UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom ...... 4-7

Iz občinskega urada ...... 8-11

Aktualno ...... 12-14

Kmetijstvo...... 15

Lep poletni pozdrav! Kultura...... 16-21

V spomladanski številki našega glasila sem napovedal, da bo leto 2016 v naši občini še kako pestro. Številne obletnice so napovedovale tudi številne prireditve in kar nekaj njih, ki Iz šolskih klopi ...... 22-33 so že odvile, boste našli v tokratni številki. Praznovanje ob- činskega praznika ob tisočletnici prve omembe kraja je bilo res svečano, svoje pa je dodal še zbornik Pod Bredičem in Iz naših krajev ...... 34-41 Kozjakom, ki ga je pripravilo Muzejsko društvo Kozje, izda- la pa Občina Kozje. Svečano je bilo tudi na gradu Podsreda, kjer je Kozjanski regijski park praznoval 35-letnico delova- nja, svečanosti pa se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Šport...... 42-48 Miro Cerar. Izredno pestro in zanimivo pa je bilo v Kozjem tudi na prireditvi Koza, zmaj in še kaj, v katero je prerasel Mednarodni folklorni festival. Sodelovanje treh društev je še enkrat več dokazalo, da je v slogi resnično moč in prireditev Predstavljamo...... 49 je dosegla vsa pričakovanja. Glede na to, da organizatorji obljubljajo, da bo postala tradicionalna, lahko v naslednjih letih pričakujemo njen še večji razcvet in morda se bo čez Križanka...... 50 kakšno leto lahko postavila ob bok že skoraj legendarnemu Prazniku kozjanskega jabolka v Podsredi, ki bo letos jeseni potekal že osemnajstič. Jeseni pa nas čaka še nekaj prazno- vanj, 550-letnica šolstva na Pilštanju, 50-letnica »nove« Policija svetuje...... 51 šolske stavbe v Kozjem, 40 let Vrtca Zmajček in še kaj bo poskrbelo, da nam ne bo dolgčas. Do takrat pa preberite, kaj smo vam v branje pripravili to- krat. Ob že omenjenih prireditvah smo veliko prostora, kot je to že v navadi v poletni številki, namenili učencem osnov- NASLOVNICA nih šol, še posebej devetošolcem, ki se jeseni odpravljajo v Fotografija Zale Grobelšek prikazuje popoldansko srednje šole v drugih krajih. Želim jim veliko uspeha na na- daljnji izobraževalni in življenjski poti. druženje ob mini golfu na poletnih taborih v Kozjem, ki Vsi skupaj pa si odpočijte in napolnite baterije. Lepo poletje s pestro ponudbo privabljajo vse več mladih na aktivno vam želim! preživljanje počitniških dni. Roman Gradišek, odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda županje Spoštovani!

Minilo je 1000 društva, ki v obilici vsakodnevnih obveznostih ne vidijo let, odkar je bilo le samega sebe in svojih družin, temveč s plemenitostjo Kozje prvič ome- svojega srca poskrbijo za soljudi v svoji okolici, urejajo njeno. Odpirajo in skrbijo za izgled naših krajev in z različnimi drugi- se nova poglavja mi dejavnostmi sooblikujejo lepše življenje vseh nas. zgodovine in ve- Prav na vseh področjih najdemo posameznike, skupine ličastni razgledi občanov in društva, ki vidijo veliko vrednost v anga- po kozjanski po- žiranju, povezovanju, skupnem delu in nastopanju. S krajini, v kateri tem izpolnjujejo tudi sami sebe, predvsem pa oblikujejo se že tisočletje neprecenljive vrednote za svoje otroke in bogatijo svoje prepletajo da- okolje, ki je prav zaradi tega bogatejše, kot bi bilo sicer. nosti narave z S ponosom povem, da sem županja naravno, zgodovin- ustvarjalnostjo sko in kulturno bogate občine, ki premore veliko sposob- posameznika in nih, zagnanih in delavnih ljudi. In to je bogastvo, ki ni skupnosti. Predniki, ki so bili tako zelo predani našim samoumevno in ga moramo ceniti in negovati. krajem, so nam dali ne le sloves, ampak tudi popotnico, Pred nami so številne poletne prireditve in dogodki, ki ki se je včasih ne zavedamo dovolj. Ko bi mogli in zna- nas dodatno povežejo in nas predvsem razbremenijo li živeti, čutiti ter slutiti, kot so znali oni, bi bile naše napornega vsakdana. korenine še močneje povezane in prepletene v našem Prijetne počitnice oziroma poleteni oddih in pogumno skupnem vsakdanjiku. Mnogokrat se razgledujem po novim izzivom naproti vam želim. naši lepi občini in naših pridnih občankah in občanih. Zelo sem ponosna na številne posameznike, skupine in Milenca Krajnc, županja

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 77, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Jernej ŠULC, Mojca VALENČAK LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

3 POD DROBNOGLEDOM Občina Kozje vsak dan znova kaže lepšo in svetlejšo podobo

Letos je bilo na slavnostni seji Občine Kozje še posebej slovesno, saj so tega dne praznovali častitljiv jubilej, 1000 let prve omembe kraja Kozje. Ponos ob obletnici so nadgradili še z veliko opravljenih del v letu med lanskim in letošnjim praznovanjem, za katerimi, kot je poudarila županja Milenca Krajnc, stojijo ljudje, občanke in občani, na katere je zelo ponosna. Ponosna je tudi na letošnje nagrajence. Prejemnika zlatega grba Petra Antunoviča, prejemnika srebrnega grba Milenka Straška in na obe društvi, ki sta prejeli denarno nagrado, na Lovsko družino Podsreda in na Muzejsko društvo Kozje. Kraju Kozje pa so se ob pomembni obletnici poklonili še s pesmijo Čez obzorja Kozjega in z zbornikom Zgodovina Kozjega 1. del z naslovom Pod Bredičem in Kozjakom.

PRAZNIK POSVEČAMO KRAJU IN izpolnjujejo tudi sami sebe, predvsem pa obli- LJUDEM kujejo neprecenljive vrednote za svoje otroke in »Praznik, ki ga vsako leto spremlja veselje in po- bogatijo svoje okolje, ki je prav zaradi tega bo- nos na naše skupno delo, posvečamo v spomin gatejše, kot bi bilo sicer,« je poudarila Milenca na prvo omembo kraja Kozje, 15. aprila pred Krajnc in izpostavila, da je v občini resnično tisoč leti. Posvečamo ga torej kraju in ljudem, ki veliko ljudi, ki jih je potrebno izpostaviti in se so v težkih zgodovinskih obdobjih stopili skupaj, jim zahvaliti. Žal po njenih besedah vseh, če- se niso predali in so z optimizmom gledali na- tudi bi si zaslužili, ne morejo nagraditi. Kljub prej,« je dejala Krajnčeva in nadaljevala, da so vsemu pa je županja hvaležna prav vsakemu predniki, ki so bili tako zelo predani tem kra- posamezniku in vsem, še posebej pa števil- jem, slednjim niso dali le slovesa, ampak tudi nim krajevnim skupnostim in društvom, ki popotnico, ki se je včasih ne zavedamo dovolj. so zaznali notranji vzgib, pripadnost občini, »Ko bi mogli in znali živeti, čutiti in slutiti kot potrebo po izboljšanju življenja, potrebo po so znali oni, bi bile naše korenine še močneje izboljšanju izgleda vasi, krajev in klic po pe- povezane in prepletene v našem skupnem vsak- strejšem kulturnem ustvarjanju ter dogajanju. danjiku. Ko si človek vzame čas in se zagleda v »Hvala za vse pobude, ideje, ure načrtovanja lepoto naših krajev ter poišče mir v svojem srcu, in angažiranja in dela za skupno dobro vseh spozna, da srečnejši skoraj ne moremo biti,« je nas,« je bila hvaležna županja in ponosna, da čustveno povedala županja in izrazila hvale- veliko postorjenega, uspehe, prizadevanja in žnost prednikom. »Mnogokrat se razgledujem pridobitve opazijo in pohvalijo tudi zunanji po naši lepi občini in naših pridnih občankah opazovalci. Občankam in občanom je položila in občanih. Zelo sem ponosna na številne posa- na srce, da se je sicer lepo pohvaliti z infra- meznike, skupine in društva, ki v obilici vsako- strukturo in objekti, vendar po njenih besedah dnevnih obveznostih ne vidijo le samega sebe brez življenja, brez tega, kar občani vdahnejo Nagovor županje in svojih družin, temveč s plemenitostjo svojega v občino, ne bi mogli. Vse to jo, kot je deja- Osrednja prireditev ob letošnjem občinskem srca poskrbijo za soljudi v svoji okolici, urejajo la, še posebej navdaja z navdušenjem, kajti v prazniku Občine Kozje je bila posvečena časti- in skrbijo za izgled naših krajev in z različnimi lanskem letu so dobili plaketo zlati kamen, ki tljivi 1000- letnici prve omembe kraja Kozje, drugimi dejavnostmi sooblikujejo lepše življe- jih uvršča med razvojno prodorne občine in po katerem občina nosi tudi ime. Mešani pev- nje vseh nas. Prav na vseh področjih najdemo tega si županja Krajnčeva želi tudi v bodoče ski zbor Vinea Kozje in Moški pevski zbor Koz- posameznike, skupine občanov in društva, ki ter da bodo skupaj še bolj uspešni in razvoj- janski park so uvodoma družno odpeli pesem vidijo veliko vrednost v angažiranju, povezo- no prodorni. Dotaknila se je še uvrstitve trga Čez obzorja Kozjega, za katero je besedilo in vanju, skupnem delu in nastopanju. S tem Podsreda med tri najlepše trge v Sloveniji ter melodijo spisala Veronika Gradišek, priredil pa jo je Dominik Krt. Čudovito odpeta pesem s pomenljivim besedilom je požela navdušenje številnih prisotnih na letošnji slavnostni seji, med katerimi je bil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ko je povezovalka seje Polona Zakošek pozdravila vse goste in na- nizala nekaj zgodovinskih dejstev, ki pričajo o prvih omembah Kozjega, je ponosno poveda- la, da slavljenec po imenu Kozje, na svoj 1000. rojstni dan ni dobil le pesmi, čakalo ga je še prav posebno darilo, zbornik Zgodovina Koz- jega 1. del z naslovom Pod Bredičem in Koz- jakom, ki so ga strokovno dovršeno obdelali in sestavili štirje zgodovinarji: dr. Slavko Ci- glenečki, dr. Miha Kosi, dr. Dejan Zadravec in dr. Slavko Kremenšek. Slednji so zapisali tisočletno zgodovino, županja Kozjega Milen- ca Krajnc pa je zbranim ponosno predstavila dogajanja, ki so zaznamovala čas med lanskim in letošnjim občinskim praznikom. Za uvod so zapeli pevci obeh zborov 4 POD DROBNOGLEDOM se pohvalila, da v občini že drugo leto zapored beležijo povečan obisk turistov in postajajo prepoznavna turistična občina. Pa ne le to, drugo leto zapored v občini beležijo povečanje števila rojstev. »Otroci so naše bogastvo, zato se z iskreno hvaležnostjo obračam k vsem, ki se odločite za največje dejanje, to je podariti življenje otroku. To je pomemben pokazatelj, da naša občina živi, se mladi in krepi. S ponosom povem, da sem županja naravno, zgodovinsko in kulturno bogate občine, ki premore veliko sposobnih, zagnanih in delovnih ljudi. To je bo- gastvo, ki ni samoumevno in ga moramo ceniti in negovati.« V nadaljevanju se je obregnila ob krizo in zmanjševanje sredstev na vseh po- dročjih ter izpostavila, da so že dokazali, da z roko v roki zmoremo veliko in da so pono- sni na številne pridobitve, ki bodo pomagale krojiti njihovo prihodnost in prihodnost nji- hovih najmlajših. »Urejena infrastruktura nam omogoča, da ostanemo v stiku s časom, da naš vsakdan postane prijaznejši. Naj omenim, da Letošnji nagrajenci z županjo in predsednikom komisije smo v preteklem letu zaključili obnovo gradu Podreda. Kulturna dediščina in obnove objek- NAJ KOZJE SPET POSTANE GOSPODAR- Slednji se je v imenu nagrajencev tudi zahvalil tov niso enkratni projekti , ampak so investici- SKI CENTER TEGA DELA SLOVENIJE in obljubil, da bodo prejeta priznanja vzpod- je v višjo kakovost bivanja, investicija v grad Zbrane je v nadaljevanju nagovoril minister buda, da bodo še naprej delali v dobro Občine Podsreda pa je investicija za nove priložnosti za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Kozje in njenih ljudi. in možnosti za srečevanja in vse to prispeva k Počivalšek, ki je bil zelo vesel, da so ga povabi- prijetnejšemu življenjskemu utripu v naših kra- li na slavnostno sejo v leto, ko praznujejo 1000 V PRIHODNOSTI BO ŠE PRILOŽNOSTI jih. V Lesičnem smo celovito energetsko sani- let prve omembe Kozjega. Dejal je, da verja- ZA RAZVOJ rali večnamenski dom, na Bistrico pri Lesičnem me, da bodo tudi v bodoče znali nadgraditi V imenu vseh prisotnih županov je zbrane je zgrajen vodovod v dolžini 5 km vključno z svojo bogato zgodovino. Dotaknil se je bogate nagovoril že župan Podčetrtka Peter Misja in optičnim omrežjem, na katerega se bo priklju- gospodarske zgodovine Kozjega in dejstva, da občanom Kozjega čestital ob prazniku in vseh čilo 14 gospodinjstev, na Pilštanju je obnovljen dandanes temu ni tako zaradi razmer v drža- pomembnih obletnicah, ki jih v tem letu pra- vodohran, v Kozjem dokončana gradnja ka- vi, ki so v preteklih letih zaznamovale gospo- znujejo. Čestital jim je še za vse postorjeno v nalizacije in obnovljen športni park, obnovili darstvo. Kljub vsemu pa verjame, da je v vseh minulem letu, kar je glede na dejstvo, da jim je smo fasade na objektih v trgu Kozjega, obnovili veliko potenciala in volje, da se ta trend obrne država vzela kar nekaj denarja, zelo pohvalno. javno razsvetljavo na sakralnih objektih, sofi- na bolje predvsem na področju kmetijstva, Misja je čestital še vsem nagrajencem in dejal, nancirali obnovo strehe cerkve na Gubnem in gospodarstva in turizma. Sam pa je obljubil, da bodo v prihodnosti zagotovo še našli pri- sofinancirali obnovo orgel v Zagorju. Osrednje- da bo s strani države kar nekaj razpisov, ki jim ložnosti za razvoj, prepričan pa je tudi, da se mu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kozje bodo pomagali, da tudi brezposelnost v obči- bodo glede na trende črpanja evropskih sred- smo sofinancirali nakup gasilskega vozila, na ni spravijo krepko pod 10 procentov in vsem stev kakšnega večjega projekta lotili skupaj cestnem področju smo izvajali investicijskov- skupaj zaželel uspešno poslovanje in življenje in poskrbeli, da se bodo uresničevale besede zdrževalna dela in zgradili dve cesti na obmo- v prepričanju, da bo Kozje spet kmalu postalo ministra Počivalška. Zbranim je nekaj besed čju Gorjan in Gubnega. V lanskem letu smo na gospodarski center tega dela Slovenije. namenil še akademski slikar Peter Krivec, ki območju celotne občine uspeli sanirati večje šte- jih je nagovoril kot predsednik Muzejskega vilo plazov, ki so ogrožali cestno in drugo javno NAJŽLAHTNEJŠE PRIZNANJE V ROKE društva Kozje. Vsem občankam in občanom infrastrukturo. Tako smo sanirali usad na cesti PETRA ANTUNOVIĆA je čestital v imenu društva in poudaril, da so z na Osredku pri Podsredi, Vetrniku, Drči, Zdo- Vzpodbudnim besedam ministra Počivalška zbornikom Pod Bredičem in Kozjakom odgr- lah, Drenskem Rebru, v Sockem pri Podsredi. je sledila podelitev priznanj letošnjim nagra- nili zaveso, za katero so se skrivala marsikatera Prav tako smo sanirali plaz na Gubnem, ki je jencem. Po besedah povezovalke Polone so na- vprašanja ter obljubil, da bo zagotovo luč sve- ogrožal stanovanjske in gospodarske objekte gradili dejanja društev, ki so si za prizadevnost, ta ugledal tudi 2. del zgodovine Kozjega. Tudi skupaj s cestno in drugo javno infrastrukturo,« zagnanost, vztrajnost in delavnost zaslužila po- poslanec dr. Vinko Gorenak je nagovoril vse je o investicijah povedala Krajnčeva in pouda- zornost, ter podelili priznanja posameznikom, prisotne na slavnostni seji, potem pa je pove- rila, da jim dela ne bo zmanjkalo, saj je še ve- ki so v mnogih pogledih prispevali k ugledu zovalka Polona izpostavila še dve pomembni liko stvari, za katere je prepričana, da jih bodo občine. Tako sta letošnji denarni nagradi iz obletnici, ki ju letos praznujejo v Občini Kozje dobro in v zadovoljstvo vseh občanov naredili rok županje Milence Krajnc in predsednika in na kateri so ponosni. Gre za 550 let šolstva za skupno kvalitetno, prijazno in zadovoljno komisije za nagrade, priznanja in odlikovanja na Pilštanju in v Lesičnem ter 35 let Regijskega bivanje v Občini Kozje. Slednja vsak dan zno- Franca Žlendra romali v roke Lovske družine Kozjanskega parka. Ob koncu slavnostne seje, va kaže lepšo in svetlejšo podobo, ki pa naj se Podsreda za 70-letno aktivno in uspešno delo na kateri so kulturni program poleg obeh že odraža tudi v očeh ljudi, ki smo tukaj doma,« in Muzejskega društva Kozje za nesebično in omenjenih zborov obogatile še violinistka Nika je zaključila županja Milenca Krajnc in vsem kontinuirano delo, skrb za podmladek in redno Gradisek, kitaristka Daša Berglez in pevka Ju- občankam in občanom čestitala ob občinskem izobraževanje. Srebrni grb je bil podeljen za pe- lija Bizjak, vse tri učenke OŠ Kozje, pa je Polo- prazniku ter prav posebne čestitke izrekla le- čat, ki ga je za kraje v Občini Kozje naredil in na vse zbrane povabila, da si vzamejo darilo, ki tošnjim nagrajencem in poudarila, da se veseli pustil z literarnim udejstvovanjem, Milenku ga v Občini Kozje namenjajo na praznični dan. nadaljnjega sodelovanja z vsemi. Strašku, zlati grb Občine Kozje pa so za anga- Darilo je bil zbornik Pod Bredičem in Kozja- žiranost in vsa dobra dela na lokalnem, držav- kom, delo štirih prej omenjenih avtorjev in nem in meddržavnem področju ter za promo- akademskega slikarja mag. Petra Krivca. cijo Kozjanskega podelili Petru Antunoviću. Zdenka Ivačič, fotografije: Mojca Valenčak 5 POD DROBNOGLEDOM Koza, zmaj ... in še kaj?

