Koledniki Obiskovali Domove Letos Več Denarja Za Zimsko Službo

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 14. januar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 27 cena 1 eur

Koledniki obiskovali domove Letos več denarja za zimsko službo

14. januar 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 14. januar 2010 Zimske pravljice Dandanes je vreme polno presenečenj, pa ne ravno v pozitivnem smislu. Dva dneva minulega tedna smo lahko ob jutrih uživali ob pogledu na čudovito zasneženo zimsko pokrajino. Ljudje so zjutraj pred hišami odmetavali sneg, da so se lahko dokopali do cest. Po njih pa so avtomobili vozili veliko počasneje in bolj previdno kot običajno, saj so bila tudi cestišča pokrita s snegom. Ob tej počasni vožnji sem kar ne- kajkrat, pa čeprav nisem ljubiteljica snega, zavzdihnila, saj se mi je zimska pokrajina, ki so jo lepšale še snežinke, zdela naravnost pravljična. Le zakaj se ni ta zimska pravljica zgodila nekaj dni prej in nam polepšala praznike, se je marsikdo vprašal, veliko pa jih je v snegu preprosto uživalo. Mnogi so na plano prinesli sani, nekateri celo smuči in se podali na bližnje bregove, pred mnogimi hišami pa so zrasli takšni in drugačni sneženi možje. Žal je bilo te zimske pravljice kmalu konec. Name- sto snega je pričel z neba padati lede- ni dež in kasneje še dež, ki je uničil pra- vljični sneg in povzročal preglavice na cesti. Tako je bilo najpametneje, da smo posedali doma in skušali uživati ob domačem ognjišču. Uživali pa smo lahko tudi pred televizijskimi zasloni, saj so nas naši športniki, ki se vsak na svoj način podijo po belih strminah, razveselili s kar lepo bero vrhunskih rezultatov. Vsekakor dobra popotnica za letošnje zimske olimpijske igre, ko bomo spet stiskali pesti v želji, da nas presenetijo s kakšnim vrhunskim rezultatom. Letošnji rezultati veliko obetajo in potihem napovedu- jejo spet kakšno novo zimsko pravljico.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 VINOGRADNIKI O CENAH VINA 6 POMAGALI FRANCIJU, KI MU JE POŽAR UNIČIL DOM 10 POHOD K SPOMENIKU TOLARJU 20 SNEŽNE RADOSTI 21 TRENING TEKMA ROKOMETAŠEV

Na naslovnici: Pika Ceraj Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

14. januar 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO

Predsednik društva Vinko Martinčič je na sestanku Vinogradniki o upravnega odbora spregovoril tudi o ceni vin. V Slove- niji je namreč zelo veliko vina, zato je potrebno zaščititi svoje geografsko poreklo in tudi ekonomiko predelave. prireditvah, cenah V sled tega so se dogovorili, da bele zvrsti ne bi prodajali pod ceno 1,40 evra, cena belih sortnih vin naj bi bila od vina in izobraževanju 1,80 do 1,90 evra, vrhunskih vin in modre frankinje od 2 do 2,10 evra, cene rdeče zvrsti 1,40 evra, stekleničena Upravni odbor društva vinogradnikov Virštanj vina zvrst 2,20 evra, buteljke pa nekje od 4,50 evra dalje. Kozjansko se je sestal že v prvih dneh januar- Martinčič je še dodal, da so se na slovenskem vinskem trgu pojavile tudi nekatere spremembe, saj je nekaj kleti ja in začrtal plan dela v letu, ki se je pričelo. v Sloveniji dobilo nove lastnike, kar za naše vinogradnike Začetek leta bo predvsem v znamenju pre- pomeni, da se je potrebno zavedati, da je naše podro- davanj, spregovorili pa so tudi o terminskem čje področje s tradicijo ter da je potrebno to tradicijo zagovarjati in ščititi ne le na papirju, ampak tudi s kvali- planu letošnjih prireditev. teto in ceno. Do konca meseca januarja bodo pripravili tečaj na temo Zimske mesece, ko v vinogradih zaradi snega ni toliko smernice dobre higienske prakse za predelavo grozdja dela, bodo v društvu vinogradnikov Virštanj Kozjansko v vino za male vinarje. Pooblaščenec za izvedbo tečaja izkoristili za predavanja na teme: označevanje in do- je za naše področje Kmetijski zavod Maribor v sodelova- kumentacija v prometu z vinom, pridelava grozdja in nju s Kmetijsko svetovalno službo Šmarje pri Jelšah. vina po sistemu HASAP in ekonomika pridelave vina in Seminar oziroma tečaj bo trajal 3–4 ure, cena je 36 evrov grozdja. Že v sredini meseca februarja načrtujejo delov- brez davka. V preteklem obdobju sta občini Podčetrtek no degustacijo, vina pa bodo ocenjevali po veliki noči in Kozje sofinancirali 50 % zneska, zato predsednik Mar- in konec aprila tudi podelili priznanja. Sledila bo izbira tinčič obljublja, da bodo tudi letos podali vlogi na obe županovega vina, v začetku meseca junija pa se bodo občini in skušali pridobiti sredstva za sofinanciranje. odpravili na strokovno ekskurzijo. V avgustu načrtujejo Tečaj je obvezen za vse vinogradnike, ki se ukvarjajo s še predavanje v sklopu obveznih predavanj za vinogra- prodajo vina, datum tečaja pa bo objavljen v eni izmed dnike, čaka pa jih tudi postavitev klopotca, ki ga želijo prihodnjih številk našega časopisa. (Zdenka Ivačič) namesto v nedeljo letos postavljati v soboto, sedmega avgusta. In ker je lani prva javna trgatev stare trte dobro uspela, jo bodo ponovili tudi letos. Rok trgatve pa bodo določili na osnovi letine, ki pa je seveda nepredvidljiva. Določen pa je tudi že datum za tradicionalni Martinov pohod, ki je lani zaradi slabega vremena žal odpadel. Letos naj bi se zgodil 6. novembra. V okviru prireditev so člani upravnega odbora razmišljali tudi o tem, kako jih obogatiti in jih narediti še bolj zanimi- ve za obiskovalce, tudi z obiskom kakšnega posebnega gosta. Na bližajočem se sejmu Turizem in prosti čas (TIP) samo- stojno ne bodo nastopili, saj je to za vinogradnike preve- lik zalogaj. Povezali pa so se s Turizmom Podčetrtek in RA Sotla. Tako se bodo v sklopu te prireditve predstavljali s pomočjo lastnega promocijskega materiala in skozi turi- stični vodnik. Glede na dogovor pa bo v sklopu predsta- vitve turističnega območja Podčetrtka en dan možna Upravni odbor društva vinogradnikov Virštanj Kozjansko je že začrtal tudi predstavitev posameznikov s svojimi vini. terminski plan dela v letošnjem letu.

fotografije, nemščine, domoznanski krožek, krožek zdrave Univerza za tretje prehrane, zeliščarstva, likovnega ustvarjanja … Po vpisu (vpisanih imamo že okrog 60 članov) in veliki udeležbi na prvih tematskih srečanjih smo v knjižnici veseli, da smo pri- življenjsko obdobje sluhnili pobudi za ustanovitev Univerze za tretje življenjsko obdobje in vabimo, da se nam kdo še pridruži. Univerza za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Šmarje pri In kdo je lahko član? Člani Univerze za tretje življenjsko Jelšah deluje od konca novembra lanskega leta. Namen obdobje so lahko tako upokojenci kot tudi »pripravniki« za šmarske in vseh ostalih univerz po Sloveniji (kar 41 jih je) je upokojitev, ne glede na kraj bivanja, pogoj pa ni niti član- izobraževati za osebnostno rast in organizirati kvalitetnejše stvo v knjižnici. preživljanje prostega časa. V Šmarju se člani srečujejo en- In še povabilo, ki smo ga napisali na predstavitveno zložen- krat tedensko, ob torkih dopoldne, na različnih tematskih ko: predavanjih in delavnicah. Na dosedanjih srečanjih smo Vam je upokojitev prinesla več prostih trenutkov in želite med drugim gostili zdravnika Janka Čakša, patra in pisate- uresničiti želje in interese, za katere doslej niste imeli časa? lja dr. Karla Gržana, dr. Jožeta Lipnika, v januarju pa prihaja Želite del svoje energije nameniti umski in telesni aktivnosti v goste še Dušica Kunaver, mi pa odhajamo na ekskurzijo ter preživeti delček časa ustvarjalno, v kulturnem in prije- v Jurklošter, kjer si bomo ogledali kartuzijo in razstavo jaslic. tnem druženju? Svoje znanje pa naši člani poglabljajo v študijskih krožkih – Potem vas vabimo, da se pridružite Univerzi za tretje življenj- računalniški, angleški in krožek ročnih del so že pričeli z desko obdobje (UTŽO) pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah. Naše ge- lom, na začetek dela pa se pripravljajo še krožek digitalne slo je: ČLOVEK ŽIVI, DOKLER SE UČI!

4 | OKo | 14. januar 2010 AKTUALNO LOKALNO

Na občini Podčetrtek imajo že pripravljeno razpisno doku- Že jeseni nov vrtec mentacijo za izgradnjo novega vrtca, sočasno pa so pripravili še študijo izvedljivosti, ki bo narekovala način financira- Že več let si v občini Podčetrtek želijo nove- nja. Vse skupaj bo konec januarja svetnikom predstavljeno na prvi letošnji seji, župan Peter Misja pa meni, da se bodo ga vrtca. Želja se jim bo po načrtih izpolnila odločili za javno zasebno partnerstvo, kar pomeni, da bi se že letos, saj župan Peter Misja odprtje nove- vrtec gradil skupaj z zasebnim partnerjem, ki ga bodo izbrali ga vrtca napoveduje že jeseni. na javnem razpisu. Vrtec se bo gradil na podlagi že potrje- ne projektne dokumentacije, posebej pa je treba pouda- riti, da se bodo s to investicijo dosegle tudi nekatere izbolj- šave, ki se dotikajo osnovne šole. Od ureditve ogrevanja, ki je še iz leta 1972, do ureditve stare šole, do skupne kuhinje ter ureditve sanitarij. Ob tem računajo še na nekaj sredstev s strani ministrstva za šolstvo in šport. Župan Misja je povedal, da je projektantska cena investicije dva milijona evrov, vendar pričakuje, da se bo ta cena glede na trenutne raz- mere v gradbeništvu še znižala. Župan Misja še dodaja, da že tudi država pritiska nanj, ker vrtec ne ustreza standardom in nima ustreznih uporabnih dovoljenj. Ko so analizirali, kaj vse bi bilo potrebno urediti v obstoječem vrtcu, da bi ustrezal vsem standardom, so ugotovili, da je bolj smotrno zgraditi novega. V vrtcu, ki se naj bi odprl že septembra, bo tako na voljo vsaj pet oddelkov, če ne še kakšen več, urejena bo sejna soba, zbornica in garaže, otroci pa bodo Podoba novega vrtca, ki naj bi bil zgrajen že septembra. dobili največ, kar lahko dobijo. (Z. I.)

