Olimje - Zlata Evropska Vas

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 8. oktober 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 18 cena 1 eur

Olimje - zlata evropska vas

Trgatev stare trte

Čast kozjanskemu jabolku

8. oktober 2009 | OKo | 1 Z LOČEVANJEM Šolske potrebščine in odpadki Ob začetku novega šolskega leta pospravimo ODPADKOV DO stare nerabne zvezke, delovne zvezke, pisala, ravnila, peresnico, torbo, itd. Glede na to, da RECIKLAŽE vsako leto kupimo za otroka (neglede na to, ali je v srednji ali osnovni šoli) kar zajeten kup novih šolskih potrebščin, je seveda jasno, da ti kupi Povprečen prebivalec Slovenije letno proizvede pri- nekje končajo. Med šolskimi potrebščinami je bližno 420 kg odpadkov ali kar pet velikih zabojnikov največ papirja, ki ga lahko recikliramo tako, da oz. 1,18 kg /dan. Ker brez odpadkov ne gre, se v čim ga ločeno od ostalih odpadkov zložimo v škatlo večji meri držimo načela »zmanjšajmo – ponovno in ga postavimo na odjemno mesto poleg ru- uporabimo – reciklirajmo«. S tem bomo pripomogli k mene vreče na predviden datum odvoza. Med ohranjanju naravnih surovin, privarčevali energijo ter pocenili odvoz in deponiranje odpadkov. papirnimi odpadki se najde kar precej plastifi- Količino odpadkov lahko zmanjšamo že s premišlje- ciranih zvezkov, iz katerih je potrebno odstraniti nim nakupovanjem, predvsem pa s skrbnim ločeva- polietilenski ovitek in ga odložiti med plastične njem odpadkov v rumeno vrečo in ločevanjem bio- odpadke v rumeno vrečo. Med potrebščinami loških odpadkov, ki jih lahko kompostiramo. najdemo veliko plastičnih izdelkov, kot so ravni- Z ločevanjem odpadkov bomo koristili okolju, ker ga la, peresnice, torbe itd., vse te odpadke odloži- bomo manj obremenjevali, gospodarstvu, ker prede- mo med odpadno plastiko. V kolikor bi temeljito lava odpadkov prihrani surovine in energijo, ter sami pregledali, kaj vse naš šolar resnično potrebu- sebi, ker bomo živeli v čistejšem in bolj zdravem oko- je v šoli, bi ugotovili, da bi nastalo precej manj lju. odpadkov, zlasti barvic (od vodenih, voščenih, Za eno tono papirja, izdelanega iz celuloze, je treba suhih do flomastrov). Otroci neradi uporabljajo posekati 17 dreves. Umetne mase, ki jih izdelujejo pre- stare barvice, zato bi straši morali več pozorno- težno iz nafte, imajo izredno dolgo razkrojno dobo. sti nameniti selekcioniranju potrebščin, ki jih šolar Plastenka bo razpadala kar 200 let. Vsaka reciklirana steklenica prihrani toliko energije, kot se je porabi za ne potrebuje. Poleg pisal, ki končajo med meša- to, da je televizor prižgan dve uri. nimi odpadki, so tudi drobni pisarniški material, šilčki in ravnila. Iz ločeno zbranih zvezkov in knjig, Kaj torej lahko naredi vsak izmed nas? lahko proizvajalci izdelajo nov papir, iz plastični izdelkov različne nove plastične izdelke. Večina Dejstvo je, da vsaka stvar, ki jo uporabljamo, postane nekoč odvečna, postane odpadek. Reciklaža oziro- drobnih šolskih potrebščin, ki nastajajo kot od- ma predelava odpadkov je mogoča za tiste odpad- padki vse leto konča med mešanimi odpadki. ke, ki so izvorno ločeni in niso pomešani z ostalimi od- Predlagamo, da starši že pri nakupu preverijo padki. Rumena vreča omogoča popolno ločevanje kakovost šolskih potrebščin in možnost ponovne embalaže, karton in steklo pa postavite na odjemno uporabe – npr, pisal, saj bo tako nastalo manj mesto po urniku. Analize kažejo, da so se uporabni- odpadkov. ki že navadili na ločevanje odpadkov, saj v rumenih vrečah prevladuje embalaža. Včasih je med emba- lažo najti ostanke hrane, neizpraznjeno embalažo in pomešane druge odpadke. Veseli nas, da večina ZBIRAMO gospodinjstev pravilno ločuje embalažo. Zaradi pospešenega razvoja industrije in potrošništva LOČUJEMO se danes po vsem svetu soočajo z velikim in resnim problemom odpadkov. Svetovni voditelji ugotavlja- NARAVO VARUJEMO jo, da se mora takoj končati razmetavanje surovin in energije, ki se skriva v odpadkih. Odločitev, da Poso- telje in Kozjansko postaneta primer pravilnega ravnanja z odpadki v Sloveniji spremlja tudi Ministrstvo za VAŠ OKP ROGAŠKA SLATINA okolje in prostor, saj je cilj recikliranje in zmanjšanje količin odloženih odpadkov. Cilj bo mogoče uresni- čiti samo v sodelovanju z vami, do sedaj so rezultati rumene vreče vzpodbudni.

2 | OKo | 8. oktober 2009 Naj bodo vsi otroci srečni! Danes začenjam tam, kjer sem v zadnjem uvodniku kon- čala, pri sprehodu v Olimje. Obljubo sem le delno izpolnila. V Olimju sem tisto nedeljo zares bila in to do poznega ve- čera, sem se pa tja peljala z avtobusom. Razlog: veselje prebivalcev Olimja ob novici, da je njihova vas postala zlata, je bilo tako veliko, da so seveda pripravili veliko slavje, ko smo se iz Cardiffa vrnili z zlato plaketo. Prav ganljivo jih je bilo opazovati, njihovo srčnost in tisto pristno veselje, veselje, ki ga po navadi znajo najbolje pokazati otroci. In ko sem ravno pri otrocih ... V tem tednu praznujemo teden otroka. V šolah in vrtcih so se nanj še posebej pripravili. Med števil- nimi dejavnosti so bile otrokom najbolj všeč tiste, ki so jih izvajali v družbi staršev. Dana- šnji prehiter svet marsikdaj ukrade trenutke, ki bi jih starši želeli posvetiti svojim otrokom. Otrokom, ki s svojo iskrenostjo znajo to po- vedati tudi zelo na glas. Svojih otrok še nimam, čeprav velikokrat rada uporabim izraz »moji« otroci. Kar nekaj jih je. Od mojih nečakov, otrok prijateljic, sosedovih otrok. Veliko časa sem preživela v njihovi družbi. Vedno znajo dati tisto neprecenljivo energijo, ki te pobere, ko si še tako na tleh. Iskreno povedo, da te imajo radi, da si danes lepa ali pa tudi to, da se jim danes pač ne ljubi igrati s tabo … Pa tisti njihovi nasmehi, tako pravi, da se do- taknejo srca. Zavedam se, da živimo v svetu, ko ni smeha na ustih vseh otrok, zavedam se, da smeha ni ali pa je zelo redek tudi pri otrocih, ki bivajo okoli nas, pa tega enostavno ne znamo opaziti. Vedno znova me strese, ko prebiram o zlorabah otrok in si niti v sanjah ne predstavljam, kakšna pošast mora biti človek, ki otroku stori kaj žalega. Ob tednu otroka imam le eno željo. Želim si, da bi bili vsi otroci srečni!

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 »VETERANI« NA ŠTIRIH KOLESIH V NAŠIH KRAJIH 9 USPEŠNI GASILCI 10 PO KOZJANSKIH SADOVNJAKIH 13 OTROŠKA LIKOVNA KOLONIJA 18 DESET LET PRAZNIKA KOZJANSKEGA JABOLKA 22 STEKLENIČKE UPANJA

Na naslovnici: Tjaša in Tanja Zakošek Fotografija:OKo

8. oktober 2009 | OKo | 3 AKTUALNO OKO »Veterani« na štirih kolesih v naših krajih V okviru relija po Sloveniji so se vozniki klasič- nih avtomobilov ustavili tudi v naših krajih.

Pot po prelepi Sloveniji je 75 voznikov in njihovih sopotnikov iz 8 evropskih držav pripeljala tudi v Olimje, kjer so pri Amo- novih imeli prvi postanek in kosilo. Med 7-dnevnim relijem bodo Slovenijo prevozili od zahoda proti vzhodu in od se- vera proti jugu. Začetek njihove poti je bil v Ljubljani, cilj je v Portorožu, v Postojni pa bo zaključna prireditev in podelitev priznanj. Za Slovenijo so se odločili, ker je organizator pred leti med relijem po Evropi prečkal Slovenijo in mu je bila neizmerno všeč. Še posebej je navdušen nad ohranjeno in neokrnjeno naravo, lepimi cestami in razgibano pokrajino Aleš Amon in Pierre Barré, glavni organizator Sea-Sun Rallyja – na sorazmerno majhni površini se stikajo hribi in doline ter gore in morje – je povedal Pierre Barré iz Belgije. (M. B.)

Čisto tapravi oldtajmerji Primerek iz leta 1937 Dušan Berkovič potuje Drobtinica letos v na evropsko prvenstvo Kozjem Ekipa Nuklearne elektrarne Krško, katere član je tudi naše Območna organizacija Rdečega križa Šmarje pri Jelšah gore list Dušan Berkovič, se je v soboto udeležila 14. držav- že več let zapored ob svetovnem dnevu hrane, 16. okto- nega preverjanja usposobljenosti ekip prve pomoči, ki je bru, in svetovnem dnevu boja proti revščini, ki ga obele- potekalo v Kranju. Gre za preverjanje praktičnega znanja žujemo dan kasneje, organizira dobrodelno akcijo Drob- v primeru naravnih, delovnih, prometnih in ostalih nesreč, ki tinica. Akcija vsako leto poteka v drugem kraju upravne se pojavljajo v našem vsakodnevnem življenju. Dušan Ber- enote Šmarje pri Jelšah. kovič je povedal, da je moral skupaj s šestimi sotekmovalci Izkupiček akcije vsako leto izročijo šoli v kraju, kjer Drobti- kar najbolje oskrbeti poškodovance na kar sedmih delov- nica poteka, in sicer za topel obrok učencem iz socialno nih točkah, ki so v povprečju štele od pet do sedem oskrbo- vancev. Svoje delo so opravili več kot izvrstno, saj so osvo- šibkih okolij. Pecivo, kruh in druge pekovske izdelke, rezan- jili najvišje število točk in postali državni prvaki. Bili so celo ce, mlince in podobne dobrote spečejo in darujejo dru- boljši od aktualnih evropskih prvakov. Doseženi rezultat jih štva žena ter pekarne, prostovoljke RK pa te izdelke pro- bo popeljal na evropsko prvenstvo, ki bo naslednje leto v dajajo oziroma jih zamenjujejo za prostovoljne prispevke. Beogradu. (Z. I.) Letošnja dobrodelna akcija Drobtinica bo potekala v Kozjem v soboto, 17. oktobra. Nanjo se člani krajevne organizacije RK Kozje že pripravljajo, vanjo pa bodo vključili tudi osnovnošolce. Le-ti bodo skupaj s prostovoljkami pro- dajali na stojnici ter s plakati in vabili poskrbeli, da bo o akciji obveščenih čim več ljudi, ki želijo pomagati. Na stojnici bo moč kupiti domače dobrote in pekovske izdelke, ki jih bodo za akcijo darovale članice društev Ajda, Gaja in društva žena Rogatec ter pekarna Resnik iz Kozjega. Svojo drobtinico bosta priložila še Mercator in trgovina Švajger. Izkupiček bo Rdeči križ namenil osnovni šoli Kozje, za topel obrok učencem iz družin v socialni stiski. Imate enkratno priložnost, da se posladkate z doma pri- pravljenimi dobrotami in hkrati prispevate svojo drobtinico v mozaik dobrodelnosti. V soboto, 17. oktobra, od 8. do 11. ure zato vabljeni pred trgovino Švajger Kozje. Dušan Berkovič skupaj s sotekmovalci naslednje leto potuje na evropsko prvenstvo (OKo)