Spomladi, na soboto, 14. maja, je bilo v Kozjem praznično. Kako ne bi bilo, ko pa sta slavila lika, ki pleteta niti legende o kraju Kozje in njegovem prav posebnem imenu – koza in zmaj! Kot so že dneve vnaprej v besedi in glasu napovedovali organizatorji, ki so 14. maja v Kozje vabili staro in mlado, se je v Večnamenskem centru Kozje in njegovi bližnji okolici obetalo nepozabno dogajanje, ki naj bi okronalo 1000-letno Kozje in z namenom proslavitve te častivredne obletnice prve omembe kraja priredilo nepozabno zabavo. In ko so obiskovalci že od zgodnjega dopoldneva množično prestopali prag kozjanske dvorane, kjer se je odvijalo pestro sejemsko in obsejemsko dogajanje, zanimivo folklorno dogajanje in pestra ponudba tržnice kozjanskih dobrot ter odprte kozjanske kuhinje, so bile izpolnjene prav vse obljube.

KDO JE PRAVA KOZJANSKA ZVER? Ker pa se je na prireditvi vse vrtelo okoli koze in zmaja, seveda ni šlo brez njune zgodbe in z njima povezane legende o imenu kraja Kozje. O zgodbi, ki se plete okoli kraja, ki ima v imenu kozo, v grbu pa zmaja, so se lahko obiskovalci prepričali ob ogledu premierne uprizoritve zabavne igre o kozjanskem zmaju in pogumni kozi, ki je kraj rešila zmajeve nadvlade, z naslovom »Kozja resnica o koz- janskem zmaju«, avtorice Veronike Gradišek. Ta je hudomušno igro o kozjanskem »rogaču«, ki legendo o kozjanskem zmaju in kozi, zanimive in nadvse zabavne like ter razne lokalne znameni- tosti vpleta v zabavno pripoved, začinjeno z malce zgodovinskega ozadja in obarvano z ekološko noto, zapisala že pred leti, ob le- tošnji 1000-letnici omembe kraja Kozje pa se je ponudila odlična priložnost za obelodanjenje tega velikega projekta. Predstava se je Dvorana je bila to soboto kar nekajkrat polna izkazala za precej zajeten zalogaj, saj je bilo v same priprave in vaje ter postavitev čudovite scene vloženega ogromno časa in dela. Ven- »SEJEM ZMAJSKIH PIJAČ IN KOZJIH JEDAČ« dar je karizmatična in vsestranska pobudnica in gonilna sila pro- V letu 2016 kraj Kozje slavi 1000-letnico prve omembe, k tej oble- jekta, Veronika, okoli sebe nabrala sposobno, mlado in radoživo tnici pa se je letos pridružil še jubilejni, X. Mednarodni folklorni igralsko zasedbo s širšega območja Kozjega in s skupnimi močmi festival Kozje 2016. Z namenom obeležitve in proslavitve omenje- jim je uspelo ustvariti predstavo, ki ni le zanimiva in nadvse za- nih obletnic so v Kozjem 14. maja dolgoletni organizatorji folklor- bavna, temveč nosi tudi velik pomen za sam kraj Kozje. Srečanja nega festivala – Folklorna skupina Kozje, ki sta se jim letos pri- igralske ekipe je od samih začetkov spremljalo obilo smeha in do- družili še dve drugi društvi, in sicer Turistično društvo Kozje in bre volje in nič drugače ni bilo na premieri igre, ko so obiskovalci Združenje kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane, pripravili dvorano v Kozjem napolnili do zadnjega kotička in je ta od obilice obsežnejše sejemsko dogajanje, v okviru katerega je bil na sejmu smeha in vzklikov spodbude kar pokala po šivih, iz prvih vrst pa kozjanskih dobrot – igrivo imenovanem »SEJEM ZMAJSKIH PI- so v pogumno kozico in »strašnega« zmaja ter njuno zanimivo in JAČ IN KOZJIH JEDAČ« – predstavljen vzorec celovite ponudbe malce drugačno zgodbo od prve do zadnje minute nepremično, z kozjanske regije. Na prireditvi so lahko obiskovalci, ki so se mno- zanimanjem zrle oči številnih otrok. žično sprehodili med stojnicami in uživali v pestrem dogajanju na glavnem odru, izkusili turistični, gastronomski, kulinarični in NI GA SLAVJA BREZ PLESA! kulturni utrip Kozjanskega, saj se je na stojnicah s svojo ponudbo Kako bolje proslaviti in se poveseliti s prijatelji kot z domačimi predstavilo deset občin regije Kozjansko, »Sejem zmajskih pijač in dobrotami in seveda s plesom. Predvsem slednjega v Kozjem na kozjih jedač« pa je postregel z najboljšim, kar ponujajo domača sobotni dan zagotovo ni manjkalo, saj se je na odru v okviru X. polja, vrtovi in vinogradi kozjanske pokrajine.

PEKLI IN KUHALI NA ODPRTI »KOZJANSKI KUHNI« Ponudbo tržnice kozjanskih dobrot z izdelki pridnih gospodinj in gospodarjev ter proizvodi tradicionalnih obrti pa je nadgradila še pestra kulinarična ponudba odprte »kozjanske kuhne«, ki je bila prav tako kot sejemska ponudba sestavljena izključno iz kozjan- skih domačih produktov. Od kuhane kozjanske klobase s hrenovo omako, do domačega piščanca, ki se je vrtel na ognju, pa na ognju pečenih svinjskih rebrc, domače krompirjeve solate, fižolove solate in domačega hrena, tradicionalne »kolerabje«, »korejeve« in gobo- ve juhe in celo divjačinskega golaža. »V trgovino smo odšli le po sol in poper. Celo olje in čebula sta z bližnje kmetije,« ponosno pouda- rijo organizatorji. Enako je veljalo tudi za pijače – obiskovalci so se lahko odžejali z domačim ekološkim sokom, vinom iz kozjanskih vinogradov in domačimi žganimi pijačami, od višnjevca, do zelišč- nega likerja in domačega čistega žganja, tudi pivo je teklo iz sodov domačega pivovarja – Pivovarne Haler. Stojnice so se šibile pod različnimi dobrotami 6 POD DROBNOGLEDOM

Igralci, ki so pripravili dramsko presenečenje Nastopajoče folklorne skupine Mednarodnega folklornega festivala Kozje 2016 zvrstilo kar šest dijo le samih sebe in svojih družin, temveč skrbijo za družbeno in tujih folklornih skupin iz Nizozemske, Avstrije, Bolgarije, Hrva- družabno življenje ter svoje kraje in ljudi promovirajo širše po Slo- ške, Madžarske in Srbije ter pet domačih: KD Mandrač KOPER, FS veniji pa tudi izven naših meja. Prav tako je pohvalila povezovanje Grof Blagaj POLHOV GRADEC, Folklorno društvo LANCOVA društev v kraju, ki so družno, s skupnimi močmi pristopila k orga- VAS in Folklorna skupina KD Anton Stefanciosa ROGATEC, za nizaciji tega velikega dogodka: »To je skorajda fenomen v sloven- čudovit nastop pa so poskrbeli tudi domačini, plesalci in plesalke skem prostoru, ki ga je treba pozdraviti. Le povezani bomo zmogli UD Folklorna skupina KOZJE, ki ustvarjajo pod budnim očesom preživeti tudi čase, ki so pred nami.« Sledili so nagovori predsednika strokovne vodje Tadeje Amon. Še preden pa so obiskovalci skupaj TZ Slovenije Petra Misje, direktorja Kozjanskega parka Tea Hr vo- s pisano druščino tujih in domačih folkloristov sedli na zabavni ja Oršaniča, vodje šmarske izpostave Javnega sklada za kulturne vrtiljak predstavitve tradicionalnih plesov, je bila na vrsti uradna dejavnosti Davida Stupice in predsednika Združenja ljudskih tra- otvoritev prireditve »Koza, zmaj in še kaj« ter jubilejnega, X. Med- dicijskih skupin Slovenije Gregorja Jevščka, ki je ob tej priložnosti narodnega folklornega festivala Kozje. Kot odličen uvod v otvori- predal priznanje predsedniku organizacijskega odbora Mirku Ko- tev je po dvorani najprej zazvenela kozjanska himna »Čez obzorja vačiču. Po nagovorih pa je sledilo slavnostno odprtje festivala, ki so Kozjega«, ki sta jo pod vodstvom pevovodkinje Anje Radkovič za- ga s trkom kozarcev opravili županja, predsednik organizacijskega pela Mešani pevski zbor Vinea in Moški pevski zbor Kozjanski odbora prireditve Mirko Kovačič, predsednik FS Kozje Dejan Gu- park Kozje, nato pa je zbrane nagovorila županja Občine Kozje ček, predstavnica TD Kozje in predstavnik Združenja kozjanskih Milenca Krajnc, ki je pozdravila organizatorje in goste ter vse na- vinarjev in pridelovalcev hrane Jože Mramor, otvoritev pa so do- stopajoče in pohvalila delo ter povezovalno noto domače folklorne končno zapečatili še s plesom. Sledilo je pestro folklorno dogajanje, skupine. Poudarila je častivredno 1000. obletnico, ki jo letos obele- kjer so nadvse zanimivi nastopi domačih in tujih skupin navduše- žujejo v Kozjem, in posebej pohvalila folkloriste, ki tudi na račun vali občinstvo in dajali prireditvi svojevrsten pečat, veselo druženje številnih odrekanj v kraju delujejo že več kot tri desetletja. Kot je pa se je nadaljevalo dolgo v večer z veselico ob zvokih Ansambla dejala županja, se v mislih večkrat s ponosom vrača k številnim Donačka, ki so v tej noči Kozje povzdignili na vrh sveta. posameznikom in društvom, ki ob vsakdanjih obveznostih ne vi- Mojca Valenčak

ČAS JE ZA ZASLUŽENE ZAHVALE!

Dragi bralci, prva prireditev Koza, zmaj in še kaj ter X. Mednarodni folklorni festival sta za nami. Končno smo lahko v miru zadihali in si vzeli trenutek, da prekrižamo roke in se z zadovoljstvom ozremo nazaj na ta uspešno izpeljani dogodek, in smo ponosni na vse, kar nam je s skupnimi močmi uspelo! Seveda pa se ob enem zavedamo, da nam nič od naštetega ne bi uspelo brez vseh, ki vas nagovarjamo v tej zahvali.

