Z a P I S N I K
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Strategija Razvoja Turizma Podčetrtek, Bistrica Ob Sotli in Kozje
STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE Podčetrtek, december 2018 1 Projektna skupina: Boštjan Misja, GIZ Podčetrtek, vodja, Urška Ceraj, GIZ Podčetrtek, Darinka Kajba, GIZ Podčetrtek, Andraž Orehar, UP FTŠ, študent mag. programa Turizem, doc. Emil Juvan (PhD, Avstralija), UP FTŠ, strokovne usmeritve. Pri nastajanju strategije je aktivno redno sodelovalo še okoli 30 turističnih ponudnikov občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. 2 KAZALO VSEBINE POSLOVNI POVZETEK .......................................................................................................... 8 UVOD ........................................................................................................................................ 9 I FAZA – ANALIZA OKOLJA ............................................................................................... 12 1 INTERNO OKOLJE ............................................................................................................. 13 1.1 Ponudba .......................................................................................................................... 13 1.1.1 Antropološki viri ..................................................................................................... 13 1.1.2 Naravni viri ............................................................................................................. 16 1.3 Druga turistična infrastruktura oziroma tematski proizvodi v turizmu ...................... 19 1.2 Povpraševanje ................................................................................................................ -
Tabela Javnih Poti(JP)
Stran 11932 / Št. 85 / 29. 8. 2008 Uradni list Republike Slovenije Začetek Konec Dolžina Preostala dolžina Zap. št. Cesta Odsek Potek odseka odseka [m] v sosednji občini [m] 12. 317070 317071 C 317060 Rudnica-Zaborovec I O 396291 6.397 13. 317070 317072 O 317071 Rudnica-Zaborovec II O 396291 34 14. 317080 317081 O 317051 Podčetrtek-Virštanj O 396291 5.981 15. 317090 317091 C 219 Hotel AT-meja RH M RH 227 16. 317100 317101 C 219 Imeno-Virštanj O 317102 3.022 17. 317100 317102 C 683 Amon-Amon O 317081 2.481 18. 317110 317111 C 219 Imeno-Im.Gorca-Kristan Vrh O 317101 2.209 19. 317110 317112 O 317101 Kristan Vrh-C 317080 O 317081 1.367 20. 317120 317121 C 683 Zg.Virštanj-C 396290 O 396291 2.116 21. 317130 317131 C 683 Sela-Verače O 396292 2.145 22. 317130 317132 C 683 Sela-Virštanj C 317100 1.071 23. 317140 317141 C 219 Golobinjek-Pecelj-Bučka Gorca O 396292 3.078 24. 317140 317142 C 684 Prelasko-Pecelj O 317141 2.126 25. 317150 317151 O 181081 Puše-Kopinja loka-Lastnič C 219 4.318 26. 317160 317161 C 219 Sedlarjevo-C 219 C 219 1.222 27. 317160 317162 C 219 C 219-Polje ob Sotli O 396293 988 28. 317170 317171 C 683 Dobležiče-Gostinca O 181132 1.011 29. 318140 318141 C 219 Dekmanca-Kopinja Loka O 317151 548 2.197 Bistrica ob Sotli 30. 356120 356121 C 685 Nimno-Sodna vas C 219 4.661 3.892 Rogaška Slatina 31. -
Obvestila Uporabnikom Maj 2021
