Termi Olimia“

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Termi Olimia“ Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad Zagreb 2019. Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad predan na ocjenu Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu radi stjecanja akademskog zvanja magistra geografije Zagreb 2019. Ovaj je diplomski rad izrađen u sklopu diplomskog sveučilišnog studija Geografija; smjer: Baština i turizam na Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, pod vodstvom izv. prof. dr. sc. Vuka Tvrtka Opačića II TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Sveučilište u Zagrebu Diplomski rad Prirodoslovno-matematički fakultet Geografski odsjek Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Mislav Matejak Izvadak: Toplički turizam je glavna vrsta turizma i u hrvatskoj općini Tuhelj i u slovenskoj općini Podčetrtek u kojima se nalaze termalni kompleksi „Terme Tuhelj“ i „Terme Olimia“. „Terme Tuhelj“ i „Terme Olima“ su povezane činjenicom da se nalaze u blizini jedne drugih, a dijele i vlasničku strukturu. Točnije, „Terme Tuhelj“ su u vlasništvu „Termi Olimia“. Zbog geografske blizine i zajedničke vlasničke strukture, njihova pozicija na tržištu i razvojne mogućnosti su jedinstveni. Ovaj rad uspoređuje „Terme Tuhelj“ i „Terme Olimia“ na temelju analize elemenata njihove turističke ponude, turističkog prometa u vidu turističkih dolazaka i ostvarenih noćenja, njihovog značaja za sveukupni turizam općina u kojima se nalaze te prostornog razvoja turizma u okolici oba kompleksa. Temelj analize su statistički podaci dobiveni izravno od „Termi Olimia“. Međutim, provođenje isključivo statističke analize moglo bi rezultirati zanemarivanjem nekih ključnih informacija. Upravo je s ciljem dobivanja boljeg uvida u proces razvoja topličkog turizma i probleme s kojima se suočava provedeno i nekoliko dubinskih intervjua. 92 stranice, 17 grafičkih priloga, 13 tablica, 63 bibliografske reference; izvornik na hrvatskom jeziku Ključne riječi: toplički turizam, općina Tuhelj, općina Podčetrtek, prostorni razvoj turizma Voditelj: izv. prof. dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić Povjerenstvo: izv. prof. dr. sc. Vuk Tvrtko Opačić prof. dr. sc. Zoran Curić dr. sc. Ivan Šulc Tema prihvaćena: 8. 2. 2018. Rad prihvaćen: 12. 9. 2019. Rad je pohranjen u Središnjoj geografskoj knjižnici Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, Marulićev trg 19, Zagreb, Hrvatska. III BASIC DOCUMENTATION CARD University of Zagreb Master Thesis Faculty of Science Department of Geography The comparison of thermal spa tourism in Croatia and Slovenia on the example of “Terme Tuhelj” and “Terme Olimia” Mislav Matejak Abstract: Thermal spa tourism is the main type of tourism in both Croatian municipality of Tuhelj and Slovene municipality of Podčetrtek where thermal complexes “Terme Tuhelj” and “Terme Olimia” are located. “Terme Tuhelj” and “Terme Olimia” are connected through the fact that they are located near each other and they also share ownership structure. Precisely, “Terme Olima” own “Terme Tuhelj”. Due to their geographical proximity and joint ownership, they have a unique market position and development opportunities. This paper compares “Terme Tuhelj” and “Terme Olimia” by analysing elements of their tourism offer, number of arrivals and overnight stays, their significance for the complete tourism of their respective municipalities and spatial development of tourism in areas surrounding the both complexes. Basis of the analysis was statistical data obtained directly from “Terme Olimia”. However, entirely statistical analysis could lead to missing some key information. With that in mind, couple of in-depth interviews were conducted to gain better insight into the process of thermal spa tourism development and challenges it faces. 92 pages, 17 figures, 13 tables, 63 references; original in Croatian Keywords: thermal spa tourism, the municipality of Tuhelj, the municipality of Podčetrtek, spatial development of tourism Supervisor: Vuk Tvrtko Opačić, PhD, Associate Professor Reviewers: Vuk Tvrtko Opačić, PhD, Associate Professor Zoran Curić, PhD, Full Professor Ivan Šulc, PhD, Postdoctoral Researcher Thesis title accepted: 08/02/2018 Thesis accepted: 12/09/2019 Thesis deposited in Central Geographic Library, Faculty of Science, University of Zagreb, Marulićev trg 19, Zagreb, Croatia IV 1. UVOD................................................................................................................................1 1.1. Cilj i hipoteze istraživanja....................................................................................1 1.2. Metode istraživanja..............................................................................................1 1.3. Prostor istraživanja...............................................................................................2 1.4. Vremenski okvir istraživanja...............................................................................7 1.5. Pregled dosadašnjih istraživanja..........................................................................7 2. GEOGRAFSKI ASPEKT TOPLIČKOG TURIZMA...................................................9 2.1. Zdravstveni turizam...........................................................................................14 2.2. Medicinski turizam............................................................................................17 2.3. Wellness.............................................................................................................19 2.4. Lječilišni