Prišel je torej čas za zaslužene zahvale. Stopili smo skupaj, strnili moči in dokazali, da je vse mogoče, če le verjamemo in imamo dovolj močno željo po uspehu, če dobro sodelujemo in smo pripravljeni žrtvovati del svojega prostega časa za skupno korist. Kozi in zmaju ter celotnemu kraju Kozje in krajanom smo pripravili slavje, ki se ga bomo še dolgo z veseljem spomi- njali. Resnično »kapo dol« celotni ekipi, ki je dogodek postavila na noge in ga nosila na svojih plečih vse do zaključka, ko smo ga končno spravili pod streho in ga prepustili zasluženemu počitku. Vse do naslednjega leta, ko bomo ponovno postavljeni pred še večji izziv presežka letošnjega uspeha. Hvala vsem sponzorjem in donatorjem, ki so verjeli v nas in nas na kakršen koli način podprli pri pripravi in izpeljavi naše prireditve. Predvsem hvala vsem razstavljavcem in razstavljavkam, ki ste s svojo odlično ponudbo dopolnili naš sejem in obiskovalcem nudili pisano paleto raznoraznih čudovitih izdelkov in pridelkov ter tako širši javnosti predstavili vse dobro, kar pridela tukajšnja narava ob pomoči pridnih rok domačih ljudi. Hvala vsem obiskovalcem, ki so si vzeli čas in obiskali našo prireditev ter proslavili skupaj z nami in tako na najboljši možni način dokazali, da cenijo ves trud, vložen v pripravo takega dogodka. Mi pa vam obljubljamo, da bomo drugo leto poskrbeli za še večji in boljši dogodek in ime Kozjega in kozjanske pokrajine ponesli še dlje. Zahvala gre vsem, ki so nam pomagali, in sicer: Občina Kozje, JSKD Območna enota Šmarje pri Jelšah, TURIZEM Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ, Terme Olimia d.d., JZ Kozjanski park, KS LOGISTIK d.o.o., Ekosistemi d.o.o., TopKo Energija d.o.o., GAAL d.o.o., PTS CELJE d.o.o., Tajfun d.o.o., IST avtodeli d.o.o., Kemoplast d.o.o., Rajmax d.o.o., Makop d.o.o., Boris Žlender s.p. – Border, Pišek Vitli Krpan, Damjan Arzenšek s.p., Judež d.o.o., Solarmont d.o.o., Bar Frankinja, Vladimir Pečnik s.p., Turk Miran, Zip Polje pri Bistrici, Bosio d.o.o., Dobravc transport d.o.o., HIDRAVLIKA KUNEJ, Robert Kunej s.p., Natalija Sakelšek s.p., Pleskarstvo Ivan Turk s.p., Spar Slovenija d.o.o., Tanja Turnšek s.p., T&T GROUP d.o.o. – Kozjanske mesnine, Jagros d.o.o., Pivovarna Haler, Ekod d.o.o., Mramor Jože s.p. - Vinotoč Gruska, Gravi Art s. p., Motel Ribnik, Gostišče Šempeter, Gostišče Banovina, Koroška perutnina d.o.o., Fotografiraj. se in CLEMENTINE – Creativ, Kea d.o.o., Prosignal d.o.o., Abanka d.d., OKO – Zdenka Ivačič s.p., Štajerski val, Društvu kmetic Ajda, Društvu za ohranjanje starih običajev DZP Lastnič in gasilcem PGD Kozje ter OŠ Lesično in OŠ Kozje za predstavitev na tržnici. Posebna zahvala gre tudi glasbenikom in glasbenicam Etno skupine Nojek, ki so prireditev popestrili s čudovitim nastopom. Velika zahvala gre osebju OŠ Kozje za vso pomoč pri izpeljavi dogodka. Še enkrat iskrena hvala. Organizacijski odbor prireditve Koza, zmaj in še kaj

7 IZ OBČINSKEGA URADA Rekonstrukcija lokalne ceste 396293 Buče–Polje

Občina Kozje ima v proračunu zagotovljena sredstva v višini 325.000 € za V sklopu projekta se izvajajo naslednja dela: rekonstrukcijo lokalne ceste LC 396290, odsek 396293, potek Bučka Gor- - razširitev 1.700 m dolgega odseka ceste na širino 5,0 m, od tega 4,0 m ca–Polje ob Sotli, v skupni dolžini 1.700 m (od križišča z regionalno cesto asfaltnega vozišča in 1,0 m bankine, na Bučah do občinske meje s Podčetrtkom). V ta namen je bil izveden - razširitev obstoječih mostičkov in nabava potrebnih varovalnih ograj, javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del, kjer je najugodnejšo ponudbo - sanacija lokalnih posedkov in usadov, oddalo podjetje HPG Brežice d.o.o. in s katerim smo v nadaljevanju skle- - ureditev odvodnjavanja z asfaltnimi muldami in obcestnimi jarki, nili gradbeno pogodbo. Izvajalec del je v sredini meseca maja 2016 pričel - postavitev nove prometne signalizacije. izvajati rekonstrukcijo navedene ceste, ki jo mora skladno s pogodbenimi določili zaključiti najkasneje do septembra 2016. Kvaliteto izvedenih del in Po končani gradnji bo občina naročila odmero rekonstruirane lokalne ce- skladnost s projektno dokumentacijo nadzira pooblaščeni gradbeni nad- ste in z lastniki zemljišč uskladila zemljiško-knjižno stanje. Vse uporabni- zornik Aleš Vodeb. ke ceste prosimo, da v času gradnje upoštevajo morebitne zapore ceste in spremembo prometnega režima. Daniel Čoklc Rekonstrukcija JP 681181 Šonovo–Belo

Gradbeno podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine je v sredini mese- Izbrani izvajalec izvaja gradbena dela po zastavljeni dinamiki, zaključek ca junija pričelo izvajati rekonstrukcijska dela na občinski cesti JP 681180, del je s pogodbo določen za 30. 8. 2016. Nad izvajanjem del bdi strokovni odsek 681181 Šonovo–Belo. gradbeni nadzor, g. Marjan Vanček iz podjetja Trasa d.o.o. iz Maribora. V sklopu projekta rekonstrukcije se načrtuje celostna ureditev 1.200 m Vrednost projekta je ovrednotena na 152.769 € z vključenim DDV. Upo- dolgega odseka ceste, natančneje: rabnike ceste obveščamo, da bo v času gradnje spremenjen prometni režim - ureditev odvodnjavanja na obravnavanem odseku javne poti, in bodo možne začasne popolne zapore ceste, kjer pa bodo obvozi urejeni. - sanacija globinskih poškodb na cestišču in sanacija dveh manjših usadov, - razširitev asfaltnega vozišča na širino 4,0 m, Na koncu pa se Občina Kozje zahvaljuje vsem lastnikom zemljišč za sode- - izravnava neravnin in preplastitev odseka ceste na skupni dolžini cca lovanje pri odmeri obravnavane ceste in brezplačnem prenosu zemljišč, po 1.200 m, katerih poteka cesta v last in upravljanje Občine Kozje. - ureditev in utrditev bankin na dolžini 1.200 m in v širini 0,5 m na obeh straneh vozišča. Daniel Čoklc Pravilnik o sofinanciranju priklopa na toplovodno omrežje

Občina Kozje je v letu 2013 podelila koncesijo za opravljanje gospo- Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev so fizične osebe , ki so darske javne službe upravljanja in vzdrževanja toplovodnega omrežja lastniki, solastniki ali upravljavci stanovanjskih objektov na območju na lesno biomaso in oskrbe s toplo vodo v Občini Kozje. naselja Kozje. Občinski svet je v proračunu za leto 2016 namenil tudi nekaj sredstev Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi izvedenega javnega razpisa. za sofinanciranje priklopa na DOLB, na zadnji seji pa je sprejel akt, s Vloge se bodo obravnavale enkrat na mesec po vrstnem redu prispetja. katerim je določil namen, upravičence in pogoje za dodelitev nepo- vratnih finančnih spodbud, namenjenih za priključitev na toplovodno Nepovratne finančne spodbude se bodo dodeljevale v naslednjih zne- omrežje na lesno biomaso in oskrbo s toplo vodo na območju naselja skih: Kozje. • za priključitev stanovanjske hiše na toplovodno omrežje na lesno Namen dodeljevanja nepovratnih finančnih spodbud je povečanje biomaso : 500,00 € rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v sta- • za priključitev na večstanovanjski objekt: 2.000,00 €, vendar ne več novanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z kot 300,00 € na posamezno stanovanjsko enoto. delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka. Andreja Reher

Nove ekonomske cene programov vrtca Zmajček predstavniki ustanovitelja: Kozje 1. Irena Jug, Kozje S 1. 9. 2016 se bo pričela uporabljati nova ekonomska cena vzgoj- 2. Andreja Ferlič, Kozje novarstvenih programov: 3. Bojan Dobravc, Kozje. - za I. starostno skupino – 433,27 € - za II. starostno skupino – 330,55 € Imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet zavo- - za kombinirani oddelek – 369,86 €. da OŠ Lesično V Svet zavoda Osnovne šole Lesično so bili imenovani naslednji Imenovanje nadomestnega člana odbora za družbene predstavniki ustanovitelja: dejavnosti 1. Nikola Ivič, Pilštanj Občinski svet je kot nadomestnega člana Odbora za družbene de- 2. Tatjana Žlender, Zagorje javnosti imenoval Andrejo Kozmus, Pilštanj. 3. Irena Polutnik, Dobležiče.

Imenovanje predstavnikov ustanovitelja v svet zavo- Imenovanje predstavnika občine v svetu zavoda Celj- da OŠ Kozje ske lekarne V Svet zavoda Osnovne šole Kozje so bili imenovani naslednji V Svet zavoda Celjske lekarne je bil kot predstavnik Občine Kozje imenovan Veljka Kolarja, Kozje. Andreja Reher 8 IZ OBČINSKEGA URADA

cono, ki se nahaja pod kopalnim delom. Celoten biološki bazen Naravni bazen Kozje je projektiran v globini od 1,35 m do 1,50 in bo zato ustrezen za neplavalce in plavalce. Ob bazenu so predvidene prodnate plaže v velikosti cca 265 m² in pa leseni podesti ob bazenu v velikosti cca Občina Kozje je v sodelovanju s 14 občinami iz Savinjske regije 610 m². Uporabne površine, regeneracijske in filtracijske cone ce- pristopila k izdelavi skupnega projekta Razvoj objezerskih območij lotnega naravnega biološkega bazena so oblikovane po videzu kot Savinjske regije, za katerega občine pričakujejo sofinanciranje iz naravno kopališče in sestavljajo povezano vodno telo. Sam bazen s nove finančne perspektive 2014–2020. pripadajočo ureditvijo ponuja veliko prostora različnim uporabni- kom (otrokom, mladostnikom, družinam in starejšim). Ob bazenu je predvidena velika lesena terasa z dostopi v bazen preko lestev. Na nasprotni strani je zasnovana velika prodnata plaža, ki se polagoma spušča v vodo. Pred sanitarijami in gostinskim lokalom je predvi- dena peščena plaža in lesena terasa lokala. Ob gostinskem lokalu je predviden tudi prostor za otroško igro. V sklopu projekta je na- črtovana tudi obnova jeza na Bistrici in izdelava manjšega lesenega mostička preko Bistrice. Projektantska ocena vrednosti znaša cca 480.000 € brez DDV, obči- na pa bo k projektu pristopila le, če bo prejela nepovratna evropska sredstva. Daniel Čoklc V ta namen je bila izdelana projektna dokumentacija faze IDZ (idejna zasnova) za umestitev novega naravnega biološkega bazena velikosti 520 m² v naselju Kozje. Točna lokacija naravnega bazena se nahaja na desni strani brega Bistrice pri starem jezu in nasproti športnega parka Kozje. Projekt naravnega biološkega bazena je bil predstavljen tudi svetnikom na zadnji seji Občinskega sveta Obči- ne Kozje, kjer so predstavniki projektantskega podjetja Objem na- rave d.o.o. iz Maribora izvedli zanimivo predstavitev in odgovarjali na vprašanja svetnikov. Načrtovani biološki bazen je zasnovan kot naravi prijazna vodna površina, ki je razdeljena na plavalni del velikosti 376 m², z rastli- nami posajeno regeneracijsko cono velikosti 143 m² in filtracijsko POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE

Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavb- nimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, go- stinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja. ZAZIDALNA SITUACIJA

„ Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli (meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomu- nikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodo- vodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna raz- svetljava, ekološki otoki) „ Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega števila parkirnih mest „ Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča kot v mestnih občinah „ Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km) „ Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km)

UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od 28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom!

Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si.

9 IZ OBČINSKEGA URADA Odprtje novega vodovoda v Pokorni vasi in na Bistrici

Krajani Pokorne vasi in Bistrice v Krajevni skupno- plačilom sofinancerskega deleža v višini 1.500 evrov na priključek sti Zagorje so se minulo soboto veselili, ko so namenu prispevali občani obravnavanega območja. Po besedah županje je uradno predali 5 tisoč metrov novega vodovoda. Inve- občina z izgradnjo vodovodnega omrežja na Bistrici in v Pokorni sticije je brez davka na dodano vrednost težka 158 tisoč vasi omogočila več kot štiridesetim prebivalcem območja možnost evrov. Večino sredstev je bilo zagotovljenih iz občinske priklopa na javno vodovodno omrežje. malhe, so pa svoj delež prispevali tudi uporabniki, ki so poskrbeli še, da so ob tej zanje zelo pomembni pri- PRAVI VAŠKI PRAZNIK dobitvi priredili pravi vaški praznik. Ob odprtju vodovoda je bil zelo vesel tudi predsednik Krajevne skupnosti Zagorje Daniel Zalokar, ki se je zahvalil krajanom Po- korne vasi in Bistrice, ki so bili potrpežljivi in vztrajni, da je želja po vodovodu dozorela in se izvedla. Prav posebej pa je bil Zalokar vesel, ker so stopili skupaj in v lastni režiji organizirali uradno od- prtje vodovoda na nivoju, ki bi jim ga lahko marsikje zavidali. S tem so še enkrat dokazali hvaležnost vsem, ki so jim pomagali, ter hvaležnost, da bo odslej voda tudi zanje venomer dostopna. Vse- mu temu veselju so glavni akterji zgodbe vodovoda Pokorna vas Bistrica nazdravili z vodo, potem pa se skupaj z vaščani poveselili ob izvrstno pripravljeni pogostitvi, za katero so poskrbeli krajani, ki so se tega dne resnično izkazali ter dokazali, da se še kako zave- dajo, kako pomembna dobrina je voda. Zdenka Ivačič Na zdravje z vodo iz novega vodovoda

