LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 24. september 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 17 cena 1 eur

Odprtje športnega parka v Polju ob Sotli

V Kunšperku gostili državno elito v trapu

Osti jarej na gradu Podsreda

24. september 2009 | OKo | 1 PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI GELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI UREDITEV NARAVNIH NOHTOV NAIL ART POSLIKAVA PRODAJA IZDELKOV ZA NEGO NOHTOV PRODAJA ROČNO IZDELANEGA NAKITA PRODAJA DARILNIH BONOV

Poraba: 4,2–6,5 l/100 km; emisija CO2: 110–154 g/km. www.ford.si

Nova Ford Fiesta z motorjem 1.25 60 kW (82 KM) poleg klimatske naprave, ABS, električnih stekel in električno nastavljivih zunanjih ogledal, ponuja tudi CD/MP3 radio s priključkom za zunanjo avdio napravo in Sledite novemu trendu se ponaša z inovativnim sistemom EasyFuel za preprečevanje dolivanja napačnega goriva. Nova Fiesta je trend.

Ford Fiesta že od 10.710 € Nova FordFiesta

www.novafordfiesta.si

Jagodič Edo s.p. Grliče 10, 3241 Podplat AVTO EDO tel.: 03 58 24 298

2 | OKo | 24. september 2009 Zmagovalci tako ali drugače V minulih dneh je zagotovo bila v ospredju košarka. Večina Slovencev je navdušeno spremljala igro naših košarkarjev, ki so na koncu sicer pristali na nehvaležnem četrtem mestu, vendar vseeno dosegli zgodovinski uspeh. Prav zanimivo je bilo spremljati pogovore o košarki, ra- zne komentarje na forumih, še najbolj za- nimivo pa je bilo takrat, ko so se odvijale tekme, poslušati, kaj se dogaja. Največji navdušenci so se namreč zbrali v gostilnah in tam navijali. Tako nekaterim sploh ni bilo potrebno gledati tekme, saj so že po glaso- vih izvedeli, kaj se dogaja na parketu. Tudi sama sem bila bolj med poslušalci in tistimi, ki pogledali le končni rezultat, saj se mi zdi- jo take tekme preveč napete, da bi si jih v celoti ogledala. Petkova tekma je prine- sla neizmerno veselje, potem pa je sobota nekaj tega veselja razblinila, še kanček ga je odnesla nedeljska tekma … Najvažnejše pa je, da smo Slovenci, zahtevni kot smo, z igro naših košarkarjev vseeno zelo zado- voljni. Prevečkrat se nam namreč zgodi, da športnike, ko so uspešni, kujemo v zvez- de, ko pa njihov uspeh usahne, nanje hitro pozabimo ali celo izrečemo kakšno pikro na njihov neuspeh. Vendar roko na srce, zaradi slovenskih športnikov smo se skupaj že velikokrat veselili. Ker pa danes potujem v Cardiff in bom jutri priča razglasitvi tekmovanja Entente Flora- le za najlepše evropsko mesto in vas, so se- veda moje misli osredotočene na jutrišnje dogajanje. Le kaj so sklenili strogi evropski sodniki? So našemu Olimju dodelili najvišje število točk? Lagala bi, če bi rekla, da si tega ne želim. Seveda si vsak, ki tekmuje, želi biti najboljši in v to svo- jo željo vloži tudi veliko dela in truda. Vsi tisti, ki so poskrbeli, da je Olimje na dan, ko so ga ocenjevali evropski sodniki, blestelo v vsej svoji lepoti, pa so zame že danes zmagoval- ci. Zmagovalci seveda tudi zato, ker poskrbijo, da je Olimje prav vsak dan v letu čudovito. In ko bom prišla domov, obljubim, da se odpravim na spre- hod v Olimje in tako kot že mnogokrat doslej ugotovim, da je povsod lepo, a doma najlepše ter da vedno rada kam grem, a še raje se vrnem nazaj domov.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 USPEŠNE PREDSTAVITVE NA MOS-u 8 NAJBOLJŠO JUHO SKUHALE NAŠE KUHARICE 11 NOV BIVAK LOVSKE DRUŽINE PODČETRTEK 13 ZDRUŽENI GLASOVI NA SVETIH GORAH 22 KOZJANSKI FOLKLORISTI V SRBIJI 29 NOGOMETAŠI V SPOMIN MIHI JAZBECU

Na naslovnici: Gustav Abram, Gregor Bevc in Oskar Abram Fotografija:OKo

24. september 2009 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Turizem je naša priložnost

Občine Obsotelja in Kozjanskega, Šmarje pri Jelšah, Roga- ška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje, so se že tretje leto ob koordinaciji Razvojne agencije (RA) Sotla prepoznavno in za območje značilno predstavile na skupnem razstavnem prostoru na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju.

Predstavitev Kozjanskega parka je bila v prvi vrsti namenjena promociji Praznika kozjanskega jabolka.

turizma na območju Obsotelja in Kozjanskega.« Turistično ponudbo so vsakodnevno predstavljale posame- zne občine. Prvi dan se je predstavlja občina Kozje. Zaigrali so Rajglovi harmonikaši, manjkale niso dobrote društva kmetic Ajda, mimoidoče pa je najbolj pritegnila ponudba ekološke kme- tije Zakošek, ki je tokrat v svoji ponudbi izpostavila predvsem Prvi dan so obiskovalce sejma navdušile drnulove dobrote, ki so jih pri- vse tisto, kar se da narediti iz drnul. Sobota je bila namenje- pravili na ekološki kmetiji Zakošek. na pestri ponudbi turističnega območja občine Podčetrtek. Na sejmu, ki že nekaj let velja za nekakšno stičišče novosti S svojo ponudbo so se predstavljale Terme Olimia, Turizem in priložnosti, se je območno partnerstvo Obsotelja in Koz- Podčetrtek je poskrbel, da niso manjkale jelenove klobase, janskega letos prvič predstavilo v okviru skupnega nastopa Amonovo in županovo vino, olimska čokolada, Halerjevo Savinjske statistične regije, znotraj nje pa je sodelovalo 31 pivo in patrove kapljice, vse skupaj pa s svojimi dobrotami občin tega območja. Ideja, ki temelji na načelu, da s sode- obogatile še dobrote društva kmetic Ajda, svoj del pa je lovanjem lahko še bolj popestrijo ponudbo in na trgu ponu- prispeval tudi rezbar Marko Kostanjšek. Le-ta je rezbaril tudi dijo več, je letos še posebej pomembna, saj se na območju zadnji dan sejma v okviru predstavitve Kozjanskega parka. že nekaj časa kažejo zametki sodelovanja, ki potrjujejo, da V prvi vrsti je bila njihova predstavitev namenjena promo- se lahko turizem uspešno trži le kot celovita destinacija. Na ciji bližajočega se Praznika kozjanskega jabolka. Sejemsko MOS-u so tako posebno pozornost namenili predstavitvi dogajanje pa ni minilo brez folkloristov iz Kozjega, ki so se v uspešnega skupnega projekta, ki so ga občine območja nedeljo predstavili na glavnem odru, v goste povabili še Rifl skupaj z RA Sotla pripravljale prejšnje leto, Turizem v sožitju godce iz Mestinja ter poželi številne aplavze. (OKo) z naravo, znotraj katerega so bili oblikovani integralni tu- ristični produkti za organizirane skupine izletnikov in šolsko mladino. Prav v mesecu septembru se je začelo tudi nada- ljevanje omenjenega projekta, in sicer njegova promoci- ja. Bojana Žaberl, direktorica RA Sotla, meni, da je skupna predstavitev vsekakor pomembna in kot takšna tudi korak naprej k skupni promociji območja. »Izkušnje preteklih let (uspešno izvedeni projekti) so pokazale, da je pogoj razvoja turizma sodelovanje tako javnega (občine, zavodi s podro- čja turizma), gospodarskega (turistično gospodarstvo) in civilnega sektorja (društva, posamezniki). Dokaz je uspešno delovanje LAS, skupne predstavitve, na sejmu predstavljen projekt Turizem v sožitju z naravo in njegov model trženja, ki pomeni pričetek organiziranega dela na področju razvoja Folkloristi iz Kozjega so nastopili kar na glavnem odru. Jutri razglasitev rezulta- tov Entente Florale 2009 Danes v Veliko Britanijo, v mesto Cardiff potujejo predstav- niki občine Podčetrtek na razglasitev rezultatov Entente Florale 2009. Letos se za laskavi naziv najlepše urejenega evropskega mesta in kraja Entente Florale Europe 2009 po- tegujeta Kamnik v kategoriji mest in Olimje v kategoriji manj- ših krajev. Mednarodna komisija je urejenost, vegetacijo in krajinsko podobo, okolje – ekologijo, turizem ter vpetost v lokalno življenje v Olimju ocenjevala 11. julija. Prvi vtisi ko- misije so bili navdušujoči, kakšne pa so bile njihove ocene, Mednarodni sodniki so bili nad Olimjem navdušeni, kakšna pa je bila bomo izvedeli na jutrišnji slavnostni podelitvi. (OKo) njihova ocena, bomo izvedeli na jutrišnji razglasitvi v Cardiffu.

4 | OKo | 24. september 2009 AKTUALNO LOKALNO Naselje Škofja gora bo dobilo vodovod Podjetje Nivo d.d. Celje je z občino Podče- trtek letos podpisalo že drugo pogodbo o izvajanju del. Tokrat gre za izgradnjo vodo- vodnega cevovoda v naselju Škofja gora.

Svetovalec direktorja podjetja Nivo Goran Lubej je ob podpisu pogodbe povedal, da so v podjetju veseli, ker je podpisana že druga pogodba o izvajanju del v občini Pod- četrtek in da so dela, povezana s prvo investicijo, ureditvi- jo ceste LC 317050 Podčetrtek–Sodna vas, že pravzaprav končana. Držali so se dogovorjenih rokov in dogovorjenih stroškov in tudi tehnični pregled je pokazal, da so bila dela dobro opravljena. Vrednost investicije vodovodnega cevovoda v naselju Ško- fja gora je približno 300 tisoč evrov, z deli pa morajo končati v roku enega leta, je povedal predstavnik podjetja Goran Lubej. Župan Peter Misja pa je po podpisu povedal, da so se že nekaj let trudili, da bi prišlo do izgradnje vodovodnega cevovoda v naselju Škofja gora. Lani jim je končno uspelo z ministrstvom za okolje in prostor podpisati pogodbo o sofi- nanciranju. Pridobili so ustrezna gradbena dovoljenja in bili uspešni na razpisu. Vse skupaj pa pomeni, da bo v naselju Škofja gora vodovod dobilo 25 hiš. Le-te so se zgradile v zadnjih letih. Po besedah župana je to je zadnji vodovod, ki se gradi. Trenutno pa potekajo obnovitvena dela na vodo- vodu Sela, pripravlja pa se še projektna dokumentacija za Goran Lubej iz podjetja Nivo Celje in župan Peter Misja sta si po podpisu vodovod v naselju Slivje. (Z. I.) pogodbe takole zadovoljno segla v roke.

še, da računi niso bili poravnani preko transakcijskega računa. Srečko Gobec je sicer dostavil kompenzacijske račune v vre- Nepravilnosti pri dnosti 5.500 evrov, s katerimi so se pokrivali stroški, vendar tudi ti niso bili poknjiženi. Iz njih pa je bilo razvidno, da je KS Pristava poslovanju KS pri Mestinju v letu 2008 porabila skoraj 20 % sredstev za hrano in pijačo v trgovini Trgo Center, ostalo pa za nabavo gradbe- nega materiala in gramoza. Nadzorni odbor je zato predlagal, Pristava pri Mestinju da se zaradi izpada velikega dela stroškov in prihodkov pripra- vi nov zaključni račun KS Pristava pri Mestinju. Nadzorni svet je Nadzorni svet (NO) občine Podčetrtek, ki mu še ugotovil, da se v delovanju omenjene KS preveč pogosto pojavljajo računi za hrano in pijačo. Vključno z nepoknjiženi- predseduje Tatjana Šelekar, je v okviru letne- mi sredstvi gre za kar 16 % reprezentance v celotnih stroških. ga plana opravil nadzor nad poslovanjem Šelekarjeva je med drugim omenila še nepriložene naročilni- ce k računom, zaradi česar prihaja do napak pri evidentiranju KS Pristava pri Mestinju in ugotovil številne stroškovnih mest, in različne zneske, ki se pojavljajo pri plačilu pomanjkljivosti. najemnine za grobove. Po poročilu predsednice NO občine Podčetrtek so občinski Nadzor je bil opravljen na podlagi letnega plana nadzornega svetniki burno razpravljali o poročilu in bili mnenja, da je v pri- sveta občine Podčetrtek, je na zadnji seji sveta občine Podče- meru KS Pristava pri Mestinju potrebno takoj ukrepati. Sklenili trtek povedala predsednica NO Tatjana Šelekar. Pripravili so so, da župan Peter Misja s predsednikom KS Pristava pri Mesti- končno poročilo o poteku nadzora KS Pristava pri Mestinju, ki nju Srečkom Gobcem najprej opravi razgovor in mu predlaga, ga je Šelekarjeva svetnikom občine Podčetrtek tudi predstavi- da z mesta predsednika krajevne skupnosti odstopi. V primeru, la. Ugotovili so številne pomanjkljivosti pri poslovanju KS, pred- da Gobec tega ne bo storil, občinski svetniki zahtevajo, da se vsem kar se tiče preglednosti poslovanja, za kar je odgovoren apelira na svet KS Pristava pri Mestinju, da predsednika Gobca predsednik krajevne skupnosti. Med drugim je bila izpostavlje- razreši. Če tudi ta pot ne bo prinesla želene rešitve, so občinski na najemna pogodba za poslovne prostore z dne 22. 4. 1977, svetniki sklenili, da se svet KS Pristava pri Mestinju razpusti. ki je bila s sklepom sveta KS podaljšana za pet let. Pri tem svet Sočasno so svetniki razmišljali še o novi organiziranosti krajevnih KS oziroma predsednik Srečko Gobec ni pridobil soglasja ta- skupnosti v občini Podčetrtek in sklenili, da statutarna komisija kratnega župana. Najemnina je s sprejetim aneksom znašala pripravi nov statut o pristojnostih krajevnih skupnosti v bodoče. 500 evrov mesečno. V letu 2008 so tako bili izdani računi v vre- Sprejeli so tudi sklep, da se najemnina za grobove pobira en- dnosti 6.000 evrov, ki pa niso bili evidentirani, ker niso hranjeni krat letno ali za dve leti skupaj. (Z. I.) v skupnih prostorih in niso bili ustrezno poknjiženi. Razvidno je

pri realizaciji proračuna v primerjavi s planiranim. Popravki Sprejeli rebalans proračuna so se izvršili na prihodkovni in odhodkovni strani, saj za vse investicije na razpisih niso uspeli pridobiti sredstev oziroma Svetniki občine Podčetrtek so na septembrski seji soglasno ustreznih razpisov še ni bilo, zato se nekatere planirane in- sprejeli rebalans letošnjega proračuna. V rebalansu pro- vesticije v letu 2009 ne bodo izvajale. (Z. I.) računa so upoštevane vse spremembe, ki so predvidene

24. september 2009 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Strelišče v Kunšperku gostilo slovensko elito v trapu Na strelišču Kunšperk so minuli vikend gostili najboljše slovenske tekmovalce v streljanju na glinaste golobe, slavil je Matej Žnidaršič, Ivan Krkač pa je prejel številne pohvale na račun organizacije in bo državno prvenstvo gostil tudi naslednje leto.

