UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom ...... 4-5

Iz občinske uprave ...... 6-13

Aktualno ...... 14-19

Iz šolskih klopi ...... 20-24 Lep jesenski pozdrav! Letošnja jesen nas je res obdarila. Poleg lepega vremena Iz naših krajev ...... 25-34 nam je namenila še obilje pridelkov. Vinogradi in sadna drevesa so bili polni kot že dolgo ne. In res je škoda, da se količine pridelkov ne da malo prerazporediti še na tista bolj skopa leta. Seveda je bila ponekod tudi toča, ampak na splo- Šport...... 35-40 šno smo imeli letos v naši občini srečo kar se vremenskih razmer tiče. Ko sem namreč za rubriko »Pisali smo pred desetletjem« prebiral glasilo Zmajev glas izpred desetih let, sem se živo spominjal neurja, ki je na farni praznik leta 2008 prizadelo naše kraje. Križanka...... 42 In kaj vam v branje ponujamo tokrat? Mesto pod drobnogledom smo namenili najnovejši prido- bitvi v občini, projektu »Ureditev športno rekreacijskih po- vršin v urbanih središčih«, s katerim smo krajani Kozjega Policija svetuje...... 43 pridobili še dodatne možnosti za rekreacijo ter zdravo ži- vljenje, Športni park Kozje, ki je že tako eden najlepših daleč naokoli, pa še dodatne vsebine. V začetku septembra se je v Kozje vrnil Kozjanski sejem. Z novo organizacijsko ekipo in novim poletom je uspel priva- biti lepo število obiskovalcev in verjamem, da bo ostal tudi v prihodnje. Ob izteku štiriletnega mandata županje in občinskega sveta so na občinski upravi pripravili pregled izvedenih investicij NASLOVNICA in programov in ponujamo vam ga v branje. Pa še na nekaj ne gre pozabiti, kar štiri zlate maturante smo v letošnjem poletju imeli v naši občini. Iskrene čestitke vsem Veselje ob novi pridobitvi v Športnem parku Kozje. in veliko uspeha pri študiju in v nadaljnjem življenju, vsem Fotografijo je na prireditvi ob odprtju nove športno- bralcem pa še lep preostanek jeseni in ne preveč »zahtevno« rekreacijske infrastrukture pridobljene v sklopu zimo. naložbe “Ureditev športno-rekreacijskih površin v urbanih središčih”, posnel Gregor Vrabec. Roman Gradišek, odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda županje

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Za mano so štiri leta vodenja občine, v kratkem pa se bo iztekel tudi mandat, ki ste ga Spoštovane občanke in občani, lepo se je pohvaliti z in- meni in članom Občinskega sveta Občine Kozje zaupali na zadnjih lokalnih volitvah. frastrukturo, z objekti, vendar brez življenja, brez tega, kar vi vdahnete v občino, vsega tega ne bi zmogli. In to Ob koncu prvega mandata županovanja bi se vam, cenjene občanke in občani, želela še mene še posebej navdaja z navdušenjem, kajti v tem enkrat zahvaliti za zaupanje. Leta 2014, ko ste mi zaupali vodenje občine, je bilo pred obdobju smo prejeli tudi plaketo Zlati kamen, ki nas vsemi nami veliko neznank, negotovosti … Skupaj smo dokazali, da zmoremo to prese- uvršča med razvojno prodorne občine. In to si želim či, in pred nami so rezultati našega dela, sodelovanja in piše se zgodba o uspehu Občine seveda tudi za naprej. Da bomo še bolj uspešni, še bolj Kozje. razvojno prodorni.

Zaključek mandata je tudi trenutek, ko se zazremo nazaj na prehojeno pot, na svoje delo, In kakšni so načrti v prihodnje? ki se izkazuje v zastavljenih in udejanjenih ciljih, v katerem smo veliko postorili na infra- strukturnem, gospodarskem, kmetijskem, kulturnem, turističnem, športnem in drugih Za uspešen razvoj vsake lokalne skupnosti je pogoj področjih. sprejetje prostorskih dokumentov. Občina je v fazi postopka sprejema prostorskega plana, ki bo zaključen v prihodnjih dveh letih. Ta je izrednega pomena za nadaljnji go- Tako je pomembno omeniti, da smo zaključili obnovo gradu Podsreda, celovito energet- spodarski, kmetijski in turistični razvoj občine. Nadaljevali bomo z rekonstrukcijami in sko sanirali Večnamenski dom Lesično, zgradili vodovod na Bistrico pri Lesičnem, obnovili obnovami državnega in občinskega cestnega omrežja, gradnjo krožišč… Gradili nove vodohran na Pilštanju. Dokončali gradnjo kanalizacije v Kozjem, v Šonovem zgradili či- oblike povezav z zunanjim svetom na področju širokopasovnega in optičnega omrežja. stilno napravo za 50 PE, trenutno smo v fazi gradnje male čistilne naprave in kanalizacije Prioriteta bo vzpostavitev in gradnja varnega okolja za mladostnike in starejše občane za 150 PE v Lesičnem. V trgu Kozje smo obnovili fasade na javnih objektih in uredili javno ter ostale ranljive skupine. Prioriteta bo tudi gradnja državnega kolesarskega omrežja v razsvetljavo ter tako zaključili projekt obnove trškega jedra. Sofinancirali smo obnovo okviru Dogovora regij in povezava kolesarskih poti s Krškim in Podčetrtkom. Veliko pozor- strehe na cerkvi Gubno in obnovo orgel v cerkvi v Zagorju in na Pilštanju. Osrednjemu nosti bomo namenili oskrbi s pitno vodo in drugi javno gospodarski infrastrukturi. Prav Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kozje smo sofinancirali nakup gasilskega vozila AC tako bomo zagotavljali podporno okolje na področju gospodarstva, kmetijstva, turizma, 16/25 in nakup moštvenega vozila prostovoljnima gasilskima društvoma Buče in Pod- izobraževanja, kulture, športa, gasilstva, sociale, zdravstva in na drugih področjih. sreda. Na območju celotne občine smo sanirali večje število plazov, ki so ogrožali cestno in drugo Ciljev nam ne zmanjkuje, a žal so sredstva omejena in tako bo verjetno ostalo tudi v javno gospodarsko infrastrukturo, tako smo sanirali plaz na Gubnem, v Podsredi, v Za- prihodnje. V Občini Kozje ne obljubljamo nemogočih stvari, ampak se trudimo projekte gorju pri Lesičnem in na Klakah. Te sanacije in nov nadomestni most čez reko Bistrico v racionalizirati, pridobiti čim več sofinancerskih sredstev in sprejemati številne kompro- Podsredi so bili predmet sofinanciranja MOP-a iz naslova odprave posledic naravnih ne- mise, ki so nujni za zagotavljanje finančne vzdržnosti proračuna. Zato včasih dinamika sreč. Izvedli smo interventne ukrepe za stabilizacijo terena na območju plazišča v naselju investicij ni takšna, kot bi si je želeli. Velikokrat so posredi finance, nemalokrat pa tudi Lesično ter sanirali plazove na območju Vetrnika, Drče, Osredka, Gubnega … toga in neživljenjska zakonodaja in birokracija, ki smo jo kljub vsemu dolžni spoštovati. Za potrebe prevozov otrok v OŠ Kozje smo nabavili nov šolski kombi in hkrati zagotovili Potrebe bodo vedno večje, kot je na voljo sredstev. Verjamem pa, da jim bomo kos, če kombi za potrebe delovanja režijskega obrata. Izvedli nakup minibusa za potrebe prevo- bomo voz razvoja vlekli skupaj naprej … Na isti strani. zov otrok OŠ Lesično. Na pokopališču Buče uredili pot s tlakovanjem. Vse krajevne sku- pnosti opremili z defibrilatorji. Občanke in občani ter zunanji obiskovalci nam priznavate, da se je Občina Kozje zelo V Kozjem smo obnovili večnamensko športno igrišče in v Lesičnem posodobili ter dogra- spremenila in da se razvija v pravo smer. dili športno igrišče, za katero smo prejeli tudi sredstva Fundacije za šport. V sklopu tega projekta je zgrajen nezahtevni objekt za potrebe skladišč športne opreme, garderobe in Ob tej priložnosti se vam, dragi občanke in občani, iz srca zahvaljujem za prijazne besede prostor za potrebe učilnice na prostem. Zaključili smo izvajanje projekta »Ureditev špor- in dejanja, da smo lahko skupaj posegali po uspehih. tno rekreacijskih površin v urbanih središčih«, in sicer obnovili pot na grad Drachenburg, uredili senzorični park v trgu Kozje, fitnes na prostem v športnem parku Kozje in igrala za Iskreno se zahvaljujem prav vsakemu posamezniku in vsem, še posebno pa krajevnim moč s plezalno balvansko steno. S sofinanciranjem EKO sklada smo postavili tri električne skupnostim in številnim društvom, ki ste zaznali notranji vzgib, pripadnost naši občini, polnilnice za avtomobile. Izvaja se projekt Komasacije na območju agromelioracije Gub- potrebo po izboljšanju življenja, potrebo po izboljšanju izgleda naših krajev in klic po no. Urejajo se površine okolice kapele in korita v Osredku pri Podsredi. pestrejšem kulturnem ustvarjanju ter dogajanju. Iz srca se zahvaljujem za vse ideje, po- Veliko pozornosti smo namenili rekonstrukcijam in gradnjam občinski cest, tako smo bude, ure načrtovanja, angažiranja in dela za skupno dobro vseh nas. Leta in leta sode- uspeli rekonstruirati in zgraditi več kot 10 kilometrov cest, in sicer; Buče–Polje ob Sotli, lovanja, ustvarjanja so vredna posebne pozornosti in iskrene zahvale. Hvala tudi mojim Šonovo–Belo, Veliki Kamen–Vetrnik, Gorjane, Gubno, Podsreda–Rožce, Poklek pri Pod- sodelavcem na upravi, občinski svetnici in svetnikom, predsednicam in predsednikom sredi, Vrenska Gorca, Ješovec, Mireje, Vetrnik–Rajgl, Drensko Rebro … krajevnih skupnosti in vsem, ki se maksimalno trudite in verjamete v to, kar počnete. Na državnem cestnem omrežju sta zgrajena mostova čez reko Bistrico na Bistrici pri Le- sičnem in Ledinščici, saniran posedek na državni cesti v naselju Drensko Rebro in prepla- Lahko rečem, da sem vodenje občine sprejela z vso resnostjo, odgovornostjo in vanjo vla- stitve državnih cest v Gorjanah, Kozjem, Vojskem ter Dobležičah v skupni dolžini 1.800 gala vso svojo energijo skupaj z vami. Poskušala sem vam prisluhniti po svojih najboljših metrov. Nove dimenzije v tem prostoru predstavlja popolnoma rekonstruirana cesta močeh, ob tem pa so me nove izkušnje opremile z novimi spoznanji, skozi katere sem tudi Buče–Kozje v skupni dolžini 1.660 metrov. Z Direkcijo za ceste vodimo številne aktivnosti jaz osebnostno bogatejša. za ureditev krožišča v Kozjem pri obrtno poslovni coni in v Lesičnem (izvajalec del je že izbran). Prav tako potekajo vse aktivnosti za popolno obnovo vozišča regionalne ceste iz Zato vsem velika HVALA! smeri Podsreda–Kozje (razpis za izvajalca del je že objavljen) in rekonstrukcije vozišča iz smeri Podsreda–Železno (projektna dokumentacija je že izdelana). V pripravi so številni projekti za rekonstrukcije državnih cest na našem območju. Prav tako je podpisan do- govor za razvoj regij za izgradnjo glavne kolesarske povezave Podsreda–Senovo. Poleg Milenca Krajnc vseh naštetih investicij smo skrbeli za izvajanje obveznih nalog občine in programe na županja področju društvenega in družabnega življenja. 3 POD DROBNOGLEDOM

Kozje bogatejše za nove športno-rekreacijske površine

Kraj Kozje je od nedavnega bogatejši za novo športno-rekreacijsko infrastrukturo, in sicer za kar štiri pridobitve – tematsko učno pot na grad Drachenburg, senzorični park z inovativnimi igrali v trgu Kozje in zunanje fitnes naprave ter »Be smart« igrišče z orodji za izvedbo vaj z lastno močjo v Športnem parku Kozje. Glavni cilj projekta je, spodbuditi občane k aktivnejši izrabi prostega časa in poskrbeti za dvig kakovosti življenja v kraju, hkrati pa bo projekt po besedah vodilnega partnerja projekta Občine Kozje bistveno obogatil turistično ponudbo v kraju. Vse pridobitve so uradno odprli in namenu predali na sobotno dopoldne, 29. septembra, v Športnem parku Koz- je, v družbi šolarjev Osnovne šole Kozje, gostov in predstavnikov partnerjev ter izvajalcev v projektu.

Občine Kozje, Rogatec in Šmarje pri Jelšah so s projektom »Uredi- tev športno rekreacijskih površin v urbanih središčih« uspele na 1. javnem pozivu za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Obsotelje in Kozjansko v obdobju 2017–2019, sofinancirane iz sklada ESRR. Skrajšano ime projekta je »Šport je in«. V okviru projekta so bili v kraju Kozje zgrajeni učna pot na grad Drachenburg, senzorični park, Be smart igrišče in fitnes na prostem. S temi pridobitvami Občina Kozje skupaj s partnerji Turističnim društvom Kozje in podjetjem Prenočišča Zeleni gaj, gostinstvo in storitve, d.o.o., spodbuja zdrav in aktiven življenjski slog prebivalcev na območju in pridobiva nov turistični produkt, ki bo prispeval k prepoznav- nosti in obiskanosti teh krajev. Svečani prerez traku prebivalstva, kar je po besedah županje še posebej pomembno, ima vpliv na ohranjanje naravne in kulturne krajine, povečuje okoljsko ozaveščenost ter spodbuja zdrav življenjski slog in medgeneracij- sko povezovanje ter vseživljenjsko učenje. Preden je besedo pre- dala sodelavcu Danielu Čoklcu, ki je bdel nad projektom in je v nadaljevanju podrobneje predstavil potek del in nove pridobitve, zgrajene v okviru naložbe, pa se je županja zahvalila vsem, ki so sodelovali pri projektu in skrbeli za njegovo uspešno izvedbo.

ŠTIRI NOVE ŠPORTNO-REKREATIVNE PRIDOBITVE V KRAJU KOZJE Predmetna operacija se je izvajala na območju treh občin, v nase- ljih Kozje, Rogatec in Šmarje pri Jelšah. Končna vrednost celotnega izvedenega projekta znaša 138.769,35 evra z vključenim DDV, od S tiskovne konference tega na območju Občine Kozje 68.858,03 evra z DDV, od tega je 47.518,75 evra nepovratnih sredstev. Naložbo so sofinancirali Re- PROJEKT POSKRBEL ZA DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA IN publika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologi- OBOGATIL TURISTIČNO PONUDBO jo in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Na Občina Kozje je skupaj s partnerji TD Kozje in Prenočišča Zele- območju naselja Kozje je bila v okviru projekta pridobljena nova ni gaj novo športno-rekreacijsko infrastrukturo predala namenu infrastruktura, in sicer učna pot na grad Drachenburg, senzorični v okviru otvoritvene slovesnosti, ki je potekala preteklo soboto v park, Be smart igrišče in fitnes na prostem. Športnem parku Kozje, v organizaciji Športne zveze Kozje, še prej V Športnem parku Kozje, v neposredni bližini večnamenskega igri- pa so projekt »Ureditev športno rekreacijskih površin v urbanih šča, je urejen nov fitnes na prostem, ki omogoča varno, funkcio- središčih« podrobneje predstavili na novinarski konferenci, ki je nalno in privlačno vadbo za ljubitelje športa v naravi. Naprave za potekala v prostorih Motela Ribnik Kozje. Kot je v uvodnem poz- vadbo so primerne tudi za starejše občane in dostopne za osebe z dravu dejala županja Občine Kozje Milenca Krajnc, kraj Kozje in s oviranostmi. Ponudba fitnesa na prostem je obogatila možnosti za tem celotna občina z izvedbo projekta pridobivata novo, inovativ- razvoj športnih dejavnosti v Občini Kozje in širše, pričakuje pa se, no turistično ponudbo, s čimer so vzpostavljeni pogoji za razvoj in da se bodo naprav posluževali starejši, invalidi in mlajši ter da bo trženje trajnostnega turizma in posledično razvoj celovite turistič- novo igrišče predstavljalo stičišče druženja različnih generacij. V ne ponudbe destinacije. Urejena športno-rekreacijska infrastruk- bližini stoji novo »Be fit be smart« igrišče, ki je opremljeno z orod- tura prav tako omogoča izboljšanje pogojev za življenje lokalnega jem za ulično vadbo in otroškim plezalnim balvanom. Igrišče je 4 POD DROBNOGLEDOM

pu projekta. Županji Milenci Krajnc so se ob tej priložnosti pridružili občinski svetniki in predsedniki krajevnih skupnosti ter častni občan Dušan Andrej Kocman, poleg omenjenih pa je povezovalka progra- ma Nika Gradišek poseben pozdrav namenila tudi predstavnikom partnerjev projekta ter izvajalcev del, učencem in učiteljem OŠ Koz- je na čelu z ravnateljem Romanom Gradiškom, staršem in drugim navdušencem nad športom in vsem skupaj zaželela dober in čim bolj športen dan. Program so z glasbenimi točkami obogatili učenci OŠ Kozje. Harmonikarka Maša Ferlič je zaigrala pesem »Divja kri«, Lana Pirš pa je ob kitarski spremljavi Anje Pečnik zapela »Kdo še verjame«. Kot je v nadaljevanju dejala županja Občine Kozje Milenca Krajnc, je uspešna izvedba projekta izrednega pomena za sam kraj Kozje kot tudi celotno občino. »Podporna infrastruktura, ki se je uredila v sklopu ope- Pohodniki po poti na grad racije, teži k aktivnostim, ki vključujejo in združujejo različne generacije, primerno za vse generacije, s čimer se spodbuja medgeneracijsko od najmlajših do nekoliko starejših, pa tudi tistih ogroženih skupin prebi- druženje. Orodje, ki predstavlja ulično vadbo, je sestavljeno iz ko- valstva,« je izpostavila Krajnčeva in dodala, da je nova infrastruktura vinskih ogrodij in lesenih klopi. Ob že obstoječih otroških igralih v povezana tudi z oživljanjem jedra kraja, s trajnostno mobilnostjo in bližini se je v okviru projekta postavil tudi nov plezalni balvan, ki je trajnostnim razvojem turizma, s skrbjo za naravno in kulturno de- po barvah in oblikah prilagojen otrokom. Občina Kozje je v sklopu diščino ter s spodbujanjem okolju prijaznega gospodarstva in da bo naložbe uredila tudi obstoječo grajsko pot na grad Drachenburg v pozitivno vplivala na povečanje kakovosti življenja in predvsem spod- naselju Kozje. Pot je bila zaraščena, nevzdrževana in potrebna celo- bujanje zdravega in aktivnega življenjskega sloga. Kot rečeno, projekt stne ureditve, urejena in varna pot pa bo odslej služila za rekreacij- spodbuja tudi medgeneracijsko povezovanje in aktivnejše staranje, ske pohode občanov in drugih obiskovalcev in ponujala dragocen »prav tako pa bo nova infrastruktura pomembno prispevala k večji obi- pogled v zgodovino Kozjega. Na sami poti se obiskovalci srečajo skanosti območja, in kraju dodala nove vsebine in obogatila turistično s staro apnenico in delom obzidja gradu Drachenburg, z vrha pa ponudbo,« je zadovoljno dodala županja in se ob koncu v imenu vo- se odpira lep razgled na del naselja Kozje in širšo okolico. Pot se dilnega partnerja projekta Občine Kozje zahvalila ostalim partnerjem, začne in zaključi pri ribniku v Kozjem, v neposredni bližini izvi- občinama Rogatec in Šmarje pri Jelšah, Turističnem društvu Kozje in ra čiste pitne vode Marof. V sklopu naložbe je občina, v območju Prenočiščem Zeleni Gaj, gostinstvo in storitve, d.o.o. za uspešno izved- zavarovanega območja trga Kozje, uredila še nov senzorični park bo in dobro sodelovanje. za najmlajše občane, mladostnike in druge. Cilj naložbe je bil ople- Besedam županje je sledilo še glavno dejanje slovesne otvoritve – sve- menititi javne površine z interaktivno znanstveno in izobraževalno čani prerez traku. Ob tem prijetnem opravilu so se županji pridružili vsebino ter na inovativen način revitalizirati trško jedro in obogati- učenci domače osnovne šole, prisostvoval pa je tudi predsednik Dru- ti turistično ponudbo kraja in območja. Z enkratnimi eksponati, ki štva upokojencev Kozje Veljko Kolar, s čimer je bil simbolično že ob jih je treba premikati, poslušati, meriti ali zaigrati nanje, je območje sami otvoritvi na lep način nakazan glavni namen novih pridobitev, ki pridobilo nov prostor za medgeneracijsko druženje in spoznavanje naj bi predvsem vzpostavljale pogoje za medgeneracijsko sodelovanje novih ljudi. Ob zgradbi Občine Kozje se tako nahaja interaktivni in ter prepleteno in vzajemno delovanje in športno udejstvovanje mlajše izobraževalni senzorični park, kjer se lahko obiskovalci preizkusijo in starejše generacije. Operacija namreč v svojem bistvu, kot je dejala v igranju »Ode Radosti«, zavrtijo lastno percepcijo, spoznajo moč županja, enakopravno obravnava osebe na vseh področjih družbenega šepeta na razdalji tridesetih metrov ali združijo nezdružljivo. življenja in zato kot takšna pozitivno vpliva na spodbujanje enakosti in nediskriminacijo. Novo pridobljene športno-rekreacijske površine OBOGATENA PROMOCIJA TURISTIČNE DESTINACIJE bodo tako dnevno pod enakimi pogoji in brezplačno družile vse vrste KRAJA KOZJE uporabnikov in služile kot stičišče vseh generacij. V okviru projekta je bila s strani naročnika, Občine Kozje, izvede- S tem je bil uradni del zaključen, nove pridobitve pa uspešno preda- na tudi izdelava tiskane brošure z animiranim turističnim zemlje- ne namenu. Sledilo je druženje pred sedežem športnega parka, kjer je vidom. Brošura z novimi programi športnih, turističnih, naravnih, bilo poskrbljeno za pogostitev vseh prisotnih, dogajanje pa je vseskozi kulturnih in zgodovinskih doživetij je novo promocijsko gradivo spremljal otroški smeh, ki se je razlegal z novih igrišč, kjer so mladi kraja, vsebina pa je prevedena tudi v angleški jezik. Brošura je izde- uživali v preizkušanju novih pridobitev. lana v obliki turistične karte naselja Kozje, kar predstavlja pomem- Mojca Valenčak ben korak v smeri pospešenega turističnega razvoja Kozjega kot celovite turistične destinacije. Turistični zemljevid naselja Kozje s ponudbo destinacije Kozjega – z vsemi označenimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, športno-rekreacijskimi površinami ter ostalimi točkami, ki utegnejo zanimati obiskovalce – je bila po mnenju naročnika Občine Kozje še kako potrebna, da se predstavi sodobna in aktualna turistična ponudba, ki bo obiskovalcem pred- stavila kraj Kozje, njegove znamenitosti in obstoječo ponudbo turi- stičnih in drugih produktov in storitev ter posebej izpostavila tudi novo infrastrukturo, pridobljeno v okviru projekta.

PREREZ TRAKU DRUŽNO OPRAVILI STAREJŠA IN MLAJ- ŠA GENERACIJA Po končani novinarski konferenci se je dogajanje preselilo v Športni park Kozje, kjer so zbrani opravili svečano otvoritev pridobitev v sklo- Prikaz uporabe naprav 5 IZ OBČINSKE UPRAVE Poročilo županje in občinskega sveta za obdobje 2014–2018

NALOGE LOKALNE SKUPNOSTI - Sanacija plaz LC Klake–Penkovo Selo (83.978 €) Lokalna skupnost opravlja naloge na področju splošnih zadev in norma- - Plaz LC Gubno–Krivica (259.879 €). tivno-pravnih zadev, upravnih zadev, javnih financ, gospodarskih dejav- nosti, družbenih dejavnosti, varstva okolja in urejanja prostora, komu- SREDSTVA MINISTRSTVA ZA INFRASTRUKTURO IN DRSI ter EU nalnih zadev, gospodarskih javnih služb in infrastrukture, inšpekcijskega ESRR nadzorstva in občinskega redarstva, kmetijstva in turizma. - Rekonstrukcija državne ceste R3-684 Buče–Kozje v skupni dolžini 1,6 km (628.041 €); - Nadomestni most Bistrica pri Lesičnem (508.832 €); PODOBA OBČINE - Nadomestni most Ledinščica (383.812 €); Občina ima svoj grb in zastavo. - Preplastitev državnih cest na območju občine Kozje v 15. aprila 2018 je Občina Kozje praznovala 20. občinski praznik. skupni dolžini 1.800 m; - Podpisan sofinancerski sporazum za izgradnjo krožišča Lesično (1.099.751,23 €); INFORMIRANJE OBČANOV - Podpisan sofinancerski sporazum za izgradnjo krožišča Občinsko glasilo Zmajev glas izide vsake tri mesece in ga brezplačno Poslovna cona Kozje (317.231,40 €); prejmejo vsa gospodinjstva. - Občina Kozje je z Občino Krško pristopila k projektu glavne Izdelana in ažurirana je spletna stran občine na naslovu www.kozje.si kolesarske povezave Podsreda–Senovo G 16, Podpisan (obvestila, razpisi, obrazci, sprejeti odloki, pravilniki, aktualno). Dogovor za razvoj regij, za katerega so namenjena Na sedežu Občine je oglasna deska, kjer so za občanke in občane na nepovratna finančna sredstva evropskega proračuna in voljo dodatne informacije. drugih virov (1.580.463 €).

