LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 7. maj 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 7 cena 1 eur

Zlata poroka zakoncev Koprivc

Postavljeni številni mlaji

Wellness Orhidelia odprl svoja vrata

7. maj 2009 | OKo | 1 KAKO SI UREDIMO KOTIČEK ZA RECIKLIRANJE DOMA?

Potreba po ločevanju odpadkov zahteva tudi primerno urejen kotiček za recikliranje doma. Odpadke je potreb- no na mestu nastanka ločiti, zato je potrebno poskrbeti za prostor rumene vreče, bioloških odpadkov in preostanka mešanih odpadkov. Potrebujemo tudi prostor, kjer bomo shranjevali steklo, papir in karton. Takšen ekološki kotiček je zelo praktičen in poučen za otroke, pa tudi za naše goste. Bodimo praktični in izvirni, naj ureditev takšnega kotička ne prinaša dodatnega stroška. Katere odpadke bomo dnevno ločevali? Embalažo, bi- ološke odpadke, papir in steklo. Vsakodnevni odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti v nobeno od teh štirih kategorij (kot so npr: papirnate brisače, papirnati robčki, razbita steklovina, pometki, sanitetni material, higienski vložki, gobice in krpe za pomivanje posode in čiščenje in po- dobno) sodijo med mešane odpadke. Odpadno embalažo zbiramo v rumeno vrečo. Praktično je, če imamo rumeno vrečo spravljeno v kleti, garaži, na balkonu, v kuhinji ali njeni bližini pa imamo manjši koš ali kar manjšo vrečko v katero sproti zbiramo embalažo in jo po potrebi spraznimo v rumeno vrečo. Za zbiranje odpadnega papirja bo prav prišla plastična gajbica od sadja ali zelenjave, kartonska škatla ali koša- ra primerne velikosti in oblike. Za odpadno steklo (predvsem steklenice in kozarci za vlaganje brez pokrovčkov) lahko uporabljamo kovinsko košaro odsluženega zamrzovalnika, vedro, plastični za- boj ali kaj podobnega. Biološke odpadke (ostanki hrane, pokvarjena živila, čaj- ne vrečke, kavna gošča, olupki od sadja in zelenjave...) zbiramo v vedru ali skledi s pokrovom, ki jo po potre- bi odnesemo na kompostni kup, če imamo to možnost. Lahko pa jih zbiramo v namenski papirnati ali škrobni vre- či, pod pogojem, da odpadki niso preveč mokri in jih ka- sneje skupaj z vrečo odnesemo na kompostni kup. V kolikor bomo pridno ločevali omenjene skupine od- padkov, nam bo za mešane odpadke zadostoval zelo majhen košek, saj vanj praktično ne bomo imeli česa dati. Na primernem mestu je koristno urediti še zbiralnik za ne- varne odpadke, ki naj bo na varnem mestu, predvsem nedosegljiv otrokom. Tam zbiramo stara zdravila, odslu- žene baterije, kartuše in tonerje, ostanke lakov za nohte, barv, razredčil, embalažo strupov in podobnega. Te od- padke oddamo v akciji zbiranja nevarnih odpadkov ali jih ob priliki oddamo v zbirnem centru za odpadke. O režimu ločevanja odpadkov seznanimo vse družinske člane. Otroci lahko aktivno sodelujejo pri ureditvi kotič- N ka za recikliranje. Napišejo lahko za katere odpadke je OVOST namenjen določen koš, zaboj oz. košara, lahko pa jih ok opremijo tudi s slikami odpadkov, ki v posamezen zbiral- na nik sodijo. Priporočamo vam, da v družini določite nad- ECO zornika, ki bo nadziral pravilno ravnanje z odpadki in se PASIV o odpadkih tudi pogovarjajte. Zagotavljamo vam, da v vaši družini odpadki ne bodo več problem. www ZBIRAMO .rajmax.si LOČUJEMO NARAVO VARUJEMO

OKP ROGAŠKA SLATINA D.O.O.

2 | OKo | 7. maj 2009 Moja šola praznuje Zelo dobro se spominjam dne, ko sem prvič prestopila prag šole, v kateri sem preživela osem čudovitih let. Pravzaprav jih je bilo devet, saj sem tudi malo šolo obiskovala v prostorih velike šole. Zelo dobro se spominjam tudi moje prve tovari- šice Anice, ki je tistega dne nosila rdečo bluzo in belo krilo. Skupaj s sošolci sem odkrivala nova znanja in poleg tega zelo rada nastopala. V resnici še danes na pamet poznam številne pesmice, ki sem jih deklamirala in celo odlomke dramskih uprizoritev. Bilo je tako nepozabno, tako enkratno. V zavetju šole sem se počutila varno, bila sem srečna. Rada sem imela svoje sošolce in sošolke, rada sem imela svoje tovarišice in tovariše in prav vse, ki so delali na šoli. Seveda sem se rada družila tudi z učenci iz drugih razredov in na šoli vedno odkrila kaj novega in zanimivega. Ponavadi so bile to proslave, te sem imela najraje. Velikokrat me je doletela čast, da sem proslave lah- ko vodila, kar je posledično pomenilo tudi to, da je moja mama vedno poskrbela, da sem bila takrat »malo lepše« oblečena. Proslave so pomenile tudi to, da sem kdaj pa kdaj lahko izostala od pouka, kar mi ni preveč koristilo, bilo pa je zabavno. Čeprav sem vseh osem let v šoli neizmerno uživala, se tega takrat sploh nisem prav zavedala. Več let kot je minilo od mojega zadnjega šolskega dne, bolj se zavedam, kaj vse mi je moja šola podarila. Danes ji želim, da bi še naprej skrbela za to, da bi se vsi, ki v njej nabirajo znanje, poču- tili srečne in osvojili čim več znanja. Vsem učencem, ki jo obiskujejo, pa želim, da bi imeli najboljše učitelje, takšne kot sem jih imela jaz. Draga šola, še enkrat iskrena hvala za vse, kar si mi poda- rila!

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 FOLKLORNA PRIREDITEV V KOZJEM 8 RAZSTAVA O GUZEJU 9 V BISTRICI OB SOTLI ŽEGNALI KONJE 17 PRVOMAJSKA BUDNICA 23 PRAZNOVANJE DNEVA ZEMLJE 26 PRVI JOŽEFOV POHOD

Na naslovnici je: LAURA LUGARIČ Fotografija:BARBARA JAVORNIK

7. maj 2009 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Kolesarimo po Obso- Folkloristi bodo telju in Kozjanskem preplavili Kozje Ra Sotla skupaj s partnerji, Turizmom Pod- V Kozjem se danes s prihodom folklornih sku- četrtek in Zavodom za kulturo, turizem in ra- pin iz tujine pričenja tretji mednarodni fol- zvoj Rogatec, izvaja projekt »Kolesarimo po klorni festival, na katerem bo plesalo več kot Obsotelju in Kozjanskem«, ki je sofinanciran s 200 folkloristov. strani Evropskega kmetijskega sklada za ra- Ideja o folklornem festivalu se je rodila pred štirimi leti, ko zvoj podeželja – pobuda LEADER. so folkloristi folklorne skupine Kozje sodelovali na tovrstnem festivalu v italijanskem mestu Aosta. Pogoj za sodelovanje V okviru projekta bodo izvedli motivacijske delavnice za je bila organizacija podobnega festivala, zato so naslednje nastanitvene kapacitete, gostinske objekte, turistične kme- leto kozjanski folkloristi organizirali prvi festival, ki pa danes že tije in TIC-e. V času izvedbe projekta naj bi se na tem obmo- postaja tradicionalen. Soorganizatorja letošnjega, tretjega čju pregledale in evidentirale kolesarske poti, ki bi jih zbrali festivala sta OI JSKD Šmarje pri Jelšah in folklorna skupina iz v bazo kolesarskih poti Obsotelja in Kozjanskega. Projekt Mestinja. Danes v Kozje prihajata dve skupini iz Srbije in ena vključuje tudi izdelavo kolesarske karte in oblikovanje ko- iz Češke. Po popoldanskem sprejemu v Kozjem bodo zve- lesarskih izletov ter promocijo projekta oziroma doseženih čer nastopili v kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. V petek rezultatov. se bodo potepali in plesali v občini Podčetrtek, v soboto V tem okviru se je izvedla prva delavnica z naslovom »Ko- pa bo festival z osrednjo prireditvijo v Kozjem dosegel višek. lesarjenje kot tržna priložnost v turizmu«. Sergej Kaučevič iz Poleg gostujočih skupin iz Srbije in Češke ter skupine gostite- Murske Sobote, lastnik Bike centra in soavtor Kolesarskega ljice bodo nastopili še: folklorna skupina Mestinje ter otroške vodnika po Pomurju, nam je predstavil, kdo so kolesarski skupine OŠ Kozje, OŠ Lesično in vrtca Kozje. (Z. I.) turisti, zakaj kolesarijo, kaj potrebujejo in kaj jim lahko nu- dimo. Prijavitelji projekta smo mnenja, da imamo za razvoj kolesar- skega turizma, ki se tako pri nas kot v svetu kaže kot dobra in dokaj nova tržna niša, idealne možnosti, le izkoristiti jih še ne znamo. Želeli bi, da bi s projektom uredili kolesarske poti, ki bi bile primerne za različne segmente kolesarjev oziroma bomo, če se bo to med projektom izkazalo za dobro mo- žnost, poti prilagodili izbranemu segmentu (npr. seniorjem, družinam in podobno). Posebej radi bi v projekt vključili tudi posamezne ponudni- ke in jim tako predstavili možnost za dodaten zaslužek in promocijo tudi na nacionalni ravni (s prejemom oznake Kolesarjem prijazno namreč sodelujejo tudi v promocijskem materialu STO). Direktorica Turizma Podčetrtek Fanika Šket je prepričana, da Obsotelje in Kozjansko ponuja možnosti za spodbujanje kolesarstva in temu je vsekakor tako; zanimiva in razgibana krajina, bogata naravna in kulturna dediščina, veliko število gozdnih cest in poljskih poti, primerne vremenske razmere in še bi lahko naštevali, kar kličejo po zamahu pedal. Želi si, da bodo to priložnost prepoznali tudi ponudniki na območju občine Podčetrtek. Utrinek z lanskega festivala Aprilska toča Zadnji dan v aprilu je krajane Podčetrtka in okolice nekaj minut pred peto popoldne presenetila toča. Seveda je bila toča za mesec april nekaj povsem nenavadnega. Na sre- čo ni napravila omembe vredne škode, je pa med ljudmi povzročila kar nekaj slabe volje. (OKo)

Na srečo občutne škode na pridelkih ni povzročila.

4 | OKo | 7. maj 2009 AKTUALNO LOKALNO Karel Erjavec na Pogodba z obisku v občini izvajalcem Podčetrtek podpisana Občino Podčetrtek bo danes obiskal mini- Na razpis občine Podčetrtek za izgradnjo ster za okolje in prostor Karel Erjavec, ki bo večnamenske športne dvorane je prispelo med drugim odprl tudi nov wellness center 18 ponudb, med katerimi so za izvajalca del Orhidelia v Termah Olimia. izbrali podjetje Stavbar Gradnje d.o.o. iz Ma- ribora. Minister za okolje in prostor se bo v občini Podčetrtek naj- prej sestal z domačim županom Petrom Misjo, županom Večnamensko športno dvorano v občini Podčetrtek občine Kozje Dušanom Andrejem Kocmanom in županom občine Bistrica ob Sotli Jožefom Pregradom. Vsebina nji- bo gradilo podjetje Stavbar Gradnje d.o.o. iz Mari- hovega pogovora bo zelo široka. Spregovorili bodo o po- bora, ki je bilo med vsemi ponudniki najugodnejše. vračilu škode po neurjih, ki so to območje prizadela v letih Vrednost del bo znašala 3.540.000 evrov. Takoj po 2005 in 2008, o plazovih, urejanju vodotokov, dimnikarstvu, današnjem podpisu pogodbe bo izvajalec pričel z Vonarskem jezeru in Kozjanskem parku. Poleg ministra se deli, ki morajo biti končana do konca meseca no- bodo srečanja udeležili še predstavniki strokovnih službe Mi- vembra letos. Župan občine Podčetrtek je povedal, nistrstva za okolje in prostor, ki pokrivajo področja, o katerih da je tudi zelo zadovoljen z delom gradbenega od- bodo razpravljali ter seveda skušali poiskati ustrezne rešitve. Pred zgoraj omenjenim srečanjem pa bo minister za okolje bora, ki so ga imenovali, v katerem so poleg nje- in prostor prisostvoval podpisu pogodbe z izvajalcem del za ga še Zdravko Počivalšek, Gojko Lončarič in Darko izgradnjo večnamenske športne dvorane ter zvečer odprl Šelekar. Dosegli so, da so izbrali najbolj optimalne še nov wellness center Orhidelia. (Z. I.) rešitve, ki so vplivale na nižjo ceno. Zaradi tega in recesije so uspeli vrednost projekta znižati skoraj za polovico. Zelo pomembno pa je tudi dejstvo, da so v tem času za projekt izgradnje večnamenske športne dvorane v Podčetrtku pridobili dva milijona evrov sredstev iz Evropske unije iz Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega progra- ma krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete Povezova- nja naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Športno-rekreacijska infrastruktura. Če temu dodajo še delež Term Olimia, bo prispevek občine Podčetrtek za izgradnjo dvorane manjši od Tema današnjega sestanka z ministrom Karlom Erjavcem je bil tudi plaz . predvidenega. (Z. I.) Cesta bo varnejša V občini Podčetrtek se trenutno izvajajo dela na regionalni cesti Imeno–Polje ob Sotli. Investitor del je Direkcija za ceste Republike Slovenije.

Za sanacijo regionalne ceste R-219 so bila v lanskem letu v državnem proračunu zagotovljena sredstva za nadaljevanje popravila in preplastitve ceste od Ime- nega do Polja ob Sotli. Tako se bo letos preplastilo cestišče od gasilskega doma v Imenem do konca Imenega v smeri Golobinjek, trenutno pa se izvajajo dela na odseku ceste v Prelaskem, ki je bil tudi naj- bolj poškodovan. Investitor del je Direkcija za ceste RS, izvajalci del pa so različni. Dela bodo zaključena do konca meseca maja. Do takrat pa bo na tem predelu ceste za voznike potrebno nekaj strpnosti. (Z. I.) Cesta v Prelaskem je bila že zelo poškodovana.

7. maj 2009 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO

RAZPIS O PODELITVI PRIZNANJ OBČINE BISTRICA OB SOTLI ZA LETO 2009

I. Občina Bistrica ob Sotli v letu 2009 razpisuje naslednja prizna- OBVESTILO nja občine:

1 PLAKETO OBČINE Spoštovani občani, obveščamo vas, da smo se odločili za 2 PRIZNANJA OBČINE ureditev občinskega zbirnega centra za zbiranja komunal- 1 DENARNO NAGRADO nih odpadkov. Kontejnerji bodo postavljeni pri lesenih ba- rakah ob regionalni cesti v smeri Zagaj. Z zbiranjem bomo II. pričeli v soboto, 16. maja 2009 od 9. do 12. ure. Odlaganje Plaketa in priznanja občine se lahko podelijo posamezniku, bo od tega datuma dalje možno vsako sredo od 12. do 16. skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu ali drugim prav- ure in vsako soboto od 9. do 12. ure. nim osebam. Denarne nagrade se podeljujejo društvom ali skupinam. V zbirni center lahko pripeljete vse ločeno zbrane nenevar- ne komunalne odpadke, in sicer:: III. Plakete, priznanja in nagrade občine se podelijo za uspehe in EE OPREMA - RAČUNALNIKI , MALI GOSPODINJISKI APARATI dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodar- EE OPREMA - EKRANI skem, kulturnem in športnem področju ter drugih področjih. STEKLO PAPIR IV. KARTON Vrednost denarne nagrade znaša 500,00 EUR. MEŠANA EMBELAŽA KOVINE V. Predlog za podelitev priznanj občine lahko podajo fizične ali PLASTIKA pravne osebe. TEKSTIL V manjših količinah Izjemoma MEŠAN KOMUNALNI ODPAD VI. AKUMULATORNJI IN BATERIJE Predlog za podelitev priznanj mora biti podan pisno, vsebovati ODPADNA MOTORNA OLJA pa mora natančne podatke o kandidatu za podelitev prizna- JEDILNA OLJA nja, vrsto predlaganega priznanja in podrobno utemeljitev. FARMACEVSTKI IZDELKI IN ZDRAVILA NAVADNE ŽARNICE VII. NEVARNE KEMIKALIJE Razpis se objavi na krajevno običajen način. PRAZNA EMBELAŽA NEVARNIH KEMIKALIJ FLURESCENTNE ŽARNICE Rok za oddajo predlogov za podelitev priznanj je 25.05.2009. KOSOVNI ODPAD, ki mora biti ločeno oddan (soltiran )

Predloge pošljite na naslov: Mešane komunalne odpadke in rumeno vrečo po urniku Občina Bistrica ob Sotli odlagate na ustaljena odvzemna mesta. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Zbirni center bo deloval pod strokovnim nazdorom OKP Ro- Bistrica ob Sotli 17 gaška Slatina. 3256 Bistrica ob Sotli Župan: PREDSEDNICA KOMISIJE:

Alenka Jazbec l.r. Jožef Pregrad Nova asfaltna prevleka na igrišču Asfaltna površina na šolskem igrišču v Bistrici ob Sotli je že povsem uničene, zato jo bodo z novo zamenjali še ta mesec.

Šolsko igrišče v Bistrici ob Sotli in njegova okolica sta lepo urejena, piko na i tej urejenosti pa bo do konca tega me- seca dodala še nova asfaltna prevleka na šolskem igrišču. Za zamenjavo le-te so se na občini Bistrica ob Sotli odloči- li, ker je stara že popolnoma dotrajana in prav kazi videz drugače zelo urejenega šolskega igrišča. To ni namenjeno le osnovnošolcem, ampak je tudi prostor, kjer se odvijajo razna tekmovanja in športno-zabavne prireditve. Na novi asfaltni površini se bodo v juniju pomerili tudi udeleženci srečanja Šempetrov in udeleženci tradicionalnega malo- nogometnega turnirja za prehodni pokal Marije Broz. Nova asfaltna površina na igrišču bo občino Bistrica ob Sotli stala približno 8.000 evrov. (Z .I.)