OBVESTILA UPORABNIKOM MAJ 2021 OBVESTILO NA PODLAGI 25. ČLENA UREDBE O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) V skladu s 25. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) vas kot uporabnika javne službe obveščamo o načinu izvajanja te javne službe. • UPORABNIKI, KI SO PRIKLJUČENI NA JAVNO KANALIZACIJO Komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na naslednjih komunalnih čistilnih napravah (KČN) ali malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN): OBČINA ROGAŠKA SLATINA ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogaška Slatina, Irje, Prnek, Ratanska vas, Rjavica, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Tržišče, Rajnkovec, ➢ MKČN Zgornja Kostrivnica za naselje Zgornja Kostrivnica, Spodnja Kostrivnica, Čača vas, ➢ MKČN Sveti Florijan za naselje Sv. Florijan,, OBČINA ROGATEC ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogatec, Tlake, OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH ➢ KČN Šmarje pri Jelšah za naselja Šmarje pri Jelšah, Dvor, Zastranje, Zadrže, ➢ KČN Mestinje za naselja Mestinje, Grliče, Stranje, Belo, Pijovci, OBČINA PODČETRTEK ➢ MKČN Podčetrtek za naselje Podčetrtek, ➢ MKČN Imeno za naselje Imeno, Imenska gorca, ➢ MKČN Olimje za naselje Olimje, ➢ MKČN Pristava pri Mestinju za naselje Pristava pri Mestinju, Nezbiše, ➢ MKČN Sedlarjevo za naselje Sedlarjevo, ➢ MKČN Sv. Ema za naselje Sv. Ema, OBČINA KOZJE ➢ MKČN Kozje za naselje Kozje, ➢ MKČN Podsreda za naselje Podsreda, ➢ MKČN Šonovo za Kozje, ➢ MKČN Lesično za naselja Lesično in Drensko -
Kolesarsko Poročilo Za Sezono 2012
KOLESARSKO POROČILO ZA SEZONO 2012 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♀) Tel.št. Bidončki 1 Andreja Mihelin 041 599 159 7 2 Anja Šeško 040 233 528 0 3 Darja Gabron 041 797 428 0 4 Gabrijela Omerzu 031 235 234 0 5 Irena Horvat 041 780 331 1 6 Katja Stadler 041 964 549 1 7 Lidija Umek 031 229 620 0 8 Mateja Kostanjevec 041 251 374 4 9 Metoda Denžič 041 202 797 3 10 Nina Lojen 031 536 710 11 11 Nina S. Rainer 031 681 301 3 12 Petra Misja 031 550 300 0 13 Saška Božiček 031 608 757 0 14 Špela Drašler 040 214 929 0 SEZONA 2012 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2012) Zap.št. Ime in Priimek (♂) Tel.št. Bidončki 1 Aleš Stadler 051 616 153 1 2 Ambrož Božiček 031 621 712 1 3 Andrej Babič 041 453 846 3 4 Boštjan Mošet 031 854 731 0 5 Dare Čatak 040 607 076 5 6 Gašper Rainer 041 968 106 15 7 Jože Gabron 041 209 006 14 8 Marko Debelak 031 217 917 2 9 Matjaž Geršak 051 301 582 1 10 Nenad Tutnjević 031 726 275 0 11 Neven Tutnjević 040 205 031 0 12 Peter Klakočer 041 308 708 12 13 Primož Mošet 041 841 872 3 14 Primož Rainer 041 613 010 12 15 Robert Požek 041 759 337 3 16 Rok Rainer 041 509 080 7 17 Simon Narat 031 508 191 0 18 Tadej Geršak 031 534 468 1 19 Tomaž Gabron 041 593 772 2 20 Tomaž Zorenč 041 593 774 3 21 Tonči Babič 041 550 084 1 NOVI ČLANI KS-ORANS (za leto: 2012) Zap.št. -
Pdfguidelines Setting up a Wood Biomass Chain
GUIDELINES Steps in setting up wood biomass production chains in protected areas Capacity building, capitalization of results and mainstreaming March, 2015 P a g e | 2 “This publication was co-funded by the Intelligent Energy Europe Programme of the European Union within the Project »BIOEUPARKS – Exploiting the potentialities of solid biomasses in EU Parks«. The sole responsibility for the content of this publication lies with the authors. It does not necessarily reflect the opinion of the European Union. Neither the EASME nor the European Commission are responsible for any use that may be made of the information contained therein.” Authors: Nike Krajnc1, Tina Jemec1, Todora Rogelja1, Diego Mattioli2, Senta Schmatzberger3, Anthony Luttmann4, Teo Hrvoje Oršanič5, Mojca Kunst5, Pal Kezdy6, Laudati Michele7, Antonio Falcone7, Rosy Cannata7, Domenico Cerinara7, Stavros Kechagioglou8, Christos Karachristos8, Spyros Galatsidas9, Nikolaos Gounaris9, Garyfallos Arabatzis9 Contributing Institutions: 1. Slovenian Forestry Institute, Slovenia 2. Legambiente ONLUS, Italy 3. Agency for Renewable Resources, Germany 4. Europarc Federation, Germany 5. Kozjansko Regional Park, Slovenia 6. Danube-Ipoly National Park, Hungary 7. Sila National Park, Italy 8. Rodopi National Park, Greece 9. Democritus University of Thrace, Greece P a g e | 3 INDEX 1 Introduction ......................................................................................................................... 8 2 Main steps in establishing a production chain ................................................................. -
