo za lepo podobo mesta in okolice. Vse to je vplivalo k vedno ve čji obiskanosti mesta in njegove okolice. Nastanek mariborskega mestnega olepševalnega društva, ki je bil tesno prepleten z ureditvijo mestnega parka, je se je zgodil že v sedemdesetih letih 19. stoletja. Društvo ni skrbelo le za čisto čo in urejenost

sprehajalnih poti, ampak tudi za ugled in razpoznavnost mesta, z namenom privabiti čim ve čje število gostov, tako doma čih kot tujih. Ena izmed nalog društva so bile tudi glasbene prireditve, ki so se dogajale v mestnem parku. Mariborsko mestno olepševalno društvo je ve činoma svoje dejavnosti in naloge omejilo zgolj na obmo čje mestnega jedra in s tem izpostavljalo mestno okolico in predmestje Maribora (Vuk, 2010).

Slika 23: Trije ribniki v mestnem parku, razglednica, poslana leta 1912. (Vir: http://www.zeleni-maribora.si/?paged=5, dne 16. 3. 2011.)

Kljub temu da je olepševalno društvo veliko prispevalo k lepši podobi mesta, pa se s pospeševanjem tujskega prometa neposredno ni ukvarjalo, zato je bila pomembnejša ustanovitev tujsko-prometnega društva, ki bi se s tem vprašanjem intenzivneje ukvarjalo. V 80. letih 19. stoletja so si zaradi vse ve čjega števila gostov prizadevali za ustanovitev tujsko- prometnega društva, ki bi skrbelo za organizacijo turisti čne dejavnosti v obliki promocije Maribora in njegove okolice, izdajalo turisti čne vodnike in zemljevide, skrbelo za preno čitvene zmogljivosti ter prirejalo družabna sre čanja in prireditve. Društvo se je predvsem ukvarjalo s propagandnim delom in z ozna čevanjem poti. Ob koncu 19. stoletja je popolnoma zamrlo. Do njegove ponovne in popolne realizacije je nato prišlo šele leta 1926 (Vuk, 2010).

V času od konca 19. stoletja pa vse do 1. svetovne vojne je glede na podatke iz tabele število gostov, ki so preno čili v Mariboru, naraš čalo. Predvsem je naraslo število gostov iz drugih dežel Avstrije, ki se je pove čalo kar za 307 % v letih 1899 in 1909. Naraslo je število tudi iz ogrskega dela monarhije, in sicer za 197 %.

Tabela 7: Število no čitev gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909 glede na izvor gostov. (Vir: Vuk, 2010.) Leto 1899 1909 Skupaj 9254 15598 Štajerska 6283 7377 Druge dežele Avstrije 2044 6267 Ogrski del 598 1178 Italija 292 395 Nem čija 19 218 Druge države 18 163

1899 1909

8000

7000

6000

5000

4000

3000

2000

1000

0 Štajerska Druge dežele Ogrski del Italija Nem čija Druge države Avstrije monarhije

Grafikon 8: Število no čitev gostov po razli čnih krajih v Mariboru med letoma 1899 in 1909.

Vse ve čji obisk Maribora je zahteval vse ve čjo ponudbo tako gostinskih lokalov kot tudi preno čiš č. Gost, ki je želel preno čiti v mestu, je imel na izbiro razli čne hotele in gostiš ča, v primeru daljšega bivanja pa je lahko najel tudi stanovanje. Pomembnejši hoteli v mestu Maribor konec 19. stoletja so bili hotel »Erzherzog Johann«, ki se je nahajal na današnji

Grajski ulici, hotel »Mohr« na Gosposki ulici, hotel »Meran«, ki se je nahajal v neposredni bližini železniške postaje in bil že zato toliko pomembnejši, ter številni drugi manjši hoteli. Oglase za hotele, gostiš ča ali najeme stanovanj so gosti lahko zasledili v Marburger Zeitungu ali pa na raznih informacijski centrih. Kljub temu je bilo glede informacijskih to čk v Mariboru slabo poskrbljeno, zato je bilo lažje za tujca, če je imel pri sebi turisti čni vodnik Maribora in njegove okolice. Ti turisti čni vodniki so bili sestavljeni z geografskim in zgodovinskim uvodom, čemur je nato sledil opis mestnih ulic in znamenitosti, nato pa še opis predmestja in okolice. Vodnik je nudil gostu potrebne informacije, prinašal pa je tudi informacije o samih hotelih in gostinskih lokalih ter raznih drugih mestnih institucijah (Vuk, 2010).

Tabela 8: Imena in naslovi preno čitvenih objektov v Mariboru pred prvo svetovno vojno. (Vir: Vuk, 2010.) Ime hotela Naslov hotela Ime gostiš ča Naslov gostiš ča Erzherzog Johann Grajska ulica Zum Hirschen Tržaška cesta Meran Partizanska cesta Lamm Partizanska cesta Stadt Wien bližina kolodvora Südbahn Partizanska cesta Mohr Gosposka ulica Goldenes Ross Vetrinjska ulica Schwarzer Adler Grajski trg Sandwirt Vetrinjska ulica Alte Bierquelle Jur čičeva ulica Kreuzberger Koroška cesta

Tabela 9: Imena in naslovi gostinskih objektov v Mariboru pred prvo svetovno vojno. (Vir: Vuk, 2010.) Ime restavracije Naslov restavracije Ime kavarne Naslov kavarne Kreuzhof Ruška cesta Central Gosposka ulica Casino Stolni trg Theresienhof Glavni trg Gambrinus-Halle Gregor čičeva ulica Europa Vetrinjska ulica Alte Bierquelle Jur čičeva ulica Merkur Partizanska cesta Crippa Slovenska ulica Tegentthoff Partizanska cesta Bräuer Partizanska cesta Kärntnerhof Gorkega ulica Tschutschek Gosposka ulica Meran Partizanska cesta Horwath Stolna ulica Marburg Koroška cesta Zur Linde Gregor čičeva ulica Rathaus Rotovški trg Zur Mehlgrube Rotovški trg

Veliko število gostov, ki so prihajali v mesto, je lahko svoj čas namenil tudi rekreativnemu oddihu, saj je bilo v samem mestu in njegovi okolici veliko sprehajalnih poti – od mestnega parka do sosednje Kalvarije in Piramide. V samem mestnem parku so bili urejeni tudi ribniki, na katerih se je dalo poleti čolnariti, pozimi pa drsati. Veliko gostov se je odlo čilo tudi za izlete v bližnjo okolico, in sicer v Kamnico in na Sv. Urban, do romarske cerkve v Rušah, do

Sv. Duha na Ostrem vrhu, do dvorca Betnava, v Slovenske gorice. Eno izmed najpomembnejših športnorekreacijskih krajev Maribora in njegove okolice je bilo Pohorje, kjer je bilo poleg pohodništva v poletnih mesecih priljubljeno sankanje pozimi. Pomembnejše podro čje, ki je privabilo goste, so bila tudi kopališ ča. Do 1. svetovne vojne je bilo pomembnejše Kartinovo kopališ če s parnimi kopelmi, kopelmi v kadi in prhami. Nahajalo se je v koroškem predmestju. Drugo takšno pomembnejše je bilo ob činsko športno kopališ če, ki se je nahajalo na desnem bregu reke Drave in za katerega ni bilo potrebno pla čati vstopnine, imelo pa je lo čen del za ženske. Do izgradnje najve čjega in najpomembnejšega kopališ ča je prišlo šele leta 1930 na mariborskem otoku v času mandata župana dr. Alojzija Juvana (Horvat, 1994).

Zanimiv je tudi podatek o povpre čni dolžini bivanja gostov v Mariboru.

Tabela 10: Povpre čna dolžina gibanja gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909. (Vir: Vuk, 2010.) Leto 1899 1909 do 3 dni 7141 15398 3–7 dni 1955 179 nad 7 dni 158 21

1899 1909

16000

14000

12000

10000

8000

6000

4000

2000

0 do 3 dni 3-7 dni nad 7 dni

Grafikon 9: Povpre čna dolžina gibanja gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909.

Iz zgornje tabele je lepo razvidno, da je najve č gostov prišlo mesto obiskat do najve č 3 dni, in sicer 77,2 % vseh obiskov je bilo leta 1899, medtem ko je prebivalo med 3 in 7 dni 21,7 % vseh gostov in le 1,7 % nad 7 dni. V letu 1909 so te meje še veliko ostrejše, saj je kar 98,7 % vseh gostov prebivalo v Mariboru do 3 dni, medtem ko jih je le 1,2 % prebivalo nad 3 dnevi. Z grafikona je možno tudi razbrati ve čje število gostov v letu 1909 kot leta 1899, saj je bila rast kar 41-odstotna.

Maribor je postajal po industrijski revoluciji in izgradnji južne železnice vse pomembnejše in sodobno mesto, ki je privabljal vse ve č gostov. Vzorno in estetsko urejen mestni park z ribniki in številnimi razli čnimi nasadi je dal mestu posebno vrednost. Mesto je s svojo gostinsko in hotelsko ponudbo ter številnimi možnostmi za izlet v bližnjo okolico prispevalo za nadaljnji turisti čni razvoj samega mesta Maribor in njegove neposredne okolice. Vse to je leta 1914 prekinila prihajajo ča 1. svetovna vojna, ki je trajala do leta 1918. Razvoj se je ponovno nadaljeval šele po letu 1918.

4.2 Razvoj turizma med obema vojnama

Po 1. svetovni vojni je prišlo do velikih sprememb a gospodarskem in politi čnem podro čju. Razmere so se na slovenskem ozemlju (takratna Dravska Banovina) bistveno spremenile, saj je takratno slovensko ozemlje ob razpadu Avstro-Ogrske po 1. svetovni vojni pripadlo skupni državi Kraljevini SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev). Zaprl so je trg proti severu in nekdanjim deželam Avstro-Ogrske, odprl pa se je nov trg na Balkanu. Maribor je skupno z ostalim slovenskim ozemljem predvsem po zaslugi generala Rudolfa Maistra pripadel Kraljevini SHS. Prva povojna leta so bila namenjena obnovi infrastrukture, ki je bila poškodovana ali uni čena v času vojne, in ponovni oživitvi gospodarstva ter reševanju zdravstvenega in socialnega vprašanja. Šele nato je stekla iniciativa za razvoj turizma (Repe in Ne čak, 2003).

Spremembe niso nastale samo na politi čnem in gospodarskem podro čju, ampak tudi v sami narodnosti prebivalstva. Maribor je spadal do leta 1918 pod Avstro-Ogrsko, kar je vplivalo na njegov precej »nemški zna čaj«. Po priklju čitvi Maribora h Kraljevini SHS se je zelo pove čalo

število slovenskega prebivalstva. K pove čanju števila slovenskega prebivalstva so v glavnem prispevali trije razlogi. Prvi je bil razpad Avstro-Ogrske in priklju čitev k novi državi Kraljevini SHS, zaradi česar se je veliko število Nemcev, žive čih v Mariboru, izselilo. Drugi razlog je bil v sami naravi vprašalnika, ki so ga postavili pred 1. svetovno vojno in po njej, saj je prvi vprašalnik spraševal po pogovornem jeziku, drugi pa po maternem jeziku. Tretji ve čji razlog je bil v priseljevanju slovenskega prebivalstva iz okolice ter tudi z obmo čij Goriške, Trsta, Istre, ki je bila po 1. svetovni vojni priklju čena k Italiji (pod imenom Julijska Krajina) in je bila deležna stroge fašizacije, kar je prisililo ljudi k odseljevanju s tega obmo čja (Poto čnik, 2006).

Tabela 11: Narodna sestava prebivalstva v Mariboru v letih 1910, 1921 in 1931. (Vir: Čuček in Poto čnik, 2006.) Leto 1910 1921 1931 Slovenci 3823 20759 27533 Nemci 22653 6595 2696 Drugi 1518 3385 3692 Skupaj 27994 30739 33921

Slovenci Nemci Drugi

30000

25000

20000

15000

10000

5000

0 1910 1921 1931

Grafikon 10: Narodna sestava prebivalstva v Mariboru v letih 1910, 1921 in 1931.

Z grafikona in iz tabele je lepo razvidno spreminjanje narodne sestave mariborskega prebivalstva pred 1. svetovno vojno in po njej. Leta 1910 naj bi v Mariboru po ljudskem štetju

živelo okrog 28.000 prebivalcev, od teh se jih je 22.700 opredelilo za nemški pogovorni jezik, 3.800 pa za slovenskega. Že leta 1921 je prišlo do bistvenih sprememb v narodni sestavi prebivalstva, namre č od približno 30.800 žive čih prebivalcev v Mariboru se jih je kar 20.800 izreklo za slovenski materni jezik in samo 6.600 za nemškega. V naslednjih letih se je število slovenskega prebivalstva še pove čalo in po popisu leta 1931 je v Mariboru živelo 81 % Slovencev in le 8 % Nemcev. K temu je tudi pripomoglo, da so v popisu poleg maternega jezika upoštevali še narodnost. Maribor je tako postajal vse bolj slovensko mesto. S tem je bilo potrebno zagotoviti ve č delovnih mest in tako je bil turizem odli čna priložnost za razvoj mesta (Poto čnik, 2006).

Glede statisti čnih podatkov turisti čnega obiska v Mariboru med obema vojnama velja opozoriti na nekatere pomanjkljivosti, ki so se dogajale med vodenjem tedanje statistike, saj se podatki niso zbirali sproti, temve č naknadno, ponudniki preno čiš č pa obiskovalcev velikokrat niso prijavili, saj so se s tem izognili pla čilu visokega davka na preno čiš če. Kljub temu nam statisti čni podatki o turistih v Mariboru podajo okvirni pregled dogajanja in razvoja turizma pri nas.

Tabela 12: Število turistov v Mariboru po posameznih državah v času med obema vojnama. (Vir: Zagorš čak, 2009.) Leto 1926 1931 1934 1938 Avstrijci 1969 5446 4416 766 Nemci 382 724 693 4319 Čehi in Slovaki 242 793 970 1074 Italijani 263 680 543 640 Madžari 296 284 185 223 Skupaj 24462 37513 24101 27917

1926 1931 1934 1938

6000

5000

4000

3000

2000

1000

0 Avstrijci Nemci Čehi in Slovaki Italijani Madžari

Grafikon 11: Število turistov po posameznih državah v letih 1926, 1931, 1934 in 1938.

Iz preglednice je mo č razbrati, da je število turistov v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja naraš čalo, kar je posledica gospodarske rasti in zlatega obdobja razvoja v 2. polovici dvajsetih let. Po številu turistov je doseglo vrhunec v za četku 30. letih 20. stoletja, za kar je zaslužna tudi aktivna propaganda mesta s strani tujsko-prometne zveze v Mariboru. V naslednjih letih je zaznati ob čuten padec, za kar je kriva vsesplošna svetovna gospodarska kriza, ki je naše kraje zajela nekoliko kasneje. Tako je bilo leta 1934 samo 24.101 število turistov, za razliko od leta 1931, ko jih je bilo kar 37.513. Po umiritvi gospodarske krize je nastopilo ponovno obdobje rasti in pove čanja števila turistov, ki se je v letu 1938 povzpelo na 27.917. V naslednjih letih je pove čevanje števila turistov prepre čila 2. svetovna vojna, pa čeprav se je na naših tleh za čela šele 6. 4. 1941.

Spreminjale so se tudi države, iz katerih so prihajali turisti, za kar lahko iš čemo vzroke predvsem v politiki. Tako je bilo v 20. letih največ gostov iz Avstrije, medtem ko je bilo gostov iz Italije, Nem čije in Čehoslovaške približno enako. V 2. polovici 30 let se je to razmerje spremenilo, saj se je število avstrijskih gostov zmanjševalo, medtem pa se je nemških ob čutno pove čalo. Vzrok za to bi lahko pripisali priklju čitvi Avstrije k nemški državi (Anšlus). Število madžarskih turistov med obema vojnama je ves čas nihalo med 200 in 300 gosti. Iz tega lahko sklepamo, da je gibanje števila turistov v Mariboru v skladu s takratno

politi čno klimo, po kateri se je v svojem delovanju orientirala tudi tujsko-prometna zveza, ki je veljala za najve čjo oglaševalko turizma v Mariboru (Zavrnik, 1997).

Tabela 13: Obisk tujih in doma čih gostov leta 1938. (Vir: Zavrnik, B. 1997.) Leto 1938 Št. no čitev Doma či gosti Tuji gosti Št. gostov Maribor 57.641 11.773 7.738 19.511 Celje 17.090 11.460 2.503 13.963 Ptuj 4.176 1.523 722 2.245

Maribor Celje Ptuj

60.000

50.000

40.000

30.000

20.000

10.000

0 Št. no čitev Doma či gosti Tuji gosti Št. gostov

Grafikon 12: Primerjava med mesti Maribor, Celje in Ptuj po obisku doma čih in tujih gostov v letu 1938.