Pravega pomena vode, te najpomembnejše življenjske dobrine se zavemo šele, ko le-te zmanjka in ko je pipa suha ali pa ko na pipo Defibrilator tudi na priteče nekvalitetna voda. Tudi v Bistrici in v Pokorni vasi je na domačijah tamkajšnjih prebivalcev večkrat usahnila pipa ali pa je iz nje pritekla nepitna voda. Prav zaradi tega je po besedah županje Bučah in v Zagorju Kozjega Milence Krajnc bila želja in potreba tamkajšnjih vaščanov po stalni in kakovostni vodi še toliko večja. Občina Kozje ima od junija 2016 nameščena dva nova defibrilator- HVALEŽNI VSEM, KI SO POMAGALI, DA JE PRIŠLO DO ja. Ta pomembna aparata sta svo- IZGRADNJE VODOVODA je mesto dobila na objektu Doma Minulo soboto, ko so v Pokorni vasi na domačiji Ane Polšak nov in krajanov in gasilcev Buče ter na težko pričakovani vodovod predali svojemu namenu, se je zgodil objektu Doma krajanov Zagorje. pravi vaški praznik. V imenu vaščanov se je vsem, ki so jim poma- Na območju naše občine imamo gali, da je prišlo do izgradnje vodovoda, zahvalila Dragica Turk. sedaj pet tovrstnih aparatov, ostali Dejala je, da so se vrsto let spopadali s težavo pitne vode, ko zaradi trije so nameščeni na objektu Zdra- suše iz pip ni pritekla niti kapljica in so jih s pitno vodo oskrbovali vstvene postaje Kozje, na Gasilskem gasilci PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje, za kar so jim iskreno hva- domu Lesično in na objektu uprave ležni. Tudi preobilno deževje ni bilo naklonjeno njihovi pitni vodi Kozjanskega parka v Podsredi. V in zato so bili zelo veseli, ker so njihovim težavam prisluhnili v lo- sklopu novih pridobitev sta pote- kalni skupnosti in jim pomagali. Že v mandatu prejšnjega župana kali izobraževanji o uporabi defi- Defibrilator na Bučah Kozjega Dušana Andreja Kocmana so se pričeli prvi dogovori brilatorja, ki je zelo enostavna, saj o izgradnji vodovoda, do končne realizacije pa je prišlo letos, za je naprava narejena tako, da sproti opozarja na korake, ki jih je kar so vaščani Pokorne vasi in Bistrice hvaležni županji Milenci potrebno opraviti. Kljub temu je dobro, da so udeleženci izo- Krajnc, občinskemu svetu in občinski upravi, Krajevni skupnosti braževanja obnovili znanje prve pomoči, predvsem tehniko oži- Zagorje in izvajalcem del. Županja Kozjega Milenca Krajnc je po- vljanja. Defibrilatorji so namenjeni reševanju življenj v prime- vedala, da je izvajalec del OKP javno podjetje za komunalne stori- ru srčne odpovedi in takrat, ko v bližini ni medicinske pomoči tve Rogaška Slatina, d.o.o. s podizvajalcem Adolfom Kunejem s.p. oziroma, ko se nanjo čaka. Da je aparat učinkovit, je bilo v pre- z Gorjan začel z gradbenimi deli v novembru 2015. V zelo kratkem teklosti že potrjeno, saj je bilo z njim rešeno človeško življenje. času je izvajalec uspel položiti več kot 5.000 m novega vodovoda, Dobro je vedeti, da lahko življenja rešujemo tudi lai- zgraditi individualne priključke na objekte, nov razbremenilnik ki in prav je, da vsake toliko časa poskrbimo za osveži- in redukcijo tlaka ter zgraditi 3.000 m nove kanalizacije za Tele- tev spomina, kako v morebitni nesreči pomagati sočloveku. komovo optično omrežje, kjer je Telekom Slovenije prispeval ka- Občina Kozje bo v tem letu organizirala še kakšno izobraževanje in nalizacijske cevi in jaške. Projekt je bil realiziran v načrtovanem že zdaj vabljeni, da se v čim večjem številu pridružite. finančnem obsegu v vrednosti 158.000 € brez DDV, za kar je večino Polona Zakošek sredstev zagotovila Občina Kozje iz proračuna, del sredstev pa so s 10 IZ OBČINSKEGA URADA Neurje v občini Kozje pustilo velike posledice

Žal je tako, da težko pričakovane visoke poletne temperature poleg počitniškega in dopustniškega vzdušja mno- gokrat prinašajo tudi manj prijetne posledice. Pretekli konec tedna si bomo tako v naših krajih zapomnili pred- vsem po silovitem neurju z deževjem, močnim vetrom in točo, ki je za sabo pustilo veliko škodo. Po informacijah Občinske uprave Občine Kozje je zaradi hudih nalivov meteorna voda ponekod zalila stanovanjske in poslovne prostore ter na ceste nanesla zemljo in kamenje. Poročajo tudi o težavah zaradi močnega vetra, največjo škodo pa so povzročili številni plazovi, ki ogrožajo tako občinske kot državne ceste.

kinjale kratkotrajne osvežitve, ki pa so jih žal večkrat spre- mljale tudi zelo močne nevihte, ob katerih so toča, močni sunki vetra in nalivi povzročali veliko škodo. Vreme ni pri- zaneslo niti območju kozjanske občine. Kot je dejala župa- nja Občine Kozje Milenca Krajnc, je neurje, ki je v Kozjem nastopilo okoli 17. ure, največ težav povzročilo na cestni infrastrukturi, kjer so številni plazovi in deroča voda pustili hude posledice, prizaneseno pa ni bilo niti gospodarskim in stanovanjskim objektom, ki jih je kot posledica močnega deževja zalila narasla voda. Močno deževje, meteorne vode Neurje je delalo škodo zunaj in hudourniški vodotoki pa so bili tudi vzrok za zdrs številnih In tudi v prostorih Vremenoslovci verjetnost za nadpovprečno toplo poletje plazov. In sicer se je plaz sprožil na cesto Gorjane v smeri postavljajo nekje med 60 in 70 odstotkov, kakšna večja gradu Podsreda, drugi je zasul cesto Koprivnica v smeri gih poslovnih prostorov v kletnem delu zdravstvene po- izstopanja glede količine padavin pa v večjem obsegu Gorjane, tretji pa cesto na območju Vetrnika proti Kopriv- staje v Kozjem. Domači gasilci iz prostovoljnih gasilskih niso predvidena. Po drugi strani obeti zaenkrat ne oblju- nici pri domačiji Šošterič. Na cesti Veliki Kamen–Vetrnik je društev Podsreda in Kozje so nemudoma intervenirali in bljajo kakšnega daljšega in hujšega vročinskega vala, vsaj voda odnesla del cestišča, enako tudi na Pokleku pri Pod- začeli odstranjevanje podrtih dreves ter črpanje vode. Na ne v takšnem obsegu, da bi obstajala nevarnost sušnosti. sredi blizu domačije Krivec. Na celotnem območju občine je terenu pa so bile ves čas prisotne tudi vzdrževalne službe, Podatka o toplem poletju se v prvi vrsti zagotovo razve- meteorna voda na ceste nanesla zemljo in kamenje, hujše ki so nemudoma odpravljale nastalo škodo. selijo otroci, ki že uživajo v prvih dneh poletnih počitnic, posledice pa so številne udrte bankine in ostale poškodbe toplo in sončno vreme pa blagodejno vpliva tudi na nara- vozišč. Plazova sta prizadela tudi državno cesto, in sicer se je ŠKODA JE VELIKA vo in na počutje ljudi. Vsako poletje pa žal zaznamujejo zdrs zemlje pojavil na cesti v Gorjanah in v Koprivnici. Prve ocene škode po neurju so zelo visoke. Kot so dejali na tudi naravne nesreče, saj ob visoki pregretosti ozračja ne občini, točna ocena škode še ni bila narejena, se pa bojijo, moremo izključiti pojava neviht. Tako je bilo tudi pretekli POPLAVLJENI POSLOVNI PROSTORI da bo presegla deset tisoč evrov. Kot je zagotovila župa- konec tedna, ko je po tukajšnjih krajih ponovno pustošilo Kot posledico močnega deževja so meteorne vode povzro- nja, pa trenutno že potekajo vsa potrebna dela za spro- hudo neurje, ki ga je ponekod spremljala tudi toča, pov- čale poplave in zalivale objekte. Na območju Občine Kozje stitev in zagotovitev prevoznosti poškodovanih cestišč. sod pa močan veter in ogromne količine padavin. so gasilci prisostvovali pri odpravljanju škode in reševa- Sledila bo natančna ocena stanja na terenu, na podlagi nju več primerov poplav v stanovanjskih in gospodarskih ugotovitev pa bodo na občini pristopili k sistematičnemu KONEC TEDNA POSTREGEL Z NEURJI objektih. Voda je ogrožala stanovanjsko hišo in poplavila odpravljanju posledic preteklega neurja. Vroče obdobje ob koncu preteklega tedna so povsod pre- poslovne prostore knjižnice in lekarne ter nekaterih dru- Mojca Valenčak Devetošolci pri županji

Vsako leto ob koncu šolskega leta županja Milenca Krajnc sprejme učence vha, Dezire Butkovič, Gašper Gošek, Nika Gradišek, Aljaž Klavžar, Matej zaključnih razredov osnovnih šol Kozje in Lesično ter njihove vrstnike ter Kovačič, Matija Pečnik, Klemen Pirš, Rok Posteržin, Anja Romih, Jure Vi- soobčane iz sosednjih osnovnih šol. Tokrat jih je pričakala v torek, 7. ju- rant, Dejan Zorenč in Rebeka Žučko iz Osnovne šole Kozje, Sonja Agrež, nija 2016, v Večnamenskem centru Kozje. V zahvalo za trud in v spomin Lea Arzenšek, Andraž Brečko, Metod Čepin, Gregor Kolar, Viktorija Kos, na osnovnošolsko izobraževanje je učencem podarila knjige. Skupno dru- Vid Kunej, Lana Lesnika, Matevž Polak, Zala Polak, Dejan Senica, Rihard ženje po uradnem delu se je nadaljevalo s prijetnim klepetom in sladko Teržan in Blaž Vrtačnik iz Osnovne šole Lesično ter Janja Kunej in David pogostitvijo. Penič iz Osnovne šole Koprivnica. Srečanja z županjo so se udeležili: Daša Berglez, Julija Bizjak, Kristijan Bo- Vesele počitnice, devetošolci, in uspešno pot skozi življenje! Polona Zakošek

11 AKTUALNO Kozjanski park ob 35. obletnici delovanja: »Veseli smo, da se nam na naši poti pridružuje vsak dan več prijateljev in somišljenikov!«

Na gradu Podsreda se je 25. maja, med zidovi najbolj grajskega med graj- skimi, kjer so se in se še pišejo velike zgodbe, pisala zgodba z naslovom 35 let Kozjanskega parka. Nanjo so zagotovo najbolj ponosni vsi tisti, ki so jo sestavljali, predvsem pa so bili ponosni vsi tisti, ki jo danes pišejo s svo- jim strokovnim delom pod vodstvom direktorja mag. Tea Hrvoja Oršaniča. Čestitke za veliko in pomembno delo jim je med drugim izrekel tudi sam predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, poleg njega pa so slo- vesno dogajanje spremljali še gospodarski minister Zdravko Počivalšek, okoljska ministrica Irena Majcen in številni prijatelji Kozjanskega parka.

V Kozjanskem parku, ki letos slavi 35 let orali ledino tudi za druge parke,« je ponosno delovanja, je 18 zaposlenih, izmed teh pa se dejal Oršanič ter dodal, da sta ohranjena na- jih kar 11 ponaša z univerzitetno izobraz- rava in zdravo okolje večni vrednoti. »Danes bo. Vsi skupaj znajo vedno znova in znova si upamo postaviti hipotezo, da je življenje s svojim strokovnim znanjem Kozjanske- znotraj zavarovanega območja pravzaprav Direktor je predsedniku vlade podaril knjigo mu parku, ki ga imenujemo tudi pokrajina privilegij in da zavarovana območja ponu- Naravni parki Slovenije mnogih obrazov, dodati še kakšen obraz. jajo dobre možnosti za razvoj in projektna va je v svojih besedah ob obletnici izrekla Za vse to jim moramo biti hvaležni vsi. Mi, sodelovanja, nekoč zaostalo, nerazvito, pa velike čestitke direktorju parka in celotne- ki tukaj živimo, in tisti, ki v Kozjanski park danes postaja nadstandard,« je še poudaril mu kolektivu, ki soustvarja uspešno zgodbo prihajajo. Oršanič, ki se je sprehodil še skozi dobre parka, v katerem se prepletajo danosti nara- parkovne prakse, ki so jih v 35 letih razvili v ve z danostjo posameznika. Dotaknila se je OHRANJENA NARAVA IN ZDRAVO Kozjanskem parku, ter ponosno povedal, da še številnih jubilejnih praznovanj v Občini OKOLJE STA VEČNI VREDNOTI so mnoga sedanja in načrtovana zavarova- Kozje ter poudarila, da so Kozjanci vztrajni, Kozjanski park je bil leta 1981 ustanovljen na območja črpala navdih prav iz njihovih skromni in delovni ljudje in čeprav se včasih kot Spominski park Trebče z namenom dobrih parkovnih praks. Ob koncu je prav zdi, da so naši kraji daleč od oči, pa so blizu ohranjanja zgodovinskega izročila in narav- posebej izpostavil kolektiv Kozjanskega srca, kar dokazujejo s svojim delom in zna- nih značilnosti Kozjanskega. Skupaj s Tri- parka, ki mora biti spoštovan in motiviran njem, s katerim spreminjajo svojo podobo glavskim narodnim parkom Kozjanski park za dobro delo in ima možnosti, da se skozi in se razvijajo. Pomembno vlogo pri vsem predstavlja najstarejše zavarovano območje delo uresničuje in je tudi deležen vsakega tem je imel tudi Kozjanski park in na nji- v državi. Mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki je veselja ob uspehu. In prav kolektiv Koz- hovo uspešno delo so po besedah Krajnčeve zbranim gostom prvi spregovoril na slove- janskega parka je bil na dan slovesnosti ob zelo ponosni tudi v lokalni skupnosti. Izpo- snosti, ki se je odvijala v renesančni dvora- 35-letnici delovanja parka najbolj ponosen stavila je Festival ekološke prehrane in Pra- ni čudovitega gradu Podsreda, je dejal, da in so mu bile izrečene številne pohvale in znik kozjanskega jabolka, ki je postal velika 35-letna pot zavoda ni bila lahka, saj se je čestitke v želji, da bodo tako uspešno, z roko mednarodna prireditev. »Veselimo se nadalj- vzpostavljala popolnoma nova institucija z v roki z naravo in kulturno dediščino delali njega razvoja skupaj s Kozjanskim parkom, novimi nalogami v slovenskem in kozjan- še naprej. ki živi in sobiva v tem prostoru v sožitju s tu- skem prostoru. »Orali smo ledino in gradili kajšnjimi prebivalci in organizacijami, dru- odnose. Pot, po kateri smo hodili in hodimo PONAŠAMO SE Z BOGATO NARAVNO štvi in lokalno skupnostjo,« je za konec dejala še danes, je skromna, zato pa toliko bolj ple- IN KULTURNO DEDIŠČINO Krajnčeva in se zahvalila parku za delovanje menita in polna prepričanja, da zavod skozi Kozjanski park je v obdobju petintridesetih in sodelovanje ter kolektivu izrekla čestitke skrb za naravo, okolje in človeka pomaga gra- let zrasel v sodobno upravljano zavarovano ob pomembnem jubileju, vsem zbranim pa diti boljši svet. Tudi danes v to verjamemo in območje, prepoznano po edinstvenem soži- je zaželela, da v te kraje čim večkrat pridejo to nas žene naprej. Veseli smo, da se nam na tju narave in človeka, številnih dobrih par- nabirat življenjsko energijo. naši poti pridružuje vsak dan več prijateljev kovnih praksah, ohranjeni naravi in narav- in somišljenikov. Veseli smo, da se kot institu- nih vrednotah, bogastvu kulturne dediščine »KOZJANSKI PARK JE EDEN OD SLO- cija, ki se ukvarja z naravno dediščino, zna pa ter konkretnem uresničevanju trajnostnega VENSKIH BISEROV« poskrbeti tudi za kakšen biser kulturne dedi- razvoja, ki povezuje človeka z naravo in V Kozjanskem parku so vedno veseli in po- ščine, tudi sama z velikimi črkami zapisuje v tradicijo s sodobnostjo. Sedež Kozjanske- nosni na prav vsakega obiskovalca, ki zai- dediščino Kozjanskega, Obsotelja, Posavja in ga parka je v Podsredi, v Občini Kozje, in de v to čudovito pokrajino in v njej najde v veliko knjigo razvoja naravovarstva v drža- županja Milenca Krajnc je zelo vesela, da s nekaj zase in za svojo dušo. Med pogostimi vi in širše. Veseli smo, da smo pomemben ra- parkom delajo z roko v roki. V lanskem letu obiskovalci parka je tudi predsednik vlade zvojni sogovornik in da smo z dobrim delom jim je skupaj uspelo obnoviti grad Podsreda, Republike Slovenije dr. Miro Cerar, ki je razbili mnogo stereotipnih mnenj o življenju katerega lastnik je prav Občina Kozje, upra- ponosen na pomembne dosežke in par- v zavarovanem območju. Veseli smo, da smo vljavec pa Kozjanski park. Županja Krajnče- kovne prakse, ki so jih v Kozjanskem parku

