Minister Dr. Igor Lukšič Obiskal Občino Kozje Dušan Berkovič V Ekipi Vice-Prvakov

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 15. julij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 53 cena 1 evro

Minister dr. Igor Lukšič obiskal Občino Kozje Dušan Berkovič v ekipi vice-prvakov

15. julij 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 15. julij 2010 Vroči poletni dnevi Poletne temperature so iz dneva v dan višje in vročina, čeprav nemalokrat še tako zaželena, predvsem v mr- zlih dneh, že povzroča preglavice. Tisti, ki se hladijo ob morju, na bazenu ali ob kakšni reki, jo zagotovo lažje prenašajo, bolj težko pa je tistim, ki v tej pasji vročini delajo. Čeprav imajo že mnogi delovni prostori in pa tudi avtomobili klime, je mnogokrat dovolj že prehod iz delovnega mesta do avtomo- bila, da si ves prepoten. Ko pa ob tem pomislim na vse tiste, ki morajo delati zunaj, na milost in nemilost prepuščeni sončnim žarkom tudi v času, ko imajo leti najhujšo moč, pa se večkrat vprašam, le kako zdržijo. Ponavadi pa gre ob tem še za fizično delo, ob katerem je vsa- komur tako ali tako vroče. Zato zares s pravim občudovanjem zrem v delavce na cestah, ki v teh dneh pridno delajo in ki jih največkrat srečujem. Seveda ne morem mimo številnih kmetov, ki čakajo lepo sončno vreme, da posušijo krmo in jo morajo v najhujši vročini tudi pospravi- ti. V tem primeru je zanje sončno vreme dobrodošlo, jih bo pa zagotovo takoj potem, ko bodo pospravili krmo, če jih seveda že ne, začela skrbeti suša. Seveda pa so vroči poletni dnevi po drugi strani zelo zaželeni predvsem za števil- ne turistične delavce, ki si na srečo v teh dneh zagotovo manejo roke. Kopališča so polna, vročina pa povzroča tudi ve- čjo žejo, ki spet posledično prinaša za- služek. Tako lahko na koncu zaključimo s staro modrostjo, da je vse za nekaj dobro, pa tudi s tem, da bo zagotovo nekega dne spet deževalo. In čeprav nas te poletne vro- činske nevihte kar naprej nekaj strašijo, srčno upam, da se ne razbesnijo in nas, ko bo zato prišel čas, preseneti le čisto navaden dež. Tisti dež nad katerim ponavadi nergamo, saj nas lahko zmoči, ko gremo iz delovnega mesta do avta, pa delo na dežju tudi ni prijetno, pa kopališča postanejo prazna, pa … nikoli ni prav. Zato zdaj, ko je vroče, skušajte pač sprejeti vročino in v njej uživati.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 PRENAVLJAJO IMENSKO KLET 5 KONČNO PODPISAN SPORAZUM O GRADNJI MOSTU V IMENEM 7 NAJ PROSTOVOLJKA ANICA KOZOLE 15 SREDNJEVEŠKI VEČER V OLIMJU 16 OSVOJILE ŠESTO MESTO NA ŽENSKIH KMEČKIH IGRAH 26 JUBILEJNI MALONOGOMETNI TURNIR NA BUČAH

Na naslovnici: Mia Frece Fotografija:Aleksandra Fabjan PRELET PRELET UVODNIK

15. julij 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Prenova Kleti Imeno vključuje tudi vinsko restavracijo Klet Imeno, od koder prihajajo vina vin, v prenovljeni kleti pa bosta prostor dobilo ime. priznanih blagovnih znamk Kmetijske našla tudi posebna degustacijska soba S prenovami bo Klet Imeno tako še zadruge Šmarje, bo do konca avgusta oziroma sodobna vinska restavracija. tesneje povezana z lokalnim okoljem. temeljito prenovljena. Nova tehnolo- Prenovljena klet bo skupaj s posodobi- Postala bo stičišče tukajšnjega vino- gija, ki jo od konca maja nameščajo tvijo blagovnih znamk spodbujala spo- gradništva, hkrati pa bo še naprej v klet, bo omogočala sodobno pride- znavanje lokalnih posebnosti in vinskih ohranjala priljubljeno prodajo odprtih lavo vrhunskih vin, preureditev pa bo tradicij območja, ki segajo do imena vin. Ta prodaja nemoteno poteka tudi pomembno prispevala tudi k prijaznej- Eme Krške in do njenega (Eminega) v času prenovitvenih del. (KZ Šmarje šemu nakupovanju vin in k boljšemu posestva, po katerem je Imeno tudi pri Jelšah) spoznavanju vinske tradicije Kozjan- skega in Obsotelja. Gradbena dela, ki potekajo v teh mesecih, so sicer le del večjih načrtov Kmetijske zadruge Šmarje. Od lan- skega leta do leta 2011, ko naj bi bila celovitejša prenova kleti zaključena, bo zadruga v posodobitve pridelave vin in njihovega trženja vložila predvi- doma 560 tisoč evrov. Del sredstev za prenovo kleti, ki od začetka delovanja (leta 1988) ni bila pomembneje prenovljena, zadruga uspešno pridobiva na razpisih. Klet Imeno bo svojo vinsko dejavnost do leta 2011 dopolnila tudi z razvojem vinskih turističnih doživetij, posodobila bo grafično podobo in poimenovanje

Na voljo tudi že t. i. kopalna oblačila Kožni rak med najbolj Ob tem dodaja, da so tudi v Sloveniji že na voljo t. i. kopalna oblačila, s katerimi lahko celo zmanjšamo količino pora- bljenih zaščitnih krem, sicer pa so zelo primerna za posebej razširjenimi občutljive ljudi, ki hitro dobijo alergijo na sonce ali opekline, imajo številna menocitna znamenja oz. so že preboleli ko- V Sloveniji so po zadnjih podatkih iz registra žnega raka ali pa ga imajo v bližnjem sorodstvu. raka na prvem mestu med vrstami raka ne- "Ta oblačila prihajajo k nam iz Avstralije, kjer je problem ko- melanomske oblike kožnega raka. žnega raka še bistveno večji kot pri nas, a glede na statisti- ke tudi mi ne zaostajamo prav veliko, zato je uporaba takih To je skupina kožnih rakov, ki nastanejo skoraj izključno za- oblačil precej smiselna," pravi dermatolog. radi prekomernega dolgo ponavljajočega izpostavljanja Pomembna je uporaba zaščitnih krem, predvsem na tistih soncu. S primernim načinom življenja se je tem oblikam raka delih telesa, ki jih ne moremo pokriti oz. se zadrževati v sen- možno izogniti, poudarja dermatolog Sandi Luft. Trend rasti ci. "Če želimo nekaj narediti za ohranitev svoje kože v dobri teh vrst rakov je precej velik, zato tudi v prihodnosti pričaku- kondiciji, je smiselno uporabljati dnevno kozmetiko z zašči- jemo nadaljnji porast teh oblik raka, pravi Luft, ki ta podatek tnim faktorjem vsaj 15," še dodaja Luft. Ob športnih aktivno- označuje kot alarmanten. stih svetuje uporabo vodoodpornih izdelkov za zaščito pred soncem, ob zadrževanju na plaži pa bolj mastne in hranljive izdelke. (OKo) Sonce lahko škodi in to zelo hitro Na vprašanje, kako se lahko posameznik zaščiti pred ško- dljivimi vplivi sonca, Luft poudarja, da je najpomembnejše predvsem, da spremenimo način razmišljanja v svoji glavi in se zavedamo, da sonce lahko tudi škodi in da škodi precej hitro. "Sonce je sicer potrebno za sintezo vitamina D v koži, a za to je dovolj, da se soncu izpostavimo od 5 do 15 minut dnevno, in to zgolj s površino obraza in podlahti ali goleni. Za to se ni treba sončiti, ampak je dovolj, da se sprehodite do službe, trgovine ali pošte," poudarja Luft. "Vse, kar je več od teh omenjenih 5 do 15 minut, lahko povzroči posledice," opozarja. "Najpomembnejše je izogibanje soncu in zadrževanje v senci, kadar je sevanje sonca najmočnejše – med 10. in 16. uro. Sledi uporaba oblačil, ki ne prepuščajo UV žarkov. Ve- činoma so to oblačila iz poliestrov ali gosto tkana oblačila, ki so bolj ohlapna. Bolj primerna so oblačila živih barv kot pa svetla oblačila, ki ne zaščitijo tako dobro," pojasnjuje. Kožni rak

4 | OKo | 15. julij 2010 AKTUALNO LOKALNO Podpisan sporazum o OBČINA PODČETRTEK KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, gradnji mostu v Imenem VOLITVE IN IMENOVANJA Gradnja mostu na mejnem prehodu Imeno,

Na podlagi 9. člena Odloka o podeljevanju priznanj občine ki je zaprt že več kot dve leti, se bo konč- Podčetrtek (Uradni list RS, št. 109/2007) in v skladu s sklepom no začela. Številna prizadevanja so končno Občinskega sveta Občine Podčetrtek o določitvi občinskih obrodila sadove, saj sta prometna ministra priznanj, ki se bodo razpisala v letu 2010, sprejetim 23. 06. 2010, objavlja Komisija za mandatna vprašanja, volitve in Slovenije in Hrvaške končno podpisala spo- imenovanja razum o gradnji mostu.

JAVNI RAZPIS Zaprtje mostu na mejnem prehodu Imeno je za mnoge ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE PODČETRTEK prebivalce iz obeh strani Sotle pomenil precej daljšo pot ZA LETO 2010 do želenega cilja. Ko so most zaprli, so tamkajšnji prebivalci pričakovali, da se bo takoj začela gradnja novega, vendar 1. so se pojavljali vedno novi zapleti. Nejevolja je bila na obeh Občina Podčetrtek za leto 2010 razpisuje naslednja prizna- straneh Sotle in predvsem župan Občine Podčetrtek Peter nja: Misja je vložil veliko truda in prizadevanj, da bi se gradnja le začela. Povedal je, da so vseskozi opozarjali na problem - NAZIV ČASTNI OBČAN zaprtja mostu in se aktivno vključevali v njegovo rešitev. Žal - PLAKETO OBČINE pa so se projektni pogoji in projekti vseskozi spreminjali. Žu- - PRIZNANJE OBČINE pan Misja je po številnih neuspelih aktivnostih pisal celo mi- - DENARNO NAGRADO nistru za promet in zveze Patriku Vlačiču in notranjemu ministru Samuelu Žbogarja in dobil odgovor, da se bo zadeva 2. začela reševati. In ko že skoraj ni več verjel, da bo res prišlo Vrednost denarne nagrade znaša 650,00 EUR. do rešitve, se je zgodil podpis o gradnji mostu med sloven- skim prometnim ministrom Patrikom Vlačičem in njegovim 3. hrvaškim kolegom Božidarjem Kalmetom. Župan Misja zdaj Občinska priznanja se podeljujejo za uspehe in dosežke, s verjame, da bo po podpisu v kratkem prišlo tudi do gra- katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kul- dnje mostu. Čeprav je zelo težko napovedati začetek del turnem in športnem področju ter na drugih področjih. Prizna- pa Misja verjame, da bodo kmalu izvedli razpis za izvajalca nja se podeljujejo tudi za izkazano izredno požrtvovalnost, del in da bodo le tega dobili že nekje v mesecu oktobru. hrabrost in človekoljubnost ob izjemnih dogodkih. Most preko Sotle bo Slovenijo in Hrvaško stal okrog 400 tisoč Priznanje se podeli tudi za delo in aktivnosti, ki predstavlja- evrov. Državi bosta za gradnjo, ki naj bi bila po predvide- jo pomembne zasluge na kateremkoli področju človekove vanjih slovenskega ministra končana v letu dni, prispevali ustvarjalnosti in za pomembne dosežke pri razvoju oz. pro- vsaka polovico. (Z. I.) mociji občine.

4. Priznanja Občine se lahko podelijo: posamezniku, skupini, organizaciji, podjetju, društvu, zavodu in drugim pravnim osebam. Predlog za podelitev priznanj občine lahko v skladu z javnim razpisom podajo fizične in pravne osebe.

5. Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati: 1. Ime in priimek oz. naziv predlagatelja s točnim naslovom 2. Ime in priimek kandidata za priznanje oz. njegov naziv, njegov rojstni datum (če gre za fizično osebo) in stalno Razpadel leseni most bo kmalu le še spomin, saj naj bi v letu dni zgradili bivališče oz. sedež. nov most. 3. Iz predloga mora biti razvidno, za katero vrsto priznanja se posreduje predlog. 4. Vsebovati mora utemeljitev dosežkov oz. uspehov ter dejanj, zaradi katerih se fizična ali pravna oseba predla- ga za občinsko priznanje. 5. Na predlogu je obvezen podpis predlagatelja oz. žig, če je predlagatelj pravna oseba.

6. Rok za predložitev predlogov je 06. avgust 2010.

Predloge pošljite na naslov: Občina Podčetrtek, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Trška cesta 59, 3254 Podčetrtek

Datum: 12.07.2010 PREDSEDNIK KOMISIJE Sporazuma o gradnji mostu sta podpisala slovenski prometni minister Zdravko POČIVALŠEK, l.r. Patrik Vlačič in njegov hrvaški kolega Božidar Kalmetom. (foto: MZP)

15. julij 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO

nas poslušali in prihajali obiskovat. Ves čas je pre- V Savudriji je vladovalo sproščeno vzdušje in bilo nam je prav nenavadno, da smo skupaj, ne da bi imeli kakšno pevsko obveznost. Čeprav je naše druženje trajalo le tri dni, odmevalo petje MePZ smo jih s pridom izkoristili. Predstavljali smo Bistrico ob Sotli, so- sedom polepšali dopust, ojačali prijateljstva v MePZ in se ob tem neizmerno zabavali. Ob odhodu domov pa smo se odlo- Bistrica ob Sotli čili, da naslednje leto ta dogodek ponovimo. Jeseni se nam obeta otvoritev pestre sezone, saj v letu 2011 Pevci Mešanega pevskega zbora Bistrica ob MePZ BoS praznuje 30-letnico delovanja in bo v okviru tega Sotli smo se po uspešno zaključeni sezoni od- dogodka potekalo več slovesnosti. 2012 pa se odpravljamo na večdnevno gostovanje v Nemčijo, na veliko proslavo pi- pravili v Savudrijo, na zaslužen skupni oddih. halnega orkestra Schloss Zeil. K sodelovanju vabimo vse zainteresirane pevce iz Bistrice V petek, 9. julija, smo prispeli v kamp Veli Jože v Savudriji ob Sotli in okolice. Obljubljamo pestrost repertoarja, zabav- in postavili tabor pod dišečimi borovci. Takoj se je začelo ne vaje in dobro družbo. O datumu sprejema novih članov veselo druženje, petje in smeh, ki je trajalo še pozno v noč. bomo še obveščali. (Vesna Domitrovič, predsednica MePZ Sosedje iz kampa se niso nič pritoževali, z občudovanjem so BoS)

Pevci MePZ so se skupaj prijetno zabavali tudi na plaži. Vedno nasmejana zborovodkinja Špela. Gasilci z obeh strani Sotle so dobri prijatelji Gasilci PGD Bistrica ob Sotli že leta zelo dobro sodelujejo z gasilci z druge strani Sotle. Še posebej dobri prijatelji so z gasilci iz Tuhlja in Kumrovca, s katerimi večkrat pripravijo tudi skupna druženja.