Pomembna za razvoj turizma v Mariboru med obema vojnama je bila ustanovitev tujsko- prometne zveze v Mariboru, ki jo je leta 1926 ustanovila mariborska oblast. Tujsko-prometna zveza v Mariboru je predstavljala združenje vseh lokalnih turisti čnih organizacij oblasti in si je zadala cilje, kot sta nadzorovanje in pospeševanje turisti čne dejavnosti v Mariboru. Med drugimi pomembnejšimi cilji so bili še evidenca turisti čnih objektov, kot so hoteli in gostilne, skrb za propagando in reklamo, ki ju je omogo čila s pomo čjo izdajanja brošur, letakov, knjig, razglednic, ter razli čne druge naloge – od prodaje voznih kart, pospeševanja prometa in komunikacij, organiziranja velesejma, izdajanja potnih listov in viz pa vse do varovanja

doma če okolice, tako naravne, kulturne kot tudi zgodovinske. Predvsem se je tujsko-prometna zveza v Mariboru osredoto čila na pospeševanje hotelirstva in gostilni čarstva, saj so v Mariboru manjkale predvsem hotelske zmogljivosti in ve čji, modernejši gostinski lokali. V ta namen so leta 1928 zgradili nov hotel Mariborski dvor v pala či na današnjem Trgu revolucije. Druga takšna pomembnejša pridobitev je bila pove čanje in moderniziranje starega Črnega orla, ki se je nahajal na Grajskem trgu, ter hotela Zamorc v Gosposki ulici, ki so ga prav tako modernizirali in preuredili. Leta 1929 je bila zgrajena tudi kavarna Astoria, ki je privabljala številne obiskovalce. Maribor je imel v 30. letih 20. stoletja na razpolago kar 154 hotelskih sob z 214 posteljami ter 98 sob s 187 posteljami v gostinskih lokalih. S tem je zagotovil ustrezno število preno čitvenih zmogljivosti v mestu (Zagorš čak, 2009).

Slika 24: Grajski trg in hotel Orel med obema vojnama. (Vir: http://www.genspot.com/MySpot/ShowContent.aspx?username=bonist&id=48593&type=pho to, dne 19. 3. 2011.)

Pomembna pridobitev za mesto kakor tudi za tuje obiskovalce je bilo odprtje kopališ ča Mariborski otok leta 1930. Na njem so prirejali tudi mednarodna tekmovanja, zato so bili redni gostje tudi številni tujci. Na Otoku je bila restavracija z izbrano gostinsko ponudbo. Imelo je imelo sloves enega najlepših kopališ č dale č naokoli. Za odprtje Mariborskega otoka,

ki so ga mnogi ozna čevali kot pri četek sodobnega turizma v Mariboru, je najve čje zasluge imela mariborska ob čina. Mariborski otok je poleg samega kopališ ča ponujal tudi razli čne športne terene ter sprehajalne in tekaške poti. Vsekakor je imel Mariborski otok mo čno turisti čno funkcijo, ki je privabljala tako doma če kot tudi tuje goste, in osrednjo vlogo turisti čne to čke tudi po 2. svetovni vojni.

Turisti čna zveza je skrbela za propagando doma in v tujini, s katero je želela spodbuditi prihod tujih in doma čih gostov. Imela je funkciji turisti čne pisarne in informacijskega urada. Ve čino sredstev za delovanje je pridobivala sama s pomo čjo razli čnih vpisnin, članarin, dohodkov od prireditev podjetij, društev ter darov in podpore s strani države in uprave. Zveza je predstavljala nadzornika mariborskega turizma in je delovala vse do izbruha 2. svetovne vojne na naših tleh (Zavrnik, 1997).

Poleg Tujsko-prometne zveze v Mariboru je imelo pomembno vlogo pri razvoju turizma tudi olepševalno društvo v Mariboru, ki je bilo ustanovljeno že leta 1877. Društvo velja za za četek ozaveš čenega dela za razvoj turizma in lep videz mesta, njegova glavna naloga pa je bilo urejanje in zasajanje parkov in drevoredov. Po 1. svetovni vojni se je društvo preimenovalo iz Mariborskega mestnega olepševalnega društva v Olepševalno društvo za mesto Maribor. Olepševalno društvo za mesto Maribor je bilo vklju čeno v Tujsko-prometno zvezo ob njeni ustanovitvi leta 1926. Društvo je imelo vseskozi svojega delovanja glavno nalogo urejati in skrbeti za javne površine mesta Maribor. Delovalo je vse do izbruha 2. svetovne vojne na slovenskem ozemlju.

4.3 Razvoj turizma po 2. svetovni vojni do leta 1991

Maribor je bil po 2. svetovni vojni zelo porušen, saj je bilo skoraj polovico stavb porušenih od zaveznikov, ki so bombardirali okupatorjeve sile. Prva povojna leta so zato potekala v duhu obnove in izgradnje novih objektov. Predvsem je bila aktivnost usmerjena v gradnjo stanovanj in stanovanjskih objektov, saj jih je množi čno primanjkovalo. Pospešeno so gradili tudi industrijski objekte, predvsem je bil poudarek na težki industriji (kovinskopredelovalna, elektrotehni čna, metalurška). To je bil čas socialisti čnega družbenega reda, zato je bilo ve čino

industrijskih objektov podržavljenih, ostale pa so v letih 1946 in 1948 še nacionalizirali. Maribor je predstavljal eno izmed najve čjih industrijskih središ č v Jugoslaviji, v katerem so je nahajalo ve č industrijskih gigantov, kot so: TAM (Tovarna avtomobilov Maribor), Delavnica železniških vozil Boris Kidri č, Mariborska livarna, Metalna, Konstruktor, Marles, Zlatorog ter nekatera druga. Industrija je na svojem vrhuncu leta 1959 sama predstavljala za okoli 70 % družbenega proizvoda, tako so druge panoge mo čno zaostajale za industrijo, med njimi tudi turizem. Šele v 60. letih se je za čel razvoj tudi na turisti čnem podro čju, saj so se zgradili številni infrastrukturni objekti, namenjeni za turiste (Repe, 2003).

Eden pomembnejših športnoturisti čnih delov mesta Maribor po 2. svetovni vojni je nedvomno predstavljala reka Drava, ki je imela poleg energetskega pomena tudi velik športni in turisti čni pomen. Z zajezitvijo reke Drave ob gradnji HE Mariborski otok leta 1948 je nastalo Mariborsko ali Brestrniško jezero. V petdesetih in šestdesetih letih je bila zgrajena veriga elektrarn od Dravograda do Mariborskega otoka, kar je omogo čilo obstoj mnogih velikih energetskih porabnikov v širšem obmo čju Maribora in pospešilo sam razvoj Maribora. Z zajezitvijo reke Drave je nastalo akumulacijsko jezero, dolžine 10 km med ob čino Ruše in elektrarno Mariborski otok. Jezero je predstavljalo eno pomembnejših izletniških to čk. Na njem se je nahajalo ve č čolnarn in izletniških to čk. Na levem bregu Drave pri Brestrnici so zgradili motel Jezero z bungalovi, kampom in rekreacijskimi površinami, kjer je bilo možno tudi preno čiti (Repe, 2003).

Drugo pomembnejše turisti čno središ če, ki se je vse bolj uveljavljalo, je bilo Pohorje. Pohorje je bilo že v 19. stoletju in v za četku 20. stoletja pomembno izletniško središ če. Zlasti so bili zanimivi razgledni stolp, cerkev Sv. Bolfenka, Mariborska ko ča in Ruška ko ča, ki velja za prvo planinsko postojanko na Pohorju. Po letu 1945 je Pohorje poleg izletniškega letoviš ča postajalo vse bolj pomembni športnorekreacijski center. Zlasti se je za čelo uveljavljati smu čanje. Zgrajenih je bilo tudi ve č planinskih in po čitniških domov ter ko č, kot so Dom na Pe čkah, Poštarski dom, Železni čarski dom (današnji Aparthotel Pohorje), Mariborska ko ča, Ruška ko ča ter nekatere druge, ki so predstavljale izhodiš ča za razno turisti čno ponudbo. Pomemben dosežek je bila tudi izgradnja Pohorske vzpenja če leta 1959, ki je povezovala vznožje Pohorja z vrhom na Belviju. Vrhunec turističnega obiska Pohorja predstavlja svetovni pokal za ženske na Pohorju – Zlata lisica, ki se odvija v mesecu januarju. Prvi č je bila organizirana leta 1964 in od takrat predstavlja najpomembnejši turisti čni dogodek, ki ga Pohorje gosti vsako leto (Janša, 1968).

Slika 25: Pohorska vzpenja ča po izgradnji. (Vir: http://zicnice.mojforum.si/zicnice_about162-15.html, dne 25. 3. 2011.)

Veliko manj se je vlagalo v turisti čno ureditev samega mesta Maribor, saj je ve čino sredstev šlo za razvoj težke industrije. Predvsem je bilo premalo kvalitetne propagande na ra čun kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. S tem je bil izpostavljen kulturni in mestni turizem, ki bi se lahko razvijal mnogo bolje in hitreje, kot na primer v sosednji Avstriji in Italiji. Premalo se je vlagalo v ureditev zanimivosti v mestnih središ čih in v njegovo neposredno okolico. S to ureditvijo bi lahko bolj pritegnili turiste, ki bi mesto obiskali zaradi njegovih lepot in ne le kot prehodno postojanko. Tako bi dalj časa tudi zadržali goste v mestu, kar bi posredno vplivalo tudi na boljšo finan čno stanje. Do vedno ve čjih vlaganj v turistične in športnorekreacijske objekte je nato prišlo šele po osamosvojitvi Slovenije, ko se je trg na veliko odprl tujcem. Veliko je k temu pripomogel tudi propad mariborske industrije, ki se ni mogla vklju čiti v nov tržni in gospodarski sistem. Razvoj Maribora se je usmeril predvsem v razvoj storitvenih dejavnostih, med katere sodi tudi turizem.

Pomemben dogodek za Maribor je bila prireditev Mariborski teden. Mariborski teden se je odvijal že med obema vojnama, in sicer med letoma 1932 in 1939, vendar je bil nato zaradi vojne zaustavljen. Do ponovnega zagona je prišlo šele leta 1952, kot 9. Mariborski teden, ki se je letno odvijal v poletnih mesecih. Predstavljal je gospodarsko in zabavno prireditev s številnimi razstavami. Prireditev je trajala ve č dni. Z njo so skušali privabiti turiste in jim, zraven doma činov, prikazati razvoj in dosežke Maribora in njegove okolice. Organizatorji so

skušali pritegniti čim ve č kulturnih, gospodarskih in športnih dejavnikov. Na podlagi njihovega odziva je bil sestavljen okvirni program. Prireditev je predstavljala odli čno propagando za samo mesto in njegovo okolico (Zakrajšek, 1961).

Turisti, ki so obiskali Maribor, so lahko prespali v razli čnih hotelskih in gostinskih objektih. Med najbolj tradicionalne hotele v Mariboru nedvomno sodi hotel Orel. Hotel so tudi po 2. svetovni vojni preuredili in modernizirali. Sama stavba, kjer se je do leta 2006 nahajal hotel Orel (danes se tam nahajata trgovski center C&A in New Yorker), je bila zgrajena leta 1969. Opustili so nekdanjo teraso na vrhu objekta in s prezidavo pridobili 21 sob s 36 posteljami. V letu 1989 je bil povezan s tedanjim hotelom Zamorc (sedaj imenovan Uni hotel). Zelo pomemben za samo mesto pa je bil hotel Slavija, ki so ga pri čeli graditi leta 1961, 1963 pa je bil dokon čan in je veljal za najve čjega v Mariboru. Nahajal se je med železniško progo, Partizansko cesto, Vetrinjsko ulico in Dravo. Boljšo dostopnost mu je omogo čila tudi izgradnja Titovega mostu čez Dravo leta 1962. Hotel je imel 48 enoposteljnih sob, 90 dvoposteljnih sob ter 3 apartmaje. V 1. nadstropju se je nahajala restavracija, imel pa je še dvojno stopniš če, dve dvigali za goste in eno za osebje. Predstavljal je pomembno izhodiš če družabnega, kulturnega in politi čnega življenja. Zaradi slabe zasedenosti je hotel leta 2001 prenehal delovati in še trenutno vedno iš če svojega rešitelja. Drugi pomembnejši hoteli v tem času so še bili hotel Turist (današnja Piramida), hotel Habakuk ter drugi manjši gostinski objekti, ki so nudili preno čitve (Vir: http://www.maribor-tourism.si, dne 12. 5. 2011.).

Slika 26: Hotel Slavija v gradnji leta 1961. (Vir: Turisti čni vestnik, letnik 1961, str. 165.)

5 Analiza turisti čne ponudbe in turisti čnega prometa v Mariboru po letu 1991

V tem poglavju sem statisti čne podatke po letu 1991 (za primerjavo pa sem dodal tudi leta 1971, 1981 in 1986) ustrezno vnesel in jih analiziral.

5.1 Preno čitvene zmogljivosti

Tabela 14: Število sob po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) Leto 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 Skupaj 629 554 524 509 407 356 393 272 428 OSNOVNE 389 535 457 482 390 340 379 258 428 Hoteli 372 503 441 474 382 332 371 251 417 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 0 22 2 0 8 16 8 7 7 Gostilne 17 10 14 8 0 0 0 0 7 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 240 19 67 27 17 16 14 14 0 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 10 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 40 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 38 14 17 27 17 16 14 14 0 Drugi gostinski nast. objekti 202 5 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Skupaj 428 563 550 474 414 485 509 523 515 OSNOVNE 428 563 545 469 254 439 485 493 464 Hoteli 414 546 528 452 254 429 454 462 445 Penzioni 0 0 0 0 0 0 14 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 10 0 10 10 Preno čiš ča 7 7 7 7 0 0 17 0 9 Gostilne 7 10 10 10 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 0 0 0 5 160 46 24 51 51 Planinski domovi 0 0 0 5 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 30 30 Zasebne sobe 0 0 0 0 21 38 14 21 21 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 139 8 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 10 0 0

Leto 2006 2007 2008 2009 Skupaj 507 688 728 842 OSNOVNE 456 509 559 698 Hoteli 426 447 501 592 Penzioni 0 5 5 5 Moteli 21 21 21 21 Preno čiš ča 9 16 16 27 Gostilne 0 18 14 51 Apartmaji 0 2 2 2 DOPOLNILNE 51 179 169 144 Planinski domovi 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 30 151 135 135 Zasebne sobe 21 28 34 7 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 2 Drugi domovi 0 0 0 0

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Hoteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 13: Število sob po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Na grafikonu 13 sem ponazoril število sob po vrstah nastanitvenih zmogljivosti v Mariboru v obdobju med letoma 1971 in 2009.

Skupno število sob v obdobju med letoma 1971 in 1995 je bilo v padcu, saj je padlo s 629 leta 1971 na 272 leta 1995. Veliko sta k temu tudi pripomogli zaostritev razmer v nekdanji Jugoslaviji ob koncu osemdesetih let in osamosvojitvena vojna Slovenije leta 1991. Do leta 2009 je skupno število sob naraš čalo z vmesnimi obdobji padca. Predvsem v zadnjih letih je mo č zaznati trend nastajanja novih, manjših zasebnih hotelov in preno čiš č. Do padca v skupnem številu sob je prišlo v letih 2000 in 2001, kar lahko pripišemo zaprtju enega ve čjih hotelov v Mariboru, Slavije. Veliko rast skupnega števila sob je mogo če zaznati v obdobju med 2006 in 2009, ko je naraslo število s 507 na 842. Predvsem v zadnjem času se število sob konstantno pove čuje, kar pomeni, da mesto Maribor obiš če vedno ve č turistov, ki zapolnjujejo te prostore. To je še posebej pomembno zaradi prihajajo čih Evropske prestolnice kulture in zimske univerzijade, ki ju bo mesto gostilo leta 2012 oziroma 2013. Vse to dodatno vpliva na še ve čji gospodarski in finan čni razvoj, ki ga mesto potrebuje.

V celotnem obravnavanem obdobju je bilo najve č sob v hotelih. Med letoma 1971 in 1981 je število hotelskih sob naraslo za 38 %, in sicer s 389 na 535. Po letu 1981 je zaslediti padec, ki je trajal vse do leta 1995. Takrat se je število hotelskih sob zmanjšalo za 282, kar pomeni padec za 51 %. Po letu 1995 je število sob v hotelih naraš čalo vse do leta 1999. V letih 2000 in 2001 je zaradi zaprtja hotela Slavija prišlo do ponovnega padca. Tako je število hotelskih sob padlo s 528 v letu 1999 na 254 leta 2001. Po letu 2001 je število sob naraš čalo vse do leta 2009, ko jih je bilo že 592.

Med dopolnilnimi nastanitvenimi objekti je bilo najbolj konstantno število zasebnih sob, ki se je v letih 1971 in 2009 gibalo med 7 in 38, le v letih med 1996 in 2000 jih ni bilo v statisti čnih podatkih. Predvsem je zanimiv podatek o število sob v drugih gostinskih nastanitvenih objektih, ki je izrazito visok. V letu 1971 je bilo število sob v drugih gostinskih nastavitvenih objektih kar 202, v letu 2001 pa 139. Predstavljali so skoraj tretjino vseh sob v teh dveh letih. V zadnjih letih je v Mariboru konstantno naraš čalo število sob v za časnih nastanitvenih zmogljivosti, in sicer se je število pove čalo s 30 v letu 2005 na 135 v letu 2009, kar pomeni pove čanje za 450 %.