6 | OKo | 7. maj 2009 AKTUALNO LOKALNO

kot sedemsto tisoč evrov, po pogajanjih pa je žu- Zmanjšan delež panu uspelo ta znesek znižati na 500.000 evrov, kar je tudi znesek, ki je bil potrjen s strani svetnikov ob- občine pri izgradnji čine Kozje. Glede na že omenjeno recesijo pa se obeta, da bo prispevek občine Kozje še manjši. Še enkrat je potrebno poudariti, da je krožišče v krožišča Kozjem zaradi svoje lege nekaj posebnega in je Županu občine Kozje je uspelo delež obči- zelo neugodno. Pripravljenih je bilo kar pet idejnih zasnov, izbrana pa je najugodnejša. Le-ta predvi- ne za izgradnjo krožišča v Kozjem znižati na deva tudi nov most v smeri osnovne šole, športne- 500.000 evrov, glede na trenutno gospodar- ga parka in novega naselja KS 4 ter razširitev ob- sko situacijo pa se lahko ta znesek še doda- stoječega mostu, kar seveda investicijo bistveno tno zmanjša. podraži. V občini Kozje pa se v kratkem obeta izgradnja še Predračunska vrednost za izgradnjo krožišča v Koz- dveh krožišč, v Lesičnem in v Kozjem pri predvideni jem znaša milijon evrov in pol. Župan Dušan Andrej novi poslovno obrtni coni. Občina Kozje je že pri- Kocman je mnenja, da je ta vrednost previsoka, stopila k izbiri izdelovalca dokumentacije – idejnih žal pa si gradbeni lobiji lahko postavijo svojo ceno. projektov, katero mora v skladu z novo strategijo Trenutna gospodarska situacija pa je vplivala tudi Ministrstva za promet izdelati pobudnik projekta, na znižanje cen v gradbeništvu, kar je posledično šele potem jih Direkcija za ceste RS pregleda in uvr- vplivalo tudi na to, da so vrednosti investicij obču- sti v državni proračun. tno padle. Za primerjavo je župan Kocman pove- V občini Kozje bodo v prihodnjih dneh pričeli s pri- dal, da je bila predračunska vrednost rekonstruk- pravo projekta za izgradnjo pločnika ob regionalni cije plazov na cesti v Dobležičah ovrednotena na cesti R2-423, odsek Pilštanj–Podsreda, in sicer v naj- dva milijona evrov, ponudbeni izvajalec pa bo bolj nevarnem in prometnem delu od km 0,00 do dela opravil za 1.300.000 evrov. Sedaj na občini km 1,050. Želja je povezati naselje Lesično s trgom Kozje upajo, da se bo ista zgodba ponovila tudi pri Pilštanj, kjer stoji avtobus in kjer je tudi zelo priljublje- izgradnji krožišča. Županu Kocmanu je pred dnevi na peš pot, ki se je mnogi radi poslužujejo, vendar sicer že uspelo znižati delež občine Kozje, ki naj bi je zaradi kritičnosti odseka zelo nevarna. (Z. I.) po prvem izračunu direkcije za ceste znašala več

ob državnih cestah, kjer sedaj šolski avtobusi stojijo kar Varneje v šolo in na cestišču in kar predstavlja veliko nevarnost. Otroci, ki čakajo na prevoz, tudi nimajo nobenega zavetja pred snegom in dežjem, temveč stojijo na prostem. domov S strani DRSC je velikokrat prišel negativen odgovor, Mnogi osnovnošolci na avtobus vstopajo in da se postajališč ob teh cestah ne potrebuje, saj je povprečni letni dnevni promet minimalen in ne pred- izstopajo na neprimerno označenih mestih. stavlja večje nevarnosti. To težavo bodo sedaj v občini Kozje uredili z Po večkratnem ponovnem pozivanju so z DRSC le do- ureditvijo postajališč s porisavo na cestišču. segli dogovor in tako bo občina v letošnjem letu izve- dla kar 10 avtobusnih postajališč na petih lokacijah, Čeprav se le malo občanov poslužuje javnega avto- in sicer: Gorjane, Buče, Gruska jama, Zeče in Polana. busnega prevoza, se v šolo z avtobusom še vedno vo- V izdelavi je že projektna dokumentacija, katero še zijo osnovnošolci, ki na avtobus vstopajo in izstopajo mora potrditi DRSC, nato pa se bo pristopilo k dejan- na zelo neprimerno označenih mestih. Občina Kozje ski realizaciji projekta. Na ta način bodo otrokom za- se že mnogo let trudi pridobiti avtobusna postajališča gotovili varnejšo pot v šolo in iz nje. (Z. I.)

7. maj 2009 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Razstava o razbojniku Guzeju O razbojniku Guzeju je bilo že marsikaj pove- danega in zapisanega. Zanimiva, privlačna in razburljiva zgodba je pritegnila tudi pesni- ka in novinarja Milenka Straška, ki je kozjan- skemu Robinu Hoodu v čast pripravil razsta- vo. Čeprav so o Guzeju že veliko slišali, je bila razstava o njem ponovno nekaj posebnega.

Avtor Milenko Strašek je obiskovalcem spregovoril o razstavi.

Primernejši prostor za razstavo o Guzeju, kot je Kroflov mlin v Koz- jem, bi pravzaprav težko našli, saj so Guzejeve dogodivščine v tem idiličnem prostoru postale še bližje vsem obiskovalcem otvo- ritve razstave. Prva beseda ob otvoritvi je pripadla predsedniku Muzejskega društva Kozje Ediju Kroflu, ki je skupaj s svojimi člani Avtorju se je s šopkom nageljnov zahvalila Urška Faler, domačinka, ki je avtorja razstave pravzaprav pripeljal v Kroflov mlin. Veselja ob od- tudi članica Slovenskega etnološkega društva. prtju razstave ni skrival niti domači župan Dušan Andrej Kocman, saj je prepričan, da je razstava o Guzeju še dodaten kamenček v mozaiku turistične ponudbe občine Kozje. O pripravah na raz- stavo in o sami razstavi je spregovoril še sam avtor Milenko Stra- šek. Ne le kozjanskega temveč tudi slovenskega Robina Hooda – Guzeja, ki je bogatim jemal in revnim dajal – so opisovali mnogi. Razburljiva in privlačna zgodba je v dobrem stoletju postala del ljudskega izročila. Vse njegove lastnosti, prigode in zgodbe pa si po besedah avtorja razstave zaslužijo posebno predstavitev in prav vse to je prikazano na razstavi Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo. Odprtje razstave je s petjem popestrila etno skupina Nojek, ki jo vodi Franci Černelč. Tudi njega se je Guzej dotaknil na svoj način, saj mu je napisal pesem, ki jo je zbranim prebrala njegova žena Lenka. Razstavo so z obiskom počastili tudi člani Slovenskega etnološkega društva, ki so se vsem zaslužnim za razstavo še po- sebej zahvalili. Med vsem povedanim pa je bilo v množici obisko- valcev slišati tudi stavek, da bi imel Guzej tudi v današnjem času Lenka Černelč je prebrala pesem, ki jo je o Guzeju napisal njen mož dovolj dela. (Z. I.) Franci. Kolesarili po občini Podčetrtek Udeleženci tradicionalnega kolesarskega izleta, ki ga organizira turistično društvo Pri- stava pri Mestinju, so se s kolesi odpravili po občini Podčetrtek.

Kolesarjenja se je udeležilo skoraj 50 kolesarjev. Med udele- ženci je bilo največ domačinov iz Pristave. S kolesi so se iz Pristave pri Mestinju odpravili do Term Olimia, kjer so se jim pridružili kolesarji iz okoliških krajev, domačini iz Podčetrtka in celo tamkajšnji gostje. Naslednji postanek je bil pri občin- Po okusnem golažu so se kolesarji odpravili novim podvigom naproti.

8 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK ski stavbi v Podčetrtku, kjer jih je župan Peter Misja pogostil Od tam so se odpravili proti Imenemu, imeli postanek na z županovim vinom in sokovi. Na občini Podčetrtek pa so domačiji Ulčnik v Golobinjeku, po nekaj sto metrih pa so poskrbeli tudi za to, da so bili kolesarji enotno opremljeni z se ustavili še na domu župana, ki jim je celo zaigral na har- majicami in kapami. Od tam jih je pot vodila do Olimja, kjer moniko. Zadnji postanek pred ciljem je bil pri Cverlinovih, so imeli postanek pri gostišču Amon ter se nato povzpeli do zaključek zanimivega kolesarskega izleta pa pred gasilskim domačije Martina Amona. In ker so se jim počasi že pričeli domom v Pristavi pri Mestinju. oglašati želodčki, so se ustavili v Leskovškovi gorci, kjer so Ob koncu izleta je predsednik TD Sreč- jim prijazno odstopili prostor za oddih. Poleg golaža, ki ga je ko Gobec povedal, da je kolesarski izlet ponovno zelo lepo skuhala Dragica Gobec, so gostitelji poskrbeli tudi za to, da uspel in da so hvaležni vsem, ki so ob poti poskrbeli, da ko- kolesarji niso bili žejni. Iz Virštanja jih je pot preko Buč vodila lesarji niso bili žejni. (Z. I.) do Polja ob Sotli, kjer so se ustavili na domačiji Gradišek. Žegnanje konj Vse več članov konjenice Virštanj - Obsote- lje prihaja iz občine Bistrica ob Sotli, kjer so zadnjo nedeljo v aprilu že tretje leto tradicio- nalno žegnali konje.

Konjeniki so se v Bistrici ob Sotli zbrali pred tamkajšnjo cer- kvijo in po končani maši od tam skozi center Bistrice ob Sotli odjezdili proti občinski hiši. Vse do tja so jih spremljali številni domačini, ki so si prišli ogledat konje. Zbranim je dobrodošli- co izrekel župan Jožef Pregrad, ki je dejal, da je vesel, ker je vse več ljubiteljev konj tudi v njihovi občini. Za prijeten spre- jem in dobro sodelovanje skozi vse leto se mu je zahvalil predsednik konjenice Virštanj - Obsotelje Matija Lapornik, ki je predstavil delo konjenice ter vse prisotne povabil, da se jim po končanem žegnanju pridružijo na skupni pogostitvi. Župnik Damjan Kejžar je nato žegnal konje, ki so jim potem simbolično podelili še koščke kruha. Številni domačini so si v Jezdenje konjenikov od cerkve proti občinski hiši. prisotnosti konjenikov ogledovali konje in marsikdo je že pri- čel razmišljati o tem, da bi to čudovito žival imel tudi doma. Ker pa imajo člani konjenice tudi kočije, ki so spremljale žegnanje, so na svoj račun prišli vsi otroci, ki so se lahko po- peljali s kočijo. Iz Bistrice ob Sotli so se konjeniki odpravili do vikenda, ki ga ima v lasti njihov član Žani Avgustinčič, kjer so skupaj preživeli prijetno popoldne, na poti proti domu pa so se ustavili še na jurjevanju pri lovski koči. (Z. I.)

Župan Jožef Pregrad je vesel, da je tudi v njihovi oblčni vedno več lastni- kov konj. Konji so simbolično prejeli koščke kruha.

7. maj 2009 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK

Speklo in pojedlo se je več kot 100 jajc. »Mi bo uspelo zapiskati?« Veselo in zabavno na jurjevanju v Imenem Na jurjevanju v Imenem se je tudi letos speklo in pojedlo več kot 200 jajc. V popoldnevu, ki je minil v znamenju prijetnega druženja in tradicionalnega pohoda z družabnimi igra- mi, pa ni manjkalo obilo dobre volje udele- žencev vseh generacij.

Jurjevanje v Imenem že nekaj let poteka pod taktirko dru- štva Lepe strune, glavno besedo pri letošnji organizaciji pa je ponovno imel Boštjan Šelekar. In ker je dogajanje na jurjevanju vedno pestro in zanimivo, je številna udeležba Benjamin je takole zmagovalno pritekel na cilj. pravzaprav že stalnica. Nič drugače ni bilo zadnjo aprilsko soboto, ko so kmalu po eni uri popoldne pričeli prihajati prvi obiskovalci, organizatorji pa so že pridno stepali in cvrli jaj- ca, ki so hitro pošla. Siti udeleženci jurjevanja so se v skupi- nah odpravili na pohod z družabnimi igrami. Iz Imenega je proti Imenski Gorci krenilo kar 12 skupin, ki so se vsaka po svojih močeh trudile opraviti naloge, ki so jih čakale na štirih postojankah: Anderličevem ribniku, gorci Franca Šelekar- ja, pri Petru in Mariji Misja ter pri Šeligatovih. Udeleženci so se prijetno zabavali, nekateri so se na postojankah ustavili malce dlje, nekateri so našli še kakšno svojo postojanko, so se pa vsi skupaj na koncu vrnili nazaj v Športni park Imeno, kjer se je druženje nadaljevalo. Otroci so se pomerili v krosu, igral se je nogomet, najmlajši so uživali na igralih, vsi skupaj pa niso bili ne žejni ne lačni, saj so organizatorji poskrbeli za obilo okusne hrane pa tudi za žejna grla. Vmes so podelili še priložnostne nagrade najboljšim v družabnih igrah, vztrajni pa so jurjevali kar do jutranjih ur naslednjega dne. (Z. I.)

Družabne igre so bile zares izvirne. Tudi najmlajša udeleženka krosa je bila nagrajena.

10 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK

v dilemi, če sploh organizirati Martinov pohod. Odločili so se, da tradicionalne prireditve ni smiselno opustiti in tako so si na Martinovo soboto kljub malce muhastemu vremenu sprehod skozi vinograde privoščili številni pohodniki. Zago- tovili so, da je letina kljub vsem tegobam dobra. Da je temu tako, so pokazale tudi letošnje ocene vin. Tako je zatrdila strokovna komisija, ki je vina ocenjevala. Priznanja ocenjenim vinom so po končanem občnem zbo- ru, ki je bil zadnji petek v aprilu, podelili na domačiji Štra- us na Virštanju. Poleg bronastih, srebrnih in zlatih odličij so razglasili tudi prvake sort. Kar sedemnajst sort je bilo letos v oceni. Najvišjo oceno 19,04 pa je za vino traminec - izbor prejela družina Pečnik iz Sedlarjevega. Tudi vse ostale oce- ne vin so bile po besedah članice komisije Darje Bovha zelo visoke, saj je zlato odličje prejela skoraj polovica ocenjenih vin. Vsem zbranim vinogradnikom je na prireditvi čestital tudi župan Peter Misja, ki jih je povabil, da tudi letos z vinom Prejemniki nazivov prvak sorte z županom, predsednikom društva ter bela zvrst sodelujejo na izboru županovega vina. Poudaril članicama ocenjevalne komisije je pomen tovrstne promocije, saj so županovo vino preje- li mnogi pomembni državniki iz Sloveniji in tudi izven meja domovine. Dobro sodelovanje z društvom vinogradnikov V kleteh so ponovno Virštanj - Kozjansko so pohvalili tudi predstavniki društev, s katerimi sodelujejo, za ves njihov trud in promocijo krajev pa se jim je zahvalil tudi podžupan in predsednik KS Virštanj odlična vina mag. Marko Jurak. (Z.I.) Letošnjo razglasitev rezultatov ocenjevanja vin so vinogradniki društva Virštanj - Kozjan- sko združili z občnim zborom. Neumorni vino- gradniki pa so kljub lanskemu neurju pridelali dobro letino.

Leto 2008 je bilo za vinogradnike društva Virštanj - Kozjan- sko leto, ki si ga bodo najbolj zapomnili po avgustovskem neurju, ki je neusmiljeno divjalo po njihovih vinogradih. Kljub težkim pogojem pa so lahko s tistim, kar so uspeli pridelati, zadovoljni. Zadovoljni pa so člani društva, ki mu predseduje Vincenc Martinčič, tudi z opravljenim delom, saj so ga v ce- loti realizirali. Med drugim so izbrali županovo vino, ta laska- vi naslov je lani prejelo vino bela zvrst Janeza Ileka. Vseskozi so skrbeli za izobraževanje članov, se odpravili na strokovno ekskurzijo in v začetku avgusta uspešno izvedli Klopotčevo nedeljo. Potem pa je prišlo neurje, katerega posledice so vidne še danes. Kljub temu jim je v jeseni uspelo izvesti trga- tev stare vinske trte na Virštanju in tudi prvo stekleničenje. Vinku Martinčiču se je za dobro sodelovanje zahvalila tudi predsednica Ko se je bližal čas, ko se mošt spremeni v vino, so bili malce društva kmetic Ajda Francka Javeršek. Drugačen Zeleni Jurij Tudi v Termah Olimia so na tradiciona- len način pregnali zimo z Zelenim Juri- jem, ki je bil malce drugačen, kot so ga bili vajeni v preteklih letih, saj je prišel iz daljnega Indijskega ocena, natanč- neje z otoka Mauritius. Na trgu vasi Lipa ga je pozdravilo okrog 100 ljudi. Za veselo razpoloženje in dobro voljo obiskovalcev sta poleg Zelenega Juri- ja skrbeli harmonikarka Anita Labohar in voditeljica Ninna Kozorog. Ob petju in tradicionalnih igrah je čas hitro minil, obiskovalci pa so se potegovali tudi za glavno nagrado jurjevanja – dan za razvajanje v Termah Olimia. Iger so se udeležili tudi člani Društva invalidov Slovenije, ki so s svojim optimizmom Harmonikarka Anita je skrbela za dobro Obiskovalci so bili navdušeni nad Zelenim razpoloženje. dali igram poseben čar. (OKo) Jurijem.

7. maj 2009 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK

Mlaj postavljali v dežju in soncu

Za postavitev mlaja v Bistrici ob Sotli so bili letos zadolženi domači gasilci in članice društva kmetic Ajda. Gasilci so poskrbeli za smreko, jo v gozdu posekali, pripeljali v Bistrico ob Sotli, obelili in pripravili za postavitev. Članice društva kmetic Ajda so smreko okrasile ter poskrbele za jedačo in pijačo. Smreka je bila dolga 32 metrov, zato sta gasilcem pri postavitvi s strojem pomagala Jože Ulčnik in Franc Kunst. Postavljanje mlaja sta spremljala dež in sonce, kar pa ni zmotilo vseh dobrovoljnežev, ki so se zbrali. Kako so smreko postavili, pa si je prišel ogledat tudi župan Jožef Pregrad. (Z. I.) Lovci so poskrbeli, da so se vsi do sitega najedli jajc, pa tudi ostalih dobrot. Za jurjevanje so poskrbeli lovci Lovci lovske družine Bistrica ob Sotli so po ne- kaj letih ponovno pripravili jurjevanje. Na novi Mlaj z dvema lokaciji pri novem lovskem domu v Hrastju so vrhoma se skozi ves dan zvrstili številni obiskovalci. Mlaj so že drugič postavili V Bistrici ob Sotli, natančneje v Hrastju, so tamkajšnji občani krajani vasi Polje pri Bistri- ponovno jurjevali. Pred lovskim domom so se kmalu po eni ci. Najprej so v bližnjem uri popoldne pričeli zbirati prvi obiskovalci, ki so jih gostitelji, gozdu posekali smreko lovci LD Bistrica ob Sotli, že prijazno pozdravili in jim zaželeli ter potrebovali kar nekaj dobrodošlico. Klopi, ki so jih postavili pred lovski dom, so se časa, da so jo pripeljali hitro pričele polniti in že je zadišalo po ocvrtih jajcih. Teh so v vas. Istega dne so va- se lahko prav vsi obiskovalci do sitega najedli. Poskrbljeno ščanke že pletle venec in je bilo tudi za dobrote z žara in za žejna grla. Nekateri so do pripravljale vse za okrasi- lovskega doma prišli peš, nekateri s kolesi, kar nekaj pa jih je tev. Skoraj tridesetmetr- izkoristilo priložnost in se popeljalo tudi s kočijo Žanija Avgu- sko smreko so postavili stinčiča. Jurjevanja se je udeležil tudi župan Jožef Pregrad, naslednji dan. Dva dni ki je tudi starešina lovske družine Bistrica ob Sotli. Zadovoljen kasneje, na predvečer je opazoval dogajanje in bil še posebej vesel, ker se je zbra- prvega maja, so ob mlaju lo zares lepo število občanov vseh starosti, od najmlajših do zakurili še kres, pri pripravi tistih malo manj mladih. (Z. I.) katerega so sodelovali krajani, ki so s skupnimi močmi poskrbeli za po- gostitev. Posebnost mlaja v Polju pri Bistrici sta dva vrhova, na katerih visita dve zastavi, slovenska in občinska. (Z. I.) Mlaj v Dekmanci Številni obiskovalci so se z veseljem odzvali povabilu lovcev in prišli na jurjevanje. Mlaj stoji tudi v vasi Dekmanca, kjer ga tamkajšnji vaščani že nekaj let postavljajo pred prvim ma- jem. Letos so ga postavili že zadnjo soboto v aprilu in po končanem delu poskrbeli tudi za dobro voljo in prijetno druženje. (Z. I.)

Prijazen kočijaž Žani pa je predvsem najmlajše popeljal na vožnjo s kočijo.