Organizacijo državnega prvenstva v trapu je Strelska zveza Slovenije letos prvič zaupala strelišču v Kunšperku. Tovrstno tekmovanje se v Sloveniji lahko odvija le še na strelišču na Pragerskem. Ivan Krkač, predsednik Strelskega kluba Kun- šperk, ki je poskrbel za celotno organizacijo, je povedal, da so gostili 106 strelcev, ki so tekmovali v petih kategorijah, člani, kadeti, mladinci, veterani in ženska kategorija. Barve domačega strelskega kluba so zastopali Ivan Krkač, Rajko Lupše in Klavdija Kramer. Zmagovalec Matej Žnidar- Barve domačega kluba so zastopali: Rajko Lupše, Klavdija Kramer in šič je povedal, da je s tekmovanjem zelo zadovoljen in da Ivan Krkač. Klavdija je v ženski konkurenci osvojila drugo mesto. je dosežen rezultat, zadetih 138 golobov od 150, zagotovo Kunšperku odvijala vsaj še dva mednarodna tekmovanja. dobra popotnica za v bodoče. Povedal je, da je bil s streli- Zadovoljen je bil tudi, ker so strelske naprave, ki jih je razvil in ščem v Kunšperku zelo zadovoljen, da mu je pisan na kožo naredil sam, v teh treh dneh 100-odstotno delovale in uspe- in je pred samim tekmovanjem tu tudi treniral. Pohvalil je še šno prestale tako veliko preizkušnjo. Prof. dr. Metka Hudina, organizacijo ter dodal, da je strelišče v Kunšperku vrhunsko podžupanja občine Bistrica ob Sotli, ki je tudi podeljevala in na nivoju svetovnih strelišč. Drugo mesto je osvojil Boštjan pokale najboljšim, je povedala, da so tovrstna tekmovanja Maček, tretjega pa Bojan Rakuša. V ekipnem tekmovanju in vsa bodoča tudi mednarodna zelo pomembna promo- je slavila ekipa Strelskega društva Štefan Kovač, drugo me- cija za občino Bistrica ob Sotli. Dodala je še, da upa, da sto so osvojili strelci Trap kluba ZLD Gorica, tretje pa Strelske- bo Ivanu Krkaču v bodoče uspelo na strelišču organizirati ga društva Rudar Globoko. čim več tekmovanj ter pritegniti tudi čim več tujih reprezen- Tudi s strani Strelske zveze Slovenije in s strani tekmovalcev tanc, ki bodo tu trenirale. samih so bile na račun strelišča in organizacije izrečene Ker pa si Ivan Krkač želi ta šport čim bolj približati doma- številne pohvale. Še posebej je bil zadovoljne Ivan Krkač, činom in se vključiti v lokalno dogajanje, je za vse obisko- ki so mu že zagotovili, da bo organizator naslednjega dr- valce prvenstva v nedeljo skuhal pasulj in ga brezplačno žavnega prvenstva, hkrati pa se bosta v naslednjem letu v razdelil. (Zdenka Ivačič)

Najboljši trije s podžupanjo prof. dr. Metko Hudina in Ivanom Krkačem Med gledalci so bili tudi domačini. Povabljeni na trgatev stare trte

Društvo vinogradnikov Bistrica ob Sotli bo v nede- ljo, 4. oktobra, po sveti maši pripravilo trgatev stare občinske trte, ki raste ob občinski hiši. Vinogradniki vse občane obveščajo, da so vabljeni, da si trga- tev ogledajo. Poskrbeli bodo, da bo zanimiva in da gledalcem ne bo dolgčas. Poskusili pa bodo lahko tudi vino lanskega letnika, ki je zraslo na tej trti. Lanska trgatev

6 | OKo | 24. september 2009 AKTUALNO LOKALNO

vrtec. Župan Dušan Andrej Kocman Čistilna je povedal, da bodo skušali za te po- vil. Čistilna naprava je tako sedaj pri- sege pridobiti še kakšno ponudbo, saj pravljena na priklope. Program priklo- se želijo prepričati, da je cena, ki jo je naprava pov je pripravilo podjetje OKP d.o.o., postavilo podjetje OKP, realna in tako ki je te priklope tudi ovrednotilo. Gre sprejemljiva. Takoj zatem bodo seve- za kar precejšnja sredstva, ki pa tre- da pričeli s priklopi. Župan Kocman je pripravljena nutno v proračunu občine Kozje niso še povedal, da je bila dosežena pre- zagotovljena, saj zadeva ni bila pred- stavitev roka za začetek obratovanja na priklope videna v takšnem obsegu. Pri izdelavi čistilne naprave s strani službe vlade programa priklopov se je izkazalo, da za lokalno samoupravo, ki je čistilno Manjše pomanjkljivosti, ki jih je komisi- bo potrebno opraviti nekatere grad- napravo v 37-odstotnem deležu celo- ja, imenovana s strani Upravne enote bene posege, da bodo lahko priklopili tnih stroškov tudi sofinancirala. Seveda Šmarje pri Jelšah, ugotovila pri ogledu okoli 80 gospodinjstev (250 PE), kar je pa se bodo v občini Kozje potrudili, da novozgrajenega kolektorja in čistilne minimum za zagon novozgrajene či- bo do zagona čistine naprave prišlo v naprave v Kozjem, je izvajalec del stilne naprave. Tu gre za vse štiri blo- čimprejšnjem času. (Z. I.) Purgator d.o.o. iz Postojne že odpra- ke, zdravstveni dom, osnovno šolo in

so se uredile poškodbe na cesti Lesično–Klake, ureja pa se Sanacije udarnih jam tudi cesta Pilštanj pod pokopališčem, ki so jo morali letos za- radi nalivov in neurij že večkrat popravljati. To težavo rešuje- jo s položitvijo asfaltne prevleke in ureditvijo odvodjavanja na lokalnih cestah z muldami. Upajo, da se tako v bodoče izognejo težavam na cesti po neurjih in nenehni sanaciji na enem in istem me- Na območju občine Kozje je v minulih tednih na lokalnih stu. V okviru rednega vzdrževanja državnih cest pa je bila cestah potekala akcija saniranja asfaltnih udarnih jam in na določenem delu preplaščena cesta Kozje–Buče, ki pa površin, ki so bile v neurjih zelo poškodovane. Med drugim je žal še vedno v zares nezavidljivem stanju. (Z. I.) Razmišljajo o kurilnici na lesno biomaso Steklarna Rogaška Slatina je občini Kozje v odkup ponudila svoje objekte, ki jih ima v Kozjem. Po besedah župa- na Dušana Andreja Kocmana gre tu za zelo velik zalogaj, okrog 400.000 evrov, za kar bi se seveda bilo potrebno za- dolžiti. Ker pa nikakor ne želijo kupiti nečesa, česar ne potrebujejo in bi bilo samo sebi namen, so pričeli razmišljati, da bi v teh prostorih uredili kurilnico in elektrarno na lesno biomaso. Občina Kozje je namreč že prejela dve po- nudbi, vezani na energetsko zasnovo V občini Kozje razmišljajo o odkupu objektov Steklarne Rogaška, kjer bi lahko zgradili kurilnico na občine Kozje. Prva je izdelava lokal- lesno biomaso. nega energetskega koncepta občine Kozje, druga pa študija izvedljivosti za zasebno partnerstvo, pred tem še ugotoviti, če je vse skupaj za Kozje sploh smo- projekt ogrevanja kraja Kozje na lesno trno glede na oddaljenost in odjem. Kocman je še dodal, da je že večkrat bilo biomaso in sonce. Seveda bodo po govora o tem, da bi bilo Kozje primerno, da bi se ogrevalo na lesno biomaso. besedah župana Dušana Andreja Ko- Tudi Kozjanski park, ki obnavlja dvorec v Kozjem, razmišlja o kurilnici na lesno cmana kakšno ponudbo še pridobili. biomaso. Seveda je v teh krajih za vse skupaj velik potencial, saj so gozdovi v Če pa se bodo lotili katerega projekta neposredni bližini. Pridobivanje energije s pomočjo lesne biomase bi pocenilo v tej smeri, bo potrebno pridobiti javno ogrevanje, hkrati pa je prijaznejše do okolja. (Z. I.)

še dodal, da je bil pogoj za vse pogovore ta, da je bila nje- Popravek in pojasnilo gova parcela zazidljiva. Po besedah Žlendra mu je župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman čez dva dni obljubil, V članku »Razprava brez epiloga«, ki je bil objavljen v prej- da parcela bo zazidljiva. Ko smo o tem povprašali župana šnji številki časopisa Oko, smo po besedah Martina Žlendra Dušana Andreja Kocmana, nam je povedal, da je Martinu zapisali nekaj netočnosti. Po njegovih besedah zgodba o Žlendru zares obljubil, da bos storil vse, kar je v njegovi moči, tem, da sta se z gospodom Vladimirjem Zaluberškom sre- da se bodo rešile njegove težave. Ni mu pa obljubil, da bo čala v Ljubljani, ne drži. Z gospodom Zaluberškom sta se parcela zazidljiva, kot trdi Žlender, saj kaj takega ni v njego- namreč prvič srečala na domu Martina Žlendra na Zečah, vi pristojnosti. Vse, kar bi v tem primeru lahko storila občina seznanila pa ju je Marija Ana Kolman, ki je tudi organizirala njuno srečanje. Takrat mu je Žlender predstavil svojo situaci- Kozje, je le to, da bi dala soglasje k izrednemu posegu na jo in nato so se pričeli njuni pogovori, kako jo rešiti. Žlender je kmetijskem zemljišču Martina Žlendra. (Z. I.)

24. september 2009 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Skuhale najboljšo gobovo juho Na tretjem tekmovanju gobarjev gurmanov, ki so kuhali gobove enolončnice na Celjski koči, so slavile odlične kuharice naše gore list, Hermina Gracar, Marija Misja in Stanka Alegro.

Že zgodaj zjutraj je na Celjski koči zadišalo. Za to sta po- skrbeli tudi ekipi društva kmetic Ajda in gobarskega dru- štva Kozjansko, ki sta tekmovali skupaj s še petimi ekipami. S sabo je bilo potrebno prinesti prav vse, razen kotlička, v Zmagovalke v vseh pogledih: Marija, Stanka in Hermina, ki so poleg vse- ga poskrbele tudi za izvirna oblačila. Na fotografiji skupaj s Petrom Misja, katerem so kuhali. Članice društva kmetic Ajda Hermina, Leopoldom Alegro in Francko Javeršek. Marija in Stanka so poleg gob, ki so jih nabrale v gozdo- vih občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah, prinesle še marsikaj. Med drugim tudi kruhove skodelice, ki jih je spekla Hermina, piškote v obliki gob, za katere je po- skrbela Stanka, in domače ocvirke, s katerimi so zabelile aj- dove žgance, ki so jih postregle h gobovi juhi. Čeprav so se tekmovanja udeležile prvič, je strokovna komisija ocenila, da je prav njihova juha po vseh kriterijih najboljša, tudi po izvirno urejenem prostoru, kjer so kuhale. Njihovega uspeha so se veselili tudi številni navijači, med katerimi sta bila žu- pan iz Podčetrtka Peter Misja in predsednik KS Podčetrtek Leopold Alegro. Dobro gobovo juho so skuhali tudi Marta Kunst, Milena Debelak in Silvester Pajek, člani gobarskega društva Kozjansko. S sabo so poleg vseh potrebnih sestavin pripeljali tudi najzvestejše pokuševalce. Skuhali so gobovo juho, s katero mnogokrat postrežejo na raznih prireditvah in sejmih. Držali so se recepta babic in bili s svojo juho za- dovoljni. Da je dobra, so potrdili tudi tisti, ki so jo pokušali. Dosegli so četrto mesto, zanje pa je bil velik uspeh to, da se je juha pojedla. (Z. I.) S svojo juho so bili zadovoljni tudi člani gobarskega društva Kozjansko. Gobarji na Golteh Člani gobarskega društva "Kozjansko" Kozje so se drugo septembrsko soboto odpravili na Golte. Zjutraj so se zbrali pri Motelu Ribnik v upanju, da jim bo vreme za uživanje v naravi naklonjeno. Pot jih je vodila skozi Lesično, Šentjur do Dramelj, kjer so na postajališču avtoceste popili prvo kavo. Nato so se odpra- vili v Žekovec na postajo spodnje nihalke. Po izdatni topli malici so že stali v gondoli, z mešanimi občutki, saj so se ne- kateri prvič vozili z njo. Na cilju zgornje postaje Medvedjek pri hotelu Golte so si lahko ogledali tradicionalno razstavo svežih gob, ki so jo pripravili gobarji iz gobarskega društva Marauh iz Velenja. Njihov dober poznavalec gob gospod Golež jim je pripravil kratko predavanje, potem pa so se Uživali so v prečudovitem pogledu na dolino in bližnje vrhove. odpravili na ogled alpskega vrta. Ustanovljen je bil pred 12 leti in nosi ime po prvi spomladanski rožici, Avrikelj. Sprejel jih je Zlatko Rošelj, vodnik po alpskem vrtu, pokazal, katera zelišča se najbolj nabirajo na planini, predstavil beli cvet, s katerim je Pehta povrnila vid Mojci in vsakemu obiskoval- cu predstavil drevesni horoskop. Tu so lahko tudi prisluhnili sebi, saj so se lahko tam zgoraj prislonili na deblo drevesa in preverili zgodbo o energiji. Na klopci alpskega travnika so uživali čudovit pogled na dolino in pa bližnje vrhove. Nekaj jih je tudi gobarilo, drugi pa so se sprehodili tja do Mozirske koče in nazaj. Kljuvajoč zvok črne žolne in pa prelet krokarja jih je opozoril na čas kosila na Braslovškem jezeru, kjer so strokovno ek- skurzijo z dobrimi občutki in pa pesmijo tudi zaključili. Veseli- jo se že naslednjega srečanja. (Marta Kunst) Zaključek ekskurzije v želji, da kmalu sledi naslednje srečanje.

8 | OKo | 24. september 2009 KRAJEVNI MOZAIK

na ogled največje sončne elektrarne, ki so jo nedavno tega Utrjevali gasilske odprli v Vrenski Gorci. Popoldan je bil namenjen družabnim igram, ki pa so bile seveda povezane z gasilstvom. Med sabo so se pomerili v tridelnem napadu z motorno brizgal- prijateljske vezi no, v štafeti, premagovanju ovir, metanju torbice čez oviro v center ter v prenosu vode s kozarci. Čeprav so bile igre V Podčetrtku je tamkajšnje gasilsko društvo tekmovalnega značaja, so se vsi gasilci predvsem zabavali. 12. septembra gostilo gasilce iz petih pobra- Ob koncu so gostitelji najboljšim podelili spominske pokale, nagovoril pa jih je še župan občine Podčetrtek. Izrekel jim tenih in prijateljskih društev, ki se vsako leto je dobrodošlico v turistični občini Podčetrtek in jim na krat- srečajo v drugem kraju. Čeprav so tovrstna ko opisal, kaj vse se v občini počne, predstavil uspehe ter srečanja namenjena predvsem druženju, so povedal, da so tudi gasilska društva v občini tista, ki s svo- jim delom prispevajo pomemben delež k dogajanju v ob- gasilci spregovorili tudi o tekoči problemati- čini. Vse zbrane gasilce je povabil, naj občino Podčetrtek ki. večkrat obiščejo ter jim zaželel uspešno delo v društvih, od koder prihajajo. Vsi skupaj, zbralo se je več kot sedemde- set gasilcev, so srečanje nadaljevali v prostorih gasilskega doma Podčetrtek, kjer je beseda tekla tudi o tekoči pro- blematiki, statusu gasilcev in opremljenosti gasilskih društev. Ob koncu so si vsi skupaj zaželeli čim uspešnejše delo v svo- jem kraju ter si obljubili, da se srečajo naslednje leto.