V primerjavi med številom osnovnih in dopolnilnih sob je opazno, da prevladujejo osnovne nastanitvene zmogljivosti, v katere spadajo hoteli, penzioni, moteli, preno čiš ča, gostilne in apartmaji. Najve čji delež k temu dodajajo hoteli. Število sob v osnovnih nastanitvenih objektih se ve činoma giblje med 400 in 600, medtem ko število sob v dopolnilnih nastanitvenih objektih ne presega števila 200, izjema je bilo le leta 1971, ko jih je bilo 240.

Tabela 15: Število ležiš č po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) Leto 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 Skupaj 1117 929 955 928 695 622 636 425 754 OSNOVNE 643 888 809 870 658 588 607 396 754 Hoteli 588 815 762 854 640 572 591 381 722 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 55 44 6 0 18 16 16 15 17 Gostilne 0 29 41 16 0 0 0 0 15 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 474 41 146 58 37 34 29 29 0 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 26 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 80 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 70 31 40 58 37 34 29 29 0 Drugi gostinski nast. objekti 404 10 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Skupaj 750 1027 1013 900 781 949 985 1012 1005 OSNOVNE 750 1027 1013 875 497 841 934 879 870 Hoteli 722 990 978 838 497 820 869 858 817 Penzioni 0 0 0 0 0 0 30 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 21 0 21 21 Preno čiš ča 7 15 15 15 0 0 35 0 32 Gostilne 7 22 20 22 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 0 0 0 25 284 108 51 133 135 Planinski domovi 0 0 0 25 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 90 90 Zasebne sobe 0 0 0 0 45 78 30 43 45 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 239 30 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 21 0 0

Leto 2006 2007 2008 2009 Skupaj 1007 1293 1346 1594 OSNOVNE 872 1001 1107 1396 Hoteli 796 849 965 1147 Penzioni 0 12 12 12

Moteli 44 44 44 44 Preno čiš ča 32 48 48 80 Gostilne 0 40 30 105 Apartmaji 0 8 8 8 DOPOLNILNE 135 292 239 198 Planinski domovi 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 90 220 170 170 Zasebne sobe 45 72 69 15 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 13 Drugi domovi 0 0 0 0

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600

Hoteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 14: Število ležiš č po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Skupno število ležiš č v obdobju med letoma 1971 in 1995 je bilo v padcu, saj je število padlo s 1117 leta 1971 na 425 leta 1995. Veliko sta k temu pripomogli zaostritev razmer in gospodarska kriza ob koncu osemdesetih let, ki sta vladali v Jugoslaviji. Eden izmed dejavnikov zmanjšanja števila ležiš č v za četku devetdesetih let je prav gotovo pomenila osamosvojitvena vojna Slovenije leta 1991. Po letu 1995 je skupno število ležiš č naraš čalo

vse do leta 2009, z vmesnima padcema v letih 2000 in 2001 zaradi zaprtja hotela Slavije. Tako se je v tem času skupno število ležiš č zmanjšalo s 1013 leta 1999 na 781 leta 2001. Po letu 2001 je prišlo do ponovnega vzpona v številu ležiš č. Število se je v tem času pove čalo s 781 leta 2001 na 1594 leta 2009. Najve čji preskok v številu je bilo med letoma 2006 in 2007, ko se je število ležiš č pove čalo za 286 ali za 28 %. Veliko je k temu pripomogla otvoritev hotela Uni s 86 ležiš či leta 2006 in otvoritev hotela Betnava s 82 ležiš či leta 2007. Število ležiš č se je pove čalo tudi med letoma 2008 in 2009. Takrat se je število ležiš č pove čalo za 248, kar predstavlja pove čanje za 18%.

Tabela 16: Hoteli v Mariboru. (Vir: http://www.maribor-tourism.si/prenocisca.aspx, dne 30. 5. 2011.) Ime hotela Naslov hotela Kategorija Število ležiš č Hotel Betnava Ulica Eve Lovše 15 **** 82 Hotel Draš Pohorska ulica 57 **** 54 Garni hotel Tabor Ulica Heroja Zidanška 18 *** 89 Grarni hotel Merano Macunova ulica 1 *** 33 Hotel Orel Volkmerjev prehod 7 *** 117 Hotel Arena Pot k mlinu 57 **** 115 Hotel Habakuk Pohorska cesta 59 ***** 205 Hotel Bajt Garni Radvanjska cesta 106 *** 50 Hotel Bau Limbuška cesta 85 *** 71 Hotel Piramida Ulica Heroja Šlandra 10 **** 166 Hotel UNI Volkmerjev prehod 7 ** 86 Hotel Ka čar Ptujska cesta 301 *** 21 Grand hotel Ocean Partizanska cesta 39 **** 51 Garni hotel Milena Pohorska ulica 49 *** 36

Tabela 17: Preno čiš ča v Mariboru. (Vir: http://www.maribor-tourism.si/prenocisca.aspx, dne 30. 5. 2011.) Ime preno čiš ča Naslov preno čiš ča Kategorija Število ležiš č Preno čiš ča Pohorska kavarna Ob ribniku 1 *** 28 Preno čiš ča Marinko Dragonjeva ulica 2 ** 6 Preno čiš ča Mekina Grizaldova ulica 31 *** 8 Preno čiš ča Vila Mira Lešnikova ulica 6 *** 16 Preno čiš ča Beroš Grizaldova ulica 34 ** 6 Preno čiš ča Blaži č Poštelska ulica 5a ** 6 Preno čiš ča Mom Maroltova ulica 1 ** 8

Tabela 18: Gostiš ča v Mariboru. (Vir: http://www.maribor-tourism.si/prenocisca.aspx, dne 30. 5. 2011.) Ime gostiš ča Naslov gostiš ča Kategorija Število ležiš č Gostiš če Budja Dupleška cesta 132 *** 27 Gostiš če pri Janezu Ciril Metodova ulica 4 *** 26 Gostiš če Sobo čan Celovška ulica 13 *** 25 Gostiš če Kužner Oblakova ulica 10 *** 10 Gostiš če Mlada lipa Lackova cesta 76 *** 22 Gostiš če Pohorka Begova ulica 2 ** 9 Gostiš če Tašner Ferdo Lackova cesta 42 ** 6

Med vsemi kategorijami imajo najve čje število ležiš č hoteli, vendar je v tej kategoriji moč razbrati dva vidna padca. Prvi padec je bil po letu 1991 in je trajal do leta 1995. Takrat se je število zmanjšalo z 928 leta 1991 na 425 leta 1995 ali za 46 %. To bi lahko v najve čji meri pripisali osamosvojitvi Slovenije in težkemu gospodarskemu stanju po osamosvojitvi. Drugi ve čji padec je v letih 2000 in 2001, kar v najve čji meri pripisujemo zaprtju hotela Slavije. Takrat se je število ležiš č v hotelih zmanjšalo za 232, kar predstavlja 46-odstotni padec. Med letoma 2006 in 2007 se je število ležiš č v hotelih pove čalo predvsem po zaslugi otvoritve dveh novih hotelov, in sicer hotela Uni in hotela Betnava. V tem obdobju se je število ležiš č v hotelih pove čalo za 169 ležiš č, kar predstavlja 21% pove čanje. Število ležiš č v hotelih se je pove čalo tudi v letu 2009, za kar bi zasluge lahko pripisali odprtju novega hotela pod Pohorjem, hotela Draš s 54 ležiš či.

Pri dopolnilnih nastanitvenih zmogljivostih je imelo število ležiš č v zasebnih sobah najbolj konstantno število, ki se je gibalo med 29 in 78, z izjemo leta 2009, ko jih je bilo le 15. Med letoma 1996 in 2000 ni bilo statisti čnih podatkov za število ležiš č.

Drugi gostinski nastanitveni objekti in za časne nastanitvene zmogljivosti so v podobnem razmerju kot pri številu sob. Predvsem je visok delež pri drugih gostinskih nastanitvenih objektih v letih 1971, ko je bil 404, in leta 2001, ko je bilo 239 ležiš č. Za časne nastanitvene zmogljivosti so naraš čale od leta 2004.

Zanimiva je tudi primerjava med skupnim številom sob in ležiš č po nastanitvenih objektih. Vrednosti se gibljeta dokaj sorazmerno, čeprav je bilo število ležiš č ve čje kakor število sob, kar je tudi povsem logi čno.

Sobe Ležiš ča 1800

1600

1400

1200

1000

800

600

400

200

0 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Grafikon 15: Razmerje med številom sob in ležiš č po nastanitvenih objektih v obdobju 1971–2009.

k in objektov. č nih to

Karta 1: Zemljevid 1: lokacijoKarta turisti z Maribora

5.2 Prihodi turistov

Tabela 19: Prihodi turistov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.)

1971 1981 1986 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 103514 63756 39758 120827 91447 29375 120002 96285 23717 OSNOVNE 101613 62550 39063 119747 90661 29081 116849 94645 22204 Hoteli 98803 61487 37316 117524 89011 28513 115397 93435 21962 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 0 0 0 551 248 303 116 103 13 Gostilne 2810 1063 1747 1672 1402 265 1336 1107 229 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 1901 1206 695 1080 786 294 3153 1640 1513 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 500 483 17 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 363 136 227 Zasebne sobe 408 301 107 1014 749 265 2290 1021 1269 Drugi gostinski nast. objekti 1493 905 588 66 37 29 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1991 1992 1993 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 63543 50934 12609 40978 13949 27029 27234 9945 17289 OSNOVNE 56513 44065 12448 40487 13735 26752 26777 9724 17053 Hoteli 56190 43790 12400 40368 13664 26704 26690 9684 17006 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 0 0 0 111 71 40 85 40 45 Gostilne 323 275 48 8 0 8 2 0 2 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 7030 6869 161 491 214 277 457 221 236 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 523 362 161 491 214 277 457 221 236 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 6507 6507 0 0 0 0 0 0 0

1994 1995 1996 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 29150 10621 18529 22886 8579 14307 33231 11444 21787 OSNOVNE 28846 10518 18328 22524 8375 14149 33082 11374 21708 Hoteli 28774 10473 18301 22419 8309 14110 32829 11250 21579 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 72 45 27 105 66 39 149 77 72 Gostilne 0 0 0 0 0 0 104 47 57 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 304 103 201 362 204 158 149 70 79 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 304 103 201 362 204 158 149 70 79 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1997 1998 1999 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 31070 10121 20949 32260 10930 21330 38359 13367 24992 OSNOVNE 31062 10121 20941 32260 10930 21330 38359 13367 24992 Hoteli 30692 9969 20723 31977 10820 21157 37892 13143 24749 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 246 82 164 196 72 124 245 98 147 Gostilne 70 54 420 87 38 49 222 126 96 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 8 0 8 0 0 0 0 0 0 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 8 0 8 0 0 0 0 0 0 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2000 2001 2002 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 39990 12724 27266 37470 11088 26382 42061 11603 30458 OSNOVNE 39990 12724 27266 25860 7761 18099 39587 10401 29186 Hoteli 39390 12431 26959 25860 7761 18099 38876 10218 28658 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 711 183 528

Preno čiš ča 342 107 235 0 0 0 0 0 0 Gostilne 258 186 72 0 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 0 0 0 11610 3327 8283 2474 1202 1272 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 0 0 0 590 329 261 1967 1083 884 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 11020 2998 8022 507 119 388 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2003 2004 2005 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 48743 12593 36150 50552 11619 38933 52110 11479 40631 OSNOVNE 47713 12097 35616 49109 11047 38062 50714 10981 39733 Hoteli 46209 11716 34493 47484 10716 36768 47714 10319 37395 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 996 257 739 1566 320 1246 1783 355 1428 Preno čiš ča 508 124 384 59 11 48 1217 307 910 Gostilne 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 1030 496 534 1443 572 871 1396 498 898 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 196 39 157 374 48 326 320 49 271 Zasebne sobe 834 457 377 1069 524 545 1076 449 627 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2006 2007 2008 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 54771 11717 43054 68108 15684 52424 69224 16272 52952 OSNOVNE 52327 10463 41864 63193 12599 50594 64308 13106 51202 Hoteli 48097 9572 38525 56347 10686 45661 58179 11534 46645 Penzioni 0 0 0 163 26 137 186 67 119 Moteli 2417 372 2045 2411 607 1804 2240 385 1855 Preno čiš ča 1652 475 1177 2514 706 1808 2720 662 2058 Gostilne 161 44 117 1071 445 626 776 419 357 Apartmaji 0 0 0 687 129 558 207 39 168 DOPOLNILNE 2444 1254 1190 4915 3085 1830 4916 3166 1750 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. 0 0 0 0 0 0 0 0 0

domovi Za časne nast. zmogljivosti 1151 789 362 3833 2746 1087 3480 2722 758 Zasebne sobe 1293 465 828 1082 339 743 1436 444 992 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2009 skupaj doma či tuji Skupaj 68930 16226 52704 OSNOVNE 64904 13679 51225 Hoteli 59040 12284 46756 Penzioni 139 28 111 Moteli 1892 356 1536 Preno čiš ča 2204 469 1735 Gostilne 1417 491 926 Apartmaji 212 51 161 DOPOLNILNE 4026 2547 1479 Planinski domovi 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 3253 2398 855 Zasebne sobe 456 116 340 Drugi gostinski nast. objekti 317 33 284 Drugi domovi 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0

doma či tuji

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971

0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 100000

Grafikon 17: Število doma čih in tujih gostov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Razmerje med doma čimi in tujimi gosti je lepo razvidno z grafikona 17. Do leta 1991 so prevladovali doma či gostje, to pa zaradi tega, ker smo pod doma če goste šteli tudi nekdanje prebivalce Jugoslavije. Po letu 1991 smo za doma če goste šteli samo goste iz Slovenije, zato je bil tudi takšen padec doma čih gostov. Od leta 1993 se je število gostov dokaj enakomerno gibalo. Rahel vzpon v številu doma čih gostov je bil le med letoma 2006 in 2007, ko se je število pove čalo za 3967, kar predstavlja 34-odstotno pove čanje.

Pri tujih gostih je število gostov od leta 1971 do leta 1991 upadalo, nato pa je ve činoma naraš čalo, dokler ni leta 2009 doseglo 16226 gostov. Najve čji padec v številu tujih gostov je bilo med letoma 1992 in 1993, kar lahko pripišemo slabemu gospodarskemu stanju po osamosvojitvi Slovenije. Takrat se je število tujih gostov zmanjšalo s 13949 leta 1992 na 9945 leta 1993, kar predstavlja 29-odstotno zmanjšanje. Najve čji vzpon v številu tujih gostov je bil med letoma 2006 in 2007, ko se je število pove čalo za 9370 ali za 22 %.

Do leta 1991 so ob čutno prevladovali doma či gostje, to pa zaradi že omenjenega razloga, da smo med doma če goste pripisovali tudi goste iz bivših držav Jugoslavije. Po letu 1991 so za čeli prevladovati tuji gostje, ki so pove čevali razmerje v prid tujim gostom, saj se je njihovo število pove čevalo, medtem ko je število doma čih gostov ostajalo približno enako. Najve čje razmerje v korist doma čih gostov je bilo leta 1986, ko je preno čilo 80 % doma čih gostov, za razliko od 20 % tujih gostov. Najve čje razmerje v korist tujih gostov pa je bilo leta 2006, ko je preno čilo 79 % tujih in le 21 % doma čih gostov.

Po skupnem številu prihodov turistov je slika dokaj podobna, in sicer je sprva število naraš čalo in svoj višek doseglo leta 1981, ko jih je bilo 120827. V času krize ob koncu osemdesetih let in z osamosvojitvijo Slovenije se je to število razpolovilo, tako da je bilo leta 1991 število turistov le 63543. Od leta 1991 pa vse do leta 1995 je bilo skupno število turistov ves čas v padanju. To je veljalo za težko obdobje mariborskega gospodarstva, ki v za četku še ni bilo pripravljeno na prehod na tržni sistem in prestrukturiranje. V tem obdobju se je skupno število turistov zmanjšalo za 40657, kar predstavlja 64-odstotno zmanjšanje. Šele v drugi polovici devetdesetih let so se za čele razmere po časi izboljševati in posledi čno se je pove čalo tudi število turistov. Po letu 1995 se je število turistov ves čas pove čevalo in jih je že leta 2009 bilo 68930. Najve čji vzpon v skupnem številu turistov je bilo med letoma 1995 in 1996 ter 2006 in 2007. V prvem obdobju se je število v enem letu pove čalo za 10345, kar je predstavljalo 45-odstotno pove čanje, medtem ko se je med letom 2006 in 2007 število turistov pove čalo za 13337 ali za 25 %.

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 100000

Hoteli Moteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 18: Število doma čih gostov po vrstah nastanitvenih objektov v Maribor med letoma 1971 in 1991.

Doma či gostje so ve činoma uporabljali hotele za preno čitev. Spremembe je mogo če zaslediti šele leta 2001, ko so za čeli uporabljati tudi druge nastanitvene objekte. Najve čja raznovrstnost se pojavi šele po letih 2006, ko v ospredje pridejo tudi za časne nastanitvene zmogljivosti.