12 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Vaški praznik Kljub dežju so prižgali kres

Postavljanje mlaja v Sedlarjevem je pravi vaški praznik. Za- Letošnje kresovanje v Lastniču, kjer so se zberali krajani KS dnjo nedeljo v aprilu so se v zgodnjih urah najbolj pridni Polje ob Sotli, je potekalo na nekoliko drugi lokaciji kot po- zbrali na dvorišču pri Valenčakovih in pričeli s krašenjem navadi. Muhasto vreme zadnjega aprilskega dne namreč smreke. Počasi je bila tam zbrana že skoraj vsa vas, mlaj ni dopuščalo, da bi kresovanje potekalo na prostem, zato pa tudi že nared, da ga postavijo. Ker je bil zelo visok, jim so vse potrebno za prijetno skupno druženje krajanov pri- je pri postavitvi pomagal Ivan Kolar z dvigalom. Druženje so pravili kar pri družini Turk v Lastniču. Krajevna skupnost je po- vaščani Sedlarjevega tradicionalno nadaljevali pri Franciju skrbela, da niso bili lačni, za žejo pa so krajani poskrbeli kar Kličeku. Za hrano sta poskrbeli predsednica KS Polje ob Sotli sami in pijačo prinesli s seboj. Sedeva pa dež ni preprečil, Nada Vindar in svetnica v KS Mateja Valenčak, vaščani pa da bi skupaj zakurili kres, ki so ga pripravili. (Z. I.) so s sabo prinesli pijačo in pecivo ter se prijetno družili vse do večera. (Z. I. )

Postavili mlaj in pekli jajca

Tudi v Lastniču ni šlo brez postavitve mlaja, ki so ga združi- li kar z jurjevanjem. Vaščani so najprej pripravili smreko, jo okrasili in postavili. Ker jih je delo izmučijo so se potem prile- gli okusni cvrki in pečena jajca s šparglji. (Z. I.) Mlaj postavili z združenimi močmi

Na Virštanju so za okrasitev mlaja poskrbeli člani tamkaj- šnjega turistično kulturnega društva. Smreko so krasili pred domom krajanov, okrašeno pa so potem člani konjenice Virštanj s pomočjo voza, ki so ga vlekli konji, odpeljali na Banovino, kjer jim je pri postavitvi pomagal tudi stroj. Soča- sno so člani športnega društva poskrbeli še za nogometno dogajanje, krajevna skupnost pa za golaž, ki so ga postre- gli prisotnim. Zabava ob mlaju je trajala pozno v noč, kljub dežju pa jim je uspelo zakuriti celo manjši kres. (Z. I.)

7. maj 2009 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK

Postavitev mlaja v Pristavi Mlaj v Selah

Za postavitev mlaja v Pristavi pri Mestinju so poskrbeli do- Gasilci so ob pomoči krajanov tudi v Selah postavili mlaj. mači gasilci v sodelovanju s KS Pristava pri Mestinju. Mlaj so Ženske so poskrbele za okrasitev, moški pa za postavitev. postavljali na roke, glavno besedo pri postavitvi pa je imel Postavljen mlaj v višino meri skoraj 28 metrov. Vsi, ki so ga poveljnik Sandi Gobec. Smreko za letošnji mlaj jim je podaril postavljali, so se potem še nekoliko zadržali, malce pokle- eden izmed njihovih članov, dolga pa je bila kar 28 metrov. petali in se ob dobri hrani in pijači zabavali vse do večera. Samo postavljanje je trajalo dobre pol ure, pred tem pa (OKo) so smreko skupaj okrasili člani in članice gasilskega društva. Slednje so potem, ko so moški postavljali mlaj, poskrbele za prigrizek, ki ga je prispevala KS, z odojkom pa jih je počastil Jure Škorjanec. (Z. I.)

Mlaj, kres in pohod Prijetno druženje ob mlaju

Kljub slabemu vremenu so na dan pred prvim majem mlaj V Sodni vasi so letos že drugič postavljali mlaj in to "na roke". postavili tudi v Golobinjeku. 27 metrov dolg mlaj jim je z dvi- Tamkajšnji vaščani in okoličani so se tega dogodka ude- galom pomagal postaviti domačin Ivan Kolar. Slabo vreme ležili v zelo velikem številu. Delo so si porazdelili in se, ko je ni pregnalo dobre volje vaščanov Golobinjeka, ki so se po bil mlaj postavljen, še prijetno zabavali. Ker je tovrstno dru- postavitvi mlaja prijetno zabavali in zakurili celo kres. Na- ženje prijetno in zabavno, so krajani sklenili, da bo postalo slednjo jutro jih je prebudila budnica, nato pa so peš odšli tradicionalno. (OKo) v Imeno in od tam še na potep po bližnji okolici. Uživali so v čudoviti naravi, se z veseljem odzvali povabilu v kakšno klet ob poti in pohod zaključili s piknikom. (OKo)

Imenski mlaj

Velik mlaj stoji tudi v Imenem. Na predvečer prvega maja so za postavitev poskrbeli tamkajšnji gasilci. Mlaj so najprej okrasili, potem pa jim je na pomoč prihitel Ivan Kolar z dvi- galom. Ko je bil mlaj postavljen, so skupaj nazdravili in se ob mlaju še nekaj časa zadržali. Tako kot za večino smrek, ki stojijo v občini Podčetrtek, je tudi za imensko skupaj z zavo- dom za gozdove poskrbela občina Podčetrtek. (OKo)

14 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Mlaj postavljalo 15 gasilcev Postavitev mlaja v Podsredi

Podčetrtški gasilci so se izkazali pri postavljanju letošnjega PGD Podsreda je tudi letos organiziralo postavitev mlaja v mlaja in več kot dvajset metrov dolgo smreko tudi letos po- Podsredi pri gasilskem domu. Letos je mlaj pri gozdnem go- stavili "na roke", kar je v naših krajih kar redkost. Pri postavi- spodarstvu kupil gasilec Janez Bračun. Po mlaj se je skupina tvi je sodelovalo 15 gasilcev, ki sta jim poveljevala občinski gasilcev odpravila pod Veternik. poveljnik Jože Verbošek in poveljnik društva Mirko Školnik. Ker je že dobro znano, da društva v kraju rada sodelujejo, je Postavitev so si ogledali številni domačni, ki so se potem letos pri okraševanju mlaja pomagalo TD Podsreda. Po po- skupaj z gasilci še prijetno družili. Predsednik PGD Podčetr- stavitvi mlaja, ki je v višino meril kar 32 metrov, je sodelovalo tek Vladimir Grobelnik je vesel, ker se vedno več krajanov veliko krajanov. Po končani postavitvi so vsi zbrani ostali in udeležuje te prireditve, ki povezuje prebivalce Podčetrtka. se okrepčali na pikniku, ki so ga pripravili domači gasilci. (Z. I.) (Jernej Šulc in Robert Osojnik)

Mlaj in kres v Termah Olimia Kresovanje in postavitev mlaja na vasi

Ob glasbi ansambla Ga še ni blu, ocvirkjači ter domači ka- Železno pljici Slavka Topliška so v Termah Olimia uživali ob tradici- onalni postavitvi 15-metrske lepotice, ki so jo podčetrteški Na vasi Železno nad Podsredo je tudi letos potekalo tradi- gasilci postavljali "na roke" in s kavlji. Čar sta mlaju dodali cionalno kresovanje in postavitev mlaja. Vsako leto je za ta otroški animatorki Vesna Kramarič in Ninna Kozorog, ki sta opravila ob prvem maju zadolžen drug vaščan in letos je ga skupaj s 30 otroki okrasili s pisanimi trakovi, ki so jih gostje organizacijo prevzel Janko Kramer. Mlaj so z dovoljenjem pridno pletli ves predhodni teden na delavnicah. Kljub sko- gozdnega gospodarstva posekali v bližnjem gozdu in šest rajšnjemu padcu mlaja tik pred koncem je 100 gledalcev vaščanov se je odpravilo ponj. Pri odstranjevanju lubja in navdušeno zaploskalo požrtvovalnim gasilcem. Dogajanje okraševanju so pomagali vsi vaščani in gospodinje so po v Termah Olimia se je zvečer nadaljevalo ob kresu, slastnih končanem delu poskrbele za pogostitev udeležencev. pleskavicah, dobri glasbi in zabavnem programu, na ka- Mlaj, ki je v dolžino in kasneje v višino meril krepkih 24 me- terem se je zbralo okrog 400 ljudi. Zabavali so se ob glasbi trov, je s pomočjo dvigala pomagal postaviti Anton Ivačič dua Shake, otroci so v otroškem kotičku ustvarjali na maxi iz Lastniča. rjuhi ter z voditeljico Ninno Kozorog zaplesali v mini discu Kres, ki so ga prižgali, ko se je nad Železno že spustila tema, in poskušali pregnati dež vsaj do pol desetih, ko je župan so celo leto pripravljali vaščani, ki so na določeno mesto občine Podčetrtek Peter Misja prižgal razmočen kres. Le-ta vozili dračje. Organizator je poskrbel tudi za pogostitev je ob glasnih spodbudah gledalcev vendarle zagorel. Pre- prisotnih, ki so rajali v družbi župana občine Kozje Dušana mražene gledalce sta z bruhanjem ognja dodatno ogrela Andreja Kocmana in njegove žene še dolgo v noč. Med Boštjan Misja in Blaž Šelekar. Večer so popestrili še s kresno množico zbranih pa je bila tudi vaščanka, ki je praznovala olimpijado, prijetno druženje pa je prekinila nevihta, ki je 50 let in vsi zbrani so ji zapeli za njen rojstni dan. (Jernej Šulc pregnala tudi najbolj vztrajne. (OKo) in Robert Osojnik)

7. maj 2009 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK

Mlaj v Lesičnem in v Zagorju Postavili najvišji mlaj

Mlaj so v Lesičnem postavljali v soboto, 25. maja, organiza- Tradicionalno postavljanje mlaja na Bučah, ki ga organizi- torji pa so bili člani PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje. Najprej rajo domači gasilci, se je letos zgodilo že 25. aprila. Smreko so v bližnjem gozdu posekali smreko, jo s traktorjem pripe- je zagotovila domača krajevna skupnost, posekali pa so jo ljali v Lesično ter obelili. Potem so gasilke pripravile venec na Veterniku. Po lepi stari navadi so v gozd vzeli bogato in nekaj okrasnih trakov in smreka je bila nared za posta- malico in po končani sečnji na kraju samem pomalica, saj vitev. Postavljajo jo je 20 gasilcev, dolga pa je bila 24 me- jih je čakala dolga in naporna pot na Buče. Tam so smre- trov. Smreko so kar pol ure postavljali na roke, župan Dušan ko najprej obelili in s pomočjo krajanov naredili venec. Le- Andrej Kocman pa je skrbel za "horuk komando". Po posta- tošnja smreka je bila dolga kar 36 metrov, zato je mlaj na vitvi je sledilo prijetno druženje, za katerega so gasilci v šali Bučah najvišji v naši krajih. Že drugo leto zapored jim je pri dejali, da so morali mlaj malce zaliti, da bo vsaj nekaj časa postavitvi pomagalo podjetje Zorma Trade iz Rogaške Sla- zelen. Dan kasneje so zadevo ponovili še v Zagorju, kjer je tine. Pri postavitvi mlaja na Bučah so se ponovno združili organizacijo prevzelo domače kulturno društvo. (Z. I.) vsi krajani, ki so se po končanem delu po ustaljeni navadi skupaj zabavali pozno v noč. (Z. I.)

Krašenje mlaja

Postavitev mlaja v Lesičnem Tudi v Zagorju so mlaj postavili »na roke«. Tudi v centru Kozjega stoji mlaj

V centru Kozjega so za postavitev mlaja poskrbeli člani tu- rističnega društva. Posekano smreko so najprej obelili, jo okrasili in na koncu še postavili. Dobro delo so proslavili s prijetnim druženjem. Postavljen mlaj mimoidoče pozdravlja in hkrati prispeva k bogatejšemu turističnemu utripu kraja samega. (OKo)

Postavljanje največjega mlaja v naših krajih

16 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK Godbeniki prebujali občane Podčetrtka Člani godbe na pihala iz Desiniča so občane Podčetrtka za prvi maj, na praznik dela, pre- bujali z budnico. Godbeniki so igrali v vseh petih krajevnih skupnostih, domačini pa so jih povsod lepo sprejeli.

Prvič so člani godbe na pihala budnico odigrali v Polju ob Sotli, že nekaj minut pred sedmo uro. Kljub zgodnji uri jih je prišlo poslušat kar nekaj krajanov, ki so god- benike nagradili z aplavzom in pogostili. Ob pol osmih so godbeniki že igrali na Virštanju, kjer jih je pozdravila predsednica TKD Virštanj Olga Amon, po okrepčilu pa so že hiteli proti Golobinjeku. Tam so pritegnili tudi po- zornost številnih voznikov, ki so se peljali mimo, nekateri pa celo ustavili. Brez kave in peciva tudi v Golobinjeku ni šlo. Po slovesu in obljubi Golobincev, da se vidijo še v Imenem, so se odpravili v Terme Olimia in z budnico pozdravili tamkajšnje goste. Sledila je budnica v Pristavi pri Mestinju, kjer godbenike prav tako niso pričakali pra- V Imenem so imeli godbeniki veliko poslušalcev. znih rok. Iz Pristave pri Mestinju so krenili nazaj proti Ime- nemu, pripravili kratko parado skozi kraj in se ustavili pri gasilskem domu, kjer so jih pozdravili številni domačini. Po odigranih skladbah so si prav vsi privoščili kislo juho. Domačini so se še nekaj časa zadržali ob prijetnem kle- petu, godbenikom pa se je že mudilo v . Tudi tam so jih pozdravili domačini in kar nekaj turistov, ki jih je bilo v prazničnih dneh v občini Podčetrtek zares veliko. Sledil je še sprehod godbe skozi Podčetrtek, glasbeno dopol- dne pa so člani godbe na pihala zaključili s koncertom v vasi Lipa. Godbenike je vseskozi spremljal župan Pe- ter Misja, ki se mu je na poti pridružil še podžupan mag. Marko Jurak. (Z. I.)

Kljub zgodnji uri se je na Banovini zbralo kar nekaj krajanov.

V Termah Olimia pred novim wellness centrom Orhidelia Takole pa so zaigrali in se sprehodili po Podčetrtku.

7. maj 2009 | OKo | 17 KRAJEVNI MOZAIK

Florjanova maša je bila tudi v cerkvi svetega Filipa v Se- Poklon gasilcev lah, kjer so se zbrali gasilci PGD Sela - Verače - Virštanj. Po končani maši, ki sta jo vodila pater Ernest in pater Franc, so pripravili tradicionalno pogostitev za vse prisotne. svetemu Florjanu Skupaj so se k maši na hrib k cerkvi Device Marije na Pesku odpravili člani PGD Podčetrtek in PGD Imeno, ki se Florja- Zavetniku gasilcev, svetemu Florjanu, so se nove maše vsako leto udeležujejo skupaj. Letos so za po- gasilci prostovoljnih gasilskih društev v občini gostitev in prijetno druženje po maši poskrbeli gasilci iz Pod- četrtka. (Z.I.) Podčetrtek poklonili s številno udeležbo pri nedeljskih svetih mašah.

Prva maša na Florjanovo nedeljo, ki so se je v svečanih uni- formah udeležili gasilci, je bila v Polju ob Sotli. Gasilci PGD Polje - Sedlarjevo so pred domačo cerkvijo počakali župni- ka Jožefa Rogača, ki jih je povabil v cerkev. Po končani maši so gasilci pripravili pogostitev za vse, ki so jim v leto- šnjem letu pomagali pri prekrivanju strehe na domu gasil- cev in krajanov. Pri cerkvi svete Eme so se zbrali gasilci PGD Pristava pri Me- stinju in prisostvovali maši, ki jo je vodil župnik Franc Strašek. Po končani maši so se odzvali povabilu njihovega člana Bernarda Iviča, ki je praznoval šestdeset let in jih povabil v svojo gorco, kjer so preživeli prijetno popoldne. Seveda gasilci niso prišli praznih rok, Bernardu so čestitali, ga obdarili ter mu zaželeli, da bi še naprej ostal tako dober gasilec. Gasilci PGD Sela - Verače - Virštanj po prihodu iz cerkve

Pred cerkvijo so gasilci PGD Polje - Sedlarjevo počakali župnika Jožefa Rogača. Gasilci PGD Pristava pri Mestinju pred oltarjem

Gasilci PGDGasilci Podčetrtek PGD Podčetrtek in Imeno so in seImeno k maši so odpravilise k maši skupaj. odpravili skupaj.

18 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK Po petdesetih letih še vedno zaljubljena

Prikaz srednjeveške poroke zlatoporočencema v čast

Darinko in Milica Koprivc sta bila sošolca, is- krica prave ljubezni pa je vzplamtela nekaj let po tem, ko sta zapustila šolske klopi in tra- ja še danes. Najljubša družba Milice in Darinka sta njuna sinova, snahi ter njuni štirje vnuki. Darinko in Milica Koprivc se poznata še iz šolskih klopi, saj sta bila sošolca. Milica je bila doma iz Dobležič, Darinko pa iz Drenskega Rebra. Po koncu osnovne šole sta se njuni poti za nekaj let ločili, potem pa ju je poroka njenega očeta, ki je bil vdovec, in njegove tete, prav tako vdove, ponovno povezala. Kaj kmalu sta spoznala, da želita življenje preži- veti skupaj in sta se poročila, še preden sta oba dopolnila dvajset let. To se je zgodila 21. marca leta 1959, ko sta se ci- vilno poročila na Pilštanju. Darinkova priča je bil bratranec Jože, Miličina pa brat Ivan. Cerkvena poroka je bila teden dni kasneje prav tako na Pilštanju, po njej pa so priredili tudi skromno "ohcet", na kateri sta mladoporočenca tudi zaple- sala. Dom sta si ustvarila na Darinkovem domu v Drenskem Rebru. Mlade snahe se je pri hiši zelo razveselila tudi njego- va mama, ki je bila bolna in ji je bila snaha v pomoč. Prvi Zlatoporočenca sta skupaj s svati praznovala na domačiji pri Škorcu. sin Boris se jima je rodil leto dni po poroki. V času nosečnosti je Milica ostala sama, saj je moral Darinko k vojakom in je rekla "da" na gradu Podsreda, kjer ju je poročil župan Dušan svojega sina videl prvič šele takrat, ko je bil star osem me- Andrej Kocman. Sledila je cerkvena poroka na Pilštanju, ki secev. Drugi sin Miloš pa se je rodil tri leta kasneje. Darinko jo je vodil tamkajšnji župnik Jože Hribernik. Zlatoporočenče- si je pričel kruh služili kot pomočnik zidarja, kasneje pa je va priča je bil Janko Koprivc, priča zlatoporočenke pa Ja- tudi sam opravljal zidarska dela. Po desetih letih je zamenjal nez Lupše. Pri prangerju so zlatoporočenca ustavili člani kul- službo in se zaposlil v železarni Štore kot talilec, kasneje se turnega društva Pilštanj, ki so pripravili prikaz srednjeveške je zaposlil v podjetju Kovinoplastika Žagar, upokojitev pa je poroke iz časov pilštanjske grofovske gospode. Podani so dočakal v podjetju Alpos. Milica je bila kar nekaj let doma, bili tudi zakoni zakonskega stanu v satirični obliki. Na doma- kjer je skrbela za bolno taščo in oba sinova, ko pa je bila čiji pri Škorcu je v družbi več kot osemdesetih svatov sledila stara 38 let, je odšla ne delo v tovarno Mont Kozje. Sinova gostija. Zlatoporočenca sta povedala, da jima v življenju sta odraščala, se izšolala in si ustvarila svoji družini. Darinka ni bilo vedno postlano z rožicami, da pa sta z veliko mero in Milico sta razveselila s štirimi vnuki. ljubezni in spoštovanja premagala vse ovire in sta še danes Zlato poroko sta praznovala 25. aprila, ko sta si še enkrat zaljubljena. (Zdenka Ivačič)

