Gregor čičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000 F: +386 1 478 1607 E: [email protected] http://www.vlada.si/ PREDLOG EVA: 2017-3130-0023 NUJNI POSTOPEK ZAKON O SPREMEMBAH ZAKONA O USTANOVITVI OB ČIN TER O DOLO ČITVI NJIHOVIH OBMO ČIJ I. UVOD 1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJETJE PREDLOGA ZAKONA Zakon o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij (Uradni list RS, št. 108/06 – uradno pre čiš čeno besedilo, 9/11 in 47/11 – odl. US) dolo ča obmo čja slovenskih ob čin, njihova imena in sedeže ter število članov prvih ob činskih svetov. V postopku sprejemanja Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 2. oktobra 1994 in o njem znova odlo čal na seji 3. oktobra 1994, so bili z amandmajem v obmo čje ob čine Piran dodani štirje zaselki: Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile. Zakon o ustanovitvi ter o dolo čitvi njihovih obmo čij dolo ča obmo čja ob čin v skladu z drugim odstavkom 139. člena Ustave Republike Slovenije z navajanjem naselij, v navedenem primeru pa so bili dodani zaselki, da bi s tem opredelili obmo čje, ki spada v jurisdikcijo Republike Slovenije. S črtanjem zaselkov Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v Zakonu o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij se zakon usklajuje tudi z ustavno dolo čbo o obmo čjih ob čin. Obmo čja naselij dolo ča ob čina v skladu z Zakonom o dolo čanju obmo čij ter o imenovanju in ozna čevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in so zavedena v Registru prostorskih enot. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij, ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel na seji 28. oktobra 1994, pa je bil v zakonu dodan nov 6.a člen, ki dolo ča, da se dolo čbe, ki se nanašajo na obmo čja zaselkov Bužini, Škodelin in Škrile, ne uporabljajo do dolo čitve meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Meja med državama je bila dolo čena v kon čni razsodbi arbitražnega sodiš ča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS ‒ Mednarodne pogodbe, št. 11/10), razglašeni 29. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: razsodba arbitražnega sodiš ča). Vlada RS predlaga črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile v 104. to čki 2. člena in črtanje 6.a člena zakona ter s tem dolo čitev obmo čja ob čine Piran na obmo čja naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Se ča, Se čovlje, Strunjan in Sv. Peter, kot izhajajo iz izpisa naselij iz Registra prostorskih enot Geodetske uprave Republike Sklovenije na dan 15. 12. 2017. Vlada predlaga spremembo Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij zaradi uskladitve z razsodbo arbitražnega sodiš ča in Ustavo Republike Slovenije, in to po nujnem postopku. 2. CILJI, NA ČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA 2.1 Cilji Cilj predloga Zakona o spremembah Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij je njegova uskladitev z razsodbo arbitražnega sodiš ča in Ustavo Republike Slovenije. 2.2 Na čela Predlog zakona temelji na na čelu skladnosti predpisov z veljavnimi na čeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Navedeno na čelo se bo zagotovilo z uskladitvijo Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij z razsodbo arbitražnega sodiš ča. 2.3 Poglavitne rešitve a) Predstavitev poglavitnih rešitev: Poglavitne rešitve predloženega zakona se nanašajo na uskladitev zakona z razsodbo arbitražnega sodiš ča in Ustavo Republike Slovenije. b) Na čin reševanja: Vse predlagane rešitve se ureja s predlaganim zakonom, podzakonski predpisi niso potrebni. c) Normativna usklajenost predloga zakona: Zakon je usklajen z obstoje čim pravnim redom, splošno veljavnimi na čeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. č) Usklajenost predloga predpisa: Predlog zakona je usklajen. 3. OCENA FINAN ČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORA ČUN IN DRUGA JAVNA FINAN ČNA SREDSTVA Predlagane vsebine ne bodo imele u činkov na javnofinan čne prihodke in odhodke državnega in ob činskih prora čunov, predlog zakona pa nima finan čnih posledic niti za druga javnofinan čna sredstva. 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORA ČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORA ČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORA ČUN ŽE SPREJET Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih finan čnih sredstev v že sprejetem prora čunu. 5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE 5.1 Prilagojenost pravu evropske unije Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu Evropske unije. 5. 2 Pravna ureditev v drugih pravnih sistemih Primerjalnopravni pregled ureditev v pravnih sistemih drugih držav za navedene spremembe, ki jih vsebuje predlog, ni mogo č, ker gre za ureditev, ki je specifi čna za Republiko Slovenijo. 