12 AKTUALNO razvili v preteklih 35 letih in po katerih so prepoznani in cenjeni tudi izven meja naše države. Predsednik Cerar je dejal, da je po- gost obiskovalec parka tudi zato, ker imata tukaj korenine njegova otroka. Ta imata na območju parka številne sorodnike, ki jih pogosto obiskujejo. »Kozjanski park je eden od slovenskih biserov,« je dejal Cerar ter se zahvalil domačinom, da so ga ohranili tako lepega. Ob tem je izpostavil pomen ohra- njanja narave v sožitju z ljudmi in človeko- vimi prizadevanji za preživetje ter pozval prisotne, naj jih ta obletnica navda z dobro Visoki gostje na obletnici Kozjanskega parka voljo in zanosom, da Slovenijo ohranimo zeleno. »Treba se je ozreti naprej in gledati Slovesnost ob 35. obletnici parka je spre- Slovenije, ki jo je pomagal soustvarjati, in v prihodnost,« je dejal. Predsednik vlade je mljal kulturni program, ki so ga ustvarili jo podaril predsedniku vlade ter ostalim vi- prav tako spomnil, da je Slovenija ena naj- pevci Moškega pevskega zbora Kozjanski sokim gostom na slovesnosti. Delo parka so bolj biotsko raznovrstnih držav na svetu, park Kozje ter Brencl banda, Teater Papelito predstavili še vodja službe za splošne zadeve prav visoka stopnja biotske pestrosti pa je in učenci OŠ Bistrica ob Sotli. mag. Valerija Slemenšek, vodja službe za ena glavnih značilnosti Kozjanskega par- ohranjanje narave in naravovarstveni nad- ka, je dodal. Park je lahko tudi vzor, kako PREDSTAVILI DELO PARKA zor Mojca Kunst je spregovorila o letos uve- lahko zavarovana območja prispevajo h Zaposleni v Kozjanskem parku so pred slo- denem naravovarstvenem nadzoru, Dušan gospodarskemu razvoju, posebej na podro- vesnostjo na novinarski konferenci predsta- Klenovšek je naštel, kaj vse lahko najdemo čju turizma, je še poudaril. »A turizem ni le vili najpomembnejše dosežke in parkovne na območju Kozjanskega parka, več o zgo- narava, temveč tudi ljudje, njihov nasmeh,« prakse, ki so jih razvili v preteklih 35 letih dovini parka je povedala Barbara Ploštaj- je dodal in pozval k večji pozitivni naravna- ter po katerih so prepoznavni in cenjeni ner, ki je kot urednica podpisana tudi pod nosti Slovencev. »Da bomo znali ceniti, kar tudi izven meja Slovenije. Direktor, mag. glasilo Sožitje, Tatjana Kotnik pa je najavila imamo, in bomo videli tudi svoje dosežke,« je Teo Hrvoje Oršanič, je predstavil popolno- prihajajoči 4. Festival ekološke hrane. še zaključil Cerar. ma novo, še »toplo« knjigo Naravni parki Zdenka Ivačič, fotografije: Izidor Kotnik Odprtje razstave fotografskega natečaja »Kozjansko«

V Kozjanskem parku smo v letu 2014 razpisali fotografski natečaj z naslovom »Kozjansko«, ki je potekal od 20. oktobra 2014 do 20. oktobra 2015. Fotografski natečaj je imel naslednje tematske sklo- pe: krajina, narava, kultura, tihožitje in ljudje. Na natečaju je sodelovalo osem avtorjev, vsak avtor je lahko oddal do 10 fotografij. Skupno smo prejeli 72 fotografij. Prejete fotogra- fije je pregledovala tričlanska komisija v sestavi: Marko Masterl, Boris Klavžar in direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Or- šanič. Komisija je izbrala najboljšega avtorja ter najboljšo fotogra- fijo v vsaki kategoriji. Za najboljšega avtorja je bila izbrana Polona Gorišek, v kategoriji krajina je priznanje za najboljšo fotografijo z naslovom Strele prejel Franci Strmecki, v kategoriji narava je bila kot najboljša izbrana fotografija z naslovom Kobilar in sršen, katere Polona Gorišek je bila izbrana za najboljšega avtorja avtor je Branko Brečko, v kategoriji ljudje je priznanje prejela foto- grafija z naslovom Otroške radosti, avtorja Silva Poloviča. V kategoriji kultura in tihožitje nagrade niso bile podeljene. ke k večji uporabi, proizvajalce pa k večji pridelavi stročnic, kot so čičerika, grah, fižol, bob in leča. Pridelava stročnic je dokaj ne- Podelitev nagrad in otvoritev razstave izbranih fotografskih del je zahtevna, običajno dobro obrodijo, pa tudi njihovo shranjevanje je bila ob dnevu Zemlje, 22. aprila 2016, ob 18.00 uri na gradu Pod- dokaj enostavno. Uporaba stročnic v prehrani ima številne koristi sreda. za zdravje ljudi, prav tako pa stročnice pozitivno delujejo na tla, Ob dnevu Zemlje smo predstavili tudi zbornik literarnih del saj vsebujejo številne elemente, ki spodbujajo rodovitnost. Z večjo osnovnošolcev, ki so letos ustvarjali pod naslovom »Stročnice kot proizvodnjo stročnic bi lahko tudi preprečevali pomanjkanje hra- pravljična bitja«, saj je Generalna skupščina Združenih narodov ne v določenih predelih sveta. leto 2016 razglasila za mednarodno leto stročnic. Mojca Kunst Namen letošnjega mednarodnega leta je ozaveščati o prednostih NEKAJ NAJLEPŠIH FOTOGRAFIJ SI LAHKO OGLEDATE NA in koristih prehrane z veliko stročnicami in spodbuditi potrošni- ZADNJI STRANI GLASILA 13 AKTUALNO/PISALO SMO Apiturizem ali čebelarski turizem

in visoki dodani vrednosti. Obsega okoljski, družbeni, gospodarski in podnebni vidik, torej vse štiri temelje trajnostnega turizma. Prav elementi trajnostnega razvoja so najve- čja konkurenčna prednost. Osnova za uspešen razvoj apiturizma je povezovanje čebelarstev, ponudnikov turističnih proizvodov, turistič- nih društev, lokalnih skupnosti in države ter partnerski nastop pri oblikovanju ponudbe, Napajalnik za čebele pozicioniranju in trženju. Pri ponudnikih apiturizma obiskovalci spo- vanje osnovnih pogojev urejenosti objektov znajo od čebelarske kulturne dediščine, me- ponudnika in okolice, ekološko ali biodina- Čebelji vosek dovitih rastlin, pomena čebel za okolje, življe- mično čebelarjenje, sposobnost privlačne Čebelarstvo ima v Sloveniji bogato tradicijo in nje in člane čebelje družine ter njihovo vlogo v predstavitve dejavnosti in produktov, inovati- velik pomen, je del slovenske kulturne dedi- panju, … Apiturizem je tako priložnost osve- vnost embalaže, sposobnost ustvariti apidoži- ščine. V svetu je Slovenija poznana kot dežela ščanja otrok, mladine, kot tudi širše javnosti vetje, elemente presenečenja ipd. čebelarjev. Čebelarska zveza Slovenije, kot ena o pomenu ohranjanja okolja, čebel in čebelar- Ponudniki apiturizma v Sloveniji so povezani od najbolje organiziranih nacionalnih čebe- stva, kulturne dediščine ... kot tudi o pomenu v Sekciji za apiturizem, ki deluje pod okriljem larskih organizacij, uživa izjemno spoštovanje lastne pridelave hrane in pomenu celotnega Čebelarske zveze Slovenije. Vodi jo Blaž Am- in priznanje v svetu v tem, da čebelarji pri nas kmetijstva. Organizirane so številne delavnice brožič, ki je eden od ponudnikov čebelarskega čebelarijo »z dušo«, da so naši čebelji pridelki risanja panjskih končnic, peke medenjakov in turizma. Cilj sekcije je povečati prepoznav- naravni, da ohranjamo in ščitimo našo avtoh- izdelave lecta, dražgoških kruhkov, izdelave nost slehernega ponudnika in s tem obisk po- tono Kranjsko sivko kot eno od najbolj zaže- sveč in drugih izdelkov iz čebeljega voska itd. nudnikov apiturizma. To bi prispevalo tudi k lenih vrst čebel na svetu. Obiski čebelarstev in Slovenija je prva in trenutno edina država, ki večji prepoznavnosti čebelarstva, povečanju predstavitve pomena čebel so postajali vse po- uvaja certificiranje ponudnikov apiturizma. osveščenosti širše javnosti, odnosa do čebel gostejši in porodila se je ideja o razvoju novega Certifikati odličnosti zagotavljajo nadzor nad in okolja ter na drugi strani k prepoznavnosti produkta čebelarskih oz. apidoživetij. ponudbo in kakovostjo storitev ter spodbuja- odličnih čebeljih pridelkov. S pojavom in razvojem apiturizma se oblikuje jo konkurenčnost. Trenutno imamo uspešno Obiščite ponudnike apiturizma in presenečeni povsem nova dimenzija pojmovanja turizma, certificiranih 31 ponudnikov. Certificiranje boste nad njihovo ponudbo. Najsi gre za leža- potovanj in počitnic ter pomembno - njiho- pomeni presojo specializiranosti in usmer- nje na panjih, izdelovanje izdelkov iz čebeljega vih učinkov. Apiturizem predstavlja razvoj in jenosti dejavnosti različnih ponudnikov kot voska, peko medenjakov ali pa klepet ob me- promocijo zelenega, ekološkega, trajnostnega npr. kmetij, muzejev, prodajaln in oceno iz- dici … naši čebelarji se vam bodo posvetili z turizma. Predstavlja ključni segment zelenega polnjevanja kriterijev za pridobitev certifikata ljubeznijo in znanjem. Obiščite jih, ne bo vam gospodarstva in s tem turistični produkt, ki te- dobrega ali odličnega ponudnika apiturizma. žal! melji na inovativnosti, razlikovalni prednosti Ena, dve ali tri čebelice označujejo zadovolje- Tanja Magdič, Čebelarska zveza Slovenije Pisali smo pred desetletjem

Julija 2006 je izšla 33. številka glasila Zmajev odobren, pisali pa smo tudi o Aškerčevem glas, ki so jo na naslovnici krasili utrinki z večeru v Podsredi ter krasoslovni delavnici naravnega kopališča na reki Bistrici v Koz- in glasbenem poletju na gradu Podsreda. jem. V rubriki Iz naših krajev je svoje mesto na- Mesto pod drobnogledom smo namenili šlo petnajsto Binkoštovanje na Pilštanju, košarkarju Sandiju Čebularju, ki je bil ti- pa gasilsko tekmovanje v organizaciji PGD stega leta v dresu ekipe Alpos Kemoplast iz Kozje, omenjene pa so bile tudi aktivnosti Šentjurja najboljši strelec slovenske košar- društva upokojencev, izgnancev in konjeni- karske lige in je po sezoni prestopil v tedaj ce. še evroligaško Union Olimpijo. Športne strani so tudi takrat zaznamova- Na straneh, namenjenim novicam iz občin- li uspehi karateistov, mladi skakalec Samo skega urada, smo pisali in ustanovitvi ob- Kolar iz Lesičnega je dosegal prve uspehe močnega razvojnega partnerstva Obsotelje v smučarskih skokih, Športna zveza Kozje je in Kozjansko, o lokalnih volitvah, ki so pri- ob ligi malega nogometa prvič organizira- hajale jeseni, ter o aktualnih razpisih. la tudi veteransko ligo v malem nogometu, Na straneh, namenjenih najmlajšim, smo člani Tenis kluba Kozje pa so nastopili na pisali o folklornih delavnicah ter o plaval- prijateljskem srečanju v hrvaški Pregradi. nem opismenjevanju otrok v Vrtcu Zmaj- Marjan Marinšek je v tej številki pisal o spo- ček, o desetletnici ekošole in modelarski de- minski knjigi svoje mame, pripravil pa je javnosti na OŠ Lesično ter o mednarodnem tudi kulturni večer z gostjama Mojco Senčar projektu Comenius in o obisku državnega Kozjanski park je v glasilu predstavil pro- in Vlasto Nussdorfer. parlamenta učencev OŠ Kozje. jekt Emina romarska pot, ki je bil tega leta Roman Gradišek 14 KMETIJSTVO Ublažimo vročinski stres pri govedu

