Olimje - Zlata Evropska Vas
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 8. oktober 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 18 cena 1 eur Olimje - zlata evropska vas Trgatev stare trte Čast kozjanskemu jabolku 8. oktober 2009 | OKo | 1 Z LOČEVANJEM Šolske potrebščine in odpadki Ob začetku novega šolskega leta pospravimo ODPADKOV DO stare nerabne zvezke, delovne zvezke, pisala, ravnila, peresnico, torbo, itd. Glede na to, da RECIKLAŽE vsako leto kupimo za otroka (neglede na to, ali je v srednji ali osnovni šoli) kar zajeten kup no- vih šolskih potrebščin, je seveda jasno, da ti kupi Povprečen prebivalec Slovenije letno proizvede pri- nekje končajo. Med šolskimi potrebščinami je bližno 420 kg odpadkov ali kar pet velikih zabojnikov največ papirja, ki ga lahko recikliramo tako, da oz. 1,18 kg /dan. Ker brez odpadkov ne gre, se v čim ga ločeno od ostalih odpadkov zložimo v škatlo večji meri držimo načela »zmanjšajmo – ponovno in ga postavimo na odjemno mesto poleg ru- uporabimo – reciklirajmo«. S tem bomo pripomogli k mene vreče na predviden datum odvoza. Med ohranjanju naravnih surovin, privarčevali energijo ter pocenili odvoz in deponiranje odpadkov. papirnimi odpadki se najde kar precej plastifi- Količino odpadkov lahko zmanjšamo že s premišlje- ciranih zvezkov, iz katerih je potrebno odstraniti nim nakupovanjem, predvsem pa s skrbnim ločeva- polietilenski ovitek in ga odložiti med plastične njem odpadkov v rumeno vrečo in ločevanjem bio- odpadke v rumeno vrečo. Med potrebščinami loških odpadkov, ki jih lahko kompostiramo. najdemo veliko plastičnih izdelkov, kot so ravni- Z ločevanjem odpadkov bomo koristili okolju, ker ga la, peresnice, torbe itd., vse te odpadke odloži- bomo manj obremenjevali, gospodarstvu, ker prede- mo med odpadno plastiko. V kolikor bi temeljito lava odpadkov prihrani surovine in energijo, ter sami pregledali, kaj vse naš šolar resnično potrebu- sebi, ker bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem oko- je v šoli, bi ugotovili, da bi nastalo precej manj lju. odpadkov, zlasti barvic (od vodenih, voščenih, Za eno tono papirja, izdelanega iz celuloze, je treba suhih do flomastrov). Otroci neradi uporabljajo posekati 17 dreves. Umetne mase, ki jih izdelujejo pre- stare barvice, zato bi straši morali več pozorno- težno iz nafte, imajo izredno dolgo razkrojno dobo. sti nameniti selekcioniranju potrebščin, ki jih šolar Plastenka bo razpadala kar 200 let. Vsaka reciklirana steklenica prihrani toliko energije, kot se je porabi za ne potrebuje. Poleg pisal, ki končajo med meša- to, da je televizor prižgan dve uri. nimi odpadki, so tudi drobni pisarniški material, šilčki in ravnila. Iz ločeno zbranih zvezkov in knjig, Kaj torej lahko naredi vsak izmed nas? lahko proizvajalci izdelajo nov papir, iz plastični izdelkov različne nove plastične izdelke. Večina Dejstvo je, da vsaka stvar, ki jo uporabljamo, postane nekoč odvečna, postane odpadek. Reciklaža oziro- drobnih šolskih potrebščin, ki nastajajo kot od- ma predelava odpadkov je mogoča za tiste odpad- padki vse leto konča med mešanimi odpadki. ke, ki so izvorno ločeni in niso pomešani z ostalimi od- Predlagamo, da starši že pri nakupu preverijo padki. Rumena vreča omogoča popolno ločevanje kakovost šolskih potrebščin in možnost ponovne embalaže, karton in steklo pa postavite na odjemno uporabe – npr, pisal, saj bo tako nastalo manj mesto po urniku. Analize