4 | OKo | 8. oktober 2009 AKTUALNO LOKALNO

nar, ki so ga prejeli od najemnine, dobro porabili, predvsem za ureditev pokopališča in parkirnih prostorov ter razsvetljave v kra- Srečko Gobec ju. Dodal je še, da imajo s podjetjem Trgo center, ki je najemnino plačevalo, še okrog 200 evrov odprtih računov, ki pa jih bodo ne bo odstopil kmalu rešili. Zato je poudaril, da kaj spornega glede finančnega poslovanja KS Pristava ni. Očital je še, da je nadzorni svet pregle- dal le poslovanje v letu 2008 in prišel do takšnih zaključkov, kot Na izredni seji sveta krajevne skupnosti Pri- pač je. Nepravilnosti, ki so bile ugotovljene, bodo po njegovih stava pri Mestinju so svetniki KS razpravljali besedah odpravili. o odstopu Srečka Gobca s položaja pred- Župan presenečen nad odločitvijo svetnikov KS Pristava pri Me- sednika. Glasovali so proti odstopu predse- stinju dnika, čeprav so bili seznanjeni s številnimi Župan Peter Misja je med izredno sejo sicer izpostavil dobro delo Srečka Gobca. Je pa njemu in tudi svetnikom KS obrazložil, da je pomanjkljivostmi, ki jih je ugotovil nadzorni napaka, neknjižena najemnina, zelo velika napaka. Vsled tega odbor (NO) občine Podčetrtek, pa tudi žu- je bil župan Misja nad odločitvijo sveta KS Pristava pri Mestinju, da Srečko Gobec ostaja predsednik, nekoliko presenečen. Pre- pan Peter Misja jim je na izredni seji dokazal, den so glasovali, jim je namreč ponovno razložil, da gre v tem da sporne najemnine niso bile nikjer zavede- primeru za nesprejemljivo napako. Po koncu izredne seje je povedal, da bo po odločitvi sveta KS Pristava pri Mestinju predla- ne, kar je nedopustna napaka. gal nadzornemu odboru, da sproži ustrezne legitimne postopke. Dodal je, da je legitimna pravica članov KS Pristava pri Mestinju, Minuli petek je bila sklicana izredna seja sveta krajevne skupnosti da so se odločili, kot so se. Meni pa, da je to tudi posledica tega, Pristava pri Mestinju. Na dnevnem redu so bili obravnava poroči- da je predsednik Srečko Gobec vsakega izmed njih obiskal na la NO občine Podčetrtek in odzivnega poročila sveta KS Pristava domu. pri Mestinju ter razprava in glasovanje o sklepu občinskega sveta Župan je še povedal, da bodo sedaj vsekakor izrečeni ukrepi o predlogu odstopa Srečka Gobca z mesta predsednika KS. Le- glede na nepravilnosti, ki so se dogajale, in jih lahko izreče žu- tega so podčetrški svetniki predlagali potem, ko so bili na zadnji pan oziroma občinski svet ali nadzorni odbor. To pa je razpusti- seji seznanjeni s končnim poročilom o poteku nadzora KS Prista- tev sveta KS Pristava pri Mestinju, čeprav meni, da je to le slabo va pri Mestinju. Pri nadzoru so bile namreč ugotovljene številne leto pred volitvami nepotrebno. Seveda je razočaran, da so se pomanjkljivosti pri poslovanju krajevne skupnosti, predvsem kar svetniki kljub temu, da vrsto let niso vedeli, kam je denar odha- se tiče preglednosti poslovanja, za kar je odgovoren predsednik jal, tako odločili. KS. Na očitek Srečka Gobca, da je za vse skupaj kriva tudi občinska Srečko Gobec je v odzivnem poročilu o poslovanju KS Pristava uprava, pa je župan Peter Misja povedal, da občinska uprava pri Mestinju vezano na sporno najemnino, za katero so bili v letu odgovornosti ne more sprejeti, saj za najemnino sploh niso vedeli 2008 izdani računi v vrednosti 6.000 evrov, ki pa niso bili eviden- in ni bila zapisana v nobenem planu KS Pristava pri Mestinju ter tirani, zapisal, da se je najemnina planirala v letnem planu KS tudi ne nikjer zavedena kot odhodek – torej, za kaj se je pora- Podčetrtek, katerega je sprejemal svet krajevne skupnosti in je bila. bil tudi sestavni del občinskega proračuna. Ta njegova zapisana trditev se je v razpravi z županom Petrom Misjo izkazala za nere- Za konec pa še nekaj pojasnil: snično, saj v planu dela za leto 2008, pod katerega se je pred- KS Pristava pri Mestinju ima status pravne osebe. Iz določbe 2. sednik Srečko Gobec tudi podpisal, najemnina ni bila zavedena člena Zakona o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99), ki določa, ne v prihodkih in ne v odhodkih. Svetniki KS Pristava so županu da morajo pravne osebe voditi poslovne knjige ter izdelati letna Misji zastavili vprašanje, zakaj pa občina ni prej prekontrolirala poročila v skladu z določbami tega zakona in drugimi predpisi, sporne najemnine. Župan jim je pojasnil, da kaj takega žal ni bilo kodeksom računovodskih načel ter s slovenskimi računovodskimi mogoče, saj le-ta ni bila nikjer zapisana in zavedena. standardi, pa pomeni, da mora vsaka KS delovati po teh načelih V nadaljevanju je župan izpostavil še eno nepravilnost, dodelje- in standardih. no koncesijo za upravljanje pokopališča Sveta Ema, za katero Na osnovi določb 19. c in 19. člena Zakona o lokalni samoupravi prav tako ni bila pravilno sklenjena pogodba, saj bi pri pravnih morajo biti finančna poročila KS sestavni del občinskega prora- poslih moral sodelovati župan. Poleg tega pa ni nikjer razvidno, čuna. Vsaka KS mora na občino posredovati realizacijo finanč- kdo je koncesionar in kje je denar, ki bi v blagajno KS Pristava pri nih načrtov in zastavljenih planov, ki morajo biti potrjeni na svetu Mestinju moral priteči z naslova koncesije. KS in podpisani s strani predsednika. Predsednik s podpisom ter polno odgovornostjo jamči, da so podatki točni in pravilni. Ob- Srečko Gobec napako priznava činsko računovodstvo takšna finančna poročila samo vključi v Gobec je napako, da najemnina ni bila knjižena, priznal in jo, zaključni račun in jih ne sme preverjati. Nadzorni odbor občine kot je povedal, obžaluje. Čeprav v planu dela KS Pristava pri pa med drugim preverja tudi pravilnost poslovanja krajevnih sku- Mestinju ni bila zapisana ne kot prihodek in tudi ne kot odho- pnosti ter drugih posrednih uporabnikov proračuna in o opra- dek, Gobec zatrjuje, da to ni bila namerna napaka, predvsem vljenem nadzoru poda poročilo z izrekom mnenja. pa ne tako huda, da bi zaradi nje odstopil. Zatrdil je, da so bila sredstva, ki so jih prejeli za najemnino, porabljena za delo KS Pri- stava pri Mestinju, kar naj bi dokazovali kompenzacijski računi, ki jih hrani Srečko Gobec. Vse to po njegovem zagotovo ni povod za odstop s položaja predsednika KS. Po razpravi so se svetniki KS Pristava odločili, da ne glasujejo ZA odstop Srečka Gobca s položaja predsednika. Srečko Gobec je bil z njihovo odločitvijo, da ostaja na mestu predsednika KS, seveda zadovoljen. Po koncu seje je povedal, da je takšno odločitev tudi pričakoval. Če je ne bi, bi verjetno odstopil že po razgovoru z županom Petrom Misjo. V primeru, da bi odstopil, bi bilo po njegovem oblateno njegovo dobro ime. Tudi po koncu seje je za novinarje še enkrat povedal, da priznava večji del nepravilnosti (knjiženja), ki jih je ugotovil nadzorni odbor. Ne ve, kako se je to zgodilo, vsekakor pa te napake glede napačnega knjiženja obžaluje. Čeprav v planu dela KS Pristava pri Mestinju najemnina (v letu 2008 je znašala 6.000 evrov) ni bila vključena v prihodke in odhodke, poudarja, da to ni bila namerna napaka, vsekakor pa ne tako huda. Prepričan je, da so de- Srečko Gobec je na seji povedal, da napake priznava in jih obžaluje, župan Peter Misja pa, da so takšne napake velike in niso sprejemljive.

8. oktober 2009 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Vinogradniki se izobražujejo V Društvu vinogradnikov in kletarjev Šempe- ter skrbijo tudi za izobraževanje svojih članov in ostalih vinogradnikov.

Tadeja Vodovnik Plevnik, priznana strokovnjakinja na po- dročju vinogradništva in kletarstva, je stara znanka vinogradnikov in kletarjev iz Bistrice ob Sotli. Redno se udeležuje njihovih degustacij in ocenjevanj vin, rada pa priskočili na pomoč tudi s svojimi izkušnjami in nasveti. Tako je pred trgatvijo skupaj z društvom pripravila predavanje na temo smernice in posebnosti kletarjenja letnika 2009. Podala je Tadeja Vodovnik Plevnik rada pride v Bistrico ob Sotli ter svetuje tamkaj- podatke o poteku zorenja grozdja v celotni podravski re- šnjim vinogradnikom in kletarjem. giji, kamor spadajo tudi vinogradi občine Bistrica ob Sotli. Spregovorila je še o razvoju bolezni v vinogradih. Na pod- rila še o pravilnem načinu kletarjenja glede na pričakovan lagi analiz je svetovala, kdaj začeti s trgatvijo ter o pravilni letnik. Nato so predstavniki podjetij, ki prodajajo enološka in pravočasni uporabi enoloških sredstev, da bi se sprešan sredstva, predstavili novitete na tem področju, ki so v za- mošt čim bolj zdravo shranil v sode. Za konec je spregovo- dnjem času osvojile svetovni in tudi že slovenski trg. (Z. I.)

nati. Novosti na komunalnem S strani svetnika Stanka Kunsta je bilo še opozorjeno, da je treba popraviti vrata pri odlagališču za smeti. Župan Pre- grad je pojasnil, da je popravilo že v planu in bo v kratkem področju času tudi izvedeno. (M. B.) Na zadnji seji občinskega sveta občine Bistri- ca ob Sotli so svetniki po razpravi med drugim sprejeli 3 odloke, vezane na komunalno podjetje OKP.

Najprej je bil v prvi obravnavi sprejet Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v občini Bistrica ob Sotli in prav tako v prvi obravnavi še Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki. V prvi in drugi obravnavi je bil s strani bistriških svetnikov sprejet tudi Od- lok o dopolnitvah odloka o ustanovitvi Sveta ustanoviteljev OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina Zbirališče komunalnih odpadkov v Bistrici ob Sotli je dobro zaživelo. d.o.o. Pri sprejemu pravilnika o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Bistrica ob Sotli je po obrazložitvi VABILO pravilnika svetnica prof. dr. Metka Hudina vprašala, od kod podatek, da se za osebo na mesec obračuna 60 litrov me- Spoštovani občani in občanke, vabimo vas, šanih komunalnih odpadkov. Predstavnica podjetja OKP da se udeležite Marjeta Stefanovski je povedala, da je ta izračun veljaven še iz prejšnjega pravilnika, Hudinova pa je ob tem še pre- javne tribune o EPILEPSIJI, dlagala, da se občane natančneje in na konkretnih prime- ki bo 20. 10. 2009, ob 17. uri v Kulturnem domu Bistrica ob rih obvešča o pravilnem ločevanju odpadkov. Sotli. V nadaljevanju so svetniki še sklenili, da bo občina Bistrica ob Sotli izdala poroštvo za najetje kredita za izgradnjo male Javno tribuno v sodelovanju z občino in OŠ Bistrica ob Sotli kompostarne v okviru zbirnega centra Tuncovec, ki ga bo organizira Rotari klub Čatež, Društvo Liga proti epilepsiji. podjetje OKP Rogaška Slatina d.o.o. najelo pri EKO skladu, Priznani strokovnjaki iz zdravstva bodo govorili o epilepsiji j.s., za znesek glavnice v višini 9.214,38 evrov. Občinski svet pri otrocih in mladostnikih, ter pri odraslih, o psihosocialnih je v tem primeru pooblastil župana Jožefa Pregrada, da vidikih epilepsije in predstavili društvo Liga proti epilepsiji podpiše poroštveno izjavo v znesek glavnice. Slovenije. Sprejeti so bili še predlog uskladitve cen oskrbe s pitno vodo, predlog uskladitve cen čiščenja odpadnih komunal- Vsakdo od nas se lahko znajde v situaciji, da oseba ob nas nih voda na čistilnih napravah, predlog uskladitve cen od- doživi epileptični napad. Kako ravnati? Vse to in še več vajanja odpadnih komunalnih voda ter predlog spremem- boste lahko zvedeli na javni tribuni, zato vljudno vabljeni ! be cen storitev zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov. Šunta Marjan, predsednik Rotari kluba Čatež, l. r. Svetniki so bili še seznanjeni s stroški odvoza komunalnih od- dr. Franci Božiček, spec. druž. med. padkov z zbirališča v Bistrici ob Sotli. Gre za približno 7.000 evrov, ki naj bi jih plačala občina, vendar je župan Jožef Župan: Pregrad mnenja, da občina teh stroškov ni dolžna porav- Jožef Pregrad, l.r.

6 | OKo | 8. oktober 2009 AKTUALNO LOKALNO

sanacijo ceste Kozje–Buče trenutno namenjena le sredstva Sanacija ceste za omenjeni odsek. Kljub vsemu pa je po besedah Kocma- na pomembno, da se je cesta končno pričela urejati, da so se sanacije lotili v velikem obsegu in se bo cesta razširila na Kozje–Buče pet metrov. Dela izvaja podjetnik Albin Leskovšek, ki je bil uspešen na državnem razpisu. Na cesti Kozje–Buče se je pričela dolgo pri- V občni Kozje jim je v tem času z direkcijo za ceste uspel čakovana sanacija. V prvi fazi se bo urejal še dogovor o sanaciji ceste pred trgom Podsreda, ki je bila popolnoma zožena in neprimerna. Dela so se že pričela in 500 metrov dolg odsek ceste pri Zečah, v ob- bodo končana še pred vrhuncem Praznika kozjanskega čini Kozje pa upajo, da se bo še letos odprlo jabolka, ko v Podsredi pričakujejo veliko število obiskoval- tudi gradbišče na cesti Golobinjek–Drensko cev. Rebro. Glede cestne problematike se je župan Kocman dotaknil še sanacije ceste Drensko Rebro–Golobinjek. Kot je znano, gre na tej cesti za velike udore, problematičen teren, usa- »Končno se je pričela sanacija ceste Buče–Kozje,« je z olaj- de in plazove. Projekt za sanacijo te ceste je bil izdelan že šanjem dejal župan Dušan Andrej Kocman ter dodal, da so se že kar nekaj let trudili, da bi do teh del prišlo in so veseli, v lanskem letu, izbran je bil izvajalec del, dela pa so bila da so se dela resnično tudi začela. Gre za najbolj problema- ocenjena na milijon evrov in pol. V občini Kozje so seveda tično cesto v občini Kozje, ki pa je seveda v rokah države. po vsem tem pričakovali, da se bo tam gradbišče oprlo že Župan Kocman je povedal, da so vsako leto s sredstvi vzdr- letos spomladi, vendar se je žal zapletlo. Eno izmed pod- ževanja po dogovoru z direkcijo opravili nekaj del, vendar jetij, ki je kandidiralo na razpisu, se je na izbor izvajalca pri- to ni bila sanacija, kot bi bila na tej cesti potrebna. Dela so tožilo. Zadeva je sedaj v pritožbenem postopku, sledila bo se pričela na Zečah, izvajala pa se bodo po štirih etapah. V ponovna izbira izvajalca, vse skupaj bo potem pregledala državnem proračunu so namreč v vsakem letu namenjena še državna revizijska komisija, šele potem se bo lahko priče- sredstva za sanacijo in razširitev 500 metrskega odseka celo z deli. Župan Kocman vseeno upa, da se bo gradbišče ste, kar pomeni, da bo cesta v celoti končana nekje v roku odprlo še letošnjo zimo in dodaja, da se bo v tej fazi urejal štirih let. Župan je povedal, da gre v tem trenutku res za najbolj kritičen del ceste v dolžini 500 metrov in sočasno še manjši obseg sanacije in bi po njegovem država lahko v tej kamnita zložba. Seveda gre tu za velik poseg in tudi velik fazi naredila več, vendar so žal v državnem proračunu za finančni zalogaj, je še dodal župan Kocman. (Z. I.)

Dela so se pričela na Zečah. Gre za zares temeljito sanacijo ceste. Gradbeno dovoljenje Vabijo nove pevce Moški pevski zbor Kozje vabi v svoje vrste nove pevce. Vsi, ki za krožišče že letos? bi se želeli pridružiti pevski druščini, lahko več informacij do- bijo pri zborovodkinji Metodi Denžič na gsm številki 041-202- O izgradnji krožišča v Kozjem beseda teče že skoraj tri leta. 797 ali pa pridejo na prve letošnje vaje, ki bodo v petek, 16. Župan Dušan Andrej Kocman je povedal, da so sredstva oktobra 2009, ob 20. uri v sejni sobi občine Kozje. Vabljeni! za izgradnjo krožišča v državnem proračunu zagotovljena, projekt že izdelan, potekali so odkupi potrebnih zemljišč, pri- dobivala pa so se tudi že vsa potrebna soglasja za gradnjo. Dela bi se po vsem tem praktično že morala pričeti, vendar je Agencija RS za okolje obstoječi projekt zavrnila in zahte- vala, da se stari most v Kozjem pri Kmetijski zadrugi, ki je bil v projektu predviden za širitev, poruši, sočasno pa se uredi še obdelava dela potoka pri mostu. Vse to je za sabo potegni- lo pripravo novih projektov in seveda tudi novo ovrednote- nje projekta, kar pa je pričetek del spet prestavilo. V tem trenutku so po besedah župana Kocmana pripravljeni tudi že novi idejni projekti, pridobljena so že potrebna soglasja, zato upa, da bo gradbeno dovoljenje pridobljeno še v le- tošnjem letu in bodo z deli lahko pričeli spomladi. Kocman je še povedal, da delajo na tem, da bi na to krožišče na- vezali cesto proti športnemu parku in šoli ter nov most, ki bo tam zgrajen. Ta cesta vodi do novega naselja KS 4, je zelo prometna in v fazi izgradnje ni bila dokončno urejena. Zato že pripravljajo projekt o nadaljevanju te ceste in izgradnji pločnika ob njej. (Z. I.)

