Tabela Javnih Poti(JP)
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Strategija Razvoja Turizma Podčetrtek, Bistrica Ob Sotli in Kozje
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE Podčetrtek, december 2018 1 Projektna skupina: Boštjan Misja, GIZ Podčetrtek, vodja, Urška Ceraj, GIZ Podčetrtek, Darinka Kajba, GIZ Podčetrtek, Andraž Orehar, UP FTŠ, študent mag. programa Turizem, doc. Emil Juvan (PhD, Avstralija), UP FTŠ, strokovne usmeritve. Pri nastajanju strategije je aktivno redno sodelovalo še okoli 30 turističnih ponudnikov občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. 2 KAZALO VSEBINE POSLOVNI POVZETEK .......................................................................................................... 8 UVOD ........................................................................................................................................ 9 I FAZA – ANALIZA OKOLJA ............................................................................................... 12 1 INTERNO OKOLJE ............................................................................................................. 13 1.1 Ponudba .......................................................................................................................... 13 1.1.1 Antropološki viri ..................................................................................................... 13 1.1.2 Naravni viri ............................................................................................................. 16 1.3 Druga turistična infrastruktura oziroma tematski proizvodi v turizmu ...................... 19 1.2 Povpraševanje ................................................................................................................ -
Usporedba Topličkog Turizma U Hrvatskoj I Sloveniji Na Primjeru "Termi Tuhelj" I "Termi Olimia"
Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru "Termi Tuhelj" i "Termi Olimia" Matejak, Mislav Master's thesis / Diplomski rad 2019 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zagreb, Faculty of Science / Sveučilište u Zagrebu, Prirodoslovno-matematički fakultet Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:217:784986 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-09-27 Repository / Repozitorij: Repository of Faculty of Science - University of Zagreb Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad Zagreb 2019. Mislav Matejak Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Diplomski rad predan na ocjenu Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu radi stjecanja akademskog zvanja magistra geografije Zagreb 2019. Ovaj je diplomski rad izrađen u sklopu diplomskog sveučilišnog studija Geografija; smjer: Baština i turizam na Geografskom odsjeku Prirodoslovno-matematičkog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu, pod vodstvom izv. prof. dr. sc. Vuka Tvrtka Opačića II TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA Sveučilište u Zagrebu Diplomski rad Prirodoslovno-matematički fakultet Geografski odsjek Usporedba topličkog turizma u Hrvatskoj i Sloveniji na primjeru „Termi Tuhelj“ i „Termi Olimia“ Mislav Matejak Izvadak: Toplički turizam je glavna vrsta turizma i u hrvatskoj općini Tuhelj i u slovenskoj općini Podčetrtek u kojima se nalaze termalni kompleksi „Terme Tuhelj“ i „Terme Olimia“. „Terme Tuhelj“ i „Terme Olima“ su povezane činjenicom da se nalaze u blizini jedne drugih, a dijele i vlasničku strukturu. Točnije, „Terme Tuhelj“ su u vlasništvu „Termi Olimia“. Zbog geografske blizine i zajedničke vlasničke strukture, njihova pozicija na tržištu i razvojne mogućnosti su jedinstveni. -
76/2002, Uredbeni
Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek Cena 770 SIT ISSN 1318-0576 Leto XII 76 23. 8. 2002 MINISTRSTVA bno varovanje in detektivsko dejavnost, Službena izkazni- ca”, pod tem napisom pa je izpisano ime in priimek imetnika izkaznice. V spodnjem delu izkaznice je izpisana registrska 3611. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o nadzoru nad izvajanjem zakona številka izkaznice, datum izdaje in podpis ministra. o zasebnem varovanju in o obveznem Na prednji strani plastificiranega kartonèka je napis: organiziranju službe varovanja “Delavec Službe za zasebno varovanje in detektivsko dejav- nost”. Pod tem napisom je zapis: “Izvajalci varovanja so Na podlagi 74. člena zakona o državni upravi (Uradni dolžni imetniku te izkaznice, ko opravlja nadzor, omogočiti list RS, št. 52/02) in 22. člena zakona o zasebnem varova- izvršitev nadzora.”