kažejo, da so se uporabni- odpadkov. ki že navadili na ločevanje odpadkov, saj v rumenih vrečah prevladuje embalaža. Včasih je med emba- lažo najti ostanke hrane, neizpraznjeno embalažo in pomešane druge odpadke. Veseli nas, da večina ZBIRAMO gospodinjstev pravilno ločuje embalažo. Zaradi pospešenega razvoja industrije in potrošništva LOČUJEMO se danes po vsem svetu soočajo z velikim in resnim problemom odpadkov. Svetovni voditelji ugotavlja- NARAVO VARUJEMO jo, da se mora takoj končati razmetavanje surovin in energije, ki se skriva v odpadkih. Odločitev, da Poso- telje in Kozjansko postaneta primer pravilnega ravna- nja z odpadki v Sloveniji spremlja tudi Ministrstvo za VAŠ OKP ROGAŠKA SLATINA okolje in prostor, saj je cilj recikliranje in zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Cilj bo mogoče uresni- čiti samo v sodelovanju z vami, do sedaj so rezultati rumene vreče vzpodbudni. 2 | OKo | 8. oktober 2009 Naj bodo vsi otroci srečni! Danes začenjam tam, kjer sem v zadnjem uvodniku kon- čala, pri sprehodu v Olimje. Obljubo sem le delno izpolnila. V Olimju sem tisto nedeljo zares bila in to do poznega ve- čera, sem se pa tja peljala z avtobusom. Razlog: veselje prebivalcev Olimja ob novici, da je njihova vas postala zlata, je bilo tako veliko, da so seveda pripravili veliko slavje, ko smo se iz Cardiffa vrnili z zlato plaketo. Prav ganljivo jih je bilo opazovati, njihovo srčnost in tisto pristno veselje, veselje, ki ga po navadi znajo najbolje pokazati otroci. In ko sem ravno pri otrocih ... V tem tednu praznujemo teden otroka. V šolah in vrtcih so se nanj še posebej pripravili. Med števil- nimi dejavnosti so bile otrokom najbolj všeč tiste, ki so jih izvajali v družbi staršev. Dana- šnji prehiter svet marsikdaj ukrade trenutke, ki bi jih starši želeli posvetiti svojim otrokom. Otrokom, ki s svojo iskrenostjo znajo to po- vedati tudi zelo na glas. Svojih otrok še nimam, čeprav velikokrat rada uporabim izraz »moji« otroci. Kar nekaj jih je. Od mojih nečakov, otrok prijateljic, sosedovih otrok. Veliko časa sem preživela v njihovi družbi. Vedno znajo dati tisto ne- precenljivo energijo, ki te pobere, ko si še tako na tleh. Iskreno povedo, da te imajo radi, da si danes lepa ali pa tudi to, da se jim danes pač ne ljubi igrati s tabo … Pa tisti njihovi nasmehi, tako pravi, da se do- taknejo srca. Zavedam se, da živimo v svetu, ko ni smeha na ustih vseh otrok, zavedam se, da smeha ni ali pa je zelo redek tudi pri otrocih, ki bivajo okoli nas, pa tega enostavno ne znamo opaziti. Vedno znova me strese, ko prebiram o zlorabah otrok in si niti v sanjah ne predstavljam, kakšna pošast mora biti človek, ki otroku stori kaj žalega. Ob tednu otroka imam le eno željo. Želim si, da bi bili vsi otroci srečni! Zdenka Ivačič, odgovorna urednica 4 »VETERANI« NA ŠTIRIH KOLESIH V NAŠIH KRAJIH 9 USPEŠNI GASILCI 10 PO KOZJANSKIH SADOVNJAKIH 13 OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA 18 DESET LET PRAZNIKA KOZJANSKEGA JABOLKA 22 STEKLENIČKE UPANJA Na naslovnici: Tjaša in Tanja Zakošek Fotografija:OKo 8. oktober 2009 | OKo | 3 AKTUALNO OKO »Veterani« na štirih kolesih v naših krajih V okviru relija po Sloveniji so se vozniki klasič- nih avtomobilov ustavili tudi v naših krajih. Pot po prelepi Sloveniji je 75 voznikov in njihovih sopotnikov iz 8 evropskih držav pripeljala tudi v Olimje, kjer so pri Amo- novih imeli prvi postanek in kosilo. Med 