turizam...............................................................................................21 2.5. Ostali oblici turizma...........................................................................................23 3. POVIJESNI RAZVOJ TOPLIČKOG TURIZMA......................................................26 3.1. Svijet..................................................................................................................27 3.2. Hrvatska.............................................................................................................30 3.2.1. Tuhelj..................................................................................................32 3.3. Slovenija............................................................................................................34 3.3.1. Podčetrtek...........................................................................................36 4. ZNAČENJE TOPLIČKOG TURIZMA U TURISTIČKOJ PONUDI HRVATSKE I SLOVENIJE.......................................................................................................................38 4.1. Destinacije topličkog turizma Hrvatske i Slovenije............................................38 4.2. Turistički promet................................................................................................38 5. USPOREDBA „TERMI TUHELJ“ I „TERMI OLIMIA“..........................................42 V 5.1. Ponuda sadržaja topličkog turizma.....................................................................42 5.2. Turistički promet................................................................................................54 5.3. Značenje „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ u turističkoj ponudi općina Tuhelj i Podčetrtek....................................................................................................65 5.4. Prostorni razvoj topličkog turizma.....................................................................67 6. REZULTATI INTERVJUIRANJA..............................................................................78 7. RASPRAVA....................................................................................................................81 8. PERSPEKTIVE RAZVOJA TOPLIČKOG TURIZMA „TERMI TUHELJ“ I „TERMI OLIMIA“............................................................................................................83 8.1. SWOT analiza....................................................................................................83 9. ZAKLJUČAK.................................................................................................................86 LITERATURA...................................................................................................................88 IZVORI...............................................................................................................................90 PRILOZI...........................................................................................................................VII VI 1. UVOD Problematika ovog rada vezana je uz toplički turizam Hrvatske i Slovenije, a kao studija slučaja (case study) analizirana su dva kompleksa, „Terme Tuhelj“ i „Terme Olimia“. Oba kompleksa su specifična zbog svojeg geografskog položaja, nalaze se u blizini, ali su u različitim državama, a karakterizira ih zajednička vlasnička struktura. Konkretno, „Terme Tuhelj“ su u vlasništvu „Termi Olimia“. Zbog navedenih razloga zauzimaju jedinstven položaj na tržištu i kao takve su zanimljiv slučaj za istraživanje. U ovom poglavlju predstavljeni su cilj, hipoteze i metodologija istraživanja. Objašnjen je prostorni i vremenski obuhvat istraživanja te je napravljen pregled dosadašnjih istraživanja. 1.1. Cilj i hipoteze istraživanja Toplički turizam kao vrsta turizma i s njim povezani oblici turizma su zastupljeni u literaturi, međutim nisu do kraja definirani
Recommended publications
  • Strategija Razvoja Turizma Podčetrtek, Bistrica Ob Sotli in Kozje
    STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE Podčetrtek, december 2018 1 Projektna skupina: Boštjan Misja, GIZ Podčetrtek, vodja, Urška Ceraj, GIZ Podčetrtek, Darinka Kajba, GIZ Podčetrtek, Andraž Orehar, UP FTŠ, študent mag. programa Turizem, doc. Emil Juvan (PhD, Avstralija), UP FTŠ, strokovne usmeritve. Pri nastajanju strategije je aktivno redno sodelovalo še okoli 30 turističnih ponudnikov občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. 2 KAZALO VSEBINE POSLOVNI POVZETEK .......................................................................................................... 8 UVOD ........................................................................................................................................ 9 I FAZA – ANALIZA OKOLJA ............................................................................................... 12 1 INTERNO OKOLJE ............................................................................................................. 13 1.1 Ponudba .......................................................................................................................... 13 1.1.1 Antropološki viri ..................................................................................................... 13 1.1.2 Naravni viri ............................................................................................................. 16 1.3 Druga turistična infrastruktura oziroma tematski proizvodi v turizmu ...................... 19 1.2 Povpraševanje ................................................................................................................