Gasilce prijateljskih in pobratenih društev je na srečanju v Podčetrtku nagovoril tudi župan Peter Misja.

Korenine prvega podpisa o trajnem prijateljstvu med gasilci v Podčetrtku segajo v leto 1975. Takrat je PGD Podčetrtek podpisalo listino o pobratenju s PGD Prevalje. Z leti so se Za zabavo je poskrbel tudi ansambel »Ga še ni blu«. seveda stkale še mnoge gasilske vezi in kar nekaj med njimi jih je bilo tako trdnih, da je med sedmimi društvi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije prišlo do dogovora o vsakoletnem sre- čanju teh društev, ki jih vsako leto gosti drugo društvo. V tej družbi so se poleg PGD Podčetrtek in PGD Prevalje znašli še PGD Beltinci, PGD Škocjan na Dolenjskem, DVD Desinič, DVD Poljana Sutlanska ter avstrijsko društvo St. Steben. Letošnji gostitelji so bili gasilci iz Podčetrtka, ki so prijatelje gasilce v jutranjih urah pričakali pred gasilskim domom v Podčetrtku. Po pozdravu predsednika PGD Podčetrtek Vla- dimirja Grobelnika in Alojza Tirguška, člana upravnega od- bora GZ Šmarje pri Jelšah, so si vsi skupaj privoščili malico in se seznanili s potekom druženja. Prvi del le-tega je bil name- njen spoznavanju krajev. Odpeljali so se v Olimje, si ogledali samostanski kompleks s staro lekarno in se od tam odpravili V olimski cerkvi so z zanimanjem prisluhnili razlagi brata Jožeta.

in dobrega vina, ki ga imajo tamkajšnji domačini. Organizi- Pohod po virštanjskih gričih rani so bili tudi štirje postanki po gorcah, kjer so si pohodniki oddahnili in se malo okrepili z jedačo in pijačo. Vsi dobre volje so pot nadaljevali do Banovine, kjer so imeli piknik, se poveselili in odigrali par tekem v nogometu. Domačini si bodo to prijetno druženje zagotovo zapomnili, saj so preži- veli čudovit dan, zato so trdno sklenili, da bo v prihodnje še boljše. Udeleženci pohoda so zelo hvaležni gospe Marjani, družinam Ulčnik, Leskovšek in Bovha iz Sel ter ostalim, ki so prispevali k temu, da je pohod uspel. (Renata Bovha)

Eden izmed prijetnih postankov pri domačinih.

Športno društvo Virštanj je v nedeljo, dne 6. septembra, or- ganiziralo krajši pohod med virštanjskimi vinogradi. Zbrali so se člani kot tudi nečlani društva in pohod začeli pri baru Gasilček v Imenem. Pot jih je vodila po Imenski Gorci, kjer so imeli več krajših postankov. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj jih je grelo toplo sonce, njihova grla pa kapljica žlahtnega Za hrano in pijačo je bilo dobro poskrbljeno.

24. september 2009 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Ribe dobro prijemale Ribiška družina Sotla je v nedeljo, 13. sep- tembra, na ribniku v Vonarju organizirala tekmo lova s plovcem za pokal občine Pod- četrtek.

Zbor tekmovalcev je bil ob sedmih zjutraj, lov pa se je začel ob pol desetih. Tekme se je udeležilo 26 tekmovalcev, do- mačim ribičem so družbo delali prijatelji iz bližnjih in daljnih krajev. Organizacijo celotne tekme sta prevzela gospodar ribnika Luka Piškur in predsednik tekmovalne ekipe Miran Lugarič. Po štirih urah lova je sledilo tehtanje. Najboljši ulov je s 7300 grami imel Vlado Šumak, drugo mesto si je s 6640 grami "pri- lovil" Marjan Vardijan, tretje pa s 5930 grami Oli Wolfgang. Po zaključenem tekmovanju je sledila pogostitev, za kate- Najboljši trije z Luko in Miranom, ki sta v skrbela, da je vse potekalo po ro so poskrbeli Anka, Jerneja in Duš, ter seveda podelitev načrtu. priznanj, pokalov in nagrad, ribiči pa so sončno popoldne izkoristili za prijetno druženje in zabavo. (M. B.)

Anka in Antun Bačič, ki je dobil priznanje za uspešno in zvesto sodelova- Tehtanje ulova nje na ribiških tekmovanjih. Družili so se ljubitelji BMW-jev Ljubitelji avtomobilov znamke BMW so se v naših krajih pred leti združili v »BMW club Obsotelje« in se vsaj enkrat letno dobijo na skupnem srečanju, na katerega se je seveda treba pripeljati Na parkirišču ni manjkalo BMW-jev različnih modelov in starosti. z BMW-jem. Eno izmed takšnih srečanj je v minulih dneh potekalo v Imenem, kjer so na »Car wash« morda ni postregel s pričakovanim, prostoru ob Kleti Imeno bili na očeh so bili pa zato pralci in avtomobili zelo mokri. različni modeli znamke BMW, ki so jih mokri. Sledilo je druženje, ki pa ni bilo tja parkirali ponosni lastniki. Mnogi ra- namenjeno le lastnikom teh jeklenih dovedneži so si z zanimanjem ogledali konjičkov, ampak ljubiteljem dobre BMW-je, malce komentirali in navdu- volje. Predsednik kluba Miha Harinski je šeno čakali na presenečenje, ki se je dejal, da klub trenutno šteje 45 članov. obetalo, na »car wash«. Pripravili so ga Namen njihov srečanj je v prvi vrsti dru- skupaj z avtopralnico, ki jo ima v lasti ženje in seveda izmenjava izkušenj o Roman Potecin. Čeprav so morda obi- avtomobilih, vsi pa se zavedajo, da je skovalci pričakovali malce več gole najpomembnejša, ne glede na znam- kože deklet, so bili na koncu vendar- ko avtomobila, ki ga voziš, velika mera le nekateri avtomobili vsaj dodobra Najmlajši član »BMW cluba Obsotelje« je Nick previdnosti na cesti. (Z. I.) Toplišek.

10 | OKo | 24. september 2009 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS Veselje ob postavitvi novega bivaka Nov bivak lovske družine Podčetrtek je bil ra- zlog za veselje tamkajšnjih lovcev, ki so na dan otvoritve medse povabili prijatelje in ti- ste, ki so pomagali, da so nov bivak, katere- ga trak je slovesno prerezal njihov najstarejši lovec, postavili.

Bivaka so najbolj veseli lovci LD Podčetrtek.

Lovci LD Podčetrtek so veselje ob ponovni postavitvi bivaka delili s prija- telji in tistimi, ki so jim kakorkoli pomagali.

Lanskoletno avgustovsko neurje je popolnoma uničilo lovski bivak, ki je dolga leta služil svojemu namenu. Lovci so ga Otvoritveni trak je simbolično prerezal najstarejši lovec Dragutin Andrlon. uporabljali kot zatočišče pred slabim vremenom ali pa so se med lovom tam spočili, pomalicali in kakšno rekli. Niso pa bili lovci edini, ki so bivak uporabljali, saj je bil le-ta prilju- bljena izletniška točka in mnoga društva so prostor veliko- krat izkoristila za prijeten piknik v naravi in druženje. Vso to zgodbo je prekinilo lanskoletno avgustovsko neurje. Pa se je v nesreči le našla svetla točka, saj so lovci imeli objekt zavarovan in so lahko bivak ponovno postavili. Z deli so pričeli spomladi. Poleg del, ki jih je izvajal Jožef Ulčnik, so tudi lovci sami pri delu pridno pomagali in opravili veliko prostovoljnega dela. Nov bivak po besedah predsednika LD Podčetrtek Kar- la Omerzuja ne bo služil le njihovim potrebam, ampak ga bodo z veseljem, tako kot starega, odstopili tistim, ki bodo tu želeli preživeti prijetne urice v prijateljskem druženju. »Tako se tudi lovci vključujemo v družabni utrip kraja in si želimo, da bi bilo pri bivaku večkrat veselo,« je dejal Omerzu in se prijazno zahvalil prav vsem, ki so na kakršenkoli način pripo- mogli, da nov bivak stoji. Nov bivak si je prišel ogledat tudi županu Peter Misja, ki je lovcem zaželel, da se bivak nikoli več ne podre in sprego- voril o urejanju gozdnih in kolesarskih stez ter o parkovni ure- ditvi gozda med Termami Olimia in Podčetrtkom. Najstarejši lovec, devetdesetletni Dragutin Andrlon, je po- tem simbolično prerezal otvoritveni trak in povedal, da je vedno rad odšel na lov, četudi je bil zato kdaj kregan od žene ter dodal, da ima rad lovsko družino Podčetrtek in je s ponosom njen član. Ker pa si seveda vsi želijo, da bivak zares ostane na svojem mestu, ga je blagoslovil še pater Ernest, potem pa so si ga vsi skupaj ogledali. Veselje ob otvoritvi se je nadaljevalo z druženjem ob srninem golažu in raznih dobrotah, ki so jih pripravili lovci, v želji, da bi bilo pri bivaku mnogokrat tako veselo. (Zdenka Ivačič)

24. september 2009 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS Čistili planinske poti V minulih dneh je šest članov planinskega društva AT Podče- trtek s pomočjo dveh javnih delavcev pridno čistilo planin- ske poti po Veliki in Mali Rudnici. Z deli so začeli v sredo, 16. septembra, ko so pokosili podrastje in oklestili vejevje na trasi E7 pod Malo Rudnico od Svinjskega grabna do Žolgarjevega križišča ter sprehajalne poti okoli gradu Podčetrtek. V petek so se odpravili na Veliko Rudnico in podobno delo opravili na poti od Zaborovca čez najvišji vrh Plešivec v smeri Olimske gore. V soboto so obnovili še obledele markacije na planinski poti E7 Olimje–Podčetrtek in štajersko-zagorski poti Olimje–Ple- šivec ter namestili nove kažipote. Ivan Šalamon, predsednik planinskega društva AT Podčetrtek, je povedal, da je dela še dovolj in bi si želel, da bi se tovrstnih akcij udeležilo še več planincev. Priložnost za to je že v teh dneh, saj je potrebno urediti še nekatere planinske poti na področju Rudnice. So pa planinci septembrske dni izkoristili tudi za pohod na Stol, v nedeljo pa se bodo odpravili na izlet po kozjanskih sadovnja- kih. Pohod so pripravili skupaj s Kozjanskim parkom in spada v okvir praznovanja Praznika kozjanskega jabolka. (Z. I.) Planincem je uspelo očistiti že velik del planinskih poti. Nastalo je šestnajst likovnih del Likovna kolonija Rotary kluba Čatež, ki je v začetku septembra potekala v Kozjem, je postregla s kar šestnajstimi deli, ki bodo pro- dana na dražbi, z njimi pa bodo pomagali bolnikom z epilepsijo.

Pohod na Stol Ko se je porodila ideja o dobrodelni likovni koloniji, so v Rota- ry klubu Čatež izvedbo in organizacijo le-te zaupali svojemu članu mag. Petru Krivcu, profesorju likovne pedagogike. Vse skupaj je vzel kot izziv in preizkušnjo ter se spomnil na svoje pri- jatelje slikarje, ki so se z veseljem odzvali njegovemu povabilu. Ustvarjali so tri dni, vse potrebno gostoljubje pa so jim nudili v zavetju Motela Ribnik, kjer so lahko ustvarjali, poskrbeli pa so tudi za njihovo udobje ter seveda lačne želodčke. Nada Zidarič, profesorica likovne pedagogike, ki se je udeležila ko- lonije, je povedala, da je z veseljem sprejela povabilo Petra Krivca. Kraje, kjer so ustvarjali, dobro pozna, saj je na Virštanju in Pilštanju že ustvarjala. Dodala je še, da ti kraji skrivajo nekaj posebnega, da je vse zelo lepo in čisto ter da je nad temi kraji preprosto navdušena. Še posebej pa je vesela, da lahko s svojimi deli pomaga, kar je v preteklosti že večkrat storila. Drago Medved, stari znanec Kozjega, ki je pomagal tudi pri ustvarjanju turističnega vodnika po občini Kozje, za te kraje pravi, da ga vedno znova fascinirajo. Na letošnji koloniji je za enega izmed motivov izbral kozjanskega zmaja. Ustvarjena likovna dela bodo prodana na dražbi Rotary klu- ba Čatež, izkupiček pa bo prvenstveno namenjen skupnemu projektu z Društvom Liga proti epilepsiji Slovenije. (Z. I.) N OVOST okna ECOPASIV

www.rajmax.si

Sodelujoči umetniki so si po opravljanem delu ogledali, kaj je nastalo.

12 | OKo | 24. september 2009 KRAJEVNI MOZAIK

imeli le eno skupno vajo, je S kora odmevalo ču- bila Mojca Volavšek, orga- nistka pa Špela Drašler. Kot solisti so se predstavili Franci dovito združeno petje Prah, Janez Drašler in Boris Bobek, član Ljubljanskega Svete gore zagotovo spadajo med najsta- okteta. rejše in najbolj obiskane romarske cerkve v S kora je tako skozi celotno sveto mašo odmevalo ču- Sloveniji. Prav posebna maša pa je bila na dovito in mogočno petje. Svetih gorah prvo nedeljo po Marijinem roj- Vsi prisotni pri sveti maši, ki so stvu, ko so pri maši zapeli združeni glasovi bili tega petja deležni, pa so cerkvenih pevcev dekanije Kozje. zagotovili, da je bila maša prav zaradi petja nekaj po- sebnega. Pri sveti maši pa je bilo posebno tudi to, da so domačini na oltar prine- sli darove, ki jih je podarila narava s pomočjo pridnih rok ljudi in se zanje zahvalili. Prvi dar je bilo prepevanje svetogorski Materi božji v hvalo in zahvalo, drugi dar je bila knjiga s Slomškovo besedo in pesmimi ter hkra- ti priprošnja Antonu Martinu Slomšku za uspešen zače- tek šolskega in veroučnega leta. Tretji dar so bili pridelki: Pevcem je dirigirala Mojca Volavšek, na orgle pa jih je spremljala Špela grozdje, izdelek domačega Drašler. rokodelca, kovan svečnik Pred mnogimi leti so na Svete gore na prvo nedeljo po Ma- kot zahvala in prošnja za rijinem rojstvu na »Sklep« romali domačini iz bližnjih župnij. navdihe ter ustvarjalnost, Ta tradicija je skozi leta zamrla, čeprav so se domačini in za konec pa še kruh in vino, prebivalci okoliških župnij vseeno z veseljem odpravljali na kar se daruje pri vseh slove- Domačini so na oltar prinesli snih bogoslužjih. (Z. I.) darove. Med temi darovi je bil tudi romanje na Svete gore. kruh. Župniki dekanije Kozje so se letos odločili, da to romanje ob- novijo. Sočasno je s strani Janeza Drašlerja, ki vsako nedeljo prepeva na Svetih gorah, prišla ideja, da bi se tega dne združili še vsi pevci cerkvenih zborov dekanije Kozje. Ideja je naletela na zelo dober odziv in prvo nedeljo po Marijinem rojstvu so se zbrali številni pevci zborov, ki s svojim petjem bo- gatijo nedeljske maše. Dirigentka vseh, ki so pred nastopom

Številni verniki so bili pevcem hvaležni za čudovito petje, s katerim so poskrbeli, da je bila sveta maša zares nekaj posebnega.