7. maj 2009 | OKo | 19 KRAJEVNI MOZAIK

ščen bazen z masažnimi ležalniki in talnim gej- Odprtje Wellness zirjem. KLUB ŽAFRAN Orhidelie Z organizacijo tematsko obarvanih zabav in partyjev bo klub poživil dogajanje v Termah Danes zvečer v Termah Olimia odpirajo well- Olimia, hkrati pa ustvaril dodaten motiv za pri- ness kompleks, ki mu v Sloveniji ni para, uvr- hod tistih gostov, ki želijo dobro zabavo pove- šča se celo med najprestižnejše v tem delu zati z odlično sprostitvijo. Evrope. Wellness Orhidelia je prav gotov pri- V Termah Olimia so prepričani, da bodo z Well- dobitev, na katero so lahko v Termah Olimia ness Orhidelio zadovoljili še tako zahtevnega upravičeno ponosni. gosta, saj programsko sicer sledijo modernim trendom v bazenski in savna ponudbi, vendar Za gradnjo novega wellness kompleksa so se s svojimi rešitvami, izvedbo in ponudbo odsto- v Termah Olimia odločili zaradi delne spre- pajo in se razlikujejo od ostalih podobnih cen- membe strukture gostov ob odprtju Wellness trov. hotela Sotelia in zaradi vedno večje potrebe po večjih vodnih površinah. Dodatno so zara- di novih kapacitet izgradili tudi garažno hišo. Župan občine Podčetrtek Peter Misja je pred Vrednost skupne investicije Wellness Orhidelie današnjim odprtjem Wellness Orhidelie dejal: in garažne hiše znaša 14,5 milijona evrov. Na »Osebno sem obiskal številne wellness centre podlagi Javnega razpisa za pridobitev sred- po Sloveniji in Evropi in z gotovostjo lahko tr- stev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki dim, da je nov Wellness center Orhidelia za- ga je objavilo Ministrstvo za gospodarstvo, so gotovo najlepši, verjamem pa, da bo tudi naj- za realizacijo tega projekta pridobili finančna boljši po kvaliteti.« V nadaljevanju je župan še sredstva v višini okoli 1,7 milijona evrov. dodal, da je nov wellness center prav gotovo Danes z otvoritvijo Wellness Orhidelie preda- zelo velika in pomembna pridobitev za obči- jajo v uporabo enega najprestižnejših termal- no Podčetrtek. Predvsem v trenutnih časih, saj nih kompleksov v tem delu Evrope in s tem zagotavlja kar nekaj novih zaposlitev ljudi iz doprinašajo h kvalitetnejši in bogatejši tovrstni okolice. Vsekakor pa nova pridobitev pomeni ponudbi. Wellness Orhidelia je povsem nov in tudi to, da bo Podčetrtek in celotno turistično drugačen svet termalnih užitkov, kjer bodo v območje še bolj obiskano. gostih prebudili čutnost misli, lepoto telesa in doživetje popolnosti. V Wellness Orhidelia se nahajajo: BAZENI • 1000 m² zunanjih in notranjih vodnih površin • masažni ležalniki, gejzirji, whirlpooli, počasna reka, svetlobna jama, glasbeni bazen ... • počivališča, oblikovana kot debla v gozdu • zunanja terasa s počivalniki • vodni bar in restavracija XFMMOFTTPSIJEFMJB SAVNE 1SFCVEJUFMKVCF[FO • na 1700 m² površinah • Savna center je razdeljen na: • del s finskimi savnami, ki je oblikovan iz lesa in ostalih naravnih materialov. Ob prostornih finskih in infrardečih savnah je možno počivati v »leseni jami«, se hladiti v hladnem bazenu in uporabljati »masažno pot« za masažo stopal. • del s parnimi kopelmi, kjer so prostori bolj od- prti in namenjeni druženju in kjer so počivališča z ogretimi ležalniki in večji whirlpool. 1SPEVLDJKB)%EPP • del s tematskimi počivališči, kot je soba z vo- dnimi posteljami in »zunanje« počivališče. #PEJLSBMKJDBEOFWBPCQPQPMOFNSB[WBKBOKVW8FMMOFTTV0SIJEFMJB PHSFKTWPKFUFMP • na terasi savn, do katere je mogoč dostop JOTSDFWTWFUVTBWO TQSPTUJEVIBWPCKFNVWPEOJILBQMKJDUFSQPTUBOJQSJODFTBOPƦJ tako iz finskega kot iz parnega dela, je ume- 5FSNF0MJNJBEE];ESBWJMJÝLBDFTUB]1PEƦFUSUFL]UFM]JOGP!UFSNFPMJNJBDPN]XXXUFSNFPMJNJBDPN

20 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Titov govor ob odprtju šole pred tridesetimi leti Minilo je 30 let V soboto bodo v Bistrici ob Sotli praznovali 30-letnico šole. Praznovanje bodo proslavili s kulturnim programom in raznimi aktivnostmi.

Ob pomembnem jubileju pa objavljamo v ta Šola danes namen sestavljen zapis ravnatelja OŠ Bistrica ob Sotli Bogomirja Marčinkovića.

»Dočakali smo jo, 30-letnico naše prelepe šole namreč. Še vedno je lepa, kot je bila ob odprtju leta 1979. Veliko učen- cev in učiteljev se je od takrat že izmenjalo, ona pa je še vedno tu: lepa, prostorna, svetla; ta naša učilna zidana. Takšna ne bi bila, če bi jo zanemarili. Skupaj smo skrbeli za- njo po svojih najboljših močeh, tako starši, učitelji in učenci, vsak v svoji vlogi. Letošnje šolsko leto smo, tako kot vsako doslej, pričeli z za- Utrinek iz šolskega vsakdana nosom, polnim upanja in načrtov ter s pričakovanjem 30- letnice šole. kar se zahvaljujemo naši lokalni skupnosti, predvsem občin- Vsi natančno vemo, da sami prostori, pa naj bodo še tako ski upravi in županu Jožefu Pregradu. vrhunsko urejeni, ne pomenijo veliko. Šolskemu prostoru ozi- V zadnji investiciji na šoli, to je adaptaciji in dozidavi stare roma šoli dajo dušo ter pravo vrednost učenci, njihovi star- šole, ki se je začela leta 2006 in delno zaključila leta 2009, ši, zaposleni na šoli, krajani, predstavniki lokalne skupnosti, je Občina Bistrica ob Sotli iz občinskega proračuna vložila skratka vsi, ki se redno ali občasno vključujejo v delo šole ali 854.945 evrov (55 %) in Ministrstvo za šolstvo in šport 685.987 pa so samo njeni naključni obiskovalci. evrov (45 %). Vsekakor je šola prvotno namenjena učenkam in učen- Vsa ta skupna prizadevanja so v letošnjem šolskem letu ob- cem, ki morajo v šolo prihajati z veseljem, se v njej dobro rodila sadove. Naša šola je postala najlepša šola v Sloveniji, počutiti, pridobiti ustrezna znanja in sposobnosti, ki jim bodo zgrajena pred letom 1981, na kar smo vsi zelo ponosni. koristila pri nadaljnjem šolanju in v življenju, pridobiti mora- In kje se vidimo v prihodnje? Sledili bomo naši viziji, ki pravi, jo ustrezne vzgojne navade ter vrednote, ki so pomemben da smo šola učenja za življenje in dobrih medsebojnih od- pogoj za njihovo pozitivno osebnostno rast in nenazadnje nosov. To pomeni, da bomo še izboljšali kvaliteto pouka, tudi za dobro počutje v ožji ter širši družbeni skupnosti. Ne tudi s pomočjo najsodobnejše tehnologije (interaktivnih ta- smejo pa pozabiti, da bodo šolo kmalu zapustili, a od nje se bel, elektronskih gradiv), in poskrbeli, da bodo naši medse- nikoli ne bodo popolnoma ločili. bojni odnosi še boljši. Še vedno pa bomo vsi skupaj ohranjali Vsa ta leta smo za naš šolski objekt skrbeli in vanj vlagali, za našo najlepšo Osnovno šolo Bistrica ob Sotli.«

7. maj 2009 | OKo | 21 KOZJANSKI PARK

V trgovinici regionalnih produktov so predstavljeni produkti ekoloških Kolarjeva domačija na Trebčah z ribnikom v ospredju. pridelovalcev in tradicionalnih obrtnikov iz Kozjanskega parka. V stanovanjski hiši iz leta 1927 je leta 1976 Muzej revoluci- Kolarjeva domačija - je Celje (današnji Muzej novejše zgodovine Celje) pripravil razstavo o Titovem delovanju med slovenskimi komunisti – Muzej maršala Tita. Od leta 2008 pa je v tej hiši na ogled trgovina regionalnih multimedijska predstavitev o življenju in delu Josipa Broza Tita. V lanskem letu smo na Trebčah odprli informacijsko pisar- produktov v no in trgovino regionalnih produktov, ki pomeni dodatno možnost za predstavitev območja Kozjanskega parka ter Kozjanskem parku promocijo in trženje produktov iz zavarovanega območja. Informacijsko-prodajna točka je v rekonstruirani leseni hiši, Kolarjeva domačija na Trebčah pritegne po- kjer je že bila nekoč prodajalna tobaka, ki je v času med obema vojnama Ani Kolar in njenemu možu Karlu predsta- gled vsakogar, ki zaide v ta del doline reke vljala dodaten vir zaslužka. Bistrice. Ideja o prodajalni regionalnih produktov, ki nastajajo na osnovi tradicionalnih obrti in ekološkega kmetovanja, je v Ana Kolar, rojena Javeršek, je dobila hišo od svojega očeta Kozjanskem parku zorela že dlje časa. Z info-prodajno toč- Martina Javerška, ko ji je po osmih letih zakona umrl mož in ko želimo prispevati k boljši razpoznavnosti specialnih lokal- je ostala sama s petimi otroki. Šest let po moževi smrti se je nih produktov, povečanju prodaje v regiji in zadostiti željam poročila s Karlom Kolarjem. Zakonca sta si leta 1927 zgra- obiskovalcev. Za nastanek kvalitetnih, inovativnih, trajno- dila novo hišo ob strugi potoka Periše. V novi zidani hiši sta stnih izdelkov je potrebna uskladitev oziroma povezovanje preživela ostanek svojega življenja. Po materini in očimovi skupnih interesov med lokalnim prebivalstvom, usmeritvami smrti se je v zidano stavbo preselila Anina hči Ana Kostanj- uprave parka in možnostmi na domačih in evropskih trgih. šek, ki je do tedaj živela v leseni hiši. Z ureditvijo informacijsko-prodajnega prostora želimo prebi- Kolarjeva domačija na Trebčah je neločljivo povezana z valcem parka, predvsem mladim, pokazati, da je bivanje v osebnostjo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita tem prostoru na nekaterih "novih starih" temeljih (ekološka zaradi njegovega posebnega odnosa do tete Ane. Tito je pridelava, tradicionalne obrti, dediščina, ohranjena nara- rad prihajal na Trebče na obisk k sorodnikom in ta odročni va, turizem) lahko zelo kakovostno in lahko zagotavlja tudi kraj hkrati izkoristil tudi za pisanje člankov in referatov. finančno stabilnost. Današnji izgled je kraj dobil v letih 1970–72, ko so urejali ce- V trgovini trenutno ponujamo izdelke enajstih lokalnih po- sto, ob tem pa premestili tok Bistrice in uredili ribnik. Reka nudnikov (med, žganje, bučno olje, vino, sok, izdelki iz ste- Bistrica je pred tem tekla pod hišico, kjer se danes razpro- kla, gline, lesa …). stira ribnik. Izgled domačije je zaokrožalo gospodarsko po- Trgovina je v zimskem času zaprta, od meseca maja do ok- slopje, ki je stalo višje, v bližini nove hiše, pozidane v drugi tobra pa je odprta vsako soboto in nedeljo od 11. do 17. polovici 70. let. Ob tem urejanju so porušili staro leseno hišo ure. Po dogovoru odpremo trgovino tudi med tednom. in gospodarsko poslopje. Leta 1984 je bila na pobudo Koz- Informacije: Kozjanski park, Podsreda 45, 3257 Podsreda; janskega parka v sodelovanju z ZVKD Celje in Restavrator- Tel.: 03/800-71-04; 031/650-207 (Nataša Ferlinc Krašovic). skim centrom Hrvaške rekonstruirana lesena hiša, ki stoji na temeljih stare hiše. Nataša Ferlinc Krašovic

22 | OKo | 7. maj 2009 KOZJANSKI PARK

nje, padci meteoritov. Tudi danes vrste izumirajo, vendar veliko hitreje, kot je na- ravno povprečje, zato lahko govorimo o izumiranju, ki ga povzroča človek s svojimi nepremišljenimi posegi v okolje. Zato je zavedanje, da ljudje z naravo živimo in si z njo deli- mo ta edinstveni planet, pomembno prav vsak dan v letu, kajti Zemlja je samo ena in zato jo moramo spoštovati in ji vračati tisto, kar smo ji odvzeli. Po končanem predavanju so si obiskovalci v družbi članov Astronomskega društva Kosci iz Šentjurja ogledovali še zvez- de na našem nebu. Dva dni kasneje pa so vsi učenci, ki so sodelovali v literar- nem natečaju, in sedem učencev iz OŠ Kozje, ki so izdelali plakate o problematiki onesnaženosti planeta Zemlje, odšli na nagradno ekskurzijo. Ogledali so si Astronomsko geofizi- kalni observatorij Golovec in se sprehodili skozi del Ljubljan- skega barja. (Z. I.)

Po končanem predavanju so si obiskovalci ogledovali zvezde na našem nebu.

Majda Kamenšek Gajšek se je z veseljem odzvala povabilu Mojce Kunst in pripravila zares zanimivo predavanje. Zemlja je naš dar Z letošnjim praznovanjem dneva Zemlje so se v Kozjanskem parku vključili v mednarodno leto astronomije. S tem je bila povezana tudi njihova letošnja tema literarnega natečaja.

»Zemljo smo dobili v dar, da jo predamo svojim potomcem,« je v svojih uvodnih besedah ob praznovanju dneva Zemlje v Kozjanskem parku dejal župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Mojca Kunst, tamkajšnja naravovarstvenica, pa je zbranim povedala, da so se z letošnjim praznovanjem vklju- čili v mednarodno leto astronomije. "Vesolje je nad tabo. V observatoriju na Golovcu Odkrij ga!" je bila tema literarnega natečaja, na katerega se je letos odzvalo 26 učencev parkovnih šol iz Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Kozjega, Lesičnega in Pišec. Njihova dela so zbrana v zborniku, ki je izšel na dan praznovanja. Z leto- šnjo temo so želeli opozoriti na to, da je planet Zemlja del velikega sistema, imenovanega vesolje, in da smo mi ljudje zelo majhen, skoraj zanemarljiv delček tega sistema. Majda Kamenšek Gajšek, profesorica biologije na celjski gimnaziji in članica Astronomskega društva Kosci iz Šentjurja, pa je v svojem predavanju nadzorno predstavila in opozorila na ti- sta dejanja človeka, ki prispevajo k temu, da se življenje na Zemlji spreminja. Zemlja je namreč stara že več kot 4 in pol milijarde let, življenje na njej pa se je začelo pred približno 3 in pol milijardami let. Velika večina rastlinskih in živalskih vrst je v tem času izumrla, zelo malo je danes še takšnih, ki so obstajale že v preteklosti. Velika večina jih je izumrla zaradi sprememb, ki so se dogajale v zgodovini Zemlje: poledeni- Otroci so z zanimanjem opazovali različne vrste ptic, ki živijo v naravnem tve, spremembe podnebja, tektonsko in vulkansko delova- rezervatu.

7. maj 2009 | OKo | 23 NASVETI

vanje, lahko s slamo ali ostanki od košnje. S tem pa moramo pričeti pravočasno, še preden se tla preveč izsušijo. Feferone običajno trgamo konec julija in v začetku avgusta. Zreli feferoni morajo biti gladki in svetleči, za razliko od zgubanih in mo- tnih nedozorelih. K Če bomo zrele ostre feferone pustili na rastlini še nekaj časa zatem, ICE ko so že dozoreli, bodo tako postali še bolj pekoči ... Plodove lahko OT uporabimo sveže ali pa jih posušimo. Komur pekoča hrana ni ravno K najljubša, pa lahko s sladkimi feferoni popestri poletno solato ali z vloženimi ozimnico. V zelenjavnem vrtu je zagotovo nepogrešljiv tudi paradižnik. Na Čas je za toplem ga sejemo marca, sadike pa na prosto presajamo v maju. Paradižniku ugajajo toplota in svetloba ter dobro pognojena ze- mlja. Sadimo ga v maju, takrat ko temperatura ne niha in se para- paradižnik, dižnik lahko požene v rast. Poznamo veliko sort paradižnika. Izbira- mo domače, znane sorte kot tudi dobro preverjene hibride. Dobro je saditi več različnih sort, da nas katera dobro znana v neugodnih papriko in razmerah ne razočara in ne ostanemo sredi sezone brez paradižni- ka. Paradižnik je dobro pokriti, mu narediti streho, kajti dež in pole- Rubriko pripravlja: tne megle mu hitro škodijo. Lahko ga posadimo tudi v lonec in ga Helena Štravs feferone damo pod balkon ali nadstrešek. V lonce pogosto sadimo cepljen paradižnik. Kamor koli cepljen paradižnik sadimo, na prosto ali v lo- Feferoni so zanimivi tako zaradi svojega vi- nec, obvezno mora biti cepljeni del zunaj oz. ga posadimo v enaki višini kot kupimo sadiko. Cepljenemu paradižniku pustimo 2, največ deza kot zaradi okusa in občasno lahko ostri 3 vrhe (iz zalistnikov), vsakemu damo svojo oporo in ga redno pini- in sladki prijetno popestrijo naš jedilnik. ciramo. Tako dobimo obilen, okusen in v jesen podaljšan pridelek. Ko izbiramo paradižnike za svoj vrt, je zanimivo dodati tudi češnjev Če še niste poskušali gojiti feferonov, je mogoče čas, da se lotite paradižnik. Ta nas z obilnimi, drobnimi sladkimi plodovi razveselju- tudi tega. Na voljo so različne sorte številnih barv, od zelenih in ru- je kar mimogrede, ko gremo na vrt. Tem kvalitetnim sortam (hibri- menih pa do rdečih in vijoličnih. Okusi obsegajo vse od sladkih pa dom) lahko pustimo 2 vrha do »ubijalsko« pekočih. in vejice rdečega, sladkega Feferone lahko vzgajamo tako na vrtni gredici kot v lončku. S sle- drobnega paradižnika bodo dnjim se lahko izognemo številnim težavam, ki so jih deležne rastli- zorele dolgo proti jeseni. ne, ki rastejo na prostem, in katerih ne marajo tudi feferoni: prehla- Ali ste vedeli, da paradižnik dna in prevlažna tla ter premočna izpostavljenost sončni pripeki. botanično sodi med sadje? Sicer pa je vzgoja feferonov zelo podobna vzgoji paprik, saj imajo V tej skupini je gotovo zma- radi veliko svetlobe in toploto. govalec v pridelavi. Letno Med rastjo je pomembno, da pri zalivanju ne pretiravamo, pazi- ga v svetu namreč pridelajo ti pa moramo tudi, da se prst ne izsuši. Predvsem moramo dovolj 60 milijonov ton. Na drugem zalivati v času cvetenja in med začetno tvorbo plodov. Rastline mestu so banane (44 mio gnojimo na dva tedna z gnojilom za paradižnike, ki je bogato s ton), sledijo pa jim jabolka kalijem. V vročem in sušnem obdobju je zalivanje pomembno zato, (36 mio ton), pomaranče (34 ker s tem preprečimo odpadanje nedozorelih plodov. Kot pri vseh mio ton) in lubenice (22 mio vrtninah bo tudi pri feferonih v času poletne pripeke koristno prekri- ton).