Skupno število doma čih gostov mo čno upade po letu 1991, saj od osamosvojitve Slovenije med doma če goste ne prištevamo ve č gostov s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije. Po letu 1993 je skupno število doma čih gostov dokaj konstantno. Izjema je leto 2007, ko število naraste za 34 %, in sicer z 11717 na 15684 gostov.

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971 0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000 50000 55000

Hoteli Moteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 19: Število tujih gostov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Tuji gostje so ve činoma uporabljali hotele, le leta 1971 so k skupnemu številu malo pripomogle gostilne in leta 1986 zasebne sobe. Po letu 2001 so za čeli uporabljati tudi druge vrste nastanitvenih objektov. Predvsem so za čeli uporabljati motele in preno čiš ča ter v nekoliko manjšem številu tudi zasebne sobe.

Skupno število tujih gostov je variiralo do leta 1995, medtem ko je po letu 1995 za čelo število tujih gostov naraš čati. Tako kot pri doma čih gostih, se je tudi pri tujih število pove čalo med letoma 2006 na 2007, in sicer s 43054 leta 2006 na 52424, kar predstavlja pove čanje za 22 %.

5.3 Preno čitve turistov

Tabela 20: Preno čitve turistov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) 1971 1981 1986 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 169078 105960 63118 200496 154473 46023 194619 158653 35966 OSNOVNE 163254 101483 61771 198375 152800 45575 189235 155299 33936 Hoteli 159579 100186 59393 191676 148070 43606 183219 149676 33543 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 0 0 0 1816 517 1299 116 103 13 Gostilne 3675 1297 2378 4883 4213 670 5900 5520 380 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 5824 4477 1347 2121 1673 448 5384 3354 2030 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 1090 1051 39 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 605 208 397 Zasebne sobe 1793 1439 354 1702 1353 349 3689 2095 1594 Drugi gostinski nast. objekti 4031 3038 993 419 320 99 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1991 1992 1993 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 95369 74974 20395 70322 22430 47892 48747 15803 32944 OSNOVNE 87848 67657 20191 69214 21979 47235 47739 15339 32400 Hoteli 84873 64787 20086 67649 20919 46730 47464 15171 32293 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 0 0 0 1554 1060 494 269 168 101 Gostilne 2975 2870 105 11 11 6 6 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 7521 7317 204 1108 451 657 1008 464 544 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 1014 810 204 1108 451 657 108 464 544 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 6507 6507 0 0 0 0 0 0 0

1994 1995 1996 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 50422 16195 34227 39873 13326 26547 58189 18733 39456 OSNOVNE 49803 15969 33834 38935 12735 26200 57858 18540 39318 Hoteli 49526 15815 33711 38454 12472 25982 56859 17965 38894 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 277 154 123 481 269 218 715 430 285 Gostilne 0 0 0 0 0 0 284 145 139 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 619 226 393 938 591 347 331 193 138 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 619 226 393 938 591 347 331 193 138 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1997 1998 1999 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 56252 16756 39496 55738 17239 38499 75720 25377 50343 OSNOVNE 56244 16756 39488 55738 17239 38499 75720 25377 50343 Hoteli 55131 16224 38907 54990 16919 38071 70733 22795 47938 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preno čiš ča 693 202 491 465 160 305 606 241 365 Gostilne 420 330 90 283 160 123 4381 2341 2040 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 8 0 8 0 0 0 0 0 0 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 8 0 8 0 0 0 0 0 0 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2000 2001 2002 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 85665 25439 60226 82808 26974 55834 96011 33012 62999 OSNOVNE 85665 25439 60226 52000 13484 38516 89711 30306 59405 Hoteli 79256 21226 58030 52000 13484 38516 88075 29914 58161 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 0 0 0 0 0 0 1636 392 1244

Preno čiš ča 977 286 691 0 0 0 0 0 0 Gostilne 5432 3927 1505 0 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 0 0 0 30808 13490 17318 6300 2706 3594 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Zasebne sobe 0 0 0 3164 2370 794 5060 2418 2642 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 27644 11120 16524 1240 288 952 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2003 2004 2005 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 122345 45147 77198 124704 43310 81394 125930 40872 85085 OSNOVNE 119224 43584 75640 122048 42137 79911 123282 40103 83179 Hoteli 115828 42823 73005 118968 41483 77485 117531 39051 78480 Penzioni 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Moteli 2182 559 1623 2930 621 2309 3409 625 2784 Preno čiš ča 1214 202 1012 150 33 117 2342 427 1915 Gostilne 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Apartmaji 0 0 0 0 0 0 0 0 0 DOPOLNILNE 3121 1563 1558 2656 1173 1483 2648 769 1879 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 487 132 355 459 61 398 545 49 496 Zasebne sobe 2634 1431 1203 2197 1112 1085 2103 720 1383 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2006 2007 2008 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 134689 42976 91713 158752 46173 112579 153753 45425 108328 OSNOVNE 130554 41222 89332 148655 41363 107292 143829 40436 103393 Hoteli 122089 39681 82408 134352 38218 96134 131733 37277 94456 Penzioni 0 0 0 263 29 234 240 93 147 Moteli 4529 654 3875 4734 1090 3644 4013 562 3451 Preno čiš ča 3041 793 2248 5302 975 4327 4282 986 3296 Gostilne 895 94 801 2385 782 1603 2969 1427 1542 Apartmaji 0 0 0 1619 269 1350 592 91 501 DOPOLNILNE 4135 1754 2381 10097 4810 5287 9924 4989 4935 Planinski domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 Za časne nast. 1716 1088 628 7358 4080 3278 6683 3955 2728

zmogljivosti Zasebne sobe 2419 666 1753 2739 730 2009 3241 1034 2207 Drugi gostinski nast. objekti 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi domovi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2009 skupaj doma či tuji Skupaj 153557 42490 111067 OSNOVNE 146583 39064 107519 Hoteli 135066 36343 98723 Penzioni 159 31 128 Moteli 3909 608 3301 Preno čiš ča 3562 743 2819 Gostilne 3256 1255 2001 Apartmaji 631 84 547 DOPOLNILNE 6974 3426 3548 Planinski domovi 0 0 0 Delavski po č. domovi 0 0 0 Za časne nast. zmogljivosti 5885 3246 2639 Zasebne sobe 708 147 561 Drugi gostinski nast. objekti 381 33 348 Drugi domovi 0 0 0 Spalni vagoni 0 0 0

doma či tuji

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971

0 20000 40000 60000 80000 100000 120000 140000 160000

Grafikon 20: Število no čitev doma čih in tujih gostov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Z grafikona 20 je razvidno razmerje v številu no čitev in število preno čitev po posamezni kategoriji doma čih in tujih gostov v obdobju med letoma 1971 in 2009.

Število no čitev doma čih gostov je bilo najve čje v letu 1986, ko je bilo v Mariboru 158653 preno čitev. Po letu 1991 je ta številka mo čno upadla, zaradi izlo čitve gostov iz bivše Jugoslavije iz skupine doma čih gostov. Tako je število gostov med letoma 1992 in 1998 nihalo med 22430 in 17239. Šele po letu 1998 je število preno čitev doma čih gostov za čelo naraš čati. Najve čji vzpon je bil med letoma 1998 in 1999, in sicer za 47 %, ter med letoma 2002 in 2003 za 37 %.

Pri številu no čitev tujih gostov je bil med letoma 1971 in 1991 upad no čitev tujih gostov, nato pa je z vmesnimi leti ve činoma število no čitev tujih gostov naraš čalo. Najve čji vzpon je bil

med letoma 1995 in 1996, ko se je število no čitev tujih gostov pove čalo za 12909, ter med letoma 2006 in 2007, ko se je število pove čalo za 20866 no čitev.

V razmerju med doma čimi in tujimi preno čitvami je sprva do leta 1991 prevladovalo razmerje v korist doma čih gostov. Klju čno pri temu razmerju je bilo prištevanje Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije k doma čim gostom. Po osamosvojitvi Slovenije se je to razmerje spremenilo v korist tujih gostov, saj so za doma če goste šteli izklju čno goste iz Slovenije. Po letu 1991 se je razmerje v korist tujih gostov pove čevalo, saj se je tudi število preno čitev tujih gostov stopnjevalo, medtem ko je bilo število doma čih preno čitev v manjšem vzponu. Najve čje razmerje v korist doma čih gostov po preno čitvah je bilo leta 1986, ko je preno čilo kar 82 % doma čih gostov, za razliko od 18 % tujih gostov. Od tega je preno čilo slovenskih gostov 36350 ali 19 %, ostalih gostov iz bivše Jugoslavije, ki smo jih v tem času prištevali pod doma če goste, pa je preno čilo 122303, kar predstavlja 63 %. Najve čje razmerje v korist tujih gostov pa je bilo leta 2009, ko je preno čilo 72 % tujih in le 28 % doma čih gostov.

Po skupnem številu preno čitev je slika precej podobna, kakor pri doma čih in tujih preno čitvah. Sprva je skupno število naraš čalo in svoj vrh doseglo leta 1981, ko jih je že štelo 200496. Nato je prišlo do padca v številu no čitev. Ta padec je bil najbolj izrazit po letu 1991, takrat se je število zmanjšalo s 95369 leta 1991 na 39873 leta 1995. To pomeni, da se je v petih letih število no čitev ve č kot prepolovilo. K temu sta najve č pripomogli osamosvojitvena vojna Slovenije, ki je izbruhnila leta 1991, in splošna gospodarska kriza v Mariboru, ki je zavladala v za četnem obdobju po osamosvojitvi. Po letu 1995 se je število no čitev ves čas pove čevalo, in sicer se je število pove čalo z 39873 leta 1995 na 153557 leta 2009. V tem obdobju sta bila dva izrazita skoka v številu no čitev. Prvi je bil med letoma 1995 in 1996, ko se je število no čitev pove čalo za 18316 ali za 46 %. Drugi ve čji skok v številu no čitev je bil med letoma 2006 in 2007, ko se je število no čitev pove čalo za 24063, kar predstavlja 18- odstotno pove čanje.

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971

0 20000 40000 60000 80000 100000 120000 140000 160000

Hoteli Moteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 21: Preno čitve doma čih gostov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

2009 2008 2007 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 1995 1994 1993 1992 1991 1986 1981 1971 0 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 80000 90000 100000 110000

Hoteli Moteli Preno čiš ča Gostline Za časne nast. zmogljivosti Zasebne sobe Drugi gostinski nast. objekti

Grafikon 22: Preno čitve tujih gostov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Gibanje števila preno čitev v Mariboru po nastanitvenih objektih nam pokaže, da so prevladovali turisti, ki so za svoj cilj bivanja izbrali hotele. Njihov delež se je v zadnjem obdobju nekoliko zmanjšal v korist ostalih nastanitvenih objektiv po letu 2000, saj so za čeli turisti izbirati za svoj cilj bivanja tudi druge nastanitvene objekte, a kljub temu je bilo razmerje še vedno absolutno v prid hotelskih preno čitev.

Leta 2001 je poleg preno čitev v hotelih kar 33 % skupnih preno čitev kon čalo v za časnih nastanitvenih zmogljivosti. Pri tujih preno čitvah po vrstah nastanitvenih objektov je po letu 2002 število prenočitev naraš čalo v motelih in preno čiš čih, medtem ko je pri doma čih preno čitvah za čelo naraš čati število preno čitev v za časnih nastanitvenih zmogljivostih.

5.4 Preno čitve turistov po mesecih

Tabela 21: Število preno čitev po mesecih v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) 1961 1971 1981 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 84484 65457 534 169078 105960 63118 200496 154473 46023 Januar 5865 5331 638 11121 8019 3102 15899 13783 2116 Februar 6115 5477 638 11878 9508 2370 14756 12408 2348 Marec 6668 5700 968 12705 9366 3339 16326 14301 2025 April 6333 4969 1364 12294 7661 4633 16091 12720 3371 Maj 7007 5589 1418 14394 7417 6977 18150 14744 3406 Junij 8439 6035 2404 14604 8574 6030 17112 13345 3767 Julij 7966 5430 2536 17194 8624 8570 16222 10225 5997 Avgust 8257 5174 3083 17997 8252 9745 16995 10165 6830 September 7770 5550 2220 16358 9290 7068 19463 13570 5893 Oktober 6907 5356 1551 15870 9845 6025 19011 14985 4026 November 6767 5534 1233 12626 9555 3071 15642 12862 2780 December 6390 5312 1078 12037 9849 2188 14829 11365 3464

1986 1991 1992 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 194619 158653 35966 95369 74974 20395 70322 22430 47892 Januar 17074 14619 2455 11464 9612 1852 6582 2038 4544 Februar 14895 12716 2179 9501 7374 2127 9433 2313 7120 Marec 16805 14214 2591 10002 7489 2513 6392 1727 4665 April 15217 12496 2721 10721 7587 3134 6229 1908 4321 Maj 13884 10787 3097 9297 7074 2223 7577 2920 4657 Junij 15546 13144 2402 5008 3549 1459 5959 2249 3710 Julij 14436 11136 3300 3298 2487 811 4410 1124 3286

Avgust 15286 10779 4507 4303 3510 793 3095 960 2135 September 18225 14431 3794 7626 6506 1120 5242 1564 3678 Oktober 18484 15251 3233 9609 7965 1644 7098 2923 4175 November 16507 14191 2316 7648 6225 1423 4911 1714 3197 December 18260 14889 3371 6892 5596 1296 3394 990 2404

1993 1994 1995 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 48747 15803 32944 50422 16195 34227 39873 13326 26547 Januar 6063 1824 4239 5447 1489 3958 3881 1270 2611 Februar 4813 1919 2894 3587 1380 2207 4590 1419 3171 Marec 4439 1534 2905 2309 807 1502 2295 769 1526 April 4758 1724 3034 4076 1342 2734 3497 1453 2044 Maj 5222 1715 3507 5429 1927 3502 4761 1699 3062 Junij 2357 672 1685 2794 696 2098 3829 1406 2423 Julij 3877 994 2883 4082 932 3150 2687 688 1999 Avgust 3385 891 2494 4666 1367 3299 1660 430 1230 September 4994 1573 3421 5107 1307 3800 2574 720 1854 Oktober 3123 1341 1782 5696 2853 2843 2733 1077 1656 November 2480 468 1712 5200 1456 3744 3912 1342 2570 December 3236 848 2388 2029 639 1390 3454 1053 2401

1996 1997 1998 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 58189 18733 39456 56252 16756 39496 55738 17239 38499 Januar 5598 1779 3819 4984 1701 3283 3675 1276 2399 Februar 3741 1341 2400 3848 1508 2340 3743 1597 2146 Marec 5711 2061 3650 5100 1738 3362 3665 1184 2481 April 4348 1326 3022 4973 1662 3311 3552 977 2575 Maj 6045 2117 3928 4601 1854 2747 6253 2266 3987 Junij 5142 1506 3636 4048 1072 2976 4042 1154 2888 Julij 3446 790 2656 4164 640 3524 4130 690 3440 Avgust 3821 648 3173 6700 737 5963 4575 846 3729 September 4919 1379 3540 4906 1220 3686 5028 1446 3582 Oktober 6698 2485 4213 4791 1761 3030 6608 2080 4528 November 4452 1923 2529 4252 1449 2803 4975 1735 3240 December 4268 1378 2890 3885 1414 2471 5492 1988 3504

1999 2000 2001 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 75720 25377 50343 85665 25439 60226 82808 26974 55834 Januar 6502 1791 4711 8932 2166 6766 6775 2067 4708 Februar 6559 3342 3217 6429 2737 3692 5121 1975 3146 Marec 5245 2111 3134 7697 2439 5258 6532 2442 4090 April 5548 1774 3774 6101 1526 4575 5526 2123 3403 Maj 7911 2418 5493 8201 2525 5676 6919 2570 4349 Junij 4574 1327 3247 9276 1845 7431 9311 2149 7162 Julij 6469 1240 5229 5884 1301 4583 5594 1420 4174 Avgust 5589 1665 3924 6634 1393 5241 6930 1378 5552 September 7713 2559 5154 7991 2388 5603 7347 2025 5322 Oktober 7523 2607 4916 7218 2684 4534 9333 2853 6480

November 5227 2157 3070 5893 2466 3427 6505 2963 3542 December 6860 2386 4474 5409 1969 3440 6915 3009 3906

2002 2003 2004 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 96011 33012 62999 124704 43310 81394 Januar 9203 3287 5916 11816 4227 7589 Februar 6587 3129 3458 12461 4235 8226 Marec 7230 2969 4261 9990 4061 5929 April 8259 3256 5003 8614 3434 5180 Maj 7167 1466 5701 10829 3605 7224 Junij 9474 3116 6358 8965 3382 5583 Julij 7454 1773 5681 10282 2547 7735 Avgust 8362 1633 6729 11662 2689 8973 September 7403 2034 5369 12140 3760 8380 Oktober 8018 2509 5509 10375 4201 6174 November 7740 3974 3766 9302 3626 5676 December 9114 3866 5248 8268 3543 4725

2005 2006 2007 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 125930 40872 85058 134689 42976 91713 158752 46176 112579 Januar 12843 3510 9333 13895 4247 9648 12649 3651 8998 Februar 9748 3320 6428 9618 3632 5986 11337 4757 6580 Marec 9154 3402 5752 8738 3702 5036 10655 3919 6739 April 9111 3279 5832 9015 3131 5884 12716 4132 8584 Maj 10193 3199 6994 9993 3245 6748 12911 3785 9126 Junij 9401 3180 6221 10979 3111 7868 15625 3677 11948 Julij 11729 2180 9549 11538 2644 8894 16172 2522 13650 Avgust 10579 2101 8478 13640 2861 10779 16395 2732 13663 September 10424 3429 6995 12659 3400 9259 14027 3432 10595 Oktober 12123 4611 7512 11673 4592 7081 13660 5300 8360 November 9990 4490 5500 9904 3706 6198 10940 4334 6606 December 10635 4171 6464 13037 4705 8332 11665 3935 7730

2008 2009 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 153753 45425 108328 153557 42490 111067 Januar 14478 4524 9954 13181 3703 9478 Februar 11362 4356 7006 11055 3600 7455 Marec 10388 3842 6546 10431 3562 6869 April 11730 3978 7752 9255 3336 5919 Maj 15518 4082 11436 11816 3575 8241 Junij 15394 3478 11916 12618 2470 10148 Julij 14917 2726 12191 16387 2757 13630 Avgust 14177 2621 11556 19832 3870 15962 September 13170 3450 9720 12736 3258 9478 Oktober 10979 4352 6627 13043 5642 7401 November 10144 3950 6194 11689 3301 8388 December 11496 4066 7430 11514 3416 8098

20000

18000

16000

14000

12000 1971 1981 10000 1991 2001 8000 2009

6000

4000

2000

r r r r nij e e e uar Maj u Julij b b n brua April J m m Ja e Marec Avgust te ve F p Oktober cemb No Se De

Grafikon 16: Število preno čitev doma čih gostov po mesecih v Mariboru za leta 1971, 1981, 1991, 2001 in 2009.