    [Show full text]
  • Usporedba Topličkog Turizma U Hrvatskoj I Sloveniji Na Primjeru "Termi Tuhelj" I "Termi Olimia"
    Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru "Termi Tuhelj" i "Termi Olimia" Matejak, Mislav Master's thesis / Diplomski rad 2019 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Science / Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:217:784986 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-09-27 Repository / Repozitorij: Repository of Faculty of Science - University of Zagreb Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad Zagreb 2019. Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad predan na ocjenu Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu radi stjecanja akademskog zvanja magistra geografije Zagreb 2019. Ovaj je diplomski rad izrađen u sklopu diplomskog sveučilišnog studija Geografija; smjer: Baština i turizam na Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, pod vodstvom izv. prof. dr. sc. Vuka Tvrtka Opačića II TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Sveučilište u Zagrebu Diplomski rad Prirodoslovno-matematički fakultet Geografski odsjek Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Mislav Matejak Izvadak: Toplički turizam je glavna vrsta turizma i u hrvatskoj općini Tuhelj i u slovenskoj općini Podčetrtek u kojima se nalaze termalni kompleksi „Terme Tuhelj“ i „Terme Olimia“. „Terme Tuhelj“ i „Terme Olima“ su povezane činjenicom da se nalaze u blizini jedne drugih, a dijele i vlasničku strukturu. Točnije, „Terme Tuhelj“ su u vlasništvu „Termi Olimia“. Zbog geografske blizine i zajedničke vlasničke strukture, njihova pozicija na tržištu i razvojne mogućnosti su jedinstveni.
    [Show full text]
  • Tabela Javnih Poti(JP)
    Stran 11932 / Št. 85 / 29. 8. 2008 Uradni list Republike Slovenije Začetek Konec Dolžina Preostala dolžina Zap. št. Cesta Odsek Potek odseka odseka [m] v sosednji občini [m] 12. 317070 317071 C 317060 Rudnica-Zaborovec I O 396291 6.397 13. 317070 317072 O 317071 Rudnica-Zaborovec II O 396291 34 14. 317080 317081 O 317051 Podčetrtek-Virštanj O 396291 5.981 15. 317090 317091 C 219 Hotel AT-meja RH M RH 227 16. 317100 317101 C 219 Imeno-Virštanj O 317102 3.022 17. 317100 317102 C 683 Amon-Amon O 317081 2.481 18. 317110 317111 C 219 Imeno-Im.Gorca-Kristan Vrh O 317101 2.209 19. 317110 317112 O 317101 Kristan Vrh-C 317080 O 317081 1.367 20. 317120 317121 C 683 Zg.Virštanj-C 396290 O 396291 2.116 21. 317130 317131 C 683 Sela-Verače O 396292 2.145 22. 317130 317132 C 683 Sela-Virštanj C 317100 1.071 23. 317140 317141 C 219 Golobinjek-Pecelj-Bučka Gorca O 396292 3.078 24. 317140 317142 C 684 Prelasko-Pecelj O 317141 2.126 25. 317150 317151 O 181081 Puše-Kopinja loka-Lastnič C 219 4.318 26. 317160 317161 C 219 Sedlarjevo-C 219 C 219 1.222 27. 317160 317162 C 219 C 219-Polje ob Sotli O 396293 988 28. 317170 317171 C 683 Dobležiče-Gostinca O 181132 1.011 29. 318140 318141 C 219 Dekmanca-Kopinja Loka O 317151 548 2.197 Bistrica ob Sotli 30. 356120 356121 C 685 Nimno-Sodna vas C 219 4.661 3.892 Rogaška Slatina 31.