SREDSTVA FUNDACIJE ZA ŠPORT PREJETA PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE KOZJE - Posodobitev Športnega parka Kozje (15.252 €); Občina Kozje je prejela Plaketo Zlati kamen za razvojni prodor 2015 v - Posodobitev Športnega parka Lesično (21.310 €). regiji od Posavja do Koroške. Priznanje Turistične zveze Slovenije 3 kategorije trška jedra – TRG POD- EKO SKLAD SREDA leta 2016. - Postavitev treh električnih polnilnih postaj za avtomobile Priznanje Turistične zveze Slovenije vaška jedra – VAS ZAGORJE leta (14.955 €). 2018. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO ter EU EKRP - Sofinanciranje komasacije na agromelioracijskem območju SODELOVANJE Z DRUGIMI Gubno (142.143 €); Delovanje organa Skupne občinske uprave medobčinskega inšpektorata - Večnamenski dom Lesično – energetska sanacija (68.571 in redarstva z občinami Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek ter Šmar- €). je pri Jelšah. Delovanje organa Skupne občinske uprave za civilno zaščito in požarno MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO IN varnost. ESRR - Ureditev športno rekreacijskih površin v urbanih središčih (senzorični park, pot na grad Kozje (Drachenburg), fitnes USPEŠNO PRIDOBIVANJE NEPOVRATNIH SREDSTEV EVROPSKE- na prostem, orodje vaje za moč (47.518 €); GA IN DRŽAVNEGA PRORAČUNA V MANDATNEM OBDOBJU 2014 - Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle (1.021.112 €); -2018 - Obnova gradu Podsreda 610.393 €.

PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA: SREDSTVA ZA INVESTICIJE NA PODLAGI 21. IN 23. ČLENA ZAKONA O FINANCIRA- IZVAJANJE PRORAČUNA OBČINE KOZJE V MANDATU 2014–2018 NJU OBČIN S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN V ŠTEVILKAH TEHNOLOGIJO PREDSTAVLJENA PORABA PRORAČUNSKIH SREDSTEV NA RAZ- - Za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest LIČNIH PODROČJIH TAKO ZA IZVAJANJE OBVEZNIH NALOG KOT 955.057 EUR; ZA INVESTICIJE - Izgradnjo kanalizacije in male ČN Lesično 194.504 EUR; - Obnova gradu Podsreda 69.410 EUR. OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH (443.465 €) Za prostovoljna gasilska društva v občini je bilo namenjenih (113.241 €) PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA: SREDSTVA SA- proračunskih sredstev (redno delovanje, zavarovanje, požarna taksa). NACIJ PLAZOV IN GRADNJE NADOMESTNEGA MOSTU V PODSREDI Za nakup gasilnih vozil (195.000 €). S STRANI MINISTRSTVA ZA OKOLJE IN PROSTOR Sredstva za redno dejavnost Gasilske zveze, Gasilsko-reševalnega cen- - Sanacija plaz LC (lokalna cesta) 396100 Šentvid–Zagorje tra (79.962 €). (58.472 €) Civilna zaščita (55.262 €). - Sanacija plaz JP (javna pot) 681060 Podsreda–Rožce (308.465 €) KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO (305.658 €) - Nadomestni most čez reko Bistrico v Podsredi (96.953 €) Na podlagi javnega razpisa za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje

6 IZ OBČINSKE UPRAVE in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kozje je bila podpora kmetijskim ZDRAVSTVENO VARSTVO (245.561 €) gospodarstvom v občini izkazana v višini (166.072 €). Nujno zdravstveno varstvo – sofinanciranje dežurne službe (42.924 €). Za vzdrževanje gozdnih cest je bilo namenjenih (61.840 €) proračunskih Spremljanje zdravstvenega stanja in aktivnosti promocije zdravja – pre- sredstev. ventivni programi v zdravstvu (9.708 €). V skladu z zakonodajo lokalna skupnost poskrbi za zavržene in bolne Mrliško ogledna služba – mrliški ogledi, obdukcije (12.735 €). živali v občini (5.275 €). Obvezno zdravstveno zavarovanje občanov (155.945 €). Občina je sredstva iz proračuna namenila tudi za trajnostno gospodarje- Investicija v nabavo prenosnega urgentnega ultrazvoka (24.249 €). nje z divjadjo (5.174 €). Zemljiške operacije – Agromelioracija na območju komasacije Gubno KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE (2.066.599 €) (67.297 €). Upravljanje obnova, kulturnih spomenikov (76.904 €). Obnova gradu Podsreda (719.267 €). PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE Knjižničarstvo in založništvo – delovanje knjižnice, nakup knjig, čitalniški (2.714.751 €) večeri (182.012 ). Za upravljanje in tekoče vzdrževanje lokalnih cest, tako zimsko kot letno, Sofinanciranje javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, kulturni programi je Občina v štirih letih namenila (772.474 €). razpis društva (67.000 €). Tekoče vzdrževanje občinskih cest, gramoz (58.095 €). Drugi programi v kulturi – Sofinanciranje kulturni h programov Kozjanski Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest; (1.523.132 €). park, Kinodvorana Kozje, Večnamenski center (289.506 €). Ureditev krožišča Lesično in Poslovna cona Kozje; Občina za oba pro- Energetska sanacija doma večnamenskega doma Lesično (174.841 €). jekta namenja sredstva v višini (281.900 €) že podpisan sofinancerski Programi neprofitnih organizacij razpis, drugi programi (17.400 €). sporazum. Investicija bo sofinancirana tudi s strani državnega proračuna. Šport in prostočasne aktivnosti (233.840 €). Cestno-prometna signalizacija (39.277 €). Ureditev športno rekreacijskih površin v urbanih središčih (148.111 €). Urejanje kolesarski stez – idejna projektna dokumentacija (31.333 €). Obnova zunanjih športnih površin v Športnem parku Kozje (37.354 €). Investicijska vlaganja v telekomunikacijsko omrežje – širokopasovna Posodobitev Športnega Parka Lesično (113.481 €). omrežja (8.540 €). Programi za mladino – delovanje mladih (6.883 €).

GOSPODARSTVO (172.670 €) IZOBRAŽEVANJE (2.678.175 €) Spodbujanje razvoja malega gospodarstva; Sofinanciranje programov Varstvo in vzgoja predšolskih otrok – dejavnost vrtca v občini in izven malega gospodarstva, naložbe v gospodarske dejavnosti, delovanje občine, dodatni programi v vrtcih, investicije in investicijsko vzdrževalna RASR (84.139 €). dela (1.444.571 €). Promocija občine – prireditve, sejmi, objave, turistični vodnik (23.672 €). Osnovno šolstvo; stalni materialni stroški ogrevanje nadstandardni pro- Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva; delovanje turističnih društev, grami, logoped investicije in investicijsko vzdrževanje OŠ Lesično in Koz- mreža postajališč za avtodome, sofinanciranje GIZ (64.859 €). je (637.836 €). Nakup minibusa OŠ Lesično (35.400 €). VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE (609.572 €) Nakup šolskega kombija OŠ Kozje (32.000 €). V proračunu Občine so občanom namenjena tudi sredstva za spodbuja- Sofinanciranje glasbene šole (7.562 €). nje nakupa malih čistilnih naprav za območja, kjer ni predvidene izgradnje Izobraževanje odraslih (11.520 €). kanalizacijskega omrežja – javni razpis za sofinanciranje malih komunal- Prevozi otrok v šolo (489.004 €). nih čistilnih naprav (32.650 €). Sofinanciranje šole v naravi (12.350 €). Zbiranje in ravnanje z odpadki deponija 60.839 €. Pomoč šolajočim (1.400 €). Ravnanje z odpadno vodo; sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav Štipendijska shema – štipendije (4.101 €). Upravljanje infrastrukture in gradnja čistilnih naprav Šonovo in Lesično Sofinanciranje regijskega študijskega središča (4.817 €). (510.283 €). Pomoč in podpora ohranjanju narave (5.800 €). SOCIALNO VARSTVO (1.213.629 €) Pomoč ob rojstvu otrok (24.819 €). PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DE- Izvajanje programa socialne pomoči CSD (1.363 €). JAVNOST (2.195.968 €) Socialno varstvo invalidov – financiranje družinskega pomočnika Urejanje in nadzor na področju geodetskih evidenc – geodetske izmere (122.424 €). cest (53.435 €). Oskrbnina bivanja v domovih za starejše (756.090 €). Prostorsko načrtovanje – strokovne podlage in prostorski načrti (60.980 Program pomoči na domu za starejše (235.912 €). €). Socialno varstvo materialno ogroženih – enkratna denarna pomoč, sub- Obnova trga Kozje (49.720 €). vencije stanarin in pogrebni stroški (45.913 €). Oskrba z vodo – izgradnja vodovodnih omrežij oskrba z vodo v porečju Socialno varstvo drugih ranljivih skupin –programi rdečega križa ter hu- Sotle ter vodovoda Bistrica pri Lesičnem in upravljanje z infrastrukturo manitarnih društev in nevladnih organizacij (27.108 €). (1.019.384 €). INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI (1.276.782 €) Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost (19.908 €). Rezerva občine v primeru naravnih nesreč in izrednih dogodkov (154.657 Praznično urejanje naselij (31.849 €). €). Druge komunalne dejavnosti – urejanje javnih površin (505.201 €). Posebni programi pomoči v primerih nesreč – investicijski ukrepi po neur- Spodbujanje stanovanjske gradnje (287.961 €). ju cestna infrastruktura (162.416 €). Upravljanje in razpolaganje z zemljišči – urejanje občinskih zemljišč Posebni programi pomoči v primerih nesreč – intervencijski ukrepi po ne- (167.528 €). urju plazovi (959.709 €).

7 IZ OBČINSKE UPRAVE

Cesta Buče-Polje Cesta Poklek-Goli vrh

Cesta Šonovo-Belo Cesta Vrenska Gorca

Ključice-Mireje Plaz Klake-Penkovo selo

Vetrnik Vodohram Poklek 8 IZ OBČINSKE UPRAVE

Fasada trg Fitnes na prostem

Javna razsvetljava trg Kozje Most Podsreda

Plaz Gubno zaključek Polnilnice za električne avtomobile

Športni park Lesično z objektom Trg Kozje 9 IZ OBČINSKE UPRAVE Proračunska sredstva za programe društev v Občini Kozje v mandatu 2014/2018

2018 2017 2016 2015 SKUPAJ ŠPORT 1. KARATE KLUB KOZJANSKO 1.334 1.313 1.487 1.714 5.848 2. TENIS KLUB KOZJE 3.172 3.843 3.863 3.928 14.806 3. ŠD BUČE 3.357 3.339 2.842 3.188 12.726 4. ŠD KOZJE 3.023 3.179 3.314 3.151 12.667 5. ŠD LESIČNO 2.063 1.894 1.950 2.383 8.290 6. ŠD PODSREDA 2.092 2.158 2.889 3.104 10.243 7. ŠD ZAGORJE 982 842 908 1.095 3.827 8. STRELSKO DRUŠTVO DREN 485 463 397 492 1.837 9. ŠŠD OŠ KOZJE 1.239 1.206 912 759 4.116 10. ŠŠD OŠ LESIČNO 1.437 1.340 1.524 1.220 5.521 11. SMUČARSKO DRUŠTVO OBSOTELJE 258 269 202 267 996 12. KNK ODRED KOZJE 9.339 9.074 9.005 8.000 35.418 13. ŠD RAJMAX 519 379 0 0 898

KULTURA 14. KULTURNO DRUŠTVO ZAGORJE 1.147 1.020 1.307 1.297 4.771 15. KULTURNO DRUŠTVO BUČE 900 833 1.262 1.367 4.362 16. KULTURNO DRUŠTVO LESIČNO PILŠTANJ 2.092 1.935 2.348 2.363 8.738 DRUŠTVO MOŠKI PEVSKI ZBOR KOZJANSKI 17. 1.844 1.212 1.329 1.274 5.659 PARK KOZJE FOLKLORNA SKUPINA - KULTURNO 18. 4.993 5.823 4.540 4.336 19.692 UMETNIŠKO DRUŠTVO KOZJE 19. MUZEJSKO DRUŠTVO KOZJE 1.439 1.663 1.528 1.390 6.020 20. KULTURNO DRUŠTVO PODSREDA 585 515 687 695 2.482 21. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO TRITINČI 0 0 0 278 278

MLADI 22. KMK 1.330 800 800 800 3.730 23. DRUŠTVO MLADIH LESIČNO 0 0 0 530 530

VETERANSKO DRUŠTVO SEVER ZA CELJSKO OSTALI 24. 90 71 70 147 377 OBMOČJE OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH 25. 97 71 82 132 383 ČASTNIKOV ŠMARJE PRI JELŠAH

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE 26. 0 89 0 122 211 ZA SLOVENIJO ŠMARJE PRI JELŠAH KRAJEVNA ORGANIZACIJA DRUŠTVA 27. 159 122 155 198 635 IZGNANCEV KOZJE DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE KO POLJE 28. 135 106 139 145 525 OB SOTLI-BUČE 29. NOB LESIČNO 159 114 123 175 572 30. NOB PODSREDA 159 114 121 132 527 31. NOB KOZJE 0 113 110 173 396 32. LOVSKA DRUŽINA KOZJE 489 467 521 241 1.718 33. LOVSKA DRUŽINA PODSREDA 298 346 413 380 1.438 34. GOBARSKO DRUŠTVO KOZJANSKO 590 593 593 191 1.966 35. DRUŠTVO STEKLARJEV SLOVENIJE 167 160 104 412 843 36. MOTO KLUB KOZJE DRACHENBURG 105 105 169 94 474 37. DRUŠTVO ZELIŠČARJEV OLIMJE 150 129 107 386 38. DRUŠTVO UPOKOJENCEV 1.000 1.000 1000 1000 4.000

TURIZEM 39. TD KOZJE 1.225 1.187 983 907 4.302 40. TD PODSREDA 963 1.038 1.005 1.087 4.093 41. TD PILŠTANJ 1.812 1.775 2.011 2.006 7.604

GASILCI 42. PGD KOZJE 48.680 48.988 47.423 24.173 169.264 43. PGD BUČE 2.500 34.250 5.050 5.810 47.610 44. PGD LESIČNO 2.500 5.800 4.800 5.970 19.070 45. PGD PODSREDA 32.905 5.800 4.800 6.283 49.788 10 IZ OBČINSKE UPRAVE Lokalne volitve 2018

Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je razpisal redne volitve v Občinska volilna komisija je sprejela ugotovitveni sklep, s katerim je določila, da občinske svete in redne volitve županov, županja občine je razpisala redne volitve mora biti kandidatura za župana podprta z 31 podpisi volivcev, ki imajo stalno članov svetov krajevnih skupnosti na območju Občine Kozje. prebivališče v Občini Kozje oz. začasno prebivališče, če so volivci državljani druge države članice EU, ki nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Splošno glasovanje na vseh voliščih v državi bo potekalo v nedeljo, 18. novembra 2018. Za volitve župana je določena ena volilna enota, ki zajema celo občino. Za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat Volitve v občinski svet ne dobi večine glasov, se opravi drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Občinski svet Občine Kozje ima devet članov. Ti se bodo volili v treh volilnih enotah: Volitve v svete krajevnih skupnosti 1. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS LESIČNO IN KS ZAGORJE v njej se volijo 3 člani, Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem sistemu. Volilno pravico 2. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS KOZJE v njej se volijo 3 člani, imajo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti. 3. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS BUČE, KS OSREDEK, KS PODSREDA v njej se volijo 3 člani. Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti lahko določi s podpisovanjem skupina najmanj desetih volivcev. Člani občinskega sveta se volijo po večinskem sistemu, glasuje se torej o posameznih kandidatih. Politična stranka določi kandidate za člane sveta krajevne skupnosti po postopku, določenem z njenimi pravili. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti, pod enakimi pogoji pa Z Odlokom o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih skupnosti v Občini tudi državljan druge države članice Evropske unije, ki ima potrdilo o prijavi stalnega Kozje so določene naslednje volilne enote: prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki Sloveniji. Zgolj Svet krajevne skupnosti Buče: pravico voliti člana občinskega sveta imajo tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. 1. volilna enota zajema območje naselja Buče in Ortnice, v njej se volita 2 člana, 2. volilna enota zajema območje naselja Vrenska Gorca in Zeče pri Bučah, v njej Volilno pravico volivec uresničuje v občini, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. se volijo 3 člani. Izjemoma izvršuje državljan druge države članice Evropske unije, ki nima stalnega, temveč zgolj začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, v občini začasnega Svet krajevne skupnosti Kozje: prebivališča. 1. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 1 do vključno 100, Kandidate za člane občinskega sveta določijo politične stranke v občini in volivci v v prvi volilni enoti se volita 2 člana, volilni enoti. 2. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 101 naprej, v drugi volilni enoti se volita 2 člana, Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane občinskega sveta 3. volilna enota zajema območje naselja Ješovec pri Kozjem, v tretji volilni enoti se v vsaki volilni enoti. voli 1 član, 4. volilna enota zajema območje naselja Zdole, v četrti volilni enoti se voli 1 član, Kandidate za člane občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s 5. volilna enota zajema območje naselja Vetrnik, v peti volilni enoti se voli 1 član. podpisovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1 % od števila volivcev v volilni enoti na dan razpisa Svet krajevne skupnosti Lesično: volitev, vendar ne manj kot 30 in ne več kot 1000. 1. volilna enota zajema območje naselja Lesično, v prvi volilni enoti se voli 1 član, Ministrstvo za notranje zadeve je na dan, ki je določen za začetek volilnih opravil, 2. volilna enota zajema območje naselja Drensko Rebro, v drugi volilni enoti se voli 1 član, na svoji spletni strani objavilo število volilnih upravičencev v posamezni lokalni 3. volilna enota zajema območje naselja Gubno, v tretji volilni enoti se volita 2 člana, skupnosti. 4. volilna enota zajema območje naselja Dobležiče, v četrti volilni enoti se voli 1 član, Na podlagi objavljenih podatkov mora skupina volivcev, ki določi kandidate za člane 5. volilna enota zajema območje naselja Pilštanj in Klake, v peti volilni enoti se voli 1 član. občinskega sveta, priložiti naslednje število podpisov: Svet krajevne skupnosti Podsreda:

- v 1. volilni enoti (KS Lesično in KS Zagorje) 30 podpisov, 1. volilna enota zajema območje naselja Podsreda, v prvi volilni enoti se volita 2 - v 2. volilni enoti (KS Kozje) 30 podpisov, člana, - v 3. volilni enoti (KS Buče, KS Osredek pri Podsredi, KS Podsreda) 30 podpisov. 2. volilna enota zajema območje naselja Gradišče, v drugi volilni enoti se voli 1 član, Vsaka skupina volivcev lahko v posamezni volilni enoti določi največ tri kandidate. 3. volilna enota zajema območje naselja Gorjane, v tretji volilni enoti se voli 1 član, 4. volilna enota zajema območje naselja Poklek, v četrti volilni enoti se voli 1 član, Volitve župana 5. volilna enota zajema območje naselja Vojsko, v peti volilni enoti se voli 1 član.

Pravico voliti župana ima vsak volivec, ki ima volilno pravico pri volitvah v občinski Svet krajevne skupnosti Osredek pri Podsredi: svet. V tej volilni enoti se volijo 3 člani. Pravico biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in ima stalno prebivališče v občini. Svet krajevne skupnosti Zagorje:

Kandidate za župana določijo politične stranke v občini in volivci. 1. volilna enota zajema območje naselja Zagorje, v prvi volilni enoti se volijo 3 člani, Volivci določajo kandidate s podpisovanjem. Kandidata za župana lahko določi 2. volilna enota zajema območje naselja Bistrica, v drugi volilni enoti se voli 1 član, s podpisovanjem skupina volivcev, potrebno število podpisov je najmanj 2 % od 3. volilna enota zajema območje Topolovo, v tretji volilni enoti se voli 1 član. števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Andreja Reher

11 IZ OBČINSKE UPRAVE Turistična taksa

S 15. 3. 2018 je začel veljati Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT- Po zakonu plačujejo turistično in promocijsko takso državljani Republike 1), ki prinaša določene spremembe. Zakon ureja načrtovanje in izvajanje Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu. spodbujanja razvoja turizma na državni ravni in na ravni turističnega območja, turistično in promocijsko takso, pogoje za opravljanje dejavnosti Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih hkrati s plačilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so aranžmajev ter turistično vodenje. deležne brezplačnih storitev za prenočevanje, razen če zakon ne določa drugače. Po novem zakonu občina določi turistično takso, in sicer v znesku do 2,5 evra. Po zakonu so plačila turistične takse in posledično promocijske takse oproščeni: Poleg turistične takse se obračuna promocijska taksa, kar je novost, in - otroci do sedmega leta starosti, znaša 25 odstotkov zneska obračunane turistične takse. - osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, Turistična taksa je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo iz katere je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na oziroma telesna okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega turističnem območju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni posebej. okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, - otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki Promocijska taksa je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje in zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, izvajanje trženja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije. - učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na Občina pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto nepridobitni podlagi izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega zunajsezonskem obdobju ter obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno vzgojno-izobraževalnega ali študijskega programa, zagotavlja turistom. - osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih osebe v javnem interesu, potrebščin enkrat na leto uskladi višino zneska turistične takse iz prvega - osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč, odstavka tega člena, in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega - pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje koledarskega leta naprej. pristojnosti, - osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu Občinski svet Občine Kozje je sprejel nov odlok o turistični taksi, s katerim je določil višino turistične takse. neprekinjeno več kot 30 dni, - tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila Višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan je določena v znesku 1,2 evra. turistične takse. V znesek iz prejšnjega odstavka ni vključena promocijska taksa, ki znaša 25 odstotkov zneska turistične takse in se na podlagi zakona, ki ureja Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo: spodbujanje turizma, začne pobirati 1. januarja 2019. - osebe od 7. do 18. leta starosti, - osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih Promocijska taksa se bo prenakazovala na poseben račun Slovenske obratih, vključenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč turistične organizacije. (IYHF). Andreja Reher

Še zadnjič očistimo Slovenijo 2018

V soboto, 15. septembra, je potekala prostovoljna čistilna akcija, ŠE okolice svojih domov. V ta namen smo na dan čistilne akcije po- ZADNJIČ OČISTIMO SLOVENIJO 2018. daljšali delovni čas zbirnega centra v Kozjem. Prav tako sta v akciji Akcija se je na isti dan odvijala v stopetdesetih državah po svetu. sodelovali obe osnovni šoli, Kozje in Lesično. Otroci so dan pred Tako kot v mnogih slovenskih občinah smo se tudi mi odločili so- prostovoljno čistilno akcijo uredili in očistili okolico šol ter se ob delovati in s tem prispevati, da Slovenija ostane za vedno čista. tem še poučili o pomenu primernega ravnanja z odpadki. V Občini Kozje smo se akcije lotili tako, da smo pregledali register Namen letošnje akcije ni bil le čiščenje, velik pomen je bil na ozave- divjih odlagališč in pozvali krajevne skupnosti, da preverijo sta- ščanju o boljšem ločenem zbiranju odpadkov ter nenazadnje tudi nje na terenu. Ugotovili so, da je veliko divjih odlagališč, ki so bila o preprečevanju nastajanja odpadkov. Ni dovolj, da se vsako leto evidentirana kot neočiščena, že očiščenih. Dve odlagališči smo s enkrat ali dvakrat čisti, pomembnejše je, da s skupnimi močmi po- pomočjo javnih delavcev očistili in posodobili podatke v aplikaci- skrbimo, da odpadkov v naravi in okolici ne bo več. S tem bomo na ji. Poleg posodabljanja podatkov o divjih odlagališčih smo pozvali dolgi rok poskrbeli, da bo nastalo vedno manj odpadkov in čistilne občane, da čistilno akcijo izkoristijo za ureditev bližnje in daljne akcije sploh ne bodo več potrebne.

12 IZ OBČINSKE UPRAVE Sanacija plazu na Klakah

V mesecu juniju 2016 je ob močnejših padavinah prišlo do večjih premikov pobočja v vasi Klake. Premikanje tal je opazno poškodovalo občinsko kategorizirano cesto – lokalno cesto z oznako LC 181131 Klake–Penkovo selo–Polana. Plaz je ogrozil približno tristo metrov ceste, več hektarov kmetijskih površin in okoliške objekte. Vlada RS je sprejela Program odprave posledic neposredne škode na stvareh zaradi neurja z viharnim vetrom in poplavami med 25. in 27. junijem 2016 in tako zagotovila sredstva za obnovo poškodovane lokalne infrastrukture. Občina Kozje je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor naprej pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo plazu in preko javnega razpisa izbrala izvajalca gradbenih del. Sanacijo plazu na Klakah je prevzelo podjetje Kunej Karl, s. p., iz Osredka pri Podsredi. Vrednost pogodbenih del je znašala 104.862,98 evra z vključenim DDV. Občina Kozje je za sanacijo Obnovljena cesta plazu, s strani Ministrstva za okolje in prostor, prejela 83.978,26 evra, razliko je zagotovila iz občinskega proračuna za leto 2018. naravni jarek. V sklopu sanacije plazu se je obnovila tudi občinska Izvajalec del, podjetje Kunej Karl, s. p., je začel dela izvajati v mesecu lokalna cesta na obravnavanem območju. maju, zaključena pa so bila v mesecu septembru. Sanacijska dela so V soboto, 29. septembra, so domačini na Klakah pripravili slovesno potekala z izvedbo drenažne kanalizacije, ki vodijo zaledne vode otvoritev saniranega plazu in obnovljene ceste. Zahvaljujemo se jim preko ceste v zbirne jaške, kamor je speljana tudi meteorna voda iz za organizacijo otvoritve in za strpnost v času izvajanja gradbenih asfaltnih muld. Voda je na dveh lokacijah odvedena v gozd, kjer je del. Nives Bercko

Izgradnja kanalizacije in čistilne naprave Lesično

in evropski standardi na področju ravnanja z odpadnimi vodami in varovanja okolja, kar je še posebej pomembno znotraj zavarovanega območja Kozjanskega parka in Nature 2000. Občina je v letu 2017 na podlagi projektne dokumentacije, ki jo je izdelalo podjetje HIDROSVET, d.o.o., iz Celja pristopila k izboru izvajalca preko javnega razpisa. Izbrano je bilo podjetje HPG, d.o.o., iz Brežic, ki je dela začelo junija 2018. Predvideno je bilo, da se bodo gradbena dela izvajala v treh fazah. V 1. in 2. fazi naj bi bil zgrajen del kanalizacijskega voda in vgrajena mala komunalna čistilna naprava, v 3. fazi pa bi zgradili še preostali del kanalizacijskega voda, rok za Čistilna naprava Lesično dokončanje izgradnje kanalizacije po gradbeni pogodbi je 30. 5. 2019. Ob ugodnih vremenskih pogojih predvidevamo, Občina Kozje s sofinanciranjem Ministrstva za gospodarski da bodo v letu 2018 zaključena vsa gradbena dela, razen na razvoj in tehnologijo, skladno s 23. členom Zakona o območju plazu v Lesičnem, kjer se bo kanalizacijski vod financiranju občin, v naselju Lesično gradi nov fekalni zgradil po končani sanaciji plazu. kanalizacijski sistem in skupno čistilno napravo v velikosti Skupna vrednost projekta znaša 460.488,00 evrov, od tega 150 populacijskih enot. Z investicijo želi občina rešiti je 194.504,00 evrov zagotovilo Ministrstvo za gospodarski problem čiščenja in odvajanja odpadnih voda na območju razvoj in tehnologijo, razliko bo Občina Kozje pokrila iz dela naselja Lesično, s čimer bodo doseženi nacionalni občinskega proračuna v letih 2018 in 2019.