nosti mikroorganizmov v vinu. Če vino ne spreminja vseb- nosti prostega žvepla 20–30 dni, lahko govorimo o pogojno mikrobiološko stabilnem vinu. Molekularna oblika žveplove- ga dioksida deluje zaviralno na kvasovke in ocetnokislinske bakterije. Pri pridelavi vina sta dovoljena še dva protimikrobna sred- stva, in sicer lizozim in kalijev sorbat. Lizozim preprečuje rast in razvoj mlečnokislinskih bakterij, kalijev sorbat pa razvoj in razmnoževanje kvasovk, ki povzročajo naknadno vretje v vinih z ostankom nepovretega sladkorja. Mikrobiološka Prisotnost mikroorganizmov v vinu ne vodi vedno k nega- tivnim spremembam. V določenih pogojih mikrobi nimajo možnosti povzročanja kvarjenja in motnosti. stabilnost vina Mikrobiološka aktivnost v vinu bo zmanjšana v naslednjih pogojih: visoka vsebnost alkohola, nizke temperature skla- Piše: Igor Horvat univ. dipl. ing. agr. diščenja vina, višje skupne kisline, nižja pH vrednost, čim Vino je mikrobiološko nestabilno, če vsebuje mikroorganiz- manjša koncentracija reducirajočih sladkorjev in zadostna me, ki zaradi svojega razmnoževanja in presnove pretvo- količina proste žveplaste kisline. rijo določene sestavine vina v povsem druge snovi. S tem Končno in popolno mikrobiološko stabilnost vina dosežemo zmanjšajo kakovost vina in povzročajo motnost. edino z mehansko odstranitvijo mikroorganizmov. To do- Glavni predstavniki mikroorganizmov v vinu so: sežemo z razklično filtracijo vina preko ploščnih filtrov pred - kvasovke (vrsta Saccharomyces povzroča naknadno stekleničenjem. vretje, rod Brettanomyces je odgovoren za tvorbo hlapnih Vino, ki je prefiltrirano čez filter porozitete pod 0,45 mikronov fenolov), (Seitz EK), je sterilno oz. brez mikrobov samo do takrat, ko - oksidativne kvasovke (povzročajo tvorbo kana, berse ali ponovno pride v stik z mikroorganizmi. Do ponovne okužbe vinskega cveta), lahko pride na izhodu iz filtra, v polnilcu, na polnilnih ventilih, - ocetne bakterije (povzročajo ocetni cik), v nerazkuženih steklenicah in pri nesterilnih zamaških. Teo- - mlečnokislinske bakterije (v določenih pogojih povzroča- retično lahko že ena sama kvasna celica v steklenici vina jo mlečni cik, manitni cik, vlečljivost vina, razgradnjo vinske povzroči naknadno vretje, motnost in kvarjenje vina. kisline itd.). Nikakor ne smemo pozabiti na splošno higieno v kleti in re- Žveplov dioksid, najpogosteje uporabljeno protimikrobno dno vzdrževanje ter razkuževanje vinarske opreme, sodov, sredstvo v kletarstvu, je lahko pokazatelj prisotnosti in aktiv- cistern, pretočnih cevi, črpalk, filtrov in polnilnic.

24 | OKo | 7. maj 2009 DUHOVNO OKO Marija, Majniška ŠMARNICE Spet pognala je spod ruše vigred svoj pomladni cvet, kraljica k šmarnicam pa zopet roma Mesec maj je po tradiciji s učlovečenega Božjega Sina verni naš slovenski svet. šmarnicami posvečen misli in nakazuje začetek od- Vrh gora krasijo cerkve na nebeško mater Marijo. rešenja. Ta pomen Marije, lepšajo slovenski svet, V likovni umetnosti ima Ma- Božje matere, je 2. vatikan- k njim hitijo verne množ'ce, rija po številu in razširjenosti ski cerkveni zbor poudaril v ko majnik s cvetjem je odet. podob prav gotovo prvo »Dogmatični konstituciji o mesto. Ni cerkve, ki ne bi Cerkvi«, ko je zapisal, »da je Dan življenja se je nagnil imela vsaj ene Marijine po- Marija po Adamovem rodu v pozni že večerni mrak, dobe, če ne kar oltarja. To- zvezana z vsemi ljudmi, ki v šopke še povijam zvoke liko jih je, a skoraj vsaka ima naj bodo odrešeni … Zato jo z lepih orgelskih livad. drugačno vsebino in lastno tudi pozdravljamo kot pre- Da poklonim ga Mariji zgodovino. odlični in docela edinstveni v znamenje sred slovenskih trat Marija ni nikoli upodobljena ud Cerkve v veri in ljubezni, s prošnjo: dom ohrani nam in vero, samo kot zgodovinska ose- in katoliška Cerkev jo s ču- saj Tvoj smo zemeljski zaklad! ba, ampak pomeni njena stvom otroške vdanosti časti Piše: Jožef Rogač, župnik upodobitev hkrati skrivnost kot najljubeznivejšo mater.« Vinko Dežman

Prejeli zakrament svete birme Devetošolci iz župnij Olimje, in Podčetrtek so 25. aprila v spremstvu svojih botrov, staršev in sorodnikov prejeli zakra- ment svete birme.

Sveta birma je bila letos v cerkvi svetega Lovrenca v Pod- četrtku, darove Svetega Duha pa je birmancem podeli škof dr. Anton Stres. Poleg njega so pri slovesnosti sodelovali še domači župnik Jožef Rogač, pater Ernest iz Olimja, Franc Strašek s Svete Eme in Nikolaj Marovt iz Buč. Ob evangeljski priliki o sejalcu je škof birmance spodbudil k razmišljanju, da bi znali v življenju prisluhniti božjim navdihom in darove Sve- tega Duha koristno uporabiti. (Z. I.) Birmanci so v spremstvu botrov vstopali v cerkev.

7. maj 2009 | OKo | 25 KRAJEVNI MOZAIK

pripravili nekaj za pod zob. Pohodniki so iz Sel krenili proti Prvi Jožefov pohod Bučam in se vmes ustavili »pri Škorcu« v Veračah, kjer več- krat gostijo tako duhovnike kot tudi prirejajo razne slove- Župnik Jožef Rogač, ki vodi kar dve župniji, snosti. Naslednji postanek je bil pri cerkvi na Bučah, kjer jih je sprejel in pozdravil župnik Niko Marovt. Na poti proti cilju, se je odločil svoje župljane popeljati od ene ki je bil v Polju ob Sotli, so »naredili« še kar nekaj postankov. do druge župnije. Pobuda za pohod je pri- Pohod so zaključili z ogledom cerkve svetega Miklavža ter šla s strani predsednika planinskega društva se okrepčali v domu gasilcev in krajanov v Polju ob Sotli. Poleg župljanov obeh župnij, Polje ob Sotli in Podčetrtek, Podčetrtek Ivana Šalamona. so se pohoda udeležili še nekateri ljubitelji narave in poho- dništva, saj je bil pohod odprt za vse. Namen pohoda je Pohod se je prvo majsko soboto pričel pri cerkvi svetega bil v prvi vrsti predvsem ta, da si je župnik Jožef Rogač vzel Lovrenca v Podčetrtku, kjer je župnik Jožef Rogač vsem čas in obe župniji prehodil, saj v vsakdanjem tempu skozi pohodnikom, zbralo se jih je več kot 40, podaril majice. Na te idilične vasi le drvi z avtomobilom. Drugi namen poho- njih so bile označene postojanke. Vsaka postojanka je ime- da pa je bil, da so se ljudje med župnijama bolje spoznali. la svojo simboliko, ki je bila povezana bodisi z delovanjem Tako župnik Jožef Rogač kot pobudnik Ivan Šalamon pa verskega bodisi vsakdanjega družabnega življenja. Iz Pod- sta obljubila, da bo postal tradicionalen. (Z. I.) četrtka so tako pohodniki krenili proti samostanu Olimje, od tam pa čez virštanjske griče do cerkve svetega Filipa. Do- živeli so prijazen sprejem tamkajšnjih domačinov, ki so jim

Zaključek pohoda pri cerkvi svetega Miklavža v Polju ob Sotli. Prihod pohodnikov na domačijo »pri Škorcu«. najstarejšo in najmlajšo pohodnico ter najstarejšega in naj- Tradicionalni mlajšega pohodnika. Ker pa pri pohodu sodelujejo tudi s TD Pristava pri Mestinju, je čast obdaritve pripadla, tako kot vsako leto do sedaj, predsedniku turističnega društva prvomajski pohod na Srečku Gobcu. Ker pa jih je obiskal ter pozdravil tudi župan občine Podčetrtek Peter Misja, mu je Srečko prepustil čast, da je nagrade podelil prav on. V PD Pristava si želijo, da bi Malo Rudnico naslednje leto bilo še več pohodnikov na tem pohodu in Planinsko društvo Pristava je za 1. maj priredilo že osmi tra- druženju ob dobri kapljici ter golažu. Za prijazno pomoč pri dicionalni pohod na Malo Rudnico, ki ga prireja vsako leto. letošnjem pohodu pa so hvaležni Štusovi, Čakševi, Gobčevi Le dvakrat pohoda ni bilo, in sicer leta 1999, ko je bilo dru- ter Kovačevi družini za velikodušno pogostitev pohodnikov štvo ustanovljeno, in enkrat, ko je zelo nagajalo vreme. Le- med potjo. Še posebej se je izkazal Cvetko Mlakar - Dani, ki tos se je zbralo največ pohodnikov do sedaj, okrog 180, na je skuhal odličen golaž, uspešnega pohoda pa seveda ne kar so v društvu zelo ponosni in veseli. To potrjuje dejstvo, bi bilo brez članov društva, ki so pomagali pri organizaciji in da delajo dobro in jih hkrati obvezuje, da bodo še naprej pripravi prostora na Mali Rudnici. (Stanko Drofenik) delali tako ali pa še boljše. Z veseljem so pohodnike po- gostili z golažem in domačo kapljico. Na vrhu so obdarili

Pogostitev pohodnikov pri družini Gobec Najmlajša pohodnika in najstarejša pohodnika v družbi Petra Misje, Srečka Gobca in Stanka Drofenika.

26 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK

stojen študij, je pa vedno več študentov, ki se odločajo za vzporedni študij slovenščine ali se slovenščine učijo kot tu- jega jezika. V Podčetrtek so prišli na pobudo domačinke Zvonke Kajba, ki je na njihovi fakulteti lektorica in s katero so po besedah profesorice Maje vsi zelo zadovoljni. Dodala je še, da študentje razumejo vse povedano v slovenščini, da pa se Slovenci prehitro prilagodijo in govorijo v njihovem jeziku. Srbski študenti so na obisku v Podčetrtku povedali: Stanislava Toščić: »Slovenijo sem pred tem spoznavala le preko televizijskih za- slonov, v živo pa sem nad deželo še bolj navdušena. Sloven- ščino se učim šele šest mesecev in bom izkoristila vsako prilo- Študente je na občini sprejel župan Peter Misja. žnost, da se sem še vrnem.« Nemanja Sićević: »V Srbski študentje v Sloveniji sem že bil, zame je to dežela Podčetrtku sanj, saj je resnično zelo lepa, lepo ureje- V soboto, 25. aprila, so študentje iz Srbije, ki študirajo sloven- na, tukaj v Podčetrtku Stanislava, Nemanja, Marija in Boris so nad ščino na Filološki fakulteti v Beogradu, obiskali Podčetrtek in pa so me presenetili Slovenijo navdušeni. okolico. Med ekskurzijo, ki je potekala od 24. do 27. aprila, resnično zelo prijazni so se potepali po Sloveniji. Poleg Podčetrtka so obiskali še ljudje.« Ljubljano in Bled. Boris Đenadiđ: »V Podčetrtku so me najbolj očarale Terme V Podčetrtek so prispeli zgodaj zjutraj s kopalnim vlakom Olimia, ki so čudovite. Navdušen sem bil tudi nad prijazno- in se hitro udomačili v prijetnem hostlu v gostišču Ciril. Na stjo ljudi, še posebej župana in ravnatelja osnovne šole ter občini jih je sprejel župan Peter Misja. Udeleženci ekskur- patrov v olimskem samostanu.« zije, med katerimi so bili tudi profesorji s filološke fakultete, Marija Barkovič: »Slovenija me je očarala, jezik že kar dobro so spoznali občino, njeno delovanje in načrte, si privoščili razumem. Predvsem sem bila zelo presenečena nad tem, prvo jutranjo kavico, z balkona uživali v čudovitem pogled da so nas v Podčetrtku povsod zelo lepo sprejeli.« (Z. I.) proti gradu. Najpogumnejši pa so za trenutek postali župan in ta trenutek ovekovečili s fotoaparatom. Presenečeni so bili nad urejenostjo in čistostjo samega kraja Podčetrtek kot tudi nasploh Slovenije. Po obisku občine je udeležence sprejel ravnatelj osnovne šole Darko Pepevnik. Preko zabavnega in energičnega na- čina predstavitve in pripovedovanja so se seznanili s kratko zgodovino in današnjim delovanjem šole. Študentje so bili navdušeni nad opremljenostjo in urejenostjo šole, nad či- stostjo in možnostmi, ki jih šola nudi. Če bi jim le dopuščal čas, bi se zagotovo pomerili v partiji golfa. Tako pa so se le sladkali s potico in kozarčkom rdečega in končno spoznali pehtran, ki ga v Srbiji ne poznajo na tak način. Da bi šola izdajala kakršno koli publikacijo, v Srbiji ni navada, zato jih je toliko bolj pozitivno presenetilo darilo, ki je vsakega izmed njih čakalo. Po ogledu gradu Podsreda, najdbi idealnega kraja za po- roko, in odkritju od kod izvirata imeni Podčetrtek in Pod- sreda in po rahlem razočaranju, da ni še kakšnega kraja, poimenovanega po ostalih dnevih v tednu, so se prepustili užitkom kosila in domačega piva v gostišču Haler v Olimju. Prepričanje nekaterih, da mora biti za dobro pivo velika pi- vovarna, kot je tista v Laškem, se je spremenilo. Končno pa so tudi spoznali pravi slovenski pražen krompir. Zdaj že bolje razumejo, zakaj obstaja v Sloveniji Društvo ljubiteljev praže- nega krompirja. Kosilo je bilo obilno in odlično. Sprehod do samostana Olimje se je več kot prilegel. Ogled samostana, lekarne in obisk čokoladnice je bila le še pika na i prijetnemu dnevu. Kljub temu pa ga je večina študen- tov nadgradila še z obiskom kluba Metulj Mladinskega dru- štva Bistrica ob Sotli. (Zvonka Kajba) Dr. Maja Đukanović, profesorica na Filološki fakulteti v Be- ogradu, ki poučuje slovenski jezik in je spremljala študente, je povedala, da sicer študij slovenščine v Srbiji še ni samo- Mentorica dr. Maja Đukanović je Zvonko pohvalila, saj ni le odlična lektorica, izkazala se je tudi kot izvrstna organizatorka.

7. maj 2009 | OKo | 27 SVET MLADIH

Prvih petdeset lačnih obiskovalcev so aktivni člani društva pogostili z okusnim golažem, ki se je postregel v Mladinski sobi. Vsi zabave željni obiskovalci pa so lahko peli, plesali ali se ob ritmih raznovrstne glasbe kako drugače zabavali do zgodnjih jutranjih ur. Vsi obiskovalci letošnjega kresova- nja so se lahko tudi včlanili v DML. Ker je bila udeležba pre- cejšnja in ker je bilo mnogim gostom kresovanja delovanje članov DML-ja všeč, lahko v kratkem pričakujete še kakšno prireditev. (Renata Zidar)

In kres je zagorel. Kresovanje v Lesičnem Društvo mladih Lesično je tudi letos na zadnji aprilski dan organiziralo kresovanje. Začelo se je ob 20. uri. Pri prižiganju kresa je članom malce ponagajal dež, vendar je zagorel in veter jim je nato pomagal, da je zgorel do temeljev. Pogostitev z golažem

rov so zapeli nekaj pesmi, nekaj malega se je prigriznilo in Trenutki Mateja poplaknilo s kapljico, ki jo je Matej Strašek prinesel s sabo. Posrečen večer bo avtorju fotografij v posebnem spominu zato, ker je prvič prodal eno izmed svojih umetnin. ( Andrej Straška Černelč ) V Mladinskem Centru Bistrica ob Sotli je na praznično sobo- to, 2. maja, potekala otvoritev fotografske razstave Mateja Straška z naslovom Trenutki. To je že druga letošnja likovna razstava v okviru programa BoSart, katerega namen je mla- dim, obetavnim likovnim ustvarjalcem ponuditi priložnost za razstavljanje. Prav tak, mlad in obetaven, je bil tudi gostujo- či avtor, ki je sicer doma iz Rogaške Slatine, s fotografijo pa se za zdaj ukvarja ljubiteljsko. Z nekaj zamude se je začela otvoritev, ki jo je sproščeno in neformalno vodil avtor tehle vrstic. Matej je predstavil vsa- ko izmed razstavljenih fotografij in opisal okoliščine njihove- ga nastanka. Vse skupaj je popestrilo še zbrano občinstvo (okoli trideset obiskovalcev) s svojimi zabavnimi komentar- ji in salvami smeha. Skratka, ni bila prav nič po kulturniško zapeta, pač pa sproščena in spontana otvoritev, ki ji je sledil natančen ogled čudovitih fotografij (ki so še vedno Matej je predstavil vsako izmed razstavljenih fotografij in opisal okolišči- na ogled) in prijetno kramljanje. Zbrani člani različnih zbo- ne njihovega nastanka. na pot po Latinski Ameriki. Plod popotovanja je njen literarni prvenec, roman Uglašena, ki nam ga bo ob slikah in glasbi s popotovanja predstavila v petek, 15. 5., ob 21. uri. Muškat Hamburg V soboto 16.05.2009 ob 21:00 Mariborski rok'n'rolerji Muškat Hamburg prihajajo k nam! Isto smo napovedali že dvakrat ali trikrat, pa se je vedno zalo- milo. Tokrat se ne bo. In letni čas - maj - s podivjanimi hor- Predstavlja moni in kričečo naravo bo ravno pravi ... Ola Orhe Možne so dopolnitve in spremembe programa. V soboto 23.05.2009 ob 21:30 Več na www.klub-metulj.org Ola Horhe je duo iz Beograda, ki je nastal leta 2007. Člana Mea Valens: Uglašena sta Andy Pavlov - analogni sintisajzerji in Attack El Robot - V petek 15.05.2009 ob 21:00 bobni. Fanta sta sodelovala že v srednješolskih časih, danes Mea Valens je po končanem magistrskem študiju (ko je bila pa suvereno in nadvse originalno izvajata svoje digitalno- še Metka Peserl) pretrgala vezi z znanim in se sama podala instrumentalne stvaritve.

28 | OKo | 7. maj 2009 OTROŠKO OKO, KRAJEVNI MOZAIK Adrenalinska zabava Adrenalinski park Betnava je bil glavni cilj nepozabnega izleta, ki so ga za otroke or- ganizirali člani Društva prijateljev mladine iz Bistrice ob Sotli.

V jutranjih urah so se otroci, polni novih pričakovanj, v spremstvu staršev odpravili iz Bistrice ob Sotli proti Maribo- ru. Po dobri uri vožnje so prispeli do pustolovskega parka v Betnavskem gozdu, ki je že na prvi pogled obljubljal veliko

Preden so se prepustili dogodivščinam, so prisluhnili inštruktorjem.

adrenalinske zabave. Otroci in odrasli so si pred vstopom morali nadeti čelade in pripeti varnostne pasove, potem pa so se v spremstvu dveh inštruktorjev najprej učili, kako varno premagovati ovire. Hitro so se naučili, kako se stvari streže ter kar tri ure in pol uživali v gozdu, polnem adrena- lina. Prijetno utrujeni, a zadovoljni in polni novih doživetij, so se odpravili še v akvarij in terarij v Mariboru. Z velikim zanima- njem so opazovali plazilce, ribe in morske živali. Na poti do- mov so se mnogi že na avtobusu pogreznili v spanec, prav vsi pa so se strinjali, da je bilo noro, zabavno in nepozabno. (Z. I.) Prav vsi so si morali nadeti čelade in varnostne pasove.