Tudi pevci iz Zagorja so se z veseljem odzvali povabilu k skupnemu petju.

24. september 2009 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK V prvi razred so stopili pred šestdesetimi leti Drago Javeršek, po rodu iz Kunšperka, danes pa živi v tujini, je v želji, da bi srečal sošolce, s katerimi je pred šestdesetimi leti šel skupaj v prvi razred, organiziral sre- čanje. Ob pomoči znancev in sorodnikov mu je uspelo zbrati naslove. Dvanajst sošolk in sošolcev se je odzva- lo njegovemu vabilu, čeprav je pred šestdesetimi leti v prvem razredu osnovne šole v Bistrici ob Sotli sedelo kar 37 otrok. Nekaj jih je že umrlo, nekatere pa so žal zadržale obveznosti in na srečanje niso prišli. Vse sku- paj se je pričelo z obiskom stare šole v Bistrci ob Sotli, ki ima danes novo podobo. Želeli so vstopiti skozi vrata, Srečanje je bilo ganljivo in nadvse prijetno, presenetila jih je tudi nova skozi katera so včasih hodili v šolo, pa so bila žal zaprta. podoba stare šole. Jim je pa vrata, ki so v uporabi danes, odprl ravnatelj Bogomir Marčinković ter jim na kratko predstavil, kaj se na šoli dogaja danes. Nad šolo so bili navdušeni, obiskali so razrede, se spominjali, kje so sedeli, kateri učitelji so jih učili, kako so se na izlete vozili z »lojtrnikom« in kako so vsako jutro, preden se je pričel pouk, pred šolo zapeli pesem. Srečanje se je nadaljevalo v gosti- šču Šempeter, kjer kar ni zmanjkalo tem za pogovor. Ugotovili so, da jih je življenje popeljalo na različne stra- ni, nekatere daleč od doma. Nekateri so se na jesen življenja domov vrnili, nekateri pa so v tujini, kjer so si ustvarili družine, ostali. Ob koncu so si obljubili, da se bodo kmalu spet srečali, saj se nekateri niso videli vse od konca osnovne šole. (Z. I.) Športniki gostili sponzorje in prijatelje Največji zalogaj Športnega društva Bistrica ob Sotli je or- ganizacija tradicionalnega turnirja v malem nogometu za prehodni pokal Marije Broz. Pri tej organizaciji jim vsako leto na pomoč priskočijo številni sponzorji in prijatelji. V zahvalo člani ŠD Bistrica ob Sotli vsako leto pripravijo skupno druže- nje. Letošnje je bilo v Orešju, pri Kožuhovem Tinetu. Manjka- lo ni dobre volje, glasbe in plesa ter jedače in pijače. Ni šlo niti brez pogovorov o športu, seveda pa so bili vsi prisotni Člani ŠD Bistrica ob Sotli so veseli, ker jim pri organizaciji turnirja vsako leto povabljeni, da jim tudi v prihodnje stojijo ob strani. (Z. I.) na pomoč priskočijo številni prijatelji in sponzorji. Veselili so se asfaltirane ceste V zaselku Trebež so asfaltirali 470 metrov lokalne ceste. In- vesticija je bila sofinancirana s pomočjo občine in krajanov ter uporabnikov ceste, ki povezuje vinorodni grič Trebež. Družine Čater, Breznik, Bračko in Škrilj so bile poleg občine Podčetrtek glavne pri financiranju, ostali pa so pripomogli z manjšimi prispevki. Za otvoritev ceste je poskrbel Marjan Čater, ki je bil tudi pobudnik, da so krajani pristopili k sku- pnemu asfaltiranju. Cesto je v družbi zadovoljnih krajanov otvoril podžupan mag. Marko Jurak. Izrazil je veselje, da so krajani ponovno dokazali, da znajo stopiti skupaj in s sku- pnimi močmi poskrbeti za bolj kakovostno življenje v svojem kraju. Dela na cesti sta izvajala domača podjetnika Albin Leskovšek s.p. in Daka d.o.o, ki sta podžupanu poleg glav- Podžupan mag. Marko Jurak je trak prerezal v družbi izvajalcev in glavnih nih investitorjev tudi pomagala pri prerezu traku. (Z. I.) investitorjev del.

14 | OKo | 24. september 2009 KRAJEVNI MOZAIK

pustili z odra. Dokazali so tudi, da jih Osti jarej prav nič ne zmede in da tudi pesmi, ki si jih zaželi slišati direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt in niso zapisane na kon- na gradu certnem listu, odlično odpojejo. Po koncertu so deževale številne če- stitke. Med številnimi poslušalci sta bila Podsreda tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in župan občine Podčetrtek Fantje vokalne skupine Osti Peter Misja. Slednji je bil ponovno za- jarej so na gradu Podsreda dovoljen, kako so fantje odpeli nje- pričarali čudovit večer pe- govo pesem, če pa je tudi župan iz Kozjega z njimi že sklenil kakšen dogo- tja, ki poslušalcev ni pustil vor o svoji pesmi, pa fantje niso izdali. ravnodušnih in so še in še že- Povedali pa so, da se skupaj s svojo leli podaljške. Z njihovim kon- umetniško vodjo Metodo Denžič že pri- pravljajo na novo sezono in obljubljajo, certom se je zaključilo tudi da bodo zagotovo prav kmalu v svoj letošnje glasbeno poletje na repertoar dodali še kakšno novo pe- gradu Podsreda. sem. (Z. I.)

Direktor Ivo Trošt so je na koncu zaželel kar dve pesmi in fantje so mu seveda ustregli.

sreda. To pa je bil drugi razlog, da so pridno vadili v poletnemu času, ko si Njihov nastop je bil ponovno pravi balzam za ponavadi vzamejo nekaj časa za po- ušesa. čitek. Le-tega letos poleti ni bilo tudi Med obiskovalci sta bila tudi župana iz Podčetrt- zaradi kar nekaj nastopov, saj so fantje ka in Kozjega. Vsakoletni poletni premor vokalne sku- pogosto tisti, ki polepšajo razna družin- pine Osti jarej je bil letos nekoliko krajši, ska praznovanja in obletnice. saj so fantje z vajami pričeli že v drugi Seveda pa so s pesmijo polepšali že polovici avgusta. Prvi vzrok je zagoto- tako lep grad Podsreda. Kljub času tr- vo bila pesem Moj kraj Podčetrtek, za gatev so si mnogi ljubitelji lepega petja katero je besedilo napisal župan obči- vzeli čas, saj njihovega koncerta niso ne Podčetrtek Peter Misja in so jo fan- želeli zamuditi. Fantje jih tudi tokrat niso tje premierno zapeli na slavnostni seji razočarali. Pripravili so pester repertoar občine Podčetrtek. Pesem je uglasbil in kot že velikokrat navdušili. Navdušili Franci Černelč in prav s to pesmijo se do te mere, da jih obiskovalci kar niso Med pavzo so obiskovalci preizkusili kako je je pričel njihov koncert na gradu Pod- razstava stolov tudi zelo uporabna.

24. september 2009 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Turisti na trgatvi Okrog 2500 trt, ki jih ima Leopold Maher v svojem vinogradu, so mu letos pomagali obrati kar gostje, ki bivajo v Termah Olimia.

Da je na trgatvah predvsem na našem koncu vedno zelo veselo, znajo povedati mnogi. In ker dober glas seže daleč, so o tem slišali tudi gostje, ki v tem času prebivajo v Ter- mah Olimia. Zelo so se razveseli, ko so izvedeli, da Turizem Podčetrtek skupaj z Leopoldom Maherjem vabi na pravo trgatev v virštanjski vinograd. Vabilu se je odzvalo več kot dvajset gostov, pridružili pa so se jim še nekateri domači-

Za konec jim je gospodar obljubil, da jih bo kmalu povabil tudi v klet, da poskusijo letošnjo letino.

ni. In ker zna biti predvsem pot iz trgatve naporna, so se odločili na Virštanj popeljati s cestnim vlakom. Trgatev, ki je potekala v sončnem vremenu in v zelo prijetnem vzduš- ju ljudi iz vseh koncev Slovenije ter ob zvokih harmonike, je prehitro minila. Berači so bili na veselje lastnika zelo pridni in svoje delo pohvalno opravili. Seveda je Leopold skupaj s soprogo Anne Britt skrbel, da njegovi berači niso bili žejni in lačni med samo trgatvijo pa tudi po njej, ko se je druženje nadaljevalo ob jedači in pijači, tako kot se za pravo trgatev spodobi. Maherjeva sta vsem, ki so bili na trgatvi, obljubila, Gostje Term Olimia in nekateri domačini so bili v Maherjevem vinogradu da jih bosta povabila v klet, kjer bodo lahko poskusili vino, ki zelo pridni. bo nastalo iz letošnjega obranega grozdja. (Z. I.)

magali, še posebej sočlanom, ki so opravili veliko prosto- Veselje ob odprtju voljnega dela in županu Petru Misji, ki mu je v imenu društva podaril zahvalno plaketo. Tudi župan se je veselil skupaj s krajani Polja ob Sotli ter poudaril, da je zadovoljen, ker jim športnega parka je dano obljubo uspelo izpolniti in tako imajo sedaj krajevne skupnosti urejene športne parke. Po prerezu traku je župnik V Polju ob Sotli so dočakali nov športni park, Jožef Rogač nov športni park blagoslovil, potem pa so se ki so se ga razveselili prav vsi tamkajšnji kraja- najmlajši že nestrpno zapodili za žogo in odigrali otvoritve- no nogometno tekmo. Pomerili so se domači igralci proti ni. Da je bila ta pridobitev v kraju zares zaže- vrstnikom iz Buč, potem pa še člani domačega športnega lena, dokazujejo številne ure prostovoljnega društva in mešana ekipa z županom na čelu. dela članov športnega društva. Zagotovo Sledile so nogometne tekme v sklopu finala športnih vaških iger, ki so jih letos poleti prvič organizirali člani ŠD Polje ob bodo sedaj vsi skupaj še bolj športno aktivni. Sotli. V nogometu je slavila ekipa Polje ob Sotli, skupno pa je na športnih vaških igrah v namiznem tenisu, streljanju z Da si tudi v Polju ob Sotli želijo igrišče z umetno travo, je zračno puško, igranju kart, teku in malem nogometu zma- bilo že dolgo znano. V letošnjem poletju se je obljuba, ki jo gala ekipa Sedlarjevega, ki je prejela prehodni pokal. Pravi je dal župan Peter Misja glede ureditve športnega parka v športni dan v Polju ob Sotli se je zaključil v večernih urah, vsaki krajevni skupnosti, pričela izpolnjevati. Obstoječe as- želja vseh pa je, da bi bil športni park veliko dni v letu tako faltno igrišče so razširili in tako poleg nogometnega igrišča dobro obiskan. (Zdenka Ivačič) z umetno travo pridobili še košarkarsko igrišče. Okoli njega so postavili novo zaščitno ograjo ter novo razsvetljavo. So- časno so uredili še tribune in postavili večnamenski objekt, ki pa še ni dokončan. Del sredstev za investicijo so prido- bili iz občinskega proračuna, del pa iz fundacije za šport. Nekaj denarja je članom ŠD Polje ob Sotli uspelo pridobiti še s sponzorskimi sredstvi, opravili pa so tudi zelo veliko ur prostovoljnega dela. V dneh pred otvoritvijo so namreč de- lali od juta do večera, da je bilo v soboto, 19. septembra, vse nared za otvoritev. Čeprav je bil tudi že čas trgatve, se je zbralo kar lepo število krajanov in gostov. Prvi jih je pozdravil predsednik ŠD Polje ob Sotli Matej Dobravc, ki je zadovoljen, da se jim je izpolnila večletna želja, saj so uspeli urediti zares lep športni park. Dejal je, da je to zagotovo do- bra vzpodbuda, da bodo v bodoče še bolj športno aktivni. Dodal je še, da jih v naslednjem letu čaka še dokončanje večnamenskega objekta in postavitev igral za najmlajše.

Dobravc se je zahvalil vsem, ki so jim pri delu kakorkoli po- Prerez traku: Nada Vindar, Peter Misja, Matej Dobravc in Vladko Vindar

16 | OKo | 24. september 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Zadovoljni športniki, ki so se pred otvoritvijo izkazali s prostovoljnim delom.

Akterji tekme ŠD Polje ob Sotli proti mešani ekipi Tekme je spremljalo kar nekaj gledalcev, ki so se posedli na novo urejene tribune.

Obljubili so, da bodo igrišče pridno in pogosto uporabljali. Teden dni pred otvoritvijo je bilo potrebno še veliko postoriti.