Nives Bercko

13 AKTUALNO »V tretje gre rado«

Minulo soboto so svojemu namenu predali novo asfaltirano cesto Klake–Penkovo selo–Polana. V ta namen so domačini organizirali otvoritveno slovesnost, novo pridobitev pa so s skupnimi močmi predali županja Občine Kozje Milenca Krajnc, predsednik KS Lesično Franc Plahuta, domačinka Dragica Čepin in Enej Kozole.

Prerez traku Vsi zbrani

Uvodoma je na svojo harmoniko zaigral Dejan Reberšak, nato pa brala svojo pot in tako lepo cesto premaknila do skorajšnje nepre- je vse zbrane nagovorila Staša Turk. Najprej je vse skupaj pozdra- voznosti. Do danes smo to cesto prenovili že tretjič in vsi upamo vila, potem pa predstavila zgodovino ceste. »Tukaj nekoč nismo oziroma verjamemo, da je bilo tokrat zadnjič.« Svoj pečat so pustili imeli ceste, kot jo imamo danes, ampak je bil le kolovoz in blato. A tudi najmlajši domačini, ki so deklamirali pesem o tem, da na ce- toliko blata, da je bila cesta neprevozna že za živino, saj je le-ta gazi- sti nismo sami. Zbrane je pozdravila je najprej pozdravila županja la in je s težavo prečkala ta del ceste. Domačini so na cesto postavili Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je dejala: »Pravzaprav mi je da- hlode, saj se jim je s tem omogočilo lažje prevažanje z živino, in tudi nes tukaj izjemno lepo, predvsem zaradi razloga, ker ste me doma- ljudje so se izogibali temu delu ceste in so morali hoditi po travniku. čini povabili na to slovesnost, kar pomeni, da vam ta projekt veliko Sčasoma so ugotovili, da tako ne gre, in so iz kamenja na pobudo pomeni.« Pozdravom se je pridružil tudi predsednik KS Lesično pokojnega Turk Miloša in Miha Lesnika začeli zidati cesto. Krajani Franc Plahuta. Za vso požrtvovalnost in zavzemanje za domači Klak in Drenskega Rebra so leta 1969 dobili makadamsko cesto, ki kraj ter za dobro delo so se krajani s pozornostjo zahvalili Obči- je bila za vse njih velika prednost, saj je cesta postala prevozna. Po ni Kozje in županji Milenci Krajnc ter izvajalcu del Karlu Kuneju. dolgem čakanju in predlogih na krajevni skupnosti, v kateri je bil Na koncu pa so županja, predsednik KS in občana Dragica Čepin predsednik takratni Mirko Zidar, in v odboru pokojni Miloš Čepin, in Enej Kozole prerezali trak ter z zbranimi nazdravili obnovljeni sta bila najbolj zavzeta za to, da se na tej lokaciji naredi asfalt. To cesti. Domačinke so zbrane pogostile tudi z okusnimi prigrizki, po jima je po dolgih prošnjah tudi uspelo in tako so se leta 1986 prvič končani slovesnosti pa so se vsi zbrani zapeljali do lovske koče, kjer vozili po asfaltirani cesti. A kaj, ko si je narava ravno tu preko iz- jih je čakala pogostitev. Vesna Žlender Županja sprejela zlate maturante

Minulo šolsko leto je bilo zelo boga- Najprej so se na povabilo županje odzvale to z zlatimi maturanti iz naše obči- tri zlate maturantke, Laura Kovačič, Zarja ne, saj smo lahko bili ponosni kar Kovačič in Katja Kunej, ki so vesele svojega na štiri in prav vse je na občini spre- odličnega rezultata na maturi, nič manj pa jela županja Milenca Krajnc. njihovega rezultata niso veseli na Občini Kozje. Županja je vsem trem zaželela, naj jim ta odlični dosežek da zagon za nadaljnje izobraževanje in da se bodo čez leta s še več znanja vrnile v domačo občino, domač kraj, občina pa se bo trudila, da se bo v domače okolje vredno vrniti. Prav tako je še isti dan županja Milenca Krajnc sprejela zlatega ma- turanta Aljaža Motoha in mu prav tako če- stitala ob izjemnem uspehu. Prav vsi pa so bili deležni spominskega dari- la, ki jih bo spremljalo na poti novih izzivov.

Županja z Lauro, Zarjo in Katjo Jernej Šulc Aljaž pri županji 14 AKTUALNO Obudili sejemsko dogajanje v Kozjem

Minuli vikend je bilo v Kozjem bolj živahno kot sicer, predvsem v trgu Kozje in na avtobusni postaji je bil vrvež toliko bolj viden in občuten. V Kozjem so namreč po dolgih sedmih letih obudili Kozjanski sejem obrti, turizma in podjetništva. Sejem, ki je v dveh dneh v Kozje privabil številne obiskovalce, ki so uživali v bogati sejemski ponudbi, kulisi prekrasnega vremena in obilici gostoljubja domačinov. Razstavljavci, več kot petdeset jih je bilo, so ponudili širok spekter storitev in izdelkov na eni strani, organizatorji pa so dodali še bogat spremljevalni program, ki je celoto naredil toliko bolj privlačno, in ne dvomimo, da se prihodnje leto zopet snidemo na Koz- janskem sejmu.

Uvod v sejemsko ki, je bil vesel tudi vprašanj in konstruktivnih pobud s strani pod- dogajanje je pri- jetnikov in obrtnikov, ki jih je pozval, naj se obrnejo nanj, če imajo padel pihalnemu kakšno vprašanje in dobro podjetniško idejo. Na ministrstvu so orkestru DKD jim vrata vedno odprta in zagotovo jim bodo pomagali ter skupaj z Senovo, ki so za- njimi skušali poiskati najboljše rešitve. igrali Zdravljico – himno Repu- Sejemskega dogajanja pa nista sestavljali le prodaja na stojnicah in blike Slovenije, promocija storitev ter izdelkov, temveč še mnogo več. Že dan prej besedne niti pa so začeli z zabavo »One night in goat City« v Večnamenski dvora- je spretno pletel ni, zabava z narodno-zabavno glasbo pa je bila na sporedu tudi v Kristijan Šmid, soboto zvečer. sicer radijski mo- Pod dvema šotoroma so se tako predstavljali predvsem tisti, ki nu- derator na Štajer- dijo storitve in izdelke, trg Kozje pa je bil rezerviran za Kozjansko skem valu. Lepo tržnico. Tako so se med drugim predstavljala podjetja, kot so Raj- število doma- max d.o.o., Merks d.o.o., Kozjanski frizeraj, Fotografiraj.se, CRE8 činov in gostov d.o.o., Border, Kip Vizija, Kozjanski park, OKo media in časopis je prisostvovalo OKo in mnogi drugi. V trgu Kozje pa so svoje dobrote ponujali uradnemu odpr- Ekološka kmetija Kukovičič, Kmetija Kunej, Kmetija Gorjup, Le- tju, kjer so zbrane seni izdelki Ivan Preskar, Žganje iz Rožc … Bogati paleti razsta- nagovorili visoki vljavcev pa so organizatorji dodali še ostale aktivnosti. V športnem gostje, županja parku so pripravili igre, otroci so se zabavali na napihljivih igralih, Občine Milenca v šotoru pa so lahko obiskovalci prisluhnili odličnim okroglim Svečana otvoritev sejma Krajnc in mi- mizam. Na eni izmed njih je dr. Peter Kozmus spregovoril o Koz- nister za tehnologijo in gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek. janskem kot neodkritem biseru slovenskega turizma, v organizaciji Županja je po pozdravnih besedah izrazila zadovoljstvo in čast, da MPI Vrelec d.o.o. iz Rogaške Slatine pa so predavali o možnosti je lahko del sejemskega dogajanja. Ob koncu svojega nagovora je podjetništva predvsem za mlade. Pestro pa je bilo obsejemsko županja vsem zaželela, da na sejmu stkejo nova poznanstva, opra- dogajanje tudi v nedeljo. Obiskovalci so lahko poizkusili dobrote vijo dobre nakupe in se z veseljem vedno znova vračajo v te kraje. Kozjanske kuhinje, ki je omamno dišala, in prav za vsakega se je Kozjanski sejem pa je sejem, ki predstavlja predvsem lokalno go- našlo nekaj za pod zob. Popoldanski zaključek v nedeljo je bil tako spodarstvo, in kdo je bolj kompetenten, da spregovori o gospodar- prehitro na sporedu, a glede na odzive se za prihodnost Kozjanske- stvu, kot pristojni minister. Tako je obiskovalcem in razstavljavcem ga sejma ni bati. besede spodbude namenil tudi minister za tehnologijo in gospo- Jernej Šulc darski razvoj Zdravko Počivalšek. Z vsemi nagovori in plesnim nastopom Folklorne skupine Kozje je bil tako sejem uradno odprt, dvodnevno dogajanje pa v polnem zamahu.

Uvod v dvodnevno sejemsko dogajanje je bil posvet podjetnikov, ki so se odločili razstavljati na Kozjanskem sejmu z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom. Uvo- doma je prisotne pozdravil predstavnik organizatorjev Iztok Štus in se zahvalil, da so se odločili podpreti njihovo idejo o obuditvi Kozjanskega sejma. Tega je vesela tudi županja Milenca Krajnc, še posebej zaradi dejstva, da je tokrat pobuda prišla s strani mladih ter da jih je lokalna skupnost pri tem seveda podprla. Dotaknila se je še števila brezposelnih, ki strmo pada, ter dejstva, da se podje- tniki že srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Temu je prikimal tudi aktualni gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je s pod- jetniki med drugim spregovoril o trenutni gospodarski situaciji ter izpostavil, da je vesel, da se v naši regiji ponovno obujajo tovrstne aktivnosti, saj v današnjih časih digitalizacije manjka več osebnih stikov. Počivalšek, kot zagovornik sklepanja poslov z osebnimi sti- Stojnice s ponudniki domačih izdelkov in pridelkov

15 AKTUALNO Poletje na gradu Podsreda

Na gradu Podsreda smo tudi v tem letu organizirali številne dogodke – glasbene seminarje in koncerte, odprtja razstav, filmske predstave, likovno kolonijo, literarni večer ….

- Na podstrešju gradu so bila na ogled likovna dela učencev OŠ Kozje »ZMAJSKE IN DRUGE LIKOVNE ZGODBE«, za »zmaji« pa smo odprli razstavo Tomaža Hartmana »APSYRTIDES«, ki bo na ogled vse do 11. novembra; - V dvorani spodnjega gospodarskega poslopja je na ogled razstava likovnih del, ki so nastala v okviru mednarodne likovne kolonije Eden od koncertov glasbenega poletja ArtEko, ki je v mesecu juniju in pripravili izjemen koncert klasične GLASBENO POLETJE potekala na glasbe. Grajski prostori so to poletje zaživeli ob gradu Podsreda. številnih koncertih, ki so jih v okviru Osrednja nit »Glasbenega poletja na gradu Podsreda« LITERARNI VEČER razstave je izvajali številni vrhunski domači in tuji NA TEMO METULJEV plastika in Literarni večer v sklopu literarnega glasbeniki. recikliranje; natečaja, ki smo ga pripravili v sodelovanju Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima že - Za naše najmlajše z Literarnim društvom Šentjur, je letos zelo dolgo tradicijo, saj ga izvajamo že od leta obiskovalce je do Z razstave vezenin potekal na temo Metuljev. Ob tem dogodku 1995 – polnih štiriindvajset let. Umetniški konca oktobra smo izdali knjižico, v kateri so zbrana vodja je bil že deseto leto zapored priznani 2018 v galerijskih prostorih gradu na besedila štiriindvajsetih literatov, ki so se klarinetist Andrej Zupan. V okviru vsakega ogled gostujoča razstava »ROJSTNI odzvali povabilu na natečaj. seminarja je bil koncert profesorjev in ob DAN V HERMANOVEM BRLOGU«, zaključku koncert udeležencev seminarja. ki smo jo v Kozjanskem parku pripravili Seminarjev se je udeležilo šestdeset GRAJSKE RAZSTAVE v sodelovanju z Muzejem novejše Grad Podsreda je tudi v tem letu ponujal udeležencev, ki so prihajali iz Slovenije, zgodovine Celje. obiskovalcem na ogled številne razstave: Hrvaške, Srbije in Bosne in Hercegovine. Na gostujoči razstavi otroci spoznajo, kako - Fotografsko razstavo »KORENINE« so rojstne dneve praznovali v preteklosti, priznanega fotografa Vinka Skaleta; V času med junijem in septembrom smo s čim so se posladkali, kaj so se igrali, - Ob dnevu Zemlje smo na podstrešju izvedli kar šest glasbenih seminarjev: kakšna so bila vabila, s čim so obdarili gradu odprli razstavo fotografskega - seminar za trobento: 25. do 30. junij slavljenca in še marsikaj zanimivega. Vas natečaja »KOZJANSKO 2017«; (mentor prof. Jure Gradišnik); zanima, kako praznujejo rojstni dan otroci - Gostili smo članice društva KD Antona - seminar za violončelo: 21. do 27. julij po svetu? Največja atrakcija na razstavi je Aškerca Koprivnica, sekcije ročnih (mentorica prof. Karmen Pečar); torta velikanka, v katero lahko vstopimo in del »IVANŠČICE«, ki so predstavile - seminar za saksofon: 27. julij do 2. odkrijemo njene skrivnosti. avgust (mentorici prof. Betka Bizjak vezenine; Kotnik in prof. Jovana Joka); - V kletnih prostorih gradu je od aprila LETNI KINO POD • seminarja za flavto in klarinet: 12. na ogled lastna razstava o naravni GRAJSKIMI ZVEZDAMI vrednoti »ZAGORSKI POTOK«; do 19. avgust (mentorica flavte prof. Letošnji Letni kino pod grajskimi zvezdami Nataša Paklar in mentor klarineta prof. je imel naravovarstveno vsebino, saj smo Andrej Zupan); v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, - seminar za zborovsko petje: 7. do Biodiverziteta-umetnost življenja predvajali 9. september (mentor Sebastjan tri filme: Zadnji ledeni lovci, Zemlja – Vrhovnik). nepozaben dan in Legenda o Sarili.

ODDIH ZA GLASBENIKE Grad Podsreda bo predvidoma odprt do Že tretje leto zapored smo v okviru projekta konca oktobra. »Oddih za glasbenike« v avgustu na gradu Več informacij na: [email protected] gostili vrhunske glasbenike iz vse Evrope, ki FB: Prijatelji gradu Podsreda so se sproščali preko meditacije, joge, masaž ter spoznavali lokalno okolje in kulinariko Razstava Zmajske in druge likovne zgodbe Nataša Ferlinc Krašovic 16 AKTUALNO V Kozjanskem parku raziskovali mladi varuhi narave

V poletnem času, času poletnih počitnic, je kozjanska narava izjemno pestra in bogata, na vsakem koraku najdemo kaj, kar nam razveseli dušo in oko ter nam da možnosti za učenje in raziskovanje.

Lepote naše narave že vrsto let odkrivamo, raziskujemo ali le občudujemo z osnovno- šolskimi otroki, ki se udeležujejo naravo- slovnih taborov v Kozjanskem parku.

V tednu, ki ga preživijo v Kozjanskem par- ku, pridobijo praktične in uporabne infor- macije o varstvu narave, npr. naučijo se, kaj narediti, ko na vrtu najdejo kačo, ko imajo na podstrešju netopirje, kako odstranjevati invazivne vrste rastlin, kam sporočijo zava-

Izdelava mozaika iz kamenčkov

rovane vrste hroščev … Letos smo se učili močja Kozjansko in Obsotelje ter iz cele izdelati herbarij in čisto pravi nahrbtnik iz Slovenije. Del otrok v Kozjanskem parku blaga, spoznavali starost in vrsto različnih prenočuje, del pa se jih dnevno vozi domov. kamnin. Vsi mladi ljubitelji narave si ob koncu ta- bora prislužijo naziv Mladi varuh narave, V času počitnic izvedemo tri naravoslovne s katerim so zavezani k temu, da po svojih tabore in vsebina vsakega je nekoliko dru- močeh skrbijo za naravo gačna, saj se narava iz tedna v teden spremi- nja in vedno znova preseneča.

V Kozjanski park pridejo otroci iz zavaro- Barbara Ploštajner, Tina in Špela pri opazovanju rogača vanega območja parka, iz biosfernega ob- Kozjanski park

Zagorski potok na Gradu Podsreda

Zagorski potok s pritoki je hidrološka in Pestrost kamnin Zagorskega potoka je re- bočij Bohorja. To nam dokazuje, da sta se tu ekosistemska naravna vrednota državnega zultat pisane geološke zgodovine izpred 230 nekdaj odvijali pomembni obrtni dejavnosti pomena, ki se v Lesičnem izliva v reko Bi- milijonov let. Tektonsko dogajanje je bilo – glažutarstvo in fužinarstvo, torej predelo- strico. Nahaja se znotraj Natura 2000 obmo- burno, globoki geološki prelomi so odpirali vanje stekla in železa iz surovin, ki se naha- čja Bohor in ekološko pomembnega obmo- pot vodnim raztopinam iz globin zemlje. Ob jajo v okoliških pobočjih in grapah Bohorja. čja Bohor–Vetrnik. prelomih je prihajalo do prodiranja magme, Bregovi Zagorskega potoka so lepo porasli z ki se je kot lava izlivala na širokem obmo- domačimi rastlinskimi vrstami repuh, kalu- Na Zagorskem potoku je tudi slap v zaselku čju in tvorila vulkane. Vzorci v kamninah žnica, čemaž, navadni volčin, jelenov jezik … Fužine, ki teče preko treh stopenj v skupni niso samo nedvoumen dokaz tektonskega višini devet metrov. V strugi pod slapom delovanja, so tudi estetski in bi jih bil vesel Lepota Zagorskega potoka je predstavljena najdemo številne raznolike kamnine – di- marsikateri zbiralec. v kleteh gradu Podsreda, kjer se lahko spre- abaz, jaspis, skrilavi glinavec, roženec, leh- hajate po prodnikih in ostali boste suhi. njak, ki jih hudourniški pritoki Zagorskega Ob in v potoku najdemo tudi ostanke gla- potoka prinašajo s pobočij Bohorja. žutarskega stekla in žlindro, prinesene s po- Mojca Kunst, Kozjanski park 17 AKTUALNO Kozjanski park na Lisci

V poletnem času, času poletnih počitnic, je zloženka, najbolj pa na novo izobraženi lokal- 948 m visoka Lisca seveda ni v Kozjanskem ni vodniki. regijskem parku, je pa verjetno skupaj z Veli- V jesenskem času izvajamo tudi naravoslovne kim Javornikom (Bohor) najbolj obiskan vrh in tehnične dni za partnerske šole. Spomladi se med Savinjo in Sotlo. Dejstvi, da je Lisca del jim bo pridružila tudi bistriška osnovna šola. biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje Eden od ciljev projekta je tudi priprava učnih (upravljavec je prav Kozjanski park) ter uspe- listov za vse letne čase in za vse starostne sku- šno sodelovanje z Občino Sevnica v preteklih pine otrok. Kasneje bodo z njimi po učni poti projektih, sta pripomogli, da smo bili izbrani vodili lokalni vodiči ali kar učitelji sami. Ker kot izvajalci vsebin pri projektu Trajnostni ra- je Lisca relativno blizu šolam po Posavju in na zvoj Lisce za zdravo Posavje. Kozjanskem in je v Tončkovem domu opre- Nova učna pot na vrhu Lisce, ki nastaja v okvi- mljena povsem nova učilnica z vso sodobno Jurkov praženjak ru projekta, se bo imenovala po Blažu Jurku, opremo, verjamemo, da bodo številne šole v ki je glavni »krivec«, da je bila tu postavljena naslednjih letih uporabljale to pridobitev. V le v tem, da ni imel posode za peko. Imel pa je ena prvih slovenskih planinskih koč nasploh teku so tudi pogovori o vzpostavitvi Centra nočno posodo (kahlo po domače). Postregel je (1902), že sedem let po postavitvi Aljaževega šolskih in obšolskih dejavnosti. Prvem v jugo- seveda v bolj spodobni posodi in visoki gosti stolpa na vrhu Triglava (ta se ob lepem vre- vzhodnem delu Slovenije. Še ena priložnost za so nadvse hvalili hrano. No ja, vsaj dokler ni menu lepo vidi z Lisce). Vršni plato Lisce ima obogatitev programov vseh kozjanskih šol. ena od gospa smuknila v kuhinjo in videla … podobne naravne značilnosti, kot jih imajo Naj tokratni zapis zaključim še z eno izvirno Saj že vemo kaj. Bilo je zgražanja, slabosti in travniki in gozdovi na Vetrniku, zato lahko in tudi duhovito domislico, ki je nastala med bruhanja, ampak legenda o Jurkovem praže- pri izvajanju aktivnosti uporabljamo izkušnje projektom. Nova kulinarična posebnost Tonč- njaku se je ohranila. Sedaj jo obujamo. Praže- od tu in »izdelke« projekta na Lisci povratno kovega doma je Jurkov praženjak (praženec, njak se sicer peče v pravi posodi, le postrežen uporabimo na Vetrniku. šmorn). Resnična zgodba govori o obisku fine je v novi, prav za to priložnost narejeni lončeni Na internetu je že viden skoraj devetminutni gosposke, ki je prosila Blaža Jurka, da jim po posodi, ki spominja po obliki na manjšo kahli- film o celoviti »ponudbi« Lisce, zaključujemo napornem vzponu postreže s hrano. Takrat se- co. In prvi »poskusni zajčki«, ki so ga posku- izdelavo še krajših predstavitev metuljev, hro- veda ni bilo zalog v koči, obiskovalci pa so bili sili, so nad zgodbo in praženjakom navdušeni. ščev, ptic, rastlin in zavarovanih vrst. Obisk nenapovedani. A se je znašel. Iz moke in jajc Velja se kdaj povzpeti na Lisco in preveriti. poti nam bodo olajšale informativne table, je pripravil maso za praženjak, problem je bil Dušan Klenovšek, JZ Kozjanski park

Iz depoja: lončenina za praznično peko

Kozjansko je bilo nekoč znano po svojih traj loščeni, in občasno dodatno okrašeni z lončarjih in njihovih izdelkih, od loncev za vrezanimi okrasjem, z ravnimi ali rebrasti- kuho, modelov za peko, kotlov za žganjeku- mi robovi. Kolač je izpričan kot velikonočna ho, pečnic za peči, cvetličnih lončkov … jed na Kranjskem v 17. stoletju. V našem depoju se je v preteklih letih na- Šarkelj je boljši ali praznični kruh, z vmeša- brala vrsta lončenih izdelkov. Predmeti iz- nimi različnimi dodatki. Modeli zanj so ožji hajajo iz Kozjanskega, žal pa ne vemo za in višji od modelov za potice. Znotraj so lo- izdelovalce teh posod. Izmed njih sem izpo- ščeni, stranice so vedno rebrasto oblikova- stavila le lončenino, ki sem jo poimenovala ne, dostikrat tudi dno. Kadar je dno ravno, lončenino za praznično peko, saj je bila peka je pogosto okrašeno z vrezanimi reliefi. Ob- potice, mesa ali kolača nekoč le ob prazni- časno imajo na sredini manjši tulec. kih. Takšni pekači so bili zelo razširjeni še v Razen teh oblik poznamo še nekatere po- prvi polovici 20. stoletja, v drugi polovici pa sebne, ki so bili sestavljeni iz dveh delov. Ta- le še redko v rabi. kšen je model za jagenjčka, ki je služil peki Na razstavi na gradu Podsreda so razstavlje- posebnega peciva oziroma boljšega kruha. ni modeli za potice, kolače in šarklje ter po- Po peki so ga okrasili z beljakovim snegom. sodi za peko mesa. Nekoč je bil sestavni del ženitovanjskega Slovenski etnološki leksikon pravi, da je po- obreda. tica večji pečen štrukelj iz vzhajanega testa, Pečenju perutnine in ostalega mesa so bili oblikovan v štruco ali polžasto ali obročasto prav tako namenjeni posebni pekači. Ti so zvit. Modeli za peko potic so lahko nizki ali podolgovate oblike, z nosom za izliv maščo- višji, najstarejši v sredini še niso imeli tulca. be, znotraj loščeni in zunaj velikokrat obda- Kasneje dobijo sredinski tulec, potica je tu Razstava lončenin ni z žico, ki je prispevala k daljši rabi take pečena v obroč ali kolo. Znotraj so vsi lošče- posode. ni, lošč se nadaljuje še čez rob na zunanjo mi dodatki ali nadevi, obročaste ali nizke Razstavo smo odprli v okviru Dnevov stran. Dno po navadi ni posebej okrašeno, valjaste oblike. evropske kulturne dediščine, 28. septembra. kot okras služijo vrezane krožnice. Potica je Modeli za kolač so podobni modelom za Na ogled bo do konca oktobra 2018. kot povitica prvič omenjena leta 1575. potice, a se od njih razlikujejo v toliko, da Kolač je boljši ali praznični kruh z različni- imajo vedno na sredini tulec. Tudi ti so zno- Lucija Zorenč 18 AKTUALNO Center biodiverzitete in tradicionalnega sadjarstva, Gradišče

Na Čerčkovi domačiji na Gradišču pri Podsredi je Kozjanski park pred več kot desetletjem začel zasajati kolekcijski sadovnjak, kjer danes uspeva več kot sto avtohtonih in tradicionalnih sort jablan ter šestdeset avtohtonih in tradicionalnih sort hrušk. Sadna drevesa so označena z imeni sort (tudi v Braillovi pisavi).