Gasilstvo ob reki Sotli že mnogo let zaznamuje tudi prijatelj- ob Sotli. Na svoj vikend v Okiču je povabil prijatelje gasilce, ki stvo, ki se je, kot zagotavljajo gasilci iz obeh strani Sotle, razvilo so kraj dogajanja že dobro poznali, saj je nekaj let nazaj tam med sosedi že pred mnogimi leti. Nikoli ga ni skalila ne meja, potekala mednarodna gasilska vaja z naslovom »Veriga«. ne politika, saj gasilci vedno ostajajo zvesti svojemu poslan- Za srečanje je gostitelj Anton častil odojka, kot peki pa so se stvu. Poleg skupnih vaj in pomoči pri požarih pa so gasilci izkazali kumrovški gasilci, ki so odojka kar celega spekli. Med PGD Bistrica ob Sotli še posebej dobri prijatelji z gasilci iz Tuhlja udeleženci srečanja je bil tudi Dragutin Ulama, kumrovški žu- in Kumrovca. To prijateljstvo je že pred leti botrovalo pobudi, pan in zelo aktiven gasilec. Gasilci so ob druženju povedali da se kdaj skupaj dobijo tudi kot prijatelji. Ta srečanja so tako tudi kakšno gasilsko anekdoto ter neformalno spregovorili postala tradicionalna in vedno zelo pričakovana. Za zadnje- tudi o tem, kakšne skupne aktivnosti jih čakajo v prihodnje. ga je poskrbel Anton Kunej iz Trebč, ki je gasilec PGD Bistrica (Z. I.)

Med udeleženci je bil tudi župan Kumrovca Dragutin Ulama, ki je takole Udeleženci prijateljskega gasilskega srečanja. prijateljsko objel gostitelja Antona Kuneja.

6 | OKo | 15. julij 2010 AKTUALNO LOKALNO Naj prostovoljka Anica Kozole Predsednik republike dr. Danilo Türk in sopro- ga Barbara Miklič Türk sta v juniju priredila sprejem za prostovoljce ob zaključni prireditvi projekta Prostovoljec leta 2009, v okviru katerega je priznanje prejela tudi Anica Ko- zole.

V mesecu juniju je na Brdu pri Kranju v okviru projekta Prosto- voljec leta potekalo srečanje prostovoljcev in prostovoljk, Anica in Cvetka v družbi prostovoljk iz Rogaške Slatine. ki ga že nekaj let organizira Mladinski svet Slovenije, pod delo in trud. To zahvalo si vsekakor zaslužite vse prostovoljke pokroviteljstvom predsednika države dr. Danila Türka in nje- in prostovoljci, ki ste vse leto delili svoj čas in dobro voljo z gove soproge Barbare Miklič Türk. Med letošnjimi dobitniki drugimi, ki potrebujejo pomoč. Vsem vam gre danes moja priznanj, ki so bila podeljena na sprejemu, je bila tudi Anica zahvala. Kozole iz Ješovca pri Kozjem. Anico je za naj prostovoljko Ta prireditev je tudi priložnost, da vedno znova izpostavi- predlagala tamkajšnja Krajevna organizacija Rdečega kri- mo nadvse pomembne vrednote, ki utemeljujejo in razšir- ža (KORK). Po besedah predsednice KORK-a Cvetke Bevc jajo idejo prostovoljstva. Med temi vrednotami so najbolj je namreč Anica nepogrešljiv člen njihove organizacije, ki dragocene tovarištvo, solidarnost, sočutje in humanost. se že trideset let nesebično in aktivno vključuje v prostovolj- Prostovoljstvo je tudi način za utrjevanje občutka lastne no delo organizacije, zadnjih deset let pa je celo članica vrednosti, osebnega zadovoljstva, ko pomagamo drugim upravnega odbora. Anica je bila zelo vesela, ko je izvede- in jim omogočamo, da se aktivneje in uspešneje vključuje- la, da je letos izbrana za naj prostovoljko in še bolj vesela jo v življenje in da si zagotovijo boljše povezave z okoljem, vabila predsednika dr. Danila Türka, ki je vse prostovoljce institucijami in predvsem z ljudmi pozitivne naravnanosti in sprejel na Brdu pri Kranju. Tja se je Anica odpravila skupaj s dobrih namenov. Prostovoljstvo je za vse vas in tudi zame Cvetko Bevc, ki je bila lani med dobitniki priznanj. Vse go- nadvse pomembna vrednota, ki kaže vaše osebne vrline in ste so najprej svečano sprejeli, potem pa jih je nagovoril vašo občutljivost.« predsednik države dr. Danilo Türk. Le-ta se jim je zahvalil Celoten dogodek je polepšal še kulturni program, potem za nesebično in požrtvovalno delo ter med drugim dejal: pa so vsem prostovoljcem podelili priznanja, ki ga je pono- »Sprejem prostovoljcev je priložnost, da se, kot vsako leto, sno sprejela tudi Anica. Sledila je pogostitev, na kateri so znova zahvalimo ljudem dobre volje, ki s svojim delom izka- prostovoljci v klepetu spregovorili tudi o svojem delu ter pre- zujete neposredno družbeno odgovornost, ne da bi priča- živeli prijetne urice v družbi drug drugega. Za Anico je pri- kovali kakršnokoli korist ali kakšno formalno zahvalo za svoje znanje velika čast in obveza, da bo tudi v prihodnje. (Z.I.) Bosta pošti na Bučah in v Podsredi ukinjeni? Med krajani Podsrede in Buč je že nekaj časa prisotna slaba volja, saj se govori, da bosta njihovi pošti ukinjeni. Če je to res, smo povprašali Pošto Slovenije, svoje mnenje pa je povedal tudi župan Dušan Andrej Kocman.

Že nekaj dni se krajani Podsrede in Buč sprašujejo, če so go- šte. Ta predstavlja za uporabnike zgolj manjše spremembe, vorice o tem, da jim zapirajo pošto resnične. To vprašanje saj se z uvedbo na primer premične pošte naslov in poštna smo naslovili na službo za stike z javnostmi Pošte Slovenije, številka ne spremenita, vse poštne storitve pa so uporabni- od koder so nam poslali naslednji odgovor: kom poštnih storitev tudi vnaprej zagotovljene.« »Pošta Slovenije deluje in posluje po smernicah, ki si jih je Seveda so govorice o zaprtju pošt prišle tudi do župana zadala v sklopu Strateškega razvojnega programa Pošte Občine Kozje Dušana Andreja Kocmana. Le-ta je povedal, Slovenije. Program je potrdil in sprejel tako nadzorni svet da so že nekaj let bili seznanjeni z dejstvom, da je Pošta Slo- družbe, kakor tudi njen lastnik – država. V omenjenem stra- venije opozarjala na problem delovanja pošte na Bučah. teškem razvojnem programu je kot eden od najpomemb- Tamkajšnji prostori so namreč res neprimerni, zato so tudi nejših projektov oziroma novosti opredeljena tudi uvedba v sami Občini iskali rešitve o novem prostoru in razmišljali premičnih pošt. Doslej smo v premične pošte preoblikovali celo o novogradnji v okviru Kmetijske zadruge Šmarje pri 23 pošt po Sloveniji. Jelšah. »Seveda nas je zdaj vest o premični pošti presene- Pošta Slovenije je in bo tudi v prihodnje v skladu s smernica- tila,« je povedal Kocman, ki pa je še bolj začuden, da se mi preoblikovala tiste pošte, ki se nahajajo v manjših krajih, pošta zapira tudi v Podsredi. Povedal je, da niso vedeli, da pokrivajo manjše število gospodinjstev in imajo manj strank, je tudi pošta v Podsredi netransparentna. Če pa se bosta rezultat poslovanja pa je že več let negativen in ni obetov zaprtji zares zgodili in kdaj, pa bo župan Kocman izvedel na za izboljšanje v prihodnosti. sestanku s predstavniki Pošte Slovenije, ki so ga predlagali in Odločitev o tem, katere pošte bomo preoblikovali v priho- se bo zgodil v naslednjih dneh. Na sestanek je župan pova- dnje, še ni sprejeta. V primeru, da bosta preoblikovani tudi bil tudi oba predsednika krajevnih skupnosti Buče, Mileno pošti Buče in Podsreda, bodo krajani pravočasno in ustre- Krajnc, in Podsreda, Marka Kuneja. zno obveščeni. Vsekakor pa bodo po Kocmanovih besedah vztrajali pri Preoblikovanje pošte ne pomeni, da se pošta iz kraja umika, tem, da bodo občani Kozjega imeli matično pošto v ma- temveč v kraju ostaja z drugačno organizacijsko obliko po- tični občini. (Z. I.)

15. julij 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Naši izgnanci na Bučki Društvo izgnancev Slovenije je minulo soboto na Bučki pri Škocjanu pripravilo slovesnost, kjer so počastili 65. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom ter vrnitve iz izgnanstva. Med osemstotimi udeleženci so bili tudi izgnanci iz naših krajevnih organizacij izgnancev.

Na Bučki so nemški okupatorji leta 1941 izgnali vse prebi- spomnil, kaj vse je Društvo izgnancev Slovenije do zdaj stori- valce, ki so se pred 65 leti vrnili nazaj na svoje domove. In lo za urejanje pravic slovenskih izgnancev, ki jim je bil status prav tam je bila ustanovljena tudi prva krajevna organiza- žrtev vojnega nasilja priznan šele leta 1996, ko jim je bilo cija društva izgnancev Slovenije. Le-te so kasneje ustanovili ponujeno posebno zdravstveno, socialno in pokojninsko za- tudi pri nas, in sicer v Bistrici ob Sotli, Kozjem in skupna KO varovanje. Žal pa še vedno ni rešeno vprašanje odškodnine izgnancev Polje - Buče. Člani le teh so vseskozi zelo aktivni za izgubljeno in uničeno premoženje, čeprav si je tudi sam in se redno udeležujejo vseh srečanj izgnancev Slovenije. za to prizadeval. “Povezujejo nas nesrečni časi, upamo, da Tako so se minulo soboto odpravili tudi na Bučko. Bistrico naših vnukov kaj takega ne bo doletelo, je pa treba o iz- ob Sotli je zastopal predsednik Franci Omerzu, iz Kozjega gnanstvu govoriti tudi mlajšim rodovom,” je dejal Žnidaršič. ter iz Polja in Buč pa sta krenila dva avtobusa. Na prvem je Med govorniki je bil tudi kozjanski župan Dušan Andrej Ko- bilo po besedah predsednika kozjanske krajevne organiza- cman, ki se je dotaknil problematike izgnancev in opomnil cije Ivana Kuneja nekoliko manj potnikov zaradi vročine, ki na prestano gorje, ki jih je doletelo v vojnih časih v želji, da je marsikaterega starejšega izgnanca prestrašila in je raje se kaj takega nikoli več ne ponovi. Zbranim je spregovorila ostal doma. Še posebej pa so bili veseli, ko so v Bučki za- še predsednica Krajevne organizacije Društva izgnancev gledali tudi svojega župana Dušana Andreja Kocmana. Iz Slovenije Bučka Silva Marjetič, v kulturnem programu pa so KO Polje - Buče pa se je prireditve udeležilo kar petdeset nastopile pevke dekliške pevske skupine Mesečina z Bučke, izgnancev. Predstavniki obeh organizacij so s sabo prinesli ljudski pevci Žejno in tamkajšnji osnovnošolci. Po prireditvi so tudi prapora, ki sta poleg ostalih plapolala na zanju pripra- izgnanci KO Polje - Buče odšli domov in si na poti privoščili vljenem mestu. kosilo v Gostilni Šempeter, kozjanski izgnanci pa so si pripra- Med številnih zbranimi nekdanjimi izgnanci in njihovimi svojci vili kar pravi popoldanski izlet. Preko Telč, Sevnice in Blance z Dolenjske, iz Posavja, Zasavja in Bele krajine ter od drugod so se odpeljali do Selc, kjer so se ustavili na kmetiji Roštohar, so mnogi tja prišli peš kot pohodniki tradicionalnega poho- kjer predelujejo mesne izdelke. Lastnik jim je predstavil svoje da od Telč do Bučke. Na prireditvi je kot slavnostni govornik izdelke, ki so jih tudi poskusili, v ohlajenih prostorih pa so si spregovoril domačin, poslanec v DZ Franc Žnidaršič, ki je privoščili še pozno kosilo in tako skupaj preživeli zares prije- bil tudi sam davnega leta 1941 izgnan. Med drugim se je ten dan. (Z. I.)

Med številnimi gosti je bil tudi kozjanski župan, ki je zbranim tudi sprego- Med številnimi prapori sta bila tudi prapora DIS KO Kozje in DIS KO Polje voril. - Buče. Minister dr. Igor Lukšič v Občini Kozje Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je v sredo, 7. julija 2010, mudil v Občini Kozje, kjer se je srečal z vodstvom Občine in vzgojno-izobraževalnih zavodov ter predstavnikoma Športne zveze Občine Kozje.