24. september 2009 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK 10 let oživljanja trav- niških sadovnjakov v Kozjanskem parku V Kozjanskem parku praznujemo deset let, odkar se ponovno za- vedamo pomena jablan in jabolk iz starih travniških sadovnjakov, ki so jih zasajali in zanje vzorno skrbeli naši predniki. Sadjarstvo je tradicionalna kmetijska gospodarska panoga na Kozjanskem. Kmetje so za nasade uporabljali izbrane lege in zemljišča, za ka- tere so morali pred sajenjem skrbno preučiti večletne ekološke pogoje. V Kozjanskem parku ocenjujemo, da v parku rase več kot 50.000 sadnih dreves v sadovnjakih in divjih sadnih dreves v gozdovih, ki so zelo pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Poleg no oživitveno ali sanitarno rez sadnega drevja, ki je nujno potreb- jablan in hrušk najdemo v travniških sadovnjakih še orehe, slive, na pri drevesih, ki niso redno obrezana in vzdrževana. Z oživitveno drnulje, češnje, višnje, marelice, breskve, kutine, skorše, murve in rezjo odstranimo suhe, odmrle, poškodovane in bolne ogrodne lešnike. veje, bohotivke ter veje, obraščene z belo omelo. Drevo pomla- Povprečna starost sadovnjakov je okrog 40 let, zasledimo pa tudi dimo, osvetlimo in spodbudimo k večji rodnosti, plodovi so enako- manjše sadovnjake in posamezna drevesa, ki so stara več kot 100 merni in bolj enakomerno izpostavljeni svetlobi. Z rezjo lahko delno let. V zadnjih petih letih je bilo na območju parka zasajenih ali ob- vplivamo na izmenično ali alternativno rodnost in jo omilimo, da novljenih veliko travniških sadovnjakov. Pred tem veliko lastnikov letu polne rodnosti sledi leto z majhnim pridelkom. sadovnjakov že več let ni obrezovalo sadnega drevja, nekateri Na območju Kozjanskega parka in predvidenem širitvenem ob- sadovnjaki pa so bili zaradi neoskrbovanja celo opuščeni. močju smo oživitveno rez opravili brezplačno na 9500 drevesih. V Kozjanskem parku smo se s travniškimi sadovnjaki začeli inten- zivno in aktivno ukvarjati leta 1999, ko smo pristopili k sodelovanju Vzpostavljena je bila baza podatkov v nacionalnem projektu Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih Baza podatkov se je vzpostavila z inventarizacijo travniških sadov- vrtov Slovenije (OTS) ter po popisu ornitofavne, ki so ga izvedli čla- njakov. ni DOPPS-a (Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) Inventarizacija sadovnjakov je obsegala anketiranje lastnikov sa- v letih 1998/99. Izkazalo se je, da je to območje eno najpomemb- dovnjakov, kartiranje sadovnjakov ter analizo zbranih podatkov. nejših v državi za vrste ptic, ki so vezane na travniške sadovnjake. Izvajali smo jo od leta 2000 do leta 2006 in na ta način zbrali po- membne podatke o sadovnjakih in njihovih lastnikih. Travniški sadovnjaki so vzrok za vključitev osrednjega dela Koz- janskega parka v območje Natura 2000 Drevesnica starih sort in matični sadovnjak Leta 2004 je bilo kar 69 % območja Kozjanskega parka vključe- Cilj projekta OTS je ohraniti vse evidentirane sorte in z njimi tudi nega v posebno varstveno območje Natura 2000. Osrednji del genetski potencial starih sort. Leta 2003 smo na Ministrstvu za kme- območja Kozjanskega parka (37 %), kjer je največ travniških sa- tijstvo, gozdarstvo in prehrano opravili vpis v FITO-SEME register, dovnjakov, je vključen v območje SPA (Special Protected Area) v registrirali drevesnico starih sort in jo vključili v kontrolo fitosanitarne skladu s »Ptičjo direktivo« (Direktiva EU o ohranjanju prostoživečih inšpekcije. Prva lokacija drevesnice je bila v bližini trga Podsreda, vrst ptic), in sicer zaradi ogroženih vrst ptic, kot so vijeglavka, ze- a je bila zaradi strogih fitosanitarnih pogojev neustrezna. Prava lena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper. prelomnica se je zgodila leta 2005, ko smo v okviru projekta IN- Prav sadovnjaki so ključnega pomena za varovanje in ohranjanje TERREG IIIA kupili kmetijska zemljišča kmetije Čerček na Gradišču, populacij teh vrst ptic. Dolgoročna odgovornost in pozornost v za- kjer smo registrirali in uredili novo lokacijo drevesnice, na preostalih varovanem območju Kozjanskega parka mora torej še posebej kmetijskih zemljiščih pa smo uredili matični sadovnjak. Letna pro- veljati prav travniškim sadovnjakom, ki predstavljajo temelj »pti- izvodnja je od 2000 do 3000 sadik, v matičnem sadovnjaku pa čje« Nature 2000 znotraj parka. je posajenih 71 sort jablan in 48 sort hrušk z dvema drevesoma. Vsako leto dosajamo nove sorte in matična drevesa in tako do- Sodelovanje v nacionalnem projektu Oživljanje travniških sadov- polnjujemo seznam. njakov in sadnih vrtov Slovenije Kozjanski park se je v projekt vključil leta 1999, pri čemer smo Solitarne čebele so pomembne za opraševanje sadovnjakov osnovne cilje za svoje območje nadgradili in razširili z dodelanimi Ohranjanje sadovnjakov potrebuje še celo vrsto vzporednih ukre- naravovarstvenimi in tržno-promocijskimi elementi. V okviru tega pov in z njimi povezanih akcij in rezultatov. Eden takih vzporednih projekta so bile pod strokovnim vodstvom Franca Kotarja in Janija ukrepov je skrb za solitarne čebele. Solitarne čebele imajo poleg Gačnika iz KGZS Novo mesto izvedene izobraževalne delavnice medonosnih čebel in čmrljev pomembno vlogo pri opraševanju na temo žganjekuhe, oživitvene rezi v sadovnjakih, načinov ce- sadovnjakov. Da bi jih naselili v travniških sadovnjakih, smo z la- pljenja in precepljenja sadnega drevja ter letnega dela v sadov- stniki sadovnjakov postavili hišice za insekte, ki so zgrajene iz mo- njakih. Že prvo leto se je usposobila ekipa delavcev Kozjanskega čvirske trstike, lesenih blokov, luknjičave opeke in lesa. Projekt smo parka in zaposlenih prek javnih del za opravljanje oživitvene rezi. vključili v ponudbo naravoslovnih dni, ki jih pripravljamo za šole na Pridobljena je bila tehnološka oprema za potrebe obrezovanja temo travniških sadovnjakov in ekološkega kmetovanja. sadnega drevja (škarje, motorna žaga, žaga s podaljšanim roča- jem, male žage), za potrebe žganjekuhe (cisterna, baloni, pla- V okviru projekta potekajo predelava sadja, izobraževanja, izda- stične kadi, kvasovke in encimi) in za pridelavo jabolčnega soka ja publikacij (steklenice in zamaški). V okviru projekta so bile izvedene številne izobraževalne delavni- ce o žganjekuhi, izdelavi soka in kisa, oživitveni rezi v sadovnjakih, Nastalo je Društvo Kozjanske jabke načinih cepljenja in precepljanja sadnega drevja ter o letnih de- Društvo je bilo ustanovljeno leta 2000 na pobudo lastnikov travni- lih v sadovnjakih. V času Praznika kozjanskega jabolka vsako leto ških sadovnjakov, nacionalnih koordinatorjev projekta Oživljanje pripravimo prikaz predelave sadja. Lastniki travniških sadovnjakov travniških sadovnjakov in Kozjanskega parka. Združuje lastnike lahko tržijo pod blagovno znamko Sožije, ki zajema pridelke iz travniških sadovnjakov in simpatizerje tradicionalnega sadjarstva Kozjanskega parka. S partnerji v projektu INTERREG IIIA smo izdali z namenom boljše in bolj kakovostne pridelave sadja, večje pro- Priročnik tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih sa- mocije sadja s širšega kozjanskega okoliša ter ohranitve starih sort dnih dreves. Za leto 2009 smo izdali ilustriran koledar z imenom Sta- sadnega drevja. re jabke na Kozjanskem, ki ga bomo ponatisnili tudi za leto 2010. Društvo Kozjanske jabke pa je pripravilo knjižico receptov jedi iz Obrezanih 9500 sadnih dreves jabolk. Od začetka projekta ekipa Kozjanskega parka opravlja brezplač-

18 | OKo | 24. september 2009 KOZJANSKI PARK

»Visokodebelni travniški sadovnjaki kot element ohranjanja biot- Priročnika tradicionalnih in avtohtonih vrst in sort visokodebelnih ske raznovrstnosti in estetske vrednosti krajine« sadnih dreves, kjer so opisi in slike starih vrst in sort jablan, hrušk, sliv, je naslov projekta v okviru programa INTERREG IIIA (SLOVENIJA- češenj, orehov, marelic, murv in skorša. MADŽARSKA-HRVAŠKA). Kozjanski park je bil partner, nosilec pro- jekta pa je bil Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto. Projekt je »Od vijeglavke do soka« pomenil pravo prelomnico v širšem okviru projekta oživljanja trav- je naslov novega projekta, novega izziva v procesu oživljanja in niških sadovnjakov, saj smo v okviru projekta pridobili 4 ha kme- ohranjanja travniških sadovnjakov v okviru programa Čezmejno tijskih zemljišč, na katerih smo vzpostavili drevesnico in matični sodelovanje Slovenija–Hrvaška 2008–2013. Ena pomembnješih pri- sadovnjak. Pomemben rezultat projekta sta bila zasaditev hru- dobitev projekta bo nakup prepotrebne tehnične opreme, kot sta škovega drevoreda med Bistrico ob Sotli in Kumrovcem ter izdaja mobilna stiskalnica s pasterizatorjem in hidravlično dvigalo za obi- ranje sadja. Eden glavnih ciljev projekta je, da Kozjanski park po- stane tehnično, logistično in kadrovsko popolnoma usposobljen za prevzem vloge regionalnega centra vzgoje, oskrbe ter distribu- cije tradicionalnih sadnih sort in na to vezanega izobraževanja.

Praznik kozjanskega jabolka Praznik kozjanskega jabolka je tradicionalna osrednja prireditev v Kozjanskem parku, ki jo organiziramo vsak drugi vikend v oktobru že od leta 1999. S prireditvijo želimo krepiti sodelovanje s prebivalci parka in skupna prizadevanja pri varstvu naravnih vrednot in ohra- njanju kulturne krajine na Kozjanskem, katere tipični razpoznavni krajinski element so visokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sor- tami jabolk. Osrednjo vlogo na stojnicah imajo ponudniki iz kmetij v zavarovanem območju in umetniško-obrtniške delavnice. Poleg sejemskega dela prireditev spremljajo kulturno-družabni program, razstave, strokovna predavanja, program za otroke in še in še. Le- tošnja prireditev bo potekala od 4. do 11. oktobra. Prisrčno ste vabljeni, da pobliže spoznate prizadevanja Kozjanskega parka v procesu oživljanja in ohranjanja travniških sadovnjakov. (Adrijan Černelč, Barbara Ploštajner)

kvah peli stekleni zvonovi, sovražniki med vojno kovinskih Podobe in zvoki zvonov ne bi mogli pretopiti v tanke. Zagotovo so ga k tej misli vzpodbudili tudi pritrkovalci na steklene zvonove, ki so se predstavili na gradu Podsreda. Zvoki steklenih zvonov so steklenih umetnin obiskovalce nežno razvajali med tem, ko so si ogledovali steklene umetnine. Na notranjem dvorišču gradu pa so si Grad Podsreda je bogatejši za razstavo Dru- lahko ogledali še, kako vse to v praksi tudi nastaja. Razstavo štva steklarjev Slovenije, ki obiskovalcem Ars vitraria bodo na gradu Podsreda gostili do 30. oktobra letos. (Z. I.) predstavlja številne umetnine iz stekla, ki jih je zakrivilo 16 različnih ustvarjalcev in ljubite- ljev stekla.

Obiskovalci na sprehodu med umetninami

Govorniki pred otvoritvijo razstave: Franci Černelč, Ivo Trošt, Dušan Andrej Kocman in Jože Rataj.

O pomenu steklarstva na Kozjanskem je v uvodnih bese- dah ob otvoritvi razstave Ars vitraria spregovoril direktor Kozjanskega parka Ivo Trošt. Zakaj je razstava nastala in kaj bodo obiskovalci občudovali, je predstavil Jože Rataj, predsednik Društva steklarjev Slovenije. Še preden pa so si vsi zares lahko privoščili občudovanje umetnin steklarjev, sta dogodek obogatili vokalistka Špela Drašler in Metoda Denžič, ki jo je spremljala na klavirju. V zahvalo in spomin na dogodek jima je Franci Černelč, ki zagotovo sodi med bolj znane kozjanske steklarje, podaril stekleni muci. S ste- klenim izdelkom v obliki roga pa je razveselil direktorja Iva Trošta. Zadnjo besedo pred otvoritvijo je imel župan Dušan Andrej Kocman, ki je med drugim dejal, da če bi v cer- Mnogi so si z zanimanjem ogledali, kako nastajajo steklene umetnine.

24. september 2009 | OKo | 19 NASVETI

in rjave. Vse te tople barve nas pripravljajo na to, da poskrbimo za nov okras na oknih, balkonih, vrtnih utah, gredicah. Zelo pogosta in zadnje čase nepogrešljiva je jesenska vresa v različnih barvnih odtenkih, od bele do roza in rdeče, različni bršljani, ki nam popestri- jo zasaditev, hebe, ciklame, nageljni in kalocefalus (sivi elegantni K grmički). Ciklame s svojo živahno paleto barv razbijejo sivino de- ICE ževnih dni in popestrijo zasaditev v posodi. V tem času zasadimo KOT več posod (glinene, plastične, betonske …) ki jih postavimo pred vhod, na stopnice, teraso ali na nagrobno ploščo. Najpogostejša in osnovna je zagotovo mačeha, naj bo velikocvetna ali drobno- cvetna ali viseča. Praksa je pokazala, da so drobnocvetne ma- čehe zelo trpežne, bogatega cvetenja, odličnega pokrovnega razraščanja in velike izbire barv. To je sorta mačeh endurio. Zraven posadimo jesensko vreso in dodatek okrasnih trav, ki nikoli Cvetoč ne razočarajo, saj so v zadnjem času stalnica različnih zasadkov. Trend jesenskih zasaditev je v srebrno sivih rastlinah (kalocefalus, sivka, srebrni smilj), ki nam to jesenski eleganco podaljšajo do konca Rubriko pomladi. Ne smemo spregle- pripravlja: dati nežne, a trpežne homuljice Helena Štravs čas (sedumi) z različnimi cvetovi, September je kljub temu, da nas že vodi v jesen, prav prijeten netreskov, rdeče heuchere, en- mesec. Jutra in večeri so res že hladnejši, a čisto ozračje, modrina cianov, ki nas bodo zgodaj spo- neba in opoldansko toplo sonce nas prav septembra veliko bolj mladi prevzeli s svojimi modrimi prevzamejo kot poleti. Kot da bi se šele na koncu zavedali, da se cvetovi. Zraven široke izbire je- poletje poslavlja. senskega cvetja ne smejo pred vhodom manjkati lončne drob- V septembru lahko še delamo različne podtaknjence balkonskih nocvetne krizanteme (dolgo in rož, zelišč … Uporabimo lahko rastlinski hormon za lažje ukoreni- bogato cvetijo daleč v novem- njanje. Poiščimo prostor, ki je vsaj delno senčen, da je več jutranje brski čas), buče, jesensko listje in večerne vlage, da se mlade rastlinice lažje ukoreninjajo. Paziti javorja, plodovi šipka in divjega moramo na prvo jesensko slano, da ni ves naš trud zaman in pod- kostanja. Vse to bo prineslo pri- taknjence prenesemo v notranjost v svetel prostor. stno jesensko vzdušje pred vaše domove in prijeten pogled vaših V jeseni so v ospredju tople barve, od oranžne in rumene do rdeče obiskovalcev.