Analiza Možnosti Razvoja Vinogradništva V Šmarsko-Virštanjskem Vinorodnem Podokolišu
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Blaž HARTL ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA VINOGRADNIŠTVA V ŠMARSKO-VIRŠTANJSKEM VINORODNEM PODOKOLIŠU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij Ljubljana, 2010 UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO Blaž HARTL ANALIZA MOŽNOSTI RAZVOJA VINOGRADNIŠTVA V ŠMARSKO-VIRŠTANJSKEM VINORODNEM PODOKOLIŠU DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij ANALYSIS OF THE VITICULTURE DEVELOPMENT PROSPECTS IN ŠMARJE-VIRŠTANJ SUB DISTRICT GRADUATION THESIS University studies Ljubljana, 2010 Hartl B. Analiza možnosti razvoja vinogradništva v Šmarsko … vinorodnem podokolišu. II Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd. za agronomijo, 2010 Diplomska naloga je bila opravljena na Katedri za sadjarstvo,vinogradništvo in vrtnarstvo, Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Anketa je bila opravljena med vinogradniki v Šmarsko-virštanjskem vinorodnem podokolišu. Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala izr. prof. dr. Zoro Korošec-Koruza in somentorja izr. prof. dr. Andreja Udov ča. Komisija za oceno in zagovor: Predsednik: prof. dr. Franc BATI Č Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Zora KOROŠEC-KORUZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: izr. prof. dr. Andrej Udov č Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Denis RUSJAN Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Datum zagovora: Naloga je rezultat lastnega raziskovalnega dela. Podpisani se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne knjižnice Biotehniške fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identi čna tiskani verziji. Blaž Hartl Hartl B. Analiza možnosti razvoja vinogradništva v Šmarsko … vinorodnem podokolišu. III Dipl. -
Kolesarska Karta 1
LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot. -
Gospodinjstvo 2012
2012gospodinjstvo Urnikrednegaodvozakomunalnihodpadkov 2012 REDNI ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V INDIVIDUALNIH HIŠAH tel.št. 080 12 09 GOSPODARSTVO (RUMENA VREČA) JANUAR FEBRUAR MAREC PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 1 2 3 4 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 1 2 3 4 9 10 11 12 13 14 15 6 7 8 9 10 11 12 5 6 7 8 9 10 11 16 17 18 19 20 21 22 13 14 15 16 17 18 19 5 6 7 8 9 10 11 23 24 25 26 27 28 29 20 21 22 23 24 25 26 12 13 14 15 16 17 18 30 31 27 28 29 19 20 21 22 23 24 25 30 31 27 28 29 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 26 27 28 29 30 31 APRIL MAJ JUNIJ PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 6 1 2 3 2 3 4 5 6 7 8 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 9 10 11 12 13 14 15 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 16 17 18 19 20 21 22 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 23 24 25 26 27 28 29 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 23 24 25 26 27 28 29 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 30 25 26 27 28 29 30 JULIJ AVGUST SEPTEMBER PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 1 2 3 4 5 1 2 2 3 4 5 6 7 