    [Show full text]
  • Obvestila Uporabnikom Maj 2021
    OBVESTILA UPORABNIKOM MAJ 2021 OBVESTILO NA PODLAGI 25. ČLENA UREDBE O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) V skladu s 25. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) vas kot uporabnika javne službe obveščamo o načinu izvajanja te javne službe. • UPORABNIKI, KI SO PRIKLJUČENI NA JAVNO KANALIZACIJO Komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na naslednjih komunalnih čistilnih napravah (KČN) ali malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN): OBČINA ROGAŠKA SLATINA ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogaška Slatina, Irje, Prnek, Ratanska vas, Rjavica, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Tržišče, Rajnkovec, ➢ MKČN Zgornja Kostrivnica za naselje Zgornja Kostrivnica, Spodnja Kostrivnica, Čača vas, ➢ MKČN Sveti Florijan za naselje Sv. Florijan,, OBČINA ROGATEC ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogatec, Tlake, OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH ➢ KČN Šmarje pri Jelšah za naselja Šmarje pri Jelšah, Dvor, Zastranje, Zadrže, ➢ KČN Mestinje za naselja Mestinje, Grliče, Stranje, Belo, Pijovci, OBČINA PODČETRTEK ➢ MKČN Podčetrtek za naselje Podčetrtek, ➢ MKČN Imeno za naselje Imeno, Imenska gorca, ➢ MKČN Olimje za naselje Olimje, ➢ MKČN Pristava pri Mestinju za naselje Pristava pri Mestinju, Nezbiše, ➢ MKČN Sedlarjevo za naselje Sedlarjevo, ➢ MKČN Sv. Ema za naselje Sv. Ema, OBČINA KOZJE ➢ MKČN Kozje za naselje Kozje, ➢ MKČN Podsreda za naselje Podsreda, ➢ MKČN Šonovo za Kozje, ➢ MKČN Lesično za naselja Lesično in Drensko
    [Show full text]
  • Kolesarsko Poročilo Za Sezono 2012
    KOLESARSKO POROČILO ZA SEZONO 2012 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♀) Tel.št. Bidončki 1 Andreja Mihelin 041 599 159 7 2 Anja Šeško 040 233 528 0 3 Darja Gabron 041 797 428 0 4 Gabrijela Omerzu 031 235 234 0 5 Irena Horvat 041 780 331 1 6 Katja Stadler 041 964 549 1 7 Lidija Umek 031 229 620 0 8 Mateja Kostanjevec 041 251 374 4 9 Metoda Denžič 041 202 797 3 10 Nina Lojen 031 536 710 11 11 Nina S. Rainer 031 681 301 3 12 Petra Misja 031 550 300 0 13 Saška Božiček 031 608 757 0 14 Špela Drašler 040 214 929 0 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♂) Tel.št. Bidončki 1 Aleš Stadler 051 616 153 1 2 Ambrož Božiček 031 621 712 1 3 Andrej Babič 041 453 846 3 4 Boštjan Mošet 031 854 731 0 5 Dare Čatak 040 607 076 5 6 Gašper Rainer 041 968 106 15 7 Jože Gabron 041 209 006 14 8 Marko Debelak 031 217 917 2 9 Matjaž Geršak 051 301 582 1 10 Nenad Tutnjević 031 726 275 0 11 Neven Tutnjević 040 205 031 0 12 Peter Klakočer 041 308 708 12 13 Primož Mošet 041 841 872 3 14 Primož Rainer 041 613 010 12 15 Robert Požek 041 759 337 3 16 Rok Rainer 041 509 080 7 17 Simon Narat 031 508 191 0 18 Tadej Geršak 031 534 468 1 19 Tomaž Gabron 041 593 772 2 20 Tomaž Zorenč 041 593 774 3 21 Tonči Babič 041 550 084 1 NOVI ČLANI KS-ORANS (za leto: 2012) Zap.št.
    [Show full text]
  • Z a P I S N I K
    Z A P I S N I K 8. REDNE SEJE Občinskega sveta Občine Podčetrtek, ki je bila v četrtek 22. oktobra 2015 ob 17.00 uri, v sejni sobi Občine Podčetrtek, Trška cesta 59. PRISOTNI: g. Zlatko Juričan, mag. Marko Jurak, ga. Ana Koprivc, g. Marjan Aralica, g. Blaž Šelekar, ga. Sabina Pavčnik, g. Srečko Gobec, g. David Počivavšek, g. Aleš Drozg, g. Vladimir Hrovatič, g. Gojko Lončarič, župan Peter Misja ter člani občinske uprave. OPRAVIČILA ODSOTNOST: mag. Darija Štraus Trunk G. župan je v uvodu pozdravil prisotne na 8. redni seji Občinskega sveta občine Podčetrtek in podal predložen dnevni red v razpravo. Člani občinskega sveta so brez razprave in soglasno (11 ZA) sprejeli naslednji d n e v n i r e d: 1. Predlog zapisnika 7. redne seje Občinskega sveta Občine Podčetrtek; 2. Poročilo o realizaciji sklepov 7. redne seje Občinskega sveta Občine Podčetrtek; 3. Predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Podčetrtek za leto 2015; 4. Predlog Odloka o proračunu Občine Podčetrtek za leto 2016 – prva obravnava; 5. Predlog Odloka o spremembi meje med naselji Dol pri Pristavi, Pustike, Zibiška vas, Bezgovica in Roginska gorca – prva obravnava; 6. Predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o plačah in plačilnih občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Podčetrtek; 7. Predlog Sklepa o imenovanju predstavnika ustanovitelja v svet JZ Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah; 8. Pobude in vprašanja; 9. Razno. K 1. točki dnevnega reda: PREDLOG ZAPISNIKA 7. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE PODČETRTEK; G. župan je podal predloženi zapisnik 7.