8. oktober 2009 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK

pomembne sadovnjake ter izpolnjujejo ostale pogoje Pridobili več kot za pomoč pri oskrbi sadovnjakov. Kozjanski park tako postaja tehnično, logistično in kadrovsko popolnoma usposobljen za prevzem vloge regionalnega centra milijon sredstev vzgoje, oskrbe ter distribucije tradicionalnih sadnih sort in na to vezanega izobraževanja. Del opreme, ki jo V Kozjanskem parku so v dneh pred vrhun- bodo nabavili v sklopu projekta, bo viden že ob leto- cem praznovanja že desetega Praznika koz- šnjem Prazniku kozjanskega jabolka. V bodoče bo nad janskega jabolka. To praznovanje pa ni edini projektom »Od vijeglavke do soka« bdel Adrijan Čer- razlog za veselje v tamkajšnji instituciji. V mi- nelč, ki se uvršča med največje slovenske strokovnjake nulih mesecih so namreč pridobili nekaj več na področju visokodebelnih travniških sadovnjakov. kot milijon evrov sredstev za izvajanje kar Marijina romarska pot dveh mednarodnih projektov. Kozjanski park je vodilni partner projekta Marijina romarska pot, ki je vreden 730 tisoč evrov in vključuje še devet Zaposleni v Kozjanskem parku so še pred začetkom Pra- partnerjev iz Slovenije in Hrvaške ter je nov korak k ra- znika kozjanskega jabolka ponosno predstavili kar dva zvoju romarskega turizma, je povedala Tatjana Zalokar, projekta, za katera so pridobili evropska sredstva. ki je tudi vodja projekta v Kozjanskem parku. Dodala je, da je romarski turizem idealna oblika popotniškega in Od vijeglavke do soka kulturnega turizma, zato bodo za njegov razvoj izkoristili Prvi projekt Od vijeglavke do soka so v Kozjanskem par- bogat potencial na obeh straneh meje. ku pričeli izvajati v mesecu juliju. Gre za mednarodni Zalokarjeva je povedala, da gre za zelo široko partner- projekta IPA v okviru programa Čezmejno sodelovanje sko mrežo ter da bo Marijina romarska pot nov turistični Slovenija–Hrvaška 2008–2013 z naslovom Od vijeglavke produkt v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bo povezoval po- do soka, ki daje nove vsebine, aktivnosti in cilje, ki so nudbo romarskih središč in drugih krajev na obeh stra- povezani z ohranjanjem travniških sadovnjakov. Koz- neh meje. Na projektnem območju, ki na slovenski strani janski park je prijavitelj in vodilni partner v projektu, ka- obsega Pomurje, Podravje, Haloze in Dravinjske gorice, terega partnerja sta še Javni zavod Park Kolpa in Javna Voglajnsko-Sotelsko Slovenijo in območje Kozjanske- ustanova Nacionalni park Risnjak na Hrvaškem. Celo- ga parka, na hrvaški strani pa varaždinsko, krapinsko tna vrednost projekta, ki se bo zaključil marca 2012, je in zagorsko območje, je zelo bogata sakralna kulturna 277.043,62 evrov. dediščina. Poglavitno mesto v njem pa imajo Marijina Projekt je predstavil dr. Bernard Goršak, ki pa že opra- svetišča oziroma večinoma romarske cerkve. Med njimi vlja naloge v.d. direktorja Krajinskega parka Goričko. v Sloveniji po pomenu izstopata Ptujska gora in Svete Dr. Goršak je povedal, da želijo s projektom strokovno, gore nad Bistrico ob Sotli, na Hrvaškem projektnem ob- upravljavsko in izvedbeno povezati zavarovana ob- močju pa izstopa romarski center Marija Bistrica. močja Kozjanskega parka s partnerskima parkoma pri S projektom želijo vzpostaviti čezmejne Marijine romar- prizadevanjih za ohranitev visokodebelnih travniških sa- ske poti, ki bodo povezovale Marijina romarska središča dovnjakov na obeh straneh meje, ki vse bolj pridobiva- in druga Marijina svetišča. Le-te bodo trasirane, kulturni jo tudi na svojem naravovarstvenem pomenu, zato jim objekti bodo označeni s tablami, postavljene bodo in- bo v prihodnosti veljala še posebna skrb. formacijske table in urejena počivališča. Zagotovljeno V okviru projekta bo med drugim zasnovana skupna bo dolgoročno vzdrževanje poti, ki jo bosta pospremila strategija dolgoročnega sonaravnega upravljanja celostna grafična podoba projekta in promocijski ma- travniških sadovnjakov in izvedena mednarodna kon- terial. ferenca na temo multifunkcijskosti travniških sadovnja- V okviru projekta se bo uredila Lurška jama Marijine- kov. Sadovnjaki se bodo revitalizirali, uredili bodo ko- ga svetišča ob romarski cerkvi v Zagorju pri Lesičnem. lekcijske nasade in jih opremili z info točkami, na novo (Zdenka Ivačič) se bodo dosajala drevesa visokodebelnih sort, pričeli bodo s postopkom certificiranja produktov predelave in ustanovili institut "Carjevič". V sklopu projekta bodo izdane še spremljajoče publikacije, izvedene skupne delavnice s prikazom rezi in predelave sadja, zagotovo pa je pri projektu najpomembnejše to, da bo izboljša- na tehnična opremljenost za vzdrževanje travniških sadovnjakov. Nabavili bodo namreč mobilno stiskalnico in polnilnico soka ter samohodne kosilnice, mulčerje in sadjarsko orodje. Namen in cilj investicije v tehnično opremljenost je, da opremo in aktivnosti v projektu uporabljajo in izvajajo na celotnem projektnem območju ter da z njo lahko pridejo do vsakega posameznega lastnika. Storitve in usluge v travniških sadovnjakih bodo predstavljale enega izmed glavnih projektnih ciljev. Pridobljena oprema se bo uporabljala pri lastnikih travniških sadovnjakov in nasadov znotraj projektne- ga območja, ki se sami ne ukvarjajo s tržno dejavnost Ponosni na pridobljena projekta: Adrijan Černelč, Miljenko Gašparac iz na področju sadjarstva, imajo pa naravovarstveno NP Risnjak, Tatjana Zalokar, Ivo Trošt, dr. Bernard Goršak in mag. Valerija Slemenšek.

8 | OKo | 8. oktober 2009 KRAJEVNI MOZAIK Uspehi gasilskih desetin V nedeljo, 27. septembra, je v Mestinju pred tamkajšnjim gasilskim domom potekalo tekmovanje članic, članov, starejših gasilcev in starejših gasilk Gasilske zveze Šmarje pri Jel- šah.

Na tekmovanju je nastopilo 41 ekip, razporejenih v 6 kategorij. Med njimi so uspešno nastopile tudi gasilske ekipe društev iz občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Tretje mesto v kategoriji članice A so dosegle gasilke iz Pristave pri Mestinju, ki sta jih na tekmovanje pripravljala mentorja Sandi Gobec in Ivan Drozg. V kategoriji članice B so se odličnega prvega mesta veselile gasilke iz PGD Lesično - Pilštanj - Za- gorje pod mentorstvom poveljnika društva Janka Oprešni- ka. Na tretjem mestu v tej kategoriji pa so pristale gasilke iz Podsrede, ki sta jih vodila mentorja Alojz Osojnik in Stanislav Odličnega prvega mesta v kategoriji članice B so se veselile gasilke PGD Konečnik. Pri starejših gasilcih so drugo mesto dosegli gasil- Lesično - Pilštanj - Zagorje. ci PGD Polje - Sedlarjevo, njihov mentor je bil Albin Kidrič. Starejše gasilke iz tega društva pa na tekmovanju sicer niso imele konkurence, so pa vajo po ocenah sodnikov dobro opravile in si seveda prislužile pokal za prvo mesto, za kar je zaslužen tudi njihov mentor Vladko Vindar. Vse ekipe pa se v teh dneh že aktivno pripravljajo na gasilsko regijsko tekmovanje, ki bo v nedeljo v Zrečah. (Z. I.)

Članice A PGD Pristava pri Mestinju so dosegle tretje mesto.

Starejši gasilci PGD Polje - Sedlarjevo pridno vadijo za nedeljsko tekmovanje.

Mentor Vladko Vindar je zadovoljen z vadbo starejših gasilk PGD Polje - Sedlarjevo. Med tekmovanjem, članice B PGD Podsreda

8. oktober 2009 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK

domov, jih je presenetil sosed Preskar, ki jim je spekel kostanj. Ude- leženci pohoda so se proti domu vračali prezadovoljni. V en glas so Po kozjanskih zatrdili, da je bilo vzdušje prijetno, družba odlična, vreme pa takšno, da si lepšega ne bi mogli želeti. Uživali so v lepotah osrednjega dela Kozjanskega parka, ki je razglašen za evropsko pomembno sadovnjakih naravovarstveno območje Natura 2000 zaradi ogroženih vrst ptic, kot so vijeglavka, zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, čuk Letošnji Praznik kozjanskega jabolka se je pri- in rjavi srakoper, ki jim za življenje ustrezajo prav travniški sadovnjaki. čel s pohodom po kozjanskih sadovnjakih. Poleg tega so ob poti naleteli še na številne kulturne zanimivosti ter lepe razgledne točke. (Z. I., Foto: Barbara Ploštajner) Udeleženci so uživali v objemu čudovite jesenske narave in izvedeli kar nekaj zanimivosti o kozjanskih jabolkih.

Začetek pohoda je spremljala megla, ki pa ni pokvarila razpoloženja pohodnikov.

Pohod po kozjanskih sadovnjakih sta z roko v roki organizirala Pla- ninsko društvo Atomske toplice Podčetrtek in Kozjanski park. Zbrali so se v Podčetrtku, od tam pa jih je pot vodila čez Imensko Gorco, Najmlajša pohodnica Samanta je brez težav prehodila celotno pot. mimo cerkve Svetega Filipa in Jakoba v Selah, kjer so si privoščili štrudl in sok iz kozjanskih jabolk. Okrepčani so pohod nadaljevali preko Verač in Bučke gorce do Buč ter čez Vrensko Gorco v dolino in jamo Grusko, ki je eden od najstarejših naravnih spomenikov v Kozjanskem parku. Za nekaj trenutkov so se prepustili lepotam tega naravnega spo- menika, si spet privoščili jabolčni štrudl in se opravili proti Čerčkovi domačiji na Gradišču (Zaravno). Sam pohod je postregel s številni- mi starimi jablanami, na katerih so se bohotile različne sorte starih jabolk. Kakšno izmed njih so si pohodniki tudi privoščili ter izvedeli njihova imena. Nekaj so jih že poznali, ker nekaj imen pa jim je bilo še neznanih. Na Čerčkovi domačiji so si ogledali drevesnico starih sadnih sort in matični sadovnjak Kozjanskega parka. Za konec po- Pohod so zaključili na Čerčkovi domačiji, kjer ima Kozjanski park dreve- hoda so organizatorji poskrbeli za malico. Ko pa so se že želeli vrniti snico starih sadnih sort in matični sadovnjak. Vrtnarji so se izobraževali Letošnja sezona pridelave vrtnin, zelenjave in okrasnih rastlin se počasi približuje svojemu koncu. Pridelovalno leto 2009 je postreglo z mnogimi posebnostmi in težavami zaradi vre- menskih razmer, kot so vročina in suša, obilno deževje, neur- ja ter težavami z boleznimi in škodljivci, neugodnimi razme- rami ob prodaji pridelkov vrtnin. Zato je Kmetijsko gozdarski zavod iz Celja v petek, 2. oktobra, organiziral strokovno srečanje in prikaz nekaterih novosti in izkušenj v vrtnarstvu v letu 2009. Vsi zainteresirani pridelovalci vrtnin iz območja KGZS – Zavoda Celje so bili povabljeni na prikaz, ki je potekal na kmetiji Helene in Janka Štravs iz Imenega. Namen srečanja in prikaza je bil pogovoriti se o uspehih kot Zaradi deževnega vremena so vrtnarji predavanju prisluhnili pod streho. tudi o težavah ob letošnji pridelavi vrtnin in v okviru strokov- nega programa pridobivati nova vrtnarska znanja. V času prikaza so si najprej ogledali gnojilni poskus na endiviji, ki so Vabilo gobarjem jo listno dognojili s pripravkom coralite, ki vsebuje kalcij in magnezij. Hkrati so se udeleženci seznanili tudi s preostali- Gobarsko društvo Kozjansko Kozje se tudi letos pripravlja na mi gnojili podjetja Meko d.o.o. iz Ljubljane. V okviru prikaza razstavo gob, ki jo bodo predstavili na Prazniku kozjanskega je 16 slušateljev spoznavalo tudi simptome pomembnejših jabolka. V ta namen vabijo vse člane, da na svojih podro- bolezni in škodljivcev ter prisluhnilo še novostim in načinom čjih poiščejo vse vrste gob (užitne in neužitne) in jih prinese- odpravljanja težav zaradi letošnjih pojavov škodljivih orga- jo v Podsredo. Gobe se bodo zbirale v petek, 9. oktobra, nizmov v pridelavi zelenjave. Na to temo je spregovorila Iris od 18. ure dalje in naslednjega dne od sedme do osme Škerbot – specialistka za varstvo rastlin pri KGZS – Zavodu ure zjutraj. Vabljeni tudi vsi nečlani, ki najdete kakšno zani- Celje. mivo gobo, da jo prinesete in s tem poskrbite za barvitost in Kljub deževnemu vremenu so na kmetiji Štravs v okviru pri- raznolikost razstave. Seveda pa člani gobarskega društva kaza preživeli lep, zanimiv ter strokovno izpopolnjen dopol- vse skupaj vabijo na ogled razstave in pa na predavanje, ki dan. (Igor Škerbot, univ. dipl. inž. agr., svetovalec specialist ga bo imel znani slovenski mikolog Anton Polar iz Maribora. II za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline) (OKo)

10 | OKo | 8. oktober 2009 KRAJEVNI MOZAIK Stara trta je dobro obrodila Občinsko vinsko trto so skrb- niki, člani Društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter, letos obrali v družbi občanov. Skupaj so se veselili čudovitih grozdov, ki jih bodo sprešali in kasneje ustekleničili za protokolarno občinsko vino.