Po sadovnjaku so razporejena bivališča za ki bo postal Center biodiverzitete in tradi- čebele samotarke, ki so zelo pomembne cionalnega sadjarstva. Zunanjost objekta in za opraševanje, še posebej zgodaj cvetočih okolica sta urejeni, v prihodnje načrtujemo sort. Poleg teh so po drevesih nameščena ureditev notranjosti. V centru bomo pred- bivališča za strigalice in pikapolonice, ki stavili ključne habitatne tipe zavarovanega se rade hranijo z listnimi ušmi. Sadovnjak območja Kozjanskega parka in rastlinske je pomemben življenjski prostor za številne ter živalske vrste, ki so varovane znotraj vrste ptic, mnoge izmed njih spadajo med območij Nature 2000. Predstavljeni bodo redke ali ogrožene, zato so tudi zavarovane. življenjski prostori – visokodebelni travni- Vijeglavka, smrdokavra, zelena žolna, srše- ški sadovnjaki, suha travišča, ekstenzivni skupni večnamenski prostor in stopnišče za nar in rjavi srakoper so le nekatere izmed nižinski travniki in seveda vse pomembne dostop v mansardo. V mansardi se bodo na- njih. Da pticam nekoliko pomagamo in z vrste, ki živijo v teh habitatih, kot so pti- hajala ležišča. Skupno bo na voljo štirinajst namenom opazovanja, smo namestili različ- ce, metulji, divji opraševalci, kukavičevke. postelj. Obnova kozolca v prostore Centra ne gnezdilnice za različne vrste ptic, kar je Pritličje objekta je razdeljeno na zaprti in biodiverzitete in tradicionalnega sadjarstva zanimivo predvsem za šolarje, ki od blizu in odprti del. V zaprti del bomo umestili ku- je financirana iz sredstev Sklada kmetijskih daleč prihajajo v sadovnjak na naravoslovne hinjo, jedilnico, sanitarije za obiskovalce zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Do dneve. Tisti, ki bi o sadovnjakih in o življe- in skladišče. Odprti del se bo uporabil za sedaj je bilo v objekt vloženih 102.000,00 nju v njih rad izvedel več, dobi marsikatero dogodke na prostem, kot so razna predava- evrov. Center biodiverzitete bo namenjen koristno informacijo na obvestilnih tablah. nja in razstave. V nadstropju se ravno tako obiskovalcem Kozjanskega parka, učencem, Ob sadovnjaku je nekoč stal kozolec, a je bil nahajata odprti in zaprti del. Odprti del je dijakom in študentom, strokovnim institu- že v celoti dotrajan, zato smo leta 2016 za- zaščiten pred vetrom s steklenimi stenami, cijam, projektnim partnerjem in prebival- čeli z njegovo obnovo. Do letošnje spomladi vanj pa bomo umestili večnamenski skupni cem parka. smo dokončali tretjo fazo ureditve kozolca, prostor. V zaprtem delu se bosta nahajala Kozjanski park

Kino za grajskim obzidjem

Kozjanski park je kot enega tradicionalnih dogodkov, ki jih ponujajo na gradu Podsreda, umestil tudi Letni kino pod grajskimi zvezdami. Na drugi letošnji projekciji so si obiskovalci ogledali film »Zemlja: nepozaben dan«.

Ko je noč že kar trdno padla nad kozjanske hribe, je kanček svetlobe prihajal s spodnje- ga dvorišča gradu Podsreda, kjer je bilo že vse pripravljeno na projekcijo drugega filma v seriji Letnega kina pod grajskimi zvezda- mi. Tokrat so obiskovalci poletni večer pre- živeli v družbi filma, ki nosi naslov »Zemlja: nepozaben dan« in prihaja iz studia BBC Earth films. Kljub ne najbolj topli poletni noči pa so bili obiskovalci zadovoljni in je druženje pred filmskim platnom na gradu Podsreda več kot uspelo. Na tretji filmski projekciji pa so v Kozjanskem parku pred- vajali animirano pustolovščino »Legenda o Sarii«. (J. Š. foto: Nina. K. Gabron) 19 IZ ŠOLSKIH KLOPI Prvi šolski dan na Osnovni šoli Kozje

V ponedeljek, 3. septembra, se je začelo novo šolsko leto 2018/19 tudi na OŠ Kozje. Učenci, učitelji, prvošolčki in njihovi starši so se zjutraj zbrali v Večnamenskem centru Kozje. Najprej sta prisotne nagovorila ravnatelj Roman Gradišek in županja Občine Kozje Mi- lenca Krajnc. Po nagovoru so se učenci od 4. do 9. razreda odpravi- li v svoje matične učilnice, kjer so jim razredniki predstavili potek novega šolskega leta. Sledila je predstava s čarodejem Andrejem za učence od 1. do 3. ra- zreda. Prvošolčke je po predstavi pozdravila njihova razredničarka Marica Jurak, gospod ravnatelj pa je učencem prvega razreda po- delil priznanja ob vstopu v šolo. O varni poti v šolo je otrokom in njihovim staršem spregovoril vodja policijskega okoliša Dušan Jur- gec, ki je prvošolčkom razdelil rumene rutice in kresničke, županja Prvošolčki OŠ Kozje pa je z lepimi mislimi poudarila pomen tega dne in vsakemu otro- za želodčke. In tako se je prvi šolski dan za novo generacijo prvo- ku podarila knjigo s posvetilom. Sledilo je še sladko presenečenje šolčkov počasi zaključil in v spremstvu staršev so se veseli odpravili s torto. Velika torta je bila prava paša za oči in seveda tudi prijetna domov. (R. G.)

Očistimo Slovenijo – Razstava gob na OŠ Kozje sedmošolci smo čistili okolico šole

Dan pred vseslovenskim projektom Očistimo Slovenijo smo si tudi sed- mošolci OŠ Kozje z razredničarko nadeli rokavice, vzeli vreče in se od- pravili pobirat smeti v okolici naše šole. Razdelili smo se v skupine po tri. Imeli smo polne roke dela. Jan in Nina, 7. razred

Ko smo končali s čiščenjem, smo bili presenečeni nad količino smeti, ki smo jih nabrali. Čeprav smo mislili, da je naš kraj zelo čist, smo v kratkem nabrali kar štiri vreče odpadkov, ki so ležali na tleh. Nina in Jerneja, 7. razred

Menim, da smo s pobiranjem smeti pripomogli k ohranjanju lepih povr- šin naše šole in športnega parka. Projekt Očistimo Slovenijo nas opozar- ja, da smeti ne smemo puščati v naravi, saj se bomo tako boljše počutili Jurkov praženjak v okolici, v kateri živimo. Laura Bratuša, 7. razred Ponosni na pripravljeno razstavo

Meni se je zdelo zelo dobro, saj smo pomagali naravi, da bo ostala čista V torek, 25. septembra, smo sedmošolci imeli naravoslovni dan. Na- še za naslednje rodove. Projekt Očistimo Slovenijo se mi zdi odlična ideja menjen je bil spoznavanju gob, ki rastejo v naših okoliških gozdovih. za ohranjanje narave. Zjutraj smo se odpravili v šolo s košarami, ki smo jih napolnili z ma- Neja Kovačič, 7. razred hom, praprotjo, kostanjevimi ježicami in suhimi vejami. Vse nabra- no smo uporabili kot podlago za razstavo gob. Z učiteljicami smo se odpravili do gobarske koče, kjer so nas pričakale članice Gobarskega društva Kozjansko Kozje. Pogostile so nas s piškoti in sokom, nato pa smo se odpravili v gozd. Nabirali smo raznovrstne gobe, ki smo jih našli na tleh, ob štorih, na drevesih ... Gobe, ki smo jih že poznali, užitne in strupene ... S polnimi košarami smo se vrnili v šolo. Pričakal nas je gospod Filip Barič, odličen poznavalec gob, ki nam je pomagal določiti imena nabranim gobam. Za vsako gobo nam je povedal tudi, ali je strupena, užitna, pogojno užitna. Naša razstava je štela petinsedemdeset različnih vrst gob. Nad razsta- vo smo bili navdušeni, zahvala pa gre seveda gobarskemu društvu, ki nam vedno z veseljem pomaga pri njeni postavitvi. Sedmošolci z nabranimi smetmi Glorija Kajba, 7. r., OŠ Kozje 20 IZ ŠOLSKIH KLOPI Z novim minibusom v novo šolsko leto

Prva vožnja z minibusom Prvošolčki OŠ Lesično Letošnji prvi šolski dan je bil za učence OŠ Lesično še posebej pra- Ravnateljica Irena Krajnc je povedala, da je zadovoljna, da so lahko zničen, saj so se nekateri že navsezgodaj v šolo pripeljali z novim med počitnicami obnovili igrala, prepleskali zgornji hodnik, nare- minibusom. Prvošolce in njihove starše smo sprejeli pred šolo, dili brezžično povezavo po učilnicah ter kupili nekaj nove računal- kjer so se jim pridružili vsi učenci šole in zaposleni. Pozdrav go- niške opreme. Sredstva sta prispevala lokalna skupnost in MIZŠ. spe ravnateljice in gospe županje je bil še posebej namenjen prav Šola nadaljuje s projektom Inovativna pedagogika, preko katerega najmlajšim, vsem pa sta zaželeli uspešno šolsko leto. V nadaljeva- bodo strokovni delavci razvijali vzpodbudna učna okolja ter tako nju je prvi šolski dan potekal v znamenju pomembne pridobitve vključevali IKT kot podporo pouku. za šolo. Dobili smo nov minibus, ki smo ga ta dan predstavili in Posebej za prvošolce in njihove starše smo v učilnici prvega razre- predali namenu. Sredstva je financirala Občina Kozje. Ravnateljica da pripravili kulturni program. Potem je prvošolce zopet nagovo- in županja sta v svojih govorih poudarili predvsem srečno in varno rila ravnateljica, prav tako pa policist in županja. Prvošolci si bodo vožnjo z novim šolskim minibusom. Voznik, hišnik Franci Amon, prvi šolski dan zagotovo zapomnili tudi po simboličnih darilih, ki pa je drugošolce, županjo, policista in ravnateljico popeljal na prvo so jih dobili. vožnjo po Lesičnem. Karolina Hostnik Amon

Učenci iz Lesičnega obiskali Piko v Velenju

malico ali pa zaspal. diti stopinjam domačih živali in poiskati Z vodičko, Piko Nogavičko, smo si ogledali njihov dom, kar pa je seveda vsem našim še preostala prizorišča. Najprej smo seveda učencem tudi uspelo. obiskali Pikino Vilo Čira čara, se po njej Čas je kar prehitro minil in že smo morali sprehodili ter pogledali z njenega balkona. zapustiti festival ter pomahati vsem Pikam Ne eni izmed delavnic so učenci morali sle- v slovo. Učiteljice prvega triletja OŠ Lesično z učenci

Kako je bilo všeč učencem, pa so sami zapisali po prihodu nazaj v šolo.

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli gledat kenguruje, ker jih še Najbolj mi je bilo všeč na Pikinem festivalu, ko smo se peljali S Pikino ladjico po jezeru nikoli nisem videla. Všeč pa mi je bilo tudi, ko smo se pogovarjali s Pikino ladjico. Voda je bila umirjena. Nosili smo rešilne o jezerski pošasti. (Nika, 3. r.) jopiče. Naš krmar je rekel, da je v reki velika pošast. V sredo, 26. septembra, smo z učenci od 1. Imeli smo se lepo. (Leja, 3. r.) do 3. razreda Osnovne šole Lesično obiskali Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se peljali z ladjo. Kapitan nam je Pikin festival v Velenju. Na parkirišču pred povedal zgodbo o pošasti po imenu Pozoj. Vozili smo se več kot Bilo mi všeč, ko smo šli v vodno kraljestvo, prizoriščem dogajanja nas je sprejela vodič- do polovice in nazaj. (Jan, 3. r.) kjer smo izdelovali različne stvari in poslušali ka v podobi Pike Nogavičke. različne zvoke. (Lara, 3. r.) Učenci so na festivalu ustvarjali v delavni- Najbolj mi je bilo všeč, ko sem lahko videla, kako vidijo žabe. cah in si po svojih interesih izdelali priku- Ker sem ugotovila, da vidijo drugače kot ljudje. Pa tudi, ko sem Zelo mi je bilo všeč, ko smo izdelovali in smo se pne izdelke. Najbolj pa so bili veseli in polni videla majhne kengurujčke, ker takih še nisem videla. peljali z ladjico. Ko smo šli v Pikino hišo, pričakovanj, ko so se peljali s Pikino lad- (Janja K, 3. r.) smo videli zaklad. (Oskar, 2. r.) jico po jezeru. Kapitan jih je zelo navdušil Všeč mi je bilo, ko so nam risali po obrazih. Pa tudi vožnja z lad- Zelo mi je bilo všeč, ko smo delali izdelke. Jaz sem izdelala za iskanje jezerske pošasti Pozoja, ki ga žal jico, ker je bil Pikin oče tako zanimiv. Delavnice so bile super, ker ladjico. Šli smo na ladjo, iskali smo Pozoja. Ogledali smo si nismo videli. Predvidevali smo, da je ravno sem ustvarjala lepe reči. Ogledali smo si tudi živali. (Nadja, 3. r.) tudi vilo Čira čara. (Neža, 2. r.) takrat, ko smo mi pluli tam mimo, odšel na 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Mednarodni dan starejših

Učiteljski poklic je čudovit in tudi naporen. Generacije se menja- vajo iz leta v leto, mi pa jih izobražujemo in tisto, kar je najbolj pomembno, vzgajamo. Marsikatero vrednoto stari starši in starši s svojimi življenjskimi in delovnimi izkušnjami otrokom privzgojijo in tako veliko pripomorejo k njihovemu razvoju. Marsikatero vre- dnoto pa otroci si pridobijo v času šolanja. Lepo bi bilo, da bi mladi rod naučili prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja, kjer se izmenjujejo izkušnje, spoznanja, kjer se učimo drug od druge- ga, se družimo, skupaj ustvarjamo. Da dobroto in spoštovanje kot človeško vrlino gojimo in privzgojimo današnjim in jutrišnjim ge- neracijam. Prijazna beseda in topel nasmeh vsakemu polepšata dan. 1. okto- bra smo tudi učenci OŠ Kozje polepšali dan starejšim občanom Učenci vedno znova navdušijo stanovalce doma in zaposlenim v domu Šmarje pri Jelšah. Z navdušenjem in hvale- žnostjo so nas sprejeli in spremljali naš program. Vsako točko so Kovačič, Luka Lesjak, Sanja Debelak, Jerneja Sikošek. To so učenci, nagradili z aplavzom in z nami peli. Ni besed, s katerimi bi lahko ki jih lahko damo za primer medgeneracijskega sodelovanja. Hva- opisala njihovo hvaležnost, in nastopajoče učence, ravnatelja ter la! Dobroto in spoštovanje so že izkazali in prijaznost, odgovor- naju z Marinko Moškon se je to zelo dotaknilo. nost in spoštljivost so vrednote, ki rastejo z njimi in z marsikaterim Že tretje leto obiskujemo starejše občane v domu in že tretje leto z učencem naše šole. Z njimi bodo v življenju marsikomu polepšali veseljem sodelujejo pri programu: Neli Belina, Anja Pečnik, Lana ure in dneve. Pirš, Žan Kiderič, Maša Ferlič, Manca Berglez, Eva Centrih, Patrik Marjana Hartl, učiteljica OŠ Kozje

Gal Kolar, 1. r. Utrinki s športnega dneva Čudovit je bil razgled iz starega gradu na kraj Kozje. Posebej mi bodo ostale v spominu igre, ko sem se jih igral na igrišču.

Jure Centrih, 1. r. Iz gradu smo se napotili v senzorični park, kjer sem s paličicami igral po ceveh, najbolj pa so mi bile všeč igre, ki smo se jih igrali na igrišču.

Lea Kiderič, 2. r. Bilo mi je lepo, ker smo se igrali na igrišču.

Žana Žerak , 2. r. Meni je bilo všeč, ker smo šli na pohod.

Ronja Čepin, 3. r. V senzoričnem parku Zelo mi je bilo všeč, ker smo si ogledali grad, na igrišču pa fitnes.

Sobota in to delovna in še čisto posebna. Za učence, učitelje, kraja- Jaka Gošek, 3. r. ne, skratka, za vse navdušence zdravega načina življenja. V Kozjem Najbolj všeč mi je bil fitnes na prostem, ker smo ga potem lahko preizkusili. smo prišli do novih pridobitev: fitnesa na prostem, senzoričnega parka in pešpoti na grad Drachenburg. Enej Romih, 4. r. Po pohodu mi je bilo všeč to, da smo se igrali in telovadili.

Aneja Blažič, 4. r. Ko smo prišli do ruševin gradu, smo videli zelo daleč, čudovit razgled je bil.

Že zjutraj smo se učenci in učiteljice od prvega do petega razreda odpravili po poti na grad. Pot se sicer ponekod strmo vije proti raz- valinam gradu, ampak se lahko na poti ustaviš in prebereš marsi- katero zanimivost, na katero te opozarjajo postavljene table. Ko pa prideš na vrh, se ti odpre čudovit pogled na dolino reke Bistrice in Kozje. In zaslužena malica je romala iz nahrbtnikov. Ob sendvičih smo vsi občudovali razgled in komentirali svoje vtise. Le-te bodo učenci z veseljem delili z vami.

S poti na grad Drachenburg Marjana Hartl, učiteljica OŠ Kozje, fotografije Katja Koren 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI Pozdrav ptic miru tudi iz Lesičnega

OŠ Lesično je letos že drugič sodelovala v projektu »Pozdrav ptic V sklopu projekta Pozdrav ptic miru so učenci miru«. Mednarodni projekt že osem let uspešno vodi OŠ Lava 4. razreda OŠ Lesično zapisali PESMI O MIRU. Celje, ki z različnimi dejavnostmi širi idejo miru med Celjani, dr- žavljani Slovenije in tudi zunaj naših meja. Osrednje prireditve v Tam v vetru orel leti, Moja ptičica, ptičica prijazna, Celju so se udeležili tudi četrtošolci in tako še posebej slavnostno v morju se njegov odsev blešči, nosi v malem kljunčku pisemce prekrasno. obeležili mednarodni dan miru. med perje je oljčno vejico skril, »Le kaj je v njem, le kaj je v njem?« deklica Letošnja osrednja tema se je glasila »UČIMO SE BITI MIROLJUB- da bo trajal večni mir. vpraša. NI IN ZADOVOLJNI DRŽAVLJANI«. Ljudje se premalokrat zave- Leti proti hišici, da ga z nami podeli »Mir, svoboda, igra, življenje in vse, damo, da je mir najbolj krhka dobrina in izjemen privilegij. Učence in vsak še dobi, sod ljubeznivosti. kar si zaželiš, od ptice miru dobiš.« bi radi spodbudili, da bi tudi sami naredili več za umirjenost, zado- Sedaj prijatelji smo vsi voljstvo, boljše odnose in več pozitivnega sporazumevanja. in vojna ne grozi, sedaj je vse kot raj, Vsi otroci sveta, Glavni cilji projekta so razvijanje socialnih veščin za strpno, miro- dobrote tu nikoli ni kraj. bi morali vedeti, Aljaž Čepin kjer je ta ptica doma. ljubno sobivanje in oblikovanje kulturnega dialoga, aktivno vklju- Manca Senica čevanje v spreminjanje družbenega življenja in spodbujanje pozi- Sreča, zemlja, voda, zrak tivnih misli in optimističnega ravnanja. in do prijatelja le korak. Naša družina je igriva Mir, toplina, ljubezen in srce, in zanimiva. V okviru projekta smo septembra izvedli več aktivnosti pri pouku v vsakega naj gre. Igram se, in izvenšolskih dejavnostih. Učenci so ustvarjali na literarnem, li- res zabavam se. kovnem in tehničnem področju. Nastale so izvirne pesmi in čudo- Kdor mir s sabo nosi, ga povsod s sabo trosi. Nas je kar šest vite lesene ptice miru, ki so na svojih krilih ponesle mir iz različnih Kamor koli stopi mir, in to je prav res. držav v različnih jezikih, ter plakat »Delujem razumno in miro- tam bo sreča in ne prepir. Pomagamo si, ljubno«. Učenci so razmišljali o miru v Sloveniji in po svetu ter v veseli smo mi. Zdaj pa vsi poslušajte me, Lesičnem izvedli tek miru, s katerim smo hoteli spodbuditi otroke ker to najpomembnejše je: Razumemo se lepo, in odrasle k razmišljanju o pomenu miru v medsebojnih odnosih »Delite in množite mir, kdaj pa slabo. doma in drugod. Zapisali smo tudi razredno misel: »Za mir si pri- da svet bo srečen in brez ovir.« Lep je naš svet, Sara Polšak z ljubeznijo objet. zadevajmo mi, da bomo v družbi zadovoljni vsi«. Doroteja Šergon Ob zaključku projekta so se učenci udeležili tudi osrednjega do- Bela ptica po nebu leti in mir na svetu porodi. godka, ki je potekal v soboto, 22. septembra, v Celju. Poslanico Srečo in mir dajo vsem ljudem, V ptičjih hišicah ki živijo na svetu tem. živijo najlepše ptice. miru je na prireditvi podal predsednik RS Borut Pahor, poleg osta- Gregorii Milekhin Moja je plavček. lih nastopajočih pa je program popestril tudi dolgoletni ambasador miru in pevec Gianni Rijavec. Majhna ptička priletela je, Družina jih ves dan v kljunčku vejico imela je. gleda z ljubeznijo. Nives Kostevc Arzenšek Prinesla mi je srečo, mir in prijaznost. Sanja Stadler V gozdu je živela in dobro se imela. Ptice lepo žvrgolijo, življenje nam popestrijo. Ptička drobna žvrgoli in se dneva veseli. Rade na vejah sedijo Jona Čepin in se sončku smejijo. Rumeno sonce, modro nebo, Ko pa rožice zacvetijo, ptice na veji pojejo lepo. ptički nanje se spustijo, Ptička je v miru zapela tu spočije se pogled in v gozd poletela. na prečudežni ta svet. Nastja Anastazij Bidar Ko pa pade mrak, Spomladi ptička iz daljnih krajev prileti, pa ptice mirno zaspijo. ko bi le povedala, kako se tam godi. Sara Užmah Se tam daleč otroci kot mi igrajo, V ptičji hišici živijo ptice. ali tudi kakšno lumparijo ušpičiti znajo. Moja najljubša je škorec. Plakat in ptice A ptička mi ne pove, Ptice ti polepšajo dan. le svojo pesem z veje poje. Spomladi se jih razveselimo, ker v srce naše prinesejo veliko topline. Ptička, ko odletiš nazaj, Julija Brilej zapoj, da pri nas je pravi raj. Lenart Ploštajner Mira pri nas ni, saj ima mami otroke tri. Ptička pa družino ima, majni so, a velikega srca. Srečni smo zelo, če se ne kregamo. V srca naša prinašajo mir, to pa je naše sreče izvir. Pomagamo si in skupaj pesmi pišemo, Srce je rdeče kot kri ko nalogo končamo, in kot druge stvari. se še pa igramo. Nina Antlej Življenje je mirno kot drevo, pa še lepo je zelo. Zaključek dogodka v Celju Matevž Novak 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Najmlajši pridno čistili Male sive celice delujejo okolico vrtca V četrtek, 13. septembra, je na OŠ Stopiče potekalo predtekmovanje za TV kviz Male sive celice. Udeležila se ga je tudi ekipa Osnovne šole Kozje. Ekipo so sestavljali: sedmošolec Matic Blatnik, osmo- šolec Brest Lenarčič in devetošolka Patricija Žučko. V konkurenci triintridesetih ekip iz dolenjske regije je ekipa OŠ Kozje na pisnem delu predtekmovanja zasedla osmo mesto in se tako uvrstila v iz- ločilne dvoboje.

Palčki so čistili v okolici trgovine V preteklih tednih so v naših krajih potekale številne čistilne akci- je. Svojo okolico in domače kraje so pridno čistili po več krajih, a pomembnosti čistega okolja se zavedajo tudi najmlajši, še vrtčevski otroci. Tako so svoj delež k čisti naravi in predvsem čisti okolici Uspešna ekipa na malih sivih celicah Vrtca Zmajček Kozje prispevali najmlajši. Nekaj svojega časa, ki ga drugače namenijo igri in brezskrbnemu odraščanju, so tokrat V zadnjem dvoboju se je pomerila s prvouvrščeno ekipo, ki je namenili pobiranju smeti in odpadkov. Niso pa s tem le očistili svo- imela po pisnem delu tekmovanja sedem točk prednosti. Ekipi OŠ je okolice, temveč so se naučili pomembne navade, da odpadki ne Kozje je z veliko znanja in kančka sreče uspelo izničiti zaostanek in sodijo na tla in v naravo, temveč v koš. Najmlajši pa so s svojim zmagati s prednostjo 1 točke. Tako se je ekipa OŠ Kozje uvrstila v dejanjem lahko lep vzgled tudi starejšim in le s skupno skrbjo za studijski del tekmovanja kviza Male sive celice. čistejše okolje bo prihodnost vseh nas lepša. Čestitke ekipi! OKo, foto: Vrtec Zmajček Mentorica: Marinka Žibret Izlet v Gradec

Na zadnjo septembrsko nedeljo sva se sedmošolki odzvali povabilu Na njem so bila napisana imena tistih, ki so v drugi svetovni vojni Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Društva izgnancev Slo- padli za svobodo svojega naroda. V enajstih jezikih je bilo napisa- venije ter se udeležile izleta v Gradec. no »Čuvajte svobodo in mir, kajti dali smo zanju življenje«. Vse- Na svoji poti smo se najprej ustavili v Mariboru. Pred zapori smo naokrog so bili grobovi s čudovitimi kipi in podobami žensk in pripravili kratko slovesnost, kjer sva z recitacijo sodelovali tudi moških. midve. Spomnili smo se talcev, ki so bili med vojno ustreljeni. Ob Po končanem programu smo se odpeljali na Ptuj, kjer nas je čakala ogledu zapora so nam povedali, da je trenutno v njem kar 150 za- pogostitev. Tega dne zagotovo ne bova nikoli pozabili. Bilo je zani- pornikov. mivo in zabavno, počutili sva se zelo dobro. Ko smo prispeli do cilja v Avstriji, smo zagledali ogromen obok. Jerneja in Glorija, 7. razred OŠ Kozje Prvošolčki v 4. razredu

Nekega jutra so k nam na obisk prišli prvošolčki. Njihova razredni- čarka, gospa Marija Jurak, jim v začetku šolskega leta predstavi in razkaže šolske prostore Osnovne šole Kozje. Seznanijo se z drugimi učitelji, kuharicami, ravnateljem … Učencem je povedala, kdo smo in predstavila našo učiteljico. Mi smo jim povedali, kaj se v 4. ra- zredu učimo, potem pa so še oni povedali, kaj vse že znajo. Zapeli smo jim pesem, ki smo se jo letos učili pri glasbi, nato so zapeli še prvošolčki. Razredničarka Marjana nas je presenetila z bombo- ni. Posladkali smo se, nato so se prvošolčki odpravili nazaj v svojo učilnico. Obisk prvošolcev v 4. razredu Julia Bratuša, 4. razred OŠ Kozje 24 IZ NAŠIH KRAJEV Delavnica baročni detajli v podjetju KIP vizija

Kip vizija d.o.o., invalidsko podjetje iz Lesičnega, je v torek, 10. julija, v sklopu operacije Romarski mozaik or- ganizirala delavnico »Baročni detajli«, na katero je bila povabljena širša zainteresirana javnost. Projekt je s sredstvi EKSRP sofinanciran na 1. Javnem pozivu za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja«, ki ga vodi skupnost za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Obsotelje in Kozjansko v programskem obdobju 2014–2020. Prijavitelj in vodilni partner je Knjižnica Šmarje pri Jelšah – Muzej baroka, eden od partnerjev projekta pa Kip vizija d.o.o.