    [Show full text]
  • Kolesarska Karta 1
    LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Podčetrtek
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI PODČETRTEK Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naročnik: OBČINA PODČETRTEK Trška cesta 59 3254 Podčetrtek Izdelal: IPMIT d. o. o. Eurocon d. o. o. Kotnikova 30 Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Avtorji: Tea Kemperle Darja Goršek Petra Pate Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Datum: 21. 2. 2018 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ............................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča ...................................................................................................................................... 5 1.3 Namen izdelave načrta ................................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta .................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Kohezijski E-Kotiček
    Kohezijski e-kotiček Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Avgust 2012 številka 45 Razvijamo se s sredstvi EU NAGRADNI FOTONATEČAJ Kolesarjenje med Evropske komisije Podčetrtkom in Rogaško Slatino Nagradni kviz 8. september 2012 www.eu-skladi.si 08/2011 Kohezijski e Kohezijski S kolesom po sledeh evropskih sredstev med Podčetrtkom in Rogaško Slatino - 8 kotiček Ob hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost varnosti v prometu in negativnim vplivom na okolje. Onesnaţevanje zraka in hrup ter obremenjenost /2012 centrov mest z motornimi vozili lahko v veliki meri zmanjšamo na preprost način – z uporabo kolesa. Če upoštevamo še, da veliko privarčujemo pri energiji, je kolo za okolje najsprejemljivejša in najprijaznejša os novna mobilnost. Kolesarjenje se hitro razvija tudi kot turistična dejavnost in postaja celo ekonomsko pomembna veja. Vse več ljudi se, bodisi iz turističnih, športno- ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov, ukvarja z rekreacijskim kolesarjenjem v čistem prijaznem okolju zunaj velikih mest ali pa izbere celo kolesarski dopust. Za turistične kolesarje ima Slovenija številne prednosti, kot so pestra razporejenost turističnih središč, majhne razdalje, veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, relativno čisto okolje, ugodna geografska lega in moţnost povezave z evropskimi kolesarskimi potmi. Kolesarsko omreţje tako postaja del turistične ponudbe in je zelo zaţelena infrastruktura na vseh področjih. Prav zato ţelimo v Sloveniji zgraditi ustrezne daljinsko-potovalne kolesarske povezave in s tem spodbujati rekreativno in turistično kolesarjenje – tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 je skoraj 5,5 milijona evrov evropskih sredstev namenjen ih izgradnji drţavnega kolesarskega omreţja.