Ko je občina Bistrica ob Sotli odku- pila Gabronovo hišo, kjer so uredili občinske prostore, je skupaj s hišo postala tudi lastnica stare vinske Preden so pričeli s trgatvijo, je bilo potrebno Takole pridno se je polnila posoda, ki jo je na trte. Le-to so v oskrbo zaupali Dru- poskusiti lansko letino. glavi nosila Mimica Babič. štvu vinogradnikov in kletarjev Šem- peter, ki zanjo lepo skrbi že več let. Še posebej se veselijo trgatve stare vinske trte, ki je za njih vedno poseben dogodek. Že lani so se od- ločili to veselje deliti z občani, ki so jih minulo nedeljo tudi povabili na trgatev. Po maši je za ogrevanje v dobro razpoloženje z igranjem na harmoniko najprej poskrbela Mar- janca Mlakar. Med zbranimi je bil tudi zadnji lastnik Gabronove hiše in s tem stare trte dr. Franc Gabron. Povedal je, da je zelo vesel, ker so to hišo najprej uspeli tako lepo ob- noviti in seveda ohraniti staro trto. Zelo rad se udeležuje prireditev in dogodkov, ki se odvijajo pred danes občinsko hišo, ki jo krasi stara trta, zato tudi na trgatvi ne manjka. In odrezana sta prav dva grozda žametne Cvetka si je tale grozd odnesla domov za Dodal je še, da vinogradniki vedno črnine. spomin. poskrbijo za to, da v pokušino dobi najprej mošt in potem še vino, ki ga iztisnejo iz grozdja na trti. Čast prvega grozda oziroma bolje rečeno prvih dveh grozdov je pripa- dla predsedniku društva Jožetu Ba- biču in županu Jožefu Pregradu, potem pa so na pomoč prišli še ostali člani društva in kmečke žene. Nabrali so 73 grozdov žametne čr- nine in 30 grozdov laškega rizlin- ga, traminec pa so zaradi zrelosti obrali že prej. Slednjega so sprešali posebej, obe v nedeljo obrani sorti pa skupaj. Ocenjujejo, da bodo iz grozdja pridobili okrog 30 litrov vina. Za prešanje in hranjenje mošta ter kasneje vina skrbi gospodar in pod- predsednik društva Dušan Planinc. Tudi letošnje vino bodo ustekleničili kot protokolarno vino občine Bistri- ca ob Sotli, kar so prvič storili pred dvema letoma. (Zdenka Ivačič) Ob trgatvi se je veselilo kar nekaj občanov.

8. oktober 2009 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK

stali na Aerodromu Portorož v Sečovljah. Uslužbenci na le- Po Sloveniji z letalom tališču so nas prijazno sprejeli in nam takoj ponudili žganje za dobrodošlico ter taksi do Portoroža. S pilotoma smo se odpravili v Portorož na okusno morsko kosilo in sladoled. Po dveh urah postanka in dolivanju goriva smo poleteli novim dogodivščinam naproti. Že med vzletom smo lahko obču- dovali Sečoveljske soline, ki zajemajo kar velik del zaliva. Za solinami pa seveda večni Portorož s tipičnimi škatlastimi in barvnimi hoteli v samem centru mesta. Piran nas je prevzel z dolgim rtom in rdečimi strehami, pogled na drugo stran pa je segal v neskončno modrino morja, ki so jo prepletale bele črte morskih plovil. Še pozdrav Izoli, Kopru in Debelemu rtiču na drugi strani in že smo leteli naprej proti Dolenjski. Med potjo nas je spremljal pogled na širne planjave goz- dov, Cerkniško jezero, tudi mehki oblaki so nas tu pa tam ovili v svojo belino. Čez nekaj časa pa smo zopet prepo- znavali znane kraje Kozjanskega. Obkrožili smo Podčetrtek Udeleženke nepozabnega izleta s pilotom in domače kraje, kjer smo z vnemo iskali svoje in sosedo- V nedeljo, 20. septembra, smo se odločili, da izkoristimo ve hiše. Pot smo nadaljevali proti Slovenj Gradcu, kjer je glavni dobitek, ki je bil podeljen na Virštanjski noči – prelet bil predviden drugi postanek, vendar nam zaradi priredi- Slovenije z letalom za 2 osebi. tve niso dovolili pristati. Ker smo bili že vsi malo utrujeni od Po odličnem vzdušju že ob jutranji kavici se je dobra volja in celodnevne dogodivščine, smo pot nadaljevali nazaj proti vznemirjenost še samo stopnjevala. Na mariborskem letali- Mariboru, kjer smo v poznih popoldanskih urah tudi srečno šču, ki mimogrede daje zelo žalosten in pust vtis, smo morali pristali. Še zahvala in pozdrav pilotoma in naša nepozabna malo počakati na ugodne vremenske razmere in ko sta pi- dogodivščina se je končala. lota dobila zeleno luč, se je naša dogodivščina pričela. Navdušenje je bilo po pristanku nepopisno in bo ostalo v Iz Maribora smo leteli čez Slovenske Konjice, Vojnik, Vran- naših srcih in spominu za vedno, saj je priložnost, da vidiš sko do Kamnika. Med vožnjo smo lahko z neba občudovali svojo domovino iz ptičje perspektive, neprecenljivo darilo zeleno pokrajino Štajerske, obdane s polji, njivami, travniki, in čudovita zgodba, ki jo bomo nekoč pripovedovali svojim ki so z neba videti kot mehke preproge. Bele ceste se vijejo vnukom. (Mateja Bah) med polji, gozdovi in majhnimi vasicami. Imeli smo kar dobro orientacijo, pri čemer nam je pomagala avtocesta in seveda znane točke, kot je Žička kartuzija, Terme Snovik pri Kamniku … Megla nad Alpami nas je odvrnila od preleta nad Triglavom in še drugimi vršaci, zato smo pot nadaljevali čez Ljubljano, kjer nas je poleg stadiona, ulic in stolpnic poz- dravil tudi Ljubljanski grad. Pot proti slovenski obali smo nadaljevali nad gozdovi No- tranjske, visokega Nanosa in suhega Krasa, kjer smo občutili manjše sunke skoraj vedno prisotnega vetra na tem obmo- čju. Zanimiv je bil tudi Črni Kal s Kraškim robom in viaduk- tom. Vreme je postajalo vse bolj jasno in sončno in že se nam je odprl čudovit pogled na veličasten Trst. Takoj za Trstom pa so nas pozdravila slovenska obalna mesta in že smo pri- Pogled na domače kraje je zagotovo med lepšimi.

delu na njivi in na kmetiji pridno pomagata. Iz buč zbirata Buče velikanke bučnice, ki jih Terezija potem razdeli med prijatelje. Anja in Anže pa se seveda že zelo veselita noči čarovnic, ko bosta Terezija Plevnik iz Podčetrtka se vsako leto veseli jeseni tudi ustvarila tudi kakšno strašljivo bučo. Buče pojedo prašiči, zato, ker na njeni njivi zrastejo čudovite buče različnih barv, nekaj pa jih bodo hranili tudi za »Bučarjado«, ki jo vsako leto oblik in velikosti . Nekatere med njimi so prave buče veli- pripravljajo v Podčetrtku. Pri Plevnikovih pa se poleg buč kanke, saj tehtajo okrog 80 kilogramov. Najzvestejša obo- lahko pohvalijo še s krmilno peso. Nekatere med njimi prav ževalca njenih buč sta vnuka Anja in Anže, ki stari mami pri tako dosegajo lepe kilograme. (Z. I.)

12 | OKo | 8. oktober 2009 KRAJEVNI MOZAIK Otroška ustvarjalnost v objemu vinogradov Pred štirinajstimi dnevi so bili sončni žarki še posebej radodarni in kot nalašč namenjeni ustvarjanju otrok na tradicionalni otroški likovni koloniji »Trgatev«, ki so jo na osnovni šoli Bistrica ob Sotli priredili že devetindvajse- tič. Kolonija je ponovno postregla z mnogimi čudovitimi otroškimi likovnimi izdelki.

Priprave na delo

Ustvarjanje v naravi je povsem drugačno od tistega v učilnici. Vsi mladi ustvarjalci z mentorji Otroška likovna kolonija v Bistrici ob Sotli ima dolgoletno tra- dicijo in ustvarjanje na njej je za mnoge otroke posebna čast. Začetki segajo v leto 1977. Od leta 1982 pa se vsako leto v začetku oktobra, oziroma v času trgatve, zberejo v Bistrici ob Sotli številni mladi umetniki, ki skušajo lepote jesenske pokrajine čim bolj ustvarjalno prenesti na svoja platna. Prav zaradi časa trgatve je kolonija pred leti dobila naslov »Trgatev«. Na letošnji je sodelovalo 57 otrok iz 16 šol Slove- nije in Hrvaške. Za uvod v ustvarjalni dan so s kulturnim programom poskrbeli učenci osnovne šole Bistrica ob Sotli, sledila so navodi- la, potem pa so se mladi likovniki v spremstvu svojih mentor- jev odpravili na različne lokacije: v vinograde družin Robek, Bratuša, Kralj, Černelč, Berkovič in v klet v gradu Orešje. Nekateri mladi likovniki so že stari znanci likovne kolonije, ostali pa so se s tovrstnim ustvarjanjem v naravi srečali prvič. Za prav vse je bila to nepozabna izkušnja, ki bi jo seveda želeli večkrat ponoviti. Za nameček pa so se lahko ob delu sladkali s sladkim grozdjem in čas je skoraj prehitro minil. Ko so po koncu dela svoje izdelke prinašali v prostore bistriške Domači učenci so s pesmijo poskrbeli za prijeten uvod v ustvarjalni dan. šole, je že bilo moč opaziti, da bo tudi letošnja razstava otroške likovne kolonije nekaj posebnega. Vsa dela bodo pregledali strokovnjaki pod vodstvom stro- kovnega mentorja kolonije mag. Petra Krivca, ki mu bosta pri delu pomagala Albin Kramberger, akademski slikar in grafik specialist, ter Ervin Kralj, likovni pedagog in član DLUS. 13. novembra bodo likovna dela prvič na ogled postavlje- na v večnamenskem prostoru bistriške šole, na svečanem odprtju razstave, kjer bodo podelili nagrade za prva tri mesta v skupini od 3. do 5. razreda in v skupini od 6. do 9. razreda. Razstavo bodo organizatorji pospremili z barvnim katalogom v nakladi 500 izvodov. Letošnja otroška likovna kolonija je dobila novega glavnega sponzorja, Klet Bistrica iz Slovenske Bistrice, ki je seveda povezana z naslovom kolonije »Trgatev«. (Z. I., foto: arhiv OŠ Bistrica ob Sotli) Čestitke in zahvala za sodelovanje

8. oktober 2009 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK

Srečanje nogometnih veteranov KOZJE : MARIBOR 1:4 (0:2)

V nedeljo, 27. septembra, ob 16. uri so se v Kozjem na nogometni tekmi srečali domači nogometni veterani, ki so zaigrali z nekoč vr- hunskimi nogometaši velikega kluba Maribor. Med gostujočimi so bile legende slovenskega nogometa, kot so Simeunović, Vuksa- nović, Breber, Šarkezi, Prosen, Pirc in drugi. Tekmovalni rezultat ni bil v prvem planu, seveda pa se je videlo od kot je kdo, pa smo Kozjani lahko še kako zadovoljni z izidom 1:4. Pomen srečanja je bil prvenstveno v tem, da gostje spoznajo Koz- jansko in naše športne objekte ali te zmogljivosti. Med gosti so namreč trenerji mnogih selekcij, tako v Mariboru kakor tudi v Av- striji. Zanimali so se za nočitvene zmogljivosti in za siceršnjo pripra- vljenost kraja za možne priprave zunanjih moštev. Zelo pozitivno so ocenili okolje in zmogljivosti športnih objektov tako v Kozjem Franc Gracer še vedno zelo rad igra v veteranski ekipi. kot okolici. V imenu občine je športno in družbeno življenje orisal Božidar Sok, predsednik odbora za družbene dejavnosti. Da bi se lahko tukaj odvijale kakšne večje priprave, je potrebnih nad 35 ležišč, tereni so dobri, okolje odlično, pravijo. Gostje, zlasti delujo- či trenerji, so si ogledali vse podrobnosti, med katerimi so ocenili za »kozmetično« potrebne popravke pri razširitvi igrišča za možnih 6–8 metrov in seveda, da bi se pri minimalnem zalogaju naredila razgledna brežina za gledalce. Kar niso verjeli, da kdo temu na- sprotuje, kot se žal dogaja v naši krajevni politiki. Se ve, da tukaj ne gre za denar! Druženje po tekmi se je zavleklo v prijetnem vzdušju športnih pri- jateljev ob postrežbi, ki so jo v lastni režiji in stroških organizirali nogometni veterani Kozjega, ali bolje, širšega Kozjanskega. Darilno vrečko smo za vsakega gosta opremili s prospekti, ki jih je pripravila občinska uprava občine Kozje, pridali pa smo steklenico vrhunskega vina prestižne vinogradniške družine Rajka Pečnika. Sreča- nje z Mariborčani je sodilo v obeležje 35. obletnice KNK Odred, Dobra obramba saj je v tistem času bila tudi v Kozjem na starem igrišču odigrana prva tekma s takratnim Mariborom, ki je bil zvezni ligaš bivše YU lige. (Jože Božiček, foto: Franc Grobelšek)

VABILO NA VETERANSKI TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA POKAL KOZJANSKEGA PARKA

ŠD Podsreda v sodelovanju s Kozjanskim parkom organizira Veteranski Turnir v malem nogometu za Pokal kozjanskega parka, ki bo v Podsredi, v soboto 10.10.2009 ob 16. uri.

Nagrade: 1. mesto pokal + Prehodni pokal Posvet domačinov 2. mesto pokal 3. mesto pokal

PRIJAVNINE NI !!! Vsaka prijavljena ekipa prejme bone za malico! Igra se po pravilih NZS 4+1 Starostna meja igralcev je 33. let, igrajo lahko tudi vsi, ki so rojeni leta 1976

Prijavite se lahko na dan turnirja do 16. ure. Zaradi lažje organizacije prosimo vse ekipe za predprijave. Sistem tekmovanja določi organizator, glede na število pri- javlenih ekip. Informacije in predprijave na tel 041 834 761 - Jernej, 035 806 242 - Franci Prijateljski stisk rok pred začetkom tekme. Turnir bo potekal v sklopu prireditve: Praznik kozjanskega jabolka 2009. Nastopajoči si bodo lahko ogledali bogato sejemsko ponudbo v trgu Podsreda. Med 19. in 24. uro bo v sklopu prireditve potekal zabavni program z ansamblom VESELE ŠTAJERKE, kar zagotavlja prijetno vzdušje in druže- nje tudi po končanem turnirju. MED OZ. PO TURNIRJU BO ZAGOTOVLJEN OGLED POMEMB- NE KVALIFIKACIJSKE TEKME MED SLOVENIJO IN SLOVAŠKO NA VELIKEM PLATNU

14 | OKo | 8. oktober 2009 KRAJEVNI MOZAIK Zlato Olimje Razglasitev rezultatov prestižnega tekmovanje Entente Florale 2009, ki je potekala v an- gleškem Cardiffu, je vas Olimje izstrelila med zlate evropske vasi. Hkrati pa je ta čudoviti slovenski biser postal prva slovenska vas, ki se je okitila z zlatom.