8 1 2 3 4 5 3 4 5 6 7 8 9 9 10 11 12 13 14 15 6 7 8 9 10 11 12 10 11 12 13 14 15 16 16 17 18 19 20 21 22 13 14 15 16 17 18 19 17 18 19 20 21 22 23 23 24 25 26 27 28 29 20 21 22 23 24 25 26 17 18 19 20 21 22 23 30 31 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30 30 31 27 28 29 30 31 24 25 26 27 28 29 30 OKTOBER NOVEMBER DECEMBER PTSČPSNPTSČPSNPTSČPSN 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 7 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 19 20 21 22 23 24 25 10 11 12 13 14 15 16 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 -
SUTLA Dolina Izvora Zdravlja
01_prospekt_14_prvi_del.FH10 Fri Oct 01 17:31:42 2004 Page 1 C M Y CM MY CY CMY K SUTLA Dolina izvora zdravlja Uz rijeku Sutlu prostire se podruèje koje je kao stvoreno za uitke i oputanje. Mnotvo izvora termalne vode i rasko netaknutih kutiæa prirode pruaju si ruke s bogatstvom povijesne i kulturne batine. Zbog blagog podneblja i pitome zemlje, prilièno gusto nikli su u prolosti gradovi i trgovaèka naselja, danas su to na obje strane rijeke, ugodna sklonita za sve koji su eljni zdravog i zanimljivog odmora. Vie od 80 kilometara duga Sutla nekoæ je dijelila austrijsku tajersku i ugarsku Hrvatsku, danas je cijelom duinom svog toka granièna rijeka izmeðu Slovenije i Hrvatske. U tim krajevima granica nikada nije bila otra crta razdvajanja izmeðu ljudi. Godine 2000. opæina Podèetrtek na slovenskoj strani granice i opæina Zagorska Sela na hrvatskoj strani dogovorile su se o uspostavljanju posebne turistièke zone. Podèetrtek Zona turistima, putnicima i izletnicima na pjeaèkim i biciklistièkim stazama i vodenim putovima olakava prijelaz dravne granice te time èini obilazak pojedinih zanimljivosti, na obje strane, jo ugodnijim. Naselja na malograniènom Olimjepodruèju prostiru se od brane na buduæem Vonarskom jezeru kod naselja Vonarje u Sloveniji i Harine Zlake na hrvatskoj strani do malograniènog prijelaza Sedlarjevo na slovenskoj, odnosBratkovecno Plavièa na hrvatskoj strani. Slovenski dio podruèja uz Sutlu see na zapadu do Kozjanskih breuljaka, na sjeveru ga od drugih slovenskih pokrajina odvajaju grebeni junih Podravskih breuljaka. Ui hrvatski dio obuhvaæa kraPoljanajnji sjeverozapadni Sutlanska dio Krapinsko- zagorske upanije. S te strane zatvaraju ga bezbrojni slikoviti breuljci s vinogradima, umama i travnjacima. -
Zlata Poroka Zakoncev Koprivc Postavljeni Številni Mlaji Wellness
LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 7. maj 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 7 cena 1 eur Zlata poroka zakoncev Koprivc Postavljeni številni mlaji Wellness Orhidelia odprl svoja vrata 7. maj 2009 | OKo | 1 KAKO SI UREDIMO KOTIČEK ZA RECIKLIRANJE DOMA? Potreba po ločevanju odpadkov zahteva tudi primerno urejen kotiček za recikliranje doma. Odpadke je potreb- no na mestu nastanka ločiti, zato je potrebno poskrbeti za prostor rumene vreče, bioloških odpadkov in preostanka mešanih odpadkov. Potrebujemo tudi prostor, kjer bomo shranjevali steklo, papir in karton. Takšen ekološki kotiček je zelo praktičen in poučen za otroke, pa tudi za naše goste. Bodimo praktični in izvirni, naj ureditev takšnega kotička ne prinaša dodatnega stroška. Katere odpadke bomo dnevno ločevali? Embalažo, bi- ološke odpadke, papir in steklo. Vsakodnevni odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti v nobeno od teh štirih kategorij (kot so npr: papirnate brisače, papirnati robčki, razbita steklovina, pometki, sanitetni material, higienski vložki, gobice in krpe za pomivanje posode in čiščenje in po- dobno) sodijo med mešane odpadke. Odpadno embalažo zbiramo v rumeno vrečo. Praktično je, če