da planirana sredstva ne bodo dovolj, če se bo letošnja Bo letos treba zima nadaljevala tudi v februarju, in jih bo treba zagotoviti v rebalansu proračuna. Župan Peter Misja je povedal, da v občini Podčetrtek že kar nekaj let izvajajo zimsko službo povečati sredstva tako, da zadovoljuje vse občanke in občane. Marsikatere ceste ali dovoza po odloku ne bi bilo treba plužiti, vendar se po besedah župana trudijo, da omogočajo vsem ob- za zimsko službo? čanom kvalitetno življenje, zato so se odločili, da opravijo čim več storitev zimske službe. Je pa izvajanje zimske službe V občini Podčetrtek se trudijo izvajati zimsko za občino Podčetrtek zagotovo zelo velik zalogaj in je kdaj službo tako, da so zadovoljni vsi občani. V prav na račun nje v občini narejen kakšen kilometer ceste letošnjem letu pa se jim, če se bo zima še manj. Z odstranjevanjem snega z voznih površin in površin, name- nadaljevala, obeta, da bo treba planirana njenih izločanju vozil, se prične takrat, ko višina snega na sredstva za izvajanje zimske službe poveča- cestah I. in II. prednostnega razreda še ne presega 10 cm, ti. na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Vzdrževanje prevoznosti v III. pred- V občini Podčetrtek zimsko službo izvaja podjetnik Milan nostnem razredu poteka toliko časa, dokler je to smiselno, Toplišek in v skladu z letno pogodbo v okviru rednega vzdr- enako tudi v IV. prednostnem razredu, nakar se ceste za- ževanja tudi podjetje VOC Celje. Slednje v okviru občine pro. V III. prednostnem razredu se ceste odpirajo z izboljša- Podčetrtek skrbi za ceste Žamerk–Virštanj, Belo–Stranje–Pri- njem vremenskih pogojev, medtem ko v VI. prednostnem stava, Gorica pri Slivnici–Tinsko–Sodna vas, Rogaška Slati- razredu ostanejo zaprte. Te ceste se odpirajo ustrezno kra- na–Nimno–Sodna vas in Pristava–Jerčin, na vseh ostalih jevnim prilikam. cestah in javnih poteh v občini pa zimsko službo izvaja pod- Zimska služba poteka od 15. novembra 2009 do 15. marca jetnik Milan Toplišek. Občina Podčetrtek je v lanskem letu 2010. To je določeno obdobje za izvajanje zimske službe. V za zimsko službo porabila 62.778 evrov, v letošnjem prora- tem času se zimska služba izvaja po določenem predno- čunu pa so planirali 50.000 evrov, podjetju VOC je bilo lani stnem redu z določenimi usposobljenimi posadkami in dolo- plačano 60.784 evrov, letos pa je v proračunu za pogodbo čeno mehanizacijo, opremljeno za izvajanje zimske službe. o letnem in zimskem rednem vzdrževanju s podjetjem VOC Se pa le-ta po potrebi izvaja tudi pred 15. novembrom in Celje planiranih 40.000 evrov. Vodja financ in družbenih de- po 15. marcu. (Z. I.) javnosti na občini Podčetrtek Simona Šelekar je povedala,

dveh mesecev obe državi zaključili vsaka svojo projektno Zapletlo se je na dokumentacijo, lansko jesen pa bi že moral biti objavljen razpis za izvajalca del, ki naj bi se pričela konec leta. Žal se niso pričela, saj se je, kot kaže, zataknilo pri projektni hrvaški strani dokumentaciji in odkupu zemljišč na hrvaški strani. Župan V mesecu maju so v Zelenjaku podpisali sporazum o izgra- Peter Misja meni, da gre pri izgradnji betonskega mostu dnji betonskega mostu, ki bo povezoval mejna prehoda za majhen zalogaj, ki bi moral biti že rešen, seveda pa se Imeno in Miljana. Sporazum sta v imenu hrvaške in sloven- obeta tudi, da se bo leseni most, zaradi katerega se je ske vlade podpisala Gregor Ficko z Direkcije RS za ceste zadeva sploh tako zapletla, kmalu podrl sam. Vse dokler in predstavnik hrvaškega prometnega ministrstva Mate pa se most ne bo zgradil, bodo morali mnogi občani za- Jurišič. Sporazum ureja vse podrobnosti, ki so vezane na radi zaprtega mejnega prehoda Imeno - Miljana mejo s izgradnjo mostu. Po takratnem dogovoru naj bi v roku Hrvaško še vedno prestopati po daljši poti. (Z. I.)

14. januar 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO

pa počasi že kopnijo, saj so minuli dnevi, pa tudi Za zimsko službo obilno decembrsko sneženje, povzročili kar nekaj nevšečnosti na cestah, ki jih je bilo potrebno najprej splužiti, potem pa zaradi poledice in ledenega bo potrebnega dežja še zelo obilno soliti in posipavati. Občina Bistrica ob Sotli pluži kategorizirane občinske ceste po prioritetnem vr- stnem redu, prednostno se čistijo lokalne ceste, po katerih več denarja poteka šolska avtobusna proga in vozi šolski kombi, nato ostale lokalne ceste. Občani morajo od glavnih občinskih V občini Bistrica ob Sotli so za izvajanje zimske cest do svojih domov plužiti sami. Zimsko službo za celotno službe v letošnji zimi planirali manj sredstev območje občine Bistrica ob Sotli po pogodbi izvaja Hudina kot lani, vendar se glede na trenutno zimsko Marjan s.p. Tako kot drugod po Sloveniji se tudi v Bistrici ob Sotli uradna zimska sezona prične 15. novembra, vendar stanje tudi njim obeta, da bodo morali sred- se v primeru sneženja pred tem datumom sezona začne stva povečati. s prvim snegom. V skladu z veljavno zakonodajo se šteje, da je prevoznost pomembnejših lokalnih cest zagotovljena, Lanska zimska služba je občino Bistrica ob Sotli stala 20.760 če višina snega ne presega 15 cm, promet pa je možen z evrov, za letošnjo zimo pa so planirali le 11.000 evrov, ki uporabo zimske opreme vozil. (Z. I.)

Člansko ekipo sestavljajo Marjan Drobne, Jože Gubenšek, Aktivni šahisti v Bistrici Timon Kunej, Anton Babič – to je jedro ekipe, vsi ostali člani pa so v rezervi. Prvo kolo so v mesecu decembru doma odi- grali z ekipo Šentjurja in izgubili z rezultatom 1,5 : 2,5. Zmagal ob Sotli je Marjan Drobne, remiziral Timon Kunej, ostala dva tekmo- valca pa sta izgubila. Trenutno so na lestvici od šestih ekip Šahovska sekcija deluje v okviru športnega na četrtem mestu. društva Bistrica ob Sotli že več kot deset let, Tekmovanje poteka dvokrožno z gostovanji, kar pomeni, da bodo tekme gostili tudi v Bistrici ob Sotli. Zelo veseli so, zadnja tri leta pa jo uspešno vodi Marjan ker so v novem prizidku h kulturnemu domu dobili tudi svo- Drobne, ki v mesecu juniju napoveduje velik je prostore, kjer se bodo poleg rednih treningov odvijale šahovski dogodek. tudi tekme tega turnirja. Prva se je v decembru že zgodila. Prostori kluba so odprtih ob sredah od 18. ure dalje, kamor Šahovska sekcija v Bistrici ob Sotli združuje več kot dvajset vabijo vse ljubitelje šahovske igre od Bizeljskega do Podče- članov. Od tega je aktivnih osem članov, med mlajšimi ša- trtka na rekreativno igranje. Šahisti pa so vabljeni tudi, da se histi pa šest članov. V okviru sekcije so lani prvič organizirali udeležijo razpisanih tekmovanj in turnirjev. ciklus petih tekmovanj za občinskega prvaka. Naslov pr- Marjan Drobne je še napovedal, da v okviru letošnjega ob- vaka je osvojil Jože Gubenšek s Križan Vrha, drugo mesto činskega praznika načrtujejo mednarodno ekipno tekmo- Andrej Kunej, na tretje pa se je povzpel Timon Kunej, ki je vanje vseh obmejnih občin Slovenije. Tako pričakujejo zelo zagotovo eden najperspektivnejših mladih igralcev šaha v veliko število ekip iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Bistrici ob Sotli. Slovenije. To pomeni, da bodo konec junija šahisti preplavili V letu 2009 so s septembrom pričeli že drugi ciklus tekmo- občino Bistrica ob Sotli in da se obeta izreden šahovski do- vanj za občinskega prvaka, v okviru katerega sta bila dva godek. (Zdenka Ivačič) turnirja že odigrana, trije turnirji pa tekmovalce še čakajo. Poleg teh turnirjev se odvijata še šahovski krožek in šaho- vska šola. Krožek obiskuje sedemnajst učencev, ki spoznavajo osnove šahovske igre. Pet izmed njih pa obiskuje še šahovsko šolo, kjer podrobneje spoznavajo šahovsko igro in se pripravljajo na razna regijska tekmovanja. Drobne je povedal, da glede na dejstvo, da so ti učenci vezani še na obilo šolskih obveznosti in na različne ostale dejavnosti, so kljub vsemu na minulem področnem osnov- nošolskem tekmovanju v Petrovčah dosegli odlične rezul- tate. Članska ekipa bistriške šahovske sekcije pa se je prijavila v počasno ligo celjske regije, ki jo s Šahovsko zvezo Slovenije organizira društvo šahovskih mentorjev in šteje za evropski in nacionalni rating kakor tudi za vse šahovske kategorije. Za zimsko vzdrževanje je za leto 2010 planiranih 110.000 evrov

činsko upravo Bistrica ob Sotli stopili v akcijo in s pomočjo lju- Pogoreli Franci že ima di dobrega srca od blizu in daleč zbrali prvo nujno potrebno opremo za občinsko stanovanje, v katerega se je v ponedeljek vselil pogoreli Franci. Le-ta se vsem, ki so mu kakorkoli poma- novi dom gali in predvsem zelo hitro priskočili na pomoč, iskreno zahva- ljuje. Čeprav so se tistega usodnega ponedeljka zvečer nad Franci Frece, ki je v požaru ostal brez strehe njim zgrnili temni oblaki kot že mnogokrat doslej, je s pomočjo nad glavo, je po tednu dni po zaslugi ljudi svojih sosedov in ostalih dobrih ljudi spet prepoznal svetlo plat življenja. Marjan Fendre, ki je večino opreme darovalcev pri- dobrega srca in s pomočjo občine že dobil peljal v njegov novi dom, je povedal, da je stanovanje zasilno streho nad glavo. že urejeno, da pa je Franci še brez televizije, potreboval pa bi tudi manjši jedilni kot. Če ima morda kdo kaj takšnega doma, Sosedje pogorelega Francija iz Polja pri Bistrici so skupaj z ob- naj pokliče kar Marjana na telefonsko številko 041 645 123. (Z. I.)

6 | OKo | 14. januar 2010 AKTUALNO LOKALNO Veliko zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn Potem ko so v Vrenski Gorci v mesecu avgustu namenu predali prvo prostostoječo sončno elektrarno, se je pojavilo zelo veliko zanimanje za gradnjo sončnih elektrarn v tej Na Gorjanah je konec decembra začela poskusno obratovati že druga občini. Že do konca letošnjega leta bodo prostostoječa sončna elektrarna. tako stale najmanj tri prostostoječe sončne elektrarne.

Prvo prostostoječo elektrarno v občini Kozje je v Vrenski Gorci postavilo podjetje Ekod lastnikov Branke in Mirka Dobravc. Zelo kmalu so potencialni investitorji občinsko upravo občine Kozje in upravno enoto Šmarje pri Jelšah pričeli zasipati z vprašanji, kakšne so možnosti izgradnje sončnih elektrarn. Kar nekaj potencialnih investitorjev pa se je za gradnjo tudi že odločilo. Tako so v občini Kozje do danes izdali že tri gradbena dovoljenja za prostosto- ječe sončne elektrarne. Poleg elektrarne v Vrenski Gor- ci takšna stoji že na Gorjanah pri Podsredi, druga pa se Prvo prostostoječo elektrarno so postavili v Vrenski Gorci. bo takoj, ko bo vreme dopuščalo, postavila še v Bistrici pri Lesičnem. V februarju bo postavljena tudi že nekoliko večja elektrarna na strehi v Zagorju, zanimanje za postavitev sončne elektrarne na strehi pa se je pojavilo tudi že v Lesičnem. Izdano je bilo tudi dovoljenje za postavitev prostostoječe sončne elektrarne s sledilnim sistemom, ki sončno energijo zagotovo najbolje izkorišča. Strokovnjaki pravijo, da je naše področje zelo primerno za postavitev sončnih elektrarn in da je tukaj zelo veliko sončnih dni. Na občini Kozje so povedali, da so zainteresi- rani, da potencialnim investitorjem v najem oddajo večje strehe, kot so strehe šol in zdravstvenega doma. Vsem, ki se za tovrstno gradnjo zanimajo, pa država trenutno ponuja ugodne EKO kredite in nepovratna sredstva za okoljske naložbe – gradnjo sončnih elektrarn. (Z. I.) Izdano je bilo tudi dovoljenje za postavitev prostostoječe sončne elektrarne s sledilnim sistemom.

dom starejših, če bi ga postavili, polno zaseden. Na podro- Ponovno o gradnji doma čju oskrbe starejših se je v zadnjem času zgodilo kar nekaj sprememb. V Sloveniji se je v zadnjih letih postavilo veliko domov za starejše in čakalnih vrst skorajda ni več. Tudi v za starejše občane domu upokojencev Šmarje pri Jelšah imajo v tem trenutku tri prosta mesta, v domovih po Sloveniji pa trenutno biva Že več let se v občini Kozje govori o gradnji 18 občanov iz Kozjega. Tudi trend v Sloveniji je trenutno ta- doma upokojencev. Kar nekaj projektov je kšen, da se prakticira, da čim več starejših občanov ostaja doma in se veča obseg pomoči in oskrbe na domu. žal že padlo v vodo, na ponedeljkovem se- Seveda si v občini Kozje kljub temu želijo, da bi zgradili dom stanku pa so se ponovno sestali in preučili za starejše občane, saj bi lahko občani bivali bliže domu, možnosti in smotrnost postavitve doma za odprla pa bi se tudi nova delovna mesta, seveda pa se tu odpira vprašanje rentabilnosti investicije, saj bi nastale starejše občane. težave, če tovrsten dom ne bi bil polno zaseden. Današnji upokojenci, predvsem tisti z nižjimi dohodki, si oskrbe le s Na občini Kozje so se vezano na gradnjo doma za starejše pokojnino ne morejo privoščiti, za doplačila pa marsikdo v občini Kozje sestali župan, občinska uprava, trije svetniki, tudi nima sredstev. Seveda tukaj na pomoč priskoči občina Danijel Štus v vlogi predsednika odbora za gospodarstvo, in svojci, vendar situacija v tej smeri vseeno ni rožnata. Andrej Kolar in Miloš Čepin, direktorica doma upokojencev Župan Dušan Andrej Kocman je še povedal, da so se na Šmarje pri Jelšah in predstavniki podjetja Savaprojekt Krško, sestanku dogovorili, da bodo izvedli uradno anketo med ki so pripravili nove izračune in prišli do cene oskrbovalnega občani v občinah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podčetrtek, s ka- dne, ki bi bila sprejemljiva. Sestanka naj bi se udeležil tudi tero bi izvedeli, kdaj in kdo sploh želi v dom upokojencev. potencialni investitor, pri izgradnji se namreč govori o javno Rezultati bi vsekakor bili v pomoč pri odločitvi o izgradnji zasebnem partnerstvu, ki pa je bil žal zadržan. Vsi prisotni so doma upokojencev tako občini kot tudi ministrstvu za delo, preučili predstavljene možnosti in ugotovili, da bi moral biti družino in socialne zadeve. (Zdenka Ivačič)