Ministra dr. Igorja Lukšiča so v Kozjem pred Občino sprejeli prve triade in dobili prepotrebne kabinete za učitelje. Na župan Dušan Andrej Kocman, predsednik občinskega od- koncu si je ogledal še telovadnico. Tako se je minister Lukšič bora SD Danijel Štus, ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek, tudi sam prepričal, da je le-ta povsem dotrajana in nepri- občinska svetnika Andrej Kolar in Miloš Čepin in občinska merna za izvajanje pouka športne vzgoje in ostalih športnih uprava. V sejni sobi Občine so mu predstavili Občino Koz- dejavnosti. »V Občini Kozje lahko največ naredijo sami,« je je in problematiko, ki se dotika njegovega ministrskega re- dejal minister Lukšič in dodal: »Veliko pa so tukaj že naredi- sorja. V njihovem spremstvu se je potem minister dr. Lukšič li. Pripravlja se projektna dokumentacija za novo športno odpravil v šolo, kjer je pozdravil tamkajšnje učitelje, ki so mu dvorano, ki bo služila tudi šoli in to je po mojem mnenju do- skupaj z ravnateljem Romanom Gradiškom razkazali šolo, ber projekt.« V nadaljevanju je še dodal, da je v Sloveniji na ki pa bi nujno potrebovala prizidek, kjer bi uredili prostore razpolago kar nekaj virov in da upa, da bodo na v ta na-

8 | OKo | 15. julij 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Minister dr. Igor Lukšič z ravnateljem in učitelji OŠ Kozje, županom in ostalimi predstavniki, ki so spremljali njegov obisk. men objavljenih razpisih tudi uspešni. V nadaljevanju pa je stanju so objekti in da jih ministrstvo pri njihovih prizadeva- minister Lukšič še z obžalovanjem dejal, da je žal ministrstvo njih podpira in da so jim obljubili tudi pomoč. Ministra so letos moralo vrniti nekaj sredstev in so zato letos ustavljena seznanili še z vsemi ostalimi projekti in z delom socialnih de- sredstva za razpise za izgradnjo športne infrastrukture. Na- mokratov v Občini Kozje ter kako njihovi svetniki zastopajo povedal pa je, da se bo omenjen razpis zgodil naslednje javne interese v občinskem svetu. Na sestanku so bili priso- leto in da je prepričan, da bo takrat na njem uspešna tudi tni še predstavniki občinskega odbora iz Podčetrtka, skupaj Občina Kozje, ki bi tako z izgradnjo lahko začela že nasle- so spregovorili o bližajočih se lokalnih volitvah. Po Štusovih dnje leto. Z ministrovim obiskom je bil zadovoljen tudi župan besedah je njihov občinski odbor v Kozjem v zaključni fazi Kocman, ki je dejal, da si je minister ogledal dejansko stanje priprav na lokalne volitve, v Podčetrtku pa bo treba še kar in je tudi sam videl, da sta tako prizidek k osnovni šoli kot nekaj postoriti. Skupaj pa so izrazili željo, da se v času pred tudi večnamenska športna dvorana prepotrebni. Vesel je volitvami v smislu javnih tribun zgodi čim več obiskov mini- tudi, da je minister pohvalil njihove aktivnosti, ki so se jih lotili strov iz kvote SD. (Zdenka Ivačič) po pravilnem postopku, kar je zagotovo zelo pomembno, ko se bodo prijavljali na razpis. Iz šole se je minister odpravil še v vrtec, kjer so mu otroci zapeli in ga poprosili, če se z njimi slika. Prijazni minister je ustregel njihovi želji in bil hkrati vesel dejstva, da v Občini Kozje za vpis v vrtec ni otrok na čakalni vrsti.

Srečanje s predstavniki OO Kozje in Podčetrtek V nadaljevanju obiska se je minister Lukšič na izletniškem turizmu PIT Zdole sestal še s člani in vodstvom OOSD Kozje ter predstavniki Območnega odbora SD Kozjansko in Ob- sotelje. Predsednik OO SD Kozje Danijel Štus je po sestanku povedal, da so z ministrovim obiskom zadovoljni. Osnovni namen le tega je namreč bil, da so ministru predstavili stanje na področju šolstva in odprtih projektov investicij v šol- sko infrastrukturo. Seveda je tu šlo za že zelo dolgo odprto rano v Občini, to je izgradnja večnamenske športne dvora- ne in pa drugi takšen projekt, prizidek k Osnovni šoli Kozje. Štus je zadovoljen, da si je minister sam ogledal, v kakšnem Minister je z veseljem ugodil želji otrok in se z njimi fotografiral.

Da je telovadnica že povsem dotrajana, se je prepričal tudi minister. Minister se je srečal tudi s predstavniki OO SD Kozje in Podčetrtek.

15. julij 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Domače dobrote v “Špajzi Marof” V Vasi Lipa Term Olimia se je minulo nedeljo odprla nova trgovina, ki pa zagotovo ne sodi med klasične trgovine in je v današnjem času prava popestritev, saj bodo tam prodajali dobrote iz slovenskih kmetij.

Trgovino s pomenljivim imenom “Špajza Marof” sta si omi- slila Simon Rogina in Nika Šarlah iz kmetije Marof v Bistrici ob Sotli, kjer že prodajajo nekaj domačih lastnih izdelkov. Želja predstaviti zaokroženo ponudbo našega okolja pa je pripeljala do tega, da sta odprla trgovino, v kateri lahko kupite vsega, kar se znajde v domači “špajzi” dobre gospo- dinje. Ponudba je zares raznolika, saj poleg zdrave hrane ponujajo še darila ali spominke, ki govorijo o pridnosti rok in ustvarjalnosti lokalnih prebivalcev. Otvoritev trgovine so pospremili številni domačini in predvsem tisti, katerih izdelki se bodo v trgovini tudi prodajali. In ker bodo dobrote stalni- ca v trgovini, je bila tudi sama otvoritev v znamenju številnih domačih dobrot in izvrstne vinske kapljice. Otvoritve se je udeležil tudi podčetrteški župan Peter Misja, ki je pohvalil idejo mladih podjetnikov in zaželel, da bi dobrote iz “Špajze Marof” dnevno pojenjale, da bi jih lahko nadomestile nove. Dogajanje so z domačim petjem popestrile še pevke So- sede in muzikanta Damjan in Blaž Dobrina, obiskovalci pa so z zanimanjem pokukali tudi v “Špajzo Marof” in iz nje, v Simon in Nika želita v “Špajzi Marof” predstaviti zaokroženo ponudbo zameno za denar seveda, marsikaj tudi odnesli. (Z. I.) okolja.

Župan Peter Misja je pozdravil koncept nove trgovine. Obiskovalci so navdušeno pokukali v “Špajzo”.

LOKALNI ČASOPIS LOKALNI ČASOPIS OBČIN POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK OBČIN BISTRICA OB SOTLI BISTRICA OB SOTLI LOKALNI ČASOPIS KOZJE OBČIN KOZJE PODČETRTEK BISTRICA OB SOTLI PODČETRTEK 16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur 24. junij 2010 LETNIK 2 KOZJE ŠTEVILKA 50 cena 1 evro cena 1 evro PODČETRTEK ŠTEVILKA 36

18. marec 2010 LETNIK 2

P o l e t n a m u z e j s k a n o č n a g r a d u P o d s r e d a Olimje navdušilo evropske sodnike V a š k i n o g o m e t n i t u r n i r o s v o j i l i G o l o b i n c i Prangerjada v PodsrediO d č r k e d o b e s e d e v k o z j a n s k e m v r t c u Poletje v znamenju športnih aktivnost 18. marec 2010 | OKo | 1 Shujšal 62 kilogramov 16. julij 2009 | OKo | 1 Lovci ogorčeni nad nizkimi cenami divjačinskega mesa 24. junij 2010 | O

Ko | 1

Naročnino bom poravnal/a 2x letno. Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

10 | OKo | 15. julij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Dogodki iz otroštva Irene Romih Zagotovo ni naključje, da je kot prva v novih galerijskih prostorih, ki jih je Občina Bistrica ob Sotli uredila na podstrešju novega prizidka h kulturnemu domu, razstavljala domačinka Ire- na Romih, ki je zaupala, da freske na lehnjaku predstavljajo dogodke iz njenega otroštva.

Irena Romih, rojena »Šempetranka«, je leta 1990 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeri- ku Bernardu. Med letoma 1990 in 1994 je bila zaposlena kot oblikovalka v tovarni stekla Rogaška. Oblikovala je emba- lažo in za to prejela nekaj nagrad. Leta 1994 je vpisala po- diplomski študij pod mentorstvom prof. Metke Krašovec. Od leta 1997 se v glavnem ukvarja s knjižno ilustracijo in pravo fresko. Tradicionalno tehniko freske, skupaj z njenim fizičnim nosilcem kamnom, razvija v samostojen, prenosljiv objekt. Skozi njegovo obliko in taktilnost površine podaja iluzije na dogodke oziroma izkušnje iz zasebnega življenja. In prav dogodke iz otroštva, ki ga je Irena preživela v Bistrici ob Sotli, je umetnica prikazala skozi freske na lehnjaku, ki jih je postavila na razstavo s pomenljivim naslovom »Ne tipaj!!!« Ob otvoritvi je Romihova povedala, da je prav, da obiskovalci naslov vzamejo dobesedno in čisto zares, saj se je že nemalokrat zgodilo, da so freske s tipanjem poškodovali. So se pa tudi obiskovalci njene razstave v Bistrici ob Sotli, ki je vse od otvoritve zelo obiskana, komaj zadržali, da niso Domačini so z zanimanjem ogledovali freske, ki so jim bile v določenih pobožali kakšne razstavljene freske, ki so bodisi spominjale pogledih zelo domače. na medvedke iz časa Ireninega otroštva ali na zavese in prevleke, ki jih je zelo podobne srečevala v hišah sosedov, prijateljev in sošolcev. In prav to dejstvo, da je navdih za razstavljene predmete poiskala v domačem kraju, je »Šem- petrane« še posebej razveselilo, saj je konec koncev razstava, ki je doživela že kar nekaj postavitev, končno prispela domov, tja, kjer se je pravzaprav rodila.

Ne tipaj!!! Irena Romih je o razstavi povedala: »Tokratna postavitev je povzetek treh prejšnjih razstav, ki so nosile enak naslov. Objekti so narejeni v tehniki prave freske, pri kateri se slika na svež omet. Za podlago ometu služi lehnjak, ki je poro- zna vrsta kamna. Objektu določa obliko in je močan likovni element. Čeprav sta kamen in omet trda in groba materia- la, vzbujata občutek mehkobe in željo, da bi se ju dotaknil. Prav tak je bil tudi moj namen: vzbuditi željo, vendar jo s prepovedjo v naslovu naslednji hip zatreti. Ali v njem prepoznate medvedka? Freske – objekti so združeni v pomenske sklope. Vsebina vsakega od njih se nanaša na določeni dogodek iz mojega otroštva v Bistrici ob Sotli. Posameznemu sklopu je dodano besedilo, ki ta dogodek pojasnjuje.«

Irena Romih je ob otvoritvi z veseljem poklepetala tudi s predstavnico kulturnega ministrstva Lučko Žlender. Razstava ima naslov »Ne tipaj!!!«.

15. julij 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK Aqualuna v znamenju odbojke in Radia Fantasy Na vročo julijsko soboto se je v Aqualuni odvijal že tradicionalni turnir v odbojki na mivki, hkrati pa je potekala tudi zabava z Radiem Fantasy.

Tekmovanja v odbojki na mivki iz leta Vodja animacije Term Olimia Boštjan radijci so skozi cel dan pripravljali raz- v leto presegajo pričakovanja, saj se Misja je bil nad turnirjem navdušen in lične nagradne igre in presenečenja jih udeležuje vse več ekip. Ekipe so se je povedal, da turnirji iz leta v leto pre- za vse kopalce. (Karmen Cvirn) prijavile na dan tekmovanja pred sa- segajo pričakovanja, hkrati pa je že mim vstopom v Aqualuno. Prijavilo se zdaj povabil nastopajoče in nove eki- je 18 ekip, od katerih so bile ene bolj, pe na turnir v odbojki za pokal Aqualu- druge manj uspešne. Samo tekmova- na 2010, ki bo v mesecu avgustu. nje se je začelo že zjutraj in trajalo vse V soboto pa je bila v Aqualuni tudi do popoldanskih ur, dokler niso dobili zabava z Radiem Fantasy, katerega najboljšega. Ekipe, katere so bile iz vse Slovenije in tudi iz Hrvaške, so prikazale veliko mero športne vneme. V finalni tekmi sta se pomerili ekipa iz Polzele in Radeče - Sevnica, vendar je bila ekipa Radeče - Sevnica boljša in je skupno osvojila 1. mesto, za katero je prejela denarno nagrado 150 €. Denarno nagrado so prav tako prejeli tudi drugo in tretje uvrščeni. Med sodelujočimi ekipami je bila tudi ekipa Tomi beton, ki se turnirjev udeležuje redno, vendar je letos na žalost dosegla nehvaležno Sodnik Evgen Valek na svojem sodniškem 4. mesto in s tem praktično nagrado. Akcija na igrišču. stolčku. Andreja Vuk o neformalnem indeksu »Neformalno izobraževanje je zelo pomemben del našega življenja,« zatrjuje Andreja Vuk iz Trebč, ki se je z nefiks tutorji srečala v tem letu. Ker se ji je njihovo poslanstvo, širiti pomen neformalnega izobraževanja, zdelo pomembno in vredno pozornosti, se jim je pridružila.

»K neformalnemu izobraževanju sodijo vse pomembne v nadaljnjem poklicnem in za- ženja, učenja sprejemanja kompromisov in male in tudi večje novosti, s katerimi se sebnem življenju. Še večjo vrednost pa jim drugačnih pogledov, poznanstev, prijate- moramo spopasti, da lahko obvladujemo lahko dodamo mi sami, če jih beležimo. ljev, neskončno veliko smeha in dobre volje svoje življenje,« pravi Andreja Vuk ter pou- Tako jih imamo zbrane na enem mestu in na srečanjih … in spet nova dejavnost za darja, da je koristno, da vse to tudi zabele- pripravljene, da jih pokažemo bodočemu vpis v Nefiks … žimo, imamo nekje označeno, da lahko ob delodajalcu. Vedno smo veseli novih tutorjev in novih pravem času to tudi dokažemo. Nefiks? Neformalni indeks? Ja, to je to. Knji- zamisli, idej, predlogov … Še veliko več o Za bralce časopisa OKo je pripravila zapis žica ali spletna oblika knjižice (E-Nefiks), v tutorjih in samem Nefiksu pa na portalu Ta- o nefiksu in tutorstvu z namenom, da ga katero vpisujemo vse dejavnosti. Nefiks ura- lentiran.si, facebook strani Talentiran.si in podrobneje spozna čim več ljudi in seveda dno izhaja iz Finske, v Slovenijo pa je bil pre- Nefiks tutorji! (Andreja Vuk) tudi z željo, da se jim morda kdo tudi pri- nesen dobrih deset let nazaj. Projekt Nefiks druži. spada pod organizacijo Mladinski Ceh v Ljubljani. Kako deluje? Izmed šestih različnih področij Nefiks in tutorstvo izbereš tisto, pod katero spada dejavnost, Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste neko- ki si jo opravljal. Najpomembnejše rubrike mu želeli povedati, kdaj ste opravljali proso opis dela, samovrednotenje in pridoblje- stovoljno delo pa se niste spomnili, ker je ne kompetence. Pridobljene kompetence bilo že nekaj časa nazaj? Se vam je to zgo- so splošno uveljavljene v vsej Evropski uni- dilo v pogovoru s prijateljem? Ste morali to ji. Na koncu sledita še uradni podpis in žig vpisati v prošnjo za udeležbo na seminarju delodajalca/organizacije ali pa kontaktni ali v življenjepis za študentsko delo? Pa saj podatki, da se vpis pošlje njim v potrditev. veste: Pametni pišejo! Tako imaš uradno zabeleženo in potrjeno Samo izobrazba pri iskanju zaposlitve da- svoje delo. Novejši je E-Nefiks (najdeš ga nes ni dovolj. Mnoge zanimajo vaše izku- na portalu Talentiran.si in je brezplačen), šnje … Opravljaš študentsko delo? Admi- ki omogoča tudi sestavljanje življenjepisa nistrativna ali gostinska dela? Si tabornik? iz vseh vpisov in priporočila, ki jih dobiš od Si se kdaj udeležil izobraževanja za tabor- delodajalcev in ti koristijo pri nadaljnjem is- nike? Si se kdaj udeležil kakšnega drugega kanju. izobraževanja? Mogoče seminarja v tujini? In kdo smo Nefiks tutorji? Tisti mladi, ki skr- Si prostovoljec? Prostovoljni gasilec? Nudiš bimo za promocijo Nefiksa. Organiziramo učno pomoč otrokom? Obiskuješ starostni- delavnice, stojnice in večje projekte, na ke v domu upokojencev? Se samostojno katerih mlade osveščamo o pomembnosti učiš igranja instrumenta ali tujega jezika? neformalnega izobraževanja. S tem pa tudi Dejavnosti je ogromno … Tako ne štejejo sami tutorji pridobivamo ogromno izkušenj zgolj delovne izkušnje. Izkušnje, pridobljene na področju organizacije, nastopanja, dru- na neformalni način, so mnogokrat izjemno Andreja Vuk, ki se je letos srečala z nefiks tutorji.