Kip vizija d.o.o. se kot partner udeležuje pro- Po ogledu trškega jedra je sledil ogled cerkve jekta, saj operacija predstavlja dejstvo, da je Svetega Mihaela in seznanitev z zgodovino na tem območju veliko pomembnih baroč- cerkve s poudarkom na baročnih detajlih, ki nih sakralnih spomenikov. Prvi problem, na so si jih udeleženci za nadaljnje delo lahko ski- katerega se naleti, je premajhna ozaveščenost cirali ali fotografirali. Delavnice sta se udeležili o pomembnosti teh spomenikov in premalo tudi koordinatorica projekta Vlasta Kram- znanja o njih. Prav zaradi tega so se preko na- peršek Šuc in Jana Turk Šulc, ki sta s strani črtovanih aktivnosti izpostavile nekatere zna- vodilnega partnerja – Muzej baroka, ki deluje čilnosti poletnih romanj, ki so se v preteklosti v klopu Knjižnice in Kulturnega doma Šmarje zelo intenzivno odvijala v teh krajih, osvežilo pri Jelšah, odgovorni za projekt. Predstavili sta se je znanje o značilnostih baročnih romanj in projekt in udeležence povabili tudi na ostale o hrani, ki je spremljala romarske shode (za- dogodke – delavnice, povezane s tem projek- četek zorenja sliv, blagoslov zelišč), in kako Praktični del žganje s pirografom tom. Po vrnitvi v Lesično, v prostore Kip vizi- lahko vse to danes vključimo v svoje življenje. je, se je po prestavitvi dela s pirografom delo Z medgeneracijsko zastavljenimi aktivnostmi pobarvanka za najmlajše, ki bo predstavljala lahko začelo. Udeleženci so, bodisi na pripra- se s projektom želi povezati starejšo generaci- prvo srečanje s tematiko ohranjanja dediščine. vljene podlage bodisi po izrisu lastnega baroč- jo, da deli spomine in svoje znanje z mlajšimi, Da se zamisli čim bolj popularizirajo, bo po- nega motiva iz Pilštanjske cerkve – ornamenta mlade pa, da z inovativnimi idejami navdušijo skrbljeno s promocijskimi vrečkami, za katere na furnir, tega žgali s pirografom. Izdelali so si starejše, kako lahko na stare običaje pogledajo je želja, da v čim večji meri obkrožijo Sloveni- vsak svoj knjižni označevalec. Delavnice so se s sodobne in v prihodnost zazrte perspektive. jo, Evropo in svet. udeležili tudi nekateri udeleženci usposabljanj Ob običajih se bo obnovilo in aktualiziralo In kako je potekala prva delavnica na temo in javnih del samega podjetja, ki so bili nad tudi znanje o okraskih, značilnih za barok. Da »baročni detajli«? delom s pirografom navdušeni. Prav tako so v operaciji osveženo in na novo pridobljeno Udeleženci delavnice so se zjutraj zbrali v bili nad samo izvedbo delavnice, predvsem znanje ne bo zaman, se bosta izdali knjižna prostorih podjetja Kip vizija d.o.o., kjer so po nad praktičnim delom, navdušeni ostali ude- publikacija o ohranjanju enega najpomemb- uvodni seznanitvi s projektom in delavnico leženci. S prijetnimi vtisi se je delavnica v zgo- nejših baročnih romarskih spomenikov in kot pravi romarji odšli na pohod na Pilštanj. dnjih popoldanskih urah zaključila. Sabina Pavčnik Mladi gasilci pokazali odlično znanje

Mladi gasilci iz naših krajev so svoje znanje in spretnost demonstrirali najprej na regijskem nato pa še na držav- nem tekmovanju iz gasilske orientacije. Gasilska orientacija je tekmovanje mladine, ki združuje tako praktično kot teoretično znanje. Tekmovalci so razdeljeni v starostne skupine od pionirjev preko mladincev do pripravni- kov, tekmovalne skupine pa so ločene tudi po spolu.

Da se ekipe mladih gasilk in gasilcev sploh prebijejo do regijskega ni- mesto, takoj za njimi pa so se uvrstili pionirčki iz PGD Lesično-Pil- voja, morajo najprej na nivoju Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah doseči štanj-Zagorje, odlično 10. mesto v tej kategoriji so osvojili mladi ga- visoke uvrstitve in biti med najboljšimi tremi. Tako so se iz naših občin silci iz PGD Podčetrtek. Pri deklicah v isti kategoriji so na regijskem na letošnje regijsko tekmovanje, ki je potekalo v Rečici pri Laškem, tekmovanju slavile pionirke iz PGD Imeno. Prav tako so bili uspešni prebile naslednje ekipe: pri pionirjih so se na regijskem tekmovanju mladinci PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje, ki so osvojili drugo mesto, najbolje izkazali člani ekipe Pristava pri Mestinju 1, ki so osvojili prvo Pristava pa zelo dobro šesto mesto. Pri mladinkah so osmo mesto osvojile mladinke iz PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje. Pripravniki so ka- tegorija, ki je zadnja stopnička pred člani, v tej so na regijskem tekmo- vanju slavili pripravniki iz PGD Sela-Verače-Virštanj, odlično peti pa so bili člani PGD Polje-Sedlarjevo. Drugo in tretje mesto so osvojile tudi pripravnice, PGD Buče so bile druge, PGD Podčetrtek pa tretje. Najboljše ekipe iz regijskega tekmovanja so tako teden dni kasneje na- stopile na državnem tekmovanju v Moravčah. Tudi tam pa so mladi gasilci iz Kozjanskega in Obsotelja dosegli odlične rezultate. Pionirke iz Imenega so bile petnajste, pionirji iz PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje so za las ostali brez pokala in osvojili četrto mesto, v isti kategoriji so se v PGD Pristava pri Mestinju veselili 11. mesta, mladinci iz PGD Lesič- no-Pilštanj-Zagorje so bili 26., pripravnice iz Buč pa 17. v državi, 15. mesta na državnem tekmovanju pa so se razveselili tudi pripravniki PGD Sela-Verače-Virštanj. Pripravnice PGD Buče J. Š., foto: arhiv PGD 25 IZ NAŠIH KRAJEV Zlati lesk naših maturantov

Zaključek šolskega leta 2017/18 je Občini Kozje prinesel kar štiri maturante, ki so s svojim učnim uspehom posta- li zlati maturantje. Aljaž je postal zlati maturant na Srednji poklicni in strokovni šoli Krško, smer strojni tehnik, Katja zlata maturantka na Gimnaziji Brežice, Laura na Gimnaziji Celje – Center in Zarja na Prvi gimnaziji Celje.

ZLATI MATURANT ALJAŽ MOTOH ZLATA MATURANTKA KATJA KUNEJ

Katero srednjo šolo si obiskoval in zakaj si se odločil zanjo? Katero srednjo šolo si Obiskoval sem Srednjo poklicno in strokovno šolo Krško, smer obiskovala in zakaj si strojni tehnik. Zanjo sem se odločil zato, ker ta smer izobrazbe se odločila zanjo? ponuja ogromno delovnih mest in samo strojništvo se mi je zdelo Obiskovala sem Gim- zelo zanimivo. nazijo Brežice, ki sem jo izbrala, ker na kon- Kako si se pripravljal na maturo, si pričakoval tako dober re- cu osnovnošolskega zultat? izobraževanja še nisem Za maturo bi rekel, da nisem imel nekih dolgih priprav. Največ natanko vedela, na ka- časa sem posvetil strokovnemu predmetu, saj sem pričakoval, da terem področju bi se v bo zelo težak. Za slovenščino se lahko zahvalim prof. Simoni Karl, prihodnosti utegnila ki nas je skozi celotno šolsko leto pripravljala na maturo in se nam videti. Zavedala sem za sam izpit ni bilo treba skoraj nič učiti. Angleščine se nisem učil se, da mi bo gimnazija nič, ker se mi zdi precej preprosta. Izdelek smo pa imeli celo leto podala splošno zna- časa, da ga naredimo, in tudi ni bil težava. Ko sem odpisal vse izpi- nje, ki odpira mnoga te, nisem vedel, kaj naj pričakujem. Vedel sem, da bom pisal dobro, vrata, hkrati pa me bo nikakor pa nisem pričakoval tako dobrega rezultata, ker se mi je izpopolnila tudi kot zdelo, da sem v samo učenje vložil premalo časa. Že v času šolanja osebnost in mi morda nisem veliko časa presedel za knjigami in se učil. V šoli sem le re- pomagala sprejeti eno sno sledil pouku, zapisal vso snov in se dan pred testom malo učil. pomembnejših odloči- Največ se naučiš v šoli. Doma snov samo ponoviš. tev o naslednjem kora- ku, izbiri fakultete. Zlata maturantka Katja

Kako si se pripravljala na maturo, si pričakovala tako dober re- zultat? Na maturo sem se začela pripravljati konec aprila, ko je bilo treba še enkrat prebrati obe knjigi za maturitetni esej, po odpisanem ese- ju pa sem začela ponavljati tudi za druge predmete. Tako dobrega rezultata ravno nisem pričakovala, čeprav so mi ga napovedovali nekateri sošolci, to pa zato, ker sem vedela, da lahko za doseg nazi- va »zlata maturantka« izgubim zgolj eno točko, meni pa se vsi ma- turitetni preizkusi niso zdeli ravno lahki. A na koncu mi je uspelo doseči kar vseh 31 točk.

Na kateri fakulteti boš nadaljevala šolanje in zakaj si se odločila ravno za to? Zlati maturant Aljaž, spodaj drugi z desne Šolanje bom nadaljevala v Ljubljani na študijskem programu Ra- čunalništvo in matematika, ki ga skupaj izvajata Fakulteta za raču- Na kateri fakulteti boš nadaljeval šolanje in zakaj si se odločil nalništvo in informatiko in Fakulteta za matematiko in fiziko. Za ravno za to? ta študij sem se odločila, ker me je vedno zanimala matematika, to Šolanje bom nadaljeval na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. pa sem želela združiti še z nečim novim. Odločil sem se za visokošolski študijski program. Za strojništvo sem se odločil zato, ker želim nadaljevati izobraževanje v tej smeri, Na kaj si poleg tega, da si zlata maturantka, v času srednješol- predvsem zato, ker me to veseli in se želim o tem še veliko naučiti. skega izobraževanja še ponosna? Menim, da sem lahko ponosna tudi na dejstvo, da sem vsa štiri leta Na kaj si poleg tega, da si zlati maturant, v času srednješolskega ohranjala povprečje zaključnih ocen 5,0. izobraževanja še ponosen? Zagotovo sem najbolj ponosen, da mi še vedno uspeva najti voljo in čas za plezanje. V teh štirih letih je bil velik izziv opravljati šolo ZLATA MATURANTKA LAURA KOVAČIČ in redno trenirati, a če si pravilno razporediš čas, se da opravljati oboje. Še posebej ponosen sem na zadnje šolsko leto, ki sem ga Katero srednjo šolo si obiskovala in zakaj si se odločila zanjo? končal s povprečjem 5.0 in hkrati naredil največji korak v plezanju Obiskovala sem Gimnazijo Celje – Center. V devetem razredu sem do sedaj. Tisti, ki se malo spozna na plezanje, ve, da preplezati smer se odločala med dvema celjskima gimnazijama, vendar sem po z oceno 8b ni mačji kašelj. informativnem dnevu že bila odločena. Gimnazijski programi se 26 IZ NAŠIH KRAJEV med seboj bistveno ne razlikujejo. Pri odločanju je zelo pomemb- Kako si se pripra- no, kako se na določeni šoli počutiš, kako ti je všeč vzdušje in lju- vljala na maturo, dje. Na podlagi tega sem se odločila za GCC. si pričakovala tako dober rezultat? Kako si se pripravljala na maturo, si pričakovala tako dober re- Na maturo sem se zultat? pripravljala že od 1. Menim, da se pripravljanje na maturo začne že v prvem letniku. letnika naprej. Zelo Potrebno je sprotno delo in zelo pomembna je prisotnost pri pou- pomembno je spro- ku in sodelovanje. Pred maturitetnim izpitom ni dovolj, da samo tno delo in sodelo- ponoviš snov, ključno je tudi reševanje starih matur. Tako sem se vanje pri pouku. Če tudi sama pripravljala na maturo, vendar tako dobrega rezultata želiš dober uspeh na nisem pričakovala in sem bila izjemno presenečena. maturi, ne smeš ča- kati predolgo. V za- Na kateri fakulteti boš nadaljevala šolanje in zakaj si se odločila dnjem letniku smo ravno za to? veliko ponavljali, Šolanje bom najverjetneje nadaljevala na medicinski fakulteti v kar se mi zdi zelo Mariboru. Študij medicine se mi zdi primeren zame, ker me za- koristno, saj smo nimata zgradba in delovanje našega telesa in me to vedno znova vso snov ponovili in preseneča. Poleg tega pa se mi zdi, da bom lahko s tem znanjem obnovili. Pred matu- pomagala drugim in tako delala v dobrobit naše družbe, kar je ritetnimi izpiti sem zame zelo pomembno. snov na hitro pono- vila, saj za učenje ni bilo tako veliko časa. Zlata maturantka Zarja Čeprav sem vsa leta menila, kako zelo težka je matura, sem zdaj ugotovila, da je to le nekakšen preizkus tvojega znanja. Seveda je bilo stresno in naporno, vendar sta se sprotno delo in trud poplačala. Ko sem čakala na rezultate, sem uživala v počitnicah in brezskrb- nih dnevih. Slabega rezultata zagotovo nisem pričakovala, tako dobrega pa tudi ne. Spoznala sem, da, če so mi nekateri testi na maturi bili težki, je to pomenilo, da so bili težki tudi za moje sovr- stnike. Zato so bile meje za ocene nekoliko nižje in izkazalo se je, da sem dosegla 32 točk ter postala zlata maturantka.

Na kateri fakulteti boš nadaljevala šolanje in zakaj si se odločila ravno za to? Zlata maturantka Laura Šolanje bom nadaljevala na Medicinski fakulteti Maribor. Delo z ljudmi me zelo veseli, še bolj pa me veseli, če lahko ljudem po- magam. Zato si že nekaj časa želim postati zdravnica. Vem, da se Na kaj si poleg tega, da si zlata maturantka, v času srednješol- bom morala veliko učiti, vendar se je vredno truditi za nekaj, kar skega izobraževanja še ponosna? te veseli. Ponosna sem na štirileten odličen uspeh in prejeto srebrno prizna- nje na državnem tekmovanju iz znanja kemije, ki sem ga prejela v Na kaj si poleg tega, da si zlata maturantka, v času srednješol- drugem letniku, ter na letošnjo uvrstitev na državno tekmovanje iz skega izobraževanja še ponosna? znanja biologije. Ponosna sem na vsa nova poznanstva in vse nove prijatelje, ki sem jih dobila v tem času. Ni mi žal za nobeno odločitev, ki sem jo spre- jela. Zelo sem vesela, da sem ob priložnostih, ki nam jih je ponudi- ZLATA MATURANTKA ZARJA KOVAČIČ la šola, odšla na večdnevne izlete s prijateljicami. Ponosna sem tudi na družino in sorodnike, ki so me vsa leta podpirali. Nikoli ne bom Katero srednjo šolo si obiskovala in zakaj si se odločila zanjo? obžalovala tudi članstva v Interact klubu, kjer sem spoznala nove Zadnja štiri leta sem obiskovala I. gimnazijo v Celju in ni mi žal, da ljudi in kjer sem lahko z dobrimi deli pomagala drugim. Hvaležna sem se vpisala ravno na to srednjo šolo. Že v osnovni šoli sem bila sem Rotary klubu, da so mi omogočili mednarodno izmenjavo. nekako odločena, da želim šolanje nadaljevati na »Kajuhu«, pa če- Zaradi te izmenjave pa sem ponosna tudi nase, ker sem si upala prav nisem vedela ničesar o tej šoli. Ko sem prišla na informativni potovati sama, med neznane rotarijce, v neznano okolje … Za to dan na I. gimnazijo, sem bila nad predstavitvijo navdušena in takoj potovanje sem neizmerno vesela, ker se je spremenilo v doživetje, sem začutila, da je to tista prava šola. Že ko sem stopila skozi vrata, ki ga ne morem opisati z besedami. se je vzpostavila nekakšna čudna vez in takrat sem vzljubila našo gimnazijo, ki že dolga leta stoji na Kajuhovi 2. Pogovore pripravil Jernej Šulc, foto: osebni arhiv maturantov

27 IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV Žan Sotošek na svetovnem tekmovanju Zlatomašnik Ivan Turk

RoboCup Rescue je raziskovalni na- Na minulo nedeljsko jutro so zadoneli zvo- tečaj, ki spodbuja študente in dija- novi kapelice, ki krasi Turkovo domačijo, ke, da razvijejo inovativne rešitve in zvonovi cerkve sv. Mihaela na Pilštanju. za odpiranje odzivnih robotskih Točno na ta dan je minevalo petdeset let, problemov pri iskanju in reševanju, odkar je Ivan Turk postal novomašnik. Zato odzivu na nevarne materiale, od- so se zbrali vsi sorodniki in znanci, ki so mu stranjevanju eksplozivnih sredstev ob tem jubileju pripravili veliko slavje in s in taktičnem raziskovanju. Izpelja- svojo navzočnostjo polepšali že tako po- ni prostorski robotični izziv prina- memben dan. ša to tekmovanje v srednjo šolo in Naprej so se pred kapelico pri Turkovih dodiplomsko učilnico. Osredotoča zbrali sorodniki ter sosedje. Te je pozdravil se na izzive robotov, ki delujejo v Franc Plahuta in predstavil dan, ko je go- omejenih prostorih, in izkorišča ne- spod Ivan postal novomašnik, in nato skozi davni napredek pri cenovno hitrih celoten dan skrbel, da je vse potekalo kot po prototipih, elektroniki in senzorjih, maslu. V imenu vseh zbranih na domači- s čimer se zmanjša prepreka vsto- ji ga je pozdravila in mu čestitala svakinja pa v raziskave robotike. Tričlanska Marta Turk, ki je obudila tudi nekaj spo- Zlatomašnik s škofom in duhovnimi brati ekipa sošolcev, naš občan Žan Soto- minov na mladost. Pred odhodom v cerkev šek, David Žuraj in Nejc Ločičnik so so vsi zbrani zmolili desetko rožnega venca. zdravja. Zlatomašnika ter vse zbrane je na- Peter Štumpf, del te pa je namenil tudi zla- s svojim znanjem pokazali dovolj in Ekipa skupaj z mentorjema, Žan je prvi z leve Nato so zlatomašnika pripeljali do trga, kjer govorila tudi županja Občine Kozje Milen- tomašniku. Predstavil je delo gospoda Ivana se tako uvrstili na svetovno tekmo- ga je čakala zlata kočija, ki ga je odpeljala do ca Krajnc, ki je povedala: »Na ta praznični ter povedal, da sta se na njuni duhovniški vanje RobocupRescue ter osvojili koncu smo za raziskovalno nalogo o svo- kamere in samega robota ni smel gledati. Po cerkve. V procesiji od »farofa« v cerkev so dan mi je v veliko veselje, da ga lahko delim z poti večkrat srečala, ter dejal: »Zlatomašnik odlično četrto mesto. O izjemnem jem robotu prejeli nagrado, in sicer uvrsti- končanih kvalifikacijah smo se uvrstili med se mu pridružili še drugi duhovni bratje ši- vami, gospod Ivan Turk. Ni vsakemu županu Ivan je prehodil kar trinajst duhovniških po- uspehu in celotni izkušnji smo se tev v 1. skupino natečaja Mladi za Celje, ter najboljših pet. Na finalnem poligonu, ki pa rom Slovenije ter murskosoboški škof msgr. oziroma županji dano, da bi lahko pozdra- staj in pri njem ne moremo najti razloga za pogovorili z Žanom Sotoškom. tudi srebrno priznanje na državnem nivo- je bil dvonadstropen in precej zahteven, pa dr. Peter Štumpf. Uvodoma in skozi celo- vil zlatomašnika. Jaz imam to srečo, da ga v strah, kaj se bo z njim zgodilo. Kamorkoli je ju. Kmalu smo videli, da se zadeva razvija smo dosegli točke, ki so pripadale 4. mestu. tno mašo so z ubranim petjem slovesnost treh tednih pozdravljam že drugič. Zagotovo prišel, je s seboj prinesel vedrino in upanje. Obiskoval si Srednjo šolo za strojništvo, v pravo smer, in smo še več časa posvetili Na voljo sta bili dve vožnji po deset minut povzdignili tudi domači pevci mešanega in se gospod Ivan danes v svojih mislih selite In kar gospod Ivan pravi, to drži kot pribi- mehatroniko in medije, smer mehatroni- našemu izzivu. Nekje sredi marca pa smo ter enak način tekmovanja kot v kvalifikaci- otroškega pevskega zbora. Pred začetkom skozi petdeset let duhovniškega poslanstva. to. Kar gospod Ivan naredi, je dobro in ple- ka. Kakšen je bil tvoj uspeh? morali za uvrstitev na svetovno prvenstvo jah. Prvo mesto so zasedli Japonci, 2. mesto obreda je zlatomašnika pozdravila sestra Vem, da se je v tem času zgodilo veliko lepih menito.« pred koncem obreda pa je zbrane V srednješolskih letih sem bil vseskozi med poslati celotno dokumentacijo v angleškem Mehičani, 3. mesto Američani ter nato mi Milica, ki je slavljenca spomnila na dan, ko trenutkov, pa tudi tistih malo manj lepih. Da pozdravil tudi zlatomašnik Ivan Turk in se odličnim ter prav dobrim uspehom. Poklic- jeziku. Poslali smo tudi posnetek, na kate- in kot 5. so bili Avstralci. S svojim uspehom je postal novomašnik, prav tako pa pou- ste svoje župljane spremljali v veselju in žal zahvalil vsem zaslužnim za ta dan. Po kon- no maturo pa sem opravil z odličnim uspe- rem se vidi, kako naš robot dejansko delu- smo bili izjemno zadovoljni ter zelo pono- darila, koliko dobrega je naredil v minulih tudi v žalosti. V teh petdesetih letih je bila čanem obredu so bili zbrani vabljeni na po- hom. je. Nato pa smo po mesecu dni izvedeli, da sni. petdesetih letih, v katerih je ogromno časa zagotovo tudi cerkev mnogokrat na preizku- gostitev v Dom krajanov Lesično. Tam jih smo sprejeti na tekmovanje in bomo svoje posvetil tudi vzgoji mladine. Kljub zasede- šnji, vendar vi ste v svojem srcu nosili goni- je pričakala čudovito okrašena dvorana, za Kje boš nadaljeval šolanje? znanje lahko primerjali z ostalimi enajstimi Kakšni so tvoji vtisi iz tekmovanja? nosti pa ni nikoli pozabil na svojo družino, lo: Biti veren in biti krščanski, seveda pa ste aranžmaje pa je poskrbel častni občan Du- Naslednja leta šolanja bom nadaljeval v ekipami iz celega sveta. Izkušnje, kakršna je bila ta, se enostavno saj jih je z veseljem obiskoval ter se udeleže- to tudi delili med svoje župljane. V imenu šan Andrej Kocman. Stene dvorane pa so Mariboru, in sicer sem se odločil, da bom ne da opisati samo z besedami. Definitivno val srečanj, kjer so obujali spomine in si pri- Občine Kozje vam želim čestitati in zaželeti krasile tudi fotografije iz življenja zlatoma- nadaljeval v enaki stroki. Vpisal sem se na Kako je bilo videti tekmovanje? mi bo ostala v spominu za celo življenje. Že povedovali življenjske zgodbe. Za vso trdo še veliko zdravja, vsega dobrega in tistega, šnika. Zbrani so mu nato čestitali ter obujali Fakulteto za strojništvo, in sicer smer me- Ker smo imeli vlogo popolnih novincev, na samo dejstvo, da smo se že kot dijaki 4. le- delo, pozornost in naklonjenost pa se mu je kar si sam najbolj želite.« S temi besedami skupne spomine. Med slavjem pa je Franc hatronike, saj me to področje zelo privlači. tekmovanju nismo imeli točne predstave, tnika uspeli s trudom in veliko urami dela ob koncu v imenu brata in sester zahvalila s mu je izročila tudi darilo v imenu Občine Plahuta predstavil življenje slavljenca. Kljub Že od nekdaj si želim, da bi se posvečal stro- kako bo vse skupaj potekalo in izgledalo, uvrstiti na tekmovanje, je neverjeten uspeh. kipcem dobrega pastirja, ob zlatem jubileju Kozje in svojem imenu. V pridigi je zbra- slabemu vremenu je bil za vse zbrane to en kam, ki so aktualne. vendar nam je bilo po prvem sestanku že Ker pa je tekmovanje potekalo ravno v Ka- pa mu zaželela obilo božjega blagoslova in ne nagovoril murskosoboški škof msgr. dr. lep sončen dan. vse povsem jasno. Prvi dan oziroma v ne- nadi, pa je to bila še samo velika pika na i. Vesna Žlender Kako ste se uvrstili na tekmovanje Robo- deljo, 17. junija, smo si po dolgem potova- Videti svet tam preko oceana so sanje mno- Cup Rescue RMRC? nju uspeli ogledati tudi tekmovalni prostor, gih ljudi in lahko smo zelo srečni, da so se Vse skupaj sej je začelo že na začetku leta, ko nato pa so naslednji trije dnevi potekali v nam te sanje uresničile. Samo tekmovanje je mag. Veber predstavil idejo o tekmovanju znamenju kvalifikacij za finale. Naloga je mi bo zagotovo ostalo v spominu, z malo Davidu, in kmalu so se začele ideje o ekipi. bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je bil, spanca in veliko dela. Toda ko pogledamo Zagorska in Leskovška nedelja Takoj sem bil za in kmalu se je oblikovala da različne tekmovalne terene (8) prevoziš rezultat, te ure dela enostavno pozabimo. tričlanska ekipa, ki smo jo sestavljali Da- čim večkrat v določenem časovnem obdo- Zanimivo je, koliko smo imeli dnevnih iz- V Zagorju se v letu zvrstita dve romanji. Prvo Zagorsko romanje dar se prvotnost obiska ni izgubila, kajti romarji še vedno prihajajo vid, Nejc in jaz. Ker nam je bilo tekmovanje bju. Po določenih izboljšavah smo to odlič- zivov, ki smo jih skupaj rešili na neverjetne je na sedmo velikonočno nedeljo in je poznano širši okolici vse k molitvi Marije Pomočnice. Letos sta se obe romanji že zgodili. popolna neznanka, smo si najprej prebrali no realizirali. Tukaj si dobil toliko točk, načine in to pod velikim pritiskom. Po- do hrvaškega Zagorja, s katerega še danes pride veliko romarjev. Ravno na prvo nedelo v avgustu je bila zaradi lepega vremena Le- na splošno o tekmovanju ter nato natančno kolikokrat si prevozil določen tekmovalni membno je tudi samo delovanje v ekipi, ker Drugo romanje pa je na nedeljo pred sv. Lovrencem. Leskovško skovška nedelja lepo obiskana. Pri obeh so bile tri maše, ki jih ma- predelali pravila tekmovanja. Tako smo ne- teren. Drugi del pa je bil sestavljen tako, da smo vsi pokrivali svoje področje znanja, se romanje oziroma »Leskovška« nedelja« je že več kot tristo let »re- šuje gospod župnik Jože Hribernik skupaj z drugimi duhovniki iz kje oktobra lani že začeli delati prve skice, je moral robot s pomočjo robotske roke, ki je to izkazalo za zelo uspešen način. Če bi še zervirana« za romarje iz Kranjske. Farane iz Leskovca pri Krškem okolice. S svojim lepim petjem pa so maše polepšali domači pevci. kako bo robot izgledal. Samo izdelovanje in je imela prijemalo, delati različne manipu- enkrat moral izbirati člana ekipe, si boljših so velikokrat pestile nesreče in slaba letina, zato so se zaobljubili načrtovanje robota je potekalo postopoma lacije, kamera pa je morala prepoznavati članov praktično ne bi mogel predstavljati, Mariji Pomočnici. Po končanih svetih mašah so se romarji lahko okrepčali v domu ter natančno. Kmalu pa je ta izziv postal tudi različne znake, temperaturo, gibanje itd. tako da je bil pomemben tudi ekipni duh. Včasih so romarji prihajali peš, na pot so se odpravili že v soboto. krajanov, kjer so za pijačo in jedačo poskrbeli člani KD Zagorje. ideja, da bi zaradi obsežnosti samega robota Vse to je izgledalo tako, da je tisti, ki je da- Danes sta romanji bolj posodobljeni, saj se romarji pripeljejo, ven- lahko uporabili za raziskovalno nalogo. Na ljinsko upravljal robota, videl samo preko Vesna Žlender (V.Ž.) 28 29 IZ NAŠIH KRAJEV IZ NAŠIH KRAJEV Žan Sotošek na svetovnem tekmovanju Zlatomašnik Ivan Turk