- Ugotavljanje vsebnosti sladkorja v moštu in preverjanje vsebno- sti prostega žvepla. - Razsluzenje ali predbistrenje mošta: 24–48 ur z dodatkom enolo- ških sredstev na osnovi želatine, kazeina ali bentonita. - Stiskanje ostanka razsluza: usedline po pretoku čistega mošta lahko stisnemo s pomočjo vodne ali klasične stiskalnice v vreči iz posebno gostega materiala z dodatkom kremenčeve sige ali perlita. - Dosladkanje bomo izvedli le, kjer bo to potrebno. Za povečanje sladkorne stopnje za 1 % dodamo 1,25 kg sladkorja na 100 litrov mošta. Mošte, ki vsebujejo več kot 17 % sladkorja, ni potrebno dosladkati. - Dodatek kvasovk: razsluzenemu moštu dodamo selekcionirane kvasovke, ki jih pripravimo po navodilu proizvajalca. Izberemo kvasovke priznanih proizvajalcev, primerne za posamezno vrsto, sorto, kakovost in stil vina. Piše: Igor Horvat univ. dipl. ing. agr. TRGATEV 2009 - Dodatek hrane za kvasovke: da bo alkoholno vrenje potekalo nemoteno, priporočam pravočasen dodatek hrane za kvasov- V vinogradih je bilo letos veliko težav in s tem veliko stroškov, ke. predvsem z varstvom pred peronosporo. Agrometeorološka po- - Alkoholno vrenje je odločilen korak na poti do kakovostnega staja v Imenski Gorci je zaznala 20 okužb s peronosporo. Ugodni vina. Optimalna vrelna temperatura je 15–18 °C , katero vzdržu- so bili tudi pogoji za pojav oidija. Določene vinograde je še povrh jemo s hlajenjem, oroševanjem ali s suhim ledom. Pri višjih tem- tega spet prizadela toča in povzročila 20–50 % škode. peraturah je povečano izhajanje aromatskih snovi in zmanjšanje V zdravih in od toče nepoškodovanih vinogradih lahko pričaku- sortnih značilnosti. jemo nadpovprečen letnik. Sladkorne stopnje v srednje ranih sor- tah (chardonnay, sauvignon, pinot ...) že sedaj presegajo 85 Oe° Priporočila pri predelavi rdečega grozdja: (17,5 % babo) in so že dosegle tehnološko zrelost za pridelavo - Žveplanje drozge: 0,3–0,5 dcl 5-odstotne žveplaste kisline na 100 vrhunskih vin. S poznejšimi sortami (laški rizling, žametna črnina, litrov razpecljane drozge. Žveplanju se lahko izognemo z dodat- štajerska belina ...) bo treba še počakati, ker se vsebnost sladkor- kom 10–15 g enološkega tanina na 100 litrov drozge. ja trenutno giblje od 65 do 75 Oe°. Samo na najboljših legah in - Dodatek hrane za kvasovke, kvasovk in encimov: pri klasični pri mali obremenitvi trsa laški rizling vsebuje 80 Oe° in več. Vseb- predelavi se kvasovke, hrana in encimi dodajajo takoj po opra- nost skupnih kislin v vseh analiziranih vzorcih mošta ne odstopa od vljenem mletju grozdja, da drozga začne takoj vreti. večletnega povprečja. - Maceracija: rdeča drozga naj fermentira v stiku z jagodno ko- žico najmanj 5–6 dni. Pri vrenju sproščeni CO2 dviga iz tekočine Priporočila pri predelavi belega grozdja: suho drozgo v obliki klobuka, zato je potrebno občasno potaplja- - Žveplanje grozdne drozge (odvisno od zdravstvenega stanja nje. Če tega potapljanja klobuka ne opravljamo na 2–3 ure, se grozdja): 1–2 dcl 5-odstotne žveplaste kisline ali 5–15 g kalijevega na njem lahko razvijejo ocetnokislinske bakterije, ki lahko povzro- bisulfita na 100 kg. čijo povišanje hlapnih kislin in tvorbo etilacetata. - Maceracija pomeni stik mošta z jagodno kožico. Cilj maceracije - Dosladkanje: enako kot pri belemu grozdju, razen da sladkor drozge je sproščanje aromatičnih ter drugih sestavin iz jagodne dodajamo v drozgo na vrenju. kožice. Traja naj 4–12 ur, z dodatkom encima. - Stiskanje. - Prešanje – stiskanje naj poteka z ustreznim tlakom.

20 | OKo | 24. september 2009 DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

za naš odnos do družine, do bodo razumeli vsi naši sogo- Spoštovane bralke in jezika in do domovine! vorniki, od najmlajših do naj- Tukaj nam mora ponovno starejših! oživeti spoštovanje ne le do Živimo v svetu, kjer je znanje bralci jezika, ampak tudi do rabe tujih jezikov potrebno, prav September je mesec, ki je bolj kot običajno primernih domačih besed. je, da se jih z vsem spošto- povezan z Antonom Martinom Slomškom. Žal je pri nas premalo za- vanjem in ljubeznijo učimo, vesti, da je vsak javni na- vendar naj ima častno me- Letos zato, ker je 150 let od prenosa škofij- stop, kogar koli, ne le nas sto v našem srcu materni je- skega sedeža iz St. Andraža na Koroškem v preprostih ljudi, ampak tudi zik brez modernih nesmislov! Maribor, v četrtek, 24. septembra, pa je god tistih na najvišjih mestih ven- dar govornikovo ogledalo! Antona Martina! Kako lepo bi zvenelo vabilo Prenos škofijskega sedeža skal po Slomškovih mislih in in opozorilo učencem na v Maribor ni le versko de- občudoval lepoto in jezi- začetku šolskega leta – naj janje, ampak ima mnogo kovno čistost. Ponovno me se pridno učijo, da se bodo širši in tudi daljnosežnejši po- nagovori misel: »Sveta vera veliko naučili in tudi veliko in men. Preko združenja Spo- bodi vam luč, materni je- dobro znali! Mislim, da go- dnje Štajerske, do utrditve zik pa ključ, do zveličavne spod, ki je vabilo in opozo- severne meje z generalom narodove omike!« Vedno rilo izrekel in vanj vpletel ne- Maistrom, do metropolije znova mi zbuja spoštovanje, potrebno tujo besedo, žal ni danes. odnos velikih Slovencev do imel dobrih učiteljev sloven- Pa pustimo politično doga- materinščine! Res je, da nas ščine. Pa pustimo naše vodi- janje in se ustavimo pri 24. 4. božja zapoved nagovar- telje pri miru, naj se sončijo v septembru, godu Antona ja, da naj spoštujemo svoje zavesti svojih veličin! Mi sami Martina Slomška. starše, vendar ne gre samo pa se potrudimo, da bomo Piše: Nikolaj Marovt, župnik v Pred nekaj dnevi sem br- za neposredne osebe, gre vedno govorili tako, da nas Kozjem in na Bučah Kozjanski upokojenci na izletu Društvo upokojencev Kozje je 29. avgusta organiziralo izlet za svoje člane. Zjutraj so se zbrali na avtobusni po- staji in zaskrbljeno gledali v nebo, ki se je po napovedi pooblačilo in grozilo z dežjem. Vendar jim to ni pokva- rilo dobre volje. V prijetnem razpoloženju so napolnili avtobus in se odpravili proti Mariboru in Pohorju. Njihov cilj je bil obisk botaničnega vrta Univerze v Mariboru v Pivoli pri Hočah. Vreme je bilo do njih usmiljeno in tako so si še v kar lepem vremenu skoraj dve uri ogledovali zanimivosti lepo urejenega botaničnega vrta. S po- sebnim zanimanjem so si ogledovali nekatere neznane rastline, rože in drevesa. Posebno ženski del je bil nav- dušen nad rožami in zdravilnimi zelišči. Okoli poldne- va so pot nadaljevali proti Mariboru, kjer so si ogledali Za začetek so si privoščili dveurni sprehod po botaničnem vrtu. akvarij in terarij, ponovno pa so uživali ob ogledovanju podvodnega življenja in sveta plazilcev. Med tem se je nebo razjezilo in pričelo je močno deževati. Za kratko sprostitev in prodajo "firbcev" so si na kratko ogledali Europark in se od tam odpeljali na Slivniško Pohorje v gostišče Veronika, kjer so jim postregli z okusnim kosi- lom, po katerem se je prilegel še kratek in prijeten kle- pet. Po kosilu so si želeli ogledati še Areh in Bellevue. Odpeljali smo se proti Arehu in kmalu ugotovili, da so vrhovi Pohorja zaviti v gosto meglo in da ni mogoč no- ben razgled. Vreme se je med tem močno poslabšalo in s strahom so se spraševali, kako je doma, saj so bila napovedana huda neurja. Zaradi megle in ostalega so sklenili, da se počasi vrnejo domov. Ob povratku so se za kratek oddih ustavili v piceriji Kuki v Slovenski Bistrici. Proti večeru so se zadovoljni vrnili domov. Kljub slabemu vremenu, ki jim dobre volje ni pokvarilo, so se imeli lepo in bili z izletom vsi zadovoljni. Tako se je za le- tošnje leto končala izletniška sezona za člane društva upokojencev Kozje. (Edo Krofl – Eko) V botaničnem vrtu so bile predvsem ženske navdušene nad rožami in zelišči.

24. september 2009 | OKo | 21 KRAJEVNI MOZAIK Gasilski vodomet v čast mladoporočencema V soboto, 12. septembra, so gasilci PGD Podsreda pripravili vodomet v čast mladoporočencev Monike Moškon in Jer- neja Jagriča. Vodomet so gasilci pripravili pri kapelici pred gradom Podsreda. Ducat gasilcev in gasilk domačega dru- štva je sprejelo mladoporočenca in svate ter jih pogostilo s kapljico domačega. Ker pa pri gasilcih brez prave gasilske slike ne gre, so tudi to fotografi pridno zabeležili. Hkrati pa gasilci mladoporočencema želijo mnogo ljubezni, sreče in zadovoljstva v njunem skupnem družinskem življe- nju. (PGD Podsreda)

Mladoporočenca sta se z veseljem slikala z gasilci, ki so jima pripravili Gasilski vodomet prijetno presenečenje.

so ob postankih povorke večkrat zaplesali, pa tudi njihov Navdušeni nad nastop na glavnem odru je navdušil. Zvečer so si skupaj z gostitelji ogledali košarkarsko tekmo med Slovenci in Srbi. Čeprav so navijali vsak za svojo ekipo, so ob koncu vsee- srbsko gostoljubnostjo no slavili z zmagovalci. V dneh, ko so bili v Šabcu, je tam potekal tudi največji sejem na Balkanu, kjer so lahko veli- Folkloristi iz Kozjega so minuli vikend gostova- ko zanimivega tudi kupili. V nedeljo je sledilo težko slovo in li v srbskem mestu Šabac. Poleg tega, da so obljuba, da bodo skupaj še plesali in se obiskali. (Z. I.) veliko plesali, so bili deležni tudi izredne srb- ske gostoljubnosti.

Minuli četrtek zjutraj so se plesalci folklorne skupine odpravili na pot v srbsko mesto Šabac. Po osmih urah vožnje so tam doživeli čudovit sprejem srbskih gostiteljev. Po sprejemu v mestni hiši jih je že istega dne čakal nastop v tamkajšnjem gledališču, kjer so nastopili s folklorno skupino, ki jih je gosti- la. Naslednjega dne so se skupaj odpravili na izlet po bližnjih krajih, zvečer pa jih je ponovno čakal skupen nastop v Ter- mah Koviljača. V soboto je sledil vrhunec njihovega obiska, saj so nastopili na njihovem karnevalu, kjer v povorki nasto- pajo številne maskirane skupine iz različnih držav, predvsem bivše Jugoslavije. Kozjani so poželi veliko navdušenja, saj Sprejem pred mestno hišo Čestitamo!

14. septembra je praznoval svoj 74. rojstni dan Janez Kajba z Virštanja.

Življenje dobi smisel, če znamo uživati trenutke. Trenutki pa so utrinki večnosti. Mimo nas drsijo in samo najbolj dragocene ujamemo. In prav tisti, ki si jih zapomnimo, so naše življenje. Ujemi čim več trenut- kov sreče, da boš z njimi krepil in bogatil vse lepe stvari.

Vse najboljše in najlepše ter predvsem obilo zdravja ti želimo tvoja hči Nevenka s partnerjem Stane- tom in tvoji vnuki Anja in David ter Tadeja in Matija.

22 | OKo | 24. september 2009 OTROŠKO OKO

Naredili smo razpredelnico, kamor smo en teden beležili, Varno s soncem ali otroci v vrtec prinašajo kape, sončna očala in sončne kreme. Na koncu tedna smo dobili naslednje rezultate: En Projekt smo začeli izvajati zaradi osveščenosti otrok in star- deček je imel ves teden s sabo vso zaščito pred soncem, šev o hudih posledicah izpostavljanja sončnim žarkom. Naj- o kateri smo se pogovarjali. Nekaj otrok je en dan imelo prej smo starše in otroke obvestili o primernih oblačilih, ki naj očala, drugi dan kapo ali sončno kremo oz. vsaj nekaj. Dva jih imajo otroci v vrtcu. Odsvetovali smo majice na nara- dečka pa ves teden nista prinesla v vrtec nobene zašči- mnice, ker lahko pride do hudih opeklin ramen. Otroke smo te, čeprav smo se o njej veliko pogovarjali in dečka tudi začeli navajati, naj v vrtec prinašajo sončna očala, pokriva- vzpodbujali. la in sončne kreme, ki naj imajo zaščitni faktor vsaj 15. V igralnici smo velikokrat poslušali branje zgodbe »Senčna V vrtcu smo izobesili plakate, ki so prikazovali škodljivosti iz- ura« ali smo jo poslušali s CD-ja. Zgodbo smo obnovili najprej postavljanja sončnim žarkom. Staršem smo razdelili brošure, s pomočjo vprašanj, kasneje samostojno s pripovedova- kdaj je najvarneje, da se izpostavljamo sončnim žarkom. njem. Otrokom smo pokazali, kako zgleda kapa, ki najbolj Z otroki smo najprej izdelali sončno uro, kjer smo vsako pol- zaščiti pred soncem (legionarska kapa), to kapo so otroci no uro opazovali in s peskom označili senco, ki jo je na travi z najino pomočjo gubali in na koncu pobarvali. Samo ena naredila palica. Veliko smo se pogovarjali, kaj pomeni, če deklica je znala kapo zgubati sama. je senca daljša in kaj, če je krajša. Otroci so se kmalu na- Na ploščadi so otroci opazovali svoje sence in ugotovili, da učili, da smo še lahko zunaj, kadar je senca dolga, ko se se je nikakor ne morejo znebiti. Ugotovili so, da se senca senca skrije, se moramo tudi mi skriti v vrtec. Opazovali smo glede na njihov položaj daljša ali krajša, spreminja pa se tudi sonce in ugotovili, če je sonce nizko na nebu, je senca tudi oblika sence. Nek deček mi je rekel: »Jaz pa vem, kako daljša, kadar je sonce visoko na nebu, je senca krajša. se bom znebil sence. Na njo bom dal karton.« To sva tudi naredila, a sence nisva skrila.