7-dnevnim relijem bodo Slovenijo prevozili od zahoda proti vzhodu in od se- vera proti jugu. Začetek njihove poti je bil v Ljubljani, cilj je v Portorožu, v Postojni pa bo zaključna prireditev in podelitev priznanj. Za Slovenijo so se odločili, ker je organizator pred leti med relijem po Evropi prečkal Slovenijo in mu je bila neizmerno všeč. Še posebej je navdušen nad ohranjeno in neokrnjeno naravo, lepimi cestami in razgibano pokrajino Aleš Amon in Pierre Barré, glavni organizator Sea-Sun Rallyja – na sorazmerno majhni površini se stikajo hribi in doline ter gore in morje – je povedal Pierre Barré iz Belgije. (M. B.) Čisto tapravi oldtajmerji Primerek iz leta 1937 Dušan Berkovič potuje Drobtinica letos v na evropsko prvenstvo Kozjem Ekipa Nuklearne elektrarne Krško, katere član je tudi naše Območna organizacija Rdečega križa Šmarje pri Jelšah gore list Dušan Berkovič, se je v soboto udeležila 14. držav- že več let zapored ob svetovnem dnevu hrane, 16. okto- nega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, ki je bru, in svetovnem dnevu boja proti revščini, ki ga obele- potekalo v Kranju. Gre za preverjanje praktičnega znanja žujemo dan kasneje, organizira dobrodelno akcijo Drob- v primeru naravnih, delovnih, prometnih in ostalih nesreč, ki tinica. Akcija vsako leto poteka v drugem kraju upravne se pojavljajo v našem vsakodnevnem življenju. Dušan Ber- enote Šmarje pri Jelšah. kovič je povedal, da je moral skupaj s šestimi sotekmovalci Izkupiček akcije vsako leto izročijo šoli v kraju, kjer Drobti- kar najbolje oskrbeti poškodovance na kar sedmih delov- nica poteka, in sicer za topel obrok učencem iz socialno nih točkah, ki so v povprečju štele od pet do sedem oskrbo- vancev. Svoje delo so opravili več kot izvrstno, saj so osvo- šibkih okolij. Pecivo, kruh in druge pekovske izdelke, rezan- jili najvišje število točk in postali državni prvaki. Bili so celo ce, mlince in podobne dobrote spečejo in darujejo dru- boljši od aktualnih evropskih prvakov. Doseženi rezultat jih štva žena ter pekarne, prostovoljke RK pa te izdelke pro- bo popeljal na evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v dajajo oziroma jih zamenjujejo za prostovoljne prispevke. Beogradu. (Z. I.) Letošnja dobrodelna akcija Drobtinica bo potekala v Kozjem v soboto, 17. oktobra. Nanjo se člani krajevne or- ganizacije RK Kozje že pripravljajo, vanjo pa bodo vključili tudi osnovnošolce. Le-ti bodo skupaj s prostovoljkami pro- dajali na stojnici ter s plakati in vabili poskrbeli, da bo o akciji obveščenih čim več ljudi, ki želijo pomagati. Na stoj- nici bo moč kupiti domače dobrote in pekovske izdelke, ki jih bodo za akcijo darovale članice društev Ajda, Gaja in društva žena Rogatec ter pekarna Resnik iz Kozjega. Svojo drobtinico bosta priložila še Mercator in trgovina Švajger. Izkupiček bo Rdeči križ namenil osnovni šoli Kozje, za topel obrok učencem iz družin v socialni stiski. Imate enkratno priložnost, da se posladkate z doma pri- pravljenimi dobrotami in hkrati prispevate svojo drobti- nico v mozaik dobrodelnosti. V soboto, 17. oktobra, od 8. do 11. ure zato vabljeni pred trgovino Švajger Kozje. Dušan Berkovič skupaj s sotekmovalci naslednje leto potuje na evropsko prvenstvo (OKo) 4 | OKo | 8. oktober 2009 AKTUALNO LOKALNO nar, ki so ga prejeli od najemnine, dobro porabili, predvsem za ureditev pokopališča in parkirnih prostorov ter razsvetljave v kra- Srečko Gobec ju.