Po končanem delu so se članicam pridružili še člani ob- Iva Zorenč ostaja činskega odbora in nadaljevali delo z volilno konferenco Občinskega odbora SDS Bistrica ob Sotli, na kateri so za predsednico občinskega odbora ponovno izvolili dose- predsednica danjo predsednico Ivo Zorenč ter nov izvršilni odbor. Kot gostje so se volilne konference udeležili poslanec v DZ Članice Občinskega odbora SDS Bistrica ob Sotli so na dr. Vinko Gorenak, kandidat za slovenskega poslanca v ustanovni konferenci ustanovile ženski odbor in za pred- evropskem parlamentu Mirko Zamernik, predsednik OO sednico soglasno potrdile Darjo Lesjak. V Izvršilni odbor SDS Kozje Miloš Čepin ter že prej omenjeni Sonja Ram- ŽO SDS Bistrica ob Sotli pa so izvolile: Marino Kunej, pod- šak in Irena Gorenak. Poleg volitev so bila podeljena še predsednica, Eriko Lipej, Branko Kostanjšek, Alenko Jaz- priznanja zaslužnim članom, ki so jih prejeli: Darja Lesjak, bec in Ivo Zorenč. Konferenco je vodila Sonja Ramšak, Marjan Hudina, Miran Vehovar, Marjan Lesjak in Anton predsednica Ženskega odbora SDS Celjske regije, prija- Kunej. znemu povabilu članic pa se je odzvala tudi dr. Irena Zaključku konference je sledilo družabno srečanje v pri- Gorenak, predsednica Ženskega odbora OO SDS Šmarje jetnem okolju na domačiji v Žalcah, pri Mileni in Martinu pri Jelšah. Novo izvoljeni predsednici in članicam izvršil- Juričku. (Z. I.) nega odbora sta gostji zaželeli uspešno delo v prihodnje.

Nagrajenci z Ivo Zorenč in Mirkom Zamernikom Skupna slika članov in gostov

7. maj 2009 | OKo | 29 POLICIJA, OGLASI

RAZLITJE VNETLJIVE TEKOČINE PO Iščemo natakarja / natakarico za strežbo VOZIŠČU v novi kavarni v Podčetrtku - Poslovno trgovski center TUŠ. Dne 30. 4. 2009 so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obveščeni, Nudimo redno zaposlitev ali delo preko da je na območju občine Podčetrtek prišlo do razlitja vne- študentskega servisa. tljive tekočine po vozišču. Z ogledom je bilo ugotovljeno, da je bilo vozišče na relaciji med Bučami in Podčetrtkom Kandidati naj pisne prijave onesnaženo z naftnim madežem. Zaradi omenjenega do- godka smo na omenjeni relaciji obravnavali dve prometni pošljejo na naslov: nesreči z materialno škodo in lahkimi telesnimi poškodbami. Še istega dne je policija izsledila vozilo za prevoz nevarnih INTER MAK d.o.o., snovi in voznika. Imeno 73, 3254 PODČETRTEK. POSKUS PREPREČITVE URADNEGA Kontakt: 041 627 092 DEJANJA URADNI OSEBI

Policisti PP Šmarje pri Jelšah so dne 1. 5. 2009 pri kontroli cestnega prometa v kraju Grliče ustavili in kontrolirali vozni- ka osebnega avtomobila. Pri ugotavljanju identitete voznik z območja občine Rogaške Slatina in sopotnik z območja občine Slov. Bistrica na zakonit ukaz policistov nista hotela pokazati dokumentov. V postopku se je sopotnik policistom fizično uprl, zato so policisti zoper njega uporabili prisilna sredstva in ga zaradi suma storitve kaznivega dejanja pri- Zg. Negonje 36d, Rogaška Slatina držali. Delovni čas veterinarske ambulante: Vozniku, ki je vozil neregistrirano vozilo z nameščenimi dru- od ponedeljka do petka 8:00-12:00 in 14:00-18:00, gimi registrskimi tablicami, je po opravljenem preizkusu al- v soboto 8:00-12:00. koholiziranosti alkotest pokazal 0,77 mg/l, zaradi česar je bil Opravljamo vse vrste veterinarskih posegov vključno s prav tako pridržan do streznitve. Ker je voznik večkratni krši- preventivnimi cepljenji domačih živali. telj cestnoprometnih predpisov, so mu policisti zasegli vozilo, Kontakt: o njegovi usodi pa bo odločalo sodišče. Obema kršiteljema Tel. 0599 52083, fax. 03 5814710, so bile izrečene globe, tako voznik kot sopotnik pa se bosta e-mail: [email protected] morala za svoja ravnanja zagovarjati tudi na sodišču. Dežurni veterinar 24h/dan 051 647 310

30 | OKo | 7. maj 2009 KRAJEVNI MOZAIK Sodoben trgovski center v Pristavi pri Mestinju Pristava pri Mestinju je bogatejša za nov so- doben center, ki ga je zgradil podjetnik Slav- ko Drozg. V času recesije je tovrstno odprtje še toliko pomembnejše zaradi šestih novih delovnih mest.

Zgodba podjetja Trgo-center d.o.o. iz Pristave pri Mestinju se je pričela pred osemnajstimi leti, ko je podjetnik Slavko Drozg odprl prvo trgovino v domačem kraju, v Pristavi pri Mestinju. Podjetje se je pred petimi leti razširilo in odprlo novo enoto, frizerski salon v Aparthotelu Rosa v Termah Olimia. Minuli ponedeljek pa je vrata odprl sodoben tr- govski center, kjer je poleg že zaposlenih v podjetju Trgo- center d.o.o. zaposlitev dobilo še šest oseb. V trgovskem Otvoritveni trak so prerezali dr. Vinko Gorenak, Slavko Drozg in Peter centru, ki meri več kot 1.046 kvadratnih metrov, je trgo- Misja. vina z živili, tehnični oddelek in gostinski lokal ter poslovni prostori uprave podjetja. Pred prostorom so še zunanji skladiščni prostori v izmeri več kot 3.000 kvadratnih me- trov in veliko parkirišče za kupce. Direktor podjetja Slavko Drozg je številnim zbranim ob odprtju obljubil, da se bodo trudili, da bodo zadovoljni z njihovo ponudbo, cenami in prijaznostjo zaposlenih. Vsem, ki so kakor koli pomagali pri izgradnji centra, ki je trajala 14 mesecev, pa se je za- hvalil. Ob odprtju je spregovoril tudi župan občine Pod- četrtek Peter Misja, ki je predvsem pozdravil dejstvo, da nov trgovski center ponuja tudi nove zaposlitve. Z njim se je strinjal tudi poslanec dr. Vinko Gorenak, ki je kasneje skupaj z direktorjem Slavkom Drozgom in županom pre- rezal otvoritveni trak novega trgovskega centra. Da bo v njem potekalo vse tako, kot je treba, ga je blagoslovil še župnik Franc Strašek. Za vse, ki so prišli na otvoritev, so pripravili pogostitev in zabavno druženje, za vse kupce tistega dne pa razna presenečenja. (Z. I.) Slavko Drozg se je odprtja veselil s svojimi zaposlenimi. Frizerski salon v Sedlarjevem V Sedlarjem so se minulo soboto veselili od- prtja novega frizerskega salona, ki ga je od- prla domačinka Katja Milat.

Katja si je že kot majhna deklica želela postati frizerka. Svojo željo je pričela uresničevati z vpisom na srednjo fri- zersko šolo. Po uspešno zaključenem šolanju se je zaposli- la in si nabirala izkušnje, ki so v frizerskem poklicu še kako dobrodošle. Kljub temu si je vzela več kot enoletno pavzo za porodniški dopust, saj je povila sina Maja. V tem času je v njej pričela tleti želja po odprtju lastnega salona, ki se ga je odločila urediti v domači hiši v Sedlarjevem. Salon je bil nared minulo soboto in Katja ga je krstila tako, da je bodoči nevesti naredila poročno frizuro. Potem pa si je vzela čas, da je skupaj s svojimi najbližjimi, sorodniki in prijatelji, svoj salon še uradno odprla. Skupaj so se pove- selili in ji zaželeli uspešno poslovno pot, danes pa Katja že pridno ustvarja nove frizure in razveseljuje svoje stranke. (Z. I.)

7. maj 2009 | OKo | 31 ŠPORT NOGOMET Blaževič/Lupše, Jug, Čonč CVUR PRISTAVA : ŠD ZAGORJE 0:3 b.b. LIGA MALEGA NOGOMETA »ŠTUS DESIGN« KOZJANSKO Ekipa Cvur Pristava ni prišla na tekmo z zadostnim številom V sedmem krogu LMN Kozjansko je bilo doseženih kar nekaj igralcev presenetljivih rezultatov. Vodilna ekipa ŠK Virštanj je namreč izgubila proti ekipi Bistrica mladi, prav tako pa je nekoliko ŠD BUČE : ŠD PODSREDA 1:3 nepričakovan poraz ekipe Terme Olimia proti BMW Clubu (Ivanc/Novak, Kužner, Jagrič Mi.) Obsotelje. Na vrh lestvice so se po spodrsljaju ekipe ŠK Vir- štanj vrnili branilci naslova iz Kozjega, ki so tokrat ugnali svo- je mlajše kolege iz društva. Zmagi sta zabeležili tudi ekipi BMW CLUB OBSOTELJE : BISTRICA MLADI 2:1 Peilenstein Pub iz Lesičnega in Intermak iz Imenega, ki je (Cmerešek, Harinski/Baliban) ugnal ekipo Podsrede, katera v začetku letošnje sezone še ni našla igre iz prejšnjih sezon. V spodnjem delu lestvice je BISTRICA BAR KRANER : ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 5:2 do prve zmage in prvih točk prišla ekipa Trgovine Polje, brez (Černelč 2, Omerzu, Pečnik, Moškon/Strnad, Zajc) točk pa še naprej ostaja ŠD Buče. LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO 8. KROGU REZULTATI 7. KROGA - 24. april 1. INTERMAK 19 ŠD ZAGORJE : BISTRICA BAR KRANER 3:1 2. PEILENSTEIN P. LESIČNO 19 Tovornik 2, Oprešnik/Žlender 3. ŠK VIRŠTANJ 18 4. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 18 ŠD RAJMAX KOZJE : SIFLEX 4:4 5. ŠD RAJMAX KOZJE 15 Iskrač 2, Pagerl, Čavš/Bračko 2, Jakopina, Milat 6. BISTRICA MLADI 15 7. ŠD ZAGORJE 15 PEILENSTEIN PUB LESIČNO : ŠD BUČE 10:0 8. SIFLEX 13 Hrovatič G. 3, Hrovatič A. 2, Amon 2, Centrih, Recko, Guček 9. BISTRICA BAR KRANER 13 R. 10. ŠD PODSREDA 10 11. TERME OLIMIA 10 ŠK VIRŠTANJ : BISTRICA MLADI 1:3 12. BMW CLUB OBSOTELJE 10 Čonč/Jovanovič 2, Šket J. 1 13. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 4 14. CVUR PRISTAVA 3 TERME OLIMIA : BMW CLUB OBSOTELJE 2:3 15. TRGOVINE POLJE 3 Kajba D., Ceraj/Kramarič 2, Stojan 16. ŠD BUČE 0

ŠD PODSREDA : INTERMAK 0:2 Počivavšek N. 2

ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:7 Strnad 2, Križnik/Plavčak 4, Volavšek, Fridl, Štus

TRGOVINE POLJE : CVUR PRISTAVA 5:3 Bunšek 2, Gorjup, Požek, Hostnik B./Drozg, Žličar P., Pasarič

S tekmami osmega kroga pa se je spomladanski del lige malega nogometa prevesil v drugo polovico. Derbi kroga je bila tekma med vodilnima ŠD Kozje MOF Štus Design in ŠK Virštanj. Slednji so po spodrsljaju v prejšnjem krogu zmagali in se zavihteli na tretje mesto, Kozjane pa potisnili s prve- ga na četrto. Na mesto vodilnega se je ponovno povzpela ekipa Intermak iz Imenega, na drugem mestu pa jim z istim številom točk sledi še Peilenstein Pub Lesično. Za njihovo zmago nad Siflexom sta najbolj zaslužna brata Hrovatič, ki Vodilna ne lestvici, ekipa Intermak. sta dosegla vseh osem zadetkov. Priložnost za priključek k najboljšim pa je zamudila ekipa Bistrica mladi, ki je presene- tljivo izgubila proti ekipi BMW Club Obsotelje.

REZULTATI 8. KROGA, 3. maj

INTERMAK : TRGOVINE POLJE 8:1 Lončar 3, Omerzu 2, Počivavšek D. 2, Počivavšek E./Do- bravc

TERME OLIMIA : ŠD RAJMAX KOZJE 1:4 Kajba F./Iskrač 2, Bevc, Pangerl

SIFLEX : PEILENSTEIN PUB LESIČNO 5:8 Gros, Jakopina, Jost, Arbeiter, Filipančič/ Hrovatič A. 6, Hro- vatič G. 2

ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : ŠK VIRŠTANJ 1:3 Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 32 | OKo | 7. maj 2009 ŠPORT VELIKI NOGOMET LIGE MNZ CELJE, 16. krog MČL, Kozje, 25. april

KNK Odred : NK Hrastnik 0:0 (0:0) Kozjani so pričakovali zmago, so pa odnesli točko tudi za- hvaljujoč vratarju Boštjanu Ceraju, ki je ubranil enajstme- trovko. Ob nekaj dobrih obrambah vratarjev obeh moštev, strela v stativo (Založnik) in projektilu Iskrača v zadnji minu- tah, ni bilo kaj dosti videti od dobrega nogometa. Na kon- cu je bila delitev točk vendarle najbolj pravična.

Lestvica po 16. krogu: Klub Točke Razlika v zadetkih 1. Vransko 34 +25 2. Hrastnik 24 +6 3. Odred Kozje 23 +2 4. Žalec 23 –2 5. Radeče 18 –7 6. Pivovar Laško 11 –24

17. krog v Kozjem, 9. maj, ob 17. uri Odred : Žalec Župan ter predstavnika prvouvrščene in tretjeuvrščene ekipe 14. krog 2. LSD - starejši dečki, Velenje, 24. april

NK Rudar : KNK Odred 3:1 (0:1) Občinsko prvenstvo v Proti favoriziranemu domačinu so dečki kozjanskega no- gometnega kluba dobili prvi polčas, ko je njihov najboljši strelec Tomaž Vah povedel svoje moštvo v vodstvo z 1:0. V malem nogometu drugem polčasu so popustili, zato so se morali zadovoljiti s porazom na stadionu ob jezeru. Praznični ponedeljek so v občini Kozje izkori- stili za izvedbo občinskega prvenstva v ma- Lestvica po 14. krogu: lem nogometu, ki je letos potekalo na igrišču Klub Točke Razlika v zadetkih 1. Trgovine Jager 31 +33 v Zagorju. 2. Rudar Velenje 29 +21 3. Šoštanj 22 +18 Občinskega prvenstva občine Kozje v malem nogometu se 4. Kovinar Štore 22 +12 lahko udeležijo le igralci, ki imajo stalno prebivališče v ob- 5. Mons Claudius 18 +15 čini Kozje. Tradicionalna nogometna prireditev je tudi letos 6. MU Šentjur 16 +3 potekala v organizaciji športne zveze Kozje, kot soorganiza- 7. Odred Kozje 9 –15 tor pa jim je na pomoč priskočilo športno društvo Zagorje, 8. Dravinja B 9 –20 ki je turnir gostilo. Med sabo se je pomerilo osem ekip: ŠD 9. Vransko 5 –67 Podsreda, ŠD Buče, ŠD Kozje MOF Štus Design, Motel Ribnik Kozje, Gradbeništvo Moškon Kozje, Trgovina Maja, ŠD Raj- V 15. krogu je moštvo KNK Odred prosto. max Kozje in ŠD Zagorje. Žreb ekip je bil opravljen že pred samim tekmovanjem. V prvem kolu so se ekipe pomerile med sabo na izpadanje . Naprej so se uvrstile ekipe: ŠD Koz- 2. LMD - mlajši dečki U-10 – U-12, igrajo izven konkurence, je MOF Štus Design, ŠD Zagorje, ŠD Podsreda in ŠD Rajmax. Kozje, 3. maj Slavila je ekipa ŠD Rajmax, ki je v finalu premagala ekipo ŠD Kozje MOF Štus Design. V tekmi za tretje mesto je slavila eki- KNK : Simer Šampion 1- 0:5 , 2- 6:2 pa ŠD Podsreda. Pokale najboljšim ekipam je podelil župan Najmlajši so pokazali dokaj solidno igro, tako da je moštvo, Dušan Andrej Kocman. Tekme so bile lepe in so potekale v ki ga sestavljajo najmlajši dečki, izgubilo, moštvo z več igral- športnem duhu, na koncu pa so bili zadovoljni organizatorji, nega staža, pionirji iz ŠD Imeno, pa prepričljivo zmagalo. igralci in gledalci.

Skupna fotografija najboljših treh ekip Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 7. maj 2009 | OKo | 33 PRIREDITVE, OGLASI

Petek, 8. maj 16.00 ▫ Jelenov greben, Olimje Prireditve Bistrica ob Sotli 20.00 ▫ Trg vasi Lipa, Terme Olimia III. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL Petek, 15. maj, FOLKLORNA SKUPINA KOZJE 20.00: Sv. Križ, Bistrica ob Sotli 16.30 ▫ Grad Podsreda KONCERT VOKALNE SKUPINE ORANS USTVARJALNOST SLOVENSKIH ROKODELCEV gostje: moška vokalna skupina Goldinar iz Postojne otvoritev razstave domačih in umetnostnih obrti KOZJANSKI PARK Nedelja, 17. maj, 15.00: Kulturni dom Bistrica ob Sotli 19.00 ▫ Dom krajanov Virštanj ZASADITEV IN NEGA OKRASNIH RASTLIN NA PROBLEMATIČNIH LEGAH predavanje Nevenke Breznik, Gaia Vrhnika TKD VIRŠTANJ

Sobota, 9. maj 14.00 ▫ Gasilski dom Podčetrtek MAJSKA NOČ IN TEKMOVANJE ZA MEMORIAL FRANCA RENIERJA od 17.00 dalje veselica z ansamblom Kvatro Expres PGD PODČETRTEK

20.00 ▫ Cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju OSTANI MLAD S PRIJATELJI letni koncert OSTI JAREJ z gosti: pianist Dejan Berden, mezzosopranistka Tina Bohak, sopranistka Nina Fras in Godba na pihala Šmarje pri Jelšah 10. DOBRODELNI KONCERT ob 5. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo MKTD LEPE STRUNE Na koncertu bodo poleg domačih izvajalcev nastopili tudi gostje, in sicer skupina Jararaja, ki se ukvarja tudi z izvajanjem ljudske glasbe. Aparthotel pirc, restavraciji Aston (03 818 38 00) Vstopnine ne bo, zbirali bomo prostovoljne prispevke. SOŽITJE JEDI JE KAKOR SIMFONIJA Veselimo se pomoči socialno ogroženim otrokom iz osnovne šole Bistrica ob SLOW FOOD, sožitje jedi in vin kleti Bistrica Sotli in vašega »jararajanja« z nami! (KORK Bistrica ob Sotli in Mladinsko dru- štvo Bistrica ob Sotli) Petek, 15. maj 18.00 ▫ Trg vasi Lipa, Terme Olimia OBVESTILO IZBOR ŽUPANOVEGA VINA nagovor slovenske vinske kraljice Karoline Kobal, kulturni program, predstavi- Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah in Krajevna organizaci- tev vinarjev, ki so sodelovali pri izboru in razglasitev županovega vina ja RK Bistrica ob Sotli vabita v nedeljo, 17. maja, od 8.00 do 9.30 na postajo DRUŠTVO VINOGRADNIKOV VIRŠTANJ - KOZJANSKO IN TURIZEM PODČETRTEK Rdečega križa v kulturni dom Bistrica ob Sotli. Na postaji vam bodo izmerili 20.00 ▫ Sv. Križ, Bistrica ob Sotli krvni tlak ter količino holesterola in sladkorja v krvi. Pogovorili se boste lahko KONCERT VOKALNE SKUPINE ORANS tudi z zdravnikom. Merjenje krvnega tlaka je brezplačno, merjenje holestero- gostje: moška vokalna skupina GOLDINAR iz Postojne la in sladkorja v krvi pa stane 4,50 evra.