14. januar 2010 | OKo | 7 AKTUALNO LOKALNO

proračuna. Kljub temu da smo naredili zares veli- Leto 2009 je bilo za ke premike in zelo velike investicije. Večkrat poudarjate, da človek sam ne more ničesar nare- občino Podčetrtek diti in da je pri vsakem delu pomembno sodelovanje. Že v začetku svojega prvega mandata sem poudarjal, da bom uvedel dobro sodelovanje na vseh segmentih. Le-to se izredno leto sedaj resnično kaže na vseh področjih. Župan sam namreč ne more narediti ničesar. Lahko lobira in se trudi, da poveže Župan občine Podče- zadeve. V obeh mandatih pa sem imel srečo, da sem imel trtek Peter Misja se ob dober občinski svet in dobro občinsko upravo in da smo ne začetku leta zopet po- samo v našem okolju, ampak tudi širše v Sloveniji pokazali, kaj se da narediti z dobrim sodelovanjem. Nenazadnje je nosno ozira nazaj, saj je treba v vse skupaj vključiti še ostale subjekte v občini, od občina spet dobila lepšo društev do krajevnih skupnosti in vse občanke in občane. podobo. Tudi v letu 2010 Če ne bi z vsemi dobro sodelovali, ne bi bilo zlatega Olimja in še marsičesa. Tudi pri izgradnji komunalne infrastrukture bo občina Podčetrtek je treba kdaj pa kdaj potrpeti in 99 odstotkov občanov zelo ponovno veliko pridobila potrpi in nimamo težav z njihovimi zemljišči, potrebnimi za in še polepšala svojo po- uresničevanje investicij. Žal pa največ naše energije porabi tisti preostali odstotek občanov, ki nam dajejo preveč dela dobo. Župan je v pogo- in izpijejo veliko živcev. voru strnil delo leta 2009 in razkril načrte letošnjega leta ter povedal, V slovenskem prostoru ste občina, ki spada med najuspe- šnejše pri črpanju evropskih sredstev. Kateri evropski proda je uspešno opravljeno delo dodatna jekti se nam obetajo v bodoče? vzpodbuda za prihodnost, Že kar nekaj evropskih projektov se izvaja. V delu je kolesarska steza Imeno–Podčetrtek, drugi tak projekt je projekt V začetku lanskega decembra ste v Podčetrtku name- 48 ur, ki se nanaša na kanalizacijo v Pristavi pri Mestinju. V nu predali zgodovinsko investicijo, večnamensko športno naslednjem letu pa se bo s pomočjo evropskih sredstev dvorano. Kaj vse občina s tem pridobiva? gradila še kolesarska steza Pristava–Sodna vas–Imeno–Go- Občina z novo večnamensko športno dvorano ogromno lobinjek in Vonarje–Rogaška Slatina ter ceste Jerčin, Belo in pridobiva tako na športnem kakor tudi na družabnem po- še kakšna. dročju. Občina Podčetrtek je s tem dala piko na i turistič- nemu razvoju v občini, ki je v zadnjih letih zares intenziven. Vse to daje krajem iz leta v leto lepšo podobo, urejenost Poleg tega, da k nam že prihajajo petični gosti, se le-tem krajev pa so opazili tudi izven meja naše države. Kaj za ob- sedaj pridružujejo še vrhunski športniki. Tam že trenira moška čino Podčetrtek pomeni zlata medalja Olimju v tekmova- rokometna reprezentanca, kar bo zagotovo velika promo- nju Entente Florale in kaj pomenijo še vsa ostala priznanja, cija občine Podčetrtek. Če pa se dotaknem še tega, da ki so bila v lanskem letu podeljena s strani Turistične zveze bodo lahko v njej trenirale razne reprezentance in se bo Slovenije? poleg tega dogajalo veliko, kar se tiče koncertov in ostalih Priznanje za zlato Olimje in vsa ostala so se že izkazala za prireditev, je dvorana zares velika pridobitev. Že sedaj je zelo odmevna, saj kljub težkim časom beležimo zelo velik dvorana dobro zasedena, ko pa bo dobila še oskrbnika, obisk naših krajev, saj se večkrat celo zgodi, da ni več pro- bodo zadeve tekle veliko bolje in lahko računamo, da bo ste sobe. Ljudje prihajajo zares od povsod. Zlata medalja dvorana zares polno zasedena. je še pred tem, ko je bila podeljena, poskrbela za še večjo urejenost Olimja. Seveda pa ne moremo mimo velike pro- K novi in urejeni podobi občine prispevajo tudi urejene ce- mocije, ki nam jo je ta medalja prinesla, od velike medijske ste, kanalizacijski sistemi. Kaj vse je bilo v minulem letu, po- odmevnosti do mojih sodelovanj v različnih oddajah in še bi storjenega na tem področju? lahko našteval. Vse to je poskrbelo, da nas obišče vse več Pravzaprav je zelo težko povedati, kaj vse je bilo postorje- ljudi. Kar se tiče urejenosti krajev, bomo na tem področju no, saj je bilo vsega skupaj zares veliko. Poseben poudarek še veliko naredili. Potegovali se bomo za gostitelja zaključ- smo dali temu, da smo poasfaltirali ceste v najbolj odročnih ne prireditve Entente Florale 2011, kar bo vrhunec vsega krajih, tako da lahko rečem, da se ni delalo le v centru, truda, ki smo ga vložili v urejenost krajev. V naslednjem letu ampak so bile investicije enakomerno razporejene na vse se nam obeta še ocenjevanje kakšnega drugega kraja, ne krajevne skupnosti. Urejena je bila cesta v Lastniču, dve le Podčetrtka in Olimja, saj menim, da je danes tudi Sveta cesti na Virštanju, cesta Olimje–Virštanj, na področju Svete Ema zelo lepo urejena in bi se jo dalo zelo lepo oceniti. Eme je bilo asfaltiranih ogromno dovoznih cest, zaključila pa se je še ureditev ceste Jerčin. Na cestnem področju so Občinski svet je že konec lanskega leta sprejel proračun za bile izvedene še večje investicije, ki so bile sofinancirane iz leto 2010. Ponovno je zelo investicijsko naravnan. Kaj vse sredstev Evropske unije, kot je cesta Sveta Ema, VTC 10, ce- se bo torej počelo v letošnjem letu? sta Podčetrtek–Sodna vas, cesta proti mejnemu prehodu Spet se bo veliko počelo. Izpostavil bi projekte, ki se dotika- Podčetrtek, ki bo naslednje leto verjetno pridobila še kroži- jo komunalne infrastrukture, gradilo se bo kar nekaj kanali- šče in zapornice. Vse to dokazuje, da smo na tem področju zacij, vodovodov, največji bo vodovod Škofja gora. Premiki naredili zares veliko. Moram pa omeniti, da vsega skupaj ne se bodo zgodili tudi na področju cestne infrastrukture, seve- bi bilo mogoče izvesti brez pridobljenih evropskih sredstev. da pa bomo poskrbeli za preplastitev cest v različnih krajih in kakšno asfaltiranje še neasfaltiranih cest. V proračunu so Leto 2009 je bilo po vaših besedah zelo investicijsko, občina sredstva za izgradnjo kolesarskih stez, zapornic pri Termah pa kljub temu ostaja nezadolžena, kako vam to uspeva? Olimia, poskrbeli bomo za izgradnjo razglednega stolpa in Smo zelo trdi pogajalci, kar se tiče izvajalcev del, zelo po- še marsikaj. Glavna investicija pa bo vsekakor izgradnja vrt- membno pa je, da večino sredstev pridobivamo z naslova ca, ki bi ga želeli predati namenu že septembra naslednje razpisov in zelo malo denarja porabljamo iz občinskega leto.

8 | OKo | 14. januar 2010 KRAJEVNI MOZAIK

prapor. Uspešno leto za konje- Ohranili bodo vse prireditve, se udeleževali prireditev, kamor jih bodo povabili, ter se trudili, da bi s svojim delom čim bolj promovirali območje, ki ga pokrivajo. Njihovi člani na- nico Virštanj Obsotelje mreč prihajajo kar iz treh občin, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli, v lasti pa imajo okrog 250 konj. Medse so sprejeli Za člane konjenice Virštanj Obsotelje je bilo sedem novih članov: Anteo Mramor, Janjo Jagodič, Mitja leto 2009 ponovno zelo delavno. Veliko pro- Vračuna, Tomaža Agreža, Ambroža Zorenča, Dejana Gril- ca in Antona Goleža. Novi člani so dokaz, da je konjenica stovoljnega dela je bilo opravljenega za do- še vedno v vzponu, predvsem veliko mladih članov pa na- končanje kozolca in pripadajočih prostorov poveduje, da se za njeno prihodnost ni bati. Njihovo delo na hipodromu v Imenem. V mesecu juniju je pohvalil ter se jim zahvalil tudi župan Peter Misja. Poudaril je predvsem konjske dirke v Imenem ter jim obljubil, da jim pa so lahko bili ponovno več kot ponosni bo tudi v prihodnje stal ob strani. Pohvale in zahvale jim je nase, saj so konjske dirke izpeljali na najviš- izrekel tudi župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman in jim jem nivoju. zaželel vztrajno ter dobro delo tudi v letu, ki se je pričelo. Za dobro sodelovanje so se jim zahvalili tudi predstavniki Konjenica Virštanj Obsotelje je zakorakala v deveto leto društev, želja vseh pa je bila, da sodelovanje ohranijo in svojega delovanja. V letih obstoja so dosegli in naredili za- nadgradijo. (Zdenka Ivačič) res veliko. Njihovi zavidljivi vrlini sta zagotovo vztrajnost in velika mera delavnosti, kar je zaznamovalo tudi leto 2009. Na rednem letnem občnem zboru so se zato ponovno po- nosno zazrli v minulo leto. Še preden so predstavili vse opravljeno delo, so se spomnili dveh preminulih zvestih članov, Janeza Avgustinčiča, ki s svojo konjsko vprego ni manjkal na nobeni njihovi prireditvi, in Danijela Romiha. Predsednik Matija Lapornik je že v uvodnih besedah povedal, da je bilo tudi lansko leto, kot vsako leto do sedaj, za konjenico zelo delavno. Najprej so se lotili barvanja kozolca, kar se je izkazalo za velik zalogaj. V mesecu aprilu so pričeli z aktivnostmi za izgradnjo sanitarij in shrambe ter gramozirali okolico kozolca. Veliko so člani opravili sami s prostovolj- nim delom, za bolj zahtevna dela pa so najeli usposobljene delavce. V obseg njihovega dela spada tudi vzdrževanje hipodroma, kjer so popravljali streho in pomožno ograjo. Konjenica Virštanj Obsotelje ima trenutno v svoji lasti kozolec s kaminom, shrambo in sanitarije, kamion za prevoz Pri urejanju kozolca je bilo opravljenega veliko ur prostovoljnega dela. osmih konjev, ki je zgledno opremljen in vzdrževan, prikoli- co za prevoz dveh konjev in stojalo – boks za obrezovanje kopit. Vse to seveda zahteva redno vzdrževanje, ker pa je prikolica za prevoz konj že dotrajana, si v letošnjem letu želi- jo nabaviti novo. Minulo leto pa so zaznamovale tudi števil- ne prireditve, za katere so poskrbeli člani konjenice Virštanj Obsotelje. Med vsemi zagotovo prednjačijo konjske dirke v Imenem, kjer se je zbrala slovenska elita konj, pa tudi obisk dirk je presegel vsa pričakovanja. Dosegli so velike uspehe. Kar dvakrat je slavil Gregor Ivačič, med nosilce medalj pa sta se uvrstila še Franci Sinkovič in Robi Frece. Pri organiza- ciji so jim pomagali člani šmarske konjenice, predvsem pri izvedbi spretnostnih dirk, zelo uspešen pa je bil tudi zabavni del prireditve. Veselica je zelo dobro uspela predvsem na račun pridnih članov in še nekaterih posameznikov, ki so pri delu pomagali. Skozi vse leto so se udeleževali sejmov, od Jožefovega, Lovrenčevega, Jedrčevega do Kozjanskega sejma, ter bili prisotni na številnih pohodih prijateljskih ko- Spomnili so se tudi preminulega Janeza Avgustinčiča, ki s svojo vprego njenic. Med prvimi je bil lani s konji po poteh Štirinajste di- ni manjkal na nobeni prireditvi. vizije, ki se ga že kar nekaj let udeležujejo s člani šaleške konjenice, med najpomembnejšimi pa avgustovski pohod konjenice Virštanj Obsotelje, na katerega so povabili člane konjenic, s katerimi sodelujejo. Manjkali niso niti pri prevozu butare velikanke na Virštanju ter prevozu mlaja, organizirali pa so tudi že tradicionalno žegnanje konj, ki je bilo aprila v Bistrici ob Sotli in na Štefanovo še na Bučah. Ker pa so tega dne zaradi prenatrpanosti prestavili žegnanje v Zagorju, ga želijo izvesti na kakšen drug dan v letu. Predsednik Lapornik je povedal, da so si v letu, ki se je pri- čelo, zastavili nekoliko manj obsežen plan dela, vseeno pa dela ne bo zmanjkalo. Želijo postaviti novo ograjo na hipodromu, nakupiti nekaj miz, ki bi jih postavili pod kozolec, redno vzdrževati kozolec s prizidkom, želijo pa si kupiti Konjske dirke v Imenem so odlično uspele in tudi domači člani so se kot še nekaj oblačil, da bodo izgledali bolj enotni, ter nabaviti tekmovalci izvrstno izkazali.