Že ko je mednarodna komisija društva za urejenost krajev Entente Florale zaključila ocenjevalni obisk v Olimju, so bili občutki dobri. Vsi, ki so bili aktivno vključeni v projekt, katerega cilj je bil Olimje predstaviti v vsej svoji lepoti, so bili lahko po koncu ocenjevalnega dne zadovoljni z opra- vljenim delom. Komisija s predsednico Moniko Hetsch na čelu namreč ni skoparila s pohvalami in njihovo navduše- V Cardiffu je bilo vse v znamenju tekmovanja. nje je bilo iskreno in pristno. Vendar so ocene, ki so jih pri- sodili Olimju, ostale skrivnost vse do petka, 25. septembra. Tega dne so se v mestu Cardiff, ki je pred dvema letoma v tekmovanju Entente Florale prejel zlato priznanje, zbrali predstavniki enajstih evropskih držav. Med njimi je bila tudi delegacija iz Podčetrtka, slovenske barve pa so v kategoriji mest zastopali Kamničani. V čudoviti dvorani v tamkajšnjem mestnem parlamentu so s podelitvijo pričeli nekaj minut po deveti uri zvečer po tamkajšnjem času. In ker je podelitev potekala po abecednem vrstnem redu, so bili rezultati Slovencev na vrsti kot predzadnji. Potem ko so Kamničani prejeli srebrno priznanje, je delegacija iz Podčetrtka ponosno prisluhnila besedam Monike Hetsch. Le-ta je vsem zbranim nanizala besede o lepotah Olimja in čisto na koncu povedala še, da si je po oceni medna- rodne komisije Olimje prislužilo zlato medaljo. Župan Peter Misja, predsednik KS Olimje Franc Jakopina, direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, pater Ernest in direktorica Tu- rizma Podčetrtek Fanika Šket so stopili na oder, sprejeli Za spomin še slika v tamkajšnjem mestnem parlamentu. medaljo, poželi velik aplavz in bili seveda neizmerno veseli ter ponosni. Enake občutke so z njimi delili tudi ostali predstavniki iz Podčetrtka. Pričele so deževati čestitke, zdravica z Amonovim šampanjcem iz Olimja ter številna sporočila, ki so jih prek telefonov poslali v domači kraj. Naslednjega dne se je novica o zlati uvrstitvi razširila kot blisk in ponosni Olimci so že komaj čakali, da se njihovi predstavniki vrnejo domov in jim pokažejo zlato medaljo. Vendar so jih pred tem čakale še obveznosti. V soboto dopoldne so se v družbi najlepših evropskih mest in vasi predstavili na skupni promociji ter ponovno prepričali, da je zlata medalja zares odšla v prave roke. V nedeljo zjutraj jih je čakala pot domov in še preden so ponovno uspeli zagledati Olimje, so jih Olimci in prijatelji Olimja pričakali na brniškem letališču. Nepopisno veselje je vzbudilo kar nekaj zanimanja mimoidočih, ki so kmalu dobili odgovor, da se veselijo prebivalci zlate evropske vsi. Veselje se je še dolgo v noč nadaljevalo v Olimju, kjer so se družbi, ki se je z letališča pripeljala z avtobusom, na vsakem kora- ku Olimja pridruževali domačini in slavje zaključili na Jele- novem grebenu. Prav tam, kot je to storila mednarodna komisija 11. julija, ki je zagotovo že takrat vedela, da je dan preživela v raju, ki se mu reče Olimje, v raju, kjer ži- vijo dobri, prijazni in delovni ljudje, ki jim je še kako mar, da je njihov kraj lep in urejen. Združene moči, enotnost in ljubezen do svojega kraja so jih izstrelile v zlati vrh Evrope. Zagotovo bo odslej že tako zelo obiskano Olimje še zani- mivejše za vse turiste, domačini pa se že sedaj zavedajo, da je prejem prestižnega zlatega priznanja prvi korak, to žlahtnost je sedaj treba ohraniti in nadgrajevati. Prebival- cem Olimja bo to zagotovo uspelo. (Zdenka Ivačič) Župan Peter Misja z županom mesta Cardiff

8. oktober 2009 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK

Tik preden je Monika Hetsch izrekla, da je komisija Olimju podelila zlato Nasmehi povedo vse medaljo.

Skupno veselje na brniškem letališču.

domačine, ki tako lepo skrbijo za urejenost kraja. Dogajanje v cerkvi so z nastopom popestrili še osnovnošolci, iz ust voditelja Darka Zlat razlog za Pepevnika pa je bilo slišati marsikatero lepo besedo na račun zlatega kraja, ki je segla prav do srca. Praznovanje se je nadaljevalo na samostanskem dvorišču, kjer so vsi tisti, ki so komisiji v juliju od- praznovanje prli svoja vrata in Olimje predstavili v najlepši luči, prejeli uokvirjena priznanja evropskega združenja Entente Florale, ki so popisana z Za zlato Olimje danes ve ne le celotna Slo- zlatimi črkami. Priznanja z isto vsebino, le nekoliko manjša pa so venija, ampak tudi širna Evropa. Na svojo prejeli prav vsi prebivalci Olimja, ki bodo tako imeli trajen spomin na dan, ki se je Olimje pozlatilo. Po vseh lepih besedah in pode- vasico so seveda najbolj ponosni tamkajšnji ljenih priznanjih pa je bil čas za druženje. Ob golažu in dobrotah, prebivalci, ki so se letos odločili, da bodo ki so jih pripravile tamkajšnje gospodinje, so se domačini in njihovi prijatelji družili vse do popoldneva in seveda potem poskrbeli, da praznik krajevne skupnosti Olimje obeležili je bilo spet vse na svojem mestu. Olimska vasica pa sije in prav za- na dan, ko je svojo novo mašo v Olimju imel radi žlahtnosti priznanja je v teh dneh tam še več obiskovalcev kot običajno. (Zdenka Ivačič) blaženi Anton Martin Slomšek.

Praznovanje, ki naj bi bilo konec septembra, so Olimci prestavili na 4. oktober. Vzrok je bil seveda odhod delegacije po priznanje v angleški Cardiff. Čeprav so si vsi skupaj želeli, da bi bilo le-to čim bolj žlahtno, seveda niso vedeli, da se bodo veselili prav zlatega priznanja. In zaradi tega je bilo nedeljsko praznovanje v Olimju še toliko slovesnejše. Po sveti maši in po odpeti pesmi domačih fantov so si vsi skupaj ogledali kratek filmček z naslovom Po zlato v Car- diff. Sledile so besede predsednika KS Olimje Franca Jakopina, ki ni skrival veselja in ponosa ter je svojim Olimcem v besedah strnil tudi nekaj vtisov s potovanja. Seveda ni skoparil z zahvalami vsem tistim, ki so pridnim prebivalcem Olimja, ki za lepote svojega kraja skrbijo iz dneva v dan, pomagali, da je njihov kraj zasijal v vsej svoji lepoti. Da so lahko ponosni na kraj, kjer so doma, jim je na srce po- ložil tudi župan Peter Misja in jih vzpodbudil, da v tem duhu ureje- nosti živijo tudi naprej. Čestitke je vsem Olimcem v imenu Turistične zveze Slovenije izrekel še njen predsednik Dominik S. Černjak, ki je predsedniku podaril posebno priznanjem TZS Slovenije in pohvalil Najmlajši, ki so s kulturnim programom polepšali praznovanje.

16 | OKo | 8. oktober 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Predsednik KS Olimje Franc Jakopina, župan Peter Misja in Predsednik TZS Fantje iz Olimja so pokazali, da poleg tega, da skrbijo za urejen kraj, tudi Dominik S. Černjak lepo pojejo.

Veliko priznanj za pridne Olimce

Prejemniki velikih zlatih priznanj, ki so komisiji odprli svoja vrata in Olimje predstavili v najlepši luči.

Na ZLATO bo za vedno spominjala plaketa evropskega združenja Entente Druženje na samostanskem dvorišču Florale.

pred tednom dni vrnila iz Cardiffa z zlato plaketo. Največja Besede ob prazniku zahvala gre gospodu županu in njegovim sodelavkam ter občinskemu svetu, predsedniku KS Olimje in Turizmu Pod- V nedeljo sem ob krajevnem prazniku želela krajanom Oli- četrtek za izvedbo in organizacijo tega projekta. Posebna mja in vsem navzočim sporočiti nekaj besed, vendar je moj zahvala patrom za požrtvovalno delo, za ureditev cerkve, glas zaradi zdravstvenih težav zatajil, zato te besede zapi- samostana, okolice in botaničnega vrta, kar je evropsko sujem: komisijo še posebno navdušilo. Hvala vsem, ki ste po svojih »Lep pozdrav vsem navzočim. Danes je praznik vasice, ki se močeh pripomogli, da je postalo Olimje to, kar je.« je pravkar pozlatila. Iskrene čestitke delegaciji, katera se je Anica Fajs, Olimje

8. oktober 2009 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK

bolj ponosni, pa je mobilna predelovalnica sadja. Mobilno Deset let Praznika predelovalnico sadja smo uspeli pridobiti prek EU projekta »Od vijeglavke do soka«. Predelovalnica sadja omogoča pranje sadja, stiskanje, pasteriziranje in seveda polnjenje v kozjanskega jabolka steklenice, torej vse na enem mestu. V letošnji predstavitveni zloženki Praznik kozjanskega jabol- Kozjanski park se je leta 1999 vključil v nacionalni projekt ka točke »predstavitev in prodaja pridelkov in izdelkov« ne »Oživitev travniških sadovnjakov in sadnih vrtov Slovenije«. bo, saj jo bomo s ponosom nadomestili z naštevanjem šte- V kolektivu Kozjanskega parka smo se nad projektom hitro vilnih ekoloških in drugih kmetij, tradicionalnih obrtnikov, šol, navdušili, saj so travniški sadovnjaki simbol ohranjene koz- partnerskih institucij in vseh drugih, ki se bodo predstavili na janske kulturne krajine, ki postaja vedno večja vrednota v NAŠEM Prazniku kozjanskega jabolka. (Valerija Slemenšek) naravovarstvenem, krajinskem in družbenem pogledu. Že v naslednjem letu smo sprejeli odločitev, da celoletno delo zaključimo s prireditvijo Praznik kozjanskega jabolka. S prireditvijo smo želeli predvsem dati priložnost vsem prebivalcem zavarovanega območja, da se predstavijo s svojim znanjem in izdelki, hkrati pa smo želeli predstaviti svoje delo in prizadevanja za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje kmetijske kulturne krajine. Odločili smo se, da bo prireditev trajala tri dni, vedno drugi vikend v oktobru. Petek bo namenjen strokovnim posvetom z naravovarstveno temo in odprtju razstave Stare sorte jabolk, sobota in nedelja pa bosta namenjeni sejemskemu dogajanju s kulturnim programom. Že na začetku priprav na prvo prireditev smo naleteli na ve- likanske težave, saj nismo uspeli prepričati ljudi, naj se predstavijo in prodajajo svoje izdelke na stojnicah. Marsikje smo naleteli na posmeh in zaprta vrata. Ko danes gledam pred- stavitveno zloženko Praznika kozjanskega jabolka iz leta 2000, vidim, da večine ponudnikov (številka je blizu sto), ki se bodo letos predstavljali na stojnicah, ni naštetih. Takrat jih je bilo namreč tako malo, le okoli petnajst, da smo jih na- pisali pod skupno točko – predstavitve in prodaja pridelkov in izdelkov. Ponudniki so bili pod skupno točko navedeni vse do leta 2005, ko se je Podsreda že lahko pohvalila z več kot Tudi kovač ne manjka na »jabki«. šestdesetimi razstavljavci. Zdaj razumem, kako pomembnih je bilo tistih nekaj svetlih točk, ki so nam dajale pogum, da smo vztrajali z našo »jabko«. Leta 2005 smo se zaradi promocijskih in prodajnih uspehov odločili, da bo prireditev trajala cel teden. V prvih dneh tako predstavljamo naravne in kulturne vrednote zavarovanega območja, petek je tradicionalno namenjen strokovnim predavanjem in posvetom ter odprtju razstav, sobota in nedelja pa sejemskemu dogajanju z bogatim kulturnim programom. V kulturnem programu se zvrsti več kot 200 nastopajočih, od ljudskih pevcev in godcev, tamburašev, folklornih skupin do citrarjev in harmonikarjev. Tradicional- no sodeluje tudi skupina Fitschebeen iz Nemčije, ki ne bo manjkala tudi na letošnji jubilejni prireditvi. Zadnja leta postaja trg Podsreda premajhen za vse po- nudnike in razstavljavce, kljub veliki selekciji, ki bi se želeli predstaviti na Prazniku kozjanskega jabolka. Prednost imajo seveda domačini in šele nato ponudniki iz preostale Slove- nije in tujine. Vsako leto obiskovalci skušajo narediti najdaljši olup. Veseli smo, da tudi pri organizaciji prireditve nismo več sami, temveč z nami med drugim sodelujejo Kulturno dru- štvo Podsreda, Športno društvo Podsreda, Gasilsko društvo Podsreda, Društvo kozjanske jabke, Fotografska zveza Slo- venije, Gobarsko društvo Kozjansko-Kozje, Planinsko društvo Podčetrtek in Zavod za gozdove Slovenije. Vsako leto nas je več, kar zagotavlja, da prireditev ne bo zamrla in, še po- membneje, da bomo ohranili visokodebelne travniške sadovnjake. Vsako leto prireditev dopolnjujemo in nadgrajujemo. Nič drugače ne bo na letošnjem Prazniku kozjanskega jabolka. Letos bomo prvič podelili laskavi naziv carjevič leta 2009, ki si ga bo prislužil lastnik visokodebelnega travniškega sadov- njaka, ki je letos najbolj poskrbel za svoj sadovnjak. Novost na letošnji prireditvi bo tudi tekmovanje v peki jabolčnega zavitka. Zmagovalka oz. zmagovalec si bo pridobil naziv »Štrudlmojsterca«. Največja novost letošnjega leta, na katero smo seveda naj- Ponudba je z leta v leto pestrejša.

18 | OKo | 8. oktober 2009 KOZJANSKI PARK

Nastale fotografije so bile minulo sobo- Kulturna dediščina ujeta v to predstavljene na gradu Podsreda. Sama razstava »Fotogenična dedišči- na Bizeljskega« je postregla z izborom fotografski objektiv najboljših posnetkov vseh udeležen- cev, na projekciji ob otvoritvi pa je bilo Dneve evropske kulturne dediščine so v Kozjanskem parku moč videti vse fotografije udeležen- obeležili z delavnico osnovnošolcev in dijakov, ki so v foto- cev. Odprtje razstave so popestrili Ljudski grafski objektiv ujeli kulturno dediščino Bizeljskega. pevci Bizeljsko in učenci OŠ Bizeljsko. Razstava bo na podstrešju gradu Pod- Letošnje leto je bilo s strani Sveta Evro- je pozorno fotografsko oko učencev in sreda na ogled do 31. oktobra letos. pe razglašeno za leto inovativnosti in dijakov v njej prepoznalo mnoge dra- (Z. I.) ustvarjalnosti. In tej temi so bili posve- gocenosti: umetelne detajle kmečke čeni tudi Dnevi evropske kulturne de- arhitekture, vinskih hramov, repnic, pa diščine. Tudi v Kozjanskem parku se že Bizeljski grad, cerkve, znamenja, obrti, nekaj let pridružujejo akciji številnih kul- opravila, ki izginjajo … turnih ustanov pod skupnim imenom Dnevi evropske kulturne dediščine, ki jih organizira Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Letos so se odločili, da v sodelovanju z OŠ Bizeljsko organizirajo delavnico fotografiranja kulturne dediščine Bi- zeljskega. Delavnica se je odvijala 22. septembra, na njej pa je sodelovalo 10 učencev osnovnih šol Bizeljsko, Ma- ksa Pleteršnika Pišece, Kozje in Bistrica ob Sotli ter 7 dijakov Gimnazije Brežice, Srednje ekonomske in trgovske šole Brežice ter Ekonomske šole Novo mesto. Čeprav kulturna dediščina Bizeljskega morda ni tako slavna kot bizeljsko vino, Eden izmed ujetih trenutkov Zale Grobelšek iz Andraž Žučko iz OŠ Bistrica ob Sotli je med dru- OŠ Kozje gimi posnel tudi tole fotografijo.OŠ Kozje Številna dogajanja ob Prazniku kozjanskega jabolka Praznik kozjanskega jabolka se bliža vrhuncu, v minulih dneh pa se je v okviru praznovanja zgodilo že kar nekaj zanimivih dogodkov.