16000

14000

12000

10000 1971 1981 8000 1991 2001 2009 6000

4000

2000

ij r ar ril aj er e u ulij ber r arec Ap M Jun J Januar M Avgust emb em Feb ptemb Oktober ov e N ec S D

Grafikon 17: Število preno čitev tujih gostov po mesecih v Mariboru za leta 1971, 1981, 1991, 2001 in 2009.

100

Po številu doma čih preno čitev po mesecih bi lahko krivulje razdelil v dva dela. V prvem delu bi izpostavil krivulji za leti 1991 in 2001, ko je bil padec števila doma čih preno čitev v poletnih mesecih in ve čje število preno čitev v spomladanskem in jesenskem času. Predvsem pri krivulji iz leta 1991 je zaznati ob čuten padec v poletnih mesecih, čemur lahko pripišem vlogo osamosvojitveni vojni Slovenije. Tudi skupno število preno čitev je pri obeh krivuljah dokaj nižje, za razliko od ostalih treh. V drugo kategorijo bi lahko dal krivulje za leta 1971, 1981 in 2009. Predvsem krivulji iz let 1971 in 2009 kažeta rast števila preno čitev doma čih gostov v poletnih mesecih in nato padec proti zimskim mescem.

Na grafikonu 17, ki prikazuje število tujih preno čitev po mesecih, bi lahko krivulje prav tako razdelil v dve skupini. V prvo skupino bi dal krivulji, ki imata upad števila no čitev v poletnih mesecih, medtem ko v spomladanskih in jesenskih časih krivulji nekoliko narasteta. Ti krivulji sta predvsem razvidni iz let 1991 in 2001. V drugo skupino bi dal krivulje, ki imajo obliko parabole, torej imajo ve č no čitev v poletnih mesecih in upad no čitev v spomladanskem in jesenskem času. V to skupino bi uvrstil krivulje iz let 1971, 1981 in 2009. V poletnih mesecih pride veliko število turistov zaradi razli čnih razlogov, v najve čji meri pa zaradi oddiha na Pohorju in zaradi razli čnih kulturnih in športnih prireditev. Zimske sezone so bolj zapolnjene v zadnjem obdobju, in sicer po letu 1991. To gre predvsem pripisati zimskim aktivnostim na Pohorju.

5.5 Gostje in no čitve po državni pripadnosti

Tabela 22: Število gostov in no čitev po državni pripadnosti v letih 1960, 1970, 1980, 1990, 2000 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) 1960 1970 1980 1990 gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve gosti no čitve Skupaj 46681 88987 103509 163076 133722 225984 120238 170360 Doma či 37649 73404 65165 103552 92895 164531 91969 125456 Tuji 9032 15583 38344 59524 40827 61453 28269 44904 Avstrija 2960 4437 7919 11667 3809 5376 2628 4081 Belgija 156 219 386 537 250 352 517 913 Bosna in Hercegovina 2069 4807 5256 6832 13637 32403 15214 20737 Bolgarija 0 0 0 0 49 96 236 659 Češkoslovaška 55 66 891 1418 539 1078 504 632 Črna gora 260 631 467 667 1096 1803 988 1436 Danska 678 701 159 182 73 127 100 182

101

Finska 36 36 36 44 40 66 71 145 Francija 259 527 1156 1472 853 1121 611 1063 Gr čija 362 455 2128 2312 1743 2003 1681 1776 Hrvaška 10159 20029 14368 21850 17542 33013 15903 27922 Irska 0 0 0 0 0 0 70 79 Islandija 0 0 0 0 0 0 3 10 Italija 844 1632 5131 9733 3528 5837 4515 7228 Madžarska 87 301 624 1218 840 1208 292 421 Makedonija 973 2086 2201 3004 2533 4985 2863 3653 Nem čija 1499 2712 7028 12860 7849 13441 5585 1003 Nizozemska 227 264 564 822 632 989 1255 1606 Norveška 74 80 101 168 54 335 61 85 Poljska 93 336 214 434 758 1549 357 519 Portugalska 0 0 0 0 0 0 42 170 Romunija 3 3 76 144 49 73 169 224 Sovjetska zveza 11 15 29 57 203 391 462 2165 Srbija 10515 19308 17521 28126 28707 49476 27903 33769 Španija 0 0 0 0 0 0 156 260 Švedska 142 170 334 472 264 418 259 398 Švica 150 338 432 731 959 1420 740 1684 Velika Britanija 392 724 1897 2281 478 882 497 1040 Druge evropske dr. 22 28 680 728 128 220 97 214 Avstralija 0 0 0 0 0 0 97 448 Izrael 0 0 0 0 0 0 97 214 Japonska 0 0 170 223 67 99 99 163 Kanada 16 22 359 460 127 173 106 168 Nova Zelandija 0 0 0 0 0 0 3 7 Tur čija 63 74 4363 7029 15549 19337 3294 3491 ZDA 548 689 1381 1610 371 571 560 1117 Druge izvenevr. dr. 355 1754 2174 2743 1615 4291 3128 3876

2000 2009 gosti no čitve gosti nočitve Skupaj 3990 85665 68930 153557 Doma či 12724 25439 16226 42490 Tuji 27266 60226 52704 111067 Avstrija 3578 5986 5594 9135 Baltiške države 148 610 265 549 Belorusija 12 28 0 0 Belgija 208 401 931 2234 Bosna in Hercegovina 971 2765 1242 2495 Bolgarija 182 414 722 1959 Ciper 0 0 33 143 Češka 783 1277 1948 2965 Danska 172 344 353 555 Finska 166 416 417 989 Francija 597 1187 1108 2093 Gr čija 87 173 220 754 Hrvaška 3430 7002 4431 9619 Irska 106 372 167 406 Islandija 25 39 37 76 Italija 4152 7109 5669 11828

102

Luksemburg 11 17 91 148 Madžarska 822 1871 2196 4402 Malta 0 0 14 32 Makedonija 246 1019 486 1169 Nem čija 4900 11025 6892 12562 Nizozemska 475 1107 1520 2500 Norveška 124 301 364 568 Poljska 817 1115 2972 4347 Portugalska 20 36 134 404 Romunija 192 608 1466 3230 Ruska Federacija 283 1028 1320 4163 Slovaška 399 706 781 1885 Srbija in Črna gora 664 1746 2666 7680 Španija 260 1263 1063 2186 Švedska 392 809 780 1500 Švica 700 1320 1055 1874 Ukrajina 0 0 606 1621 Velika Britanija 506 1413 1210 2575 Druge evropske dr. 91 180 652 2219 Avstralija 102 185 241 885 Brazilija 0 0 63 321 Izrael 75 132 233 856 Japonska 85 228 249 455 Južna Afrika 0 0 61 213 Kanada 150 415 270 566 Kitajska (Ljudska republika) 0 0 282 799 Koreja (Republika) 0 0 103 493 Nova Zelandija 19 57 37 80 Tur čija 58 110 358 1071 ZDA 712 2900 926 2417 Druge izvenevr. dr. 373 1582 474 2046

103

1970 1990 2009

Druge države ZDA VB Švica Francija Nizozemska Tur čija Gr čija Češkoslovška Italija Madžarska Nem čija Avstrija Makedonija Srbija BIH Hrvaška Slovenija

0 5000 10000 15000 20000 25000 30000 35000 40000 45000

Grafikon 18: No čitve turistov po državah v Mariboru v letih 1970, 1990 in 2009.

Grafikon 18 prikazuje no čitev gostov po držah v letih 1970, 1990 in 2009. V letih 1970 in 1990 so prevladovali gostje iz bivših republik Jugoslavije. Delež doma čih gostov proti tujim je v letu 1970 znašal 64 % proti 36 %. Leta 1990 se je ta delež še pove čal na 74 % proti 26 % v korist doma čih gostov. Med tujimi gosti so v letih 1970 in 1990 prevladovali gostje iz Nem čije, sledili so jim gostje iz Italije, Avstrije in Tur čije.

Po osamosvojitvi Slovenije je bil velik padec gostov iz držav bivše Jugoslavije, ki niso ve č predstavljali najve čjega prihoda gostov po državah. Tako je leta 1991 bilo samo 28 % vseh doma čih gostov, medtem ko je bilo 72 % tujih gostov, kamor prištevamo tudi goste iz bivših republik Jugoslavije. Po letu 1991 se je ob čutno pove čalo število tujih gostov zaradi osamosvojitve Slovenije leta 1991, prav tako pa tudi zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ki je s tem na široko odprla svoja vrata. Leta 2009 je bilo najve č tujih gostov iz Nem čije, sledile pa so Italija, Hrvaška in Avstrija. Razmerje med številom doma čih in tujih gostov v letu 2009 je bilo 76 % proti 24 % v korist tujih gostov, kar pomeni, da se je število tujih gostov bolj pove čevalo kakor število doma čih gostov.

104

Tabela 23: Razmerje v preno čitvah med doma či in tujimi gosti ter gosti iz bivše Jugoslavije. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) Leto 1961 1971 1981 1986 1991 2001 2009 Iz tujine 19027 63118 46023 35966 20395 44205 90104 Iz drugih republik bivše Jugoslavije 40906 63735 113757 122303 50537 11629 20963 Iz Slovenije 24551 42225 40716 36350 24437 26974 42490

Iz tujine Iz drugih republik bivše Jugoslavije Iz Slovenije

200000

175000

150000

125000

100000

75000

50000

25000

0 1961 1971 1981 1986 1991 2001 2009

Grafikon 19: Število nočitev doma čih in tujih gostov in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v Mariboru.

Zanimiv je tudi podatek, ki nam prikazuje razmerje med doma čimi in tujimi gosti in gosti iz drugih republik bivše Jugoslavije. Z grafikona je mo č razbrati, da je bil do leta 1991 najve čji delež gostov iz bivše Jugoslavije. Njihov delež se je v sedemdesetih letih gibal med 35 in 50 % ter v osemdesetih letih med 50 in 65 %, medtem ko je bil delež no čitev gostov iz tujine v sedemdesetih med 25 in 37 % ter v osemdesetih med 16 in 24 %. Vzroke za upad gostov iz republik bivše Jugoslavije moramo predvsem iskati v osamosvojitveni vojni na Balkanu. Tako se je število preno čitev zmanjšalo s 122303 leta 1986 na le 20963 leta 2009, kar pomeni padec za kar 583 %.

Število no čitev tujih gostov se je od leta 1971 do leta 1991 zmanjševalo in padlo s 63118 no čitev na 20395 no čitev. Po letu 1991 je zaznati ponovni vzpon tujih turistov, saj se je

105

število preno čitev pove čalo na kar 90104 v letu 2009. Vzroke za pove čanje števila tujih turistov bi lahko iskali v osamosvojitvi Slovenije iz socialisti čne oblasti leta 1991 in pa vklju čitev v Evropsko unijo leta 2004, saj je Slovenija s tem na široko odprla svoja vrata.

Število preno čitev slovenskih gostov je po letu 1971 za čelo padati in je padlo z 42225 leta 1971 na 24437 leta 1991. Nato pa je ponovno za čelo naraš čati in je tako leta 2009 doseglo že 42490 preno čitev.

5.6 Povpre čna dolžina bivanja turistov

Tabela 24: Povpre čna dolžina bivanja turistov v Mariboru med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) 1971 1981 1986 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 1,63 1,66 1,59 1,66 1,69 1,57 1,62 1,65 1,52 OSNOVNE 1,61 1,62 1,58 1,66 1,69 1,57 1,62 1,64 1,53 Hoteli 1,62 1,63 1,59 1,63 1,66 1,53 1,59 1,60 1,53 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Preno čiš ča 0,00 0,00 0,00 3,30 2,08 4,29 1,00 1,00 1,00 Gostilne 1,31 1,22 1,36 2,92 3,00 2,53 4,42 4,99 1,66 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 3,06 3,71 1,94 1,96 2,13 1,52 1,71 2,05 1,34 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,18 2,18 2,29 Za časne nast. zmogljivosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1,67 1,53 1,75 Zasebne sobe 4,39 4,78 3,31 1,68 1,81 1,32 1,61 2,05 1,26 Drugi gostinski nast. objekti 2,70 3,36 1,69 6,35 8,65 3,41 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1991 1992 1993 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 1,50 1,47 1,62 1,72 1,61 1,77 1,79 1,59 1,91 OSNOVNE 1,55 1,54 1,62 1,71 1,60 1,77 1,78 1,58 1,90 Hoteli 1,51 1,48 1,62 1,68 1,53 1,75 1,78 1,57 1,90 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Preno čiš ča 0,00 0,00 0,00 14,00 14,93 12,35 3,16 4,20 2,24

106

Gostilne 9,21 10,44 2,19 1,38 0,00 1,38 3,00 0,00 3,00 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 1,07 1,07 1,27 2,26 2,11 2,37 2,21 2,10 2,31 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Zasebne sobe 1,94 2,24 1,27 2,26 2,11 2,37 0,24 2,10 2,31 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 1,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1994 1995 1996 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 1,73 1,52 1,85 1,74 1,55 1,86 1,75 1,64 1,81 OSNOVNE 1,73 1,52 1,85 1,73 1,52 1,85 1,75 1,63 1,81 Hoteli 1,72 1,51 1,84 1,72 1,50 1,84 1,73 1,60 1,80 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Preno čiš ča 3,85 3,42 4,56 4,58 4,08 5,59 4,80 5,58 3,96 Gostilne 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,73 3,09 2,44 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 2,04 2,19 1,96 2,59 2,90 2,20 2,22 2,76 1,75 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Zasebne sobe 2,04 2,19 1,96 2,59 2,90 2,20 2,22 2,76 1,75 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

1997 1998 1999 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 1,81 1,66 1,89 1,73 1,58 1,80 1,97 1,90 2,01 OSNOVNE 1,81 1,66 1,89 1,73 1,58 1,80 1,97 1,90 2,01 Hoteli 1,80 1,63 1,88 1,72 1,56 1,80 1,87 1,73 1,94 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Preno čiš ča 2,82 2,46 2,99 2,37 2,22 2,46 2,47 2,46 2,48 Gostilne 6,00 6,11 0,21 3,25 4,21 2,51 19,73 18,58 21,25 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 1,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

107

Za časne nast. zmogljivosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Zasebne sobe 1,00 0,00 1,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

2000 2001 2002 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 2,14 2,00 2,21 2,21 2,43 2,12 2,28 2,85 2,07 OSNOVNE 2,14 2,00 2,21 2,01 1,74 2,13 2,27 2,91 2,04 Hoteli 2,01 1,71 2,15 2,01 1,74 2,13 2,27 2,93 2,03 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 2,30 2,14 2,36 Preno čiš ča 2,86 2,67 2,94 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Gostilne 21,05 21,11 20,90 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 0,00 0,00 0,00 2,65 4,05 2,09 2,55 2,25 2,83 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Zasebne sobe 0,00 0,00 0,00 5,36 7,20 3,04 2,57 2,23 2,99 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 2,51 3,71 2,06 2,45 2,42 2,45 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