14. januar 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Pohod do spomenika tolarju Pred štirimi leti so v Osredku pri Podsredi postavili prvi in edini spomenik tolarju, ki ga je takrat zamenjal evro. Od takrat se ob spomeniku vsako leto v začetku januarja zberejo na pohodu v spomin tolarju.

Idejo za postavitev spomenika sta dala tamkajšnja doma- čina Ivan Godler in Drago Kunej ter planinsko društvo Breži- ce, takoj pa so jo podprli tudi v krajevni skupnosti Osredek in občini Kozje. S skupnimi močmi so spomenik tudi postavili. Le-ta je posebnega pomena tudi zato, ker so na mestu, Tudi letos so obiskali Marijo Kunej. kjer stoji, ob kopanju za vodovod potrebnih jarkov našli tudi rimski denar. V začetku mesec januarja se tako vsako leto zberejo pohodniki in se odpravijo na pohod do spomenika. Zavedajo se, da je bil tolar edina slovenska valuta in je zato še toliko bolj cenjen. Ker pa spomenik tolarju stoji na mestu, kjer je čudovit raz- gled na nadmorski višini 701 metra, je letos padla še ideja o postavitvi razglednega stolpa, od koder bi se pogled raz- prostiral na vso Slovenijo in župan Dušan Andrej Kocman je že napovedal, da bodo začeli voditi aktivnosti za njegovo postavitev. Letošnji pohod do spomenika tolarju se je kljub nič kaj pri- jaznemu vremenu zgodil devetega januarja. Pričel se je pri pobudniku Ivanu Godlerju, od tam pa so se odpravili do središča vasi Osredek in naprej do spomenika, kjer so zaradi slabega vremena zapeli le himno. Nato so se odpravili do domačije Slavka Jagriča, kjer so se izkazali kot izredni gostitelji, saj so sprejeli prav vse pohodnike, poskrbeli za toplo Neugodno zimsko vreme pohodnikov ni oviralo. okrepčilo in pripravili celo kulturni program. Po okrepčilu so se odpravili nazaj proti Godlerju, kjer se je pohod začel in se ob malici še malce družili. Vmes so se ustavili še pri starejši občanki Mariji Kunej iz Osredka 21, ki se je obiskovalcev z županom na čelu, ki niso prišli praznih rok, zelo razveselila. (Zdenka Ivačič)

Jagričevi so v svoj dom povabili vse pohodnike in se izkazali kot izvrstni gostitelji.

Spomenik tolarju stoji na točki čudovitega razgleda, zato želijo tam Zaradi slabega vremena so ob spomeniku tolarju zapeli le himno. postaviti še razgledni stolp.

10 | OKo | 14. januar 2010 KRAJEVNI MOZAIK Kozjanski folkloristi na redni letni skupščini sprejeli svoj program dela Umetniško društvo folklorna skupina Kozje je v novem letu prvi delovni petkov večer, ko v skupini običajno potekajo vaje, namenilo letni skupščini.

Predsednik folklorne skupine Mirko Kovačič je prisotne pozdravil in podal poročilo o delu folklorne skupine v preteklem Predsednik folklorne skupine Mirko Kovačič je podal poročilo o delu in letu. Delo v skupini je bilo kot tudi predhodna leta zaznamo- predstavil program za tekoče leto. vano s številnimi nastopi. Žal je bilo potrebno nekatere na- stope tudi odkloniti, ker so se časovno prekrivali in jih tako ni bilo mogoče izvesti. Skupina daje prednost predvsem tistim nastopom, skozi katere lahko na dostojen način promovi- ra domače kraje in plesno izročilo. Seveda pa je potrebno opraviti tudi marsikateri komercialni nastop, saj le-ti prinašajo finančna sredstva, ki so nujno potrebna za delovanje skupine. Nekateri nastopi so postali stalnica v delovanju skupine. Tako folklorna skupina že vrsto let na trgu vasi Lipa v Termah Olimia v času kresne noči s celovečernim nastopom pripravi tudi prikaz kresovanja. Drugi takšen nastop, ki je vezan na do- ločeno obredje, pa je prikaz martinovanja, ki so ga folkloristi v rekonstruirani obliki nekdanjega martinovanja na Kozjanskem postavili na oder. Seveda pa sta bila tudi lansko leto osrednja pozornost in delo namenjena mednarodnemu festivalu, ki so ga že tretje leto zapored pripravili v Kozjem. Mednarodni festival so pripravili Dosedanji strokovni vodja Matej Jagrič je spregovoril o opravljenem v sodelovanju s folklorno skupino iz Mestinja in z gostujočimi strokovnem delu. skupinami iz Šabca in Idjije iz Srbije ter iz Češke. Prireditev se je zaključila s predstavitvijo vseh nastopajočih skupin na priredi- tvenem prostoru v Kozjem. Folklorna skupina je že vrsto let članica Zveze ljudskih tradi- cijskih skupin Slovenije, kar ji omogoča mednarodno sodelovanje in gostovanje na raznih mednarodnih festivalih in prireditvah. V minulem letu so kozjanski folkloristi gostovali na Češkem in nato še v Srbiji ter s svojimi nastopi posredova- li kulturne pretoke v plesnem ljudskem izročilu. Ker pa člane skupine poleg plesa družijo resnične prijateljske vezi, se potru- dijo, da na svojstven tradicijski način poskrbijo za prelomne dogodke v življenju svojih članov. Tako so v preteklem letu pripravili šrango in pred oltar pospremili svojo članico. V preteklem letu je zaradi številnih drugih obveznosti odpove- dal strokovno vodenje folklorne skupine Matej Jagrič. S svojim strokovnim delom je veliko doprinesel k kvalitetnim nastopom in za njegovo sodelovanje mu je ob tej priložnosti predsednik Mirko Kovačič izrekel iskreno zahvalo. Začasno strokovno vodenje skupine pa bo prevzela Slavica Blažič, ki je nekdaj že Iz gostovanja v Srbiji: nastop na mednarodnem festivalu Čivijada 2009 strokovno usmerjala delo folklorne skupine. V program dela so poleg že tradicionalnih letnih nastopov vključeni še nekateri komercialni nastopi. Osrednja pozornost pa bo usmerjena v območno srečanje folklornih skupin, ki bo v mesecu marcu v Lesičnem in seveda mednarodnemu folklornemu festivalu, ki ga bodo letos že četrtič zapored organizirali v mesecu maju. V načrtu pa imajo tudi gostovanje v Makedoniji. Poleg nastopov bodo v folklorni skupini kot doslej skrbeli za vzdrževanje številnih noš in obutve, strokovno sodelovali z drugimi folklor- nimi skupinami, se trudili pri vključevanju mladih in poskrbeli za prijave na ustrezne razpise. Ob zaključku je skupino pozdravil tudi župan Dušan Andrej Kocman ter se folklorni skupini zahvalil za zgledno sodelovanje in predstavljanje občine na številnih prireditvah ter poudaril njen velik pomen pri vzgoji mladih in ohranjanju ljudske- Mednarodni folklorni festival Kozje 2009: skupni posnetek z najmlajšimi ga plesnega in tudi ostalega izročila. (Jasna Sok) udeleženci festivala

14. januar 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK Praznični obiski starejših krajanov na Virštanju Šest prostovoljcev KORK Virštanj se je v decembru sestalo in sklenilo, da bodo obiskali vse člane, jim voščili in izročili koledarje, socialno ogroženim pa izročili tudi hrano, ki so jo prejeli od Območnega združenja RK Šmarje pri Jelšah in od Karitasa Olimje. Obiskali so tudi vse bolne in krajane, stare nad osemdeset let. Na njihovem območju živi kar 28 sta- rejših, dve izmed njih pa jesen življenja preživljata v domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah. V letošnjem letu pa bodo kar štirje krajani dopolnili 89 let. To so Marija Reberšak, Ma- rija Amon, Franc Bah in Marija Toplišek. Vse so obdarili s skromnimi darili, ki so jih nabavili s prostovoljnimi prispevki. Vsi, posebno tisti, ki so nepokretni in v domu, so bili njihovih obiskov zelo veseli. Vsem so zaželeli zdravja in zadovoljstva v krogu svojih najbližjih. Ob koncu obiskov so bili vsi prostovoljci enotnih misli. Kot že tolikokrat poprej so tudi ob teh obiskih spoznali, da je v življenju potrebno tako malo, da Marija in Slavko sta poročena že 58 let. nekoga osrečiš in mu polepšaš starost, ponudiš nasmeh, pri- jaznost in toplo besedo. (Prostovoljci RK Virštanj)

Marija in Slavko Toplišek Letos so se prostovoljci RK Virštanj v decembrskem času pr- vič odpravili tudi na obisk k Mariji in Slavku Toplišku. Marijo, ki je ena izmed najstarejših krajank, so našli za štedilnikom, kjer je kuhala kosilo, njen mož Slavko pa je malce počival, saj je pred tem kljub mrazu delal v vinogradu. Marija je povedala, da še sama skrbi za svoje gospodinjstvo, ob velikih praznikih skuha kosilo tudi za vso družino. Poročena sta že 58 let in bosta naslednje leto praznovala biserno poroko. Oba sta nasmejana dejala, da je za tako dolg zakon potrebno biti potrpežljiv in veliko delati ter se spominjala tudi poroč- nega dne, ko je bilo zunaj tako blato, da sta komaj prišla do doma. Dela se ne branita niti v jeseni življenja. Slavko še vedno skrbi za kmetijo in pridno pomaga sinu Slavku v vinogradu ter pove, da ima v sinovi kleti še vedno besedo. V zakonu sta se jima rodila hčerka Marica in sin Slavko, ki ga poznamo tudi kot pisatelja. Danes ju razveseljujejo štirje vnuki in pravnukinja ter pravnuk. Povedala sta, da se obiskov vedno razveselita ter nasmejana dodala, da so vnuki tudi veseli, če jima v žep kdaj stisneta kakšen evro. Prese- nečena pa sta bila tudi nad obiskom prostovoljcev RK in zelo vesela, ker so se spomnili tudi nanju ter povedala, da je njihov obisk sovpadal tudi z obletnico njune poroke. Marija je še povedala, da z možem ne gresta skoraj nikamor in sta Skupaj s sinom Slavkom in snaho Angelo ter predsednico RK Virštanj najraje doma, sta pa vedno vesela vsakega obiska. (Z. I.) Mimico Plevnik Obrnila 90. list v knjigi življenja Antonija Jazbec iz Srebrnika je na dan Svetih treh kraljev praznovala svoj devetdeseti rojstni dan. In ker je v občini Bistrica ob Sotli v navadi, da člani Rdečega križa in župan obiščejo vse jubilante, so se minulo nedeljo odpravili tudi k Antoniji. Žal je Antonija v zadnjih letih hudo zbolela in je že dve leti priklenjena na posteljo. Zanjo skrbita hčerka Tonica z možem, večkrat pa jo obiščeta tudi vnuka Jože in Marija, ki sta jo vedno razveseljevala s svojimi mladostnimi uspe- hi v šolskih klopeh. Čeprav Antonija obiskovalcev sprva ni prepoznala, jih je ob hčerkini razlagi in pomoči le spoznala. Spregovorila je nekaj besed. Emilija, Lizabeta in župan Jožef Antonijo je bolezen žal prikovala na posteljo, obiskovalcev z dobrimi Pregrad pa so ji zaželeli predvsem zdravja. željami pa se je vseeno razveselila.