12 | OKo | 15. julij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Š.O.K. 2010: Od odklopa do športa in kulture

Prvi vrhunec večera je bil nastop Frajkinclarjev.

Festival Š.O.K. (Šport, Odklop, Kultura) se je po enoletnem premoru vrnil v Šmarje pri Jelšah. Klub študentov šmarske regije in Obsotelja (KŠŠO), ki združuje študente iz območja Upravne enote Šmarje pri Jelšah, je v petek, 9. julija, pripra- Navdušena publika. vil veliko zabavo s koncerti skupin Mi2, Frajkinclari, Power- šok, Oktet9 in Big banda Šmarje pri Jelšah. V soboto je prišel na vrsto športni del Š.O.K.-a. Dogajanje pa je v nedeljo z avtorsko monokomedijo Od boga poslan zaokrožil Matjaž Javšnik.

Skupina Mi2 je množico držala pokonci do zgodnjih jutranjih ur.

V soboto je na igrišču za OŠ Šmarje pri Jelšah KŠŠO pripra- Popoldanske ustvarjalne delavnice za otroke. vil celodnevne športne aktivnosti. Obiskovalci so se lahko Na petkovem koncertu skupin Mi2, Frajkinclari, Poweršok, preizkusili v odbojki, nogometu, košarki, lokostrelstvu, bad- Oktet9 in Big banda Šmarje pri Jelšah je bila ploščad pred mintonu in ostalih športnih dejavnostih, pri katerih ni bila v Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah nabito polna. KŠŠO je ospredju tekmovalnost, ampak sproščeno druženje na sve- pripravil odlično zabavo, ki še dolgo ne bo šla v pozabo. žem zraku. Za popestritev so poskrbeli člani skupine Blage Dogajanje na ploščadi se je začelo že ob 17. uri z ustvarjal- veze, ki so pripravili delavnice žongliranja, breakdancea, nimi delavnicami za otroke. Po nastopu Big banda Šmarje improvizacije in bruhanja ognja. Uprizorili so tudi improviza- pri Jelšah so na oder stopili fantje iz vokalne skupine Oktet9, cijski šov, v katerega so spretno vključili obiskovalce. ki jih je širša javnost letos spoznala po nastopu v oddaji Slo- Zadnje dejanje letošnjega Š.O.K.-a pa je bila avtorska mo- venija ima talent. Prvi vrhunec večera so bili gotovo Frajkin- nokomedija Matjaža Javšnika Od boga poslan. V njej je clari, ki so na plesišče priklicali kar nekaj parov. Poweršok je Javšnik predstavil tragikomično zgodbo grobarja Jožeta s priredbami komadov Parnega Valjaka in ostalih uspešnic Britofa, ki mu življenje ni prizaneslo s težkimi preizkušnjami, iz zakladnice yugo rocka poskrbel za malo nostalgije. Ve- vse skupaj zapakiral v pristno pohorsko narečje in poskrbel čer so zaključili Mi2, ki so množico držali pokonci do zgodnjih za salve smeha. (Marko Kovačevič) jutranjih ur. S tem pa dogajanje na Š.O.K.-u 2010 še ni bilo končano.

Zadnje dejanje letošnjega Š.O.K.-a, monokomedija Matjaža Javšnika Od Andreja Vuk, ki se je letos srečala z nefiks tutorji. Oktet9 – širša javnost jih je spoznala v oddaji Slovenija ima talent. boga poslan.

15. julij 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Turnirja v malem nogometu in paintballu Na igrišču v Pristavi, ki so ga lani preplastili z umetno travo, se je odvil že 3. nogometni vaški turnir. Poleg igranja nogometa so streljali še devetmetrovke in tekmovali v paintballu.

Sobotno dogajanje v Pristavi se je začelo z amaterskim turnirjem v paintballu, v katerem so nastopile štiri ekipe iz do- mačih vasi. Najbolje je šlo ekipi Rapšici, ki je na koncu tudi zmagala, sledili pa sta ji ekipi Delta team in LMN. Po paintballu se je začel 3. vaški turnir KS Pristava pri Me- stinju, na katerem je igralo osem ekip: Pristava, Nezbiše, Sodna vas, Sv. Ema, Jerčin, Vonarje, Vidovica in Hajnsko, tekmovanja pa se je udeležila tudi ekipa deklet iz okoliških vasi.

Prve tri ekipe v paintballu.

1. mesto in prehodni pokal je osvojila ekipa Sodna vas, na 2. mestu je pristala ekipa Sv. Ema, tretji so bili nogometaši ekipe Vonarje, četrto mesto pa je zasedla ekipa iz Nezbiš. Dogajanje je popestrilo tekmovanje v streljanju devetme- Utrinek iz tekmovanja v paintballu. trovk, kjer je zmagal David Čonč. (OKo)

Najboljši nogometaši.

Utrinek iz nogometne tekme.

14 | OKo | 15. julij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Dušan Berkovič v ekipi slovenskih vice-prvakov V srbski prestolnici je od 8. do 11. julija potekal 23. evropski festival prve pomoči FACE (First Aid Convention in Europe). Na tekmovanju ekip prve pomoči nacionalnih društev Rde- čega križa in Rdečega polmeseca je drugo mesto zasedla slovenska ekipa, katere član je tudi Dušan Berkovič iz Dekmance.

Dušan Berkovič je zaposlen v Nuklearni elektrarni Krško, kjer je opravil 70-urni tečaj prve pomoči in se pred dvanajstimi leti priključil tekmovalni ekipi prve pomoči. Le-ta je skozi leta menjevala zasedbo, Dušan pa se je kot član ekipe najprej udeleževal regijskih in kasneje še državnih tekmovanj. Lani je njegova ekipa prve pomoči Nuklearne elektrarne Krško (NEK) na državnem tekmovanju zasedla prvo mesto in se tako uvrstila na letošnje evropsko tekmovanje ekip prve pomoči v Ekipa pred uradno otvoritveno slovesnostjo. Beogradu. Ekipa se je na to pomembno tekmovanje začela pripravljati že v začetku letošnjega leta, in sicer s tečajem an- gleškega jezika, saj je komunikacija na tekmovanju potekala v angleškem jeziku. Sledile so fizične priprave, potem pa so začeli s praktičnimi vajami pod strokovnim vodstvom medna- rodnih trenerjev. Ekipa NEK-a, ki so jo poleg Dušana sestavljali še Darko Žičkar, Boštjan Kozole, Boštjan Kežman, Danijel Godler in Zdenka Ko- pina, je bila tako minuli četrtek, ko je prispela v Beograd, zelo dobro pripravljena. Organizator FACE 2010 je bil Rdeči križ Srbije, udeležilo pa se ga je 28 ekip iz 27 držav. Glede poklicne usposobljenosti čla- nov ekipe obstaja omejitev, da lahko sodelujejo samo osebe, ki niso profesionalni zdravstveni delavci ter da se že niso udeležili tovrstnih tekmovanj na evropski ravni. Po otvoritvenih slovesnostih se je tekmovanje začelo v soboto. Sama izvedba tekmovanja je bila organizirana na 28 delovnih točkah; na Ponosni Dušan z osvojeno medaljo. devetih se je ocenjevalo znanje ekipe, preostale pa so bile namenjene preverjanju spretnostnih sposobnosti članov ekip oziroma so se uporabljale kot počivališča. Vsaka ekipa prve pomoči je morala na posamezni delovni točki, na kateri se je izvajala simulacija določene vrste nesreče, prikazati neposredne ukrepe prve pomoči. Potrebno je bilo prikazati zgolj ve- ščine, ki so zahtevane za nudenje neposredne prve pomoči na kraju dogodka. Od vodje ekipe se je v glavnem pričako- valo, da preveri ter kontrolira delovišče, predvsem v smislu za- gotavljanja varnosti in usmerjanja dela članov ekipe; od ostalih članov ekipe pa se je pričakovalo izvajanje prve pomoči ter psihološke oskrbe ponesrečencev ter ostalih udeleženih v nesreči. Vsakemu poškodovancu je bil dodeljen sodnik, ki je ocenjeval njegovo oskrbo. Delo celotne ekipe na posamezni delovni točki je ocenjeval višji sodnik, ki je ocenil ter dodelil število točk glede na vodenje ekipe ter izkazano timsko delo. Po zaključku tekmovanja je bila izvedena zaključna slovesnost z uradno razglasitvijo rezultatov. Najboljši rezultat je do- Slovenska ekipa z medaljami. segla ekipa Velike Britanije, slovenska ekipa se je uvrstila na odlično drugo mesto, tretja pa je bila ekipa iz Irske. Dušan je povedal, da so bili z ekipo po tekmovanju zadovoljni, vendar pa vseeno niso pričakovali tako dobrega rezultata. Veseli so bili tudi podpore s tribun, kjer so jih poleg domačih navijačev spodbujali tudi srbski navijači. Po razglasitvi je bilo veselje ne- popisno in zares so bili ponosni, saj do zdaj še nobeni slovenski ekipi ni uspelo doseči tako izvrstnega rezultata; do zdaj je bila najboljša slovenska uvrstitev 6. mesto. Po prihodu domov je Dušan najprej nazdravil z domačimi in sosedi, naslednje- ga dne pa je ekipo v službi čakal še poseben sprejem. Ekipa NEK-a po tem rezultatu zdaj kar dve leti ne more tekmovati na državnem tekmovanju in ne na FACE-u. Bodo pa tekmovali izven konkurence, tako da bodo ohranjali kondicijo. Je pa Dušan svoje znanje tudi že uporabil v praksi v vsakdanjem življenju, pred kratkim je celo pomagal moškemu, ki ga je na cesti obšla slabost. (Zdenka Ivačič) Veselje po izrednem uspehu.

15. julij 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Uspešne na ženskih kmečkih igrah Na nedeljskih državnih ženskih igrah v Škofji Loki niso manjkale niti naše predstavnice, ki so se uvrstile na odlično šesto mesto.

Že ne tekmovanju za mlado kmetico leta je naša pred- stavnica Barbara Kolar obljubila, da v Škofjo Loko s svojimi prijateljicami iz Društva kmetica Ajda pride tudi na 5. dr- žavne ženske kmečke igre. Le-te so se tam odvijale zato, ker so bile tamkajšnje kmetice lani na igrah najuspešnejše. Poleg Barbare so našo ekipo zastopale še Stanka Alegro in Simona Perkovič. Na tekmovanje se niso pripravljale, je pa Tekmovalno ekipo so sestavljale Stanka, Simona in Barbara. zagotovo bil dober trening vsakodnevno delo na kmetiji. V Škofjo Loko so se minulo nedeljo odpravile s kombijem, tekmovalke so namreč spremljale še navijačice, med katerimi je bila tudi predsednica društva Francka Javeršek. Tekmovalo je 34 ekip iz celotne Slovenije. Tekmovalke so se pomerile v različnih igrah s pridihom vsakodnevnega kmeč- kega življenja. V prvem sklopu je bilo pet iger, s katerimi so naše predstavnice dobro opravile in se uvrstile med osem ekip, ki so tekmovale v drugem krogu. Spopadle so se še s tremi igrami in osvojile končno šesto mesto. Le tega so se zelo razveselile, saj so uspele ponoviti lanskoletni uspeh, ki so ga dosegle na ženskih kmečkih igrah. Povedale so, da je pomagala tudi spodbuda navijačic, le malo pa je manj- kalo, da bi celo posegli po najvišjih mestih ter dodale, da je pri tem imela nekaj vloge tudi sreča. Uspeh so proslavile pri prvi mladi kmetici, ki je bila izbrana v Sloveniji. Le-ta jih je namreč povabila na kavo na svoj kmečki turizem. Na poti do tja pa so imele čast opazovati čudovito naravo, kjer je bil posnet tudi film Cvetje v jeseni. Drugo leto pa se odpra- vljajo tekmovat v Moravče, saj so letos slavile tamkajšnje Tudi navijačice so dobro opravile svoje delo in se veselile skupaj s tek- kmetice. (Z. I.) movalkami. Spomin na novo mašo pred enajstimi leti V nedeljo, 11. julija, je minilo enajst let, odkar je novomašni plašč oblekel župnik Jožef Ro- gač, ki se je tega dogodka letos spominjal s svojimi sedanjimi farani.