2003 2004 2005 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 2,51 3,59 2,14 2,47 3,73 2,09 2,42 3,56 2,09 OSNOVNE 2,50 3,60 2,12 2,49 3,81 2,10 2,43 3,65 2,09 Hoteli 2,51 3,66 2,12 2,51 3,87 2,11 2,46 3,78 2,10 Penzioni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Moteli 2,19 2,18 2,20 1,87 1,94 1,85 1,91 1,76 1,95 Preno čiš ča 2,39 1,63 2,64 2,54 3,00 2,44 1,92 1,39 2,10 Gostilne 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 DOPOLNILNE 3,03 3,15 2,92 1,84 2,05 1,70 1,90 1,54 2,09 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 2,48 3,38 2,26 1,23 1,27 1,22 1,70 1,00 1,83 Zasebne sobe 3,16 3,13 3,19 2,06 2,12 1,99 1,95 1,60 2,21 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

108

2006 2007 2008 skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji skupaj doma či tuji Skupaj 2,46 3,67 2,13 2,33 2,94 2,15 2,22 2,79 2,05 OSNOVNE 2,49 3,94 2,13 2,35 3,28 2,12 2,24 3,09 2,02 Hoteli 2,54 4,15 2,14 2,38 3,58 2,11 2,26 3,23 2,02 Penzioni 0,00 0,00 0,00 1,61 1,12 1,71 1,29 1,39 1,24 Moteli 1,87 1,76 1,89 1,96 1,80 2,02 1,79 1,46 1,86 Preno čiš ča 1,84 1,67 1,91 2,11 1,38 2,39 1,57 1,49 1,60 Gostilne 5,56 2,14 6,85 2,23 1,76 2,56 3,83 3,41 4,32 Apartmaji 0,00 0,00 0,00 2,36 2,09 2,42 2,86 2,33 2,98 DOPOLNILNE 1,69 1,40 2,00 2,05 1,56 2,89 2,02 1,58 2,82 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 1,49 1,38 1,73 1,92 1,49 3,02 1,92 1,45 3,60 Zasebne sobe 1,87 1,43 2,12 2,53 2,15 2,70 2,26 2,33 2,22 Drugi gostinski nast. objekti 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

2009 skupaj doma či tuji Skupaj 2,23 2,62 2,11 OSNOVNE 2,26 2,86 2,10 Hoteli 2,29 2,96 2,11 Penzioni 1,14 1,11 1,15 Moteli 2,07 1,71 2,15 Preno čiš ča 1,62 1,58 1,62 Gostilne 2,30 2,56 2,16 Apartmaji 2,98 1,65 3,40 DOPOLNILNE 1,73 1,35 2,40 Planinski domovi 0,00 0,00 0,00 Delavski po č. domovi 0,00 0,00 0,00 Za časne nast. zmogljivosti 1,81 1,35 3,09 Zasebne sobe 1,55 1,27 1,65 Drugi gostinski nast. objekti 1,20 1,00 1,23 Drugi domovi 0,00 0,00 0,00 Spalni vagoni 0,00 0,00 0,00

109

OSNOVNE DOPOLNILNE

3,50

3,00

2,50

2,00

1,50

1,00

0,50

0,00 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Grafikon 20: Razmerje med osnovnimi in dopolnilnimi objekti po povpre čni dobi bivanja gostov v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Iz tabele je razvidno, da so gosti med letoma 1971 in 2009 po povpre čni dolžini bivanja gostov najdlje prebivali v preno čiš čih, gostilnah in zasebnih sobah. Izpostavil bi tudi druge gostinske nastanitvene objekte v letih 1971 in 1981 ter 2001 in 2002, saj se je povpre čna dolžina gibanja gostov odvijala med 3 in 6 dnevi leta 1971 oz. 1981 ter 2,5 dneva v letih 2001 in 2002. Najbolj konstantno razmerje pri povpre čni dolžini gibanja gostov je bilo v hotelih, in sicer med 1,5 in 2,5 dneva. Povpre čna dolžina gibanja je po letu 1998 postopoma naraš čala.

Zanimiv je tudi grafikon 20, ki prikazuje razmerje med osnovnimi in dopolnilnimi nastanitvenimi objekti po deležu povpre čne dolžine bivanja gostov. Do leta 1997 je bila povpre čna dolžina bivanja gostov v dopolnilnih nastanitvenih objektih daljša kakor v osnovnih, z izjemo leta 1991. Med letoma 1997 in 2003 se je to razmerje menjavalo. Šele po letu 2003 je razmerje konstantno v korist osnovnih nastanitvenih objektov po deležu povpre čne dolžine bivanja gostov, kar pomeni, da so gostje dalj časa bivali v hotelu, motelu, preno čiš ču, gostilni ali apartmaju kakor v zasebnih sobah, za časnih nastanitvenih zmogljivostih in drugih gostinskih nastanitvenih objektih.

110

doma či tuji

4,00

3,50

3,00

2,50

2,00

1,50

1,00

0,50

0,00 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Grafikon 21: Razmerje med doma čimi in tujimi gosti po povpre čni dolžini bivanja v Mariboru med letoma 1971 in 2009.

Tabela 25: Razmerje med Mariborom in Slovenijo po povpre čni dolžini bivanja gostov med letoma 1971 in 2009. (Vir: Turisti čni letopis in SURS.) Leto 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 Maribor 1,63 1,66 1,62 1,50 1,72 1,79 1,73 1,74 1,75 1,81 1,73 Slovenija 2,90 3,20 3,30 3,40 3,70 3,70 3,70 3,70 3,50 3,50 3,50

Leto 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Maribor 1,97 2,14 2,21 2,28 2,51 2,47 2,42 2,46 2,33 2,22 2,23 Slovenija 3,50 3,40 3,40 3,40 3,30 3,20 3,20 3,11 3,08 3,02 3,02

111

Maribor Slovenija

4,00

3,50

3,00

2,50

2,00

1,50

1,00

0,50

0,00 1971 1981 1986 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Grafikon 22: Razmerje med Mariborom in Slovenijo po povpre čni dolžini bivanja gostov med letoma 1971 in 2009.

Razmerje med doma čimi in tujimi gosti po povpre čni dolžini bivanja med letoma 1971 in 2009 bi lahko razdelil v tri obdobja. V prvem obdobju, med letoma 1971 in 1990, so bili po povpre čni dolžini bivanja gostov nekoliko daljši doma či gostje z 1,7 dneva, za razliko od tujih gostov, ki so imeli povpre čno dolžino gibanja približno 1,6 dneva. V drugem obdobju, med letoma 1990 in 2000, so dalj časa prebivali tuji gostje, in sicer med 1,6 dneva leta 1991 in dosegli vrh v letu 2000, ko je bila povpre čna dolžina gibanja 2,2 dneva. Tudi pri doma čih gostih je krivulja med letoma 1990 in 2000 naraš čala, vendar nekoliko manj kot pri tujih gostih. Tako je bilo leta 1991 pri doma čih gostih po povpre čni dolžini bivanja gostov 1,5 dneva in je bila vse do leta 2000 manjša kot pri tujih gostih, ko je dosegla 2 dneva. Zadnje obdobje, od leta 2001 do leta 2009, je bilo v znamenju velikega skoka po povpre čni dolžini gibanja pri domačih gostih, saj je ta narasla z 2,4 dneva v letu 2001 na 3,7 dni v letu 2004, ko je tudi dosegla svoj vrh. Leta 2009 je nekoliko upadla na 2,6 dneva. Pri povpre čni dolžini gibanja tujih gostov je bila krivulja enakomernejša in se je gibala med 2,05 dneva in 2,15 dneva.

112

Zanimiva je tudi primerjava po povpre čni dolžini bivanja gostov med Mariborom in Slovenijo. Že na prvi pogled vidim, da je povpre čna dolžina bivanja gostov v Sloveniji ve čja od Maribora, saj ta niha med 2,9 dneva v letu 1970, ko doseže svoj minimum, in 3,7 dni, ko doseže svoj maksimum v letih 1992, 1993 in 1994. Maribor zaostaja za ve č kot 1 dan po povpre čni dolžini bivanja gostov v primerjavi s Slovenijo vse do leta 2003, ko se razmik zmanjša za manj kot 1 dan. Vendar bo potrebno, kljub zmanjšanju razlike v povpre čni dolžini bivanja gostov med Slovenijo in Mariborom, še veliko storiti v smeri izboljšanja kakovosti turizma v Mariboru, da se bomo približali vrednostim iz Slovenije.

Vzroke takemu stanju bi lahko iskali predvsem v pretekli industrijski usmerjenosti mesta. Po 2. svetovni vojni je bil Maribor eden izmed najpomembnejših industrijskih središ č v Jugoslaviji. Veliko se je vlagalo predvsem v razvoj težke industrije, precej manj denarja so namenili za razvoj terciarnih dejavnostih in s tem tudi za razvoj turizma. Ta neusklajenost vlaganja je prišla na dan ob koncu osemdesetih let, ko je prišlo gospodarstvo v krizo in se ni bilo zmožno prestrukturirati in hitro prilagoditi na nov tržni sistem. Šele v drugi polovici devetdesetih let se je stanje za čelo izboljševati. Veliko delovne sile si je nove zaposlitve iskalo prav v terciarnem sektorju in s tem tudi v turizmu, ki je najhitreje napredoval. Velika prelomnica za razvoj turizma v Mariboru je pomenil tudi vstop Slovenije v Evropsko unijo. S tem je Maribor na široko odprl svoja vrata, za čelo pa se je tudi obmejno turisti čno sodelovanje z avstrijskim delom Štajerske, s katerim bo turizem doživel še ve čji razcvet. V prihodnje bo potrebno poleg tega, da turiste privabimo, skrbeti tudi za to, da jih dalj časa obdržimo. Prav prihajajo či evropska prestolnica kulture in zimska univerzijada, ki ju bo Maribor gostil leta 2012 in 2013, sta lahko odsko čni deski za turisti čni razcvet v mestu Maribor.

Maribor v zadnjih letih turisti čno napreduje, kar se pozna v število obiskov in preno čitvah, ki se vsako leto pove čuje. Večina turistov preno či v hotelih, kljub temu pa v mestu najdemo številne dodatne preno čitvene zmogljivosti, kot so razni penzioni, preno čiš ča, gostiš ča, in turisti čne kmetije v okolici mesta.

113

6 Evropska prestolnica kulture 2012 in zimska univerzijada 2013

6.1 Evropska prestolnica kulture 2012

Evropska prestolnica kulture je naziv, ki ga Evropska unija vsako leto dodeli enemu mestu ali ve č mestom. Tako se je že od leta 1985 predstavilo 44 mest, ki so prejele naziv Evropske prestolnice kulture in med njimi so tudi številna znana mesta, kot so Atene, Pariz, Madrid, Bruselj, ter številna druga. Naziv Evropska prestolnica kulture, ki ga bo Maribor dobil leta 2012 skupaj s portugalskim mestom Guimarães, je izrednega pomena za mesto Maribor kakor tudi za njegovo okolico. Mestna ob čina Maribor bo sodelovala še z drugimi partnerskimi ob činami t.i. Vzhodne kohezijske regije. Maribor bo tako sodeloval s partnerskimi mesti, kot so Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec, Novo mesto in Velenje. Vsako od teh mest bo imelo tako možnost predstaviti svoje konkuren čne prednosti.

Projekt Evropske kulturne prestolnice so ustanovili 13. junija 1985 na pobudo nekdanje grške ministrice za kulturo Meline Mercouri. Osnovni cilj in namen projekta je promocija bogastva evropskih kultur, izboljšati medsebojno povezovanje med Evropejci ter graditi skupno evropsko identiteto. Vse pomembnejši pa je tudi širši družbeni in gospodarski vpliv tega projekta (Vir: http://www.maribor2012.info/, dne 15. 5. 2011.).

Maribor je s petimi partnerskimi mesti zmagal na izboru, ki je potekal 31. 5. 2007, za Evropsko prestolnico kulture 2012. Od takrat dalje potekajo priprave in na črti pri snovanju programa in vzpostavljanju potrebne infrastrukture za ta kulturni projekt, ki je v dosedanji zgodovini slovenske države nesporno vsebinsko najobsežnejši in finan čno najzahtevnejši. Mestna ob čina Maribor je s predstavniki ostalih partnerskih mest prepri čal komisijo s pomo čjo projekta » Čista energija«. Koncept izhaja iz kulture kot čiste energije in pospeševalca razvoja in se navezuje na povezavo kultura = ustvarjalna energija = ekologija. Koncept Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 temelji na povezovanju in mreženju, tako vertikalno kot horizontalno. Tukaj bodo pomembne razli čne mestne, kulturne, urbanisti čne, zgodovinske, umetniške, meddržavne, medregijske, športne, festivalne in številne druge

114

povezave, ki bodo bolje približale Maribor in njegovo okolico ter celotno t. i. Vzhodno kohezijsko regijo Evropi. Namen projekta bi lahko razdelili na ve č poglavij:

povezati kreativnost, dediš čino, raziskovanje, kulturni turizem, gospodarstvo, izobraževanje, ekologijo, kar predstavlja t. i. » čisto energijo«; medregionalno in policentri čno delovanje; trajnostni razvoj regije, ki bo prinesel nova delovna mesta, dolgoro čni urbanisti čni razvoj mest in podeželja, višja gospodarsko rast, višja konkuren čnost regije; vzpodbujanje medkulturnega dialoga etni čnih manjših in verskih skupnosti; promocija evropskega kulturnega sodelovanja ter mednarodna prepoznavnost Maribora in njegovih partnerskih mest; ustvarjanje pogojev za predstavitev kulture in kulturnega življenja s pomo čjo kulturne infrastrukture in razli čnih kulturnih dogodkov tekom leta; izboljšanje in izgradnja nove turisti čne, kulturne in prometne infrastrukture; vklju čevanje vseh družbenih skupin, še posebej ranljivih, kot so starostniki, otroci, mladina, invalidi, kme čko prebivalstvo, brezposelni, brezdomci.

Slika 27: Logotip EPK 2012. (Vir: http://www.maribor2012.info/, dne 28. 3. 2011.)

Mesto Maribor in Guimarães, ki sta bila izbrana za Evropski prestolnici kulture 2012, bosta v sklopu EPK izvedla ve č skupnih projektov, v katerih bodo v ospredju mladi. V projektu Pisma sveta se bodo avtorji posvetili svetovnim problemom, medtem ko bodo pri projektu Zgodovina prihodnosti spoznavali in razkrivali svoja mesta, kulturo in pokrajino. Eden izmed skupnih projektov bo tudi projekt Slovenski teden v Guimarãesu in Portugalski teden v

115

Mariboru. Takrat bo v ospredju glasba, ki bo umeš čena v središ či obeh mest, medtem ko bo v projektu Trinajst slovenskih pesnikov in Trinajst portugalskih glasov šlo za izdajo zbirke pesmi razli čnih pesnikov. Skupni projekti niso samo na podro čju kulture, ampak tudi na športnem podro čju. Mesti bosta namre č povezani tudi preko nogometa, ki ju bo vodil Zlatko Zahovi č, ki je svojo profesionalno nogometno pot za čel prav v Guimarãesu in je bil imenovan za ambasadorja tega mesta za programe Evropske prestolnice kulture, kar bo še ena izhodiš čna to čka za skupni projekt. Dokon čen program Evropske prestolnice kulture 2012 pa naj bi bil znan v septembru (Vir: http://www.delo.si/clanek/141385, dne 17. 5. 2011.).

Finan čna konstrukcija programskega dela projekta Evropska prestolnica kulture še ni povsem dokon čna, čeprav je že podana okvirna ocena. V spodnji tabeli so podane investicije in nove pridobitve, ki bo jih mesto deležno zaradi prihajajo če Evropske prestolnice kulture 2012.

Tabela 26: Predvidene investicije in objekti v času Evropske prestolnice kulture leta 2012. (Vir: Mestna ob čina Maribor.) Rok Investicija dokon čanja Vrednost projekta (v milijonih evrov) Trg Leona Štuklja 2011 3,4 Knjižnica Rotovž 2012 21,8 (10 milijonov sofinancira MK*) Glavni trg 2012 5 Mariborski otok 2012 9,7 Nabrežje reke Drave 2012 13,5 Brv Lent Tabor 2012 2,9 Nova Umetnostna galerija Maribor 2012 znesek še ni znan Piramida 2012 1,6 Mariborski grad 2012 6,4 (3 milijone sofinancira ESRR**) Lutkovno gledališ če 2012 1,7 (1,2 milijona sofinancira ESRR**) Minoritska cerkev 2012 2,4 (1,7 milijona sofinancira ESRR**) KC Pekarna – Hladilnica 2012 0,95 (700 tiso č evrov sofinancira ESRR**) KC Pekarna – Lubadar 2012 1,5 (1,1 milijona sofinancira ESRR**) MAKS – Mariborsko kulturno središ če 2012 znesek še ni znan *MK – Ministrstvo za kulturo **ESSR – Evropski sklad za regionalni razvoj

Iz tabele lahko razberemo, da skupna vrednost investicij znaša slabih 71 milijonov evrov, kar je nekoliko manj od prvotno na črtovanih 80 milijonov investicij, ki so bile javno predstavljene v za četku leta 2009. Razloge za zmanjšanje investicij gre pripisati manjšemu številu projektov, kot je bilo sprva na črtovano. Tako so na mestni ob čini Maribor opustili projekt koncertne in festivalne dvorane ob Železniškem mostu, prenovo Slomškovega trga in

116

Trga revolucije ter še nekatere manjše projekte. Kljub temu bo prihajajo ča Evropska prestolnica kulture za Maribor pomenila velik napredek tako v razvoju kakor tudi v razpoznavnosti v Evropi.