12 | OKo | 14. januar 2010 KRAJEVNI MOZAIK V Kozjem in okolici Sv. trije kralji tudi letos razveselili domačine Praznik Svetih treh kraljev je eden izmed praznikov božične- ga časa. Trije kralji, v ljudskem izročilu Gašper, Miha, Bolte- žar, so po evangeliju modri z Vzhoda, ki so sledili zvezdi in našli novorojenega Jezusa. Božični čas je bil tako na Koz- janskem kot tudi povsod drugod po Sloveniji svojčas pre- preden z raznovrstnimi običaji in obredjem. V navadi so bila predvsem raznovrstna koledovanja. Medtem ko je božično koledovanje na območju Kozjanskega praktično povsem izumrlo, se v nekaterih krajih še ohranja koledovanje na ve- Prihod kolednikov: Ludvik Dobravc, Janko Dobravc in Roman Bratuša čer pred praznikom Sv. treh kraljev. V Kozjem to izročilo negujejo Janko Dobravc, Ludvik Do- bravc in Roman Bratuša. Janko Dobravc se trikraljevskega koledovanja udeležuje od leta 1975. Vmes so s koledova- njem nekoliko prekinili in ga nato leta 1988 v drugačni se- stavi ponovno obudili. Od tedaj dalje skoraj redno vsako leto opravijo svoj trikraljevski obhod. Tako so se tudi letos na večer pred praznikom Sv. treh kraljev odpravili z voščili, dobrimi željami in pesmijo v nekatere vasi in zaselke. Možje so se kot vsa leta doslej na ta obisk predhodno dobro pripravili. Za koledovanje so oblekli že iz- delana »kraljevska oblačila«, s seboj pa so nosili leseno »štal- co«, v kateri so izdelane kartonaste jaslice. V ozadju jaslic so namestili svetilko, ki je osvetljevala jaslice. Tudi letos so svoj prihod naznanili s pesmijo. Domačinom so izrekli vošči- la za zdravje, srečo in zadovoljstvo, ter s pesmijo poklonili blagoslov vsej hiši. Domačine pa so razveselili tudi s svojim napisom »20 - G M B - 10«, s katerim so potrdili svoj obisk. (Jasna Sok) Zapis na vrata domačij Trije kralji v fari Polje ob Sotli V fari Polje ob Sotli je tradicija Svetih treh kraljev stara že veliko let. Zaradi obširnega tere- na so tudi letos Sveti trije kralji hiše obiskovali kar dva večera.

Sveti trije kralji po fari Polje ob Sotli hodijo že več kot deset let. Skupino sestavljajo Joži Ivačič, Robi Babič in Mirko Ko- vačič. Za to priložnost so si pred leti omislili tudi kraljevska oblačila, ki jih je sešila Sonja Černelč. Vsako leto prav za Trije kralji Mirko, Robi in Joži vse, ki jih obiščejo, pripravijo koledar in priložnostno darilce. Letos so vanj zavili sladke dobrote in po hišah voščili vse lepo v letu, ki se je pričelo. Ker pa je hiš v fari Polje ob Sotli zares veliko, vsega dela niso uspeli opraviti v enem večeru. Tako so farane obiskovali na predvečer Svetih treh kraljev in še večer kasneje. S sabo so nosili osvetljeno zvezdo, ki so jo postavili pod okno tistega prostora v hiši, kjer se ljudje ob večerih največ zadržujejo. Najprej so zapeli nekaj trikraljevskih pesmi, katerim so letos dodali dve novi. Po odpetih pesmih pa so na podboje vrat zapisali 20 G + M + B 10, kar dokazuje, da so hišo obiskali Sveti trije kralji. Sledile so lepe želje o zdravju, sreči, razumevanju v družini in tudi dobri ter obilni letini. Zaradi obilice dela jih je čas povsod priganjal, bili pa so zelo veseli, ker so jih povsod prijazno sprejeli. Vse to je zagotovo lepa zahvala za njihov trud. Kralji Joži, Robi in Mirko so povedali, da z veseljem negujejo staro tradicijo in da bodo to poslanstvo opravljali tudi v bodoče, če jim bo le čas dopuščal. Obiskali so več kot šestdeset hiš. (Z. I.) Trikraljevska zvezda

14. januar 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Sveti trije kralje zopet razveseljevali s pesmijo

Vsak šesti dan v novem letu je rezerviran za Svete tri kralje Gašperja, Miho in Boltežarja. Ta krščanski praznik je že zelo star in ponazarja 3 može, ki so se prišli poklonit Jezuščku, danes pa se ohranja tako, da se širi s pesmijo. Tako kot že dolga leta so se tudi letos Jože Kunej, Slavko Moškon in Anton Tržan odločili, da nadaljujejo tradicijo in pojejo od hiše do hiše. Sveti trije kralji so letos obiskali kar nekaj krajev: Podsredo, Železno, Vojsko, Veliki dol, Šapolo, darje, ki nas bodo spominjali nanje do naslednjega leta, ko Križe, Pečice in Osredek. bodo zopet obiskali naše domove in nas ponovno razvese- Ob pesmi, ki so jo prinesli v domove, pa so delili tudi kole- lili s pesmijo. (Jernej Šulc)

Mladi koledniki se niso ustrašili zime

Na predvečer praznika Svetih treh kraljev se je v fari Sveti Peter pod Svetimi gorami na pot podalo kar 10 koledniških skupin. V domove so mladi koledniki prinašali blagoslov in veselo sporočilo o rojstvu Božjega deteta. Vsaka izmed skupin je bila zelo lepo opravljena, na poti pa je imela spremstvo odrasle osebe. Zelo pohvalno za mlade kolednike je, da so svoje poslanstvo opravljali kljub zares zimskemu vremenu in se niso ustrašili snega in mrzle zime.

Letos bodo darovi, ki se bodo zbrali Skupina kolednikov Šempeter II v Misijonskem središču, namenjeni za izobraževalne, socialne in me- dicinske potrebe v Egiptu, Braziliji, na Madagaskarju, Beninu, Slono- koščeni obali in na Salomonovih otokih. Koledniki se vsem dobrotni- kom iskreno zahvaljujejo za njihove prispevke. V zahvalo in spomin na koledovanje se bodo šempetrski koledniki udeležili vsakoletnega srečanja kolednikov, ki poteka po škofijah. Letos bo to srečanje za našo škofijo v Šentjurju. Tam se bodo seznanili z deželami, kamor bodo romali darovi, in se srečali s kakšnim izmed misijonarjev. Skupaj s sovrstniki si bodo izmenjevali izku- šnje ter se prepustili igri, smehu in zabavi. Zagotovo bo to srečanje prava zahvala za trud mladih kolednikov. (Z. I.) Koledniki iz Kunšperka

14 | OKo | 14. januar 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Koledniki Dekmanca - Srebrnik

Koledniki Polje - Ples se niso pustili motiti snežinkam.

Kolednice iz skupine Hrastje - Črešnjevec so tudi večglasno zapele.

Koledniki Šempeter I

Koledniki iz Zagaja Razigrani koledniki s Križan Vrha

Koledniki iz Zgornjih Trebč Koledniki iz Spodnjih Trebč

14. januar 2010 | OKo | 15 KOZJANSKI PARK

baroku prevzelo ljudstvo. Trikraljevsko koledovanje je dobilo pobude od drugod. Prevzelo je Prišli so z zvezdo trije in deloma ohranilo prvine nekdanje trikraljevske obredne drama- tike, kot obhod pa z njo nima neposredne zveze. V tej obliki ga zasledimo šele od srede 16. stoletja dalje. Nastalo je na pobudo kralji … šolnikov pod vplivom reformacije in humanizma, ko so stare obli- Danes, na dan svetih treh kraljev, ko pišem ta sestavek, se končuje ke šeg preganjali in nove ustvarjali. Šolarji so pod vodstvom svojih obdobje darovanja, zares se je zaključilo staro leto, minila je čarob- učiteljev kot trikraljevski koledniki hodili pet in voščit »novo leto« pre- nost praznikov, polnih dobrot in začenjamo novo leto z upanjem možnejšim meščanom, pozneje tudi duhovščini in samostanskim na najboljše. predstojnikom, da so nabrali nekaj darov, s katerimi so se nekaj Danes smo si v cerkvi lahko natočili blagoslovljeno vodo, da nam časa preživljali. bo dom varovala pred vsem hudim. Šega se je nato prenesla na kmete, verjetno z dijaki jezuitskih šol, in Sledenje naslovu nas hitro privede do vprašanja, od kod pa so prišli se naglo razširila. Prva podoba trikraljevskih kolednikov je nürnber- ti sveti trije kralji? ški lesorez iz časa med 1680 in 1700. Cerkev na ta dan, ki ga imenujejo tudi tretji božič, ne slavi svetih Niko Kuret piše o dveh oblikah trikraljevskega koledovanja. Pri prvi treh kraljev, ampak epifanijo – Gospodovo razglašenje. To je bil v obliki gre za »igro«, toda v zelo starinskem obrednem slogu, ki je začetku edini in osrednji praznik »božičnega časa«. Moralo je miniti daleč od danes realističnega igranja; pri drugi pa trije kralji mirujejo več kot tristo let po Kristusovi smrti, da se je uveljavilo praznovanje in o dejanju v svoji kolednici samo »poročajo«. Iluzijo dramatskega njegovega rojstnega dne »božiča« na dan 25. decembra. Vzho- dogajanja naj bi vzbujala njihova preobleka. »Kolednica« ima v dna Cerkev je dolgo obhajala samo praznik epifanije. Pozneje je nasprotju z dramatsko zvrstjo »kolede« še značilno razčlenitev vse- sprejela tudi praznovanje Kristusovega rojstva, ampak ga je prene- bine: pozdrav, voščilo, epsko ali lirsko pripoved, slovo in prošnjo za sla na 6. januar. Ta dan je imel v bizantinskem območju starodavno dar. Vsega tega »koleda« kot dramatska zvrst navadno ne pozna. praznično izročilo, ki ga je krščanstvo le za silo prekrilo: bil je praznik Novejše kolednice se omejujejo navadno le na pozdrav, pripoved vsakoletnega novega rojstva boga Dioniza, boga rodovitnosti in in slovo. vina. Najstarejši zapis naše ljudske pesmi in s tem tudi najstarejša znana A tudi rimska Cerkev je sprejela praznovanje »epifanije« 6. januarja. trikraljevska pesem s slovenskega ozemlja prihaja s Krasa. Pesem Z njo zdaj končuje »božično dobo«, sveto dvanajsterodnevje, s ka- je bila objavljena že leta 1607 v italijansko-slovenskem slovarju Fra tero je dala, kakor vemo, poganskim »volčjim« nočem novo, blago Alasia da Sommaripa. krščansko vsebino. Do druge svetovne vojne, ponekod še pozneje, se je koledovalo V 6. stoletju je iz praznika začel izstopati spomin »modrih« z Vzhoda. po vsem slovenskem ozemlju. Marsikdaj je prihajalo do sporov pa Cerkev do današnjih dni sicer obhaja samo Gospodovo razglaše- tudi pretepov med trikraljevskimi koledniki različnih far ali krajev. nje, vendar dopušča, da čaščenje »modrih« z Vzhoda v pobožnosti Prestopiti meje fare ali vasi in koledovati drugje je bil hud prekršek množic prekriva celotno vsebino praznika. Iz evangelija o »modrih« fantovskih šeg. Na predvečer treh kraljev so moški koledniki prepe- zvemo zelo malo. Omemba modrih ne govori o njihovem številu. vali po hišah. Vendar je razvoj šel svojo pot, večji fantje so koledo- Na koncu je obveljalo število tri – glede na darila, ki se omenjajo. vanje čedalje bolj prepuščali šolarjem. Evangelij ne govori o njihovi domovini – Vzhod je zelo širok zemlje- V zadnjem obdobju se koledovanje obuja s pomočjo cerkve – pisni pojem. Od 12. stoletja govorimo o svetih treh kraljih, čeprav otroci hodijo v spremstvu odraslega naokoli in zbirajo darove za niso bili nikoli razglašeni za svetnike. Tudi glede imen je bila najprej misijone. velika zmeda, na koncu pa so obveljala imena: Kaspar, Melhior in In da so se prazniki res končali, nam hudomušno pravi tale ljudska: Baltazar (ljudsko: Gašper, Miha, Boltežar). »Trije kralji so potico vkrali, vkrali bi še bika, pa niso 'meli štrika«. (Lu- Legenda nam tudi pripoveduje, da je cesarica sv. Helena odkopa- cija Zorenč) la grob »svetih treh kraljev« in prenesla njihove ostanke v Carigrad. Kasneje so bili preneseni v Milano, od tam pa jih je cesar Friderik Na fotografijah so jaslične figure, ki predstavljajo svete tri kralje in Barbarossa leta 1164 po zavzetju Milana odpeljal v Köln. Ostanki njihove spremljevalce in so last Marije Zorenč. »svetih treh kraljev« so od 12. stoletja privabljali stotisoče romarjev v »Kelmorajn«, med njimi tudi mnogo Slovencev. Srednji vek je spletel okoli domnevnih svetih treh kraljev še vrsto drugih domišljijskih podrobnosti. Melhior naj bi bil najstarejši, sivo- las – Gašper mladenič dvajsetih let – Boltežar pa mož; tako naj bi simbolično predstavljali tri človekove starostne dobe. Ali pa naj bi trije kralji simbolično predstavljali pogane – Gašper naj bi bil predstavnik semitov, Melhior jafetitov, Boltežar pa hamitov; zato so začeli upodabljati Melhiorja kot Evropejca, Gašperja kot Azijca in Boltežarja kot »Etiopca«, črnca. Tudi darove so jim razdelili: Melhior kot »najstarejši« naj bi podaril Mesiji zlato, ker je Mesija kralj; Gašper kadilo, ker je Mesija Bog; Boltežar pa miro – ker je Mesija človek. Tako jih predstavljajo tudi jaslične figure. Večer pred praznikom sv. treh kraljev je »tretji sveti večer«. Nekoč se je vse dogajalo tako kot na večer pred božičem, samo polnoč- nice ni bilo. Ponavljala se je molitev, kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje prostorov. Posebnost tega domačega obreda je bila, da je gospodar med njim na vrata s kredo zaznamoval s tremi križi začetnice imen sv. treh kraljev in letnico novega leta. Napis je potem ostal do prihodnjega leta. Ponekod so pribijali tudi križce. Seveda je s tem dnem povezanih kar nekaj vraž in pregovorov. Eden od njih pravi: Če je na tri kralje jasno, so vse leto prazne jasli. Ali: Kralji se vrnejo, zimo obrnejo. Velja pa tudi, če je na treh kraljev dan jutranja megla, tisto leto ne bo jabolk. In seveda: O treh kraljih se dan toliko podaljša, kolikor petelin zazeva.