Jožef Rogač, župnik v farah Podčetrtek in Polje ob Sotli, je službo tukajšnjega duhovnika nastopil 1. avgusta 2005. Pred tem je bil dve leti kaplan v Tišini in štiri leta v Beltincih. 11. julija 1999 pa je obhajal novo mašo v domači župniji v Bo- gojini, kjer stoji znamenita Plečnikova cerkev. Takrat so bili tamkajšnji vaščani novomašnika tako zelo veseli, da so se veselili kar tri dni. Spomin na slavje je pri župniku Jožefu še danes zelo živ. Enajst let kasneje se ga je skupaj s svojimi farani v Podčetrtku tudi z veseljem spominjal. Pri sveti maši je

Vsi, ki so bili pri maši, so dobili novomašne podobice izpred enajstih let.

spomin na ta dogodek oznanjal njegov novomašni plašč, ki si ga je prvič nadel pred enajstimi leti, vsi, ki so bili pri maši, pa so prejeli novomašno podobico izpred enajstih let. Za vse njegovo delo in trud v fari in s farani se mu je zahvalil Marjan Drofenik, pevci in organisti pa so poskrbeli za posebej izbrane pesmi, ki so mašo naredile slovesnejšo. Po sveti maši je župnik Jožef za vse pripravil pogostitev, ogledali pa so si lahko tudi fotografije izpred enajstih let, ob njih pa je Jožef Rogač je ponovno oblekel novomašni plašč. župnik tudi kaj zanimivega povedal. (Z. I.)

16 | OKo | 15. julij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Klarinet, petje in srednjeveška večerja Minuli petkov julijski večer je na samostanskem dvorišču v Olimju potekal v znamenju srednjega veka. Preden so obiskovalci zašli v srednji vek, so prisluhnili še zaključnemu koncertu slušateljev seminarja za petje in klarinet v okviru letošnjega Glasbenega poletja na gradu Podsreda.

Čudovito in zelo akustično cerkev Marijinega vnebovze- tirko Turizma Podčetrtek na čelu z direktorico Faniko Šket, tja v Olimju so si za svoj zaključni koncert ponovno izbrali ki je srednjeveške večere tudi zasnovala. Vseskozi jih prireja slušatelji seminarja za petje in klarinet. Pod vodstvom prof. skupaj z društvom Lepe strune. Za celotno dogajanje ob Nataše Krajnc in doc. Andreja Zupana, ki je tudi umetniški večerji je poskrbela Mihela Juričan, ki je skupaj s članicami vodja Glasbenega poletja, se je predstavilo petnajst glas- poskrbela za postrežbo, ogenj je bruhal Blaž Šelekar, v vlo- benikov, ki so vsak po svoje navdušili poslušalce. Za njihov gah grofa in grofice pa sta bilaFriderik Prah in Nena Hrušo- izvrsten nastop jim je ob koncu čestital tudi v. d. direktorja var. Prijeten večer je zagotovo že letos marsikoga prepričal Kozjanskega parka Ivo Trošt ter še posebej čestital obema do te mere, da bo kurje bedro v roke vzel tudi prihodnje vodjema, prof. Nataši Krajnc in doc. Andreju Zupanu. leto. (Z. I.) Po koncertu so se vsi skupaj udeležili še tradicionalne sre- dnjeveške večerje na samostanskem dvorišču. Za pridih srednjega veka sta prva poskrbela grof in grofica, ki sta pozdravila svoje goste in jih povabila k mizam ter napove- dala, kaj vse se bo ob večerji dogajalo. Najprej so bili priča sabljanju, kjer na srečo ni bil nihče obglavljen, zato so se v sabljanju preizkusili tudi gostje srednjeveške večerje. Prav tako so se lahko preizkusili še v lokostrelstvu. Potem je na mizo prišla večerja. Kot je bilo v srednjem veku v navadi, so jo postregli brez pribora, saj ga tudi takrat niso uporabljali. Tako so se slastnih pečenih kokošjih beder lotili kar z rokami in prav nič jih ni motilo, če je kaj maščobe steklo mimo ust. Poleg se je seveda prilegel kozarček grofovega vina, ki so ga pili iz lončenih kozarcev, pa tudi kruh so si trgali kar z rokami. Za posladek so si privoščili slastne breskve, še večji posladek pa je bila predstava bruhalca ognja, ki so mu vsi V streljanju z lokom se je preizkusil tudi župan Kozjega Dušan Andrej navdušeno ploskali. Srednjeveški večer je potekal pod tak- Kocman.

Udeležencem seminarja je po koncertu čestital v. d. direktorja Kozjan- skega parka Ivo Trošt. Na koncu so na lesenih krožnikih ostale le kosti.

Pozdrav grofa in grofice. Na dvorišču olimskega samostana se je čas zavrtel nazaj.

15. julij 2010 | OKo | 17 NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Nestrokovno svetovanje pri prodaji fitofarmacevtskih sredstev je tudi zelo pogost vzrok za neučinkovito zaščito. Sveto- vanja na način: »... trideset dek na sto litrov ...« so neodgo- vorna, skrajno nestrokovna, škodljiva in zelo neučinkovita. Prodajalci zaščitnih sredstev so po zakonu dolžni omogočiti kupcu kvalitetno svetovanje. Prepogosto smo priče popol- noma nestrokovnemu ravnanju prodajalcev. Če vam trgo- vec svetuje na že omenjeni način:«… trideset dek ...«, poišči- te drugega svetovalca, ki vas bo poučil o pravilni uporabi škropiv, pravilnih presledkih med škropljenji, primernih vrstah in dozah sredstev in na koncu tudi opravil obisk na terenu in določil strategijo nadaljnje zaščite vinograda. Zelo pogosto je vzrok za pojav peronospore neprimerna količina porabljene vode pri škropljenju. Prevelika količina vode ali »polivanje« trsa povzroča odtekanje škropiva iz li- stne površine. Premala količina vode pa ne omogoča pra- Piše: Igor Horvat Peronospora! univ. dipl. ing. agr. vilnega nanosa škropiva na zeleno površino. Pravilna količi- na vode se giblje med 50–100 lit. na 400 trsov, odvisna pa je Letos se soočamo z izredno močnim napadom peronospo- od vrste škropilnice. re v naših vinogradih. Napadeni so grozdiči, pecljevina, listi Presledke med škropljenji prilagajamo vremenskim pogo- in vršički. Ponekod je peronospora uničila že 50 % pridelka. jem, predvsem padavinam, hitrosti razvoja vinske trte in la- Kljub relativno suhemu vremenu brez padavin in z visokimi stnostim sredstva. Pri uporabi klasičnih kontaktnih sredstev temperaturami, nad 30 °C, se pojavljajo nove okužbe s pe- je presledek med škropljenji v veliki meri odvisen od količine ronosporo. in intenzivnosti padavin. Načeloma se priporoča tretiranje Zakaj? ponoviti, ko pade 30 mm padavin. V primeru dolgih dežev- Odgovoriti na to vprašanje ni enostavno. Vzrok za pojav nih obdobij, ko so presledki predolgi, se moramo izogibati peronospore verjetno leži v nestrokovni in nepravilni uporabi preventivnim sredstvom. Letos je v času cvetenja bilo eno zaščitnih fitofarmacevtskih sredstev. Z zamikom prve upora- takšno obdobje. Presledki med tretiranji so bili daljši od 16 be kontaktnih pripravkov oz. s prepozno opravljenim prvim dni. V tem času je prišlo do številnih okužb, po izteku inkuba- škropljenjem ustvarjamo ugodne pogoje za primarne okuž- cijske dobe pa so se pojavili prvi simptomi peronospore. be s peronosporo. Kot vsa leta nazaj se je spet pokazalo, Nadpovprečno učinkovitost pri ustavljanju peronospore so da je v začetni fazi vegetacije pogosta uporaba cenejših letos pokazala sredstva na osnovi aktivne snovi dimetomorf dotikalnih fungicidov še vedno najboljša, najbolj varna in (Acrobat in Forum star), ciazofamid (Mildicut) in fenamidon najcenejša strategija varstva vinske trte pred peronosporo. (Verita). Iz prejšnjih let pa imamo dobre izkušnje s pripravki Vinogradniki, ki so v svojih vinogradih uporabili kontaktne na osnovi cimoksanila (Curzate in Antracol combi). V pri- pripravke za zaščito trte vsaj 2–3 krat do faze cvetenja, po- meru močnejšega napada je potrebno tretiranje z omenje- tem pa nadaljevali z uporabo sistemičnih sredstev v predpi- nimi sredstvi ponoviti po 5 dneh. sanih presledkih, zdaj nimajo problemov s peronosporo.

in pazi, kje bo srečal Jezusa: v bližnjem, v delu, v sprostitvi, v Oratorij, velik izziv za znamenjih časa (medijih), v nedelji, v misli na večnost. Vsaki dan oratorija je bila predlagana osrednja vrednota, ki je vsebovana tudi v spodbudni misli iz Svetega pisma, poi- animatorje menovani minuta modrosti. Osrednja vrednota je ponazor- jena še s simbolom določenega dne. Oboje je bilo izobe- Najprej sploh, kaj je to oratorij? To so dnevi veselja, razgiba- šeno, da se nam je vtisnilo v um in srce. Največja vzgojno nih dejavnosti, pesmi, igre in tudi krščanskega življenja. moč pa je imel zame prijateljski odnos med animatorji in To so dnevi, ki jih otroci s svojimi animatorji in voditelji preži- otroki. Za na konec pa samo še nekaj »pametnih« iz oratorij- vijo kar v domačem okolju. Naš oratorij je trajal tri dni. Mno- ske himne, ki smo jo prepevali vsaki dan: Lepe besede niso gim staršem je program oratorija dobrodošla ponudba, da mi mar, če niso iz srca. Pravi prijatelj, ta je res dar, če zate v času službe niso v skrbeh za svoje otroke. Za otroke pa čas ima. Naj ne bo ti škoda časa za prijatelje in ples, naj je to dobrodošla sprememba v včasih že kar zdolgočase- življenje razigrano pot ustvarja do nebes. Ne s pohlepom, nem počitniškem času. Sploh pa smo prvič izvedli oratorij ne z močjo, ne s prevaro, ne z lažjo. Naj srce preprosto bo. v naši župniji. Tako, da smo bili zelo veseli, da se je prija- (Natalija Počivalšek) vilo 40 osnovnošolskih otrok. Za nas mlade animatorje pa je bil oratorij velik izziv, da zaslutimo vrednoto zastonjskega darovanja, da vzljubijo mlajše sokrajane, da se navadimo skupinskega dela, da koristno preživimo del počitnic in da se kaj naučimo za življenje. Letošnje oratorijsko geslo je bilo »Pazi, čas«. Meni zelo ljubo geslo, ker je dandanes res problem, da si ne znamo več vzeti časa zase, za druge in Boga. Osrednji vzgojni namen je imela oratorijska zgodba, ki so jo animatorji vsaki dan za- igrali z lutkami v Cerkvi. V njej je bilo prikazano nasprotje med »Vse je treba narediti čim prej« in pravilnim razmišlja- njem »vse ob pravem času.« Bodimo pozorni na čas, da ga ne bomo zapravljali samo za ene stvari, da ga ne bi po naključju zapravili za nevredne dejavnosti, da ga bomo na- menili vsakemu in vsaki stvari, kolikor mu ga moraš nameniti. »Pazi, čas!« bi lahko svetopisemsko razumeli s priliko o bu- dnem služabniku, ki pazi, katero uro pride njegov gospodar, da mu odpre (prim. Lk 12, 35-40). Kdor ljubi, ima odprte oči Oratorij je vodila Martina Žlof.

18 | OKo | 15. julij 2010 DUHOVNO OKO

Za mlade animatorje je bil oratorij velik izziv. Zahvala Za uspešno izpeljan oratorij v župniji Sv. Peter pod Sv. gorami se moramo zahvaliti najprej gospodu župniku Damjanu Ke- jžarju, ki je dal tudi pobudo in ostalim donatorjem: Jožetu Kunstu s.p., Občinskemu odboru SDS Bistrica ob Sotli, trgovini Marjan Market, Mladinskemu centru Bistrica ob Sotli, Gostilni Šempeter. Predvsem pa se je treba zahvaliti tudi pridnim gospodinjam, ki so nam kuhale vse tri dni oratorija.

in brez protekcije delila in Spoštovani bralke in posredovala svoje znanje, predvsem pa ljubezen do nas otrok, do slovenskega bralci! jezika, preprosto bila je vsakemu učencu in učenki v Tudi ta teden imamo dne- vsak po svoji poti, so bili prav šoli ne le vzorna učiteljica, ve, pomembne v pogledu spomini na tiste kulturne dru- ampak v razredu vsake- krščanskega življenja. Začeli žinske večere mnogokrat mu ljubeča mama. Mi naši bi kar v ponedeljek, ko sta svetla luč pri mladem tava- gospe učiteljici nismo nikoli godovala Mohor in Fortu- jočem človeku, da ni izgubil grozili z odvetniki in govorili o nat. prave poti. Vedno znova bi naših pravicah, kajti, če smo To nista le dva mučenca iz morali ponavljati misel Anto- bili pridni, smo imeli pravico, množice mučencev, am- na Martina Slomška: » Sveta da nas je imela rada in nas pak imata v versko-kulturni vera bodi vam luč, materni pohvalila. Če pa je bilo kdaj zgodovini našega naroda jezik pa ključ, do zveličavne malo drugače, pa je ona pomembno mesto. Mohor narodne omike!« imela pravico in dolžnost, Piše: Niko Marovt je zavetnik in krstni boter Spoštovani, potrebno je, da da bi nas malo hitreje po- naše najstarejše knjižne za- si večkrat postavimo vpra- božala. Redko se je zgodilo, na položaje, ki jih v družbi ložbe, svoje ime je namreč šanje: Kje smo? vendar ni zaradi tega prišla imamo. Da bi znali postaviti posodil Mohorjevi družbi, ki Čas dopustov je, šolske po- nobena mama ali oče v pravo besedo ob pravem jo je ustanovil blaženi Anton čitnice so in še marsikaj dru- šolo. Kajti tudi ti dogodki so času in na pravo mesto, da Martin Slomšek. Ta poveza- gega. Namenoma sem po- bili naše majhne razredne bi zmogli biti kdaj tudi tiho in va je prinesla našemu naro- stavil napačno vprašanje. skrivnosti. Oprostite čudovito da ne bi delali sramote ne du nov kulturni zagon, kajti Ne, kje smo, ampak, kje sem lepi spomini! To je bila šola sebi ne družini in ne državi. prav preko Mohorjevih knjig jaz, kot človek, Slovenec, resničnega življenja, spošto- Kajti zanimivo je, da višje kot je prišla kultura (slast) bra- Kristjan in državljan? vanja do PRAVE DRUŽINE: je kdo na družbenem polo- nja v skoraj vsako slovensko Ob tem vprašanju, kje sem, OČE, MAMA, OTROCI! žaju, bolj daleč se sliši nje- domačijo. Ne le Mohorjev mi spomin poleti v tista leta Vrnimo se v današnji čas. gova neumnost. Da ne bi koledar, še bolj so bile razne otroštva, na prvo srečanje z Čas, za katerega se zdi, delali razlik ali tem prvega večernične povesti, poleg abecedo, knjigami, zvezki, da je čuden. Morda je res. in drugega reda, ampak bi molitve, skoraj obvezno bra- črnilom, peresnikom, popac- Zato pa naj bi bila dolžnost se znali pokloniti slehernemu nje. Žal nam je pobegnila kanimi prsti, tudi v zvezek je vseh ljudi posebej vernih, da človeku in njegovi bolečini. iz zgodovinskega spomina kdaj kanilo od peresnika in prisluhnemo svoji vesti, bož- Počitnice so čas druženja in podoba žuljavih rok, ki so še in še spomini prepevajo jemu glasu v nas. Delaj do- tako je prav! Vendar ne po- poleg rožnega venca rade čudovito lepo glasbo! bro, varuj se hudega! Zato zabimo, da smo ljudje in ne listale tudi po lepi knjigi Dirigirala je tej otroški pe- vas bralce vabim, da bi v čreda v takšni ali drugačni (molitvenik, roman, povest, smi gospa Ivanka! Gospa v luči Slomškove misli prosili povorki! pravljica itd.). Ko smo otroci pravem pomenu besede, za zdravo pamet vseh, ki v Lepe mirne počitniške dne- odraščali in odhajali v svet ker nam je vsem brez izjeme naši deželi živimo, ne glede ve vam vsem želim.