V torek so predstavili projekt Transromanica, projekt gradu Friesach-Breže in gradu Podsreda v sodelovanju z Medna- rodnim inštitutom za turizem. V okviru predstavitve je potekal voden ogled gradu Podsreda. Nato so se vsi skupaj zbrali na trgu Podsreda, kjer so odprli razstavo »Vindolandi- Predstavitev projekta na gradu Podsreda ja«, predstavitev replik Drenskega in Pilštanjskega gradu, ki jo je pripravil Zavod »EkoAlt Vindol«. Dan so zaključili s spre- hodom od Lesičnega do lokacije Drenskega gradu in do Vindola, kjer so si ogledali replike gradu Podsreda na vrtu Zavoda »EkoAlt Vindol«. Sreda je bila namenjena otvoritvi razstave »Kje so tiste mejice, k' so včasih bile«, ki jo je na gradu Podsreda pripravil Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje. Mejice so pasovi dreves in grmov, ki razmejujejo zemljišča. Navadno oblikujejo kmetijsko krajino in imajo izjemen pomen za naravo. V mejicah namreč živi veliko število rastlin in živali, med njimi tudi redke in ogrožene. Kadar so mejice ob travnikih, predstavljajo tudi zatočišče za travniške živali ob košnji. Mejice kmetom dajejo les, senco in plodove ter preprečujejo vodno erozijo in blažijo vplive vetra. Danes pa v Kozjanskem parku za vse obiskovalce odpirajo vrata gradu Podsreda, Kolarjeve domačije, Javerškove do- mačije in Levstikovega mlina. (Z. I.) Replike Drenskega in Pilštanjskega gradu

8. oktober 2009 | OKo | 19 NASVETI

nakupa najbolj cvetoča, zime ne preživi. Cveti le dva meseca. Da bo lepa, se ne sme izsušiti, moti pa jo tudi zastaja- joča voda, zato jo iz glinenega lončka presadite v zemljo. Jesenska resa potrebuje kislo zemljo, ob sajenju njeno zbi- to koreninsko grudo nekoliko zrahljajte. Spomladi jo morate ICEK obvezno porezati, saj le z rezjo ohranimo lepe vitalne rastli- KOT ne. Veliko manj je občutljiva zimsko spomladanska resa, saj ni tako zahtevna glede kislosti prsti, pa tudi izgled rastline se ne spremeni, če ne opravimo rezi. Vzemimo si Jeseni je tudi čas, ko na grobove lahko zasadimo nizke ali plazeče iglavce, temno zelene kupčke mahu, zimzelene čas za rastline, predvsem pa trajnice, ki bodo lepe večji del leta. Skozi vse leto na grobovih lepo uspevajo hebe, timijan, se- dumi in netreski. ureditev Srebrnolistne rastline so skoraj nepogrešljive pri zasaditvah Rubriko grobov. Zato zasadite calocephalus, morda posežete po pripravlja: Helena Štravs sivki ali curryju (smilj). Jesenske zasaditve si skoraj težko za- grobov mišljamo brez okrasnih trav, tako pisanolistnih kakor tudi to- Spreminjajoče se barve listja, hladnejši in deževni dne- plih jesenskih barv. Zelo lepi so različni šaši. K zasaditvam vi napovedujejo umiritev narave, ki se pripravlja na zimski se odlično poda tudi rdečelistna heuhera, ki obdrži rdečo počitek. To je tudi čas, ko se na naših pokopališčih z gro- barvo listja skozi vse leto in je trajnica. Če pa si v zasaditvi bov umaknejo kričeče poletne želite nekoliko več živahnosti, boste zagotovo posegli po zasaditve, ki jih zamenjamo z je- sadikah okrasnega zelja, okrasne paprike ali drobno cveto- senskimi, bolj umirjenimi. Pa naj če ciklame. Vse omenjene rastline lahko zasadite na grob ne bo to le na hitro opravljeno ali pa v sklede. Ob jesenski zasaditvi pa nikar ne pozabite delo, ki ga pač moramo opravi- na pomlad, zato zasadite čebulice, ki bodo skladno dopol- ti. Vzemimo si čas in o izbiri rastlin njevale že zasajene rastline. premislimo še pravi čas. Zasaditev lahko domiselno popestrite z dodatkom peska, Poleg mačeh in marjetic izberi- kamenčkov, lubja in črne zemlje. mo za zasaditev groba še kakšne Vsak grob skriva svojo zgodbo, ki je v sebi zaključena in do- druge rastline, ki kljubujejo hladni vršena. Zavedati pa se moramo, da spomin nanje neguje- jeseni in ostri zimi, popestrijo za- mo na različne načine; eden od skoraj zavezujočih je ure- saditev in tako lažje, z upanjem v janje grobov, drugi, da spomin na naše drage preminule srcu dočakamo toplo pomlad. pravzaprav prebiva v srcu. Enoletna resa erica, ki je v času

temperatura proti koncu vrenja ... Ostanek nepovretega sladkorja predstavlja hrano za mikroorganizme (oksidativ- ne kvasovke, mlečno- in ocetnokislinske bakterije), ki lahko s svojim delovanjem bistveno spremenijo vonj in okus pa tudi barvo vina, zlasti v prisotnosti kisika. Z mikrobiološkega stališča se vsekakor priporoča povretje do suhega oziroma ponovno vzpostavljanje fermentacije pri večjih preostankih sladkorja. Ne glede na preostanek sladkorja se po končani ali zausta- Nega vljeni fermentaciji na dno vrelne posode usedejo droži, tj. usedlina, ki jo sestavljajo odmrle kvasovke, preostanki škro- piv, enoloških sredstev, beljakovine in vinski kamen. Ob pr- mladega vem pretoku vino obvezno žveplamo, da ne oksidira (porja- vi). Velja pravilo, da je prvi pretok brezzračen. Zračni pretok Piše: Igor Horvat opravimo samo v primeru slabega čiščenja, žveplovodika univ. dipl. ing. agr. vina (bekserja), vlečljivosti ali sluzavosti mladega vina. Obvezno Trgatev je za nami. Letnik 2009 nas je presenetil z rekordno je dolivanje posode z istim vinom oziroma vnašanje inertne- visokimi sladkorji. Sorti chardonnay in sauvignon sta dose- ga plina ali CO2 v prazen prostor nad vinom. Posoda mora gali 90–110 Oe°, laški rizling ponekod do 90 Oe°, bele zvrsti biti vedno polna, saj je le tako vino zaščiteno pred oksida- do 95 Oe°. Še žametna črnina kot sorta, ki običajno vsebuje cijo in razvojem aerobnih mikroorganizmov na površini, ki najmanj sladkorja, je na boljših legah dosegla prag za pri- povzročajo kan in ocetni cik. Ob pretoku ne smemo poza- delavo vrhunskega vina (83 Oe°). Lahko rečemo vrhunski biti na ustrezno žveplanje. Nepravilno žveplanje običajno letnik! vodi k razvoju določenih napak in bolezni ali zavira želen Sedaj pa previdno naprej. Vrhunski letnik zahteva tudi vr- razvoj vina. Vsebnost prostega žvepla med zorenjem ka- hunsko kletarjenje. kovostnega belega vina naj bo 25–35 mg/l, rdečega vsaj Za hiter začetek, enakomeren potek ter dokončanje alko- 20–25 mg/l. Količino prostega žvepla vzdržujemo čim bolj holnega vrenja je priporočljivo dodati selekcionirane kva- konstantno. Ko pade vrednost pod 15 mg/l, je potrebno sovke in hrano za kvasovke. Kljub temu da so določeni mo- dožveplanje. šti zaradi toplega vremena spontano začeli fermentacijo, S prvim pretokom in žveplanjem čakamo pri vinih, pri kate- je dodatek žlahtnih selekcioniranih kvasovk obvezen. rih želimo, da poteče biološki razkis (malolaktična fermen- Prvi problem, s katerim se bomo letos (verjetno) srečali, je tacija), kjer mlečnokislinske bakterije pretvarjajo jabolčno nedokončana fermentacija, katere vzrok so pomanjkanje kislino v mlečno kislino in CO2. Pri kislinsko bogatem vinu je hranilnih snovi (predvsem dušikovih spojin, vitaminov in ma- biološki razkis zaželen. Žveplanje ustavlja aktivnost mlečno- ščobnih kislin), premalo razmnožene kvasovke, prenizka kislinskih bakterij.

20 | OKo | 8. oktober 2009 DUHOVNO OKO

tem svojega misijonskega nikomur ne bi bilo potreb- Misijonarji smo tudi mi poslanstva nismo v polnosti no biti lačen. A kljub temu izpolnili. ljudje vsak dan umirajo od V mesecu oktobru praznujemo misijonsko Prvi misijonar v svetu je da- lakote. Ljubezen narekuje, nes papež. Pred kratkim je da se dobrine pravično deli- nedeljo. Ob tem prazniku se najprej spomni- napisal okrožnico z naslo- jo, da delavec dobi pravič- mo slovenskih misijonarjev v Afriki, Aziji, Ame- vom: KARITAS IN VERITATE – no plačo. Brez pravičnosti riki, ki so svoje življenje posvetili poslanstvu LJUBEZEN V RESNICI. Nago- nismo izpolnili osnovnega voril je vse ljudi dobre volje kriterija ljubezni. Naslednja oznanjanja Kristusovega evangelija. v naših trenutnih potrebah. stopnja ljubezni je odpušča- Ljubezen in resnica sta po- nje in usmiljenje. Tisto več. Vsi ljudje smo Božji otroci, se o Bogu in z njim ne pogo- vezani. Gospodarska kriza Tukaj prepoznavamo odnos zato imamo pravico, da varjamo tudi doma, v šoli, je rezultat sebičnosti. Na Boga do nas. Vabljeni smo, spoznamo Očeta, ki je v ne- na delovnem mestu, po- svetu je dovolj dobrin, da da tudi mi drug drugemu iz- besih. O ljubezni, ki jo ima kazujemo ljubezen. Najprej v nebeški Oče do vsakega pravičnosti, da nekdo dobi človeka, je govoril že Je- tisto, kar si zasluži, potem v zus sam, misijonarji njegovo odpuščanju in usmiljenju. delo nadaljujejo. Zavetnica misijonov je sv. Terezija Deteta Jezusa (god 1. oktobra), čeprav nikoli ni bila v misijonih. Zapisala je: »Z vsakim dobrim delom in trpljenjem, ki ga darujem Bogu, zasadim misijonski kri- žec tam, kjer Boga ne po- znajo.« Ta priljubljena svetnica nam odpira oči, da smo lahko misijonarji tudi mi. Po- leg dobrodelnosti in liturgije je oznanjevanje eden treh stebrov krščanstva. Oznanja- mo z besedo in z zgledom. Z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti, srečevanjem z Bogom v vsakdanji molitvi in pri maši, s pogovorom … Če Piše: Damjan Kejžar, Sv. Pe- ter pod Sv. Gorami

magistriral s področja psihologije, leta 2001 pa promoviral Srebrna maša doktorat iz psihologije in etike. Potem se je leto dni kasneje vrnil v Slovenjo in bil 6 let kaplan pri Svetem Lenartu v Slovenskih goricah, potem pa postal župnik v župniji Sveti Ludvika Počivavška Jernej pri Ločah, kjer je pred njim dve leti služboval Alojz Krašovec. Z letošnjim avgustom je postal še soupravitelj žu- Pred petindvajsetimi leti, natančneje 29. junija leta 1984, je pnije Prihova. bil v duhovnika posvečen dr. Ludvik Počivavšek, 1. julija pa Svojo prvo srebrno mašo je imel v župniji, kjer službuje, 27. je bila v rodnem Podčetrtku njegova nova maša. septembra pa jo je ponovil tudi v domači cerkvi v Podče- Prvo službo je kot kaplan nastopil v župniji Sveti Danijel v trtku. Povedal je, da je bil zelo presenečen nad ubranim Celju, kjer je ostal šest let. Pot ga je potem vodila med slo- petjem cerkvenega pevskega zbora in nad župnijskim pa- venske izseljence. V tujini je služboval kot duhovnik in isto- storalnim svetom, ki je tako lepo poskrbel za pogostitev. časno nadaljeval s študijem psihologije in etike. Leta 1986 je Zdenka Ivačič

Srebrno mašo je Ludvik Počivavšek ponovil tudi v domači župnijski cerkvi v Podčetrtku.

8. oktober 2009 | OKo | 21 OTROŠKO OKO Stekleničke upanja Učenci OŠ Bistrica ob Sotli so skupaj z mentorico Rdečega križa na šoli Vanjo Kolar, tamkajšnjo krajevno organizacijo Rdečega križa in MC BoS ob tednu otroka izvedli delavnico. V njej so izdelovali stekleničke upanja v smislu medge- neracijskega sodelovanja, saj so stekleničke delali z name- nom, da jih bodo na jutrišnjem srečanju podarili starejšim občanom. Stekleničke upanja pa so po besedah Kolarjeve pravzaprav mednarodni projekt. Izdelujejo se z dobrim na- menom in vedno poklanjajo. Stekleničke, ki so jih učenci dobili z onkološkega oddelka Kliničnega centra Ljubljana, so oblekli s FIMO maso, pri delu pa sta jim poleg mentori- ce pomagali še Jasmina Glibe in predsednica KORK Emilija Šterlek. Stekleničke bodo jutri podarili starejšim občanom, zanje pa so tako kot vsako leto pripravili še kulturni program. (Z. I.) Pri delu so učenci pokazali veliko mero ustvarjalnosti.

Stekleničke upanja bodo jutri podarili starejšim občanom. FIMO maso je bilo treba najprej zvaljati. Druženje s starši V tednu otroka se je v vrtcu Pikapolonica v Bistrici ob Sotli dogajalo marsikaj zanimivega. Ogledali so si igrico Razbita buča, se odpravili v Šmarje pri Jelšah na ogled intervencij- skih vozil in izvedli dan za zdravje. Med vsemi dejavnostmi pa je bilo zagotovo najzanimivejše popoldansko druženje s starši. Skupaj z njimi so na šolskem igrišču izvajali različne vaje in bili nagrajeni z medaljami. Obiskala jih je še tetka Jesen, ob igri in plesu pa so se sladkali na jesenski tržnici, ki se je šibila pod zdravimi jesenskimi dobrotami. (Z. I.)

Slastne jesenske dobrote so kmalu pošle.

Otroci so bili veseli, ker so popoldne v vrtcu preživeli s starši. Tudi plesali in peli so.