S tremi kralji pa je povezana tudi šega kolednikov. Trikraljevski koledniki imajo svoj začetek v srednjeveškem bogosluž- ju. Dramatična obredja so izvajali od srednjega veka najprej ob veliki noči in nato ob božiču. Za poklonitvijo pastirjev, dvogovo- rom z babicama in zibanjem Deteta med božičnim bogoslužjem je nastal za praznik epifanije – Gospodovega razglašenja – prizor s tremi modrimi. Besedila takih obredij so se nam ohranila v zahodni Evropi od 11. stoletja dalje. V začetku je bilo trikraljevsko obredje »predigra« k maši. Vsa dramatična obredja božičnega kroga so se začela družiti v večje celote. Po zastoju v dobi reformacije jih je v

16 | OKo | 14. januar 2010 DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

bi Bog moral hitro reagira- Jezusova ura ti in nam s pripravljenostjo ustreči. Da se Bog »obota- Duhovne misli za 2. nedeljo med letom, prvo vlja«, to je močna izkušnja tudi vernih ljudi. Toda vernih po božičnih praznikih. to ne moti. Jezusov prvi čudež v Kani Galilejski, ko spre- Bog uslišuje naše prošnje meni vodo v vino in začne razodevati svoje glede na neko »uro«. Ni vse božanstvo. vsak čas mogoče in primerno! Naše prošnje uvrsti v nek Sporočilo Janezovega od- stvarstva. Bog ni nikakršen širši načrt. Nikakor ne sme- lomka bi lahko strnili v tole stroj. Najlepše, kar prikliče mo egoistično pričakovati misel: Bog je bogat, daru- v bivanje, pri njem ni sad izpolnitev naših želja. Marija joči Bog, Bog obilja in rado- nujnosti, temveč osrečujo- je kljub grobi zavrnitvi s stra- darnosti! Kar Bog načrtuje čega preobilja. ni Jezusa vedela, da ima in v stvariteljskem dejanju Naši racionalisti in progra- prav. Kljub temu vidi, pristno Piše: Franci Strašek, uresniči, nam razodeva merji, naši puristi in moralisti žensko in pristno versko, mo- župnik pri Sv. Emi goče v nemogočem. Jezu- njegovo igrivo in razsipno težko prenesejo svatbo v Jezus. Iz nje je čas luči in čas sova ura »še ni« prišla, toda moč. Tako nam podarja Kani. V nasprotju je z njiho- teme, ki je na voljo njego- lahko nastopi in bo kmalu tudi ljubezen in ne samo vimi mislimi in življenjskimi vim sovražnikom. Primera o nastopila, ker Jezusu nika- moč in pamet. Za svatbo načeli. Bog pa je druga- uri govori o času, v katerem kor ne bi bilo prav, če bi se v Kani bi verjetno imeli do- čen! Ko bi zmogli biti takšni božja volja preizkuša člo- gostje razšli razočarani. Ma- volj 200 litrov vina. Jezus pa vsaj malo, ko je on! Jezus v veka. To je božji načrt, ki se rijina ljubezniva priprošnja je jim je podaril 600 litrov. Ne Kani ni razodel samo svoje- nanaša na ljudi v času, kjer priklicala mogočno božjo samo da ponudi pomoč v ga veličastva; to bi zanj bilo se na svojski način uresniču- uro. Katoliški kristjani veruje- stiski, od preobilja praznika premalo, zato je razodel je božja volja. Ta ura je tako preostane še za delavnik. tudi svojo ljubezen. Kana je mo, da je Marija s tem na- pomembna, da Kristjani z Tega dejanja si ni mogoče najprej razodetje božje do- stopila trajno »službo« pri Kri- uro učlovečenja pričenja- razlagati samo z umskimi ra- brotnosti. stusu in v Kristusu. Bog usliši mo šteti leta. zlogi. Kadar Bog daruje, se Kristjanom je evangelij me- prošnje zaradi priprošnje, to Kristus je bil zaradi nas poko- ne ravna samo po umskih rilo njihovega življenja. Iz pomeni, zaradi ljubezni. ren, ta njegova pokorščina kategorijah. Z nasmehom evangelija skušajo razbrati, Jezus je spregovoril skrivno- je bila celo časovno dolo- raztrese milijone sončnih sis- kakšen je Bog in kako de- stno besedo o »svoji« uri. To čena. Ni mu bilo vseeno, temov v vesolje. Spomladi luje. Jasno je, da pri tem je ura, ki je zanj določena ali se naj nekaj zgodi danes da vzkliti milijardam kalem ne smejo poskušati, da bi in njemu pripada. Govori ali jutri, če je to moralo biti in se ne vpraša, koliko teh Boga zasužnjili svojim odlo- tudi o uri božjega obiska- danes narejeno. Kot človek bo ostalo. V vsakem sreča- čitvam, da bi jim moral biti nja, o času božje milosti, ki ni bil gospodar časa. Bil mu nju ljubezni daruje milijone vedno na razpolago. Evan- je prebivalci Jeruzalema je darovan – kot vse drugo semen in nič ni zaman. gelij govori predvsem nese- niso razumeli in je ne izkori- – od njegovega Očeta. Ta Človek je drugačen. Človek bičnim. Tako se vprašamo: stili. Biričem, ki so ga v noči čas ni bil njegov po samo- je varčno bitje. Razumljivo, Kako Bog uslišuje utemelje- velikega petka aretirali na voljnem sklepu, ampak po saj ima na razpolago ome- ne prošnje? Najprej imamo Oljski gori, pravi: »A zdaj je pokorščini. Preseneča nas, jeno količino energije. Mora občutek, da je Bog do pro- vaša ura in oblast teme.« Za kako je Jezus v svojem življe- biti gospodaren! Tudi Bog šenj zelo zadržan, celo od- dogodki in odločitvami nje- nju do potankosti spolnjeval računa, toda to je samo klonilen. Mogoče smo celo govega življenja torej teče voljo svojega Očeta. Nad ena dimenzija njegovega nezadovoljni in mislimo, da neka ura, na katero gleda tem resnično strmimo! Peti trikraljevski pohod Kljub obilnem snegu so se farani fare Sveti Peter pod Svetimi gorami letos petič odpravili na trikraljevski pohod. Pred petimi leti je imel namreč pev- ski zbor iz Zreč v tamkajšnji farni cerkvi koncert, potem pa so se pevci skupaj s farani odpravili z baklami in lučkami peš na Svete gore, kjer so zapeli še nekaj pesmi. Od takrat vsako leto do- mači farani poromajo na Svete gore. Letos se je kljub pravemu zimskemu vremenu pohoda spet udeležilo kar lepo število pohodnikov. Hoja je tra- jala približno eno uro, na Svetih gorah so imeli mašo, društvo vinogradnikov in kletarjev pa je poskrbelo za kuhano vino in čaj. (Z. I.) Fotografija udeležencev enega izmed pohodov v preteklih letih.

14. januar 2010 | OKo | 17 NASVETI

zagotavlja stabilnost vina in zadovoljiv čistilni učinek. Osnovni napotki in priporočila za čiščenje vina: - uporabimo samo najmanjšo potrebno količino čistilnega sredstva (predposkus), - uporabimo samo čistila z največjo čistostjo, brez neželenih vonjev in okusov, - čas kontakta omejimo na toliko, da je reakcija zaključena s tvorbo usedline, - trajanje kontakta med sredstvom in vinom lahko zmanjša- mo s filtracijo (ne čakamo klasične tvorbe usedline), Enološka sred- - čistimo vina s čim manjšo vsebnostjo ogljikovega dioksida, ki preprečuje usedanje delcev, - vina z nižjo pH vrednostjo potrebujejo manj čistilnih sredstva za čiščenje stev, - za rehidracijo čistilnih sredstev je boljša deionizirana, demi- Piše: Igor Horvat univ. dipl. ing. agr. vina - 2. del neralizirana ali destilirana voda, - beljakovinska čistilna sredstva (npr. bentonit) so bistve- Različna čistilna sredstva bodo različno delovala na po- no bolj učinkovita pri odstranjevanju fenolnih spojin pri nižji samezno vino. Za določitev optimalne količine dodatka temperaturi (10 °C), čistilnih sredstev je potrebno predhodno opraviti čistilne - na učinkovitost čistilnega sredstva vplivajo: količina, pH, predposkuse, ki običajno potekajo tako, da dodamo raz- vsebnost kovin, temperatura, prisotnost CO2 in predhodna lične količine določenega čistilnega sredstva v več vzorcev obdelava vina. istega vina. Po čiščenju se vzorce senzorično oceni, potem O »prečiščenju« vina govorimo, kadar v vinu preostane pre- pa se izbere najustreznejša količina. Pri pripravi čistilnega sežek čistilnega sredstva, kar praktično povzroča motnost sredstva je potrebno uporabiti enak postopek, kot je bil ali nestabilnost v bistrosti vina. Enostaven test za ugotavlja- uporabljen v predposkusu. nje »prečiščenja« vina je dodatek 0,5 g tanina na 1 liter vina. Mešanje je zelo pomembno, saj zagotavlja enakomerno Če je vzorec vina po 24 urah ponovno bister, smo verjetno porazdelitev čistilnega sredstva v vinu. To lahko dosežemo s uporabili prevelike količine čistilnega sredstva. stalnim mešanjem in počasnim dodajanjem sredstva. Sred- stva, ki so v obliki prahu, je pred dodajanjem potrebno raz- Postopek bistrenja ali filtracije in dodatek čistilnih sredstev topiti v vodi. Čistilnega sredstva ni dobro rehidrirati v vinu, naj ne bi imela bistvenega vpliva na osnovne komponente ker je v tem primeru manj učinkovito, ampak v vodi po na- vina (alkohol, barva, nepovreti sladkor, kislost in pH), razlika vodilih proizvajalca. Količina izbranega čistilnega sredstva se pokaže predvsem v vsebnosti dušikovih spojin, fenolnih in čas kontakta med sredstvom in vinom morata biti mini- spojin ter aromatičnih snovi. Zmanjšanje posameznih kom- malna. Samo na podlagi rezultatov čistilnega predposkusa ponent vina z različnimi čistili je odvisno od vrste čistila in lahko določimo optimalno količino čistilnega sredstva, ki predhodnih obdelav vina.

v Europarku na ogled do 21. januarja, pa predstavlja izbor VINO COOL najzanimivejših izmed 126 ohranjenih dragocenih upodo- bitev grozdov, listov, vitic in jagod, ki sta jih ustvarila bra- 7. januarja je bila v Europarku v Mariboru ta Kreuzer, umetnika graškega bidermajerja iz 19. stoletja. Upodobitve imajo veliko dokumentarno vrednost, saj je otvoritev razstave in predstavitev medna- med njimi veliko takih, ki jih danes pri nas več ni. So dra- rodnega projekta, ki bo obogatil in povezal gocen ampelografski dokument, ki priča o pestrosti sort na turistično ponudbo vinskih cest slovensko- Štajerskem pred več kot 150 leti, v času, ko je tod deloval tudi nadvojvoda Janez, ki je s svojimi izjemnimi prizadevanji avstrijskega območja. postavil temelje razvoja štajerskega vinogradništva. (M. B.)