15. julij 2010 | OKo | 19 KOZJANSKI PARK Pripovedi s Kozjanskega in Obsotelja V mesecu juniju je izšla knjiga Pripovedi s Kozjanskega in Obsotelja. Knjiga vsebuje pripovedi, ki so jih posneli štu- denti Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo pod vodstvom Mirjam Mencej, ki je pripovedi zbrala, uredila in napisala spremno študijo. Knjiga je izšla pri znanstveni založ- bi Filozofske fakultete iz Ljubljane, in sicer kot druga knjiga v zbirki Antropološka in etnološka gradiva. Izdajo knjige so podprli Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo iz Ljubljane in tudi Javni zavod Kozjanski park.

Mirjam Mencej je v knjigo vključila štiri pravljice in več vrst povedk. V zapisu pripovedi je Mencejeva skušala ohrani- ti jezik pripovedovalcev. Ob vsaki pripovedi je slovarček manj znanih narečnih besed. V opombah pa je zapisano ime in starost pripovedovalca, avtorja posnetka in datum zvočnega zapisa. Objavljenih je 209 zapisov, ki so bili po- sneti v okviru študentskega terenskega dela v letih 2000 in 2001. Študentsko terensko delo je potekalo v sodelovanju med Oddelkom za etnologijo in kulturno antropologijo Fi- lozofske fakultete iz Ljubljane in Javnim zavodom Kozjanski park. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem pripovedoval- cem pripovedi, da so sodelovali s študenti ter tako ohranili pomemben del duhovne kulturne dediščine naših krajev.

Za pokušino vam predstavljamo pravljico Obljubljen otrok, ki jo je povedala sogovornica z Gorjan:

Grof pa grofica sta imela enega otroka pa je serbotino nabiral. Pa je prišel vrag do hiše in je rekel, da hoče otroka imeti. Pa je grofica rekla ne. Pol je pa imel on en ultimat, da če ne bo grof vedel, kako je njemu ime, bo drugič prišel po to, kar je obljubil. Po dolgem cajtu pa pride spet možakar pa pravi, da je na bukovem štoru, medtem ko je srbotije Naslovnica knjige Pripovedi s Kozjanskega in Obsotelja. nabiral, slišal, kako pleše hudič in ven se je kadilo. Pol pa spet pride možak in grofu pravi: Če mi daš toliko pa toliko, Brezbožno torej vse, vse sorte se je godilo, ne. Pa je prišel mir boš imel do smrti, če ne, boš pa ubogi! Je rekel: Bom, en starček pa je pozvonil, je rekel: Bodite tiho, ljudje božji, samo če si izvedel! Je rekel: Sem izvedel, kako je hudiču nehajte, pojdite danes domov! Da se ne bo kaj zgodilo! ime. Cvijdreta! Pol se je pa vrag ustavil pa se je vse skadilo Nič, oni so še bolj noreli naprej pa plesali! Pol je pa še enkrat pa perje letelo, ker je grof izvedel, kako mu je ime in tako ni prišel pa spet nič, pol je pa še tretjič prišel, je rekel: Zdaj pa dobil otroka. To se je direkt v gradu Podsreškem dogajalo! jaz vam ne morem pomagati! Pa je se streslo, pa vse, tista cerkev, vse podrlo, res. Zvonik je ven gledal, križ. V poglavju, kjer so zbrane številne povedke, jih je Menceje- va predstavila v več skupinah. Tako lahko najdete v knjigi povedke o nastanku cerkve Marije Magdalene v Orešju, Ajdi gradijo most o nastanku Svetih gora, Pišec, tudi cerkve v Olimju, pa po- Tam rečejo iz Cesargrada pri Kunšperskem gradu, tam je vedke o ugreznjenih mestih, kjer sta povedki o Gruski jami in bil zračni most, to ste slišale, a ne? No, in so bili takrat tako o uničenju starega trga Podsreda. Sledijo povedke o oka- močni ljudje, da so si to gradili. No, samo so rekli, da je bil mnitvah, ajdih, palčkih, sojenicah, vilah, povodnih možeh, tako močan, da je zažvižgal unemu s Cesargrada sem na povodnih deklicah, telibi, vetru, beli ženi, črni ženi, smrčja- Kunšperski grad: Vrzi mi kladivo! Če glih je bil most! ku, mori. Ajdovske žene plejejo proso Nastanek Svetih gor I. Je bilo treba vsako leto proso opleti. Pol so pa pravili, da Kunšperska grofica ali pa princesa, ne, ki je živela tukaj pred zvečer je treba na njivo nastaviti – prej so bile take sklede, osemsto leti, ne, mogoče, je jahala konja po teh gorah smo rekli latvice. Tam notri se je mleko shranjevalo. Kar tisto prek. Gor pa na Svetih gorah je prijahala pa v eno grmovje posodo kislega mleka na njivo nastaviti, pol pa pridejo … pa ni se mogla rešiti. Pa je rekla: Če mi bog da, da se rešim So bili pa v tisti luknji gor, tako so pravili, no, saj ne vem, če, iz tega trnja pa teh grmovjic, bom dala cerkev sezidati tu- ne verjamem, da je bilo to res ... Pridejo pa tiste ajdovske kaj. In je res ona potem dala kapelo narediti gor in potem ženske in tisto proso oplevejo, celo njivo ponoči, samo tre- so pa to Svete gore, to božjo pot so pa potem dograjevali. ba je nastaviti posodo kislega mleka. So bile pa tako velike, da so, ko so plenice prale, eno nogo imele na eni strani Save, drugo pa na drugi strani, pa so plenice prale. Gruska jama I. To je res ena velika jama, ne, saj je tam tudi ena vas. To so zmeraj v šoli nas učili, povedali. To je bila kakor ena pravlji- Palčki v Orlovi pečini ca, ampak baje je bilo resnica. Torej, res, jama res je, ne. In Je še tu, na Tinskem, nedaleč, tri, štiri kilometre stran, Orlova potem v tisti jami notri je stala ena vas lepa, cerkev. Pol so pečina. Tu so nekdaj gnezdili orli. Stari oče je pripovedoval, pa na veliki petek ljudje pa noreli pa plesali pa takšne stvari. kar sigurno ni res, da so tu bili palčki, pa da so imeli zlate

20 | OKo | 15. julij 2010 KOZJANSKI PARK, ČESTITAMO krožničke pa zlate žličke. To je sredi gozda pečina, ravna Kača prinese zlato jabolko stena, in razgled nad Šmarjem, Donačko goro, Bočem. Da Stara mama je zmerom pasla in prej so za fruštek prinesli mleko so pač tam skrivali se palčki. Ko je že minilo, ko palčki niso na pašo, ne. Tako je ena deklica tudi pasla pa je mleko, kače več vladali, da niso bili povsod, da so se pač tam skrivali. imajo pa rade mleko, to je res, in je tako kača prešla k njoj pa Palčki naj bi bili potem kot talci. Prej pa so, kot legenda, kot ji je dala malo. Kaj jaz vem, tako je ona pripovedovala, ne. In pravljica pripoveduje, palčki povsod bili. Pač legenda. seveda bili so notri žganci pa mleko, ne, in pa je rekla, pa jo je z žlico po glavi udarila: Pa še žgance jej, ne samo mleko, ne! Samo mleko je žleplela. In tako je ta kača vsako jutro prešla k njej, tako Palčki v tunelu pod Kunšperskim gra- so skupaj fruštkale. Ja, tako je to ona rekla, ona tega ni videla, to je bila pripovedka, če bi rade te starinske pripovedke, ne? In dom ko se je ta punca poročila, ko so imeli svatbo doma, je ta kača Veste kaj, pravijo, da od tega Kunšperskega gradu pa do tega prinesla zlato jabolko na mizo za njo. Tako so mi rekli. Ne vem, to Podsreškega, da tu nekako pot imajo, kot da bi bil tunel. Da je pripovedka, to je pripovedka, ne. tam okrog ruševin se je večkrat kaj dogajalo. Da nekaj straši. Pa marsikdo je probal, ko je šel tam skozi. Ja, to sem slišala od drugih Ljudje vedo povedati povedke o podzemnih rovih, zgodovin- ljudi, da začno sredi poti, da je tam ga matralo. Ko ni mogel ne ske povedke, npr. o grofu Moškonu, grofični z gradu Reštanj, o naprej ne nazaj. To sem slišala, ko so sem prišli. Eni pravijo, da bi Pištelakovi Emi, seveda o znanem razbojniku Guzeju. Sledijo še bili škratje, eni pravijo duhovi. Zdaj se vsak boji gor iti. Dva sta, legende in različni drobci o rojstvu, poroki, smrti, pustu, božiču, več turistov je šlo, pa so hitali, da si ne bi želeli nikoli več iti tam. To toči, sovi, mački … so hitali, da je tam vilo po tistem, po tisti poti. Da te je davilo, tako dušilo jih za vrat, pa da so komaj čakali, da so prišli na svetlo, da Živali … to sem pa že slišala, da se na sveti večer, da se je živad ne bi nikoli več šli. To so bili takšni mali ljudje pa so imeli brade do pogovarjala kdaj nazaj. To opolnoči, zato to imamo vero še zme- tukaj. Pa eni pravijo, da so duhovi bili. Da enim se prikaže, enim rom kristjani zelo, kmeti, da opolnoči živini položimo, da hrano jim pa ne. Eni slišijo samo, da ropota kaj, eni pa vidijo. Ne vidijo vsi. dajemo opolnoči. Se takšni čudni ljudje prikažejo pa niso nobenemu, niso človeku Pa da kruh rata zmerom dopoldne, se lepše speče dopoldne podobni ne živali ne. Da pač človeka tako zmatrajo tisto, da je kot popoldne. tako izčrpan, da par dni ni pol za nobeno delo pa nič. Ped so bili Pa stare ženske imajo običaj, to, to je pa še kar precej zakoreni- visoki, ja, še meter ne, pa so imeli brade do tal. njeno, čeprav to se meni ne dopade. Pravijo, če rožo ukradeš, Po deset, pa tako, da jih je bilo veliko, pol pa da so jih oni obkro- da lepše rata, ne. In pride takole lepo, pa ti za hrbtom … To tako žili pa jih niso spustili ne naprej ne nazaj, da so imeli probleme. moti kot sto hudink, ne! To pa je eno tako verovanje, da takrat Pravijo, da če si se pogovarjal lepo ž njimi, pa da si prosil, da jih roža pač lepše uspeva, ne. Ona ti ne bo rekla: Ti, daj mi en vr- naj spustijo naprej, pa eni niso bili tako hudobni, da so jih spustili, šiček, ampak ga bo odščipnila pa bo pol nekje si ga posadila, eni pa ne, da so jih matrali dalj časa. Da če bi šli k njim pa v nji- ne. hovo družbo, pa nobeden ni bil za to, da bi, eni pravijo, da bi se spreobrnili v škrate. Knjigo lahko kupite v muzejski trgovini na gradu Podsreda in na upravi Kozjanskega parka v Podsredi. Potem so tu povedke o coprnicah in coprnikih, o divjem lovu, Želimo vam obilo poletnih užitkov ob prebiranju pripovedi s Koz- prestavljanju mejnikov, o polnočni maši mrtvih, o brezglavjekih, janskega in Obsotelja! o vračanju umrlih, o pokopališču, o hudiču, kačah, zmaju in za- kladih. Vesna Zakonjšek Čestitamo!

V petek, 16. julija, bo 7. rojstni dan V nedeljo, 11. julija, je svoj 4. rojstni dan praznovala draga hčerka in sestrica praznoval dragi sin in bratec Miha Po- Ana Počivavšek iz Prelaskega. Veliko čivavšek iz Prelaskega. Veliko sreče, otroškega smeha in brezskrbnih dni ter zdravja in veselja v vrtcu in doma mu uspeha v šoli ji želijo mami, ati in bratec želijo ati, mami in sestrica Ana. Miha.

Dragemu možu Karleku za njegov 74. V Golobinjeku ob Gozdu lepa hišica rojstni dan še na mnoga skupna leta in stoji, v njej pa naša prijateljica Tatja- še mnogo bolj zdravih let kot do zdaj na 50 let slavi. Veliko sreče, zdravja in mu želi njegova Marica. Čestitki se pri- uspehov ji želijo Golobinci. družujejo tudi otroci ter vnuk.

Dragi mami Marici in atu Karleku želijo za 45. jubilej še na mnoga zdrava leta. To so želje sinov Dušana z Jožico in Marjana z Ireno, vnuk Aljaž pa jima pošilja 45 najslajših poljubov in jima želi še mnogo bolj zdravih let kot do zdaj.

15. julij 2010 | OKo | 21 OTROŠKO OKO Poletje v vrtcu Pikapolonica Počitniško vzdušje in vsaj senco morja in poletja okusijo vsako dopoldne otroci v vrtcu v Bistrici ob Sotli.