RoboCup Rescue je raziskovalni na- Na minulo nedeljsko jutro so zadoneli zvo- tečaj, ki spodbuja študente in dija- novi kapelice, ki krasi Turkovo domačijo, ke, da razvijejo inovativne rešitve in zvonovi cerkve sv. Mihaela na Pilštanju. za odpiranje odzivnih robotskih Točno na ta dan je minevalo petdeset let, problemov pri iskanju in reševanju, odkar je Ivan Turk postal novomašnik. Zato odzivu na nevarne materiale, od- so se zbrali vsi sorodniki in znanci, ki so mu stranjevanju eksplozivnih sredstev ob tem jubileju pripravili veliko slavje in s in taktičnem raziskovanju. Izpelja- svojo navzočnostjo polepšali že tako po- ni prostorski robotični izziv prina- memben dan. ša to tekmovanje v srednjo šolo in Naprej so se pred kapelico pri Turkovih dodiplomsko učilnico. Osredotoča zbrali sorodniki ter sosedje. Te je pozdravil se na izzive robotov, ki delujejo v Franc Plahuta in predstavil dan, ko je go- omejenih prostorih, in izkorišča ne- spod Ivan postal novomašnik, in nato skozi davni napredek pri cenovno hitrih celoten dan skrbel, da je vse potekalo kot po prototipih, elektroniki in senzorjih, maslu. V imenu vseh zbranih na domači- s čimer se zmanjša prepreka vsto- ji ga je pozdravila in mu čestitala svakinja pa v raziskave robotike. Tričlanska Marta Turk, ki je obudila tudi nekaj spo- Zlatomašnik s škofom in duhovnimi brati ekipa sošolcev, naš občan Žan Soto- minov na mladost. Pred odhodom v cerkev šek, David Žuraj in Nejc Ločičnik so so vsi zbrani zmolili desetko rožnega venca. zdravja. Zlatomašnika ter vse zbrane je na- Peter Štumpf, del te pa je namenil tudi zla- s svojim znanjem pokazali dovolj in Ekipa skupaj z mentorjema, Žan je prvi z leve Nato so zlatomašnika pripeljali do trga, kjer govorila tudi županja Občine Kozje Milen- tomašniku. Predstavil je delo gospoda Ivana se tako uvrstili na svetovno tekmo- ga je čakala zlata kočija, ki ga je odpeljala do ca Krajnc, ki je povedala: »Na ta praznični ter povedal, da sta se na njuni duhovniški vanje RobocupRescue ter osvojili koncu smo za raziskovalno nalogo o svo- kamere in samega robota ni smel gledati. Po cerkve. V procesiji od »farofa« v cerkev so dan mi je v veliko veselje, da ga lahko delim z poti večkrat srečala, ter dejal: »Zlatomašnik odlično četrto mesto. O izjemnem jem robotu prejeli nagrado, in sicer uvrsti- končanih kvalifikacijah smo se uvrstili med se mu pridružili še drugi duhovni bratje ši- vami, gospod Ivan Turk. Ni vsakemu županu Ivan je prehodil kar trinajst duhovniških po- uspehu in celotni izkušnji smo se tev v 1. skupino natečaja Mladi za Celje, ter najboljših pet. Na finalnem poligonu, ki pa rom Slovenije ter murskosoboški škof msgr. oziroma županji dano, da bi lahko pozdra- staj in pri njem ne moremo najti razloga za pogovorili z Žanom Sotoškom. tudi srebrno priznanje na državnem nivo- je bil dvonadstropen in precej zahteven, pa dr. Peter Štumpf. Uvodoma in skozi celo- vil zlatomašnika. Jaz imam to srečo, da ga v strah, kaj se bo z njim zgodilo. Kamorkoli je ju. Kmalu smo videli, da se zadeva razvija smo dosegli točke, ki so pripadale 4. mestu. tno mašo so z ubranim petjem slovesnost treh tednih pozdravljam že drugič. Zagotovo prišel, je s seboj prinesel vedrino in upanje. Obiskoval si Srednjo šolo za strojništvo, v pravo smer, in smo še več časa posvetili Na voljo sta bili dve vožnji po deset minut povzdignili tudi domači pevci mešanega in se gospod Ivan danes v svojih mislih selite In kar gospod Ivan pravi, to drži kot pribi- mehatroniko in medije, smer mehatroni- našemu izzivu. Nekje sredi marca pa smo ter enak način tekmovanja kot v kvalifikaci- otroškega pevskega zbora. Pred začetkom skozi petdeset let duhovniškega poslanstva. to. Kar gospod Ivan naredi, je dobro in ple- ka. Kakšen je bil tvoj uspeh? morali za uvrstitev na svetovno prvenstvo jah. Prvo mesto so zasedli Japonci, 2. mesto obreda je zlatomašnika pozdravila sestra Vem, da se je v tem času zgodilo veliko lepih menito.« pred koncem obreda pa je zbrane V srednješolskih letih sem bil vseskozi med poslati celotno dokumentacijo v angleškem Mehičani, 3. mesto Američani ter nato mi Milica, ki je slavljenca spomnila na dan, ko trenutkov, pa tudi tistih malo manj lepih. Da pozdravil tudi zlatomašnik Ivan Turk in se odličnim ter prav dobrim uspehom. Poklic- jeziku. Poslali smo tudi posnetek, na kate- in kot 5. so bili Avstralci. S svojim uspehom je postal novomašnik, prav tako pa pou- ste svoje župljane spremljali v veselju in žal zahvalil vsem zaslužnim za ta dan. Po kon- no maturo pa sem opravil z odličnim uspe- rem se vidi, kako naš robot dejansko delu- smo bili izjemno zadovoljni ter zelo pono- darila, koliko dobrega je naredil v minulih tudi v žalosti. V teh petdesetih letih je bila čanem obredu so bili zbrani vabljeni na po- hom. je. Nato pa smo po mesecu dni izvedeli, da sni. petdesetih letih, v katerih je ogromno časa zagotovo tudi cerkev mnogokrat na preizku- gostitev v Dom krajanov Lesično. Tam jih smo sprejeti na tekmovanje in bomo svoje posvetil tudi vzgoji mladine. Kljub zasede- šnji, vendar vi ste v svojem srcu nosili goni- je pričakala čudovito okrašena dvorana, za Kje boš nadaljeval šolanje? znanje lahko primerjali z ostalimi enajstimi Kakšni so tvoji vtisi iz tekmovanja? nosti pa ni nikoli pozabil na svojo družino, lo: Biti veren in biti krščanski, seveda pa ste aranžmaje pa je poskrbel častni občan Du- Naslednja leta šolanja bom nadaljeval v ekipami iz celega sveta. Izkušnje, kakršna je bila ta, se enostavno saj jih je z veseljem obiskoval ter se udeleže- to tudi delili med svoje župljane. V imenu šan Andrej Kocman. Stene dvorane pa so Mariboru, in sicer sem se odločil, da bom ne da opisati samo z besedami. Definitivno val srečanj, kjer so obujali spomine in si pri- Občine Kozje vam želim čestitati in zaželeti krasile tudi fotografije iz življenja zlatoma- nadaljeval v enaki stroki. Vpisal sem se na Kako je bilo videti tekmovanje? mi bo ostala v spominu za celo življenje. Že povedovali življenjske zgodbe. Za vso trdo še veliko zdravja, vsega dobrega in tistega, šnika. Zbrani so mu nato čestitali ter obujali Fakulteto za strojništvo, in sicer smer me- Ker smo imeli vlogo popolnih novincev, na samo dejstvo, da smo se že kot dijaki 4. le- delo, pozornost in naklonjenost pa se mu je kar si sam najbolj želite.« S temi besedami skupne spomine. Med slavjem pa je Franc hatronike, saj me to področje zelo privlači. tekmovanju nismo imeli točne predstave, tnika uspeli s trudom in veliko urami dela ob koncu v imenu brata in sester zahvalila s mu je izročila tudi darilo v imenu Občine Plahuta predstavil življenje slavljenca. Kljub Že od nekdaj si želim, da bi se posvečal stro- kako bo vse skupaj potekalo in izgledalo, uvrstiti na tekmovanje, je neverjeten uspeh. kipcem dobrega pastirja, ob zlatem jubileju Kozje in svojem imenu. V pridigi je zbra- slabemu vremenu je bil za vse zbrane to en kam, ki so aktualne. vendar nam je bilo po prvem sestanku že Ker pa je tekmovanje potekalo ravno v Ka- pa mu zaželela obilo božjega blagoslova in ne nagovoril murskosoboški škof msgr. dr. lep sončen dan. vse povsem jasno. Prvi dan oziroma v ne- nadi, pa je to bila še samo velika pika na i. Vesna Žlender Kako ste se uvrstili na tekmovanje Robo- deljo, 17. junija, smo si po dolgem potova- Videti svet tam preko oceana so sanje mno- Cup Rescue RMRC? nju uspeli ogledati tudi tekmovalni prostor, gih ljudi in lahko smo zelo srečni, da so se Vse skupaj sej je začelo že na začetku leta, ko nato pa so naslednji trije dnevi potekali v nam te sanje uresničile. Samo tekmovanje je mag. Veber predstavil idejo o tekmovanju znamenju kvalifikacij za finale. Naloga je mi bo zagotovo ostalo v spominu, z malo Davidu, in kmalu so se začele ideje o ekipi. bila sestavljena iz dveh delov. Prvi del je bil, spanca in veliko dela. Toda ko pogledamo Zagorska in Leskovška nedelja Takoj sem bil za in kmalu se je oblikovala da različne tekmovalne terene (8) prevoziš rezultat, te ure dela enostavno pozabimo. tričlanska ekipa, ki smo jo sestavljali Da- čim večkrat v določenem časovnem obdo- Zanimivo je, koliko smo imeli dnevnih iz- V Zagorju se v letu zvrstita dve romanji. Prvo Zagorsko romanje dar se prvotnost obiska ni izgubila, kajti romarji še vedno prihajajo vid, Nejc in jaz. Ker nam je bilo tekmovanje bju. Po določenih izboljšavah smo to odlič- zivov, ki smo jih skupaj rešili na neverjetne je na sedmo velikonočno nedeljo in je poznano širši okolici vse k molitvi Marije Pomočnice. Letos sta se obe romanji že zgodili. popolna neznanka, smo si najprej prebrali no realizirali. Tukaj si dobil toliko točk, načine in to pod velikim pritiskom. Po- do hrvaškega Zagorja, s katerega še danes pride veliko romarjev. Ravno na prvo nedelo v avgustu je bila zaradi lepega vremena Le- na splošno o tekmovanju ter nato natančno kolikokrat si prevozil določen tekmovalni membno je tudi samo delovanje v ekipi, ker Drugo romanje pa je na nedeljo pred sv. Lovrencem. Leskovško skovška nedelja lepo obiskana. Pri obeh so bile tri maše, ki jih ma- predelali pravila tekmovanja. Tako smo ne- teren. Drugi del pa je bil sestavljen tako, da smo vsi pokrivali svoje področje znanja, se romanje oziroma »Leskovška« nedelja« je že več kot tristo let »re- šuje gospod župnik Jože Hribernik skupaj z drugimi duhovniki iz kje oktobra lani že začeli delati prve skice, je moral robot s pomočjo robotske roke, ki je to izkazalo za zelo uspešen način. Če bi še zervirana« za romarje iz Kranjske. Farane iz Leskovca pri Krškem okolice. S svojim lepim petjem pa so maše polepšali domači pevci. kako bo robot izgledal. Samo izdelovanje in je imela prijemalo, delati različne manipu- enkrat moral izbirati člana ekipe, si boljših so velikokrat pestile nesreče in slaba letina, zato so se zaobljubili načrtovanje robota je potekalo postopoma lacije, kamera pa je morala prepoznavati članov praktično ne bi mogel predstavljati, Mariji Pomočnici. Po končanih svetih mašah so se romarji lahko okrepčali v domu ter natančno. Kmalu pa je ta izziv postal tudi različne znake, temperaturo, gibanje itd. tako da je bil pomemben tudi ekipni duh. Včasih so romarji prihajali peš, na pot so se odpravili že v soboto. krajanov, kjer so za pijačo in jedačo poskrbeli člani KD Zagorje. ideja, da bi zaradi obsežnosti samega robota Vse to je izgledalo tako, da je tisti, ki je da- Danes sta romanji bolj posodobljeni, saj se romarji pripeljejo, ven- lahko uporabili za raziskovalno nalogo. Na ljinsko upravljal robota, videl samo preko Vesna Žlender (V.Ž.) 28 29 IZ NAŠIH KRAJEV Visok jubilej gospe Marije

V mesecu juniju so prostovoljke Krajevne organizacije Rdeči križ Zagorje skupaj z županjo Milenco Krajnc in predstavnikom KS Zagorje obiskale slavljenko Marijo Bratuž iz Zagorja, ki je slavila častitljivih 90 let. Zbrani so ji izročili skromno darilo ter ji ob vseh drugih željah zaželeli predvsem obilo zdravja. Darilo pa ji je pre- dala tudi županja in zanj dejala, da se mora uporabljati vsak dan še mnogo let. Gospa Marija je povedala, da se je z veseljem vrnila v rodno Zagorje, saj je del življenja preživela v Šmarju pri Jelšah, kamor sta se preselila z možem zaradi njegove službe. Vedno je postorila, kar je bilo potrebno v hiši in izven nje, njeno veliko ve- selje pa je bilo nabiranje gob. Danes zaradi zdravstvenih težav tega več ne more početi. Zelo rada pa skrbi za rože in priča temu so okenske police in gredice okoli hiše. V veliko veselje ji je, kadar se domov vračata sin in hči z družinama. Veliko časa pa preživi tudi z vnukinjo Anjo, ki je doma čisto zraven nje. Čas je ob zgodbah iz preteklosti, ki jih je povedala slavljenka, kar prehitro minil. (V.Ž.) 80 let Ane Polšak 80 let Angele Romih

V tem mesecu je častitljivih osemdeset let praznovala Ana Polšak iz Bistrice. Zato so jo, tako kot že vse jubilante in jubilantke do se- daj, obiskale članice Krajevne organizacije Rdečega križa Zagorje. Ob prihodu jih je pozdravila cvetoča okolica, še posebej pa je v oči padla čudovita roža, ki je predstavljala Anin jubilej. Z njo so sla- vljenko presenetili sosedje. Članice KORK-a so jubilantki čestitale in ji zaželele veliko zdravja in zadovoljstva v krogu družine. Gospa Ana prihaja iz številčne družine, zato je bila že od malih nog vajena dela na kmetiji. Ko se je poročila, je med tem, ko je bil mož v službi, za kmetijo in dve hčeri skrbela ona. Danes živi s hčerjo Marjano in njeno družino. Vesela pa je tudi, ko se na dom vrne hči Mihelca z družino. Gospa Ana se z veseljem in če le ima možnost skupaj s sosedi odpelje k maši v Zagorje. Ob vseh dobrotah in obu- janju spominov je čas kar prehitro minil. (V.Ž.)

V začetku meseca junija je svoj okrogli jubilej praznovala Angela Romih iz Zagorja. Na dan praznovanja so jo obiskale predstavnice Krajevne organizacije Rdečega križa Zagorje z darilom, manjkali pa niso niti sorodniki in prijatelji. Predstavnice KORK-a so s seboj pripeljale tudi harmonikarja An- draža Brečka. Obisk je bil za gospo Angelo lepo presenečenje, saj je prišel tudi nečak iz Nemčije, ki ji je zaigral na harmoniko. Sla- vljenka se je iz rodnega Šentvida pri Planini poročila v Zagorje, kjer so se ji rodili trije otroci. Življenje ji je prineslo veliko preizkušenj, tako veselih kot tudi grenkih, saj je kmalu izgubila moža in tako na kmetiji ostala sama z malimi otroki. Zato je bilo treba poprijeti za marsikatero moško delo. Danes živi skupaj s hčerjo Mileno in njeno družino, zelo pa se raz- veseli obiska otrok in vnukov, še posebej pa pravnukov. Čeprav jim je na praznovanju zagodlo vreme, ni manjkalo dobre volje, zapete pesmi in zvokov harmonike. Ob dobrotah, ki jih je pripravila Mile- nina družina, in obujanju spominov pa je čas hitro minil.

(V.Ž.)

30 IZ NAŠIH KRAJEV Petdeset let skupnega življenja Marije in Antona Pušnika

Po skupni življenjski poti že petdeset let hodita Marija in Anton Pušnik iz Pristave pri Lesičnem. Ko ju nasme- Gostje zlate poroke v Lurški jami jana in zadovoljna povprašamo, kakšen je recept za pet- deset let skupnega življenja, odgovorita, da je poleg lju- inšpektorja. Vseskozi pa sta bila povezana z domačimi kraji, in ko bezni potrebnega še veliko razumevanja in spoštovanja. je bila hiša v Velenju pod streho, sta si tik pod domačijo Antonovih staršev uredila vinsko klet z nastanitvijo, kjer danes, ko sta že nekaj Treba pa je tudi pridno delati in prav odhod na delo je pred več let v pokoju, preživljata največ časa. Imata vinograd, ki ga skrbno kot petdesetimi leti združil Marijo in Antona, ki sta se srečala na negujeta in se najbolj razveselita obiska obeh otrok in vnukov. avtobusu, ki je vozil v Velenje. Ona je hodila v službo v Gorenje, on Petdeset let skupne življenjske poti sta praznovala na dan, ko je pa v rudnik. Kmalu sta postala nerazdružljiva in 20. julija 1968 so minilo natanko 50 let od njune poroke. Goste sta po okrepčilu na v cerkvi v Kozjem zapeli cerkveni zvonovi. Svatje so najprej pra- Banovini posedla na cestni vlak in krenili so skozi Buče do Kozjega znovali na Marijinem domu Planinčevih na Zdolah, potem pa še in potem naprej do Zagorja, kjer sta v Lurški jami pred župnikom na Antonovem domu v Pristavi pri Lesičnem. Mlada zakonca sta Jožetom Hribernikom in povabljenimi ponovila poročne zaoblju- si dom ustvarila v Velenju, kjer se jima je leto po poroki rodila hči be. Veselo slavje se je nadaljevalo na Banovini, zadovoljna zakonca Vanja, dobro leto dni po njenem rojstvu pa še sin Boris. Družina se Pušnik pa gresta z roko v roki, vesela in srečna novim skupnim je leta 1985 preselila v svojo hišo v Velenju, Marija je imela varstvo življenjskim izzivom naproti. otrok na domu, Anton pa je v rudniku napredoval v rudarskega Zdenka Ivačič V Kozjem proslavili največji Marijin praznik

mlja na vseh njihovih poteh. Po zaključku maše se je dogajanje preselilo na trg, kjer je domača gostilna Bar Sonček poskrbela za dobrodošlo okrepčilo. Mojca Valenčak Družina Bratuša obnovila kapelo

Ko nas pot ponese iz Podsrede proti Gradišču, nas tik pod vrhom pri- čaka majhna kapelica, ki pa je v zadnjem času doživela prenovo. Za to Praznik Marije Device oziroma Marijino vnebovzetje sodi so poskrbeli pri Bratušatovih, na čigar zemlji kapela stoji. Gospodar med najstarejše in največje Marijine praznike. Pri nas je Mariji Jože Bratuša z družino je poskrbel, da je kapela dobila novo zunanjost posvečenih veliko župnijskih in podružničnih, predvsem pa in notranjost, da pa bo še dolga leta kljubovala zobu časa in vremen- božjepotnih cerkva in kapelic, kar priča o tem, kako globoko skim vplivom, pa jo prekriva tudi čisto nova streha. Minulo sobotno zakoreninjeno je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu. popoldne so se tako pri kapeli zbrali člani družine Bratuša, domačini, Marijino vnebovzetje je praznik upanja, ki sporoča, da je Marija znanci in sorodniki ter prisostvovali blagoslovu obnovljene kapele. dosegla polnost življenja v večnosti in ob enem predstavlja Blagoslov je tako opravil domači farni župnik Lojze Weingerl, kapela napoved vstajenja. Predvsem pa praznik Marije Device pomeni pa bo v svojem namenu služila še mnogim rodovom v prihodnosti, ko poklon ženam, saj se s praznovanjem poudarjata dostojanstvo in bodo, o tem ne dvomimo, zanjo vestno skrbeli zanamci. poklicanost vsake žene. OKo, foto: Andrej Bratuša Vsega tega se je na velikošmarenski praznik spomnila tudi mno- žica domačinov in obiskovalcev v Kozjem, ki jih je na ta dan dru- žilo prav posebno in prijetno vzdušje, medtem ko so se podali v župnijsko cerkev, da bi z obiskom procesije in slovesne svete maše proslavili farni praznik Marijinega vnebovzetja. Na to praznično sredo je namreč največji cerkveni Marijin praznik v Kozjem po- novno zaznamovalo slovesno maševanje v župnijski cerkvi. Sveto mašo je daroval podsredški župnik Lojze Weingerl ob sodelovanju župnika na Pilštanju in v Zagorju Jožeta Hribernika in domačega župnika Nika Marovta. Kot je ob zaključku maše dejal slednji, se lepota praznika kaže ravno v tem, da se pri slovesnem maševanju zbere toliko vernikov, vsem pa je zaželel, naj jih mati božja spre- Blagoslov obnovljene kapele 31 IZ NAŠIH KRAJEV Likovni pedagogi že 18. ustvarjali na Pilštanju in v njegovi okolici

Slikarska kolonija likovnih pedagogov na Pilštanju je potekala od 15. do 20 avgusta. Bienalna kolonija je bila letos polnoletna, na njej pa so sodelovali trije slikarji in ena slikarka. Ustvarjali so v čudovitem objemu kozjan- ske pokrajine in v svoje likovno ustvarjanje vpletli tudi sv. Emo, saj je letos Emino leto. Seveda pa so bili tako kot vsako leto slikarji deležni izjemne gostoljubnosti domačinov.