    [Show full text]
  • SUTLA Dolina Izvora Zdravlja
    01_prospekt_14_prvi_del.FH10 Fri Oct 01 17:31:42 2004 Page 1 C M Y CM MY CY CMY K SUTLA Dolina izvora zdravlja Uz rijeku Sutlu prostire se podruèje koje je kao stvoreno za uitke i oputanje. Mnotvo izvora termalne vode i rasko netaknutih kutiæa prirode pruaju si ruke s bogatstvom povijesne i kulturne batine. Zbog blagog podneblja i pitome zemlje, prilièno gusto nikli su u prolosti gradovi i trgovaèka naselja, danas su to na obje strane rijeke, ugodna sklonita za sve koji su eljni zdravog i zanimljivog odmora. Vie od 80 kilometara duga Sutla nekoæ je dijelila austrijsku tajersku i ugarsku Hrvatsku, danas je cijelom duinom svog toka granièna rijeka izmeðu Slovenije i Hrvatske. U tim krajevima granica nikada nije bila otra crta razdvajanja izmeðu ljudi. Godine 2000. opæina Podèetrtek na slovenskoj strani granice i opæina Zagorska Sela na hrvatskoj strani dogovorile su se o uspostavljanju posebne turistièke zone. Podèetrtek Zona turistima, putnicima i izletnicima na pjeaèkim i biciklistièkim stazama i vodenim putovima olakava prijelaz dravne granice te time èini obilazak pojedinih zanimljivosti, na obje strane, jo ugodnijim. Naselja na malograniènom Olimjepodruèju prostiru se od brane na buduæem Vonarskom jezeru kod naselja Vonarje u Sloveniji i Harine Zlake na hrvatskoj strani do malograniènog prijelaza Sedlarjevo na slovenskoj, odnosBratkovecno Plavièa na hrvatskoj strani. Slovenski dio podruèja uz Sutlu see na zapadu do Kozjanskih breuljaka, na sjeveru ga od drugih slovenskih pokrajina odvajaju grebeni junih Podravskih breuljaka. Ui hrvatski dio obuhvaæa kraPoljanajnji sjeverozapadni Sutlanska dio Krapinsko- zagorske upanije. S te strane zatvaraju ga bezbrojni slikoviti breuljci s vinogradima, umama i travnjacima.
    [Show full text]
  • Lokalne Ceste V Občini Podčetrtek
    SKLOP I LOKALNE CESTE V OBČINI PODČETRTEK Zap. cesta odsek Začetek potek konec dolžina dolžina v sosednji občini št. 1 181080 181081 C 684 Suzana-Polje ob Sotli O 396293 3.075 1.038 Kozje 2 181130 181132 C 683 Polana-Dragomeriče-Gostinca O 396291 2.580 1.940 Kozje 3 181170 181171 C 683 C 683-Ortnice-Bučka Gorca O 396292 602 2.801 Kozje 4 317010 317011 C 219 C 219-Škrbnik O 406271 1.731 616 Rogaška Slatina 5 317020 317021 C 219 C 219-Sv.Ema O 356131 3.359 6 317020 317022 O 317021 C 317020-Sv.Vid-Vonarje O 356121 1.715 7 317030 317031 C 219 Nezbiše-Kamence O 356131 2.159 2.130 Rogaška Slatina 8 317040 317041 O 396083 Sodna vas-Cm.g-Rog.g C 406310 3.709 9 317040 317042 O 317041 C 317040-C 219 C 219 124 10 317050 317051 C 219 Podčetrtek-Sodna vas C 219 2.835 11 317060 317061 O 317081 Olimje-Gastreš O 317051 8.681 12 317070 317071 C 317060 Rudnica-Zaborovec I O 396291 6.397 13 317070 317072 O 317071 Rudnica-Zaborovec II O 396291 34 14 317080 317081 O 317051 Podčetrtek-Virštanj O 396291 5.981 15 317090 317091 C 219 Hotel AT-meja RH M RH 227 16 317100 317101 C 219 Imeno-Virštanj O 317102 3.022 17 317100 317102 C 683 Amon-Amon O 317081 2.481 18 317110 317111 C 219 Imeno-Im.Gorca-Kristan Vrh O 317101 2.209 19 317110 317112 O 317101 Kristan Vrh-C 317080 O 317081 1.367 20 317120 317121 C 683 Zg.Virštanj-C 396290 O 396291 2.116 21 317130 317131 C 683 Sela-Verače O 396292 2.145 22 317130 317132 C 683 Sela-Virštanj C 317100 1.071 23 317140 317141 C 219 Golobinjek-Pecelj-Bučka Gorca O 396292 3.078 24 317140 317142 C 684 Prelasko-Pecelj O 317141 2.126
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek ISSN 1318-0576 Leto XXVIII 63 27. 9. 2018 MINISTRSTVA 3038. Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavnosti Na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11. člena Za- kona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) ter tretjega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17) minister za zdravje izdaja P R A V I L N I K o vrstah zdravstvene dejavnosti 1. člen Ta pravilnik določa vrste zdravstvene dejavnosti za na- men zagotavljanja enotnosti sistema vodenja zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva ter oblikovanja in vodenja zbirk podatkov, ki so skupni za Ministrstvo za zdravje (MZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ter vrste zdravstvene dejavno- sti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. člen Vrste zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega člena so v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odred- ba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 43/12), šifra VZD 512 033 za klinično psiho- logijo pa se uporablja do 1. januarja 2019. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.
    [Show full text]