Poletni dnevi v vrtcu Pikapolonica v Bistrici ob Sotli se razliku- jejo od navadnih, »šolskih« dni. Skupine otrok so manjše, saj večina staršev, vsaj teden dni preživi s svojimi otroki doma, na morju ali kje drugje na počitnicah. Vendar pa se tudi tisti otroci, ki obiskujejo vrtec, odlično zabavajo. Vzgojiteljice jim vsak sončen dan dopoldne, po jutranjih aktivnostih pripravijo »bazen«. V njem otroci čofotajo, se škropijo, igrajo in

Peskovnik kot jezero.

uganjajo druge vodne norčije. Najprej vodo preizkusi manj- ša skupina, polžki, nato pa se zamenjajo in vodo zavzamejo združeni skupini pikapolonic in žabic. Ohlajeni in lačni otroci komaj pričakajo kosilo in kasneje krepčilen spanec. Popol- Iskanje vodnih zakladov. dne jih kot običajno pridejo iskat starši. (Andreja Vuk) Kako pa otroci doživljajo poletje, smo jih povprašali na obisku nekega vročega, poletnega, julijskega torka.

»Je lep dan, se lah`k kopa- »Se lah`k kopaš, smo v baze- »Ko lah`k plavaš, pa smo v »Mi imamo pri žabicah tudi mo, venih lah`k rišemo, se ni, se igramo z vodo, poliva- šotoru, se igramo.« (Lana, 6 šotor, pa bazen veliki tudi.« sončimo, igramo in fajn je, mo, rišemo po kleh.« (Anja, let) (Manca, 3.5 let) da se lah`k z vodo igramo.« 5 let) (Julija, 5 let)

22 | OKo | 15. julij 2010 ŠPORT Druge poletne vaške športne igre Polje ob Sotli 2010 Člani Športnega društva Polje ob Sotli so se tudi v tem letu odločili, da organizirajo poletne vaške športne igre. Že v začetku junija so o igrah začeli obveščati krajane KS Polje ob Sotli, kakor tudi druge člane športnih društev iz bližnje okolice. Člani ŠD Polje ob Sotli so pričakovali večji odziv, saj igre organizirajo že drugič, vseeno pa se je prijavilo 6 ekip, in sicer Polje ob Sotli, Lastnič, Sedlarjevo 2 Sever, Brezovec, Sedlarjevo 1 Center in ekipa iz sosednje krajevne skupnosti Buče. Letos se bodo ekipe na igrah pomerile v sedmih disciplinah: namiznem tenisu, igranju kart, košarki, teku, streljanju z zračno puško, tenisu in malem nogometu. Med 2. in 4. julijem so bile na sporedu dve disciplini. Otvoritev iger je bila v petek, 2. julija, ko je potekalo tekmovanje v namiznem tenisu. V nedeljo, 4. julija, pa so se tekmovalci pomerili v igranju kart (šnopsa). (Klemen Vindar) Rezultati v obeh disciplinah in vmesni rezultati po končanih dveh disciplinah.

NAMIZNI TENIS: MESTO EKIPA ŠTEVILO TOČK 1. SEDLARJEVO 1 CENTER 25 Najboljši v namiznem tenisu. 2. BUČE 20 3. SEDLARJEVO 2 SEVER 15 4. LASTNIČ 12 5. BREZOVEC 11 6. POLJE OB SOTLI 10

IGRANJE ŠNOPSA: MESTO EKIPA ŠTEVILO TOČK 1. LASTNIČ 25 2. BREZOVEC 20 3. SEDLARJEVO 1 CENTER 15 4. POLJE OB SOTLI 12 5. SEDLARJEVO 2 SEVER 11 6. BUČE 0

VMESNI REZULATATI PO DVEH DISCIPLINAH: MESTO EKIPA ŠTEVILO TOČK 1. SEDLARJEVO 1 CENTER 40 2. LASTNIČ 37 3. BREZOVEC 31 4. SEDLARJEVO 2 SEVER 26 5. POLJE OB SOTLI 22

6. BUČE 20 Igranje kart. Priprave članov ŠD Polje ob Sotli Zadnjo junijsko nedeljo se je ekipa Trgovine Polje vrnila iz poletnih priprav. Le-te so se zgodile po enoletnem premoru, saj lani člani ŠD Polje ob Sotli priprav niso organizirali, ker jim je preveč časa in tudi denarja vzelo urejanje igrišča. Od- pravili so se na hrvaški otok Pag, v mesto Novalja. Priprav se je udeležilo 14 članov ŠD Polje ob Sotli, ki so se na pot podali z gasilskim kombijem, ki so jim ga posodili domači gasilci PGD Polje - Sedlarjevo. Vsak dan so bila na sporedu športna udejstvovanja, od teka, igranja nogometa, odbojke na mivki, tenisa, kart, šaha in balinanja. Trije dnevi pa so vsekakor prehitro minili, vseeno pa so bili športniki zadovoljni z opravljenim delom, družbo in krajem priprav. (OKo) Igranje odbojke na mivki.

15. julij 2010 | OKo | 23 ŠPORT Tenis kamp Kozje uspešno zaključil tudi drugo izmeno V Kozjem so uspešno zaključili letošnji teniški kamp, ki je zaradi velikega zanimanja letos potekal kar v dveh izmenah.

V Tenis klubu Kozje že vrsto let skrbimo za svoj podmladek, saj redno organiziramo začetne in nadaljevalne tečaje. Prvi, ki je začel s tečaji, je bil priznani trener Tibor Palfy iz Brežic, kmalu pa smo na vaditeljske in trenerske tečaje začeli poši- Družabne igre. ljati svoje člane. V zadnjih letih je organizacijo tečajev pre- vzel Blaž Hartl, ki je postal tudi trener tenisa C. Od leta 2008 dalje je začel z izvajanjem redne vadbe mlajših kategorij, ki poteka tudi v zimskem času v telovadnici OŠ Kozje. Nad- gradnja vadbe je Tenis kamp Kozje, ki smo ga prvič izpe- ljali v letu 2009. Ker je bil odlično sprejet, sta bili v letošnjem letu kar dve izmeni kampa, in sicer od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro skozi prvi in drugi teden počitnic. Skupaj se je kampa udeležilo kar 38 mladih tenisačev, največ iz Kozjega in Bistrice ob Sotli, pa tudi iz Lesičnega, Rogaške Slatine in Celja. Blaž je ob pomoči Primoža Hostnika in Her- mine Ogrizek pripravil res pester program, ki je poleg vadbe tenisa vključeval še obisk poni ranča, kopanje, družabne in športne igre, likovno ustvarjanje … Zadnji dan na obeh izmenah pa so v popoldanskem času pripravili zaključne turnirje v različnih starostnih kategorijah in disciplinah (tenis, midi tenis, mini tenis, teniške spretnosti) ter druženje in piknik s starši. Obisk poni ranča. Dobra volja otrok in zadovoljstvo staršev na druženju je zagotovo dokaz, da je tudi letošnji Tenis kamp Kozje odlično uspel in predstavlja odlično popestritev počitniških dni, zato se za dobro udeležbo na morebitni ponovitvi v naslednjem letu zagotovo ni bati. (Roman Gradišek)

Rezultati zaključnih turnirjev 1. termin: mini tenis U-9 1. Leon Čepin, 2. Staša Turk midi tenis U-12 1. Kristjan Bercko, 2. Tina Kunej, 3. Taja Turk, 4. Maja Zupanc tenis U-15 1. Boris Bezamovski, 2. Kaja Čepin, 3. Zala Grobelšek, 4. Rok Perčič

Rezultati zaključnih turnirjev 2. termin: tekmovanje v teniških spretnostih: Vadba servisa. 1. Laura Amon, 2. Zala Polak, 3. Neli Belina, 4. Lan Gradišek mini tenis U-9 1. Matic Bezamovski, 2. Jaka Šket, 3. Bor Hartl, 4. Katja Žurej midi tenis U-12 1. Špela Klavžar, 2. Nina Belina, 3. Ines Maček, 4. Luci- ja Filipančič

Zahvala Tenis kamp ne bi bil izpeljan na tako visokem nivoju brez pomoči donatorjev: Športne zveze Kozje, Občine Kozje, Dr. Harveya d.o.o., Rajmaxa d.o.o., Kozjanskega parka, Štus D'esigna s.p., Poni ranča Ogrizek – Gregorja Ogrizka, Mesni- ce Kozje ter Osnovne šole Kozje. Udeleženci druge izmene letošnjega teniškega kampa.

24 | OKo | 15. julij 2010 ŠPORT, OGLASI Prvi poletni športni vikend »dr.Harvey« Kozjansko Športna zveza Kozje je minulo soboto zače- la z novo, že šesto sezono Poletnih športnih 2. TURNIR – SOBOTA 24. JULIJ vikendov »dr.Harvey« Kozjansko. Prvega vi- kenda se je udeležilo petdeset športnikov. ŠPORTNI PARK KOZJE

Dopoldanski čas je že vrsto let rezerviran za mlade 9.00 TENIŠKA TURNIRJA tenisače. Tokrat so nastopili igralci mini tenisa v kategoriji do 9 let in tenisači v kategoriji do 15 let. Med U-12 (MIDI TENIS) IN U-18 mlajšimi je v konkurenci petih tekmovalcev zmagal Matic Bezamovski, drugo mesto je osvojila Nika Gra- 17.00 TURNIR TROJK V ODBOJKI NA dišek, tretje pa Primož Klavžar. Tudi v starejši kategoriji MIVKI je zmaga pripadla isti družini, saj je bil med šestimi na- stopajočimi najuspešnejši starejši brat Boris Bezamo- 19.30 TURNIR TROJK V KOŠARKI vski, drugo mesto je osvojila Kaja Čepin in tretje Rok

Perčič. Popoldan so s tekmovanji najprej začele trojke v od- VEý O TURNIRJIH bojki na mivki. V konkurenci petih domačih ekip, ki so https://sites.google.com/site/spzvko/ se pomerile vsaka z vsako, je zanesljivo zmagala ekipa ŠD Kozje H4P v postavi Blaž, Tadej in Andrej Hartl ter Primož Pečnik. O drugem in tretjem mestu je od- VLJUDNO VABLJENI ločala prav zadnja tekma, v kateri je ekipa TK Kozje veterani ugnala ekipo Favoriti ŠD Kozje. Zvečer pa so se pomerile še trojke v ulični košarki. Tu je bila konkurenca bolj pestra, saj so nastopale ekipe iz Krškega, Blance, Domžal, Bistrice ob Sotli, Lesičnega in Kozjega. Šest ekip je bilo najprej razdeljeno v dve skupini, najboljši dve iz vsake pa sta se uvrstili v polfi- nale in finale. Največ uspeha je imela ekipa Alfa Klub, ki je v finalu premagala domačo ekipo ŠD Kozje in se ji maščevala za poraz v skupinskem delu tekmovanja. Za zmagovalce so nastopali člani klubov iz Krškega Nogometna šola v in Podbočja Matjaž Bec, Aljoša Kuhar in Denis Špec. Tretje mesto je osvojila Ta zadnja ekipa iz Domžal. Poletni vikendi si bodi tudi letos sledili na štirinajst dni. Polju ob Sotli Še en bo torej v juliju, dva v avgustu, finalni turnir pa v V Športnem društvu Polje ob Sotli smo v začetku junija začetku septembra. (R. G.) začeli s šolo malega nogometa. Šolo vodi Andrej Ja- kopina, pri tem pa mu pomaga Aleš Požek. V šolo so vključeni otroci, stari od 6 do 11 let. Treningi potekajo dvakrat tedensko na igrišču v Polju ob Sotli, in sicer ob ponedeljkih in sredah od 19.00 do 20.30 ure. Re- dno jo obiskuje 16 otrok. Otvoritev šole je omogočila Občina Podčetrtek in podjetje POLJE d.o.o., skupina TOPDOM. (M. D.)

Iz tekme trojk v ulični košarki.

15. julij 2010 | OKo | 25 ŠPORT Na turnirju na Bučah slavila ekipa Rajmax Jubilejni, deseti nočni malonogometni turnir na Bučah je postregel z rekordno udeležbo, slavili pa so nogometaši ekipe Rajmax iz Kozjega.

Na igrišču na Bučah je tamkajšnje športno društvo (ŠD) or- ganiziralo že deseti, tradicionalni nočni turnir v malem nogometu. Nogometaši so se tam začeli zbirati ob pol petih popoldne, ko so organizatorji izvedli tudi žreb med 19 prija- vljenimi ekipami. Predsednik društva Robi Plevnik je povedal, da je bila to rekordna udeležba in da so bili še posebej veseli, da je deseti turnir zaznamoval tudi ta podatek. Eki- pe, ki so se pomerile med sabo, so bile iz okoliških krajev, sosednje Hrvaške ter vse od Zasavja do Pohorja. Zagotovo gre veliko udeležbo pripisati tudi vsakoletni dobri organizaciji ter odličnim pogojem, ki jih že nekaj let nudi igrišče na Bučah. Tekmovanje je potekalo na izpadanje, vse ekipe pa so pokazale lepo igro nogometa. Še posebej zanimivi so bili zaključni boji. V polfinalu so se pomerile ekipe Intermak in Podsreda ter Građevinarstvo Žučko in ekipa Rajmaxa. Zma- gali sta ekipi Intermak in Rajmax, ki sta se pomerili v finalu, kjer so slavili nogometaši Rajmaxa. V tekmi za tretje mesto pa so boljšo igro prikazali člani ekipe Građevinarstvo Žuč- ko. Zmagovalna ekipa Rajmax. Pokale najboljšim je podelil predsednik Robi Plevnik. Poleg pokala je zmagovalna ekipa prejela še denarno nagrado v znesku 300 evrov in prehodni pokal ŠD Buče, za osvojeno drugo mesto je ekipa Intermak poleg pokal prejela še 200 evrov, tretje uvrščeni pa pokal in 100 evrov. Med premori so se streljali prosti streli iz razdalje devetih me- trov, kjer je zmagal Klemen Vavričuk. (Z. I.)

Najboljše tri ekipe. Tretje mesto so zasedli mladi nogometaši ekipe Građevinarstvo Žučko.

Drugouvrščena ekipa Intermak. Streljanje prostih strelov. Zahvala Organizatorji, ŠD Buče, se zahvaljujejo vsem sponzorjem in donatorjem, ki so jim pomagali pri organizaciji in izvedbi jubi- lejnega turnirja.

26 | OKo | 15. julij 2010 ŠPORT, OGLASI Kozjanski nogometni klub Pred začetkom priprav za TS 2010/2011.

KNK Odred Kozje, ki v petih selekcijah šteje nad 100 čla- nov – aktivnih nogometašev, se pripravlja na začetek aktivnosti pred novo tekmovalno sezono (TS) v regionalni ligi MNZ Celje. Po zaključku sezone 2009/10, ko bi naj člansko moštvo kot drugo uvrščeno in po odpovedi prvakov iz Bre- žic napredovalo v Štajersko ligo, je prišlo do dokončnega tolmačenja pravil, po katerih to napredovanje ni možno. Tako bodo člani ostali v okrepljeni (na novo Krško, Vransko) ligi MNZ Celje in čakali na novo priložnost, ki pa je mogoča le z osvojitvijo 1. mesta. Vodstvo kluba v poletni pavzi ni mirovalo in je sprejelo program delovanja za predstoječo sezono. Aktivnosti, ki bodo potekale v petih selekcijah (člani, mladinci, st. cicibani, ml. dečki in rekreacijsko veterani), začnejo s pripravami po do- ločenih terminih.