. nju in o obveznem organiziranju službe varovanja (Uradni list Besedilo, izpisano na hrbtni strani plastificiranega kar- RS, št. 32/94, 23/97 – odl. US in 9/98) izdaja minister za tončka, se glasi: “Imetnik te izkaznice ima v primeru, ko notranje zadeve opravlja nadzor, pooblastilo: – predlagati direktorju oziroma odgovorni osebi izvajal- ca varovanja, da se do odloèitve pristojnega organa odstrani P R A V I L N I K iz delovnega mesta odgovorna oseba, varnostnik oziroma o spremembah in dopolnitvah pravilnika varnostni tehnik, ki ne izpolnjuje z zakonom predpisanih o nadzoru nad izvajanjem zakona o zasebnem pogojev za opravljanje varovanja; varovanju in o obveznem organiziranju – predlagati direktorju oziroma odgovorni osebi izvajal- službe varovanja ca varovanja izvedbo disciplinskega ali odškodninskega po- stopka; 1. -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
UVODNIK UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E Uvodnik .................................. 2-3 Pod drobnogledom .................4-5 Iz občinske uprave ................ 6-13 Aktualno .............................. 14-19 Iz šolskih klopi .................. 20-24 Lep jesenski pozdrav! Letošnja jesen nas je res obdarila. Poleg lepega vremena Iz naših krajev .................... 25-34 nam je namenila še obilje pridelkov. Vinogradi in sadna drevesa so bili polni kot že dolgo ne. In res je škoda, da se količine pridelkov ne da malo prerazporediti še na tista bolj skopa leta. Seveda je bila ponekod tudi toča, ampak na splo- Šport ................................... 35-40 šno smo imeli letos v naši občini srečo kar se vremenskih razmer tiče. Ko sem namreč za rubriko »Pisali smo pred desetletjem« prebiral glasilo Zmajev glas izpred desetih let, sem se živo spominjal neurja, ki je na farni praznik leta 2008 prizadelo naše kraje. Križanka ...................................42 In kaj vam v branje ponujamo tokrat? Mesto pod drobnogledom smo namenili najnovejši prido- bitvi v občini, projektu »Ureditev športno rekreacijskih po- vršin v urbanih središčih«, s katerim smo krajani Kozjega Policija svetuje ..........................43 pridobili še dodatne možnosti za rekreacijo ter zdravo ži- vljenje, Športni park Kozje, ki je že tako eden najlepših daleč naokoli, pa še dodatne vsebine. V začetku septembra se je v Kozje vrnil Kozjanski sejem. Z novo organizacijsko ekipo in novim poletom je uspel priva- biti lepo število obiskovalcev in verjamem, da bo ostal tudi v prihodnje. Ob izteku štiriletnega mandata županje in občinskega sveta so na občinski upravi pripravili pregled izvedenih investicij NASLOVNICA in programov in ponujamo vam ga v branje. -
Obvestila Uporabnikom Maj 2021
OBVESTILA UPORABNIKOM MAJ 2021 OBVESTILO NA PODLAGI 25. ČLENA UREDBE O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) V skladu s 25. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) vas kot uporabnika javne službe obveščamo o načinu izvajanja te javne službe. • UPORABNIKI, KI SO PRIKLJUČENI NA JAVNO KANALIZACIJO Komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na naslednjih komunalnih čistilnih napravah (KČN) ali malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN): OBČINA ROGAŠKA SLATINA ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogaška Slatina, Irje, Prnek, Ratanska vas, Rjavica, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Tržišče, Rajnkovec, ➢ MKČN Zgornja Kostrivnica za naselje Zgornja Kostrivnica, Spodnja Kostrivnica, Čača vas, ➢ MKČN Sveti Florijan za naselje Sv. Florijan,, OBČINA ROGATEC ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogatec, Tlake, OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH ➢ KČN Šmarje pri Jelšah za naselja Šmarje pri Jelšah, Dvor, Zastranje, Zadrže, ➢ KČN Mestinje za naselja Mestinje, Grliče, Stranje, Belo, Pijovci, OBČINA PODČETRTEK ➢ MKČN Podčetrtek za naselje Podčetrtek, ➢ MKČN Imeno za naselje Imeno, Imenska gorca, ➢ MKČN Olimje za naselje Olimje, ➢ MKČN Pristava pri Mestinju za naselje Pristava pri Mestinju, Nezbiše, ➢ MKČN Sedlarjevo za naselje Sedlarjevo, ➢ MKČN Sv. Ema za naselje Sv. Ema, OBČINA KOZJE ➢ MKČN Kozje za naselje Kozje, ➢ MKČN Podsreda za naselje Podsreda, ➢ MKČN Šonovo za Kozje, ➢ MKČN Lesično za naselja Lesično in Drensko -
Kolesarsko Poročilo Za Sezono 2012