Projekt VINO COOL – vino, kultura, kulinarika, vreden dober milijon evrov, v okviru Operativnega programa Slovenija - Avstrija 2007–2013 vodi Zavod za turizem Maribor v sodelovanju s partnerji, med katerimi je tudi Razvojna agencija Sotla. Konference so se prav tako udeležili predstavniki lokalnih turističnih organizacij Obsotelja in Kozjanskega, med njimi tudi direktorica TIC-a Podčetrtek Fanika Šket, ki bodo v okviru projekta poskrbeli za čim boljšo predstavitev naše- ga vinorodnega okoliša. Izbrano projektno območje 13 vinskih cest v Sloveniji in v Avstriji je prostor, ki pripada istemu zgodovinskemu, zemlje- pisnemu in kulturnemu okviru. Zaradi mej, ki so ovirale pre- tok ljudi in idej, je bilo področje turizma premalo poveza- no, posamezne regije pa različno tržno prepoznavne. Cilj in namen projekta je povezati celotno projektno območje – povezati velike potenciale v skupne tematske turistične proizvode. Projekt bo pospešil razvoj turistične ponudbe na vinskih cestah in povečal prepoznavnost celotnega obmo- čja s ponudbo pristnih, na človeka blagodejno delujočih vinsko-kulinaričnih doživetij, ki bodo predstavljala preplet bogate lokalne tradicije vinsko-kulinarične kulture in sodob- nih pristopov. Razstava Ampelografske upodobitve sort vinske trte, ki bo Predstavitev vinskih ponudnikov projektnega območja, tudi VTC 10.

18 | OKo | 14. januar 2010 OTROŠKO OKO Za nagrado v kino Pripravljajo se Otroci iz Zagorja so med letom pridno nasto- na zimovanje pali in popestrili veliko prireditev v kraju, zato so si ob koncu leta prislužili lepo nagrado. V vrtcu Pikapolonica v Bistrici ob Sotli so se pričeli pripravljati na zimovanje, ki se bo letos od 18. do 20. januarja odvija- Kulturno društvo je za vse organiziralo ogled kinopredstave lo na Arehu. Zimski izleti, hoja, različne igre na snegu in s v Celju. Glavna organizatorka je bila Marjetka Polšak, karte snegom ter sankanje so pripravljalne dejavnosti za učenje pa je priskrbel predsednik društva Dani Zalokar. V ponede- smučanja. V bistriškem vrtcu jih izvajata vzgojiteljica Urška ljek po božičnih praznikih so se kar z avtobusom odpeljali v Sovinc in pomočnica vzgojiteljice Julanda Kralj. Celje. Vožnjo jim je za Božička podaril sokrajan Marko Za- Otroci z njimi dobijo pozitiven odnos do zime in do snega, lokar. hkrati pa se krepijo in utrjujejo. Otroci so si v vrtcu celo na- Najbolj navdušeni so bili najmlajši otroci, saj so si ogledali redili papirnate smuči in se navajali na izmenično podrsa- risani film Jelenček Niko, ki je vse skupaj popeljal po čarobni vanje. (OKo) Božičkovi deželi. Po predstavi pa so si v Šentjurju ogledali še znamenite Žličarjeve jaslice. Otroci so z zanimanjem obču- dovali pisano razstavo jaslic, kapelic, cerkvic in pokrajin. Skupaj s prijatelji in mamicami naših najmlajših je tako mini- lo prijetno popoldne, ki je še bolj polepšalo praznične dni. (Mojca Kolar)

Komaj že čakajo, da se odpravijo na zimovanje.

Pred odhodom dogodivščinam naproti

Igre na snegu so zelo zabavne.

V kinu je zelo zabavno.

Otroci so z zanimanjem opazovali jaslice. Tudi na smučke so stopili.

14. januar 2010 | OKo | 19 OTROŠKO OKO Snežaka velikana Sneg je minuli teden največ radosti prinesel otrokom, ki so v vseh snežnih radostih neskončno uživali. Nastajali so sneža- ki, po zraku so letele snežene kepe … Škoda le, da je veliko snega prehitro skopnelo. Nekaj zimskih utrinkov pa je na sli- kah vseeno ostalo.

Snežaka velikana so postavili v Dekmanci. Meril je skoraj tri metre. Urška in Luka Vahtarič sta ga naredila s pomočjo strica Jožija in atija Zorana. Izdelovali so ga celo popoldne, si pomagali celo s traktorjem in z desko za sneg. Lepega snežaka velikana sta naredila Pika in njen ati Boštjan Ceraj.

eno risbico, kjer so upodobili njo v kuhinji. Risbice so speli Zadnji delovni dan v album in ji ga podarili pred malico. Bila je res vesela in ganjena. (OKo) kuharice Slavice Zadnji delovni dan je danes že upokojena kuharica OŠ Le- sično Slavica Čepin vse otroke počastila s čokoladno lizi- ko in mandarino. Učenci 1. razreda pa so ji narisali vsak po

Otroci so se razveseli čokoladnih lizik in mandarin. Kuharica Slavica je bila albuma z risbicami zelo vesela. Slastne pice V okviru obeh oddelkov podaljšanega bivanja v osnovni šoli Bistrica ob Sotli gredo učenci na povabilo učiteljice Ma- rinke Šipec večkrat v gospodinjsko učilnico. Tam so že pekli zimske hišice, pujske iz testa, minuli teden pa tudi slastne pice, ki so jih na koncu z užitkom pojedli. (OKo)

Slastne pice so na koncu tudi pojedli.

20 | OKo | 14. januar 2010 ŠPORT Trening tekma pred številnimi gledalci V večnamenski športni dvorani v Podčetrtku so že drugič trening slovenske moške reprezentance odprli za javnost. Slovenska izbrana vrsta se je v okviru treninga pomerila z izbrano vrsto Srbije.

Po zelo dobrem odzivu na prvi, za javnost odprti trening slovenske moške rokometne reprezentance v novi večna- menski športni dvorani v Podčetrtku, so tudi trening, ko se je naša izbrana vrsta pomerila z reprezentanco Srbije odprli Pred pričetkom tekme slovenske in srbske izbrane vrste za javnost. Dvorana je bila tudi tokrat kljub dopoldanskem času polna gledalcev, ki so si želei ogledati kao so naši fantje že pripravljeni na letošnjo največjo in zanje najpomemb- nejšo preizkušnjo v rokometnem dresu Slovenije. Zaradi težav s poškodbo kolena je bil zgolj v vlogi opazoval- ca Aleš Pajovič, ki je prav na dan trening tekme praznoval rojstni dan. Na srečo so bili zdravniki glede njegove poškod- be optimistični in so mu priporočili le počitek, zato tudi na turnir v Aarhus na Dansko ni tekmoval. S poškodbami pa se je ubadala tudi srbska izbrana vrsta, saj je ni branil vsem dobro znani Dejan Perić, nekoč vratar Celja Pivovarne La- ško. V prvem polčasu je slovenska ekipa vodila le dvakrat, pri 1:0 in 2:1, ves preostali čas pa so imeli pobudo naspro- tniki iz Srbije. Veliko bolj učinkoviti so bili namreč v napadu, veliko delo pa je opravili tudi njihov vratar Darko Stanić, ki je v prvem polčasu zbral kar 10 obramb. Na drugi strani je ves čas prvega dela branil Gorazd Škof in pristal pri šestih Ena izmed lepših akcij v napadu obrambah. Slovenski rokometaši so naredili veliko napak v napadu, kar se je seveda poznalo na rezultatu, ki je bil ob polčasu 11:15 v prid reprezentance Srbije. Tudi v drugem polčasu so Srbi pod vodstvom vseskozi vodili in ob koncu priigrali razliko kar devetih golov. Tekma se je tako zaklju- čila z rezultatom 33:24. Po šestdesetih minutah tekme pa sta se selektorja odločila še za 15-minutno nadaljevanje, v katerem so na obeh straneh dobili priložnost igralci, ki prej niso igrali. Tokrat je Slovenija zmagala z 12:6, skupen izid pa je bil 39:36 za Srbijo. Gledalci v nabito polni dvorani so tako lahko še zadnjič pred prvenstvom Stare celine v živo videli slovensko izbrano vrsto, ki bo v Innsbrucku igrala v skupini C skupaj s Švedsko, Nemčijo in Poljsko. Po pripravljalnih tekmah na mednarodnem turnirju v Aar- husu na Danskem se je naša izbrana vrsta ponovno vrnila v Podčetrtek v Terme Olimia. Danes jih bo na občini sprejel župan Peter Misja, jutri pa sledi še zadnja novinarska konfe- Gol srbskega vrataja je bil prava trdnjava renca rokometne zveze Slovenije pred odhodom na evrop- sko prvenstvo, kjer bomo zanje stiskali pesti tudi mi. (vir: RZS, Zdenka Ivačič)

Dvorana je bila tudi tokrat kljub dopoldanskem času polna gledalcev Tekmo je budno spremljal tudi župan Peter Misja

14. januar 2010 | OKo | 21 ŠPORT KK Terme Olimia Liga namiznega Podčetrtek - člani tenisa "Vezenje EP" Uspešen uvod v drugi del sezone Kozjansko 12. kolo 2. SKL - vzhod Union Olimpija mladi - KK Terme Olimia Podčetrtek 62 : 79 REZULTATI 4. kroga - I. LIGA: 10. 1. 2010 Gobec 19, Štahl 15, Abramovič 12, Maček 10; Vončina 17 Trgovine Polje 1 : Elektro Kunst ŠD Buče 9:0 Avtoservis Strašek Lemberg : Rogaška 1 prestavljeno S tekmami 12. kola se je pričel drugi del sezone v 2. SKL - vzhod. Moj mesar Jože : Dravski veterani 4:5 Podčetrtški košarkarji so na prvem gostovanju pri ekipi Union NTK Ponikva : Trgovine Polje 2 8:1 Olimpija mladi potrdili dobro formo iz prvega dela in zanesljivo TKK Vezenje EP prost premagali Ljubljančane. Omeniti moramo, da je pred pričetkom drugega dela sezone vse podčetrtške navijače in košarkarske LESTVICA PO 4. KROGU - I. LIGA: navdušence razveselila vest, da je KK Terme Olimia Podčetrtek 1. MOJ MESAR JOŽE 7 okrepil »skoraj« domačin Andrej Maček. 26-letni organizator igre je prav gotovo do sedaj ena izmed najbolj zvenečih okrepitev 2. DRAVSKI VETERANI 7 kluba iz Podčetrtka, saj je do sedaj igral za nekaj najboljših sloven- 3. ROGAŠKA 1 6 skih klubov (Šentjur, Pivovarna Laško, Slovan) in bil v dresu Šentjur- 4. TRGOVINE POLJE 1 5 ja tudi najboljši asistent prve lige ter udeleženec All stars tekme 5. ELEKTRO KUNST ŠD BUČE 5 ob dnevu slovenske košarke. Z igralcem takega kova in trenutnim 6. TKK VEZENJE EP 4 igralskim kadrom so ambicije trenerja Ervina Dragšiča veliko bližje 7. AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 4 realnosti. Tukaj gre tudi pohvala vodilnim v klubu, ki so znali pra- 8. NTK PONIKVA 3 vočasno odreagirati in privabiti Mačka v to ambiciozno ekipo. 9. TRGOVINE POLJE 2 3 Mladi Ljubljančani, ki so v prejšnjih sezonah Podčetrtčanom vedno povzročali veliko preglavic v njihovi mali dvorani Hale Tivoli, so bili tokrat povsem nemočni. Že do polčasa so zaostajali za 15 KOMENTAR: točk, po odmoru pa se je razlika samo še povečevala. Najvišja S tekmami četrtega kroga so se prvič v letu 2010 pomerili je bila ob zaključku 3. četrtine, in sicer 27 točk. Trener Dragšič je tekmovalci v ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. lahko tako v zadnjem delu ponudil priložnost tudi ostalim igral- Derbi kroga je bila tekma med ekipama Moj mesar Jože in cem, ki so se prav tako izkazali. Žal pa je popolno gostovanje 25 Dravski veterani. Z najtesnejšim izidom je bila boljša ekipa sekund pred koncem pokvarila huda poškodba Kačareviča, ki iz Maribora in tako vodilni ekipi prizadejala prvi poraz. Brez je ob padcu doživel spinalni zlom podlahtnice in koželjnice, tako poraza je le še ekipa Rogaška 1, ki pa ima še tekmo manj. da je zanj sezona že končana. Želimo mu čimprejšnje okrevanje. Drugi tekmi sta bili precej manj izenačeni. Trgovine Polje Še strelci: Gobec 19, Štahl 15, Abramovič 12, Maček 10 (9 asi- stenc), Teržan 7, Plavčak 7, Trupaj 5, Hunski 2, Počivavšek 2. V so ekipo Elektro Kunst Buče ugnale z najvišjim možnim re- naslednjem kolu bodo igralci KK Terme Olimia Podčetrtek igrali še zultatom, v derbiju začelja lige pa je do prve zmage prišla z eno ljubljansko ekipo, saj v goste prihaja Ilirija. Tekma bo ob 19. ekipa NTK Ponikva. uri v novi večnamenski športni dvorani. Vljudno vabljeni! Strelska liga »GraviArt« Kozjansko REZULTATI 5. kroga: 8. 1. 2010 ŠD Bistrica 1 : SD Dren 2 1420 : 1172 (Posteržin 361, Turk 319) ŠD Buče 1: ŠD Bistrica 2 1427 : 1327 (Kunst L. 361, Domitrovič B. 339) Pivovarna Lipnik: ŠD Buče 2 1325 : 1181 (Fajs 354, Frece B. 331) SD Dren 1 prost