Pod okriljem Kulturnega društva Lesično- vabijo družine, da sprejmejo udeležence li- kulturnica iz TKD Prevorje Marija Frece -Pilštanj se že od leta 1984 v avgustu odvi- kovne kolonije medse za en dan. Tej njihovi Perc, ki jih je popeljala tudi v observatorij. jajo bienalne slikarke kolonije likovnih pe- želji se je odzvalo že preko sedemdeset dru- Že prvi dan so slikarji zbirali motive in ko dagogov. Kolonije so bienalne, njihov idejni žin iz okolice Pilštanja in Lesičnega. Slikarji so imeli izbrane, so začeli ustvarjanje. Vsak vodja pa je akademski slikar mag. Peter so nad gostoljubjem domačinov vedno zno- je oziroma bo do februarja naslednje leto Krivec. Kot pove, je ideja nastala v času, ko va navdušeni in si srečanj z njimi še želijo, ustvaril tri do štiri umetniška dela ter ene- je tudi sam večino časa preživel v učilnici, saj tako neposredno zvedo, kakšen je utrip v ga ali dva podaril organizatorjem, ki bodo kjer je mladim rodovom predajal svoje li- družinah na Kozjanskem. tradicionalno dela postavili na razstavo kovno ter slikarsko znanje. Velikokrat ga je nekje v aprilu naslednje leto. Razstava bo v želja po ustvarjanju vlekla ven, v naravo, pa stari šoli na Pilštanju in kot je povedala Ni- žal njegovo delo tega ni dopuščalo. Z enako Umetniki dodobra spoznali ves Kostevc Arzenšek, so v letih od začetka težavo so se seveda spopadali še marsika- Kozjansko krajino kolonije do danes pridobili že zares bogato teri likovni pedagogi in mag. Peter Krivec zbirko slikarskih del, ki predstavljajo tudi je zato prišel na idejo o slikarski koloniji li- Na letošnji koloniji so sodelovali štirje sli- ohranjanje njihove krajine na likovnih de- kovnih pedagogov v času poletnih šolskih karji: Anton Perko iz Mirne Peči, Milan lih. »Prenekateri objekt ali pogled je danes počitnic in to seveda v objemu čudovite Erič z Loga pri Brezovici, Draga Davidkova povsem drugačen, kot je bil na začetku na- kozjanske narave v okolici Pilštanja. Nje- Erič in Milan Erič z Loga pri Brezovici ter ših druženj. Mnoge slike krasijo domove in gova ideja je padla na plodna tla tako med Gorazd Pavčnik iz Podčetrtka. kulturne ustanove na Kozjanskem,« pono- pedagogi kot domačini, ki so danes že 18. Kolonija se je začela s sprejemom slikarjev sno pove Nives in doda, da je letos vseskozi bienalno likovno kolonijo vzeli povsem za na Pilštanju, ki so kraj z zanimanjem razi- spremljala umetnike, ko so ustvarjali, in se svojo. Kolonija poteka pod okriljem Kul- skali in se prepustili gostoljubnosti Pilšta- že zelo veseli nove razstave. turnega društva Lesično-Pilštanj, ki ga vodi njčanov. Istega dne so se odpravili še na Nives Kostevc Arzenšek. Ta zaneseno pove, izlet na Prevorje, si ogledali znamenitosti da so v Kulturnem društvu Lesično-Pilštanj in seveda kozjansko krajino, ki je s te točke Izjemno gostoljubje domačinov želeli, da bi njihovi krajani spoznali likovne še posebej lepo vidna. O zgodovini in zani- umetnike in njihovo delo. Zato že ves čas mivostih s tega okolja jim je pripovedovala Drugo poglavje likovne kolonije likovnih pedagogov pa so domačini, ki se vsako leto z veseljem odzovejo povabilu in umetnike sprejmejo medse. Skrbijo za njihovo udo- bje ter zajtrke, kosila in večerje. Letos so za umetnike skrbeli: Nežika Zakošek, Damja- na Kozole, Albina Arzenšek. Nives Kostevc Arzenšek, Majda Guček, Romana Kolar in družina Kozmus ter Vera Zakošek. Povsod so se stkale izjemne vezi med umetniki in gostitelji in prav vsi so bili enotnega mne- nja, da imajo kar premalo časa, da bi o vsem poklepetali in izmenjali vsa mnenja.

Prav posebno je bilo letos tudi prenočevanje umetnikov. Svojo Gorco sta jim odstopila Mirko in Silva Kovačič. Tudi ta je umetnike navdušila, saj sta jo lastnika uredila v pravi podeželski raj z nastanitvijo. Pri njiju se je v soboto zvečer odvilo tudi posebno dru- ženje vseh umetnikov in organizatorjev, ki je zagotovo ustvarilo nepozabne spomine, največji spomin pa bodo seveda slikarska dela, ki bodo ostala trajen zaklad za nasle- dnje generacije. Udeleženci letošnje kolonije na trgu Pilštanj Zdenka Ivačič

32 IZ NAŠIH KRAJEV

mučilni stol, zares sem si ga Upokojenci DU Kozje strahoma ogledal … Ogledali smo si še cerkev sv. Marije Vnebovzete v Novi tokrat v Ribnici Štifti. Prijazen pater nas je sprejel in popeljal v čudovito in na Kočevskem cerkev z bogato zgodovino in prekrasnimi poslikavami. Prekrasen jesenski dan se je obetal, upokojenci iz Koz- Pred frančiškanskim samo- jega pa smo jo prav dobre volje mahnili na izlet preko stanom stojita mogočni lipi, Savinjske doline mimo Ljubljane v Ribnico. Ti kraji so na eni je v krošnji postavlje- za nas poleg Kočevskega nekako odmaknjeni in le red- na lična hišica, ki danes že ko tja zaidemo. Zato seveda nismo imeli težav s popol- kaže zob časa in bo potrebna nitvijo velikega avtobusa. Prav prijetna je bila jutranja čimprejšnje prenove. Pot nas vožnja. je vodila naprej, omenil bi še Gotenico, ki je bila vrsto let V Ribnici, prijetnem mestecu, ki ga omenjajo že od v 11. stoletju, je zaprta za obiske navadnih bil naš cilj obisk muzeja, kjer so razstavljeni eksponati »suhe robe«, državljanov, skriti zašči- lončarstva in čarovništva. Res je bilo kaj videti, saj je predstavljen tni bunkerji pa so služili za tudi potek izdelave izdelkov iz lesa in v vsakem gospodinjstvu ima- prejšnjo socialistično oblast mo njihova sita, sklede, koše iz viter in tako dalje. Izdelki imajo v prestolnici, da v primeru Hišica na drevesu bogato tradicijo, saj so jih Ribničani nekaj sto let prodajali kar po vojne in bombardiranja naj- domovih in so zato imeli posebno dovoljenje cesarstva. Manj znani dejo pravo zavetje in od tod vodijo odpor. Danes ti kraji potrebu- in danes že skoraj pozabljeni pa so čarovniški procesi, ki so pote- jejo hitro obnovo, ne daleč vstran pa se vidi, da Japonci že gradijo kali tudi v naših krajih. Imenovali so jih sabat. Večino procesov so novo tovarno. Pač kraji niso daleč od naše prestolnice … Ogledali vodila posvetna sodišča, ne pa inkvizicija. Obdolžene čarovništva smo si še Kočevsko rudniško jezero, ki ga danes namenjajo rekre- so velikokrat na smrt mučili, da so izsilili priznanje, nato so pogo- aciji, nastalo v kotanji, kjer so nekoč kopali rjavi premog. Lepo je sto končali na grmadi. Znan je prvi proces proti plemkinji, nam urejeno. Sledil je še skok v bližnji lokal, kjer so nas postregli z bo- poznani Veroniki Deseniški. Vendar do takrat še ni bilo izdelanih gatim kosilom, in že se je dan prevesil krepko v popoldan. Sledilo pravil za obtožnico čarovništva. S tem nazadnjaštvom so preneha- je druženje, židane volje pa smo se poslovili od teh prelepih krajev. li šele leta 1745, nazadnje v Metliki. Čarovnicam so očitali razne Domov smo se vračali skozi Novo mesto in Krško, polni lepi vtisov nesreče, kot so toča, suša in različne bolezni. Najbolj znan je bil in novih spoznanj. Hvala, naši podpredsednici Marjani Lapornik, ribniški proces v začetku 18. stoletja pod vodstvom krutega dežel- ki je ta zanimiv izlet v celoti pripravila in na poti toliko lepega po- nega sodnika dr. Hočevarja, ki je danes poznan kot največji dežel- vedala o teh krajih. ni krvnik. Ljudje si pač niso znali razložiti naravnih nesreč, zato Veljko Kolar so krivili čarovnice, povezane s hudičem. V muzeju je razstavljen Pohodniki od gradu Podsreda do Pilštanja

Kozjanski park in Planinsko društvo Atomske toplice sta minulo soboto izkoristila za tradicionalni, že dvanaj- sti pohod po Emini romarski poti. Tokrat je pot pohodnike, kljub slabemu vremenu se jih je zbralo kar nekaj, vodila od gradu Podsreda preko kozjanske krajine do Pilštanja. V dobrem razpoloženju je pohod odlično uspel, pohodniki pa so si obljubili, da se zopet snidejo prihodnje leto. Avtobus je pohodnike najprej prepeljal iz Lesičnega do gradu Pod- dolini, kjer so si pohodniki med drugim lahko ogledali sramotilni sreda, kjer so si lahko ogledali Emino sobo in grad Podsreda ter steber, ki je poleg gradu eden največjih simbolov kraja. Pohodniki se seznanili z bogato kulturno in naravno zapuščino tega okolja. so nato krenili mimo kapelic Križevega pota na Stare svete gore in Okrog devete ure pa so se nato podali na pot proti Pilštanju, kjer nato naprej do Čerčkove domačije v Zaravnem, kjer ima Kozjanski je bil cilj. Tako je pot z gradu Podsreda najprej vodila do trga v park sadovnjak starih sort jablan in hrušk. Naslednja postojanka pohodnikov po Emini romarski poti pa je bila Novakova lipa v Ješovcu, lipa, ki je eno največjih in mogočnejših dreves na Koz- janskem, šteje častitljivih štiristo let, polni gostoljubnosti pa so bili tudi tamkajšnji domači, ki so pohodnike pričakali odprtih rok. Pot je nato iz Ješovca vodila naprej do Vine gore in cilja na Pilštanju, kjer je domnevni rojstni kraj sv. Eme. Po dobrih petih urah hoje in nekaj več kot šestnajstih kilometrih poti so se pohodniki dodo- bra naužili kozjanske krajine, ki nudi številne lepote, letos pa je ob močno polnih sadnih drevesih toliko bolj prijazna očesu. In prav najbolj zastopan sadež – jabolko – bo drugi vikend oktobra združil ljubitelje narave v Podsredi na Prazniku Kozjanskega jabolka, ki bo letos še posebej »jabolčno« obarvan. Pohodniki (J. Š., foto: Barbara Ploštajner) 33 IZ NAŠIH KRAJEV

Bogastvo naših gozdov Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije: »Kolegi s celjske območne enote, konkretno Dušan V sredo, 5. septembra, so se v Kozjem zbrali tisti, ki jim gozd veliko pomeni. Debenak z ekipo, so danes organizirali Predvsem pa jim pomeni več kot le zaslužek. Pomeni jim pomemben del za približno sto ljudi srečanje na terenu, narave, ki s svojimi funkcijami še kako pomembno vpliva na kakovost na katerem bomo spoznali, kakšna je življenja ljudi, živali in drugega živeža. Srečanje pod okriljem Zavoda za povezava gozda in kulture ter krajine, gozdove Slovenije oziroma Krajevne enote Celje je tokrat potekalo prav v v kateri ta gozd je. Letos namreč Občini Kozje, kjer je bogastvo gozdov veliko. obeležujemo leto kulturne dediščine v Več kot sto udeležencev je v Kozjem ob Evropi, zato smo gozdarji povezali svojo ribniku najprej pozdravil zvok harmonike, temo, gozd in kultura. Gozd je namreč nato pa je vse nagovoril vodja Območne kultura v več smislih, nenazadnje v tem, organizacije Celje Dušan Debenak, ki je kakšen odnos ima narod do svojega vsem zaželel dobro počutje na Kozjanskem gozda, kakšen odnos ima država s svojo in v Občini Kozje. Debenak je zbranim organiziranostjo … Gozd je tudi umetniški predstavil program druženja v kozjanskih navdih umetnikom in vse to bomo danes gozdovih in povedal, da se letos zaključuje videli na celodnevnem pohodu skozi šestletno popotovanje po vseh občinah, ki Kozjansko, ki ima prečudovite gozdove, Nagovor direktorja Zavoda za gozdove Slovenije delujejo pod okriljem Območne enote Celje. ki niso kapitalni v smislu lesne zaloge, Vmesene niti je nato pletel Luka Žerjav, ki lepote,« je dodala Krajnčeva. Ob koncu nudijo pa vse druge lepote, vse druge je predal besedo gostiteljici, domači županji pa je prisotnim dobrodošlico zaželel tudi funkcije, ki jih imamo zapisane v zakonu Milenci Krajnc. Ta je ljubiteljem gozdov Damjan Oražem, direktor ZGS, ki je vesel, o gozdovih.« predstavila, kje se nahajajo in kaj vse je v da Dušan Debenak s svojo ekipo vsako leto teh krajih moč videti ter kakšni ljudje tu pripravi tako dobro organizirano srečanje. gozdove in griče, ter se prepričali, da je živijo. »Lahko rečem, da rastemo, da se Po okrepčilu, ki so ga pripravili domačini, Kozjansko neodkriti biser, ki si ga je vedno razvijamo in da je vredno priti k nam, ker to pa so udeleženci odšli proti Gruski jami in znova vredno ogledati. območje ponuja številne naravne in kulturne v nadaljevanju dneva raziskovali Kozjanske Jernej Šulc Gobarji in zeliščarji so se družili na gobarski koči

Prvo septembrsko nedeljo so člani dveh društev, ki sta tesno pove- zani z naravo, organizirali prijateljsko srečanje na gobarski koči v Brezovcu. Gostitelji, Gobarsko društvo Kozjansko, so tako v svojo sredino povabili člane Društva zeliščarjev Olimje, ki so se vabilu z veseljem odzvali. Za začetek skupnega druženja je zbrane nagovo- rila Fanika Šket, ki je prav vsem zaželela dobro počutje in zabavno popoldne v Brezovcu. Zeliščarji so si tako lahko ogledali razstavo gob, ki so jo pripravili domači gobarji, prav gotovo pa so tudi ljubitelji gob z veseljem pri- sluhnili razlagi o zeliščih in njihovih dobrih učinkih. Druženje, ki se je na koči zavleklo pozno v večer, pa je minilo v pre- šernem razpoloženju in v upanju, da se tudi v prihodnje srečujejo ter izmenjujejo izkušnje, anekdote in znanje. (OKo) Gobarji in zeliščarji Vzorno skrbijo za svojo kapelo Križev pot nad Podsredo, ki so ga pred leti obnovili farani, je pravi magnet za obiskovalce. Da pa je pot na kalvarijo še lepša in bolj prehodna, skrbijo tisti, ki so kapele obnavljali. Vsako kapelo je namreč obnovila ena vas, med drugimi tudi Železno. Ob izteku poletja so tako vaščani Železnega okrog svoje kapele pokosili, obrezali vejevje in uredili del poti ter pokazali, da jim je za videz križevega pota še kako mar. Po končanem delu pa so z veseljem še pokosili okrog skladiščno-razstavnega prostora pri gasilskem domu, saj so praktično vsi tudi člani gasilskega društva. Da pa bo urejeno tudi okrog drugih kapel, bodo v prihodnjih tednih prav gotovo poskrbeli tudi vaščani ostalih vasi, ki so obnavljale kapelice. Jernej Šulc Krajani so uredili okolico svoje kapele 34 ŠPORT Začela se je druga sezona Športnih iger društev

Po izredno uspešni prvi sezoni Športnih iger društev v organizaciji Športne zveze Kozje, ki je med majem 2016 in aprilom 2017 pritegnila več kot dvesto različnih udeležencev iz šestih društev, se je zadnjega junija začela nova sezona. V novi sezoni so organizatorji pripravili nekaj novosti. Največja je ta, da so k sodelovanju povabili še dve društvi, Športno društvo Bistrica ob Sotli ter Športni klub Virštanj. Dvanajstim lanskoletnim panogam so dodali še dve novi panogi za tekmovalke, in sicer odbojko na mivki in pikado. Gostitelji novih panog sta novi ekipi, medtem ko lanskoletne ekipe še vedno gostijo po dve panogi. Nekoliko so še zamaknili tekmovanje, ki se po novem začenja junija in končuje maja naslednje leto.

Zmagovalna ekipa v košarki

Na zadnjo julijsko nedeljo je bila na sporedu druga disciplina – košarka trojke. Gostitelj panoge je bilo Športno društvo Zagorje, ena predtekmovalna skupina pa se je odigrala tudi v Športnem parku Kozje. Tekme za razvrstitev so se nato odigrale na športnem igrišču v Zagorju, kjer se je izkazalo, da je bila skupina v Kozjem močnejša, saj so zmagale vse tri ekipe iz te skupine. V tekmah za tretje in prvo mesto smo tako videli ponovitev dveh srečanj iz predtekmovalnih skupin. Za tretje mesto je ekipa ŠD Lesično še enkrat premagala domačine ŠD Zagorje, v velikem finalu pa se je ekipa ŠD Kozje po podaljšku maščevala ekipi ŠD Polje za poraz v skupini in osvojila končno zmago. Na tretjo avgustovsko nedeljo je bila na sporedu tretja disciplina – odbojka na mivki za moške. Gostitelj panoge je bilo Športno društvo Najboljši v teku Lesično, tekmovanje pa je potekalo na dveh igriščih, v Lesičnem in Kozjem. Zelo zanimiva je bila prva polfinalna tekma, v kateri je v ponovitvi lanskega finala ekipa ŠD Lesično v končnici tretjega niza preobrnila zaostanek petih točk in izločila ekipo ŠD Kozje. V drugem polfinalu je bila ekipa ŠD Bistrica zanesljivo boljša od ekipe ŠK Virštanj. Slednja je bila neuspešna tudi v tekmi za tretje mesto proti ekipi ŠD Kozje, v finalu pa je ekipa ŠD Bistrica po izgubljenem prvem nizu zmagala in osvojila prvo zmago na Športnih igrah društev. Petnajstega septembra je bila na sporedu prva panoga za ženske tekmovalke – odbojka na mivki. Gostitelj panoge je bilo Športno društvo Bistrica ob Sotli, tekmovanja pa so se udeležile le tri ekipe. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako, najuspešnejše pa so bile tekmovalke ŠD Kozje, ki so premagale oboje nasprotnice. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa ŠK Virštanj, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Lesično. Peta panoga Športnih iger društev je bil tek, ki ga je organiziralo Športno društvo Polje ob Sotli. Na 2.630 metrov dolgi progi se je pomerilo osemnajst tekačev, ki so zastopali pet ekip. Število tekmovalcev ni bilo Prve zmagovalke med dekleti omejeno, za vsako ekipo pa so šteli trije najboljši rezultati. Najhitrejši med vsemi je bil Andrej Motoh iz ŠD Lesično, dobro sekundo za njim je na cilj pritekel Vinko Jost (ŠD Polje) tretji pa je bil še en član ŠD Lesično Ambrož Amon. V ekipnem seštevku je bilo zelo tesno med ekipama ŠD Lesično in ŠD Polje ob Sotli, saj je ekipa Lesičnega imela skupaj le nekaj sekund boljši rezultat od domače ekipe. Tretje mesto je osvojila ekipa ŠD Zagorje. Ekipa ŠD Lesično je v tek vložila tudi jokerja, kar pomeni, da se bo ta rezultat štel namesto njihovega najslabšega v sezoni. Po petih panogah so v vodstvu lanski zmagovalci, ekipa ŠD Kozje, sledi ekipa ŠD Lesično, zelo tesno pa je med tretjim in četrtim mestom, kjer sta ekipi ŠD Polje in ŠK Virštanj, medtem ko ostale štiri ekipe zaostajajo že več. (R. G.)

Vrstni red po petih panogah: Društvo TEN KOŠ ODB ODBž TEK SKUPAJ ŠD Kozje 100 100 60 100 50 410 Zmagovalci v odbojki za fante ŠD Lesično 50 60 80 60 100 350 Druga sezona športnih iger se je začela s tenisom, gostitelj pa so bili ŠD Polje 80 80 30 0 80 270 lanskoletni prvaki, ekipa ŠD Kozje. Tekmovanja se je udeležilo pet ŠK Virštanj 60 35 50 80 40 265 ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako. Domačini so v to panogo vložili ŠD Bistrica 0 40 100 0 0 140 jokerja in to uspešno, saj so premagali vse nasprotnike in zanesljivo ŠD Zagorje 0 50 25 0 60 135 osvojili prvo mesto. Na drugo mesto se je tokrat uvrstila ekipa ŠD Polje ŠD Buče 35 30 40 0 0 105 ob Sotli, tretja pa je bila ekipa ŠK Virštanj. ŠD Podsreda 0 0 35 0 0 35 35 ŠPORT Medalja za Karate klub Kozjansko iz svetovnega pokala za mlade 2018

leženec iz našega kluba Luka Bele, v kate- goriji kata dečki U12. Po izjemno razburlji- vem, napetem tekmovanju je iz kroga v krog stopnjeval kakovost izvedbe kat in prišel v polfinale. Tam se je srečal z zelo dobrim Indijcem, kjer je moral športno priznati premoč. Nato pa je s ponovno izvedbo po repasažnem boju zopet zmagal in za klub priboril prvo zgodovinsko medaljo na tovr- stnem tekmovanju – odlično 3. mesto. Tako je bilo njegovo razmerje zmag in porazov na tem tekmovanju 4 : 1, kar je res vrhunski rezultat, za domači klub pa je Luka priboril prvo medaljo na svetovnem pokalu WKF za mlade. Drugi dan tekmovanja sta nastopila Bor Hartl v kategoriji kate juniorji in Žan Luka Lesnika v kategoriji športne borbe kadeti + 70 kg. Tudi onadva sta prikazala lep ka- kovosten športni karate, vendar se jima v naslednji krog na žalost ni uspelo prebiti. Vsekakor pa sta pridobila ogromno pozi- tivnih tekmovalno-življenjskih izkušenj, ki Udeleženci domačega kluba na kampu v Dobrni jima bodo prišle še kako prav v prihajajočih jesenskih tekmovanjih.