Ko sva si s sodelavko začrtali projekt, sva pod globalni cilj zapisali: Spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina življenja. Z otroki sva želeli doseči cilje, da otrok spoznava, da na nje- govo zdravje vpliva okolje in on sam, odkriva in spoznava lastnosti sončnih žarkov, svetlobe, toplote, zdravju koristnih Otrokom je bilo zanimivo, ko so na igrišču risali sence prija- in škodljivih posledic, odkriva in spoznava pojav sonca in teljev. Sence so obrisovali na asfaltno podlago in tudi na si oblikuje primerno predstavo o njem, spoznava, kako se papir. Otroci, ki so stali, da so jim drugi obrisovali senco, varovati pred škodljivimi vplivi sonca, pred poškodbami, so imeli težave, ker niso mogli tako dolgo stati pri miru in boleznimi in škodljivimi snovmi, ima možnosti kritičnega temu podobne so bile tudi sence. Te sence smo kasneje vrednotenja komercialnih vplivov, modnih trendov itd., da izrezali in razstavili v avlo vrtca, kjer smo z izdelki obveščali spoznava grafične prikaze, jih oblikuje in odčitava. starše, kaj vse počnemo pri projektu »Varno s soncem«. Na začetku projekta smo imeli zelo veliko didaktičnih pogo- vorov, kako se lahko zaščitimo pred soncem. Naredili smo Kadar smo odšli ven, smo se vedno namazali s sončno kre- miselni vzorec na to temo in ga izobesili na pano v igralni- mo in preverili, ali imajo otroci vso zaščito, ki so jo prinesli ci. v vrtec. Po naših sencah in senčni uri smo ugotavljali, kdaj moramo v vrtec. Kadar nam je bilo prevroče, čeprav je bila senca še dolga, smo si poiskali zavetje v senci, kamor smo prinesli odeje in se igrali razne umirjene igre ali gledali slikanice, poslušali pripovedovanje izmišljenih zgodb. Seveda smo znanje, ki smo ga s tem projektom prido- bili, uporabljali skozi vse poletje. Z velikim veseljem ugo- tavljam, da je nekaterim otrokom zaščita pred soncem prišla v navado, saj so tudi po počitnicah s sabo v vrtec prinesli sončna očala in kapo. S tem smo dobili potrdi- tev, da je projekt padel na plodna tla in da so otroci od njega, vsaj večina, veliko odnesli. Tudi delavke vrtca smo otrokom dajale vzgled s primernimi oblačili in moram pri- znati, da je vse znanje, ki sem ga pridobila s projektom, v zelo veliki meri vplivalo name, saj se z družino letos na morju nismo sončili. (vzgojiteljica Simona Jazbec)

24. september 2009 | OKo | 23 KRAJEVNI MOZAIK Športni spomin na Miho Jazbeca V avgustu je preminil dolgoletni član športnega društva Zagorje Miha Jazbec, ki je bil član tega društva vse od njegove ustanovitve in je bil v njem zelo aktiven ter vedno pripravljen pomagati. V ŠD Zagorje so se zato odločili, da s pomočjo prijateljskih ekip organizirajo memorialni turnir in s tem počastijo spomin na njihovega Mihata. Na turnir se je prijavilo 12 ekip: Panterji Prevorje, Intermak Imeno, ŠD Rajmax, Štus Design, ŠD Zagorje, ŠD Bistrica ob Sotli, Trgovina Maja, ŠD Virštanj, Zdole, Bar Kraner, ŠD Pod- Nogometaši so odigrali turnir v spomin na Miho Jazbeca. sreda in ŠD Polje. Ekipe so bile po žrebu razdeljene v štiri skupine po tri ekipe, iz vsake skupine sta napredovali prvou- vrščeni ekipi. V četrtfinalu so se uvrstile ekipe Zdole, Panterji Prevorje, ŠD Bistrica ob Sotli, ŠD Rajmax, Intermak Imeno, Zagorje, Trgovina Maja in ŠD Virštanj. V polfinalni tekmi so Panterji Prevorje po izvajanju šestmetrovk premagali ŠD Raj- max, prav tako pa je po izvajanju šestmetrovk ekipa Inter- mak Imeno premagala ŠD Virštanj. Finalni boj je dobila eki- pa Intermak Imeno, v tekmi za tretje mesto pa je ekipa ŠD Rajmax premagala Virštanjčane. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Boštjan Šelekar iz ekipe Intermak, naj strelec je bil Alegro (Intermak), naj igralec Bovha (Virštanj). V društvu so se odločili, da bo vsakoletni turnir v Zagorju od- slej poimenovan Memorial Mihe Jazbeca. (M. P.)

V imenu družine Jazbec se člani ŠD Zagorje zahvaljujemo vsem sodelujočim ekipam in vsem, ki so kakorkoli pripo- mogli k izvedbi turnirja in s tem počastili spomin na premi- Pokale najboljšim sta podelila predsednik ŠD Zagorje Miran Posteržin in nulega Miho Jazbeca. Danijel Štus. Pomagali družini Jazbec Ljudem v stiski in žalosti je dobrodošla vsakršna pomoč. In da je potrebno pomagati, so se takoj zavedali tudi mnogi, ko so izvedeli in bili priča žalostni zgodbi družine Jazbec iz Zagorja, kjer je mami Marinki in njenim trem sinovom kruta bolezen nenadoma vzela moža in očeta. V minulih dneh so jih obiskali tudi predstavniki lokalnega odbora stranke SDS iz Kozjega. Skupaj s člani in ljudmi dobrega srca so namreč zbrali prispevek, za katerega upajo, da bo družini vsaj neko- Družina Jazbec je predstavnikom stranke SDS iskreno hvaležna za njiho- liko pomagal prebroditi hude žalostne čase. (Z. I.) vo pomoč. Pohod in druženje na Veterniku Občinski odbor SDS Kozje je prijetne jesenske dni že tradi- cionalno izkoristil za pohod na Veternik. Ker pa je tovrstni pohod namenjen predvsem druženju v naravi, so v goste povabili še člane odborov SDS iz Celja in Bistrice ob Sotli. Zbrali so se na trgu v Kozjem in se odpravili na skoraj dve uri dolgo pot, ki pa je v prijetnem kramljanju in občudovanju jesenske narave hitro minila. Na cilju so se jim pridružili še ne- kateri »nepohodniki«. Preostanek dneva so tako vsi skupaj izkoristili za druženje, izmenjavo izkušenj ter seveda medse- bojno spoznavanje, saj so se na enem mestu znašli člani iste stranke iz različnih krajev. (OKo)

Druženje je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju članov.

24 | OKo | 24. september 2009 ŠPORT, OGLAS Skrbel za slovenska boksarja Evgen Valek iz Podčetrtka se je v začetku septembra ude- ležil svetovnega prvenstva v boksu, ki je potekalo v italijan- skem Milanu. Bil je v ekipi slovenske reprezentance, ki je na svetovnem prvenstvu imela dva boksarja, Roka Urbanca, ki je nastopil v super težki kategoriji (nad 91 kg), in Boruta Slapnika (do 91 kg). Evgenova naloga na tem prvenstvu je bila, da je skrbel za fizično in psihično pripravo obeh tek-

Evgen v družbi najboljših boksarjev.

movalcev. Evgen je povedal, da je tekmovanje potekalo v prijateljskem vzdušju, povabili so ga celo v kamp združenja zdravnikov, kjer so pred vsak borbo pregledovali boksarje. Slovenska reprezentanta nista imela posebnih zdravstvenih težav, le v zadnjem boju se je poškodoval Rok Urbanc, ven- dar so poškodbo uspešno sanirali in je lahko s tekmovanjem nadaljeval. In prav Urbanc je dosegel zgodovinski uspeh za Slovenijo na tovrstnih tekmovanjih, saj je končal na 9. mestu in izgubil borbo s trenutno najboljšim boksarjem na svetu in Slovenska reprezentanca olimpijskim prvakom. (Z. I.) Drugourščena ekipa Teniški zmagovalci v Bar Kraner moški konkurenci V članku o zaključku prve »Šempeterske« lige v odbojki na Občinsko odprto prvenstvo v tenisu za ženske in moške je mivki smo objavili napačno sliko ekipe, ki je dosegla drugo dobilo epilog tudi v moški konkurenci. Prvo mesto je osvojil mesto. Pravo sliko odbojkarjev, ki so zasedli drugo mesto, Darko Šelekar, drugi je bil Denis Onič, tretji pa Januš Hunski. skupaj z njihovim sponzorjem Primožem Jazbecem tako ob- (OKo) javljamo v tej številki časopisa OKo. Verjetno so za uspeh krivi tudi dobri hamburgerji iz okrepčevalnice Kraner. (OKo)

Skupna fotografija vseh udeležencev odprtega prvenstva v tenisu

24. september 2009 | OKo | 25 ŠPORT

ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK: ŠK VIRŠTANJ 0:4 LIGA MALEGA Bovha T. 2, Planko, Čonč ŠD PODSREDA : BISTRICA BAR KRANER 0:4 NOGOMETA »ŠTUS Omerzu F. 2, Omerzu S., Černelč REZULTATI 21. KROGA – 20. 9. 2009 NA VIRŠTANJU IN V KOZ- DESIGN« KOZJANSKO JEM V 20. krogu LMN Štus Design Kozjansko je bil odigran der- BMW CLUB OBSOTELJE : ŠK VIRŠTANJ 1:7 bi med ekipama ŠD Rajmax Kozje in Intermak iz Imenega. Čoh/Lupše 2, Vavričuk 2, Bovha T., Planko, Jug Tekma med drugo in četrtouvrščeno ekipo je rezultatsko za- CVUR PRISTAVA : ŠD PODSREDA 2:3 nesljivo dobila ekipa ŠD Rajmax Kozje. S tem je omogočila Pavlič 2/Kužner 2, Jagrič J. ekipi Peilenstein pub Lesično, da se je na vodilnem mestu ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : ŠD ZAGORJE 2:2 odlepila za kar velikih šest točk, Intermaku pa se je na točko Volavšek 2/Cvetanovič, Levstik A. približala ekipa ŠK Virštanj, ki je zanesljivo premagala mlado BISTRICA BAR KRANER : TRGOVINE POLJE 3:0 b.b. ekipo ŠD Kozje Motel Ribnik. Presenetila je tudi ekipa Bmw Ekipa Trgovine Polje ni prišla na tekmo. Club Obsotelje, ki je ugnala višje uvrščeni Siflex. V 21. krogu LMN Štus Design Kozjansko sta bili dve tekmi pre- BISTRICA MLADI : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 3:0 stavljeni, ena pa neodigrana. Prestavljen je bil tudi derbi Strelci: Šket J. 2, Kunst kola med prvouvrščenima ekipama, tako da se je na drugo INTERMAK : PEILENSTEIN PUB LESIČNO prestavljeno mesto s tekmo več prebila ekipa ŠK Virštanj. V preostalih SIFLEX : TERME OLIMIA prestavljeno tekmah so favoriti upravičili svojo vlogo. Po odigranih do- ŠD BUČE : ŠD RAJMAX KOZJE 2:7 brih dveh tretjinah lige se je na vrhu odlepila četverica ekip, Strle 2/Bračun 4, Čavš 2, Debelak A. ki se bodo v končnici prvenstva borile za prva tri mesta. Naj omenimo še trenutno najboljše štiri strelce lige: Šket (Bistrica LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO NEPOPOL- mladi - 30 zadetkov), Artnjak (Sifleks - 28 zadetkov), po 26 NEM 21. KROGU zadetkov pa sta dosegla Hrovatič (Peilenstein Pub) in Iskrač (Rajmax). 1. PEILENSTEIN P. LESIČNO 55 2. ŠK VIRŠTANJ 51 REZULTATI 20. KROGA – 18. 9. 2009 V ZAGORJU IN KOZJEM 3. INTERMAK 49 4. ŠD RAJMAX KOZJE 47 ŠD ZAGORJE : BISTRICA MLADI 2:2 5. BISTRICA MLADI 38 Oprešnik, Tovornik/Baliban, Šket J. 6. BISTRICA BAR KRANER 34 ŠD RAJMAX KOZJE : INTERMAK 4:0 7. ŠD PODSREDA 32 Iskrač 4 8. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 32 TERME OLIMIA : ŠD BUČE 4:2 9. SIFLEX 29 Ceraj 2, Valek, Počivavšek B./Plevnik, Strle 10. ŠD ZAGORJE 26 PEILENSTEIN PUB LESIČNO : CVUR PRISTAVA 4:2 11. BMW CLUB OBSOTELJE 22 Šket 2, Amon, Rebernik/Čonč, Pavlič 12. TERME OLIMIA 21 SIFLEX : BMW CLUB OBSOTELJE 0:2 13. ŠD BUČE 17 Majer, Brundič 14. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 13 TRGOVINE POLJE : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:5 15. CVUR PRISTAVA 10 Lojen 2, Bunšek/Volavšek 3, Fridl, Šket 16. TRGOVINE POLJE 5

NK DESINIČ : ZIP BISTRICA MM 1:2 VETERANSKA LIGA Antonič /Čižmek, Ulama MALEGA NOGOMETA REZULTATI 4. KROGA – 17. 9. 2009 V KLANJCU Po odigranih štirih krogih Veteranske lige malega nogometa Rajmax Kozje ni več nepremagane DMS ELEKTRONIK KUMROVEC : TERME OLIMIA 2:2 ekipe, saj je izgubila tudi ekipa ŠD Tuhelj. Njene- Brundič 2/Kajba F., Stres ŠD KOZJE MOŠKON GRADB : NK DESINIČ 3:3 ga poraza pa nista izkoristili ekipi Terme Olimia in Zajc 2, Zupanc/Poslek, Šurbek, Antonič DMS Elektronik Kumrovec, ki sta remizirali in sta se RAJMAX : ZIP BISTRICA MM 2:4 vodilnim le približali za točko. Do prve točke je Majerič, Vah/Filipančič 2, Omerzu, Kunej prišla tudi ekipa NK Desinič. Ker je prvih pet ekip ŠD TUHELJ : STROJNA OBRADA KODRNJA 1:2 v razmiku le treh točk, bodo zadnji trije krogi lige Valent/Geršak 2 še zelo zanimivi. LESTVICA VLMN PO 4. KROGU

REZULTATI 3. KROGA – 13. 9. 2009 V TUHLJU 1. ŠD TUHELJ 9 2. TERME OLIMIA 8 ŠD TUHELJ : ŠD KOZJE MOŠKON GRADB 3:0 b.b. 3. ZIP BISTRICA MM 7 Igralcev ŠD Kozje ni bilo na tekmo. 4. DMS ELEK. KUMROVEC 7 STROJNA OBRADA KODRNJA : TERME OLIMIA 3:7 5. STR. OBRADA KODRNJA 6 Geršak 2, Storjak/Kajba F. 3, Ceraj 2, Počivavšek B., Stres 6. RAJMAX 3 RAJMAX : DMS ELEKTRONIK KUMROVEC 4:6 7. ŠD KOZJE MOŠKON GR. 3 Majerič 2, Bevc 2/Brundić 2, Horvatek 2, Horvatin, Zajec 8. NK DESINIČ 1