Člani »A«, ki so bili v pomladanskem delu pod vodstvom trenerja Dušana Vaha najboljše moštvo v MNZ Celje, zač- nejo z vadbo 2. 8 in bodo že v začetku avgusta odigrali tri prijateljske tekme (Šmarje, Mons Claudius in Straža). Moštvo Prizor iz pionirske tekme OŠ Kozjansko - Obsotelje. se bo nekoliko okrepilo s povratnikom Rokom Petričem in še dvema igralcema. Mladinci U18, ki jih bo vodil trener Boštjan Ceraj, bodo tudi nastopili v zelo močni ligi v MNZ Celje (Rogaška, Rogatec, Štore, Zreče itd.). Moštvo sestavljajo še lanski kadeti, ki pa bodo okrepljeni z nekaj kadeti iz ŠD Imeno in kakšnim mla- dincem iz NK Krško. Treningi za mladince se začnejo že 19. julija. Starejši cicibani U10 so selekcionirani iz uvodno opravljene »nogometne šole« na čelu s trenerjem Primožem Založni- kom. Tako se bodo najmlajši prvič preizkusili v tekmovalni ligi MNZ. Ta selekcija prekinja vadbo 16. 7., za jesenski del začnejo s treningi 16. 8. Mlajši dečki U12 bodo izvajali aktivnosti v okviru »nogometne šole« in tekmovanj v organizaciji kluba (Kozjansko - Ob- sotelje) ter se tako pripravljali za formiranje selekcije st. deč- kov U14. Ta selekcija začne z »jesensko vadbo« 6. 9. Veterani – rekreativci imajo vadbo ob četrtkih in bodo izvajali jeseni tekmovalne aktivnosti v okviru planiranih 5-6 prijateljskih tekem.

KNK si prizadeva v svoje dejavnosti vključiti čim več članov zato vabi zainteresirane za vključitev v društvo. Pri najmlaj- ših se ob članstvu iz Občine Kozje želijo bolje povezati še s ŠD Bistrica ob Sotli, kjer je kar lepo število mladih nogometa- šev, ki tudi redno vadijo ter z NK Krško na ravni mladinskega nogometa. KNK skrbi tudi za strokovni kader, tako sta lani končala šola- nje še dva trenerja in imamo tako zdaj v klubu delujočih kar šest trenerjev z licencami. Skupna prizadevanja društva so pri lastni nogometni vzgoji v najmlajših kategorijah in pri dobri povezanosti širšega za- ledja pri starejših kategorijah, saj le takšno zaledje omogo- ča sestavo kvalitetnih selekcij, še zlasti pri mladinski in član- ski konkurenci. Društvo si v tem času prizadeva pridobiti tudi nove spon- zorje, ker bi potrebovali nekaj več storiti za nujno opremo in vadbene rekvizite. Sama tekmovalna dejavnost, ki sodi pod okrilje Nogometne zveze Slovenije, pa je seveda povezana tudi s standardi delovanja, ki so obvezni za sodelujoče ekipe. V klubu pričakujejo, da bo v organizaciji Občine, potem ko je bilo doseženo nekakšno soglasje za nujne ureditve, stor- jeno do začetka sezone nekaj tudi na infrastrukturi, še zlasti za gledalce. (J. B.)

15. julij 2010 | OKo | 27 POLICIJA, MALI OGLASI, ZA ZDRAVJE Mali oglasi Padel z motornim RAZNO kolesom Prodam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 40 kg do 6. junija so policisti PP Šmarje pri Jelšah opravili ogled 60 kg. Telefon 03 810 91 83. kraja prometne nesreče, kjer je motorist zaradi neprila- Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem gojene hitrosti izgubil nadzor nad motornim kolesom in tudi na dom. Telefon 051 621 754. padel skupaj s sopotnico. Sopotnica je bila z reševal- Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na telefon: 070 826 324. nim vozilom odpeljana v SB Celje. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740. Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 834 403. Nasilje v družini Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro V preteklem tednu so policisti PP Šmarje pri Jelšah ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso obravnavali kaznivo dejanje Nasilje v družini. Bivši izven- opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. Telefon: 031 834 zakonski partner je v zadnjem letu skupnega življenja 403. nad svojo partnerko vršil psihično in fizično nasilje. Oško- Podarim dva kolesa primerna za mladostnike. Telefon: 041 dovanka je bila skupaj z mladoletnimi otroki preko CSD 265 622. Šmarje pri Jelšah nastanjena v varno hišo. Zoper osu- Prodam žrebico staro eno leto, primerna za nadaljnjo rejo mljenca bo podana kazenska ovadba na pristojno so- ali zakol. Cena po dogovoru. Telefon: 041/371-364. dišče, kjer se bo zagovarjal za svoja dejanja. Prodam devet bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157. Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710 Vozili pod vplivom Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730. Prodam kosilnico SIP TWIST 170 D, cena po dogovoru. alkohola Telefon: 041/237-813. V preteklem tednu so policisti PP Šmarje pri Jelšah za- Prodam dvosobno stanovanje v Podčetrtku,Trška cesta 23, v radi vožnje pod vplivom alkohola odredili pridržanje do bloku nad pošto, prvo nadstropje.Telefon:031/762 – 362. streznitve vozniku, kateremu je alkotest pokazal 0.71 Ugodno prodam dva nogometna gola ( 3x2m – mg/l alkohola v izdihanem zraku, zaradi vožnje vozila rokomet,nogomet ), nova komplet z mrežo ali brez. Lahko pod vplivom alkohola se bo zagovarjal pri sodniku za kupite tudi samo en gol, po naročilu vam pa naredim tudi prekrške. večje ali manjše. Ta športni pripomoček lahko uporabite tudi za darilo otrokom in mladini ( Najboljša droga je žoga ). Prav tako je bilo v tem tednu ugotovljeno še pri petih Telefon: 040/796-148. voznikih motornih vozil, da so v prometu vozili vozilo pod Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. vplivom alkohola. Začasno so jim bila odvzeta vozniška Telefon:031/866-509. dovoljenja, zaradi prekomerne količine alkohola pa so Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593. jim bili izdani plačilni nalogi. Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760. Prodam teličko, težko 150 kg simentalka, cena po dogovoru. Telefon. 041/265-622. Zaseženo vozilo Prodam čistokrvne mladiče pasme: labradorec, bernski 12. julija so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Ponkvica planšar, zlati prinašalec, nemški ovčar. Telefon 031/571-469. ustavila voznika osebnega vozila, ki je vozil v cestnem prometu neregistrirano vozilo, na katerem so bile na- Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lah- meščene druge registrske tablice, vozil pa je brez ve- ko pošljete na [email protected] ali jih od pone- ljavnega vozniškega dovoljenja. Ker je bil voznik v za- deljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu dnjih dveh letih že 3x pravnomočno kaznovan za hujši na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prekršek, mu je bilo zaseženo vozilo. Vozniku je bil zaradi prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. kršitev cestnoprometnih prekrškov izdan plačilni nalog, Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo o usodi vozila pa bo odločal sodnik za prekrške. so mali oglasi brezplačni.

da ima preprosto držalo – na embalaži vse to piše. Obstajajo tudi Skrb za zobe pri dojenčkih specialne zobne paste za tako majhne otroke, ki vsebujejo sestavi- ne, ki so zobkom prijazne, zato ni nič narobe, če se po čiščenju pa- Dojenčkom začnejo zobje izraščati zelo različno. Nekateri dobijo sta ne izpere iz zob. Seveda se da paste na ščetko zelo zelo malo. prvi zobek že pri 3 mesecih in pol, nekateri pa so stari že eno leto pa Zelo pazljivi morajo biti starši tudi pri uporabi dud in stekleničk, saj še nimajo nobenega. Vendar do konca drugega leta zraste vseh prepogosta oz. predolga uporaba velikokrat povzroča ortodont- 20 mlečnih zobkov. ske anomalije, kar pomeni, da se otrokova čeljust ne more pravilno Ne glede na to, kdaj zraste prvi zobek, je treba za njega začeti razvijati. skrbeti takoj, ko pogleda ven. Tudi, če mamica samo doji, je zobke Pomembno je tudi, da otrok opazuje svoje starše pri umivanju zob, treba čistiti, kajti tudi materino mleko je sladko in lahko pusti obloge saj bo tako spoznal, da je to opravilo pomembno, da je redno prina zobeh. Seveda je za pravilen razvoj otrokovih čeljusti zelo po- sotno in potem tudi on ne bo imel težav pri navajanju na nego membno dojenje vsaj do šestega meseca. Ko pa otroka navajajo zob. na ostalo hrano, naj bo ta čim manj konzervirana, čim manj sladka, Dobro bi bilo, da bi starši že pri enem letu peljali otroka na prvi pre- čim bolj sveža in naravna. Za žejo naj dojenček pije čisto navadno gled k zobozdravniku, vsekakor pa takoj, ko opazijo kakšno spre- vodo, ki najbolj odžeja in je vedno pri roki. membo na otrokovih zobkih (pa če je še tako majhna). S tem si Na tržišču je ogromno pripomočkov za nego zob. Važno je, da star- bodo prihranili veliko težav, ki nastanejo zaradi prepoznega obiska ši izberejo ščetko otrokovi starosti primerno, da je majhna, mehka, pri zobozdravniku. (Majda Kramberger)

28 | OKo | 15. julij 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: PASJI DNEVI

1. Raje imam tiste mačke, ki se ne vtikujejo v moje Petek, 16. julij 2010 pasje dni. TERME OLIMIA POLETNI VEČER V GOSTIŠČU LIPA 2. Pasji dnevi niso mačji kašelj. Ob 20.00 na terasi gostišča Lipa. Nastop plesne skupine Term Olimia animation 3. Bolj, ko se podiš za gobami, prej ti trsje uniči Team – ABBA mania. peronospora. Informacije: Boštjan Misja – 031 211 067 4. Po toči je prepozno zvoniti, šele po žeji pa točiti. Sobota, 17. julij 2010 TKD VIRŠTANJ IN GOSTIŠČE BANOVINA 5. Hladno pivo je zakon. Pa čeprav ti ga nihče toplo ne priporoča. VIRŠTANJSKA NOČ Ob 17.00 na Virštanju pri gostišču Virštanj. Koče (Bistrica ob Sotli), 12. julija 2010 Družabne igre, nastop humorista in trebušnih ple- salk. Ekskluzivno: VIRŠTANJ IŠČE TALENTE. Igral bo ansambel Franca Miheliča s pevko in Iva- nom Hudnikom. Informacije: Olga Amon – 041 555 470

Sobota, 17. julij 2010 KOZJANSKI PARK ZAKLJUČNI KONCERT UDELEŽENCEV SEMINARJA ZA FLAVTO Tonči Babič Ob 18.00 na gradu Podsreda. Informacije: 03 800 71 00

Sobota, 17. julij 2010 TERME OLIMIA AFRODITIN DAN V AQUALUNI Od 12.00 do 17.00. POLETNI VEČER V GOSTIŠČU LIPA Ob 20.00 na terasi gostišča Lipa. Nastop Mance Špik. Informacije: Boštjan Misja – 031 211 067

Nedelja, 18. julij 2010 LOVSKA DRUŽINA PODČETRTEK LOVSKA PRIREDITEV Od 9.00 dalje na lovski koči v Imenski Gorci. Strelsko tekmovanje in srečanje lovcev in gostov. Vabljeni na divjačinski golaž! Informacije: Karl Omerzu – 031 591 998

Nedelja, 18. julij 2010 MINORITSKI SAMOSTAN OLIMJE IN PGD SELA - VE- RAČE - VIRŠTANJ ALEKŠEVA NEDELJA - TRADICIONALNO DRUŽENJE Galerija Kulturnega doma GASILCEV IN FARANOV V SELAH Bistrica ob Sotli Ob 9.00 v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Selah. Slo- vesna procesija, maša in brezplačna pogostitev. Irena Romih Informacije: Ferdinand Stopar – 041 794 146 Nedelja, 18. julij 2010 NE TIPAJ!!!! TERME OLIMIA freske na lehnjaku, 2001 – 2010 HAWAII PARTY V AQUALUNI 24. junij - 11. september 2010 Od 12.00 do 17.00. Informacije: Boštjan Misja – 031 211 067 Ogled razstave je možen po dogovoru z Mirelo (031 276 762).

15. julij 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

Tržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev -50% RAZPRODAJA mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

OKoOko 4 53 Rešitev: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek Ime in priimek: Telefon: 03/58 29 016 Odgovorna urednica: Naslov: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected] Pošta: Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Oglasno trženje: ponedeljka,Rešitev križanke 19. 7. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Friderik Prah, mob.: 041 977 883 Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886 Časopis OKo, Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek E-mail: [email protected]

Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: Monika Strašek, prof. slov.

VIRŠTANJSKA NOČ. Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Izžrebani so bili: Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Cvetka Bevc, Kozje 70, 3260 Kozje Jožefa Mošet, Ples 16, 3256 Bistrica ob Sotli Oblikovanje: Friderik Prah Lojzek Pasarič, Jerčin 12,3253 Pristava pri Mestinju Naklada: 1700 izvodov

Praktične nagrade podarja TURISTIČNO KULTURNO DRUŠTVO VIRŠTANJ. Tisk: Kotis Močenik Anton & Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado. Fanika, d.n.o.

30 | OKo | 15. julij 2010 15. julij 2010 | OKo | 31 D užinski počitniški an Aquauni! Ob visokih temperaturah se lahko kopate v Termalnem parku Aqualuna, ki je z velikim številom vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami ter pestrim animacijskim programom, zanimiv za vse generacije. Koncert Mance Špik! Aqua Jungle pa je posebno doživetje za najmlajše goste.Otroci se lahko povzpnejo na valovito kačo, zajahajo krokodila ali želvo, se spustijo po Sobota, 17.7.2010, ob 21.00 - Manca Špik nas bo s majhnem toboganu, zaplavajo do otoka opic, se postavijo pod palmo s svojo glasbo navduševala na trgu Vasi Lipa. špricajočimi kokosi in bananami in še bi lahko naštevali. 2 odrasla + 1, 2, 3 otroci + hrana + osvežilna pijača + plavanje + Pridružite se nam, vstopnine ni! nori tobogani + sonce + zabava… že od 43 EUR dalje.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek T 03 829 70 00, www.terme-olimia.com, [email protected]

32 | OKo | 15. julij 2010