KOLESARSKO POROČILO ZA SEZONO 2012 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♀) Tel.št. Bidončki 1 Andreja Mihelin 041 599 159 7 2 Anja Šeško 040 233 528 0 3 Darja Gabron 041 797 428 0 4 Gabrijela Omerzu 031 235 234 0 5 Irena Horvat 041 780 331 1 6 Katja Stadler 041 964 549 1 7 Lidija Umek 031 229 620 0 8 Mateja Kostanjevec 041 251 374 4 9 Metoda Denžič 041 202 797 3 10 Nina Lojen 031 536 710 11 11 Nina S. Rainer 031 681 301 3 12 Petra Misja 031 550 300 0 13 Saška Božiček 031 608 757 0 14 Špela Drašler 040 214 929 0 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♂) Tel.št. Bidončki 1 Aleš Stadler 051 616 153 1 2 Ambrož Božiček 031 621 712 1 3 Andrej Babič 041 453 846 3 4 Boštjan Mošet 031 854 731 0 5 Dare Čatak 040 607 076 5 6 Gašper Rainer 041 968 106 15 7 Jože Gabron 041 209 006 14 8 Marko Debelak 031 217 917 2 9 Matjaž Geršak 051 301 582 1 10 Nenad Tutnjević 031 726 275 0 11 Neven Tutnjević 040 205 031 0 12 Peter Klakočer 041 308 708 12 13 Primož Mošet 041 841 872 3 14 Primož Rainer 041 613 010 12 15 Robert Požek 041 759 337 3 16 Rok Rainer 041 509 080 7 17 Simon Narat 031 508 191 0 18 Tadej Geršak 031 534 468 1 19 Tomaž Gabron 041 593 772 2 20 Tomaž Zorenč 041 593 774 3 21 Tonči Babič 041 550 084 1 NOVI ČLANI KS-ORANS (za leto: 2012) Zap.št. -
Pdfguidelines Setting up a Wood Biomass Chain
GUIDELINES Steps in setting up wood biomass production chains in protected areas Capacity building, capitalization of results and mainstreaming March, 2015 P a g e | 2 “This publication was co-funded by the Intelligent Energy Europe Programme of the European Union within the Project »BIOEUPARKS – Exploiting the potentialities of solid biomasses in EU Parks«. The sole responsibility for the content of this publication lies with the authors. It does not necessarily reflect the opinion of the European Union. Neither the EASME nor the European Commission are responsible for any use that may be made of the information contained therein.” Authors: Nike Krajnc1, Tina Jemec1, Todora Rogelja1, Diego Mattioli2, Senta Schmatzberger3, Anthony Luttmann4, Teo Hrvoje Oršanič5, Mojca Kunst5, Pal Kezdy6, Laudati Michele7, Antonio Falcone7, Rosy Cannata7, Domenico Cerinara7, Stavros Kechagioglou8, Christos Karachristos8, Spyros Galatsidas9, Nikolaos Gounaris9, Garyfallos Arabatzis9 Contributing Institutions: 1. Slovenian Forestry Institute, Slovenia 2. Legambiente ONLUS, Italy 3. Agency for Renewable Resources, Germany 4. Europarc Federation, Germany 5. Kozjansko Regional Park, Slovenia 6. Danube-Ipoly National Park, Hungary 7. Sila National Park, Italy 8. Rodopi National Park, Greece 9. Democritus University of Thrace, Greece P a g e | 3 INDEX 1 Introduction ......................................................................................................................... 8 2 Main steps in establishing a production chain ................................................................. -
Analiza Možnosti Razvoja Vinogradništva V Šmarsko-Virštanjskem Vinorodnem Podokolišu
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Blaž HARTL ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA VINOGRADNIŠTVA V ŠMARSKO-VIRŠTANJSKEM VINORODNEM PODOKOLIŠU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Blaž HARTL ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA VINOGRADNIŠTVA V ŠMARSKO-VIRŠTANJSKEM VINORODNEM PODOKOLIŠU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij ANALYSIS OF THE VITICULTURE DEVELOPMENT PROSPECTS IN ŠMARJE-VIRŠTANJ SUB DISTRICT GRADUATION THESIS University studies Ljubljana, 2010 Hartl B. Analiza možnosti razvoja vinogradništva v Šmarsko … vinorodnem podokolišu. II Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, 2010 Diplomska naloga je bila opravljena na Katedri za sadjarstvo,vinogradništvo in vrtnarstvo, Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Anketa je bila opravljena med vinogradniki v Šmarsko-virštanjskem vinorodnem podokolišu. Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Zoro Korošec-Koruza in somentorja izr. prof. dr. Andreja Udov ča. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Franc BATI Č Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Zora KOROŠEC-KORUZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Andrej Udov č Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Denis RUSJAN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Datum zagovora: Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identi čna tiskani verziji. Blaž Hartl Hartl B. Analiza možnosti razvoja vinogradništva v Šmarsko … vinorodnem podokolišu. III Dipl. -
Kolesarska Karta 1
LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot. -
Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Podčetrtek
NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI PODČETRTEK Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naročnik: OBČINA PODČETRTEK Trška cesta 59 3254 Podčetrtek Izdelal: IPMIT d. o. o. Eurocon d. o. o. Kotnikova 30 Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Avtorji: Tea Kemperle Darja Goršek Petra Pate Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Datum: 21. 2. 2018 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ............................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča ...................................................................................................................................... 5 1.3 Namen izdelave načrta ................................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta ................................................................................................................................. -
Gospodinjstvo 2012
2012gospodinjstvo Urnikrednegaodvozakomunalnihodpadkov 2012 REDNI ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V INDIVIDUALNIH HIŠAH tel.št. 080 12 09 GOSPODARSTVO (RUMENA VREČA) JANUAR FEBRUAR MAREC PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 1 2 3 4 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 1 2 3 4 9 10 11 12 13 14 15 6 7 8 9 10 11 12 5 6 7 8 9 10 11 16 17 18 19 20 21 22 13 14 15 16 17 18 19 5 6 7 8 9 10 11 23 24 25 26 27 28 29 20 21 22 23 24 25 26 12 13 14 15 16 17 18 30 31 27 28 29 19 20 21 22 23 24 25 30 31 27 28 29 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 26 27 28 29 30 31 APRIL MAJ JUNIJ PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 6 1 2 3 2 3 4 5 6 7 8 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 23 24 25 26 27 28 29 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 23 24 25 26 27 28 29 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 30 25 26 27 28 29 30 JULIJ AVGUST SEPTEMBER PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 1 2 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 3 4 5 6 7 8 9 9 10 11 12 13 14 15 6 7 8 9 10 11 12 10 11 12 13 14 15 16 16 17 18 19 20 21 22 13 14 15 16 17 18 19 17 18 19 20 21 22 23 23 24 25 26 27 28 29 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23 30 31 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30 30 31 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30 OKTOBER NOVEMBER DECEMBER PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 7 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 19 20 21 22 23 24 25 10 11 12 13 14 15 16 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 -
Kohezijski E-Kotiček
Kohezijski e-kotiček Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Avgust 2012 številka 45 Razvijamo se s sredstvi EU NAGRADNI FOTONATEČAJ Kolesarjenje med Evropske komisije Podčetrtkom in Rogaško Slatino Nagradni kviz 8. september 2012 www.eu-skladi.si 08/2011 Kohezijski e Kohezijski S kolesom po sledeh evropskih sredstev med Podčetrtkom in Rogaško Slatino - 8 kotiček Ob hitri in stalni rasti števila motornih vozil v zadnjem času posvečamo vedno večjo pozornost varnosti v prometu in negativnim vplivom na okolje. Onesnaţevanje zraka in hrup ter obremenjenost /2012 centrov mest z motornimi vozili lahko v veliki meri zmanjšamo na preprost način – z uporabo kolesa. Če upoštevamo še, da veliko privarčujemo pri energiji, je kolo za okolje najsprejemljivejša in najprijaznejša os novna mobilnost. Kolesarjenje se hitro razvija tudi kot turistična dejavnost in postaja celo ekonomsko pomembna veja. Vse več ljudi se, bodisi iz turističnih, športno- ljubiteljskih ali preventivno-zdravstvenih razlogov, ukvarja z rekreacijskim kolesarjenjem v čistem prijaznem okolju zunaj velikih mest ali pa izbere celo kolesarski dopust. Za turistične kolesarje ima Slovenija številne prednosti, kot so pestra razporejenost turističnih središč, majhne razdalje, veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, relativno čisto okolje, ugodna geografska lega in moţnost povezave z evropskimi kolesarskimi potmi. Kolesarsko omreţje tako postaja del turistične ponudbe in je zelo zaţelena infrastruktura na vseh področjih. Prav zato ţelimo v Sloveniji zgraditi ustrezne daljinsko-potovalne kolesarske povezave in s tem spodbujati rekreativno in turistično kolesarjenje – tudi s pomočjo evropskih sredstev. V okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture 2007–2013 je skoraj 5,5 milijona evrov evropskih sredstev namenjen ih izgradnji drţavnega kolesarskega omreţja.