Sobota, 16. maj 9.00 ▫ Hotel Breza, Terme Olimia PO POTEH VERONIKE DESENIŠKE pohod po pogorju Rudnice do Žusma - 5 ur hoje - hrana in pijača iz nahrbtni- ka - organiziran prevoz na izhodišče PLANINSKO DRUŠTVO AT PODČETRTEK (Ivan Šalamon, 041 794 104)

17.00 ▫ Športni park Imeno ODPRTI MALONOGOMETNI TURNIR ŠPORTNO DRUŠTVO IMENO (Fredi Kajba, 041 628 893)

Nedelja, 17. maj 10.00 ▫ Sv. Urban (po maši) TURISTIČNO ROMANJE PO SVETOEMSKI FARI romanje preko Sv. Eme, Sv. Vida, Sv. Areha do Sv. Katarine - približno 5 ur TURISTIČNO DRUŠTVO PRISTAVA PRI MESTINJU (Srečko Gobec, 041 793 860) Letošnji teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki poteka od 11. do 17. maja, zajema pa dogajanja v mesecu maju in juniju, že štirinajsto leto zapored po- 14.00 ▫ Grad Podsreda nuja priložnosti za srečanja. V tem času smo v Knjižnici Podčetrtek pripravili SVETOVNI DAN MUZEJEV vrsto zanimivih stvari za vse generacije. Več o tem lahko preberete na sple- obrtniška delavnica v okviru razstave domačih in umetnostnih obrti tni strani http://tvu.acs.si/, kjer si lahko ogledate tudi koledar prireditev. KOZJANSKI PARK Vabimo vas, da se nam v Knjižnici Podčetrtek pridružite: Sreda, 20. maj 14.30 ▫ Hotel Breza, Terme Olimia ▫ v četrtek, 7. 5. ▫ Možnosti iskanja zaposlitve po internetu ▫ pomoč SPOZNAVANJE DAROV NARAVE brezposelnim ▫ od 12. do 17. ure; pohod pod vodstvom predsednika društva Milana Feldina (041 920 133) ▫ od ponedeljka, 11. 5., do nedelje, 17. 5. ▫ Dnevi odprtih vrat in DRUŠTVO ZELIŠČARJEV OLIMJE brezplačen vpis, ▫ v torek, 12. 5. ▫ Klikni na KIK ▫ Predstavitev računalniškega progra- ma za pomoč pri odločanju o izobraževanju in poklicni poti ▫ od 10. do 15. ure - POGREBNA SLUŽBA ▫ v torek, 12. 5. ▫ Pravljična ura ▫ ob 15.45 ▫ v četrtek, 14. 5. ▫ Ustvarjajmo skupaj ▫ izdelovanje nakita iz fimo - CVETLIÈARNA mase ▫ druženje otrok in staršev ▫ od 15. do 17. ure - DARILNI BUTIK – VRTNICA ▫ v ponedeljek, 18. 5. ▫ Računalnik je tudi zame ▫ računalniška de- lavnica za starejše ▫ od 12. do 17. ure. - PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA - ŽALNI PROGRAM, - KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH PRIREDITVAH IN POROKAH

Jožef GUZEJ s.p. Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, Kozje Gsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

34 | OKo | 7. maj 2009 - Upravičeni stroški: stroški pravnih in upravnih po- opremo, orodji in živalmi ter oddaja le teh v najem, stopkov. - izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, - Pogoji za dodelitev sredstev: gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, - vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha pri- - zbiranje in kompostiranje organskih snovi, OBČINA merljivih površin, - aranžiranje ter izdelava vencev in šopkov, iz lastne- - najmanjša velikost zemljišča, ki se zaokrožuje znaša ga cvetja in drugih okrasnih rastlin. PODČETRTEK 0,3 ha, Cilj ukrepa: povečanje števila kmetijskih gospodar- - kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te- stev, ki opravljajo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. žavah. Upravičeni stroški: Višina pomoči: finančna pomoč se dodeli v- obli - gradbena in obrtniška dela, ki nepovratnih sredstev do 70 % dejansko nastalih - stroški nakupa nove opreme, vključno z računalni- Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih po- pravnih in upravnih stroškov. ško programsko opremo, moči v Občini Podčetrtek za programsko obdobje K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno do- - stroški promocije, 2007-2013 (v nadaljevanju: pravilnik) in Odloka o kumentacijo: - stroški udeležbe na izobraževanjih in usposablja- proračunu Občine Podčetrtek za leto 2007 (Ur.l. RS, - zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 njih, št. 17/2007 in 64/2007) Občina Podčetrtek objavlja Agencije RS za kmetijske trge in - splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo pro- razvoj podeželja, jekta. - kopijo katastrskega načrta, Podpore se ne dodelijo: javni razpis - posestni list, mnenje pristojne strokovne službe, da - davke, razne takse in režijske stroške, za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševa- predlagani promet s - stroške zavarovanja, nje kmetijskimi zemljišči prispeva k zaokroževanju ze- - stroške za refinanciranje obresti, in razvoj kmetijstva v Občini Podčetrtek v letu 2009 mljišč kmetijskega - za že izvedena dela, razen za izdelavo projektne gospodarstva, dokumentacije, - notarsko overjeno pogodbo, - investicije, ki se izvajajo izven območja občine, I. Predmet razpisa: Občina Podčetrtek namenja - račune za stroške, nastale pri izvedbi pravnega - investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev sredstva za pospeševanje in razvoj kmetijstva v Ob- posla. Republike Slovenije in EU in čini Podčetrtek po tem razpisu iz proračuna za leto nakup proizvodnih pravic. 2009 v skupni vrednosti 14.500,00 EUR. 5. Naložbe v kmetijska gospodarstva Pogoji za dodelitev sredstev: Višina sredstev za ta ukrep je 2.500,00 EUR. - upravičenci morajo izpolnjevati vse pogoje za II. Upravičenci: Na javni razpis se lahko prijavijo: Namen ukrepa: Urejanje pašnikov in kmetijskih ze- opravljanje dopolnilne dejavnosti, skladno z veljav- mljišč no zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih - Nosilci kmetijskih gospodarstev – fizične osebe, ki Upravičeni stroški: stroški nakupa opreme za uredi- za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. l se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proi- tev pašnikov (oprema za ograditev in pregraditev RS, št. 61/05), zvodov, imajo sedež na območju Občine Podčetr- pašnika na pašne črednike, pašni aparat, ureditev - dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne tek in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. napajališč,…). dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po za- Pogoji za dodelitev sredstev: ključeni investiciji, - Društva in druga združenja s področja kmetijstva, - vlagatelj mora predložiti popolno vlogo, - vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ki imajo sedež v občini ter društva in združenja, ki - investicija mora biti zaključena pred izplačilom ime nosilca dopolnilne dejavnosti; v primeru, da je nimajo sedeža v občini, združujejo pa tudi člane iz sredstev, kmetija vključena v sistem DDV, mora biti vlagatelj območja Občine Podčetrtek. - vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospodar- davčni zavezanec, stva in mora imeti stalno prebivališče na naslovu - kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te- III. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukre- kmetijskega gospodarstva, žavah. pe: - vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na K vlogi mora upravičenec priložiti: 1. Sofinanciranje izobraževanj kmetijskih pridelo- ime nosilca kmetijskega gospodarstva; v primeru, - zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 valcev. da je kmetija vključena v sistem DDV, mora biti nosi- Agencije RS za kmetijske trge in Višina sredstev za ta ukrep je: 500,00 EUR lec kmetijskega gospodarstva davčni zavezanec, razvoj podeželja, Namen ukrepa: izobraževanje kmetijskih prideloval- - kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te- - finančno konstrukcijo investicije s planom izvedbe cev na področju dopolnilnih dejavnosti in seznanja- žavah, oziroma dokončanja le-te, nja z obstoječo zakonodajo in seznanjanje z novimi - nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob - račune za nakup strojev ali opreme oziroma raču- tehnologijami kmetijske proizvodnje. oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih površin. ne o izvedenih delih, Pogoji za pridobitev sredstev: Za 1 ha primerljivih kmetijskih površin se šteje: - fotokopijo dovoljenja o registraciji dopolnilne de- - do sredstev so upravičeni izvajalci in organizatorji - 1 ha njiv ali vrtov ali javnosti ali izjavo, da bo registriral izobraževalnih programov na osnovi računa s se- - 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaklju- znamom udeležencev, - 4 ha pašnikov ali čeni investiciji v primeru, če le-ta še ni registrirana, - do sredstev so upravičeni kmetijski pridelovalci na - 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali - mnenje pristojne strokovne službe o upravičenosti podlagi računa, ki ga izda pooblaščena organiza- ostalih trajnih nasadov ali vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti, cija, ki organizira in izvaja izobraževanje za kmetijske - 0,2 ha zavarovanih prostorov pri pridelavi vrtnin, v - mnenje o ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pridelovalce, z območja Občine Podčetrtek, drevesnicah in pri trsničarstvu, pristojna strokovna služba, v - sofinancira se do 50 % stroškov izobraževanja, sred- - 200 m2 proizvodnih površin pri pridelavi gob. primeru, da je investicija večja od 50.000 EUR je po- stva se nakazujejo na osnovi pogodbe in računa z Višina pomoči: trebno predložiti poslovni načrt, izvajalcem izobraževanja. - finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih - v primeru investicij povezanih z graditvijo objektov sredstev, ustrezno prostorsko 2. Pomoč pri plačilu zavarovalnih premij. - najvišja stopnja pomoči znaša do 50 % upravičenih dokumentacijo. Višina sredstev za ta ukrep je 2.000,00 EUR. stroškov investicije (brez DDV), Finančne določbe: Namen ukrepa: sofinanciranje zavarovalne premije - najvišji znesek dodeljene pomoči je lahko 500 EUR - najvišji delež pomoči znaša do 50 % upravičenih v tekočem koledarskem letu kot določa Uredba o na kmetijsko gospodarstvo na leto. stroškov investicije. sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno do- - Komisija bo odločala o dodeljevanju subvencij še kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za po- kumentacijo: na podlagi dodatnih internih meril. samezno leto. Sofinancira se zavarovanje domačih - zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 - Registrirani EKO pridelovalci imajo možnost prido- živali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni. Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, biti dodatnih 10 % subvencije, vendar skupen obseg Pogoji za pridobitev sredstev: - ponudbo oziroma predračun za nameravano in- dodeljene subvencije ne sme presegati 50 % pred- - k vlogi mora upravičenec predložiti zbirno vlogo za vesticijo oziroma študijo, za projektno dokumentaci- računske vrednosti investicije. neposredna plačila za leto 2009 od Agencije RS za jo pa račun o izdelavi. Ponudba oz. predračun mora kmetijske trge in razvoj podeželja. glasiti na realno vrednost, upravičenci naj prijavlja- IV. Sofinanciranje delovanja društev in njihovih pro- - sklenjeno zavarovalno polico za zavarovanje kme- jo le tisto vrednost investicije, ki jo bodo dejansko gramov s področja kmetijstva tijske proizvodnje za leto 2009. realizirali in zanjo lahko dostavili dokazilo o izvedbi Namen ukrepa: podpora organizirani dejavnosti na - višina sofinanciranja je razlika med višino sofinan- oz. račun, (višina predračuna naj bo enaka raču- področju kmetijstva. ciranja zavarovalne premije iz nacionalnega pro- nu). Lastna vlaganja se ne sofinancirajo. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, ki je računa do 50 % opravičljivih stroškov zavarovalne sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava mora premije za zavarovanje živali zaradi bolezni. Za leto 6. Naložbe za opravljanje dopolnilne dejavnosti vsebovati vse zahtevane priloge oziroma dokazila, 2009 tako znaša sofinanciranje v višini 10 %. Višina razpisanih sredstev je 2.000,00 EUR. ki so navedena v razpisnem obrazcu. - najmanjši znesek dodeljene pomoči znaša 20 EUR, Predmet podpore so naložbe za sledeče vrste na- največji pa 100 EUR na upravičenca. menov: V. Rok za prijavo na razpis pod točko IV. je 31. maj Podpore se ne dodelijo: kmetijskim gospodarstvom, - predelava kmetijskih proizvodov, opredeljenih 2009. Prijava mora biti oddana v zaprti kuverti z ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki v Prilogi 1 (mesa, mleka, vrtnin, sadja, mlevskih in oznako “sofinanciranje delovanja društev” na na- ga vodi pristojno ministrstvo za kmetijstvo. škrobnih izdelkov, rastlinskih in živalskih olj in maščob, slov Občina Podčetrtek, Trška cesta 59, 3254 Pod- pripravljenih krmil za živali, drugih živil, pijač, lesa), četrtek. 3. Sofinanciranje agromelioracijskih del. medu in čebeljih izdelkov, zelišč, gozdnih sadežev in O izbiri in višini sredstev bodo izvajalci obveščeni v Višina sredstev za ta ukrep je 1.000,00 EUR. gozdnih sortimentov), roku 30 dni od izteka roka za prijavo na javni razpis. Z - Namen ukrepa: sofinanciranje izvedbe agromeli- - neposredna prodaja kmetijskih proizvodov na izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe. oracijskih del na kmetijskem gospodarstvu (nakup kmetijah, drenažnih cevi in izvedba zemeljskih del). - neposredna prodaja kmetijskih proizvodov izven VI. Vloge na razpis pod točko III. se bodo spreje- Pogoji za pridobitev sredstev: kmetije, male do porabe proračunskih sredstev, vendar naj- - do sredstev so opravičena kmetijska gospodarstva - turizem na kmetiji (gostinska in negostinska dejav- kasneje do 30. 11. 2009. na območju Občine Podčetrtek, na osnovi računa nost – ogled kmetije in njenih za material in dela v zvezi z agromelioracijo. značilnosti in ogled okolice kmetije, prikaz vseh del VII. Vse vloge, ki bodo posredovane po roku za pri- - Višina sofinanciranje je 40% stroškov razvidnih iz ori- iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, prikaz javo, se bodo s sklepom zavrnile. ginalnih računov. vseh del iz ostalih vrst dopolnilne dejavnosti na kme- - Najmanjši znesek dodeljene pomoli znaša 200 EUR, tiji, turistični prevoz potnikov z vprežnimi vozili, ježa VIII. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani najvišji pa 600 EUR na upravičenca oz. kmetijsko go- živali, oddaja športnih rekvizitov, oddajanje površin dobijo od dneva objave javnega razpisa v tajništvu spodarstvo. za piknike); Občine Podčetrtek. Obrazci so na voljo tudi na sple- - dejavnost (storitve in izdelki), povezana s tradici- tni strani www.podcetrtek.si 4. Pomoč za arondacijo- zaokrožitev zemljišč onalnimi znanji na kmetiji (oglarstvo, tradicionalno Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom, dobijo Višina sredstev za ta ukrep je 500,00 EUR. krovstvo s slamo, skodlami in skriljem, peka v kmečki zainteresirani pri Benji Hrvatič, - Namen ukrepa: zaradi velikega števila majhnih in peci, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, tel. (03) 818-27-80. razpršenih parcel in neugodne posestne strukture je zbirke, izdelava podkev, podkovno kovaštvo, tradi- namen ukrepa spodbuditi večji interes za zamenja- cionalni izdelki iz zelišč in dišavnic); vo kmetijskih zemljišč na območju občine in s tem - pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov povečati gospodarsko uspešnost kmetijskih gospo- na kmetiji; Občina Podčetrtek darstev. - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo,