22 | OKo | 8. oktober 2009 OTROŠKO OKO, OGLAS Postavili so škratovo deželo Otroke iz vrtca Kozje so ob tednu otroka presenetili na prav poseben način. Na pomoč so povabili starše in v ponedeljek popoldne na igrišču pred vrtcem postavili škratovo de- želo, ki jo sestavljajo hiške iz naravnega materiala. Starši so se pri delu zelo izkazali, otroci pa neizmerno uživali, ko so spremljali delo in se kasneje po škratovi deželi tudi sprehodili. Skupno popoldne je bilo zares pravo doživetje za prav vse, otroke, njihove starše in zaposlene v vrtcu Kozje. Hiške bodo igrišče vrtca krasile, dokler bo to dopuščalo vreme, v njih pa se bodo odvijale ustvarjalne delavnice o škratih. (OKo, fotografije: Vanja Kolar) Otroci so pogledali, kakšna je notranjost hišk.

Starši pri delu Po končanem delu so si vsi zaželeli čim več skupnih popoldnevov. V železničarskem muzeju Prvi dan v tednu otroka so na OŠ Lesično obeležili s tehni- škim dnevom za učence prvega in drugega razreda. Tako so se minuli petek z avtobusom odpravili do Šentjurja. Tam jim je na železniški postaji Mihael Bučar razkazal železničar- ski muzej. Učenci so z zanimanjem poslušali, ko je pripo- vedoval, kako je nekoč potekalo delo na postaji. Najbolj zanimiva jim je bila voščena lutka postajnega načelnika, ki je oblečen v pravo uniformo iz takratnih časov. Po ogledu so se z vlakom odpeljali še v Celje. Sprehodili so se čez mesto in praktično preizkusili, kako se obnašajo kot pešci v Voščena lutka postajnega načelnika je bila učencem zelo zanimiva. prometu, kako se uporabljata semafor in prehod za pešce ... Z vlakom smo se potem vrnili do Šentjurja, od tam pa z avtobusom domov. (Urška Drobne)

PODALJŠAVA NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI GELIRANJE NARAVNIH NOHTOV Z ASTRA NAILS GELI UREDITEV NARAVNIH NOHTOV NAIL ART POSLIKAVA PRODAJA IZDELKOV ZA NEGO NOHTOV PRODAJA ROČNO IZDELANEGA NAKITA PRODAJA DARILNIH BONOV

Dan je bil za vse zares čudovit.

8. oktober 2009 | OKo | 23 KRAJEVNI MOZAIK Regijsko tekmovanje v krosu na OŠ Lesično V četrtek, 1. oktobra, je potekalo regijsko tekmovanje v krosu v organizaciji Medobčinske športne zveze Šmarje pri Jelšah in Osnovne šole Lesično. OŠ Lesično je gostila tek- movalce iz sosednjih osnovnih šol, in sicer iz Kozjega, Bistrice ob Sotli, Podčetrtka, Šmarja pri Jelšah, Rogatca in Rogaške Slatine. V lepem četrtkovem popoldnevu se je zbralo kar Vztrajno in pogumno proti cilju 140 najboljših tekačev. Po začetnem pozdravu organizator- jev so najmlajši šestošolci otvorili kros. Sledili so jim vsi ostali razredi. Učenci so napeli vse sile in dosegli lepe rezultate. K uspešnemu nastopu je gotovo pripomoglo čudovito vreme, dobra organizacija in navdušeni navijači. Najboljši trije posamezniki bodo medobčinsko reprezentanco zastopali na krosu, ki bo letos potekal v Železnikih. (Novinarski krožek OŠ Lesično)

Najuspešnejši tekmovalci jesenskega krosa so:

9. razred, dečki: Simon Jagodič, OŠ Šmarje pri Jelšah; Žiga Cesar, OŠ Bistrica ob Sotli; Žiga Šraml, OŠ Šmarje pri Jelšah.

9. razred, deklice: Lea Leskovar, OŠ Šmarje pri Jelšah; Kri- stina Dečmar, OŠ Šmarje pri Jelšah; Jana Osojnik, OŠ Pod- Najboljši trije šestošolci: Žan Vantur, Ambrož Amon in Luka Užmah četrtek.

8. razred, dečki: Blaž Stoklas, OŠ Šmarje pri Jelšah; Elvis Še- petavc, OŠ Podčetrtek ; Marko Mahajnc, OŠ Šmarje pri Je- lšah.

8. razred, deklice: Claudia Seidl, OŠ Šmarje pri Jelšah; Mate- ja Mazej, OŠ Kozje; Azra Mušič, OŠ Rogatec.

7. razred, dečki: David Kitak, OŠ Rogatec; Žiga Švigelj, OŠ Podčetrtek; Žan Škrablin, OŠ Rogatec.

7. razred, deklice: Mojca Centrih, OŠ Lesično; Jerneja Bah, OŠ Podčetrtek; Špela Leskovar, OŠ Šmarje pri Jelšah. 6. razred, dečki: Ambrož Amon, OŠ Lesično; Luka Užmah, OŠ Lesično; Žan Vantur, OŠ Rogatec.

6. razred, deklice: Katarina Rumpf, OŠ Šmarje; Andreja Ko- vačič, OŠ Šmarje pri Jelšah; Natalija Sivka, OŠ Podčetrtek. Sedmošolki z medaljama Trgovec Davorin se je upokojil Davorin Turk iz Imenega se je potem, ko se je odločil, da preneha voziti tovornjak, zaposlil v trgovini svojega brata Petra. Leta in leta, iz dneva v dan je skušal ustreči kupcem, imel zanje vedno pripravljeno prijazno besedo, pa tudi »pohecati« se je znal. Med drugim je bil tudi tisti prodajalec, ki je zvesto prodajal naš časopis OKo. V trgovini je kot trgovec preživel dvajset let in pet mesecev, 29. septembra pa je odšel v zaslu- žen pokoj. Njegov zadnji dan si bodo zvesti kupci za- pomnili tudi po tem, da je delil čokolade. Zaupal nam je, da bo sedaj imel več časa za prijatelje, v trgovino pa bo odšel le še kot kupec. (OKo)

Še zadnjič v službeni »uniformi«

24 | OKo | 8. oktober 2009 ŠPORT, OGLAS KK Terme Olimia Podčetrtek pripravljen na novo sezono Po zmagah v prvih dveh kro- tekmi, in sicer domača in po- gih pokala slovenske košarkar- vratna. Prvo tekmo so podčetr- ske lige Spar je košarkarjem KK teški košarkarji odigrali v gosteh Terme Olimia Podčetrtek žreb v dvorani Lukna. Končni poraz z Ekipa KK Terme Olimia Podčetrtek za nasprotnika v 3. krogu dolo- 22 točkami razlike pa ni povsem čil 1.B ligaša MFC.2 Branik MB. realna slika tega, kar se je do- za tekmo ponovno vrnil Trupaj. kazali in premagali ambiciozna Prav tako kot v drugem krogu gajalo na parketu. Po polčasu Podčetrtani so v telovadnici OŠ 1.B ligaša, katerih cilj je zgornja sta tudi tokrat bili odigrani dve je bil rezultat še povsem izena- Podčetrtek gostom pokazali, polovica lestvice. Na domači čen, tretja četrtina (21:9 v korist da 22 točk ni neulovljivih, saj tekmi je blestel za goste neulo- Maribora) in pa slabi zadnji dve so v tretji četrtini vodili že za 23 vljivi Gobec, ki je dosegel kar 31 minuti pa so rezultirale zaosta- točk. Toda v zadnji četrtini jim je točk, 15 pa jih je dodal Štahl. nek, ki pred povratno tekmo zmanjkalo moči, da bi to razli- V ponedeljek pa so člani uprav- nekako ni obetal zgodovinske ko tudi obdržali. So pa igralci nega odbora kluba izvolili tudi uvrstitve v 4. krog, kjer se v žreb KK Terme Olimia Podčetrtek s novega predsednika kluba. To priključijo prvoligaške ekipe. to tekmo dokazali, da se bo v je postal Darko Šket, s katerim Pod košem se je poznala odso- letošnji sezoni igrala hitra in bor- bo o ciljih in pričakovanjih pred tnost Trupaja, domačini pa so bena igra, kjer dobri rezultati ne sezono v naslednji številki naše- to znali s pridom izkoristiti, saj so bi smeli izostati, to so ne naza- ga časopisa OKo objavljen tudi njihovi centri dosegli veliko pre- dnje v tej sezoni že dvakrat do- intervju. (B. Š.) več lahkih košev izpod obroča. Pri Podčetrtanih je največ točk 3. krog pokala Spar: dosegel novinec Plavčak, ki je zbral 17 točk. 1.tekma: V povratni tekmi domači trener MFC.2 Branik MB : Terme Olimia 85 : 63 Ervin Dragšič (še lani igralec in Plavčak 17, Hunski 9, Kačarevič 8, Tržan 8 ob koncu sezone trener MFC.2 Branik MB) ni mogel računati 2.tekma: Novi predsednika kluba Darko na Tržana, ki se je v Mariboru Terme Olimia : MFC.2 Branik MB 74 : 65 Šket in novi trener Ervin Dragšič poškodoval, se pa je v kader Gobec 31, Štahl 15, Abramović 14

IGRALCI članske ekipe ( po abecednem vrstnem redu ): Robi ABRAMOVIČ, Drejc DEBELJAK, Rok GOBEC, Janoš HUNSKI, Matic HUNSKI, Sebastjan IVAČIČ, Da- niel KAČAREVIČ, Benjamin LIPNIK, Lenart PLAVČAK, Erazem POČIVAVŠEK, Luka ŠPILJAK, Jernej ŠTAHL, Boštjan TRUPAJ, Matjaž TRŽAN TRENERJI + POMOČNIK: Ervin DRAGŠIČ – trener članske ekipe, Benjamin LIPNIK – pom. trenerja; po potrebi, trener mlajših kategorij, Boštjan ŠELEKAR – trener mlajših kategorij, Matic HUNSKI – trener mlajših kategorij

Vljudno Vas vabimo, da pridete športno in družabno vzpodbujat našo domačo ekipo. Podprli nas VABILO – OBVESTILO boste v naših prizadevanjih. za člane košarkarskega klu- O posameznih tekmah vas bomo obveščali sprotno s pomočjo plakatov, obvestil po radiu in v tiskanih ba, igralce mlajših kategorij lokalnih medijih. in starše ter ostale simpati- V primeru izraženega interesa večje skupine »navijačev« iz domačega okolja bomo za obisk tekem na zerje košarke ! gostovanjih organizirali skupni avtobusni prevoz. Posredujte pobudo posameznim članom UO KK Podčetrtek. V tekmovalni sezoni 2009/2010 bodo igralci Pridite in pomagajte k našim skupnim zmagam. članske ekipe Košarkarske- ga kluba »Terme Olimia« DOBRODOŠLI na K O Š A R K I ! Podčetrtek zopet igrali v 2. Upravni odbor SKL – vzhod. KK Terme Olimia Podčetrtek Pred začetkom tekmoval- ne lige Vam posredujemo nekaj osnovnih podatkov o razporedih ligaških tekem, igralski sestavi članske ekipe in trenerjih kluba.

Domače tekme bodo igra- ne v dvorani OŠ Podčetrtek; po otvoritvi pa v novi dvorani Občine Podčetrtek - Term Olimia, predvidoma ob 19. uri !

8. oktober 2009 | OKo | 25 ŠPORT LIGA MALEGA REZULTATI 24. KROGA ŠK VIRŠTANJ : BISTRICA BAR KRANER 3:3 Strelci: Lupše 2, Bovha T./Černelč 2, Omerzu S. NOGOMETA »ŠTUS ŠD RAJMAX KOZJE: BMW CLUB OBSOTELJE 7:0 Strelci: Iskrač 4, Založnik 2, Bračun ŠD PODSREDA: SIFLEX 3:4 DESIGN« KOZJANSKO Strelci: Stritar, Božičnik, Jagrič K./Hostnik 2, Jost, Filipančič V preteklih dveh tednih so bili zopet odigrani štirje krogi lige TRGOVINE POLJE: ŠD BUČE 1:3 malega nogometa Kozjansko. Strelci: Bunšek/Šket P. 2, Plevnik V 22. in 23. krogu je bilo kar nekaj presenetljivih rezultatov. ŠD ZAGORJE: INTERMAK 1:2 Med njih gotovo sodita dva neodločena rezultata ekipe In- Strelci: Kupljen/Počivalšek N., Omerzu termak, še posebej remi z zadnjo uvrščeno ekipo Trgovine PEILENSTEIN PUB LESIČNO: TERME OLIMIA 0:4 Polje. Preostale tri ekipe z vrha lestvice so zabeležile po dve Strelci: Valek 2, Ceraj, Stres zmagi. Prijetno so presenetili še mladi Kozjani, ki so v zadnjem ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : CVUR PRISTAVA 3:4 krogu premagali ekipo Bistrica Bar Kraner. Strelci: Muškatevc Mi. 2, Zajc S./Čonč 3, Žličar S. BISTRICA MLADI: ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:1 24. krog LMN »Štus Design« Kozjansko je obeležil presenetljiv Strelci: Šket J., Strnad/Volavšek poraz vodilne ekipe Peilenstein Pub Lesično proti ekipi Terme Olimia, ki je bil vodilni ekipi šele drugi poraz v letošnji sezoni. So pa bili bolj uspešni v naslednjem kolu, ko so zmagali v derbiju proti ŠD Rajmax Kozje. Tudi drugouvrščena ekipa ŠK REZULTATI 25. KROGA Virštanj je proti ekipi Bistrica Bar Kraner iztržila le remi, slednji pa so bili uspešni tudi v naslednjem krogu, ko so ugnale svoje BISTRICA BAR KRANER: BISTRICA MLADI 3:2 mlajše kolege. Do konca lige bo odigranih še 5 krogov, ki Černelč, Pečnik, Moškon/Lojen D., Strnad bodo še zelo zanimivi, saj je med njimi tudi še nekaj neodigra- BMW CLUB OBSOTELJE: ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 3:2 nih derbijev, ki bodo odločali o prvaku lige. Harinski, Brundič, Majer/Volavšek, Plavčak CVUR PRISTAVA : ŠK VIRŠTANJ 1:6 Čonč/Bovha T. 2, Planko 2, Jug, Kamenšek ŠD RAJMAX KOZJE: PEILENSTEIN PUB LESIČNO 3:4 REZULTATI 22. KROGA Založnik 2, Iskrač/Marolt 3, Hrovatič A. ŠD BUČE: ŠD ZAGORJE 3:3 ŠD RAJMAX KOZJE : SIFLEX 9:4 Frece R. 2, Ivanc/Levstik M., Lupšina, Cvetanovič Iskrač 5, Založnik 2, Čavš, Bračun/Milat 2, Bračko, Artnjak SIFLEX: TRGOVINE POLJE 2:2 TRGOVINE POLJE : CVUR PRISTAVA 2:5 Milat 2/Bunšek, Šivak Gorjup, Duronjič/Čonč 3, Pavlič, Recko TERME OLIMIA : ŠD PODSREDA 1:4 PEILENSTEIN PUB LESIČNO : ŠD BUČE 1:0 Stres/Jagrič J., Novak, Kužner, Jagrič M. Rezec INTERMAK: ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 8:0 ŠK VIRŠTANJ : BISTRICA MLADI 2:1 Alegro 4, Počivavšek E., Počivalšek N., Omerzu, Šket Lupše, Jug/Šket J. TERME OLIMIA : BMW CLUB OBSOTELJE 4:3 Valek 2, Ceraj, Počivalšek B./Cmerešek, Brundič, Kramarič LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO 25. KROGU ŠD PODSREDA : INTERMAK 3:3 Novak 2, Jagrič M./Lončar, Alegro, Omerzu 1. PEILENSTEIN P. LESIČNO (-1) 64 ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK : ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN 0:5 2. ŠK VIRŠTANJ 61 Vrečko 3, Fridl 2 3. INTERMAK (-1) 57 ŠD ZAGORJE : BISTRICA BAR KRANER 1:4 4. ŠD RAJMAX KOZJE 56 Levstik A./Černelč 2, Pečnik, Omerzu F. 5. BISTRICA MLADI 44 6. BISTRICA BAR KRANER 41 7. ŠD PODSREDA 39 8. ŠD KOZJE MOF ŠTUS D. 35 9. SIFLEX 33 REZULTATI 23. KROGA 10. ŠD ZAGORJE 30 11. TERME OLIMIA 28 CVUR PRISTAVA : ŠD ZAGORJE 1:5 12. BMW CLUB OBSOTELJE 25 Pasarič/Hladin 3, Levstik M., Levstik A. 13. ŠD BUČE 21 TERME OLIMIA :ŠD RAJMAX KOZJE 2:6 14. CVUR PRISTAVA 16 Šelekar, Valek/Iskrač 3, Debelak A., Bračun, Tovornik M. 15. ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 16 INTERMAK : TRGOVINE POLJE 3:3 16. TRGOVINE POLJE 7 Počivavšek D., Lončar, Kunstič/Požek 2, Gorjup BMW CLUB OBSOTELJE : BISTRICA MLADI 1:2 Anderlič/Šket J. 2 ŠD KOZJE MOF ŠTUS DESIGN : ŠK VIRŠTANJ 1:3 Plavčak/Bovha T., Lupše, Jug ŠD BUČE: ŠD PODSREDA 0:2 Jagrič J. 2 SIFLEX: PEILENSTEIN PUB LESIČNO 0:3 b.b. Ekipe Siflex ni bilo na tekmo BISTRICA BAR KRANER: ŠD KOZJE MOTEL RIBNIK 0:2 Muškatevc Mi., Kunej (AG)