Poletje se nezadržno bliža, s tem pa tudi vroči in sončni dnevi, kar • Krave lahko tuširamo z vodo, vendar moramo zagotoviti je za nekatere super, saj je takrat čas dopustov. Živalim ob neu- ustrezno zračenje z ventilatorji, saj lahko ob nezadostni streznih pogojih reje visoke temperature povzročajo stres in s tem menjavi zraka v hlevu razmere poslabšamo! negativno vplivajo na dobro počutje, zlasti pa na prirejo mleka in • Za zelo učinkovito hlajenje pred ventilatorje namestimo šobe s dnevne priraste. finim meglenjem, kar pride prav ob nizki relativni zračni vlagi. Nasploh se govedo najbolje počuti pri temperaturah od 4 - 24° C, • Živalim prilagodimo obrok zebu pa med 10 in 27° C, ta je nekoliko tolerantnejši na vročino. Ko o Zaradi zmanjšane konzumacije kravam krmo pokladamo je zunanja temperatura nad 25°C, že govorimo o vročinskem stresu pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko je še hladno, saj živali pri govedu, zlasti pri kravah molznicah. takrat najraje žro. Priporočljivo je, da imajo krave dovolj Znaki vročinskega stresa pri govedu: krme na voljo tudi ponoči. 1. Povišana telesna temperatura ali HIPERTERMIJA o V obroku povečamo količino močne krme, vendar pazimo, Pri visokih zunanjih temperaturah je onemogočeno zadostno od- da je v obroku maksimalno 60 % močne krme in 40 % dajanje toplote v okolico. Zato se lahko govedu poviša telesna voluminozne krme. Zagotoviti moramo vsaj minimalne temperatura za 3–4°C, se pravi iz 38– 39°C na 41–42°C. količine strukturne vlaknine, saj s takim načinom 2. Živali se močno znojijo in zelo pospešeno dihajo oziroma krmljenja obstaja velika verjetnost pojava zakisanja sopejo vampove vsebine – acidoze. Pri tem smo pozorni na frekvenco dihanja, če v minuti naštejemo o V obrok lahko vključimo zaščitene maščobe, saj pri prebavi več kot 75 vdihov, pomeni, da je žival že v kritičnem območju. in presnovi le-teh nastaja razmeroma malo toplote. 3. Živali se bolj slinijo o V obrok vključimo tudi več zaščitenih beljakovin, vendar 4. Opažamo zmanjšano konzumacijo krme pazimo, da ne presežemo 18 % surovih beljakovin na Lahko tudi do 50 %. kilogram suhe snovi v obroku. 5. Povečano zauživanje vode o Zaradi povečanega znojenja je potrebno povečati količino Primer: molznica z dnevno prirejo 20 kg mleka pri temperaturi mineralov v obroku, predvsem natrija, saj ta pozitivno 10° C spije okrog 55 l vode, pri 30° C pa 80 l vode, kar je 45 % deluje na konzumacijo in količino mleka. več. Zelo dobra molznica s prirejo okrog 45 kg mleka na dan • Kravam je potrebno zagotoviti zadostne količine vode. Ljudje pri temperaturi 10° C spije približno 90 l vode, pri temperaturi imamo radi, da v vročem vremenu spijemo hladno pijačo, 30° C pa tudi več kot 120 litrov. Zato lahko pričakujemo, da da se ohladimo, prav tako tudi živalim prija hladna voda. V bodo vrhunske molznice z dnevno prirejo nad 55 kg mleka v študijah je bilo dokazano, da so krave, ki so v času vročinskega dneh, ko bodo temperature prek 35° C, spile tudi več kot 150 l stresa pile vodo s temperaturo 10° C, požrle več sušine in vode. priredile več mleka v primerjavi s kravami, ki so pile vodo s temperaturo od 28 do 30° C. Posledice vročinskega stresa so: • Na pašnikih je potrebno imeti napajalna korita in cisterne • Izgubljanje vode in elektrolitov zaradi intenzivnega dihanja z vodo v senci, da se voda ne segreje preveč, prav tako je in potenja potrebno poskrbeti, da je na pašniku dovolj sence za vse živali! • Znižanje pH vrednosti v vampu • Hormonske spremembe Viš. pred. Tadej Virk, mag. kmet. • Zmanjšana prireja mleka od 10 do 35 % Svetovalec specialist za področje živinoreje na KGZS Zavod CE • Nižje vsebnosti beljakovin, maščob in laktoze v mleku • Pojavijo se plodnostne motnje Živali se ne gonijo, poveča se odstotek tihih pojatev in zgodnjih embrionalnih smrti. • Pogostnost acidoze in laminitisa je večja Živali v času vročine rajši konzumirajo krmne mešanice in žita, saj se pri prebavi le-teh sprošča manj toplote kot pri voluminozni krmi (silaže, seno, slama …) • Zdravstvene težave, ki so posledica slabše odpornosti živali Predvsem povišano število somatskih celic v mleku in večja verje- tnost pojavljanja mastitisov.

KAKO POSKUŠAMO OMILITI VROČINSKI STRES: • V hlevih pasivno zračenje ne zadostuje, zato namestimo dovolj zmogljive ventilatorje in s tem prisilno prezračimo in ohladimo hlev. Priporočljivo je, da so ventilatorji tako zmogljivi, da lahko v eni minuti zamenjajo celoten volumen zraka v hlevu. Vročinski stres pri kravi 15 KULTURA

je ob koncu leta 2015 zapolnil dolgoletni pevec Četrtstoletni prag pevskih srečanj in član društva Jožef Pirš. Od njih se je konec leta poslovila tudi zelo cenjena pevovodkinja Metoda Denžič, ki je za novega zborovodjo predlagala prestopili prerojeni mladega, raznovrstnega glasbenika Matevža Pu- šnika, študenta Glasbene akademije v Ljubljani, ki je v zbor prinesel navdih in motivacijo. Moški pev- Na Kozjanskem so tudi v najtežjih časih s pesmijo odganjali skrbi. Morda ski zbor Kozje pa je ob tej priložnosti slavil še po- tudi zato, ker je glasba zvesti spremljevalec ob veselih dogodkih in slavjih sebej pomemben in poseben dogodek, saj je na ta pa tudi tolažilo v težkih časih. Pesem druži in združuje ljudi. Če res dobro dan, skorajda na pragu svojega 40. rojstnega dne, prisluhnemo, se nam v odpiranju cvetov, žuborenju potoka, igri vetra med doživel nadvse pomemben preporod. S podpisom polji pšenice pa tudi škripanju gozdov v mrzlih zimskih nočeh razkrijejo medsebojnega dogovora o sodelovanju s Koz- cele simfonije, pesmi zazvenijo v stiskih rok in smehu prijateljev, nežna janskim parkom se bo namreč od tega dne dalje, melodija veje iz ljubečega materinega dotika, ko nežno boža glavico no- doma in širše, predstavljal pod častnim imenom vorojenčka. Pesem je nekaj, kar imamo v krvi in je povsod okoli nas, kar Društvo moški pevski zbor »Kozjanski park« Kozje. Dogovor sta s stiskom roke in simboličnim so ponovno potrdili vsi udeleženci srečanja pevskih zborov v Kozjem, ki je dejanjem izmenjave podpisanega dogovora o so- bilo letos jubilejno, petindvajseto. delovanju ob bučnem aplavzu vseh zbranih potr- dila direktor Kozjanskega parka, mag. Teo Hrvoje Razlogov za slavje na tradicionalnem pevskem srečanja v Kozjem, pevce in pevke MePZ Bistri- Oršanič, in predsednik zbora Jožef Pirš. srečanju v Kozjem v soboto, 23. aprila, je bilo veli- ca ob Sotli, ki so navdušili s Plestenjakovo Moja ko. Za občutke veselja je bilo v prvi vrsti zaslužno ljubica in pesmijo domačina Francija Černelča, Ob dogodku, kot je jubilejno 25. pevsko srečanje, jubilejno, 25. srečanje pevskih zborov v Kozjem. Miza ponuja, katere priredbo je pripravila Tadeja pa ne gre mimo zaslužnih posameznic, posame- Minilo je torej že četrt stoletja, odkar je pesem Vulc. Sledil je nastop pevcev MoPZ Planina pri znikov in ustanov, ki so kakorkoli pomagali na v Kozjem pod organizacijsko taktirko domačega Sevnici, pod vodstvom Mateja Romiha, ki so že poti k uresničevanju poslanstva kozjanskega mo- zbora zazvenela prvič. Tu pa se razlogi za slavje stari znanci pevskega srečanja v Kozjem, in na škega zbora, ohranjanju pesmi in priložnosti za še ne končajo. Kraj Kozje namreč letos praznu- odru nikoli ne razočarajo, enako pa velja tudi za prijetna druženja med pevci in ostalimi ljubitelji je 1000-letnico prve omembe v pisnih virih, na fante vokalne skupine Osti jarej, ki so tudi to- glasbe in petja. Organizator srečanja MoPZ Koz- sosednjem Pilštanju slavijo 550-letnico šolstva, krat postregli z enkratnim nastopom in dokazali, janski park Kozje je v ta namen podelil posebno v Kozjanskem parku pa ponosno obeležujejo že da je pod odličnim vodstvom Aleša Makovaca priznanje in zahvalo Občini Kozje, ki ga je hvale- 35 let uspešnega delovanja. Pa še nekaj je, kar je njihova ljubezen do petja še močnejša. Pod vod- žno prevzela županja Milenca Krajnc in pevcem dajalo pevskemu druženju v Kozjem prav poseb- stvom Matevža Pušnika so zadoneli glasovi pevk čestitala ob uspešnem delovanju in podpisu do- no težo. Moški pevski zbor Kozje je namreč na ta in pevcev MePZ »Zarja« Šentvid pri Planini, ki govora o sodelovanju s Kozjanskim parkom ter dan, skorajda na pragu svojega 40. rojstnega dne, so navdušili z Noro mislijo Elze Budau in koro- jim zaželela vse dobro. Priznanje je prevzel tudi doživel nadvse pomemben preporod. »Kozjanski ško ljudsko. Za konec pa je na oder stopil še zbor mag. Teo Hrvoje Oršanič v imenu JZ Kozjanski moški pevski zbor danes stopa proti svojem 40. roj- MoPZ Rogaška Slatina, ki se je s petdesetimi leti park, in David Stupica, koordinator izpostave stnem dnevu z novim imenom – Društvo moški delovanja uvrščal v sam vrh tradicije zborovske- JSKD Šmarje pri Jelšah, v imenu Francija Čer- pevski zbor »Kozjanski park« Kozje. Podpisan do- ga petja in je v častivredni zgodovini delovanja nelča, nekdanjega pevovodje, ki je s široko dejav- govor o sodelovanju z Javnim zavodom Kozjanski izpisal prepoznavno zgodbo v poustvarjanju slo- nostjo v paleti kulturne ustvarjalnosti zaslužen za park predstavlja za društvo določeno priznanje, venske ljudske in umetne pesmi. vsestranski doprinos k jubileju pevskega srečanja zadovoljstvo in seveda obvezo ter nov izziv,« je de- v Kozjem, pa ga je prevzela Metoda Denžič. Sle- jala voditeljica srečanja. Še preden pa so se zbra- Sledil pa je težko pričakovani trenutek, ko so na dnja pa si je s strani domačih pevcev prislužila ni posvetili prijetni nalogi potrditve dogovora o oder stopili glavni akterji srečanja, v prvi vrsti za- prav posebno zahvalo za ves prispevek, odlično sodelovanju zbora s Kozjanskim parkom, se je na služni za prijetno pevsko druženje v Kozjem. »Go- delo ter sodelovanje z zborom v vseh letih svo- odru zvrstilo deset pevskih skupin, ki so zbrane jiti in ohranjati slovensko ljudsko pesem je naše jega vodstva. Zahvalam in čestitkam je sledila počastile z odličnimi nastopi. osnovno poslanstvo,« zagotavljajo pevci zbora, ki še zadnja točka in kako bolje končati srečanje so v preteklem letu doživeli kar nekaj sprememb. pevskih zborov kot ob veseli pesmi harmonike. Pevsko srečanje so odprli domačini iz Kozjega, Na ta dan so se tako z žalostjo v srcu spomnili na Na oder je stopil domači harmonikarski mojster MePZ »Vinea« Kozje, ki se ob boku gostiteljev 24. srečanje, ko je na istem odru še zadnjič pel ce- Franci Rajgl in skupaj s svojimi učenci poskrbel srečanja že pet let trudijo ohranjati tradicijo njeni predsednik Anton Berglez, da bi mu, še ne za odličen uvod v prijeten večer, poln prijatelj- zborovskega petja v Kozjem pod taktirko zbo- tri mesece za tem, na večnem počivališču zapel v skega klepeta in veselega druženja. rovodkinje Anje Radkovič, kar jih uvršča tudi slovo preostanek njegovega zbora. Nastalo vrzel Mojca Valenčak med najmlajše zbore srečanja. Na klavirju jih je spremljala Sandra Čepin. Sledil je čudovit nastop deklet Cerkvenega pevskega zbora »La Vita«, ki že od svojih začetkov pred trinajstimi leti deluje- jo pod vodstvom Metode Denžič in s svojimi gla- sovi lepšajo svete maše pa tudi številne družabne in kulturne dogodke v domačem in okoliških krajih. Sledil je nastop prvega moškega zbora sre- čanja – MoPZ Sromlje, ki letos praznuje 40-le- tnico delovanja, za njimi pa je oder zavzel MoPZ »Terme Olimia« Podčetrtek, ki je lani prav tako obeležil že 40 let delovanja in poslušalce zadnje čase navdušuje v nekoliko večji zasedbi, ki jo je dopolnilo kar nekaj mladih pevcev. Medtem ko so moški pevci oder zapuščali, pa je njihova pe- vovodkinja Špela Drašler po drugi strani nanj že spremljala stare znance in prijatelje pevskega Gostitelji srečanja Moški pevski zbor Kozjanski park 16 KULTURA