KK Terme Olimia Podčetrtek je Rok Gobec je prispeval največ LESTVICA PO 5. KROGU: okrepil »skoraj« domačin Andrej točk. 1. ŠD BISTRICA 1 9 Maček. 2. ŠD BUČE 1 8 Mesto Ekipa Točke 3. PIVOVARNA LIPNIK 7 1 Radenska Creativ 24 4. SD DREN 1 7 2 ALTE Bistrica 22 5. SD BISTRICA 2 6 3 Terme Olimia 21 6. ŠD BUČE 2 4 4 Ježica 20 7. SD DREN 2 4 5 Pakman Celje 19 6 Ilirija 18 7 Calcit Mavrica 17 KOMENTAR: 8 Union Olimpija m 17 Ekipe strelske lige »GraviArt« Kozjansko so se v tekmah pe- 9 Podbočje 16 tega kroga pomerile prvič v letu 2010. Presenečenj ni bilo, 10 Dravograd 15 saj so favoriti zabeležili zanesljive zmage. Še najbolj se je 11 Lastovka Domžale 14 zmagovalcem približala ekipa Bistrica 2, ki pa je še vedno 12 Vrani 13 zaostala za točno sto krogov. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 22 | OKo | 14. januar 2010 ŠPORT

(1) BAR KRANER : CVUR PRISTAVA 4:1 Omerzu S. (1), Črnelč (1), Muškon (1), Omerzu F. (1) – Žličar P. (1) ŠD BUČE : INTERMAK 3:6 Šket P. (1), Strle (1), Ivanc (1) – Alegro (4), Lončar (1), Omerzu (1)

LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 3. KROGU: SKUPINA A 1. RAJMAX 9 2. ŠD PODSREDA 7 3. ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN 7 4. LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 6 5. BMW CLUB 3 6. ENERGI 3 7. ŠD KOZJE MLADI 0 Zimska liga malega 8. ŠD IMENO U14 0 SKUPINA B 1. LOKA BAR MARE 9 nogometa Podčetrtek 2. ŠK VIRŠTANJ 7 3. INTERMAK 6 Za nami je tudi tretje kolo ZLMN Podčetrtek. V osmih tek- 4. CVUR PRISTAVA 4 mah ni prišlo do nobenih presenečenj, saj so favoriti zane- 5. BISTRICA MLADI 3 sljivo opravili svoje delo. V vseh osmih tekmah so bili rezultati 6. TERME OLIMIA 3 zanesljivo v prid zmagovalcem, tako da se ni nobeno sre- 7. BAR KRANER 3 čanje končalo z manj kot tremi zadetki razlike. Po treh kolih 8. ŠD BUČE 0 ostajata še vedno dve neporaženi ekipi. To sta Rajmax kot vodeči v skupini A in Loka Bar Mare iz skupine B. Trenutno najboljši strelec pa je Alegro (Intermak) z devetimi zadetki. LESTVICA STRELCEV PO 3. KROGU: 9 zadetkov: Alegro (Intermak) 8 zadetkov: Iskrač (Loški Hopsi Alfagrad), Novak (ŠD Pod- sreda) 7 zadetkov: Hrovatič A. (Loški Hopsi Alfagrad)

V zimski ligi malega nogometa Podčetrtek, ki se odvija v novi večna- menski športni dvorani, igra kar 16 ekip.

3. KROG 10. 1. 2010 ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : ENERGI 7:3 Blaževič (2), Volavšek (1), Plavčak (1), Šket (1), Vrečko (1), Fridl (1) – Artnjak (2), Jakopina (1) BMW CLUB : RAJMAX 0:5 Kosernik (3), Črnoša (1), Svetelšek (1) ŠD IMENO U14 : LOŠKI HOPSI ALFAGRAD 1:19 Bovha N. (1) – Iskrač (5), Hrovatič A. (5), Hrovatič G. (3), Hrovatič R. (3), Mastnak (2), Čauš (1) ŠD PODSREDA : ŠD KOZJE MLADI 9:0 Novak (4), Kužner (3), Jagrič J. (2) TERME OLIMIA : LOKA BAR MARE 2:5 Gubenšek (1), Stres (1) – Doberšek (3), Žafran (1), Užmah (1) BISTRICA MLADI : ŠK VIRŠTANJ 1:4 Strnad (1) – Bovha T. (1), Kamenšek (1), Lupše (1), Čonč

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 14. januar 2010 | OKo | 23 POLICIJA, KRAJEVNI MOZAIK

Prepir med sosedoma 10. januarja je občan z območja Zibike sporočil, da Martina v oddaji Na ga na njegovem dvorišču z manjšim žepnim nožem napada sosed. Ob prihodu na sam kraj so policisti zdravje ugotovili, da je kršitelj kraj že zapustil. Med samo gro- žnjo pa je osumljeni oškodovancu na osebnem vozilu V eni izmed prvih letošnjih oddaj Na zdravje, ki jo lahko spre- poškodoval pnevmatiko. Kršitelj je bil izsleden, na kra- mljamo na nacionalni televiziji, bomo lahko za hip ugledali ju mu je bil izdan posebni plačilni nalog po ZJRM in zo- tudi Martino Černelč iz Bistrice ob Sotli. Martino vsi poznajo kot vedno nasmejano dekle, ki ima veliko prijateljev. Ne- per njega sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje kaj jih je tudi na Bizeljskem, kjer je doma njena prijateljica poškodovanja tuje stvari in ogrožanje varnosti. Vesna Domitrovič, s katero med drugim skupaj prepeva- ta v bistriškem zboru. Vesna jo je povabila, da se skupaj z Prehitra vožnja v naselju Bizeljanci udeleži oddaje Na zdravje, kjer se je predstavila Policisti so opravljali kontrolo hitrosti z laserskim me- občina Brežice, saj je kot tekmovalka v izbiranju najboljše rilnikom hitrosti v naselju Pristava pri Mestinju. Med »kelnarce« bilo dekle njihove gore list. Martina je tako se- dela med navijači, ki so predstavljali Društvo ljubiteljev bi- kontrolo cestnega prometa je bil izmerjen voznik to- zeljčana. V oddaji so med drugim nastopili Pihalni orkester vornega vozila, kateri je z vozilom vozil s hitrostjo 93 Kapele, Ansambel Lojzeta Ogorevca, Slovenski zvoki, skrit je km/h. Pri kontroli dokumentov je bilo ugotovljeno, da bil Primož Kozmus, nastopila pa je še Rebeka Dremelj. Marti- je kršitelj tujec, in sicer državljan Kosova. S sklepom o na je konec oddaje izkoristila za fotografiranje z nekaterimi začasnem odvzemu tuje listine so mu bili zaseženi do- zvezdniki, kaj vse se je v oddaji dogajalo, pa si boste lahko kumenti, naslednji dan pa je bil sproveden v takojšnji ogledali v jutrišnji oddaji Na zdravje. (OKo) postopek k dežurni sodnici. S sodbo o prekršku je bil tujec denarno kaznovan s 400 evri kazni in s tremi ka- zenskimi točkami.

Predrzna vožnja V večernem času dne 11. januarja je v kraju Buče voznik OA zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod vplivom alkohola povzročil prometno nezgodo. Vo- znik je v prometni nezgodi zadobil telesne poškodbe v predelu glave, nudena mu je bila prva pomoč v ZD Šmarje pri Jelšah. Sopotnika v vozilu nista zadobila te- lesnih poškodb. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja predrzne vožnje je bila obveščena državna tožilka na OS Celje, katera bo dejanje preganjala kot kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu. Novo odprtje Še bara Še bar v Imenem je bil nekaj dni zaprt. Vzrok za za- prtje je bila nova najemnica lokala Marjana Centrih Ferlič, ki ga je prevzela od lastnice Zlatke Šelekar. Ne- kaj dni zaprtja je Marjana izkoristila za manjše lepotne popravke, nato pa ga za obiskovalce znova odprla minulo soboto. Bilo je veselo in zabavno, Marjana pa si seveda želi, da bi bilo toliko obiskovalcev kot na Martina z Boštjanom Romihom otvoritvi kar vsak dan. (OKo) Mc BoS vabi: Ustvarjalna delavnica z Mojcej Marucelj

V petek 15.01.2010 ob 16:00 v e-točki Mc BoS. Tokrat bomo v Mc BoS ustvarjali nakit in lovilce sanj. Vablje- ni!

Zakaj so otroci naši učitelji? Predavanje Irene Oman V soboto 16.01.2010 ob 10:00 v e-točki Mc BoS.

Irena Oman je osnovnošolska učiteljica slovenskega in nemškega jezika, ki se že 10 let ukvarja z metodami narav- nega zdravljena duše in telesa. Je svetovalka za medse- bojne osebne in poslovne odnose in ima večletne izkušnje prav z otroki. Več o predavateljici na spletni strani: www. zivljenje-z-duso.com. Marjani je pri delu za šankom na pomoč že priskočila hči Lara. Vabljeni!

24 | OKo | 14. januar 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI

Mali oglasi ZAPOSLITEV Tema: KOLINE Nudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka in inštrukcije an- gleškega ter nemškega jezika. (070 327 578) 1. Nekateri ljudje obožujejo stare čase in koline. Ker Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob se je na njih pelo z dušo in klalo s srcem. Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025. 2. So časi, ko nam že gredo koline na jetra. RAZNO Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon 3. V kupljenih pujskih (za zakol) se tu in tam dobro 041 798 740. proda tudi njihova zadnja večerja.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko 4. Noben sloj prebivalstva ni več tako reven, da bi pošljete na [email protected] ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03 58 redil svinje za mast. 29 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo v prostorih TIC-a na naslovu Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega 5. Koline morajo miniti, da se lahko znova vrne oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi apetit. brezplačni. Koče (Bistrica ob Sotli), 11. januarja 2010

Tonči Babič

Odpiralni čas knjižnic:

Knjižnica Šmarje pri Jelšah: pon, petek: 10.00 – 18.00 sreda: 8.00 – 18.00 torek, četrtek: 7.00 – 15.00 sobota: 7.30 – 12.30

Enota Podčetrtek: ponedeljek, četrtek: 12.00 – 17.00 torek: 10.00 – 15.00

Enota Bistrica ob Sotli: torek: 10.00 – 15.00 petek: 13.00 – 18.00

Enota Kozje: torek, petek: 13.00 – 18.00 četrtek: 10.00 – 14.00 vsak prva in tretja sobota: 10.00 – 12.00

Enota Lesično: ponedeljek: 12.00 – 14.00 vsak druga in četrta sobota: 9.00 – 11.00

14. januar 2010 | OKo | 25 KRIŽANKA

OkoOKo 4 27

Rešitev: LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Ime in priimek: KOZJE PODČETRTEK Naslov: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Pošta: Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Telefon: 031 39 29 79 ponedeljka,Rešitev križanke 18. 1. napišite 2009, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Urednica: Zdenka Ivačič ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja gora gora 1, 32541, 3254 Podčetrtek Podèetrtek. [email protected] Oglasno trženje: Zdenka Ivačič, Rešitev prejšnje križanke je: Friderik Prah [email protected] Lektoriranje: Mojca Bevcar PREPUSTITE NAM SKRB ZA LASE. Oblikovanje: Friderik Prah Izžrebani so bili: Naklada: 1500 izvodov Franci Prah, Imeno 46, 3254 Podčetrtek Tisk: Kotis Močenik Anton & Jan Šelekar, Olimje 7, 3254 Podčetrtek Fanika, d.n.o. Dragica Turk, Bistrica 15, 3261 Lesično

Praktične nagrade podarja FRIZERSTVO SIMONA iz Imenega. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

26 | OKo | 14. januar 2010 - AKCIJA, M2 ŽE ZA 5,32 EUR (DDV ŽE VKLJUČEN) - 30 LET GARANCIJE - UGODNE CENE DODATKOV - UGODNA DOSTAVA - POKLIČITE ZA N BREZPLAČNO PONUDBO OVOST okna ECOPASIV

www.rajmax.si

Naročnino bom poravnal/a 2x letno. Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

14. januar 2010 | OKo | 27 28 | OKo | 14. januar 2010