Del tekmovalne ekipe na prvem turnirju v Sloveniji v novi tekmovalni sezoni –osvojili kar 13 medalj V času poletnih počitnic je od 1. do 8. ju- teljstva iz celega sveta, saj se je omenjene- lija v Umagu na Hrvaškem potekal WKF ga kampa udeležilo kar 1.340 karateistk in trening kamp in tekmovanje WKF U12 & karateistov iz kar 68 držav. Poleg njiju se je U21 CUP ter Youth League. Na kampu in tudi Bor Hartl kot član slovenske reprezen- tekmovanju sta letos prvič sodelovala dva tance udeležil Karate1 Youth League. Poleg člana kluba Luka Bele in Žan Luka Lesni- vseh karate aktivnosti pa so našli čas še za ka. Pod vodstvom trenutno najbolj znanih aktivno druženje z igranjem nogometa, ko- Luka Bele na svetovnem pokalu WKF za mlade tekmovalcev in trenerjev sveta sta tri dni panjem ter drugimi družabnimi igrami ... prvi priboril medaljo za karate klub Kozjansko pridobivala nova znanja, izkušnje ter prija- Prvi je s tekmovanjem začel najmlajši ude- in Obsotelje 36 ŠPORT

Postani del ekipe karate kluba Kozjansko

Od 19. do 21. avgusta se je kar 14-članska treningov je bilo ogromno časa namenje- Hkrati vabimo občanke in občane Obči- mešana ekipa udeležila karate kampa Do- nega druženju, zabavi, spoznavanju novih ne Kozje ter druge, da se pridružijo vadbi brna v organizaciji Društva za karate Ce- prijateljev ... Izkoristili smo tudi čas za ko- za vse generacije s sloganom »Naredi nekaj lje. Med udeleženci tega kampa je bilo kar panje ter novo aktivnost v bližnjem parku zase« vsak torek od 18. do 20:30 ure. osemdeset karateistk in karateistov iz petih – otroška igrala. Ubesedeni zaključek ude- klubov Slovenije. Skupno so opravili štiri ležencev tega kampa se je glasil – »Škoda, treninge v različnih skupinah. Poleg samih ko je že konec«. Karate klub Kozjansko

Vleka vrvi in nočni nogometni turnir na Bučah

Zmagovalna ekipa v nogometu Utrinek s tekme v vleki vrvi

Na Bučah sta minulo soboto potekala druga tekma v vleki vrvi ter mesto (750 in 900 kg), ter drugo mesto v kategoriji do 1100 kg. nočni turnir v nogometu. V vleki vrvi so se poleg domačinov, ekipe Vse ekipe so imele s sabo tudi ogromno navijačev, med najbolj po- ŠD Buče Motel ribnik Kozje, potegovale še ekipe iz Šentjurja in nosnimi pa je bila županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki je ob Juršincev, medtem ko je v nočnem nogometnem turnirju sodelo- koncu čestitala prav vsem tekmovalcem, najbolj pa seveda zmago- valo osem ekip. valni ekipi iz Buč. V soboto so se ekipe zbrale na igrišču na Bučah, da bi se pomerile, V nočnem turnirju je sodelovalo osem ekip. Najboljša ekipa je bila katera je močnejša. Tekmovali so v treh kategorijah: 750, 900 in ekipa Kovinarstvo Plank, drugo mesto je osvojila ekipa Miš Maš, 1100 kilogramov. Domačini so domov odnesli dva pokala za prvo tretje mesto pa ekipa iz Bistrice ob Sotli. (OKO) 37 ŠPORT

Tenis klub Kozje je v nedeljo, 23. septembra, V Kozjem dobili dvanajstega pripravil tradicionalno, letos že 27. Odprto prvenstvo Kozjega v tenisu. Turnir z verjetno najdaljšo tradicijo v bližnji okolici organizirajo zmagovalca neprekinjeno že od leta 1992. V zadnjih letih imajo sicer nekaj težav z vremenom in tudi letos so ga morali prestaviti, v drugem poskusu pa jim ga je le uspelo izpeljati. Turnirja se je udele- žilo šestnajst tekmovalcev, poleg domačinov še igralci iz Brestanice, Sevnice, Artič ter Ponikve. V polfinale so se uvrstili domačin Blaž Hartl, Kristjan Golob iz Brestanice, Primož Gajšek iz Artič in Damir Škerl iz Sevnice. Kristjan Go- lob, ki se je turnirja v Kozjem udeležil prvič, je v prvem polfinalu izločil enajstkratnega zmago- valca odprtega prvenstva, Blaža Hartla. V dru- gem polfinalu sta se pomerila dolgoletna sotek- movalca v različnih športnih panogah z loparji, Primož Gajšek in Damir Škerl. Uspešnejši je bil Primož, ki se je tako uvrstil v svoj drugi fina- le v Kozjem. Pred petimi leti, ko je v Kozjem nastopil prvič, je na turnirju zmagal, tokrat pa je moral v finalu priznati premoč Kristjanu Go- lobu, ki je tako postal dvanajsti različni zmago- valec Odprtega prvenstva Kozjega. V tekmi za tretje mesto sta se pomerila Damir Škerl in Blaž Hartl. Damir, ki v Veteranski Sotelski teniški ligi zastopa barve Tenis kluba Kozje, je sploh prvič premagal Blaža in tako obranil tretje mesto z lanskega prvenstva, Blaž pa je ob enajstih zma- gah, dveh drugih in treh tretjih mestih, turnir Najboljši štirje na 27. OP prvič končal kot četrti. (R. G., foto: Lan Gradišek)

V spomladanskem delu so se ekipe znotraj Ekipa Tenis kluba Kozje četrtič lig pomerile vsaka z vsako, nato pa se je začelo razigravanje, ki se je s polfinalnimi tekmami zaključilo v začetku septembra. zapored zmagovalec veteranske V rednem delu prve lige je ekipa TK Koz- je 1 zabeležila štiri zmage ter osvojila prvo lige mesto in se neposredno uvrstila v polfinale. Ekipa TK Kozje 2 je v prvi ligi osvojila peto mesto in se bo naslednje leto vrnila v drugo ligo. V razigravanju je nato premagala ekipo Ponikve, v četrtfinalu pa izgubila proti ekipi Jelšingrad. Prvi teden septembra sta bili na sporedu polfinalni tekmi. Ekipa Kozje 1 je zanesljivo ugnala ekipo Jelšingrada, v obračunu dveh ekip iz Šentjurja pa je bila boljša prva ekipa. Finalna tekma je bila na sporedu v četrtek, 13. septembra, v Športnem parku Kozje. Pr- vaki zadnjih treh sezon, ekipa TK Kozje 1, so zmagali z rezultatom 3 : 1 in še enkrat, četrtič zapored osvojili naslov prvaka. Zma- ge za zmagovalno ekipo so prispevali Blaž Hartl, Damir Škerl in Igor Cesarec, točko za drugouvrščeno ekipo Šentjur 1 pa je pri- speval Tibor Orač. Člana zmagovalne ekipe Zmagovalna ekipa VSTL sta bila še Iztok Artič in Mladen Kantoci. Končala se je trinajsta sezona Veteranske so bile razdeljene v prvo in drugo ligo. V Na druženju po zaključeni finalni tekmi je Sotelske teniške lige v organizaciji Teniške- prvi ligi so nastopale ekipe Kozje 1, Jelšin- vodja lige Mirko Žerak predal pokala kape- ga kluba Rogaška, naslov prvaka pa je še če- grad, Šentjur 1, Rogaška Crystal in Kozje 2, tanoma prvouvrščenih ekip, prehodni pokal trto leto zapored osvojila ekipa TK Kozje 1. v drugi ligi pa Planina, Šentjur 2, Rogatec, pa je še za leto dni ostal v Kozjem. Tudi letos je v ligi sodelovalo deset ekip, ki Ponikva Mirovita in Imeno. (R. G.) 38 ŠPORT S kolesi na morje in okrog Slovenije

V Športnem društvu Podsreda deluje več sekcij, člani lahko med drugim igrajo tako mali kot veliki nogomet, se družijo ob badmintonu ali pa čas preživljajo na kolesu. Ena izmed bolj aktivnih sekcij pa je prav sekcija ko- lesarstva. Na začetku julija so se odločili, da se s kolesi odpravijo na morje, vmes pa so prevozili tudi velik del Slovenije.

Uvodna etapa je tri člane športnega društva, Mateja Bračuna, Go- razda Umeka in Aljaža Iviča, popeljala od Šmarja pri Jelšah skozi Ptuj in Maribor pa vse tja do Zgornje Kungote. Prva izmed načr- tovanih petih etap do slovenske obale je bila dolga malo manj kot sto kilometrov, natančneje 98 kilometrov, na etapi pa so premagali tudi 800 višinskih metrov. Že prihodnji dan je bila pred kolesarji najdaljša etapa, in sicer od Zgornje Kungote do Kamnika, 168 ki- lometrov z vmesnim vzponom na prelaz Černivec. Ta dan pa so poleg velike razdalje premagali kar 2.100 višinskih metrov. Po kon- cu druge etape pa je bilo pred člani še tri dni kolesarjenja do mor- ja. Tretja etapa je tako članom ponudila 101 kilometer trase med Kamnikom in Kranjsko Goro, pot pa jih je vodila skozi Jesenice. Tudi na ta dan so premagali zajeten kup višinskih metrov, tokrat 900. A počitka fantje niso poznali, dan za dnem so pridno nabirali kilometre in se četrti dan spopadli s, po njihovem mnenju, najtežjo etapo, etapo s Krajnske Gore do Ajdovščine, vmes pa so opravili še zahteven vzpon na prelaz Vršič. Kraljevska etapa je ponudila kar 159 kilometrov razgibanega terena, vmes pa so opravili še z 2.100 višinskimi metri, a kljub naporom je bilo morje z vsakim kilome- trom bližje. Tako je v petek prišla na spored še zadnja etapa, do morja. Na 81 kilometrov dolgem odseku se jim je pridružila še ena članica Maruša Kunstek, pot pa je četverico vodila od Ajdovščine v Italijo do Trsta, nato pa cilja v Kopru. Po petsto višinskih metrih so tako tudi to etapo uspešno zaključili in se zasluženo namočili v morju. Celotna pot do morja je bila tako razdeljena na pet etap, pet dni zanimivih kolesarskih podvigov. V tem času so prekolesarili kar 607 kilometrov in skupaj premagali 6.400 višinskih metrov, a dobra družba, prijazni ljudje ob poti in čar dogodivščine so odteh- tali vse napore, ki so jih vložili v končni cilj – kopanje na slovenski obali.

Jernej Šulc, foto: Facebook ŠD Podsreda Kolesarji na Vršiču

10. memorial Mihe Jazbeca

Minulo soboto so člani ŠD Zagorje organizirali jubilejni že 10. Memorial Mihe Jazbeca v malem nogometu. Na turnirju je sodelovalo devet ekip.

Turnir se je začel okoli 17. ure. Ker se je prijavilo dovolj ekip, so jih na predtekmovanju razdelili v tri skupine, iz vsake pa sta nato na- prej odšli dve ekipi. Po prvi tekmi so člani društva skupaj z družino Jazbec odšli na pokopališče in prižgali svečo v Mihov spomin, nato pa se je turnir nadaljeval. Najboljša ekipa na turnirju je postala ekipa Kovinarstvo Plank, drugo mesto so osvojili igralci ekipe Gradbeništva Tahi, ki so na turnir prišli iz Litije, tretje mesto pa je pripadalo ekipi Avto-vle- ka Hana. Nagrado za naj strelca je prejel Tilen Pungeršek, za naj igralca Mahir Hrnjić, za naj vratarja pa Tadej Romih. Nagrade je podelil predsednik ŠD Zagorje Mitja Rešek. Dogajanje med tur- nirjem so popestrili s streljanjem enajstmetrovk, nagrada pa je ro- mala v roke Klemna Freceta. Zmagovalci memoriala Kovinarstvo Plank (V.Ž.) 39 ŠPORT Pokal ŠZK ostaja v rokah ŠD Podsreda

V sklopu Kozjanskega sejma je potekalo Rezultati: zaključno tekmovanje Pokala Športne zveze Bar Gasilček Imeno : ŠK Virštanj Kozje v malem nogometu. Po prvem delu, 3 : 0 b.b. ki je potekal že spomladi, se je v izločilne Panterji Prevorje : ŠD Podsreda boje uvrstilo šest ekip. Na žalost se dve 0 : 3 b.b. izmed njih zaključka nista udeležili, tako da sta se dve ekipi v finale uvrstili brez boja, le Vulkanizerstvo F1 : ŠD Buče-Polje 3 : 1 ekipa Vulkanizerstvo F1 je izločila ekipo ŠD Buče-Polje. V finalu so se tri ekipe pomerile Finale: vsaka z vsako. Videli smo tri zelo izenačene Bar Gasilček Imeno : ŠD Podsreda 1 : 1 tekme, od katerih sta se prvi dve končali z Vulkanizerstvo F1 : Bar Gasilček Imeno neodločenim rezultatom 1 : 1, v zadnji tekmi 1 : 1 pa je ekipa ŠD Podsreda z 1 : 0 premagala ŠD Podsreda : Vulkanizerstvo F1 ekipo Vulkanizerstvo F1 in obranila naslov 1 : 0 pokalnega zmagovalca Športne zveze Kozje. Nogometašem iz Podsrede očitno zelo leži pokalno tekmovanje, saj so v enajsti Vrstni red: ponovitvi pokala zmagali že petič, medtem 1. ŠD Podsreda ko so bili v ligi najvišje na drugem mestu. 2. Bar Gasilček Imeno 3. Vulkanizerstvo F1 Zmagovalna ekipa pokala (R. G.)

Zaključek teniških turnirjev mladih ter nastop na Alpe Adria Junior Touru

Tenis klub Kozje v sodelovanju s Športno mesto se je uvrstila Nikita Švajger, tretji je bil zvezo Kozje že od leta 2005 dalje organizira Florijan Kiderič in četrta Sanja Debelak. V poletne teniške turnirje mladih. V štirinajstih višjih dveh starostnih kategorijah finalnega letih se je format tekmovanja nekajkrat turnirja niso izpeljali, ampak je obveljal spreminjal, v zadnjih nekaj sezonah pa seštevek prvih dveh turnirjev. V kategoriji mladi tenisači tekmujejo v štirih kategorijah, do 13 let je zmagal Žan Kiderič, drugi je bil do 9, 11, 13 in 15 let. V letošnji sezoni sicer Lan Mesec in tretji Florijan Kiderič. Žan je bil tekmovalcev v najmlajši kategoriji ni bilo, najboljši tudi v kategoriji do 15 let, drugi je bil Zmagovalec do 13 let in najboljši štirje do 11 let izvedla pa so se tekmovanja v ostalih treh Lan Gradišek in tretji Filip Frece. starostnih kategorijah. Najštevilčnejša je bila V nedeljo, 30. septembra, so se mladi člani vrstniki ter nabiranje prepotrebnih izkušenj. kategorija do 11 let, kjer so tekmovali v midi TK Kozje Lan Mesec, Nikita Švajger, Sanja Na tretjem dogodku so se med sabo merili tenisu. Na zaključnem turnirju so se najboljši Debelak in Florijan Kiderič pod vodstvom mladi hrvaški tenisači iz Istre ter slovenski iz štirje tekmovalci z julijskega in avgustovskega trenerja Blaža Hartla udeležili tretjega Posavja in Dolenjske, nekaj pa jih je prišlo tudi turnirja pomerili še enkrat vsak z vsakim. dogodka Alpe Adria junior tour v Krškem. Gre iz drugih krajev Slovenije. Mladim članom TK Podobno kot na prvih dveh turnirjih je tudi za tekmovanje mladih tenisačev iz Slovenije, Kozje pa je bil nastop na takšnem dogodku na zaključnem Lan Mesec premagal vse Hrvaške in Avstrije, kjer pa rezultat ni najbolj zagotovo nagrada za dosedanje in spodbuda nasprotnike in osvojil prvo mesto. Na drugo pomemben. Bolj pomembna sta druženje z za nadaljnje delo. (R. G.) Bor Gradišek drugi na turnirju v Braslovčah Mlad kozjanski šahist Bor Gradišek se je v soboto, 11. avgusta, udeležil 2. Mladinskega šahovskega turnirja Hmeljko, ki ga je v okviru 56. Dneva hmeljarjev organiziral Šahovski klub Braslovče v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče. Desetletni Bor je nastopil odlično in v sedmih partijah po pravilih pospešenega šaha zabeležil šest zmag. S šestimi osvojenimi točkami je osvojil končno drugo mesto v absolutni mladinski kategoriji, hkrati pa je bil tudi najboljši med šahisti do 12 let. Z enakim številom osvojenih točk kot Bor je naslov zmagovalca osvojil Maj Toplišek iz Šahovskega društva Fram, tretje mesto pa je s petimi točkami osvojil Lan Grčar iz domačega šahovskega kluba. Osvojeni pokal je za Bora zagotovo lepa spodbuda za nadaljnje udejstvovanje v tej miselni športni panogi. Najboljši trije mladi šahisti v Braslovčah, (R. G.) Bor je na levi 40 AKTUALNO/PISALO SMO Med

Znano je, da med že od nekdaj velja za hrane ne naredimo usluge samo domačim domače zdravilo. O tem govorijo razni za- pridelovalcem, ampak tudi sebi. Naj na- pisi starih civilizacij: Egipčanov, Grkov, štejem samo nekaj prednosti: zmanjšanje Rimljanov in drugih, vse do dandanes. To onesnaževanja zaradi krajših transportnih potrjujejo tudi razne strokovne študije raz- poti, pomoč lokalnemu kmetijstvu, gospo- iskovalnih ustanov, klinik in bolnišnic, ki darstvu, manjše možnosti pojava alergij na preizkušajo med tudi pri zdravljenju ran. živila, sveža hrana, višja hranilna vrednost, to je Slovenskem medu z zaščiteno geo- Najbolj pa je poznan kot živilo, ki se upo- kratek rok skladiščenja, manj konzervansov, grafsko označbo in o Kočevskem gozdnem rablja v prehrani, lahko samo kot sladilo ali vzpostavljamo nekdaj pomembno vez med medu in Kraškem medu, ki nosita zaščiteno preventiva pri prehladih in večanju imun- potrošnikom in proizvajalcem hrane. Odlo- označbo porekla. Shema kakovosti pomeni ske odpornosti. čitev o tem, kaj bomo jedli mi in naši otroci, opredelitev posebnih meril in zahtev glede Slovenija je izrazito čebelarska dežela, saj se je izključno samo naša. značilnosti, postopkov pridelave ali prede- ponaša z bogato čebelarsko tradicijo. Slo- Slovensko čebelarstvo sodi v sam svetovni lave kmetijskih pridelkov ali živil. Kmetijski vensko čebelarstvo odlikujejo številni čebe- vrh, kar nam priznavajo čebelarske orga- pridelki in izdelki, označeni z oznako ene larski strokovnjaki, slovensko podeželje se nizacije po celem svetu. V Sloveniji imamo izmed shem kakovosti, kažejo na posebnost ponaša s posebnimi čebelnjaki in panjskimi vrhunske proizvajalce čebelarske opreme in ali višjo kakovost proizvoda. Vsak med iz- končnicami, ki jim v svetu ni para. Zaradi nemalokrat se zgodi, da ko gremo čebelar- med naštetih treh shem kakovosti je stood- naše unikatne konstrukcije panja, v katerem ji na strokovne ekskurzije v tujino, vidimo stotno proizveden v Sloveniji. Takšen med čebelarimo v Sloveniji in v manjšem obsegu v vzorčnih čebelarstvih opremo slovenskih je izpostavljen tudi dodatnemu nadzoru ka- v sosednjih državah, ima slovenski med niž- proizvajalcev. kovosti. Nekateri čebelarji pa se vključujejo jo vsebnost vode, kar ga še dodatno odlikuje Skrb čebelarja je in mora biti – zagotavljanje tudi v ekološko pridelavo medu. v kakovosti. Odlične naravne danosti omo- kakovostnih živil. Za vsak kozarec medu, Med višje kakovosti lahko kupite pri čebe- gočajo pridelavo najkakovostnejšega medu ki ga čebelarji prodamo ali podarimo, smo larjih, ki so vključeni v kakovostne sheme in bogato pestrost medov glede na geograf- produktno odgovorni. Dejstvo, da v Slove- in jih najdete na seznamu, ki je vsem prosto sko velikost območja pridelave. niji čebelarji veliko damo na kakovost, se dostopen na spletni strani www.okusi-med. V Sloveniji se proizvajalci hrane zavzema- kaže v tem, da imamo kar tri zaščite geo- si. Na tej spletni strani so na voljo tudi do- mo za to, da kupec prepozna prednosti lo- grafskega poimenovanja medu, priznane na datne informacije o vseh treh shemah kako- kalno pridelane hrane. Lokalno pridelana evropskem nivoju. Nekateri čebelarji v Slo- vosti z opisi raznolikih okusov medu, ki jih hrana v ožjem smislu pomeni hrano, pri- veniji se tako odločajo za pridelavo medu s skrbnostjo pridelujejo naše kranjske sivke delano v domači ali sosednji občini, v malo po višjih kriterijih, ki so nekoliko strožji, in slovenski čebelarji. širšem smislu pa hrano, ki je pridelana v kot jih določa že sam državni Pravilnik o naši državi. Z nakupom lokalno pridelane medu. Govorimo o medu višje kakovosti, Jejte zdravo, jejte domače.

Matej Mandelj, tajnik ČZS Roman Gradišek Pisali smo pred desetletjem

Oktobra 2008 je izšla 44. številka glasila Posebnost tistega poletja je bila tudi štu- su smo videli Zmajev glas. Na naslovnici je imela fotogra- dentska delovna brigada ŠOU Maribor, ki je peto zmago fijo jablane, kjer sta bila na isti veji hkrati bila nameščena na Vetrniku, brigadirji pa so domačina Bla- cvet in plod. Da pa je jablana cvetela jese- opravili okoli 2.500 delovnih ur. ža Hartla, za ni, je bilo krivo grozljivo neurje s točo in Gasilci PGD Podsreda so proslavili okroglih njim pa so se vetrom, ki je 15. avgusta tistega leta zajelo 100 let delovanja in ob tem prevzeli novo zvrstili trije te- naše kraje. In posledicam neurja smo na- gasilsko vozilo. nisači iz Šen- menili mesto pod drobnogledom takratne- V Kozjem se je odvilo kar nekaj prireditev, tjurja. ga glasila. konec julija Anina nedelja, na farni praznik Marjan Ma- Seveda pa smo pisali tudi o prijetnejših 1. domača tržnica in v začetku septembra rinšek je v ru- rečeh. Tako je bilo obnovljenih kar nekaj še 9. Kozjanski sejem obrti in podjetništva. briki iz albu- lokalnih cest, med drugim cesti na Vetr- Ob sejmu je potekal tudi zaključek Poletnih ma predstavil nik in v Lesičnem, kjer je bil zgrajen tudi športnih vikendov, ki so bili pred deseti- drugi del slik pločnik in javna razsvetljava. V Lesičnem je mi leti še zelo živahni. V ulični košarki je z naslovom bila poleg tega na novo urejena knjižnica, zmagala ekipa Dren XXXLL iz Lesičnega, Kozjanske zgrajeno pa je bilo še igrišče za odbojko na v odbojki na mivki ekipa H3PL iz Kozjega, hiše, ki jih ni mivki, v Zagorju so bili obnovljeni prostori v Pokalu ŠZK v malem nogometu ekipa ŠD več, v rubriki Iztrgano pozabi pa je pisal o krajevnega doma, v Dobležičah pa je bil po- Kozje in med mladimi tenisači Nejc Ho- »Tante Olga«, ki je med 2. svetovno vojno stavljen doprsni kip Primoža Trubarja, delo stnik. vodila otroški vrtec v Kozjem. kiparja Franca Černelča. Na 17. Odprtem prvenstvu Kozjega v teni- Roman Gradišek 41 KRIŽANKA

AVTOR VERSKA Nadalje- VELIKA ERIC TERMOELEK- NEPRO- AVTORROMAN POSTAVKA ZVER IDLE TRARNA PUSTNA vanje GRADIŠEKROMAN BUDIZMA ŠOŠTANJ ZEMLJA gesla GRADIŠEK

MORSKA DEKLICA

HUD ROBERTO PRETRES CECON AV.PESNIK RAINER

VILKO ČAS BREZ UKMAR VOJNE ČUSTVENI PESNIK STRUPENA MASAŽA SLOVENSKI VOTLA MORSKA BIVALIŠČE ZNAK ZA TEKOČINA Zmajev SAMEGA KOŠARKAR MERA RIBA UMRLIH ASTAT DEL EL. SEBE TEOMAN glas MOTORJA

ROCKER ELEGANTEN COOPER ŽENSKI ČEVELJ STROJ ZA KOPANJE

MANJŠE AMERIŠKI NASELJE PLAZILEC KRAJ V HALOZAH AM.IGRALKA BOLGARSKI MARISA LASTNIK POLITIČNA SLIKAR POSODA STRANKA ZA VINO NOČNA PTICA STATUA AVAR GRŠKI BOG SREBRO PASTIRJEV

ZAKONSKA MILIAMPER ŽUPAN POD ZVEZA FRANCOZI ARABSKI IT.REŽISER POZDRAV SERGIO

PLOD SKAKALEC ANDREJA ARMIN GRAŠIČ MAMA DOMAČE Ž. IME TONOVSKI NEMŠKI TEKOČ NAČIN SKLADATELJ BOJNI STRUP VIRUS DEL AIDSA ŽIVALI OSNOVNI MENIČNO DELCI JAMSTVO GRŠKA ČRKA

ŽITO RIMSKI PESNIK

SLOVENSKI PEČENJE NOGOMETAŠ MILENKO

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE je KMETIJA KUNEJ, dopolnilna dejavnost na kmetiji, Gorjane 2, 3257 Podsreda. Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v ovojnici, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje, do 20. novembra 2018. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: domači izdelki v vrednosti 8 evrov.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 85. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (KOZJANSKI STUDIO LEPOTE IN ZDRAVJA) je uredniški odbor izžrebal tri nagrajence, in sicer: masaža 30 minut – Milenka Pribožič, Gorjane 34, Koprivnica; klasična manikura – Marija Kračun, Lesično 69D, Lesično; oblikovanje in barvanje obrvi – Marija Lapornik, Lesično 69F, Lesično. Nagrade prispeva Kozmetične storitve, Patricija Kovačič, s. p.

42 POROČILO PP ŠMARJE

POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH PEŠEC V PROMETU ZIMSKA OPREMA MOTORNIH VOZIL Preventivne aktivnosti policistov so namenjene pred- Motorna vozila v času zime, od 15. novembra do 15. vsem osveščanju pešcev, da lahko za varnost v prometu marca naslednjega leta, in v zimskih razmerah morajo največ storijo sami. Represivne aktivnosti pa so usmerje- biti opremljena s predpisano zimsko opremo. ne v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na obmo- Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovolje- čjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo. na masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih Pešci sodijo med najbolj ogrožene prometne udeležence. vlečejo, predpisana zimska oprema obsega: V letu 2018 se je na območju PU Celje zgodilo triinpetde- • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali set prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Pri tem ni umrl • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike noben pešec, v letu 2017 so umrli štirje pešci, poškodova- snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enako- nih pa je bilo enainpetdeset pešcev. Med poškodovanimi vredni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štiri- pešci prevladujejo osebe v starosti nad 64 let. Vzroki za kolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega nastanek nesreč so ostali isti, in sicer nepravilni premiki pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru z vozili in neupoštevanja pravil prednosti. Policisti smo v priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. letošnjem letu zaznali za 43 odstotkov več kršitev pešcev. Pešci lahko s svojim ravnanjem pomembno prispevajo Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko k večji varnosti, in sicer s pravilnim prečkanjem ceste na je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne označenih mestih, pravilno hojo ob levem delu cestišča pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja sne- v smeri hoje in uporabo odsevnih predmetov (trakovi, žena sled). kresničke, odsevni telovniki, svetilke), ter tako povečajo svojo vidnost. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovo- ljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih SAMOZAŠČITNA RAVNANJA OB DNEVU vlečejo, predpisana zimska oprema obsega: SPOMINA NA MRTVE • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali Pred nami so dnevi, ko se bodo intenzivno urejali grobovi • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike sne- na pokopališčih. V tem času so aktivni tudi storilci kazni- žne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovre- vih dejanj, ki so že velikokrat izkoristili opustitev samo- dni pripomočki za pogonska kolesa. Vozila s štiriko- zaščitnih ravnanj voznikov osebnih avtomobilov, ki par- lesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega kirajo svoja vozila v bližini pokopališč. Najpogostejše so pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru pri- opustitve v obliki ne zaklepanja vozil, v katerih se pogo- klopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg sto na vidnem mestu nahajajo vrednostne stvari (torbice, tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. denarnice, dokumenti) lastnik pa je od vozila oddaljen in brez pregleda nad njim. Kanali pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti Ker je v preteklosti do takšnih in podobnih dogodkov ozi- globoki najmanj 3 mm. roma kaznivih dejanj že prihajalo, občane opozarjamo na samozaščitna ravnanja, in sicer, da vozila zaklepajo, v njih S spoštovanjem! pa ne puščajo vrednostnih stvari in dokumentov oziroma jih imajo pri sebi. Vodja policijskega okoliša Dušan JURGEC

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 86, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Jernej ŠULC, Mojca VALENČAK LEKTORIRANJE: Mojca VALENČAK UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

43 Obnovljen GRAD PODSREDA

OBČINA KOZJE

GRAD PODSREDA - jumbo_375x250cm_FINAL.indd 1 29. 06. 15 09.11