kraju je bil velikega pomena živahen in urejen Kozje, moj kraj, moj dom avtobusni promet. Na področju kulture je bilo prosvetno društvo tisto, ki je skrbelo za proslave in druge kulturne prireditve. Športno društvo V Kroflnovem mlinu je v okviru prireditev »Trg Kozje in tržani« od sobote Partizan je bilo zelo aktivno in je navduševalo na ogled razstava likovnih del akademskega slikarja mag. Petra Krivca. staro in mlado, da se je zbiralo na robovih igrišča Razstava ponuja paleto portretov, ki jih je domači umetnik vrhunsko upo- in vzpodbujalo svoje Kozjane. Kino pa je sploh dobil, in prav vsak izmed njih v sebi nosi svojo zgodbo. bilo poglavje zase, tako za mlade kot za starej- še. Bilo je okno v svet. Omenil bom tudi likovno kulturo, ki je imela v Kozjem poleg estetskega po- slanstva tudi praktično uporabno vlogo. Kot vi- zualna komunikacija je morala nastajati doma, neposredno zaradi potrebe. Bila je izraz živahnih delovnih akcij, izraz vpliva političnega življenja in simbolov v petdesetih letih. Med tržani je bilo nekaj nadarjenih posameznikov, dobrih opa- zovalcev, risarjev in ljubiteljskih slikarjev tega obdobja. Ti so bili sposobni pokazati tudi svoja intimna sporočila. Videl in spremljal sem jih pri ustvarjanju doma na slikarskem stojalu in pri slikanju v naravi. Prav je, da omenim imena teh tržanov: Marjana Prisička, Milana Marinška in Mira Klančnika. Vsi trije so bili moji vzorniki, saj sem se prav od njih tudi veliko naučil. Marjan bi gotovo študiral slikarstvo, če mu ne bi vojna prekrižala načrtov. Milan je bil vsestransko na- darjen. Skupaj sva bila na isti »Šoli za oblikova- Avtor je predstavil razstavo obiskovalcem nje v Ljubljani«, samo s to razliko, da je on že bil na koncu, ko sem jaz šele prišel na šolo. In Miro Galerijske prostore v Kroflnovem mlinu krasi- trije. Bile so tudi kmetije, kjer svojih otrok niso Klančnik, moj dobri angel, zvest prijatelj vse ži- jo dela akademskega slikarja mag. Petra Kriv- imeli, zato so k njim prihajali otroci njihovih vljenje. Bil je moj učitelj, moja poročna priča, ca, ki se je z razstavljenimi deli na prav pose- sorodnikov, da so pasli živino. Naša hiša je bila moj ravnatelj na OŠ Vojnik. Da sem danes tu, je ben način poklonil svojemu kraju in ljudem, majhna, s slamo krito streho in lesenim dimni- prav gotovo tudi njegova velika zasluga. Na kon- ki so tam živeli in še živijo. Krivčeva razstava kom. Takšnih stavb je bilo v vasi največ. Pri hiši cu naj povem, da se je splačalo zapisati slikarstvu, je bila odprta minulo soboto, ko se je sicer go- je stala opuščena z opeko pokrita kovačnica mo- ker pri tem delu še vedno uživam. Posvetil sem vorilo, da nebo nad Kozjim ne bo naklonjeno jega deda, ki je že davno nesrečno preminul. Žal se likovni pedagogiki za ljubi kruhek. Nikoli pa dogajanju na prostem. Pa ni bilo tako. Pozno ga nikoli nisem poznal. Povedali so mi, da je bil nisem opustil risanja, slikanja in grafike, ker so dopoldne je še sijalo sonce in idilično zavetje imeniten kovač. Njegovo delo so še danes ohra- sestavni del mojega življenja. Imam to življenj- pred Kroflnovim mlinom je bilo popolno, da njena vrata v Ivančevi kapeli na Bučah in v Pla- sko srečo, da sem po dolgih letih spet tu, doma. zbrani ob odprtju razstave z naslovom »Trg ninčevi kapeli na poti v Opečnik. Kot otrok igrač Na moj Opečnik gledam iz Vrenske Gorce, od Kozje in tržani« izvedo nekaj o avtorju razsta- skoraj nisem imel. Saj sredi neokrnjene narave, daleč, ker se je življenje tam spremenilo, jaz pa še ve. In čeprav se je marsikomu zdelo, da o mag. vaških kozolcev in bližnjih gozdov igrač nisem vedno vidim sonce in srečno otroštvo med tistimi Krivcu ve že veliko, je sam s predstavitvijo preveč pogrešal. Spominjam se svojih prvih risb hišami, med drevjem, samo, da živžava ni več. svoje življenjske poti, ki je bila globoko pre- s tintnim svinčnikom, ki sem ga moral sliniti, da Razstavljene podobe niso strogi estetski izbor. pletena z umetnostjo, razširil mnogo obzorij. se je kaj videlo. Med hišami je bilo veliko sadne- Slikanje mi pomeni sprostitev. Rad se izražam v Še preden je to storil, so zbrane s kulturnim ga drevja, po katerem smo otroci radi plezali, se različnih tehnikah. Občudujem stare mojstre in programom razveselili osnovnošolci OŠ Koz- skrivali po kozolcih, si delali frače in pokalice iz sprejemam umetnost, ki nastaja, ker umetnost je je, njihova mentorica Marinka Moškon pa je bezgovega lesa. Hodili in tekali smo bosi, saj smo živa in je pričevalec časa, v katerem živimo. Na nanizala nekaj dejstev o umetniku ter ga pova- čevlje nosili le ob nedeljah. Za pot v šolo nismo tej razstavi sem kot kronist. Skozi nostalgične oči bila, da kaj več o sebi pove kar sam. porabili veliko časa, ker smo po poti navzdol po želim ohranjati, kar je v patino objeto še ostalo, navadi tekli. Le vračanje iz šole je šlo mnogo po- moje Kozje, moj kraj, moj dom.« RAD IMAM SVOJ KRAJ časneje. Že na igrišču smo se radi ustavili. In po- Takole je začel: »Rad imam svoj kraj. Pogosto se tem se je prava množica otrok zapodila za žogo, VELIK POKLON UMETNIKU spominjam svojega otroštva, zame je kot globok se drla in brcala kot na bojišču. Domov smo Po Krivčevi predstavitvi pa je prišel čas za od- žep, v katerega rad posežem. Že v otroški igri smo prišli dve uri kasneje, kar pa ni bilo dobro. Po prtje razstave. Navdušenje nad njegovimi vi- otroci spoznali prijateljstvo, veselje, tekmovalnost dvanajstih letih mojega otroštva v Opečniku smo denimi deli je bilo veliko. Še posebej zanimivo in uspeh. Spoznali smo tudi neprijetna doživetja. se morali preseliti v Kozje leta 1951. Življenje v pa je bilo primerjati nekatere obraze v živo in V teh izkušnjah sem se vedno kaj novega nau- trgu je bilo v marsičem drugačno od vaškega. V na sliki. Ob tem se je zazdelo, da je umetnik čil, še danes je tako. Vem, kako se moram obna- trgu je bilo življenje zame povsem spremenjeno. našel ravno pravi in najboljši trenutek portre- šati in odločati. Vpliv domačega okolja, dobrih V Kozjem je bil sedež Komune, Ljudska milica, tiranca. Pa tudi kraj Kozje in ujeti najlepši tre- vzorov in svaril me je oblikoval z lastnostmi, da nižja gimnazija, dijaški internat, zdravstvena nutki mogočnega trga so se dotaknili obisko- sem Kozjan z dušo in srcem. Moja rojstna vas postaja, dekanija, kmetijska zadruga, parna valcev razstave, ki so umetniku segali v roke je Opečnik. Nekdaj slikovita vasica majhnih in žaga, opekarna in veliko obrtnikov: pek, čevljar- in nemalokrat dejali: »Veš, nisem vedel, da si srednjih kmetov, tabrharjev, dekel in hlapcev. ji, kovači, apnar, mlinarji, mesar, vrtnar, mizarji, takšen mojster!« Vas, kjer je bilo veliko otrok. Pri vsaki hiši jih je krojači, brivec in frizer, gostilničarji, sodavičar in (Z. I.) bilo najmanj pet, razen pri nas, ko smo bili samo še bi lahko našteval. Za dinamično življenje v

17 KULTURA Glažute na Kozjanskem

V torek, 12. aprila, je Društvo steklarjev Slovenije v sodelovanju s Knjižnico Šmarje pri Jelšah, enoto Knji- žnice Kozje, pripravilo zanimivo predavanje na temo »Glažute na Kozjanskem«, ki se je odvijalo v prostorih kozjanske knjižnice. Predavanje je vodil predsednik Društva steklarjev Slovenije Jože Rataj, univ. dipl. zgo- dovinar in muzejski svetovalec, ki se je omejil na čas tako imenovanih gozdnih glažut in razvoja industrije do tridesetih let prejšnjega stoletja. Predavanje je bilo prispevek Društva steklarjev Slovenije k praznovanju Udeležba na predavanju je bila res lepa občinskega praznika Občine Kozje. namenil govoriti, najbrž že precej poznana, saj so se tudi sami vsaj del svoje kariere profesionalno ukvarjali s steklom, kljub temu pa Na sončno torkovo popoldne so se stoli knjižnične enote v Kozjem je izrazil upanje, da bodo tudi omenjeni izvedeli kaj novega in upo- pridno napolnili v pričakovanju zanimivega predavanja o pojavu rabnega o temi »glažutarstva« na Kozjanskem. V svojem predava- in razvoju steklarstva na naših tleh, ki je bilo prispevek Društva nju se je tako Jože Ratej namenil predstaviti temo, ki je vezana na steklarjev Slovenije k praznovanju občinskega praznika. Poleg šte- steklarstvo na Kozjanskem, natančneje na »glažutarstvo«, ki je bilo vilnih članov društva steklarjev in ostalih krajanov, željnih znanja v tem okolju prisotno okoli štiri desetletja v osemnajstem stoletju. na omenjeno temo, so se predavanja udeležili tudi županja Občine Kasneje je steklarstvo na omenjenem območju nekoliko zamrlo Kozje Milenca Krajnc, predstavnica Zavoda za kulturo, turizem in vse do sedemdesetih let preteklega stoletja, ko je dolina Bistrice razvoj iz Rogatca Irena Roškar in direktorica Šolskega centra Roga- doživela vrnitev steklarske dejavnosti. Steklarstvo je doživelo velik ška Slatina ter častni občan Občine Kozje, ki jim je predavatelj Ratej razcvet, vse dokler se ni steklarska zgodba v osrčju Kozjanskega izrekel posebno dobrodošlico. Kot je v nadaljevanju v nekoliko hu- pred dobrim desetletjem vsaj delno ustavila ob zaprtju brusilnice morni noti dejal Ratej, se je kar malce bal, da bo na tako lep sončen Dekor Kozje. S tem pa steklarstvo v teh krajih še zdaleč ni popol- dan udeležba omejena zgolj nanj in domačo knjižničarko, na njego- noma zamrlo. Tradicijo dejavnosti še vedno uspešno nadaljujejo vo veselje pa je bil odziv na vabilo društva steklarjev vse drugo kot posamezni mojstri, kar je predavatelj Ratej na kratko primerjal s to in z velikim veseljem in zadovoljstvom je pozdravil številne obi- prispodobo ptiča feniksa, ki ponovno poleti iz ognja, in ponazarja skovalce predavanja ter se jim zahvalil za udeležbo. Kot je v uvodu vztrajnost steklarske dejavnosti v Kozjem in okolici, ki tam še zda- v predavanje omenil Ratej, je mnogim zbranim tema, o kateri se je leč ni dokončno in popolnoma izginila. Mojca Valenčak

Od 4. do 6. marca so kozjanski folkloristi svo- Utrjevali znanje in gradili »timski je znanje utrjevali na intenzivnih vajah v domu CŠOD v Fari. V skupinsko poglabljanje znanja so se podali skupaj s pevci in pevkami MePZ Vinea duh« na intenzivnih vajah Kozje ter skupaj preživeli nadvse zabaven vikend, poln nepozabnih dogodivščin. Folkloristi so se v prvi vrsti pripravljali na bližajoče se nastope in Člani in članice Folklorne skupine Kozje so skozi vse leto nadvse aktivni. revije, predvsem pa so utrjevali znanje, ki so ga s Na njihovem urniku se znajde pisana paleta dejavnosti in nastopov, v svoj ponosom predstavili na jubilejnem 10. Mednarod- pestri plan dela pa ne pozabijo uvrstiti tudi vsakoletnih intenzivnih vaj. nem folklornem festivalu. Pestro leto pa se obeta Te so letos opravili v CŠOD domu v Fari, kjer so skupni čas namenili uče- tudi članom MePZ Vinea, ki so intenzivne vaje nju novih in utrjevanju že naučenih plesov in pesmi ter ostalih folklornih pod vodstvom zborovodkinje Anje Radkovič iz- koristili za poglabljanje pevskega znanja. Pevci so prvin, v svojo družbo pa so tokrat prvič povabili tudi pevce in pevke Meša- se letos ponovno udeležili številnih pevskih revij nega pevskega zbora Vinea Kozje, ki delujejo pod okriljem UD FS Kozje. Ti in gostovanj, nastopili pa so tudi na občinskem so se jim z veseljem pridružili in s pridom utrjevali pevsko znanje v priča- prazniku in ob otvoritvi dogodka »Koza, zmaj in kovanju letnega koncerta, ki so ga izvedli konec maja. še kaj«, kjer so ob boku z domačim Moškim pev- skim zborom Kozje prvič v javnost ponesli novo himno kraja Kozje, »Čez obzorja Kozjega«, avto- rice Veronike Gradišek, konec maja pa so pripra- vili še svoj samostojni koncert v čast obeležitve 1000-letnice omembe kraja Kozje. »Na intenzivnih vajah v Fari je bilo zares enkratno,« povedo pevci. »Pod budnim očesom naše pevovodkinje Anje smo pridno delali in trenirali glasilke ter naredili zares veliko, zvečer pa se je seveda našel tudi čas za za- bavo, ki je v družbi harmonikarja in plesalcev FS Kozje neizogibna.« Doživeli pa so tudi neizogibni krst, ki čaka vse nove člane. Tako je bila noč skoraj prekratka, a že navsezgodaj so bili tako pevci kot plesalci ponovno v vadbenih prostorih, kjer so z veseljem nadaljevali delo. Intenzivne vaje je zaznamovalo prešerno vzdušje Mojca Valenčak 18 KULTURA Učna ura v stari šoli na Pilštanju

V sklopu praznovanj 550-letnice šolstva na Pilštanju in v Lesičnem smo člani Kulturnega društva Lesično - Pil- štanj in učenci OŠ Lesično pripravili 24. aprila učno uro v novonastali učilnici v stari šoli na Pilštanju.

Ena izmed nalog Kulturnega društva Lesično - Pilštanj in Turističnega dru- štva Pilštanj je bila ureditev učilnice iz povojnega časa. Člani TD Pilštanj so se zelo potrudili, da je bila učilnica pripravljena že za prve obiskovalce. Pri urejanju so pomagali tudi strokovnjaki iz Kozjanskega parka. Učilnica je opremljena z lesenimi klopmi, katedrom in šolsko tablo. Prav tako so na klopeh razstavljene raznovrstne lesene peresnice, šolski črnil- niki, peresniki in peresa. Med razstavljenimi predmeti je tudi tablica, ki pa je bila v povojnem času že zelo redka. Ob steni sta na ogled pozicijski računali in omara, v kateri so muzejski predmeti iz takratnega obdobja. Ne manjka tudi globus. Ob steni so razstavljeni dokumenti o zgodovini šolstva. Prva datirana omemba šole na Pilštanju je zapisana z datumom 12. 3. 1466. Ukaz o zgra- Učilnica je bila polna do zadnjega kotička ditvi šole je izdal že cesar Jožef II. 14. 3. 1782, šolsko poslopje, ki stoji še Marija Lupše) je učence učila zgodovino, zemljepis, prirodopis, slovenski danes, pa so zgradili 1824. Tako je ta stara šola, v kateri je zdaj urejena jezik in petje. muzejska učilnica, stara skoraj 200 let. Po koncu učne ure je spregovorila še županja Občine Kozje, ga. Milenca Za dobrodošlico in v razmislek je obiskovalcem na citre zaigral in zraven Krajnc, ki je pohvalila delovanje društev in zbrane spomnila še na druge zapel Ambrož Amon. Potem so zbrani izvedeli nekaj podatkov o šolanju pomembne obletnice, ki jih praznujemo v letošnjem letu. na Pilštanju in o aktivnostih, ki potekajo v društvih in na Osnovni šoli Pred zaključkom prireditve smo se člani KD zahvalili še g. Tonetu Postrži- Lesično. Tudi kakšna anekdota se je našla iz povojnega časa. nu za dolgoletno uspešno delovanje v društvu. V nadaljevanju so člani DS Peilenstein in učenci OŠ Lesično v skrajšani Prijetno skupno druženje v polni učilnici se je končalo s povabilom na obliki ene šolske ure prikazali pouk, ki se je dogajal v drugi polovici 40. prihajajoče prireditve, v septembru pa KD in OŠ Lesično pripravljata osre- let prejšnjega stoletja, s poudarkom na bogati zgodovini naših krajev in dnjo slovesnost ob 550-letnici šolstva na Pilštanju in v Lesičnem. glavnih značilnostih naše pokrajine. Tovarišica Marija (upodobila jo je ga. Nives Kostevc Arzenšek Mešani pevski zbor Vinea Kozje navdušil poslušalce v Podsredi