7. maj 2009 | OKo | 35 OBČINA OBČINA KOZJE OBČINA KOZJE BISTRICA OBČINSKI URAD OBČINSKI URAD OB SOTLI

Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načr- Na podlagi 50. in 60. člena Zakona o prostorskem Na podlagi Odloka o proračunu Občine Bistrica tovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt) ter 29. načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt) ter ob Sotli za leto 2009 (Ur. list RS, št. 23/09) in Pravilni- člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. (Ura- 29. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. ka o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinske- dni list RS, št. 64/99, 98/00, 65/05) je župan Občine ga proračuna za pospeševanje razvoja gospo- Kozje sprejel 64/99, 98/00, 65/05) je župan Občine Kozje spre- jel darstva v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI 73/07) objavlja Občina Bistrica ob Sotli sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol- SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI goročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za občinskega podrobnega prostorskega načrta - obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbe- poslovno obrtna cona Kozje JAVNI RAZPIS nega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospe- 1986-1990, za območje Občine Kozje, dopolnitev 2009 I. ševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Občina Kozje z javnim naznanilom obvešča jav- Bistrica ob Sotli v letu 2009 I. nost, da se javno razgrne dopolnjen osnutek Občina Kozje z javnim naznanilom obvešča jav- občinskega podrobnega prostorskega načrta nost, da se javno razgrne dopolnjen osnutek - poslovno obrtna cona Kozje – v nadaljevanju: I. Predmet razpisa je dodeljevanje proračunskih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dol- OPPN, ki ga je pod št. 38-2008 izdelal načrtovalec sredstev za pospeševanje razvoja malega gospo- goročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za ob- Urbanisti, d.o.o., Celje. darstva v Občini Bistrica ob Sotli v letu 2009. dobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986- II. 1990 (Ur.l. RS, št. 39/90, 63/93, 53/95), za območje Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPPN II. Na razpis se lahko za razpisane ukrepe prijavi- Občine Kozje, dopolnitev 2009 – v nadaljevanju: bo potekala v prostorih Občine Kozje, Kozje 37, jo: prostorske sestavine prostorskega plana Občine 3260 Kozje, od vključno ponedeljka, 11.05. 2009 • samostojni podjetniki, Kozje, ki ga je pod št. 37-2008 izdelal načrtovalec do vključno srede, 10.06. 2009. • mala podjetja, Urbanisti, d.o.o., Celje. Javna obravnava dopolnjenega osnutka OPPN • občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo II. bo v sredo, 13.05 2009, ob 17. uri, v sejni sobi Ob- za priglasitev statusa samostojnega podjetnika, Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka spre- memb in dopolnitev prostorskih sestavin prostor- čine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje. Na javni obrav- • podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zah- skega plana Občine Kozje bo potekala v prosto- navi bosta pripravljavec in izdelovalec dopolnjen tevo za vpis v sodni register. rih Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, od vključno osnutek OPPN podrobneje obrazložila in prisotnim ponedeljka, 11.05. 2009 do vključno srede, 10.06. podala dodatna pojasnila. Za sredstva lahko zaprosijo prosilci s sedežem, de- 2009. III. javnostjo in lokacijo investicije na območju Obči- Javna obravnava dopolnjenega osnutka spre- S tem naznanilom Občina Kozje o poteku javne ne Bistrica ob Sotli ali prosilci, ki nimajo sedeža na memb in dopolnitev prostorskih sestavin prostor- območju Občine Bistrica ob Sotli, nameravajo pa skega plana Občine Kozje bo v sredo, 13.05 2009, razgrnitve in javni obravnavi obvešča tudi vse la- ob 17. uri, v sejni sobi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 stnike nepremičnin na območju, ki ga obravnava zaprošena sredstva vložiti v investicije na obmo- Kozje. Na javni obravnavi bosta pripravljavec in OPPN, in sicer parcelne št. 1361/2 v celoti, delno čju Občine Bistrica ob Sotli. izdelovalec dopolnjen osnutek sprememb in do- pa 1360/49, 1360/50, 1360/78, 1362, 1368, 1224/4, polnitev prostorskih sestavin prostorskega plana 1224/8, 1425/1, 1425/3, 1425/15, 1426/1, 1436/2, Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, Občine Kozje podrobneje obrazložila in prisotnim vse k.o. Kozje. v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem podala dodatna pojasnila. IV. postopku. III. S tem naznanilom Občina Kozje o poteku javne V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani po- razgrnitve in javni obravnavi obvešča tudi vse la- dajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu III. Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinan- stnike nepremičnin na območju, ki ga obravnava dopolnjenemu osnutku OPPN na naslov: Občina ciranje razvoja malega gospodarstva v letu 2009 dopolnjen osnutek sprememb in dopolnitev pro- Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, ali pa jih na razgrnitve- znaša 6.500,00 EUR. storskih sestavin prostorskega plana Občine Kozje, nem mestu vpišejo v knjigo pripomb (vsak delav- in sicer: ni dan med 8.00 in 14.00 uro) oziroma jih podajo IV. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje Območje sprememb in dopolnitev prostorskih ustno na zapisnik na javni obravnavi. namene: sestavin prostorskega plana Občine Kozje, kjer je predvidena poslovno obrtna cona, se nahaja Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne ob regionalni cesti R2 423 Črnolica – Bistrica ob razgrnitve. - pospeševanje odpiranja novih delovnih mest, Sotli, odsek 1282 Pilštanj – Podsreda, in sicer jugo- - promocija izdelkov in storitev in svetovalne sto- zahodno od prometnice, na parcelah št. 1360/49 Če pripombe in predloge poda lastnik nepremič- ritve. (del parcele), 1360/50 (del parcele), 1360/78 (del nine iz točke III., mora poleg podatkov o nepre- Vsebina prijave po posameznih ukrepih je dolo- parcele), 1361/2, 1362 (del parcele), 1368 (del mičnini navesti še svoje ime in priimek ter naslov. čena v razpisni dokumentaciji. parcele), 1426/1 (del parcele), vse k.o. Kozje; ob- močje obsega 4,24 ha. Za ureditev prometnega V. dostopa poslovno obrtne cone na obstoječo re- Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem V. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v gionalno cesto, kjer se predvideva ureditev kroži- listu Republike Slovenije. letu 2009 v skladu s predpisi, ki določajo izvrše- šča, se nameni parcele št. 1224/4, 1224/8, 1425/3, vanje proračuna. Pogoji in merila za dodelitev 1425/14, 1360/1 (del parcele) in 1363 (del parce- Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slo- proračunskih sredstev so določeni v Pravilniku o le), vse k.o. Kozje; območje obsega 0,22 ha. venije, v lokalnem časopisu občin Bistrica ob Sotli, dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega Kozje in Podčetrtek - OKO, na oglasni deski Obči- proračuna za pospeševanje razvoja gospodar- Trasa nove obvoznice južno od trškega jedra na- selja Kozje poteka v prvem, vzhodnem delu skozi ne Kozje ter na spletni strani Občine Kozje (www. stva v Občini Bistrica ob Sotli. območje iz prejšnjega odstavka, v drugem, zaho- obcina-kozje.si). dnem delu pa prečka Bistrico in se priključuje na VI. Prijava na razpis mora biti izdelana na obrazcu, obstoječo prometno mrežo naselja Kozje pri Mon- ki je sestavni del razpisne dokumentacije. Prijava tu Kozje v dveh variantah, od katerih se izvede Župan Občine Kozje mora vsebovati vse zahtevane priloge oziroma najprimernejša varianta na podlagi primerjalne Dušan Andrej Kocman, l.r. dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. študije. Območja sprememb in dopolnitev prostorskih VII. Javni razpis se zaključi 30.09.2009. Vloge se sestavin prostorskega plana Občine Kozje, kjer se bodo sprejemale do porabe proračunskih sred- zaradi nadomeščanja resursov kmetijskih zemljišč stev po zaporedju predložitve popolnih vlog, ven- predvidi kmetijska raba, so naslednja: dar najkasneje do 30.09.2009. Vse vloge, ki bodo - celotna parcela št. 933, k.o. Kozje; območje ob- posredovane po tem roku, se bodo s sklepom za- sega 1,6 ha, vrnile. Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se - celotne parcele št. 360/8, 360/5, *73, vse k.o. izvedli v času od 01.01.2009 do 30.09.2009. Vrenska Gorca; območje obsega 1,3 ha, - celotni parceli št. 1085 in 1086, obe k.o. Podsre- da; območje obsega 2,2 ha. Prijave je potrebno poslati z oznako »Ne odpiraj IV. JR: Sofinanciranje razvoja malega gospodarstva V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani po- v letu 2009« na naslov: OBČINA BISTRICA OB SOTLI, dajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu BISTRICA OB SOTLI 17, 3256 BISTRICA OB SOTLI. dopolnjenemu osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin prostorskega plana Občine VIII. Vloge bo odpirala komisija, ki jo imenuje žu- Kozje na naslov: Občina Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo pan občine Bistrica ob Sotli. Odpiranje vlog ne v knjigo pripomb (vsak delavni dan med 8.00 in bo javno. 14.00 uro) oziroma jih podajo ustno na zapisnik na javni obravnavi. IX. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno Rok za podajo pripomb poteče zadnji dan javne obveščeni v roku 15 dni od odpiranja vlog. Z uspe- razgrnitve. limi prijavitelji bodo sklenjene pogodbe o sofinan- Če pripombe in predloge poda lastnik nepremič- ciranju razvoja malega gospodarstva v Občini Bi- nine iz točke III., mora poleg podatkov o nepre- strica ob Sotli za leto 2009. Pogodba bo sklenjena mičnini navesti še svoje ime in priimek ter naslov. v roku 30 dni po sprejemu sklepa župana. V. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem X. Razpisna dokumentacija je od dneva te obja- listu Republike Slovenije. ve do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slo- strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistrica- venije, v lokalnem časopisu občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek - OKO, na oglasni deski Obči- obsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvi- ne Kozje ter na spletni strani Občine Kozje (www. gnejo v času uradnih ur na sedežu občine Bistrica obcina-kozje.si). ob Sotli.

Župan Občine Kozje ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLI Dušan Andrej Kocman, l.r. Jožef Pregrad

36 | OKo | 7. maj 2009 proizvodnjo: do leta 2010, po letu 2010 Uredba Komisije (ES) - stroški izgradnje ali izboljšanja nepremičnin, in- 1698/2006) ali na območjih iz člena 36(a)(i), (ii) in frastrukture in pripadajoče opreme (iii) Uredbe Komisije (ES) 1698/2005, kot jih dolo- OBČINA za kmetijsko proizvodnjo, v kolikor gre za posame- čajo države članice v skladu s členoma 50 in 94 znega upravičenca; navedene uredbe; BISTRICA - stroški nakupa kmetijske mehanizacije in raču- • do 40 % upravičenih stroškov za ostala obmo- nalniške programske opreme; čja; OB SOTLI - stroški nakupa in postavitve mrež proti toči; - stroški postavitve intenzivnih sadovnjakov; Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: - stroški postavitve pašnika in obore za nadzoro- Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 100 €, naj- vano pašo domačih živali in gojene divjadi; višji znesek pa 10.000 € na kmetijsko gospodarstvo Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje - stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetij- na leto. proračuna RS (Ur list RS št. 50/07), Odloka o prora- skem gospodarstvu; Najvišji znesek dodeljen pomoči posameznemu čunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009 (Ur. list - stroški nakupa kmetijskih zemljišč v višini do 10% podjetju ne sem preseči 400.000 € v kateremkoli RS, št. 23/09), Pravilnika o ohranjanju in spodbuja- njihove tržne vrednosti, če je nakup zemljišča se- obdobju treh proračunskih let oziroma 500.000 € nju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Bistri- stavni del celotne investicije; na območjih z omejenimi dejavniki. ca ob Sotli za izvedbo programov pomoči (Ur. list - splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo RS št. 70/07), objavlja Občina Bistrica ob Sotli projektov (honorarji arhitektov, inženirjev, sve- Dodatna merila za ocenjevanje: tovalcev (pomoč pri pripravi PN, načrt ureditve • ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa, JAVNI RAZPIS hleva, …). • ali je investicija finančno upravičena, 2. Varstvo tradicionalnih stavb in krajin: • ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti, o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohra- - stroški nakupa materiala in izvedbe del; • ali je kmetijsko gospodarstvo že prejelo javna njanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini - splošni stroški (projektna dokumentacija, prido- sredstva za namen investicije. Bistrica ob Sotli za leto 2009 bitev). 3. Pomoč za zaokrožitev zemljišč: VI. ROK IN MESTO ODDAJE VLOG ZA PRIJAVO NA I. NAROČNIK - stroški pravnih in upravnih postopkov, vključno s JAVNI RAZPIS Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3240 stroški pregleda. Vloge morajo biti oddane najkasneje do 19. 06. Bistrica ob Sotli 4. Pomoč za spodbujanje kakovostnih kmetijskih 2009 na naslov: Občina Bistrica ob Sotli, Bistrica proizvodov: ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli. II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA - tržne raziskave za pripravo vlog za priznanje Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojni- Občina Bistrica ob Sotli (v nadaljevanju: občina) geografskih označb in označb porekla ali potrdil cah, opremljene z naslovom pošiljatelja in ozna- razpisuje nepovratna finančna sredstva za uresni- o posebni naravi proizvoda skladno z ustreznimi čene z oznako: čevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in uredbami Skupnosti; Ne odpiraj »JR – ohranjanje in razvoj kmetijstva podeželja za leto 2009, ki se dodeljujejo po pra- - stroški za uvedbo sistemov zagotavljanja kako- za leto 2009«. vilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, vosti po standardih ISO 9000 in 14000; VII. OBRAVNAVANJE VLOG skladno z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 in - stroški za uvedbo sistemov na temelju analize Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje žu- Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006. tveganj in kritičnih nadzornih točk (HACCP); pan občine Bistrica ob Sotli. Vse pravočasne in - stroški za uvedbo sistemov sledljivosti; popolne vloge bodo ocenjene na podlagi meril, III. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV - stroški za uvedbo sistemov za zagotavljanje ki so sestavni del razpisa. Odpiranje vlog bo stro- Sredstva so zagotovljena v proračunu za leto 2009 upoštevanja pristnosti in tržnih normativov ali pro- kovna komisija opravila po končanju javnega raz- v okvirni višini 17.798,00 EUR. gramov presoje vplivov na okolje; pisa. Odpiranje vlog ne bo javno. Vlagatelje ne- Vrsta ukrepa (ukrepi po pravilniku UL RS št. 5. Zagotavljanje tehnične podpore: popolnih vlog komisija pozove k dopolnitvi pisno 70/07): - Na področju organiziranja in izvedbe progra- ali telefonsko. Rok za dopolnitev vloge je 5 (pet) Sredstva v proračunu so omejena. V kolikor sred- mov izobraževanja in usposabljanja kmetov in dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku ne stva na posamezni proračunski postavki ne bodo delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dopolni, se zavržejo. Vloge, ki ne izpolnjujejo po- porabljena, se lahko prerazporedijo na ostale dodeli za kritje: gojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Vloge, proračunske postavke v skladu z Odlokom o pro- o stroškov organiziranja programov usposablja- ki bodo prispele po zaprtju javnega razpisa se kot računu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009. nja. prepozne zavržejo. - Na podorčju svetovalnih storitev, ki jih opravijo IV. SPLOŠNA DOLOČILA tretje strani: Opomba: Občinska uprava bo po odpiranju vlog Upravičenci do sredstev so: o honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne vzorčno preverila resničnost podatkov na terenu. • kmetijska gospodarstva – pravne in fizične ose- ali občasne dejavnosti niti niso zvezi z običajnimi V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov, be, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko upravičencu ne bodo za določen namen odo- stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani davčno svetovanje, redne pravne storitve ali brena sredstva in izgubi pravico do uveljavljanja v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oglaševanje. proračunskih sredstev za naslednjih pet let. oziroma v zakupu kmetijska zemljišča (v skladu s - Na področju organizacije forumov za izmenjavo Prilogo 1 Uredbe Komisije (ES) 70/2001); znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sej- Postopek ocenjevanja vlog in merila • pravne in fizične osebe, ki imajo v lasti najmanj 1 mov ter sodelovanje na njih: Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi ha primerljivih kmetijskih površin; o stroški udeležbe, sredstev župan občine. Upravičencem bo izdan organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnič- o stroški izdaje publikacij, sklep o višini odobrenih sredstev za posamezen ne pomoči in opravljajo storitve na področju kme- o najemnine in opremljanje razstavnih prostorov, ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredli še namen tijstva za kmetovalce iz občine; o materialni stroški priprave in dostave izdelkov za ter opravičljive stroške, za katere so bila sredstva • registrirana stanovska in interesna združenja in razstave, ocenjevanja pridelkov, namenjena. Zoper sklep iz prejšnjega odstavka zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdar- - Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predsta- lahko vlagatelj vloži pritožbo županu v roku 8 dni stva in prehrane na območju občine ali regije ali vljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane od prejema sklepa. Prepozno vložene pritožbe se območja Slovenije. regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti Pogoji: so informacije in predstavitve nevtralne in imajo na Občino Bistrica ob Sotli. O pritožbi odloči žu- • Pomoč se ne sme dodeliti podjetju v težavah v zadevni proizvajalci enake možnosti, da se pred- pan, njegova odločitev je dokončna. Dodeljena smislu smernic skupnosti o državni pomoči za reše- stavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska sredstva bodo izplačana v letu 2009, v skladu s vanje in prestrukturiranje podjetij v težavah. katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. • Mala in srednje velika podjetja ne smejo upora- strani). bljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve Upravičencem se sredstva iz proračuna občine sredstev. Upravičenci: izplačajo na transakcijski račun upravičenca na • Mala in srednje velika podjetja, ki so za isti na- • Nosilci kmetijskih gospodarstev. podlagi zahtevka. Zahtevek in pogodba morata men, kot ga navajajo v vlogi za pridobitev sred- • Člani kmečkega gospodinjstva. biti dostavljeni na občino Bistrica ob Sotli najka- stev, že prejela javna sredstva Republike Slovenije sneje do 30. 10. 2009. Zahtevek mora vsebovati ali EU, do sredstev niso upravičena. K vlogi mora upravičenec predložiti še dodatno dokazila o plačilu in račune oziroma dokumenta- • Upravičenec, ki pridobi pomoč iz tega javnega dokumentacijo: cijo glede na posamezen ukrep. razpisa mora voditi predpisano dokumentacijo, ki • zbirno vlogo za neposredna plačila za leto 2009 je določena z javnim razpisom in pogodbo o do- Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno ob- delitvi sredstev in jo mora hraniti še najmanj 5 let • račune, ki izkazujejo upravičene stroške. veščeni najpozneje v roku 15 dni od datuma od- po zadnjem izplačilu sredstev. Pogoji za dodelitev sredstev: piranja prijav. • Če je upravičenec - majhno ali srednje veliko • vlagatelj mora predložiti popolno vlogo, Pogoj za dodelitev sredstev je sprejeti Odlok o podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali • vlagatelj mora biti nosilec kmetijskega gospo- proračunu Občine Bistrica ob Sotli za leto 2009. pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je re- darstva ali član kmečkega gospodinjstva in mora gistriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je imeti stalno prebivališče na naslovu kmetijskega VIII. KRAJ IN ČAS, KJER LAHKO PREDLAGATELJI predmet podpore. gospodarstva, DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO • Upravičencu se ne dodelijo pomoči za: plačilo • vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti Razpisna dokumentacija je od dneva te objave davkov, raznih taks, prispevkov, stroškov poslova- na ime nosilca kmetijskega gospodarstva ali čla- do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni nja, bančnih stroškov in garancij, stroškov zavaro- na kmečkega gospodinjstva, strani Občine Bistrica ob Sotli http://www.bistrica- vanj, stroške za refinanciranje obresti, investicij v • kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v obsotli.si/ ali jo v tem roku zainteresirani lahko dvi- prostore v zasebno rabo kmetijskih gospodarstev težavah, gnejo v uradnih dneh na sedežu občine Bistrica in naložbe izven območja občine. • nosilec kmetijskega gospodarstva mora imeti ob Sotli, Bistrica ob Sotli 17, 3256 Bistrica ob Sotli. • Upravičenec mora predložiti izjavo o prejetih ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih Dodatne informacije se lahko dobijo na tel. 03/ sredstvih oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti površin. 800 15 00 ali 800 15 13 v uradnih dneh od 8.00 do namen iz drugih javnih sredstev (državnih ali EU). V primeru rabe kmetijskih zemljišč, ki je podlaga 10.00 ure, ali na e- naslov: ana.bercko@bistrica- Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi doda- za preračun 1 ha primerljivih kmetijskih površin, se obsotli.si. tnih pogojev in meril, ki so navedeni pri posame- šteje raba po GERK-ih. znih ukrepih v poglavju tega razpisa. Finančne določbe: V. UKREPI, PREDMET PODPORE, UPRAVIČENCI, • finančna pomoč se dodeli v obliki nepovratnih ŽUPAN OBČINE BISTRICA OB SOTLI UPRAVIČENI STROŠKI IN VIŠINA sredstev, Upravičeni stroški: • do 50 % upravičenih stroškov na območjih z ome- 1. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno jenimi dejavniki (Uredba Komisije (ES) 1257/1999 Jožef Pregrad

7. maj 2009 | OKo | 37 KRIŽANKA

VAS LIPA, TERME OLIMIA

IZDELKI DOMAČE IN UMETNE OBRTI, DARILA, SPOMINKI GSM: 041 / 587 - 433

OkoOKo 4 7

Rešitev: LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Ime in priimek: KOZJE PODČETRTEK Naslov: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Pošta: Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek Telefon: 031 39 29 79 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Urednica: Zdenka Ivačič Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. [email protected] Oglasno trženje: Zdenka Ivačič, Rešitev prejšnje križanke je: Friderik Prah [email protected] Lektoriranje: Mojca Bevcar ZAPELJIVE POMLADNE FRIZURE. Oblikovanje: Friderik Prah Izžrebani so bili: Naklada: 1500 izvodov Jožefa Mošet, Ples 16, 3253 Bistrica ob Sotli, Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje Justina Štukelj, Sela 16 33, 3254 Podčetrtek, Anica Šarlah, Lastnič 51, 3255 Buče.

Praktične nagrade podarja Frizerstvo Simona iz Imenega. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

38 | OKo | 7. maj 2009 NOVO V PODČETRTKU

Avtopralnica v Aparthotelu Pirc ponovno odprla svoja vrata.

Delovni čas:

od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 ure

sobota, nedelja in prazniki od 8.00 do 14.00 ure

GSM: 040 / 287 661

Poraba: 4,2–6,5 l/100 km; emisija CO2: 110–154 g/km. www.ford.si

Nova Ford Fiesta z motorjem 1.25 60 kW (82 KM) poleg klimatske naprave, ABS, električnih stekel in električno nastavljivih zunanjih ogledal, ponuja tudi CD/MP3 radio s priključkom za zunanjo avdio napravo in Sledite novemu trendu se ponaša z inovativnim sistemom EasyFuel za preprečevanje dolivanja napačnega goriva. Nova Fiesta je trend.

Ford Fiesta že od 10.710 € Nova FordFiesta

www.novafordfiesta.si

Jagodič Edo s.p. Grliče 10, 3241 Podplat AVTO EDO tel.: 03 58 24 298

7. maj 2009 | OKo | 39 40 | OKo | 7. maj 2009