6. PRESOJA POSLEDIC, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA 6.1 Presoja administrativnih posledic a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Predlog zakona ne bo imel posledic na podro čju poslovanja javne uprave. b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Zakon ne bo imel posledic pri obveznostih strank do javne uprave. 6.2 Presoja posledic za okolje, vklju čno s prostorskimi in varstvenimi vidiki: Zakon nima posledic na okolje. 6.3 Presoja posledic za gospodarstvo: Zakon nima posledic za gospodarstvo. 6.4 Presoja posledic za socialno podro čje: Zakon nima posledic za socialno podro čje. 6.5 Presoja posledic za dokumente razvojnega na črtovanja: Zakon ne bo imel posledic za nacionalne dokumente razvojnega na črtovanja, razvojne politike na ravni programov po strukturi razvojne klasifikacije programskega prora čuna ali razvojne dokumente EU in mednarodnih organizacij. 6.6 Presoja posledic za druga podro čja: Zakon ne bo imel posledic za druga podro čja. 6.7 Izvajanje sprejetega predpisa: Spremembe zakona bodo javnosti predstavljene na spletni strani Ministrstva za javno upravo, Ob čina Piran pa bo morala svoje splošne akte uskladiti z zakonom. 6.8 Druge pomembne okoliš čine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona: / 7. PRIKAZ SODELOVANJ A JAVNOSTI PRI PRIPR AVI PREDLOGA ZAKONA: Predlog zakona ni bil objavljen v sistemu e-demokracija, saj vsebina ne more biti predmet javne razprave, ker gre za implementacijo mednarodnega akta v slovenski pravni red. 8. PODATEK O ZUNANJEM STROKOVNJAKU OZIROMA PRAVNI OSEBI, KI JE SODELOVALA PRI PRIPRAVI PREDLOGA ZAKONA, IN ZNESEK PLA ČILA ZA TA NAMEN: Pri pripravi predloga zakona niso sodelovali zunanji strokovnjaki oziroma pravne osebe. 9. NAVEDBA, KATERI PREDSTAVNIKI PREDLAGATELJA BODO SODELOVALI PRI DELU DRŽAVNEGA ZBORA IN DELOVNIH TELES − Boris Koprivnikar, minister, Ministrstvo za javno upravo − dr. Nejc Brezovar, državni sekretar, Ministrstvo za javno upravo − mag. Ksenija Klampfer, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − dr. Roman Lavtar, vodja Službe za lokalno samoupravo, Ministrstvo za javno upravo − mag. Andrej Čokert, Služba za lokalno samoupravo, Ministrstvo za javno upravo II. BESEDILO ČLENOV 1. člen V Zakonu o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij (Uradni list RS, št. 108/06 – uradno pre čiš čeno besedilo in 9/11) se v 2. členu v 104. to čki črta besedilo »Bužini,«, »Mlini,«, »Škodelin,« in »Škrile.«, vejica za besedilom »Sv. Peter« pa se nadomesti s piko. 2. člen 6.a člen se črta. PREHODNA IN KON ČNA DOLO ČBA 3. člen Splošne akte Ob čine Piran je treba s tem zakonom uskladiti v treh mesecih po njegovi uveljavitvi. 4. člen Ta zakon za čne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. III. OBRAZLOŽITEV K 1. členu Člen pomeni uskladitev Zakona o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij z razsodbo arbitražnega sodiš ča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške ter uskladitev z drugim odstavkom 139. člena Ustave Republike Slovenije, ki dolo ča, da so obmo čja ob čin dolo čena z naselji. V 2. členu v 104. to čki se črtajo Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile, to so zaselki (in ne naselja), ki so bili v zakonu kot izjema dodani zaradi opredelitve obmo čja Republike Slovenije na obmo čju ob čine Piran. Zaselki Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile ležijo na obmo čju naselja Se čovlje. Bužini, Škodelin in Škrile v skladu z arbitražno razsodbo spadajo v jurisdikcijo Republike Hrvaške, Mlini pa so še naprej sestavni del naselja Se čovlje. Obmo čja naselij dolo ča ob čina v skladu z Zakonom o dolo čanju obmo čij ter o imenovanju in ozna čevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in so zavedena v Registru prostorskih enot. V primeru naselij, katerih obmo čja se bodo spreminjala v skladu s kon čno razsodbo arbitražnega sodiš ča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, bo Vlada RS na podlagi 7. člena Zakona o evidentiranju državne meje z Republiko Hrvaško (Uradni list RS, št. 69/17) predpisala potek meje naselij, Geodetska uprava Republike Slovenije pa bo v zemljiškem katastru uskladila meje katastrskih ob čin. Predlog zakona torej ne ureja državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, temve č odpravlja stanje, ko so bili v Zakonu o ustanovitvi ob čin ter o dolo čitvi njihovih obmo čij navedeni zaselki ( črtanje besed Bužini, Mlini, Škodelin in Škrile) in v povezavi z arbitražno razsodbo črta 6.a člen iz 2. člena predloga zakona. Zakon bo tako dolo čal obmo čje ob čine Piran na obmo čju naselij Dragonja, Lucija, Nova vas nad Dragonjo, Padna, Parecag, Piran, Portorož, Se ča, Se čovlje, Strunjan in Sv.