imamo rumeno vrečo spravljeno v kleti, garaži, na balkonu, v kuhinji ali njeni bližini pa imamo manjši koš ali kar manjšo vrečko v katero sproti zbiramo embalažo in jo po potrebi spraznimo v rumeno vrečo. Za zbiranje odpadnega papirja bo prav prišla plastična gajbica od sadja ali zelenjave, kartonska škatla ali koša- ra primerne velikosti in oblike. Za odpadno steklo (predvsem steklenice in kozarci za vlaganje brez pokrovčkov) lahko uporabljamo kovinsko košaro odsluženega zamrzovalnika, vedro, plastični za- boj ali kaj podobnega. Biološke odpadke (ostanki hrane, pokvarjena živila, čaj- ne vrečke, kavna gošča, olupki od sadja in zelenjave...) zbiramo v vedru ali skledi s pokrovom, ki jo po potre- bi odnesemo na kompostni kup, če imamo to možnost. -
Koledniki Obiskovali Domove Letos Več Denarja Za Zimsko Službo
LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 14. januar 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 27 cena 1 eur Koledniki obiskovali domove Letos več denarja za zimsko službo 14. januar 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 14. januar 2010 Zimske pravljice Dandanes je vreme polno presenečenj, pa ne ravno v pozitivnem smislu. Dva dneva minulega tedna smo lahko ob jutrih uživali ob pogledu na čudovito zasneženo zimsko pokrajino. Ljudje so zjutraj pred hišami odmetavali sneg, da so se lahko dokopali do cest. Po njih pa so avtomobili vozili veliko počasneje in bolj previdno kot običajno, saj so bila tudi cestišča pokrita s snegom. Ob tej počasni vožnji sem kar ne- kajkrat, pa čeprav nisem ljubiteljica snega, zavzdihnila, saj se mi je zimska pokrajina, ki so jo lepšale še snežinke, zdela naravnost pravljična. Le zakaj se ni ta zimska pravljica zgodila nekaj dni prej in nam polepšala praznike, se je marsikdo vprašal, veliko pa jih je v snegu preprosto uživalo. Mnogi so na plano prinesli sani, nekateri celo smuči in se podali na bližnje bregove, pred mnogimi hišami pa so zrasli takšni in drugačni sneženi možje. Žal je bilo te zimske pravljice kmalu konec. Name- sto snega je pričel z neba padati lede- ni dež in kasneje še dež, ki je uničil pra- vljični sneg in povzročal preglavice na cesti. Tako je bilo najpametneje, da smo posedali doma in skušali uživati ob domačem ognjišču. Uživali pa smo lahko tudi pred televizijskimi zasloni, saj so nas naši športniki, ki se vsak na svoj način podijo po belih strminah, razveselili s kar lepo bero vrhunskih re- zultatov. -
Uradni List RS, Št
Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek ISSN 1318-0576 Leto XXVIII 63 27. 9. 2018 MINISTRSTVA 3038. Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavnosti Na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11. člena Za- kona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) ter tretjega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17) minister za zdravje izdaja P R A V I L N I K o vrstah zdravstvene dejavnosti 1. člen Ta pravilnik določa vrste zdravstvene dejavnosti za na- men zagotavljanja enotnosti sistema vodenja zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva ter oblikovanja in vodenja zbirk podatkov, ki so skupni za Ministrstvo za zdravje (MZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ter vrste zdravstvene dejavno- sti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. člen Vrste zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega člena so v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odred- ba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 43/12), šifra VZD 512 033 za klinično psiho- logijo pa se uporablja do 1. januarja 2019. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.