6.2 Zimska univerzijada 2013

Mestna ob čina Maribor bo poleg Evropske prestolnice kulture gostila tudi zimsko univerzijado leta 2013. 31. 5. 2008 je bil v Bruslju s strani Mednarodne univerzitetne športne zveze FISU (International University Sports Federation) izbran Maribor, ki bo tako gostil že 26. zimsko univerzijado. Poleg mestne ob čine Maribor bo pri projektu sodelovali še partnerski ob čini Zre če in Ruše.

Izvedba univerzijade bo potekala v predvidenem terminu od 23. januarja do 2. februarja 2013. Ve čina dejavnosti bo potekalo na Pohorju. Turisti čno športni kompleks Pohorja je s svojimi severnimi in južnimi obronki, ob že promoviranih tekmah v alpskem smu čanju (Zlata lisica) in tekaškem svetovnem pokalu Rogla, odli čna podlaga za organizacijo zimske univerzijade. Poleg infrastrukture na Pohorju bo za zimsko univerzijado namenjena tudi Ledena dvorana Tabor, Ledena dvorana Radvanje in Ledena dvorana Ruše, kjer se bo odvijalo od kegljanja na ledu (curling), hitrostnega in umetnostnega drsanja do hokeja na ledu. Novost na univerzijadi bodo no čne prireditve v alpskem smu čanju, teku na smu čeh in deskanju na snegu (Vir: http://www.maribor2013.eu/, 29. 5. 2011.).

117

Slika 28: Logotip 26. zimske univerzijade 2013. (Vir: http://www.maribor2013.eu/si/za- medije/cgp/, dne 29. 5. 2011.)

Športna infrastruktura v Mariboru omogo ča nemoteno organizacijo univerzijade. Univerzitetno mesto Maribor, z dobrimi organizacijskimi skupinami in ustrezno športno infrastrukturo, izpolnjuje vse pogoje mednarodne akademske skupnosti za izpolnitev tega projekta. Poleg tega že poteka gradnja oziroma obnova nekaterih športnih objektov. Ve činoma tekem v času zimske univerzijade se bo odvijalo na Pohorju, ki bo prvi č na univerzijadi prirejalo no čne prireditve v alpskem smu čanju, teku na smu čeh in deskanju na snegu. Kje bodo potekala vsa tekmovanja, je prikazano v spodnji preglednici.

Tabela 27: Prikaz vrste in kraja tekmovanja v času zimske univerzijade v Mariboru leta 2013. (Vir: http://www.maribor2013.eu/, dne 30. 5. 2011.)

Športna disciplina Kraj tekmovanja alpsko smu čanje Mariborsko Pohorje kegljanje na ledu (curling) Ledena dvorana Ruše tek na smu čeh Mariborsko Pohorje deskanje na snegu Mariborsko Pohorje smu čarski skoki Mariborsko Pohorje biatlon Mariborsko Pohorje hokej Ledena dvorana Tabor umetnostno drsanje Ledena dvorana Radvanje hitrostno drsanje Ledena dvorana Radvanje nordijska hoja Mariborsko Pohorje

118

Tekmovalci in njihovi spremljevalci bodo v času 26. zimske univerzijade nastanjeni v univerzitetni vasi, zgrajeni ob vznožju Pohorja. To apartmajsko naselje bo nudilo vso potrebno opremo za prijetno bivanje vseh udeležencev. V sami vasi, kakor tudi v njeni okolici, bodo na razpolago še jedilnica, sobe z internetom, igralnica in razne druge stvari za boljše po čutje v času univerzijade (Vir: http://www.maribor2013.eu/, dne 30. 5. 2011.).

Projekt zimska univerzijada 2013 bo potekal pod okriljem mednarodne študentske organizacije FISU in v skupni organizaciji treh ob čin, Maribora, Ruš in Zre č, ki jih druži ambicija, da za Pohorje in mestna središ ča okoli pogorja storijo nov razvojni korak. Potrebno se bo prikazati v lepi in organizacijsko sposobni lu či ter tako pove čati razpoznavnost tako v Evropi kot tudi po svetu (Vir: http://www.susa.org/, 30. 5. 2011).

119

7 Zaklju ček

Mesto Maribor je od prve omembe kot mesto leta 1254 do danes doživel veliko sprememb v urbanisti čnem izgledu in tudi v gibanju števila prebivalstva. Najve čjih sprememb je mesto bilo deležno po izgraditvi južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom. Od takrat dalje lahko govorimo o velikem porastu števila prebivalstva, kar je povzro čilo naraš čajo če industrijske obrate, ki so se kopi čili v mestu in njegovi okolici. Vse to je dajalo Mariboru pe čat industrijskega mesta, ki je postal eden pomembnejših industrijskih centrov v Kraljevini Jugoslaviji v času med obema vojnama in kasneje v SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija) po 2. svetovni vojni. Do ve čjih sprememb je nato prišlo ponovno z osamosvojitvijo Slovenije 1991, ko je veliko število industrijskih obratov propadlo, saj se niso bili zmožni prilagoditi na tržne razmere in se niso bili sposobni prestrukturirati. Ostanek delovne sile se je ve činoma zaposlil v storitvenih dejavnostih, ki še danes imajo pozitivno rast in nas tako uvrš čajo ob bok razvitih držav.

Z razvojem samega mesta Maribor je povezan tudi razvoj turizma v mestu in njegovi neposredni okolici. Veliko število naravnih in kulturnih znamenitosti je bilo obnovljenih in urejenih v turisti čne namene. Zgrajeno je bilo tudi veliko število infrastrukturnih objektov in prometnih povezav, ki so približali mesto Maribor doma čim in tujim turistom. Razvoj samega turizma v mestu je šel skozi ve č razli čnih obdobij, ki jih bom na kratko analiziral v naslednjem poglavju.

7.1 Obdobje turisti čnega razvoja

Za četki ve čjega turističnega razvoja Maribora in njegove okolice so bili povezani z izgradnjo železniškega omrežja, zaradi katerega je mesto postalo dostopnejše in zanimivejše za širši krog turistov in popotnikov. Poleg železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom leta 1857, so imela klju čno vlogo pri pospeševanju mestnega in krajevnega turizma olepševalna in tujsko- prometna društva, ki so za čela nastajati v sedemdesetih letih 19. stoletja. Ta društva so skrbela za lepo in urejeno podobo krajev in mest ter se ukvarjala z vprašanjem tujskega prometa na

120

splošno. Tovrstna društva so se posebej ukvarjala s problemi glede turisti čne ponudbe in z nastanitvenimi možnostmi za goste.

V za četku 20. stoletja je bilo zaznati hitro turisti čno rast. Tako je število turisti čnih no čitev med letoma 1899 in 1909 naraslo z 18.508 na 31.196, kar predstavlja 69-odstotno pove čanje števila no čitev. Gostje, ki so obiskali Maribor, so lahko preno čili v raznih hotelih in gostiš čih. Najpomembnejši hoteli v Mariboru pred prvo svetovno vojno so bili hotel »Erzherog Johann«, ki je pri čel delovati že leta 1857 in se je nahajal v Grajski ulici. V hotelu so se nahajali tudi restavracija, kavarna in prostor za igranje biljarda. Drugi pomembnejši hotel je bil »Meran«, ki se je nahajal v bližini železniške postaje in je imel na voljo štirideset sodobno urejenih sob. Med pomembnejše hotele sta spadala tudi hotela »Mohr« in »Schwarzer Adler« s štiridesetimi oz. osemnajstimi urejenimi sobami za preno čitev. Poleg hotelov je bilo v mestu pred prvo svetovno vojno tudi veliko gostiln, ki so imele sobe za goste. Med pomembnejšimi so bili: »Zum Hirschen« na Tržaški cesti, »Lamm« na Partizanski cesti in »Sandwirt« v Vetrinjski ulici. Ve čina gostov je prišla za obdobje do treh dni, in sicer 77,2 %, in samo 21,7 % jih je prebivalo v mestu med 3 in 7 dnevi v letu 1899. Mesto je s svojo gostinsko in hotelsko ponudbo ter številnimi možnostmi za izlet v bližnjo okolico prispevalo k nadaljnjemu turisti čnemu razvoju mesta Maribor in njegove neposredne okolice. Vse to je leta 1914 prekinil izbruh prve svetovne vojne.

V času med vojno je turizem nekako zamrl in ponovno oživel šele po koncu vojne leta 1918, ko se je ponovno pri čel gospodarski razvoj države in vzporedno z njim tudi razvoj turizma. Tako je leta 1926 nastala najpomembnejša turisti čna organizacija na mariborskem obmo čju in sicer Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast v Mariboru. Med letoma 1932 in 1939 se je odvijala gospodarska, kulturna in zabavna prireditev Mariborski teden, ki je privabila številne doma če in tuje obiskovalce. V času med obema vojnama je bilo zgrajeno tudi nekaj infrastrukture, namenjene turistom. Predvsem je bilo pomembno odprtje kopališ ča Mariborski otok. Tako kot pred 1. svetovno vojno so tudi med obema vojnama olepševalna društva skrbela za olepšavo mesta, izboljšanje turisti čne ponudbe in za propagando mesta. V medvojnem obdobju se je to delo še okrepilo.

Število turistov v Mariboru v dvajsetih letih 20. stoletja je naraš čalo, kar je posledica gospodarske rasti in zlatega obdobja razvoja v 2. polovici dvajsetih let. Po številu turistov je doseglo vrhunec v za četku 30. letih 20. stoletja, za kar je med drugim zaslužna aktivna

121

propaganda mesta s strani Tujsko-prometne zveze v Mariboru. V naslednjih letih je zaznati ob čuten padec, za kar je kriva vsesplošna svetovna gospodarska kriza, ki je naše kraje zajela nekoliko kasneje. Tako je bilo leta 1934 samo 24101 turistov, za razliko od leta 1931, ko jih je bilo kar 37513. Po umiritvi gospodarske krize je nastopilo ponovno obdobje rasti in s tem povezano tudi število turistov, ki se je v letu 1938 povzpelo na 27917. Turisti čni razvoj je ponovno prekinila 2. svetovno vojna, ki je izbruhnila 6. 6. 1941 tudi na našem ozemlju.

Prva leta po vojni so bila namenjena obnovi, saj je bilo mesto popolnoma uni čeno od bombardiranja. Veliko kapitala se je tudi namenilo za izgradnjo težke industrije, ki je v času po vojni predstavljala državno prioriteto in tako se je veliko manj vlagalo v sam turisti čni razvoj mesta. Stvari so se za čnele izboljševati šele v šestdesetih letih s prihodom bolj liberalisti čne politi čne struje v Sloveniji. Tako so leta 1959 zgradili pohorsko vzpenja čo, ki je povezovala vznožje Pohorja z vrhom na Belviju. Tudi pri nastanitvenih zmogljivostih je prišlo do nekaterih sprememb. Leta 1963 so namre č zgradili hotel Slavija in tako še pove čali kapaciteto turisti čnih sob in ležiš č. Urejen in moderniziran je bil prav tako tudi hotel Orel, ki je tudi pove čal kapaciteto svojih sob in ležiš č. Tako je vse do leta 1991 zaznati naraš čanje števila turistov, od katerih so prevladovali doma či turisti, v katere smo tudi prištevali goste s Hrvaške, iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne gore in Makedonije, saj smo v obdobju med 1945 in 1991 živeli v skupni državi Jugoslaviji.

Ponovni padec turisti čnega obiska je zaznati leta 1991, ko se je Slovenija osamosvojila od Jugoslavije. Takrat se je število no čitev turistov zmanjšalo s 95.369 leta 1991 na 39.873 leta 1995. To pomeni, da se je v petih letih število no čitev ve č kot prepolovilo. Naraš čati je za čelo število brezposelnih, ki so zaradi propadlih industrijskih obratov iskali nove zaposlitvene možnosti. Zaradi krize v industriji je nato postopoma za čel naraš čati terciarni sektor, ki je zaposloval vse ve č ljudi in tako omogo čil ponovni razvoj. Naraš čalo ni samo zaposlenih ljudi v storitvenih dejavnostih, ampak tudi število gostov in preno čitve turistov. Po letu 1995 se je število no čitev turistov pove čalo z 39.873 leta 1995 na 153.557 leta 2009. Najve čje število preno čitev so turisti zabeležili v hotelih. Med najpomembnejše hotele v Mariboru, ki so zabeležili najve čje število preno čitev, sodijo hotel Habakuk z 205 ležiš či, hotel Piramida s 166 ležiš či, hotel Orel s 117 in hotel Arena s 115 ležiš či. Vse pomembnejši pa so tudi novejši hoteli, kot so hotel Betnava s 82 ležiš či, hotel UNI s 86 ležiš či in hotel Draš s 54 ležiš či. Med pomembnejše dopolnilne preno čitvene objekte pa sodijo preno čiš če Pohorska kavarna z 28

122

ležiš či, gostiš če Budja s 27 ležiš či, gostiš če pri Janezu s 26 ležiš či, gostiš če Sobo čan s 25 ležiš či, gostiš če Mlada lipa z 22 ležiš či in preno čiš če Vila Mara s 16 ležiš či.

V za četku 21. stoletja je zaznaven izjemen vzpon turizma v Mariboru, veliko pa je k temu pripomogel vstop Slovenije v Evropsko unijo, s pomočjo katerega si je Maribor na široko odprl vrata v Evropo. Veliko se je za čelo vlagati tudi v izgradnjo in obnovo obstoje če turisti čne infrastrukture. Predvsem pomembna za mestno ob čino Maribor njegovo okolico bosta v prihodnje dva velika projekta: Prestolnica kulture 2012 in zimska univerzijada 2013, ki bosta še dodatno pospešila razvoj turizma in infrastrukture.

7.2 SWOT analiza

SWOT analiza je pripomo ček, ki nam na preprost na čin pomaga opredeliti mo čne in šibke to čke ter priložnosti in nevarnosti. Pomaga nam u činkovito opravljati našo turisti čno ponudbo (obvladovati in zmanjšati slabosti, krepiti mo čne strani, izkoriš čati priložnosti in zagotavljati ustrezno in pravo časno odzivnost na nevarnosti). V obzir je potrebno vzeti, da gre pri tej metodi za subjektivno analizo. S – Strenghts (mo č, prednost) W – Weaknesses (slabosti) O – Opportunities (priložnosti) T – Threats (nevarnosti)

7.2.1 Prednosti (Strenghts)

• Dober geostrateški položaj (Maribor je center Štajerske in se nahaja v bližini meje z Avstrijo. Tu potekata izredno pomembna X. in V. paneevropska koridorja, ki povezujeta severni del Evrope z jugovzhodnim delom ter zahodni del Evrope z vzhodnim delom.)

• Pestra pokrajina (Rodovitna zemlja se razprostira na ravninah Dravskega polja in pobo čjih, kjer uspevajo vinogradi in sadovnjaki. Veliko število gostov privabi neokrnjena narava in čisti potoki na Pohorju, kjer se nahajajo tudi številne sprehajalne poti.)

123

• Zgodovinska in kulturna dediš čina (Številni sakralni spomeniki, znamenitosti, zgodovinsko pomembne stavbe in trgi dajejo mestu prav poseben pe čat zgodovinskega in kulturnega mesta v središ ču Štajerske.)

• Izobraževalne ustanove (V Mariboru se nahajajo številne osnovne in srednje šole ter višji in visokošolski programi. Mesto je tudi sedež univerze, pod okrilje katere spadajo številne razli čne fakultete, ki se nahajajo po celotnem obmo čju Maribora.)

• Dobro razvita turisti čna superstruktura in infrastruktura s številnimi preno čitvenimi objekti razli čnih kategorij

• Športnorekreativni pogoji (Razvita je športnorekreacijska infrastruktura s številnimi dvoranami in športnimi centri. Tukaj se nahaja še bližina Pohorja, kjer se nahajajo številne naprave namenjene prav športnorekreacijskim dejavnostim.)

• Razli čne organizacije (Maribor ima številna turisti čna društva in druge organizacije.)

7.2.2 Slabosti (Weaknesses)

• Slabše razvita železniški in letalski promet

• Slaba promocija in informiranost (Za uspešno promoviranost turizma se morajo pripraviti ustrezna promocijska gradiva. Razlaganje in opisovanje razli čnih znamenitosti moramo posredovati na ve č razli čnih na činov, in sicer preko razli čnih turisti čno informacijskih centrov, s promocijskih gradivom in storitvami ter v današnjem času vse bolj pomembnim medmrežjem, ki postaja vse bolj enostavno dostopno sredstvo za obveš čanje.)