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 24. september 2009 ŠPORT

pokala Spar proti ekipi Calcit Kamnik in tudi tokrat slavili z KOŠARKA 81 : 77. KK Terme Olimia Podčetrtek 1. krog pokala Spar KK Terme Olimia : LOGO Grosuplje 59:56 Skupaj z evropskim prvenstvom v košarki, ki je prejšnji te- Hunski 14, Abramovič 12, Gobec 9 den potekalo na Poljskem, se je tudi na nivoju članskih ekip začela sezona v slovenski košarkarski ligi. Tudi v KK Terme 2. krog pokala Spar Olimia Podčetrtek so tako pričeli s pripravami na novo se- zono. Tudi letos je bilo pred začetkom sezone zelo pestro KK Terme Olimia : Calcit Mavrica 94:80 dogajanje pri formiranju članske ekipe. Klubske smernice Abramovič 29, Gobec 21, Štahl 15 so se odvijale naprej po začrtani poti, ki si jo je zastavila Calcit Mavrica : KK Terme Olimia 77:81 uprava kluba ob koncu lanske sezone, torej v klub dobiti in obdržati čim več domačih igralcev in igralcev iz bližnje okolice ter na določenem igralnem mestu pripeljati okre- pitev, ki je to v pravem pomenu besede. Tako sta se v klub 1. SKL ZA MLAJŠE PIONIRJE U12 vrnila Boštjan Trupaj in Sebastjan Ivačič, iz KK Rogaška pa je prišel na posojo Lenart Plavčak. Kot okrepitev na polo- S tekmami 1. in 2. kola drugega dela so mlajši pionirji nada- žaju organizatorja igre pa je prišel Robert Abramovič, ki je v ljevali z ligo za igralce, stare do 12 let. Najprej so mladi ko- prejšnji sezoni igral za ekipo Janč. V začetku pripravljalne- šarkarji iz Podčetrtka gostovali v Velenju, kjer so po izenače- ga obdobja so treningi potekali pod vodstvom Muharema nem dvoboju za točko izgubili z domačini. Največ točk za Vugdalića, vendar se je ta zaradi osebnih razlogov odločil, Podčetrtčane sta dosegla Dejan Kunst in Boris Bezamovski da v letošnji sezoni ne bo vodil ekipe in na njegovo mesto – oba sta prispevala po 9 točk. Drugo kolo je prineslo novo je prišel košarkarskim krogom dobro znani Ervin Dragšič. Ta gostovanje, tokrat pri sosednji košarkarski šoli Šentjur. Pod- ima za sabo izvrstno igralsko kariero, saj je igral v mnogih mladek iz Podčetrtka je še enkrat dokazal, da je potrebno klubih: Pivovarna Laško (Slo), Le Mans (Fra), Gießen (Nem), na njih resno računati, saj so ugnali Šentjurčane na njiho- Ludwigsburg (Nem), Prostejov (Češ), Sloga Kraljevo (Srb), vem terenu kar za 25 točk. V naslednjem kolu bosta obe Iraklis (Grč), Šentjur (Slo). Konec lanskega leta pa je kot ekipi gostovali v Podčetrtku, kjer bo odigrano zadnje kolo, v trener vodil ekipo MFC.2 Branik MB v 1.B ligi. Novi trener je katerem bodo najmlajši igralci KK Terme Olimia Podčetrtek ekipo prvič vodil v 1. krogu pokala Spar, kjer je v Podčetrtek poskušali zadržati trenutno prvo mesto v svoji skupini. prišla favorizirana ekipa Grosupljega, ki se je lani uvrstila v 1.B ligo. V izjemno izenačeni tekmi, v kateri so vseskozi vo- 1. krog U12 vzhod (drugi del): dili domačini, so Podčetrtčani pokazali, da je ekipa dobro Velenje : KK Terme Olimia Podčetrtek 34 : 33 sestavljena in da delujejo kot pravi kolektiv. Končni rezultat je bil 59:56, najboljši strelec pri domačinih pa je bil Hunski s 2. krog U12 vzhod (drugi del): 14 točkami. Ker je v pokalnem tekmovanju v prvem kolu KK Šentjur : KK Terme Olimia Podčetrtek 38 : 63 samo ena tekma odločala o napredovanju, so se igralci KK Terme Olimia tako uvrstili v drugi krog, kjer jih je čakal stari znanec iz 2. lige Calcit Kamnik. Prva tekma je bila zopet od- Lestvica igrana v telovadnici OŠ Podčetrtek, kjer se je še enkrat več pokazalo, da je letošnja ekipa veliko bolj uigrana od lanske Mesto Ekipa točke ter si priborila 14 točk prednosti pred povratnim srečanjem 1 KK Terme Olimia Podčetrtek 12 v Kamniku. Končni rezultat je bil 94:80, najboljši strelec pa 2 Velenje 11 je tokrat bil novinec Abramović, ki je gostom nasul kar 29 3 Šentjur Alpos 10 točk. V torek so košarkarji odigrali povratno tekmo 2. kola

Danes, ob svoji 35. letnici obstoja, stavi na novo generaci- VELIKI NOGOMET jo kadetov in mladincev, ki visoko izgubljajo. Je kar nekaj kadra, ki se bodo z dobrim delom morda čez leto ali dve Nadaljevanje sezone v regionalnih ligah kosali s tako dobrimi, kot so vrstniki iz Mozirja ali Šoštanja. Potrpljenje in delo torej! MNZ Celje 2009/2010 brez novih obetov za Člansko moštvo, ki je nastopilo v Žalcu, kaže na preslab Kozjane. Nadaljujejo se slabi rezultati. odziv članstva, saj sta moštvo dopolnjevala oba trenerja, Čepin in Ceraj. Zdesetkani so se borili, kar je lepo! Ni pa Rezultati 3. in 4. kroga, 16. september in 17. september: lepo, da so si s svojim nastopom prislužili 4 opomine in 80 evrov kazni zaradi slabega obnašanja, h kateremu je veliko KADETI U-16: pripomogel up ekipe Andrej Levstik z rdečim kartonom. No, Šoštanj : Odred 5:0 (3:0), Odred : Mozirje 0:8 (0:3) ne glede na bodočnost bo o tem primeru odločalo disci- ČLANI: plinsko razsodišče kluba naslednji teden. Žalec : Odred 7:2 (3:0) S silo in brez primernega odnosa v klubu pač ni pričakovati lepših rezultatov. (J. B.) Mogoče je pri najmlajših iskati kakšen izgovor v sodelujočih moštvih, kajti veliko je klubov, ki so nekoč delovali in so za- radi rezultatov »vrgli puško v koruzo«. In tako liga šteje vse manj članov, kateri pa so najmočnejši. Če vzamemo izsto- pe nekoč delujočih klubov, kot so bili npr. Hrastnik, Vojnik, Ljubno, Mozirje, Polzela, Nazarje in še bi se dalo najti koga, pridemo do tega, da so danes nastopajoči zelo dobri, ki želijo nekaj več. Kozjanski nogometni klub se drži in sodeluje že od svoje ustanovitve leta 1974. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 24. september 2009 | OKo | 27 POLICIJA, ZAHVALA

Prometna nesreča s smrtnim izidom 9. septembra 2009 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obvešče- Odhoda najdražjih ni moč preboleti, ni o prometni nesreči med osebnim avtomobilom in kmetijskim V sebi resnici ne da se verjeti, Celo ko resnica ti v dlani leži, traktorjem na relaciji Kozje–Podsreda, v kateri je voznik kmetij- skega traktorja na kraju prometne nesreče podlegel poškod- Jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. bam. Voznik osebnega avtomobila se bo zaradi povzročitve prometne nesreče zagovarjal na sodišču, kamor je bila poda- na kazenska ovadba.

Zaseg vozila večkratnemu kršitelju 9. septembra 2009 je patrulja PP Šmarje pri Jelšah v Podčetrt- ku ustavila in kontrolirala voznika neregistriranega MK znam- ke Suzuki. Vozniku, ki je bil pred tem že kontroliran, za kršitve pa mu je bil izdan plačilni nalog, je bilo zaradi neupoštevanja odredbe o prepovedi vožnje motorno kolo zaseženo. V zvezi početja pa se bo zagovarjal pri sodniku, ki bo tudi odločal o usodi motornega kolesa. ZAHVALA

V 41. letu nas je zapusti naš dragi mož, ati, brat, stric, svak in zet Ilegalni prestop državne meje 19. septembra 2009 so policisti PP Šmarje pri Jelšah pri nadzo- ru državne meje v bližini turističnega kompleksa v Podčetrtku kontrolirali državljana R. Češke, ki je nelegalno vstopil na oze- mlje R. Slovenije. Za dejanje mu je bilo izrečeno opozorilo. Miha Jazbec

Varno na traktor Ob tej nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi se iskre- Jesen je čas, ko se opravljajo večja kmetijska dela v narav- no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, nem okolju. Pri delih se pogosto uporabljajo traktorji, ki so kon- znancem in krajanom okoliških krajev, ki ste toliko sočustvo- struirani za vožnjo, vleko ali potiskanje traktorskih priključkov, vali z nami in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Hvala za pogon teh priključkov ali za vleko priklopnega vozila. Na za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše, območju Republike Slovenije se je pri vožnji s traktorjem v letu finančno pomoč in bodrilne besede, ki smo jih še kako po- 2008 v primerjavi z letom 2007 zgodilo 59 (90) prometnih ne- trebovali. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu po- sreč, v katerih sta 2 (2) osebi izgubili življenje, 3 (3) osebe so spremili na njegovi zadnji poti. se huje telesno poškodovale, 7 (16) oseb se je lažje telesno Posebna hvala osebju ZD Kozje, Kliničnemu centru Ljublja- poškodovalo, v 47 (69) nesrečah pa je nastala materialna na in Bolnišnici Topolšica. škoda. Hvala kulturnemu društvu, športnemu društvu in krajevni Vse voznike traktorjev policisti zato opozarjajo, naj vozijo pre- skupnosti Zagorje, občini Kozje, bivšim sodelavcem Esteta, vidno in odgovorno, naj upoštevajo cestnoprometne predpi- direktorju Darku Kolarju in sodelavcem Prosignala, OŠ Le- se in naslednja pravila: sično, njegovim sošolcem iz osnovne šole, Rdečemu križu, - Traktor naj vozi voznik, ki ima veljavno vozniško dovoljenje Karitasu, gostišču Švajger in stranki SDS. kategorije F, je usposobljen za delo s traktorjem in traktorskimi Iskrena hvala gospodu župniku Hriberniku za lepo opra- priključki ter ni pod vplivom alkohola, mamil ali psihoaktivnih vljen obred in sveto mašo, govorniku gospodu Plahuti za zdravil. izjemen govor, zagorskim pevcem za odpete pesmi in po- - Traktor mora biti registriran, tehnično brezhiben s prižganimi grebni službi Guzej. in čistimi lučmi ter odsevniki in ustrezno opremljen z rumeno Ob tej priložnosti bi se še enkrat iskreno zahvalila športne- rotacijsko lučjo, če ima pripet priključek, ki je širši od traktorja. mu društvu Zagorje, ki je 12. septembra 2009 organiziralo - Na traktorju naj se prevaža le toliko oseb, kolikor je sedežev. dobrodelni turnir (memorial) v spomin našemu Mihi, ki je bil Na traktorskih priključkih oseb ni dovoljeno prevažati! dolgoletni član tega društva. - Na priklopnem vozilu (prikolici) se sme prevažati do pet Iskrena hvala organizatorjem in vsem sodelujočim, ki so pri- oseb, potrebnih za nalaganje in razlaganje tovora, če sedijo spevali sredstva in se spomnili nanj. na podu priklopnega vozila znotraj stranic. - V nobenem primeru se osebe ne smejo voziti na tovoru! Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. - Hitrost vožnje morate vedno prilagoditi stanju in razmeram na cesti, po kateri vozi traktor, ter lastnostim in stanju priklo- Žalujoči: žena Marinka, sinovi Denis, Aleš in Rok pnega vozila ali priključka in tovora na njem ali v njem. - Pri vključevanju v promet se morate prepričati, da je cesta prosta v zadostni razdalji, da bo vključevanje v promet var- no. - POGREBNA SLUŽBA - Pri vožnji z neutrjenih površin na cesto je treba kolesa vedno - CVETLIÈARNA očistiti, da zemlja ali blato ne padata na cesto. - DARILNI BUTIK – VRTNICA - Onesnaženo cesto je treba nemudoma očistiti. Če tega ne stori ali ne more storiti onesnaževalec sam, cesto na njegove - PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA stroške očisti redni vzdrževalec ceste. - ŽALNI PROGRAM, - Tovor ne sme predstavljati nevarnosti ali ovire za druge ude- ležence v prometu, povzročati škode na cesti in objektih, - KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH onesnaževati okolja, zmanjševati stabilnosti vozila, povzročati PRIREDITVAH IN hrupa nad dovoljenim, zmanjševati preglednosti vozniku, za- POROKAH krivati naprav vozila in se razsipati ali padati z vozila. - Pri vožnji in delu s traktorjem upoštevajte vsa tehnična navo- Jožef GUZEJ s.p. dila za traktor in uporabo priključkov. Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, Kozje - Pri vožnji in delu s traktorjem spoštujte predpise s področja Gsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201 varstva pri delu.

28 | OKo | 24. september 2009 PRIREDITVE, MALI OGLASI

Mali oglasi

ZAPOSLITEV Iščemo prijazno natakarico za strežbo v KAVA BARU SREČ- KO v Podčetrtku. Nudimo redno zaposlitev ali delo preko študentskega servisa. Kandidatke naj pokličejo na telefon: 041 611 455 ( Srečko ).

RAZNO Prodam drva v goleh, bukova in mešana ( KAMION). Telefon 041 798 740.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko po- šljete na [email protected], med 10. in 14. uro sporočite na telefonsko številko 041 610 286 ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Cena zahval, spominov in osmrtnic: - velika (1/4) 40 EUR - srednja (3/16) 30 EUR - majhna (1/8) 20 EUR Naročnikom časopisa OKo priznamo 50 % popust.

TEDEN OTROKA NA OŠ LESIČNO

V Tednu otroka se bo na naši šoli zvrstilo veliko dejavnosti. Učiteljice smo poskušale poiskati dejavnosti, da bi si ta te- den otroci dobro zapomnili. Dejavnosti bodo potekale od petka, 2. oktobra, do petka, 9. oktobra 2009. Petek, 2. oktober: 1. in 2. razred bosta imela tehniški dan. Odpeljali se bodo z vlakom v Celje, si ogledali železniški mu- zej v Šentjurju ter se sprehodili po mestu Celje. Ponedeljek, 5. oktober: Športni dan za celo šolo: pohod s kostanjevim piknikom. Torek, 6. oktober: Rolarski dan za učence od 1. do 6. r. Po- govor z županom o prometni varnosti v okolici šole. Sreda, 7. oktober: Starši prvošolcev pridejo na obisk v ra- zred. Sprejem učencev 2. in 3. razreda med MČRK (Mladi člani Rdečega križa). Četrtek, 8. oktober: Učenci 3. razreda bodo ustvarjali z glino v Vindolandiji. Petek, 9. oktober: - KOLESARČKI: Vožnja s štirikolesniki po prometno urejenem poligonu. Poligon bodo preizkusili učenci od 1. do 3. razre- da OŠ LESIČNO IN OŠ KOZJE. - ULICE OTROKOM: Od 10.30 dalje bodo ustvarjalne delav- nice za učence od 1. do 4. r.: risanje s kredo, vožnja s skiroji med poligončki, razne igre, bučarijada – dolbenje in kraše- nje buč. Za vse te dejavnosti bomo ta dan za promet zaprli cestišče na naši dovozni cesti.

24. september 2009 | OKo | 29 KRIŽANKA

OkoOKo 4 17

Rešitev: LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Ime in priimek: KOZJE PODČETRTEK Naslov: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Pošta: Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek Telefon: 031 39 29 79 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Urednica: Zdenka Ivačič Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. [email protected] Oglasno trženje: Zdenka Ivačič, Rešitev prejšnje križanke je: Friderik Prah [email protected] Lektoriranje: Mojca Bevcar NAJBOLJŠI HAMBURGERJI. Oblikovanje: Friderik Prah Izžrebani so bili: Naklada: 1500 izvodov Klara Lipovšek, Šlandrova 11, 3320 Velenje Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje Breda Ivič, Sveta Ema 21 a, 3253 Pristava pri Mestinju Taja Turk, Lastnič 3a, 3255 Buče

Praktične nagrade podarja: OKREPČEVALNICA KRANER, Bistrica ob Sotli. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 24. september 2009 CENA: 44,92 € (12 obrokov) CENA: 47,92 € (12 obrokov) CENA: 48,67 € (12 obrokov) CENA: 32,92 € (12 obrokov) CENA: 48,67 € (12 obrokov) CENA: 22,46 € (24 obrokov) CENA: 23,96 € (24 obrokov) CENA: 24,33 € (24 obrokov) CENA: 16,46 € (24 obrokov) CENA: 24,33 € (24 obrokov) MPC - 10% = 539,10 € MPC - 10% = 575,10 € MPC - 10% = 584,10 € MPC - 10% = 395,10 € MPC - 10% = 584,10 € priporoèena MPC: 899 € priporoèena MPC: 649 € priporoèena MPC: 749 € priporoèena MPC: 699 € priporoèena MPC: 699 €

Podjetje, ki je zaèetku `80-ih patentiralo indukcijo in pirolizo.

24. september 2009 | OKo | 31 32 | OKo | 24. september 2009