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 8. oktober 2009 ŠPORT Uspeh strelskega kluba Kunšperk Potem ko so na strelišču Kunšperk gostili državno prvenstvo v trapu, jim je bilo teden dni kasneje zaupano še državno prvenstvo v dvojnem trapu. Ekipa strelskega kluba Kun- šperk, Ivan Krkač, Marko Veršec in Drago Drobež, je zase- dla odlično drugo mesto. Prvo mesto so dosegli tekmovalci strelskega društva Rudar, tretje mesto pa strelsko društvo Dolomiti. Med posamezniki je Ivan Krkač dosegel 3. mesto. Domača ekipa je pristreljala drugo mesto.

Člansko moštvo je presenetilo! Zelo slab začetek tekmoval- VELIKI NOGOMET ne sezone se je spremenil in pokazal dejanske zmožnosti te sestave. Ekipa se je okrepila z mladimi, kot so Miha Kužner, V nadaljevanju bolj vzpodbudno! sedaj še Dejan Novak in navdušenje na tekmi z Radeča- mi je bilo popolno. Najprej je domači »mojster športa« tre- Nadaljevanje sezone v regionalnih ligah MNZ Celje ner in tokrat vratar Ceraj pokazal kvalitete, kako se bori, 2009/2010 – novi obeti za Kozjane. ko je iz čistega kota s parado snel nevaren strel gostov. Za tem se je »zgodil« pravi kozjanski nogomet. Kombinatoren, Rezultati 5. in 6. kroga, 26. 9. in 3. 10. borben in tehnično izjemno dober. Zadevali so: mladinec Miha Kužner, novopečeni golgeter Primož Založnik in stari KADETI U-16: mojster gola Miha Golob! Navduševali so: v obrambi Kolar • Trgovine Jager Šmarje/J. : Odred Kozje 0:3 (0:3) in Bovha, pa na boku Volaušek, v sredini Bolko z izjemnimi - Strelci: Strnad Žiga (2), Vah Tomaž driblingi, v pasu Petrič idr. V nadaljevanju so dodaten pritisk • Odred Kozje : Šoštanj 0:4 (0:3) vršili Levstik in Novak in celotno moštvo si je zaslužilo res velik aplavz za lepo in učinkovito predstavo. ČLANI: Naslednjo soboto gostuje Odred pri vodilnem moštvu Bre- • Odred Kozje: Pivovar Laško 3:1 (2:1) žic, kadeti pa potujejo v Mozirje. (Jože Božiček) - Strelci : Založnik Primož (2), Golob Miha • Odred Kozje: Radeče 3:0 (2:0) - Strelci: Kužner Miha, Založnik Primož in Golob Miha

Kadeti so presenetili z zasluženo zmago v Šmarju pri Jelšah, kar dokazuje, da se moštvo tudi tekmovalno dviga. Na tekmi z vodilnim Šoštanjem so imeli v prvem polčasu nekaj »tehničnih napak« in tudi nesrečo, ko je dober strel Tomaža Vaha zaustavila prečka. Kljub vsemu ostaja ocena, da mo- štvo kadetov postopoma napreduje. Potreben bo pač čas in še več dela, da bodo kos tudi danes boljšim. Vabilo na Rekreacijski tek Podsreda Ženske -ženske A (do 18 let) 2009 -ženske B (od 19 do 35 let) -ženske C (od 35 do 50 let) Športno društvo Podsreda v sodelovanju s Kozjanskim -ženske D (nad 50 let) parkom vabi na Rekreacijski tek podsreda 2009, ki bo potekal pod geslom: Prvi trije uvrščeni po kategorijah prejmejo simbolične »S tekom kozjanskega jabolka v Podsredi do bolj zdrave- pokale. Absolutno prvi trije moški in ženske prejmejo po- ga življenja« kale. Vsak udeleženec prejme spominsko majico in topli Štart teka bo ob 11.00 uri, v Trgu Podsreda (prizorišče obrok. praznika Kozjanskega jabolka) Nagrada čaka tudi najmlajšega-o oz. najstarejšega-o te- Proga teka je dolžine 5800 m in poteka po raznoliki kača oz. tekačico. podlagi iz Podsrede do gradu in po gozdni poti nazaj v Prijave se sprejemajo na dan teka med 09.00 do 10.30 Podsredo. Tekmovalci bodo razdeljeni v štiri moške in štiri uro v neposredni bližini starta. Startnina znaša 5,00 EUR in ženske kategorije z enotnim startom. (In enotna otroška se plača ob dvigu štartne številke, tekmovalci do 18 let do 12 let) so startnine oproščeni. Razglasitev rezultatov: ob 13.00. Kategorije: SPLOŠNE DOLOČBE: Tekmovanje bo ob vsakem vreme- Otroci do 12 (skupno) nu. V primeru dežja se bo teklo po rezervni progi (samo do gradu) Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost! Moški Prvih 50 prijavljenih dobi spominsko majico. Rezultati teka -moški A (do 18 let) bodo objavljeni na http://www.obcina-kozje.si -moški B (od 19 do 35 let) -moški C (od 35 do 50 let) INFORMACIJE: Matija Jagrič 041/369-482, Jernej Jagrič -moški D (nad 50 let) 041/834-761

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 8. oktober 2009 | OKo | 27 POLICIJA, ZAHVALA, OGLASI

Zasežena konoplja Policisti PP Šmarje pri Jelšah so konec meseca septembra pri zbiranju obvestil v zvezi kaznivega dejanja ropa ZAHVALA in protipravnega odvzema prostosti ugotovili, da dejanji Ob boleči izgubi dragega sina, brata, vnuka in strica nista bili storjeni, ter da je naznanitelj pri podaji prijave storil kaznivo dejanje krive ovadbe. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je znana oseba na področju PP Šmarje pri Jelšah imela nasad indijske konoplje. Policisti so lastniku nasada odvzeli prostost in na DARKA AMONA podlagi odredbe za hišno preiskavo istega dne doma zasegli okoli 20 g posušene prepovedane droge kono- se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenut- plje. Pri ogledu kraja kaznivega dejanja pa je bilo zase- kih stali ob strani, izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče, pri- ženih 74 sadik konoplje v velikosti od 110 do 250 cm. Zo- spevali za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji per lastnika nasada bo zaradi suma storitve kaznivega poti. Hvala gospodu župniku Jožetu Hriberniku za opravljen dejanja podana kazenska ovadba. obred in gospodu Andreju Kocmanu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem pevcem, trobentačema ter pogrebni službi Guzej. Vožnja pod vplivom alkohola in zaseg Posebna zahvala osebju Zavoda Dornava za njihov trud in vozila skrb za vsa leta, ki jih je Darko preživel v njihovi sredini. Dne 2. oktobra je voznik osebnega avtomobila zaradi vožnje po levi strani vozišča v kraju Belo »prisilil« nasproti vozečega voznika, da je z vozilom zapeljal v desno izven Žalujoča družina Amon vozišča in tako preprečil trčenje. Voznik slednjega vozila se je zapeljal za voznikom in poklical policijo. Voznik je Mali oglasi bil izsleden v Šmarju pri Jelšah. Alkotest je pokazal 1,12 mg/l alkohola v izdihanem zraku. V postopku je bil vo- ZAPOSLITEV znik pridržan na PP Šmarje pri Jelšah, prav tako pa mu Zaposlimo voznika osebnega vozila za potrebe služ- je bilo zaseženo vozilo, o njegovi usodi pa bo odločalo benih potovanj direktorja družbe. Pogoj je veljavno sodišče. Voznik se bo moral poleg več izrečenih glob za- vozniško dovoljenje B kategorije. AR PLANE d.o.o., Te- govarjati še na sodišču. lefon: 040 / 38 38 40. Sicer so policisti PP Šmarje pri Jelšah v zadnjem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali skupaj šest Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice oseb! lahko pošljete na [email protected], med 10. in 14. uro sporočite na telefonsko številko 041 610 286 Umrla v požaru ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro od- Dne 3. oktobra dopoldne je zagorelo v stanovanjski hiši date v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na na- v Kozjem, kjer je sama živela starejša ženska. Kurila je v slovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega štedilniku na trda goriva, iz katerega se je ogenj razširil oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali na oblačila. Ženska je najverjetneje med poskusom po- oglasi brezplačni. gasitve ognja padla po tleh, kjer se je ogenj le še širil po oblačilih in hiši. Kljub posredovanju gasilcev okoliških prostovoljnih društev ob prihodu reševalcev in policije ženska ni več kazala znakov življenja.

Vlomili v objekte Neznani storilec pa je vlomil tudi v počitniško hišico v kraju Roginska Gorca, iz katere je odtujil več ročnega orodja, kot so motorna kosilnica, motorna žaga, krožni brusilnik, električna vbodna in krožna žaga ter litoželezni tigan s plinskim gorilcem in še nekaj drugega ročnega orodja. Materialna škoda znaša okoli 1000 evrov. Dne 5. oktobra pa je nekdo v Sv. Emi izkoristil nepazlji- - POGREBNA SLUŽBA vost oškodovanca, ki je ob odhodu od doma pustil hišo - CVETLIÈARNA odklenjeno. Neznani storilec je iz stanovanjske hiše, na - DARILNI BUTIK – VRTNICA kateri je bilo odprto okno, odtujil novo kosilnico na nitko. - PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA Oškodovanec je oškodovan za okoli 380 evrov. - ŽALNI PROGRAM, Ponovno zasežena konoplja - KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH Dne 5. oktobra so policisti PP Šmarje pri Jelšah ponov- PRIREDITVAH IN no zasegli konopljo. Tokrat v Ločnecu, kjer je nekdo imel POROKAH posajenih 18 sadik, visokih med 1 in 1,5 metra. Pred dnevi so policisti zasegli tudi več deset vejic sadik Jožef GUZEJ s.p. Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, Kozje indijske konoplje, ki so bile najdene na območju Šentvi- Gsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201 da pri Grobelnem.

28 | OKo | 8. oktober 2009 PRIREDITVE, MALI OGLASI

VABILO

Vabimo Vas na otvoritev zaključnih del investicije UREDITEV LOKALNE CESTE LC 317050 PODČETRTEK – SODNA VAS, ki bo v soboto 10.10.2009 s pričetkom ob 15.00 uri pri domačiji Romih (Trška cesta 108, Podčetrtek).

Projekt se delno financira iz Evropske unije iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj v okviru operativ- nega programa krepitve regionalnih razvojnih po- tencialov za obdobje 2007 – 2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, prednostne usmeritve Razvoj obmejnih območij s Hrvaško.

Vljudno vabljeni!

Župan Občine Podčetrtek Peter MISJA

OŠ PODČETRTEK

VABILO

V petek, 9. Oktobra ob 10. Uri, odpiramo veliko špor- tno pridobitev v našem kraju

ATLETSKI STADION

Pridobitev, ki vam bo pomagala, da doživite visoko starost čili in zdravi, le uporabljati jo morate.

Zato pridite, ne bo vam žal!

VLJUDNO VABLJENI!

8. oktober 2009 | OKo | 29 KRIŽANKA

VRTNARSTVO ŠTRAVS Imeno 5 3254 Podeč trtek, Tel: 041/588-245

OkoOKo 4 18

Rešitev: LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Ime in priimek: KOZJE PODČETRTEK Naslov: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Pošta: Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek Telefon: 031 39 29 79 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Urednica: Zdenka Ivačič Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. [email protected] Oglasno trženje: Zdenka Ivačič, Rešitev prejšnje križanke je: Friderik Prah [email protected] Lektoriranje: Mojca Bevcar JESENSKE BARVE V VAŠIH LASEH. Oblikovanje: Friderik Prah Izžrebani so bili: Naklada: 1500 izvodov Angela Božiček, Kozje 98, 3260 Kozje Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje Maja Leskovar, Rožna 4, 3240 Šmarje pri Jelšah Dani Sovinc, Trška cesta 28, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja: FRIZERSTVO SIMONA iz Imenega. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 8. oktober 2009 HIDRAVLIKAHIDRAVLIKA KunejKunej Ješovec 25, 3260 Kozje 1DMGHWHQDVREJODYQLFHVWL.R]MH%XþH NOVO NOVO Tel:Tel: 041041 503503 812812

,='(/$9$+,'5$9/,ý1,+&(9, VULKANIZERSTVO ,='(/$9$./-8ý(9 VARJENJE BARVNIH KOVIN STROJNA OBDELAVA KOVIN KOVINSKA GALANTERIJA IZPOSOJA GRADBENIH ODROV IZPOSOJA GOSTINSKE OPREME

2ELãþLWHQDVLQVHSUHSULþDMWHRSHVWURVWLLQNYDOLWHWLQDãHSRQXGEH

8. oktober 2009 | OKo | 31 - AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN) - 30 LET GARANCIJE - UGODNE CENE DODATKOV - UGODNA DOSTAVA - POKLIČITE ZA N BREZPLAČNO PONUDBO OVOST okna ECOPASIV

www.rajmax.si

32 | OKo | 8. oktober 2009