• Pomanjkanje strokovnega znanja in vlaganja v turizem (Še vedno je prevelik vpliv preteklosti in prisotnosti industrijskega mesta. Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da jim razvoj turizma lahko prinese nova delovna mesta, trajnostni razvoj mesta in celotne regije in mednarodno prepoznavnost Maribora.)

124

• Premajhna gostinska ponudba tradicionalnih slovenskih jedi

• Premalo specializiranih turisti čnih agencij (Predvsem za promocijo in širjenje kulturnega turizma v Mariboru je velika slabost. Premalo je organiziranih raznih koncertov in popularnih prireditev, ki bi oživeli dogajanje v samem mestu.)

7.2.3 Priložnosti (Opportunities)

• Bogata in raznolika kulturna in zgodovinska ponudba

• Črpanje sredstev iz EU skladov (Potrebno je izkoristiti čim ve č virov financiranja iz evropskih skladov za razne projekte in s tem priti do lažje realizacije razli čnih projektov.)

• Evropska prestolnica kulture 2012 (S tem projektom bodo ob čina in njena partnerska mesta bila deležna novega razvoja, saj bo projekt prinesel nova delovna mesta, boljšo prepoznavnost v Evropi, številne kulturne dogodke. Tudi s stališ ča ekonomskega stanja bo prinesel ta projekt nova sredstva v ob činsko blagajno, saj bo privabil številne tako doma če kot tuje turiste.)

• Zimska univerzijada 2013 (S tem projektom bo ob čina Maribor skupaj s partnerskima ob činama Ruše in Zre če organizirala zimsko univerzijado. Dogodek bo izjemna priložnost za obnovo starih in izgradnjo novih objektov, ki bodo privabili številne športnike z vseh koncev sveta in s tem pripomogli k ve čji razpoznavnosti samega mesta.)

• Dvig kakovosti in pestrosti ponudbe

7.2.4 Nevarnosti (Threats)

• Premalo črpanje denarja iz evropskih skladov

• Pove čanje pritiska na okolje zaradi razvoja množi čnega turizma (Pove čanje pritiska na podtalnico, pove čanje odpadkov in porabe vode.)

125

• Premajhno zavedanje prebivalstva o pomenu turizma

• Konkurenca iz Avstrije s pestro turisti čno ponudbo (Zaradi pestrejše ponudbe in boljše promocije se turisti odlo čijo za obisk drugih turisti čnih krajev.)

Mesto Maribor je šlo v turisti čnem razvoju skozi razli čna obdobja vzponov in padcev. V zadnjih letih v Mariboru vedno ve čji pomen dobiva turizem, kar se pozna tudi na številu gostov in no čitev, tako doma čih kakor tudi tujih gostov. V mestu se predvsem uveljavljajo trije tipi turizma, in sicer mestni, kulturni in športni. V Mariboru velja mestni turizem za enega klju čnih razvojev turizma, saj ima bogato zgodovino, heterogeno in raznoliko mestno središ če ter razne kulturne in zgodovinske objekte. Privlačne zgodovinske znamenitosti, izjemna arhitektura, bogata vinska kultura, izvrstni kulturni dogodki pa tudi tradicionalni sloves odprte in gostoljubne kulture Maribor čanov vplivajo na razvoj kulturnega turizma v Mariboru. Žal ima mestni turizem vse ve čji zna čaj izletniškega turizma (enodnevni obiskovalci). Mesto za ve č dni zadrži le malo obiskovalcev, kar je razvidno tudi iz povpre čne dolžine bivanja gostov. Vedno ve čjo vlogo v Mariboru pa dobiva športni turizem, ki se mu namenja v zadnjem času veliko kapitala za izgradnjo novih objektov in infrastrukture, ki jih mesto potrebuje za razli čne športne prireditve, dogodke ter za organiziranje 26. zimske univerzijade leta 2013.

126

8 Literatura in viri

8.1 Literatura

1. Adami č, M., Kladnik, D., Orožen, M., Perko, D. (1998), Geografski atlas Slovenije. Ljubljana: DZS.

2. Areh, M., Teržan, J. (1967), Turizem na Pohorju. Maribor: TD Turistbiro Pohorje.

3. Belec, B., Dopp, W., Dongus, H., Drozg, V., Horvat, U., Leib, J., Mertins, G., Munzer, L., Pak, M., Slavec, A., Žiberna, I. (1994), Maribor – Marburg: prispevki k geografiji prijateljskih mest v Sloveniji in Nem čiji. Maribor: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru.

4. Curk, J. (1991), Trgi in mesta na slovenskem Štajerskem: urbanogradbeni oris do za četka 20. stoletja. Maribor: Obzorja.

5. Cvirn, J. (2006), Studia Historica Slovenica: Oris zgodovine Maribora 1750–1850. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

6. Čuček, F. (2006), Studia Historica Slovenica: Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor med letoma 1750 in 1918. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

7. Drozg, V. (2007), Geografija naselij. Študijsko gradivo. Maribor: Filozofska fakulteta Maribor. Oddelek za geografijo.

8. Drozg, V. (2006), Revija za geografijo: Regijsko mesto Maribor. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

9. Horvat, U. (2000), Razvoj in u činki turizma v Rogaški Slatini. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU.

127

10. Horvat, U. (2006), Revija za geografijo: Razvoj prebivalstva v mestu Maribor v obdobju med letoma 1981 in 2002. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

11. Horvat, U. (2007), Revija za geografijo: Starostna sestava Maribora. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

12. Jerši č, M. (1985), Turisti čna geografija. Ljubljana.

13. Jerši č, M. (1985), Vpliv turizma na zaposlitveno strukturo slovenskih turisti čnih krajev. Dela 8. Ljubljana.

14. Jerši č, M. (1990), Osnove turizma. Ljubljana.

15. Krajevni leksikon Slovenije. DZS: Ljubljana, 1995.

16. Leskovec, A. (1991), Razvoj gospodarstva v Mariboru 1752–1941. Maribor: Založba Obzorja.

17. Lorber, L. (2006), Revija za geografijo: Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

18. Janša, O. (1968), Turisti čni vestnik: Zgodovina turizma na Slovenskem. Ljubljana: Turisti čna zveza Slovenije.

19. Kasjak, M. (2005), Kulturni turizem v Mariboru. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

20. Kruši č, M. (1995), Slovenija: Turisti čni vodnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.

21. Marolt, J. (2006), Studia Historica Slovenica: Podro čje Maribora v arheoloških obdobjih in anti čni dobi. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

22. Mlinari č, J. (2006), Studia Historica Slovenica: Maribor od prve omembe kot mesto (1254) do leta 1500. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

128

23. Ne čak, D., Repe, B. (2003), Oris sodobne ob če in slovenske zgodovine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta, oddelek za zgodovino.

24. Poto čnik, D. (2003), Studia Historica Slovenica: Kulturno dogajanje v Mariboru v letih med 1918–1941. Maribor: Zgodovinsko društvo dr. Franca Kova čiča v Mariboru.

25. Radovanovi č, S., Pivka, J. (2004), Čudovita Maribor in Pohorje. Maribor: Založba Kapital.

26. Radovanovi č, S. Tomaži č, D. (2007), Vodnik po Mariboru. Maribor: Založba Kapital.

27. Stražišnik. K. (2005), Posebnosti in trg športnega turizma. Maribor: Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. Šela. B. (2004), Pomen V. in X. panaevropskega koridorja za železniški transportni sistem Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Poslovna logistika.

29. Tujsko-prometna zveza. Tujsko-prometna zveza – Putnik: Maribor, 1932.

30. Vuk, N. (2010), Razvoj turizma na spodnjem Štajerskem v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno s poudarkom na mariborskem in ptujskem obmo čju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta.

31. Zagorš čak. V. (2009), Razvoj turizma v Mariboru med obema vojnama. Maribor: Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta.

32. Zakrajšek, E. (1961), Turisti čni vestnik: Hotel »Slavija« v Mariboru. Ljubljana: Turisti čna zveza Slovenije.

33. Zavrnik, B. (1997), Turisti čno društvo: 120 let turisti čnega društva v Mariboru. Maribor.

34. Zorko, D. (1999), Uvod v turizem. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

129

35. Žiberna, I. (1996), Mestna klima Maribora. Doktorska disertacija. Ljubljana.

36. Žiberna, I. (1988), Prispevki h geomorfologiji severovzhodne Slovenije. Seminarska naloga. Maribor.

8.2 Viri

1. Mestna ob čina Maribor. Pridobljeno 18.3.2011, http://www.maribor.si/.

2. Slovenski turizem. Pridobljeno 14. 4. 2011, http://www.slovenia.info/.

3. Turisti čna zveza Slovenije. Pridobljeno 18. 4. 2011, http://www.turisticna-zveza.si/.

4. Statisti čni urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. 3. 2011, http://www.stat.si/.

5. Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 18. 3. 2011, http://www.arso.gov.si/.

6. Maribor turizem. Pridobljeno 29. 3. 2011, http://www.maribor-tourism.si/.

7. Mariborsko Pohorje. Pridobljeno 19. 4. 2011, http://www.pohorje.org/.

8. Aerodrom Maribor. Pridobljeno 15. 4. 2011, http://www.maribor-airport.si/.

9. Turisti čno društvo Maribor. Pridobljeno 5. 4. 2011, http://www.td-maribor.com/.

10. Festival Lent. Pridobljeno 26. 4. 2011, http://www.festival-lent.si/.

11. Festival Boršnikovo sre čanje. Pridobljeno 27. 4. 2011, http://www.borstnikovo.si/.

12. Festival Maribor. Pridobljeno 22. 4. 2011, http://www.festivalmaribor.si/.

130

13. Maribor vodnik po mestu. Pridobljeno 10. 4. 2011, http://maribor.uni-mb.si/.

14. Športni objekti Maribor. Pridobljeno 5. 5. 2011, http://www.sportni-objekti-maribor.si/.

15. Zlata lisica. Pridobljeno 8. 5. 2011, http://www.zlatalisica.si/.

16. Evropska prestolnica kulture. Pridobljeno 12. 5. 2011, http://www.maribor2012.info/.

17. Zimska univerzijada Maribor. Pridobljeno 14. 5. 2011, http://www.maribor2013.eu/.

18. Slovenska univerzitetna športna zveza. Pridobljeno 14. 5. 2011, http://www.susa.org/.

131

9 Priloga

9.1 Seznam tabel

Tabela 1: Primerjava klimatskih zna čilnosti med Mariborom in Mursko Soboto v obdobju med 1990 in 2010...... 6 Tabela 2: Odstotek prebivalstva po narodnosti v Mariboru v razli čnih obdobjih...... 11 Tabela 3: Gibanje števila prebivalstva med letoma 1770 in 2009...... 14 Tabela 4: Naravno gibanje prebivalstva...... 15 Tabela 5: Delež prebivalstva v osnovnih starostnih skupinah v ve čjih mestih v Sloveniji v letih 1981, 1991, 2002 in 2011...... 16 Tabela 6: Glavni motivi turistov za potovanje v mesto...... 26 Tabela 7: Število no čitev gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909 glede na izvor gostov. .... 59 Tabela 8: Imena in naslovi preno čitvenih objektov v Mariboru pred prvo svetovno vojno. .. 60 Tabela 9: Imena in naslovi gostinskih objektov v Mariboru pred prvo svetovno vojno...... 60 Tabela 10: Povpre čna dolžina gibanja gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909...... 61 Tabela 11: Narodna sestava prebivalstva v Mariboru v letih 1910, 1921 in 1931...... 63 Tabela 12: Število turistov v Mariboru po posameznih državah v času med obema vojnama...... 64 Tabela 13: Obisk tujih in doma čih gostov leta 1938...... 66 Tabela 14: Število sob po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 73 Tabela 15: Število ležiš č po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 76 Tabela 16: Hoteli v Mariboru...... 78 Tabela 17: Preno čiš ča v Mariboru...... 78 Tabela 18: Gostiš ča v Mariboru...... 79 Tabela 19: Prihodi turistov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 82 Tabela 20: Preno čitve turistov po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 90 Tabela 21: Število preno čitev po mesecih v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 97

132

Tabela 22: Število gostov in no čitev po državni pripadnosti v letih 1960, 1970, 1980, 1990, 2000 in 2009...... 101 Tabela 23: Razmerje v preno čitvah med doma či in tujimi gosti ter gosti iz bivše Jugoslavije...... 105 Tabela 24: Povpre čna dolžina bivanja turistov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 106 Tabela 25: Razmerje med Mariborom in Slovenijo po povpre čni dolžini bivanja gostov med letoma 1971 in 2009...... 111 Tabela 26: Predvidene investicije in objekti v času Evropske prestolnice kulture leta 2012...... 116 Tabela 27: Prikaz vrste in kraja tekmovanja v času zimske univerzijade v Mariboru leta 2013...... 118

9.2 Seznam grafikonov

Grafikon 1: Klimogram Maribora v obdobju 1990–2010...... 7 Grafikon 2: Odstotek med nemškim in slovenskim prebivalstvom v Mariboru v letih 1880, 1890, 1900, 1910, 1921 in 1931...... 11 Grafikon 3: Gibanje števila prebivalstva...... 14 Grafikon 4: Rodnost, umrljivost in naravni prirastek med letoma 1961 in 2009...... 15 Grafikon 5: Starostna piramida mesta Maribor leta 2011...... 17 Grafikon 6 : Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah v ob čini Maribor leta 2002...... 21 Grafikon 7: Delovno aktivno prebivalstvo po spolu v ob čini Maribor leta 2002...... 22 Grafikon 8: Število no čitev gostov po razli čnih krajih v Mariboru v letih 1899 in 1909...... 59 Grafikon 9: Povpre čna dolžina gibanja gostov v Mariboru v letih 1899 in 1909...... 61 Grafikon 10: Narodna sestava prebivalstva v Mariboru v letih 1910, 1921 in 1931...... 63 Grafikon 11: Število turistov po posameznih držav v letih 1926, 1931, 1934 in 1938...... 65 Grafikon 12: Primerjava med mesti Maribor, Celje in Ptuj po obisku doma čih in tujih gostov v letu 1938...... 66 Grafikon 13: Število sob po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 74 Grafikon 14: Število ležiš č po vrstah nastanitvenih objektov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 77

133

Grafikon 15: Razmerje med številom sob in ležiš č po nastanitvenih objektih v obdobju 1971– 2009...... 80 Grafikon 16: Število preno čitev doma čih gostov po mesecih v Mariboru za leta 1971, 1981, 1991, 2001 in 2009...... 100 Grafikon 17: Število preno čitev tujih gostov po mesecih v Mariboru za leto 1971, 1981, 1991, 2001 in 2009...... 100 Grafikon 18: No čitve turistov po državah v Mariboru v letih 1970, 1990 in 2009...... 104 Grafikon 19: Število no čitev doma čih, tujih gostov in gostov iz drugih republik bivše Jugoslavije v Mariboru...... 105 Grafikon 20: Razmerje med osnovnimi in dopolnilnimi objekti po povpre čni dobi bivanja gostov v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 110 Grafikon 21: Razmerje med doma čimi in tujimi gosti po povpre čni dolžini bivanja v Mariboru med letoma 1971 in 2009...... 111 Grafikon 22: Razmerje med Mariborom in Slovenijo po povpre čni dolžini bivanja gostov med letoma 1971 in 2009...... 112

9.3 Seznam kart

Karta 1: Zemlevid Maribora z lokacijo turisti čnih to čk in objektov...... 81

9.4 Seznam slik

Slika 1: Zemljevid Maribora...... 4 Slika 2: Gradnja železniškega mostu v Mariboru leta 1866...... 9 Slika 3: V. in X. koridor...... 10 Slika 4: Lent je skozi celotno zgodovino predstavljal pomembni del mesta...... 24 Slika 5: Mariborski grad...... 29 Slika 6: Sodni stolp...... 30 Slika 7: Vodni stolp...... 31 Slika 8: Glavni trg s Kužnim znamenjem...... 32 Slika 9: Grajski trg...... 33 Slika 10: Slomškov trg s Stolno cerkvijo...... 34

134

Slika 11: Spomenik NOB na Trgu svobode...... 35 Slika 12: Hiša Stare trte s Staro trto...... 36 Slika 13: Pokrajinski arhiv in Alojzijeva cerkev na desni strani slike...... 37 Slika 14: Narodni doma Maribor...... 39 Slika 15: Festival Lent z ognjemetom...... 41 Slika 16: Festival Stare trte...... 43 Slika 17: Dvorana Tabor levo in Ledena dvorana desno na sliki...... 46 Slika 18: Stadion Ljudski vrt...... 48 Slika 19: Mariborsko Pohorje...... 49 Slika 20: Mestni park s promenado...... 51 Slika 21: Mariborski otok s kopališ čem...... 52 Slika 22: Zlata lisica, svetovni pokal v alpskem smu čanju...... 53 Slika 23: Trije ribniki v mestnem parku, razglednica, poslana leta 1912...... 58 Slika 24: Grajski trg in hotel Orel med obema vojnama...... 67 Slika 25: Pohorska vzpenja ča po izgradnji...... 70 Slika 26: Hotel Slavija v gradnji leta 1961...... 72 Slika 27: Logotip EPK 2012...... 115 Slika 28: Logotip 26. zimske univerzijade 2013...... 118

135