Besede, ki so izrečene skozi glasbo, so tako rekoč univerzalen jezik, saj ni človeka, ki si ne bi ob ritmu vsaj požvižgoval, če že ne razume vsebine besedila. In prav ta univerzalni in spevni jezik so v Podsredo prinesli člani Mešanega pevskega zbora Vinea Kozje, ki so v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Podsredi izvedli svoj prvi samostojni letni koncert. Ko se je sobota počasi prevešala v večer, se je cerkev napolnila z domačini in ostalimi, ki so tvoje in Večer na Robleku. Seveda pa so del repertoarja izvedli tudi v tujem jeziku, in sicer bili željni poslušanja ubranih glasov, je pevski zbor, ki šteje več kot trideset članov pod vod- ena izmed boljših priredb je bila prav gotovo Can t help falling in love, ki jo je v originalu stvom zborovodkinje Anje Radkovič, pričel s koncertom. S programom, ki je bil sestavljen iz izvajal vsem dobro znani Elvis Presley. šestnajstih pesmi, so prav po vsaki od zbranih izvabili velik aplavz. V prvem delu koncerta so Tako se je koncert MePz Vinea Kozje bližal koncu in po več kot letu in pol, ko so nazadnje pevci zapeli devet pesmi, med katerimi so prevladovale ljudske, manjkale pa seveda niso niti nastopili v Podsredi na božičnem koncertu, so tudi tokrat navdušili občinstvo in med večino cerkvene, kot se za kraj koncerta spodobi. Po več kot uri petja pa so si pevci zaslužili premor, zbudili željo, da bi se še večkrat poslušali v Podsredi. zbrani pa so med tem časom bili deležni pogostitve pred cerkvijo. Nadaljevanje koncerta pa Jernej Šulc je postreglo še z vsem dobro znanima pesmima družine Avsenik, Slovenija od kod lepote

glasbeno pedagogiko na visoki glasbeni šoli, Con- Svetovno znani servatorium of Hilversum, od leta 1996 do leta 2006 pa tudi na glasbeni akademiji Amsterdam School for the arts, Conservatorium of Amsterdam. Od leta organist v Zagorju 2002 pa je tam bil tudi koordinator za mednarodne odnose. Več let je bil tudi predsednik mednarodne Minulo sredo so v Zagorju gostili svetovno znanega organista Petra den Ou- organizacije glasbenih pedagogov EAS. Leta 1995 dena. Celoten koncert je bil izveden na baročnih Janečkovih orglah v cerkvi pa je prejel tudi častni doktorat angleške univerze Marije Pomočnice, ki so bile v minulem letu prenovljene. Odigranih je bilo v Cambridgeu, the Anglia Ruskin University. Zdaj več skladb iz obdobja med 16. in 19. stoletjem, slišati pa je bilo, da so prišle je svobodni glasbenik in svetovalec za glasbeno izo- izpod rok pravega mojstra. braževanje, profesor orgel in zborovstva v Surinamu, Peter den Ouden je študiral igranje na orgle in klavir, dirigiranje, cerkve- bivši nizozemski koloniji v Južni Ameriki. Poleg omenjenega pa je tudi stro- no glasbo in glasbeno pedagogiko v Amsterdamu ter Hilversumu na Nizo- kovni izvedenec za ArtEZ konservatorije na Nizozemskem. Napisal je več zemskem. Kar nekaj svojih let je kot organist in glasbeni pedagog deloval v člankov o glasbeni vzgoji v več evropskih državah, trenutno pa sodeluje tudi v raziskavi o glasbenem izobraževanju odraslih. gimnaziji na Nizozemskem. In sicer je od leta 1985 do leta 2006 predaval Vesna Žlender 19 KULTURA Domačnosti, ki jo pričara mama, ni mogoče kupiti v nobeni trgovini

Da je bilo letošnje slavje ob materinskem dnevu v Kozjem nekaj prav posebnega, so ponovno poskrbeli otroci osnovne šole in vrtca, ki so bili sprva kar malce prikupno zmedeni, kot se spodobi za pomladni čas, ko se vse okoli nas prebuja, cveti, se bohoti v pisanih bar- nagajivo vzdušje. vah in prekipeva z novo energijo, ter kot v en glas vpije Na odru se je zvrstila cela vrsta čudovitih točk, ob koncu pa je zbra- hvalnico življenju in ljubezni. In seveda bi nemudoma ne nagovorila še županja Milenca Krajnc, ki je dejala, da se danes razumeli in oprostili hudomušno zmedenost mladih žal vse prevečkrat zdi, da so se trgovske police prelevile v praznični povezovalcev programa, za katere se je zdelo, da so v koledar. »S polic se še dodobra ne umaknejo prvonovembrske sveče, poplavi pomladnih radosti, malo za šalo malo zares, pa se tam že nabira decembrski »kič«. Trenutno na trgovskih policah pozabili, čemu so se na ta dan zbrali, če ne bi bila ta najdemo vse vrste zajčkov in jajčk vseh mogočih velikosti in barv, zgolj del predstave. Kmalu se je namreč po pričakova- pa vendarle tam ne moremo zaslediti, kaj šele kupiti domačnosti,« njih izkazalo, da se bo na ta dan vse vrtelo predvsem je dejala županja in poudarila, da ta prebiva doma, v družini, v okoli ene ljubezni – materine. trenutkih, ko mama zamesi kruh, speče potico in kako drugače poskrbi za dobro počutje svoje družine. »V vse to mame vnesemo »Drage mame, želimo vam veliko nasmehov na obrazu, topline v veliko ljubezni, ki je neminljiva in neizmerljiva, in želim, da bi to lju- srcu, oči, solznih od veselja, ter otroke, ki bodo v vas videli najlepšo bezen znali in zmogli negovati tudi drugače, ne le ob praznikih.« Le- jutranjo zarjo,« so se glasile besede otrok, vsi zbrani pa so bili na pim željam županje se je pridružil tudi ravnatelj OŠ Kozje Roman ta večer del nepozabnega doživetja, ki se je dotaknilo ne le mamic, Gradišek, ki se je zahvalil nastopajočim in snovalcem programa temveč ogrelo srce slehernega obiskovalca. Z namenom priprave ter vse zbrane povabil, da se ob koncu prireditve še malce zadržijo večera, v katerem bi uživali vsi, torej ne zgolj mame, babice in tete, in se jim pridružijo na pogostitvi, za katero je poskrbela Krajevna ampak tudi očetje, dedki in strici, so otroci dogajanje na odru iz- skupnost Kozje. peljali čisto po svoje in s tem pričarali prijetno, domače in malce Mojca Valenčak Iz majhnih želja raste velika ljubezen

Leto je hitro naokoli in že so za nami marčevski pra- Pester program, ki so ga z veliko mero skrbnosti, truda in ljubezni zniki, ko otroci vseh starosti – kot radostni ptički na pripravili vsi osnovnošolci, od najmlajših do najstarejših, se je začel cvetočih vejicah v veselju ob rojstvu pomladi ter prvih z uvodnimi besedami mladih povezovalcev, Laure in Gašperja, ki sta toplih sončnih žarkih – pojejo slavospeve mamicam in najprej pozdravila vse zbrane in razložila, da se bo tokrat na odru vse ženam. Tako učitelji kot učenci Osnovne šole Lesično, vrtelo v prvi vrsti okoli mamic in žen, ki v marcu praznujejo svoje ki kar poka po šivih od novih idej in raznovrstnih ta- praznike. Po uvodnem pozdravu sta k besedi povabila ravnateljico lentov, se vsako leto veselijo priložnosti, da te radostne, OŠ Lesično Ireno Krajnc, predsednika KS Lesično Franca Plahuto pomladne trenutke delijo ne le z mamicami, temveč z in županjo Občine Kozje Milenco Krajnc, ki so si bili enotni v lepih željah in voščilih ob marčevskih praznikih ter se zahvalili vsem, ki so vsemi starši in ostalimi obiskovalci, in zanje pripravijo snovali čudovito predstavo. »Iz majhnega raste veliko,« je sporočal na- nepozabno marčevsko predstavo, ki ji v sodelovanju s pis na odru, odetem v pomladno okrasje iz pisanega cvetja in svežega krajevno skupnostjo sledi prijetno druženje ob hrani zelenja, »rastejo pomladne cvetlice, rastejo drevesa in rastejo otroci,« so in pijači. se glasile besede povezovalcev programa, ki sta v nadaljevanju oder prepustila najmlajšim, učencem prvega, drugega in tretjega razreda ter mlajši plesni skupini, ki so s petjem, deklamacijami in plesom po- božali srca obiskovalcev. Tretješolci so razveselili s čudovitimi dekla- macijami, osnovnošolski folkloristi pa so ponovno navdušili s prelepo pevsko-plesno predstavo. Sledila je kratka predstava »Žalostni ptiček« v izvedbi četrtošolcev, peti razred se je predstavil z igro »Čarovnik«, zaigrale so šolske citrarke, šestošolci in sedmošolci so lepe misli o ma- mah strnili v znanih deklamacijah in pesmih, osmi razred pa je pevsko priredbo pospremil s plesnimi koraki. Za konec so dvorano v plesne ritme z deklamacijo in glasbeno spremljavo zazibali devetošolci, zgod- bo na odru kulturnega doma v Lesičnem pa je zaključil šolski pevski zbor ob glasbenih ritmih šolskega ansambla. V znamenju prijetnega druženja je minila tudi zaključna pogostitev, za katero je poskrbela krajevna skupnost. Mojca Valenčak 20 KULTURA Otroci v čast vsem ženskam recitirali, prepevali in igrali

V Krajevni skupnosti Buče so se zbrali skoraj vsi tisti krajani, ki niso odšli v Planico, na proslavi v čast mamicam in vsem predstavnicam ženskega spola. Otroci, ki so se predstavili na odru v poplavi lepih besed o njih, niso pozabili niti na moške in si s svojo prisrčnostjo prislužili veliko simpatij občinstva.

Na Bučah radi delajo z roko v roki, saj so nastopi navdušile najmlajše nastopajoče, za skupnosti. Čestitke vsem ženskam je izrekel prepričani, da le-to obrodi dobre sadove. njimi pa še vsi ostali, ki so prepevali in se še predsednik KS Buče Branko Lugarič in Tako je bilo tudi na tradicionalni marčevski izkazali še kot odlični igralci. Obe drama- se zahvalil vsem, ki so soustvarjali kulturni proslavi, kjer pa so največji zalogaj imeli v tizaciji sta bili zares odlično odigrani, imeli program in jim pomagajo pri uresničevanju tamkajšnjem kulturnem društvu. Silva Va- pa sta tudi primerno sporočilno vrednost. zastavljenega dela. Zbrane je nagovoril še lenčak, do nedavna predsednica društva, je Na koncu so vsi nastopajoči skupaj s pev- predsednik KD Buče Marko Mramor, ki se tudi tokrat otroke pripravila na marčevski ci Mešanega pevskega zbora Buče zapeli še je predvsem zahvalil nekdanji predsednici nastop. Na pomoč ji je priskočila še Urška skupno pesem o mamah in tako na najlepši društva Silvi Valenčak za vse minulo delo Plevnik, ki je otroke pripravljala v Ortni- možni način zaključili dogajanje na odru. Še v želji, da bi skupaj dobro delali še naprej. cah, in na odru gasilskega doma na Bučah je preden se je začelo druženje, je zbrane na- Silva mu je seveda pritrdila in zagotovila, da bilo moč videti in slišati marsikaj. Program govorila županja Milenca Krajnc, ki je pou- verjame, da jim bo to tudi uspelo. Po vseh je odlično povezovala Nika Ivanc in na oder darila, da je povsod pomembno medseboj- izrečenih besedah se je nadaljevalo druže- vabila otroke. Najprej so s samozavestnimi no sodelovanje, tako v družini kot lokalni nje ob dobri kapljici, hrani in glasbi. Zdenka Ivačič Marec je bil za ženske dvakrat slavnosten

dnevu žena in kasneje še ob dnevu mater. štrumente. Še enkrat več so dokazali, da so In prav materinski dan so v Podsredi slav- najmlajši vsestranski ustvarjalci in izvajalci, nostno proslavili minulo soboto. Ker je ki jim ni nič pretežko. Sobotni večer je bil pomlad počasi zakorakala v leto 2016, so tako poln pozitivnih misli, ki so bile seveda se prebudili Zvončki, ki so svojim mamam najbolj usmerjene k mamam. Zbrane ma- pripravili program s pomočjo Krajevne sku- mice pa sta nagovorila tudi županja Obči- pnosti Podsreda in domačega turističnega ne Kozje Milenca Krajnc in predsednik KS društva. Podsreda Vinko Klavžar. Ob koncu progra- Zvončki so tudi letos pod mentorstvom Ber- ma pa je le-ta podelil tudi šopek v zahvalo narde Kunej pripravili zanimiv program, mentorici, ki je otroke pripravila na nastop. ki je od zbranih zahteval veliko zasluženih V nadaljevanju večera pa so za dobro voljo Meseca marca so dekleta, žene in mate- aplavzov. Tako so se predstavili s šaljivimi poskrbeli člani ansambla Trio suha pipa, ki re dvakrat praznovale, in sicer najprej ob igrami, plesom, petjem in igranjem na in- so družbo še dolgo v noč držali pokonci. Jernej Šulc

program je bil sestavljen iz risank. Tako sta Svet risank program povezovala Pat in Mat iz znane ri- sanke A je to, ki sta poleg govornih pokazala Mladinska skupina KD Zagorje s po- tudi plesne spretnosti. Najprej smo zasliša- močjo starejših članov vsako leto li zvok Larinih citer. Nato je sledila plesna pripravi program ob materinskem točka, kjer so mladenke pokazale, kako dnevu in se v ta namen zahvali dobro se vrtijo ob zvokih Čukov in Majči. svojim mamam, očetom in ostalim Naslednji so na oder stopili najmlajši nasto- sorodnikom za ves trud, hkrati pa pajoči, ki so pripravili deklamacije. Sledil poskrbijo, da se ob njihovih progra- je ples najmlajših na vsem znano pesmico mih vsi zabavajo. Letošnja tematika o čebelici Maji. Manca je zapela pesem, na je bila svet risank. citrah pa jo je spremljala Nika. Pripravili pa so tudi kratko igro. Slavljenka Miki miška je lica Maja. Lepo so se zabavali, vendar pa Pred pričetkom programa je zbrane poz- na praznovanje svojega rojstnega dne pova- niso pozabili pospraviti za sabo in pripraviti dravil predsednik KD in KS Daniel Zalo- bila prijatelje. Slavje je morala organizirati hiše na prihod mamice in novorojenčice. Po kar, ki je vsem zaželel prijeten večer. Bese- kar sama, saj je mamica odšla v porodnišni- končanem uradnem delu pa je sledilo dru- do je predal županji Občine Kozje Milenci co. Poleg njenega bratca so na praznovanje ženje ob zvokih Treh vragov. Krajnc, ki je vse zbrane pozdravila. Letošnji prišle Maša, Pika Nogavička, Fifi ter čebe- Vesna Žlender 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Še eno uspešno šolsko leto

»Naši domovini za praznik želimo ... povezanost, spoštovanje pri- na bronasta in srebrna priznanja. jaznost, poštenost, čisto okolje, veliko sonca v srcih ter nasmejane Izpostavili bi dosežke devetošolcev OŠ Lesično na tekmovanjih iz državljane,« so dejali učenci OŠ Lesično na proslavi ob 25. obletnici znanja in tekmovanjih v okviru interesnih dejavnosti. dneva državnosti in ob svečanem zaključku šolskega leta 2015/16. S temi pomenljivimi besedami smo voščili domovini in tako ob Sonja Agrež: bronasto priznanje iz tekmovanja v znanju nemškega prisotnosti županje Milence Krajnc, častnega občana Občine Koz- jezika, priznanje za dosežke na športnem področju in zlato prizna- je Dušana Andreja Kocmana, predstavnikov sveta staršev in sveta nje na tekmovanju iz nemške bralne značke. zavoda ter krajanov počastili 25 let samostojnosti. Po raznolikem Lea Arzenšek: bronasto Proteusovo priznanje iz tekmovanja v zna- kulturnem programu smo svečano podelili vsa priznanja, ki so jih nju biologije, zlata bralka, bronasto priznanje na tekmovanju iz to leto osvojili učenci. Vesele šole. Tudi to šolsko leto je bilo za nas nekaj posebnega. Šolsko leto je Andraž Brečko: zlati bralec, priznanje za sodelovanje na regijskem potekalo v znamenju priprav na bližajočo se 550-letnico šolstva tekmovanju z mobilnimi roboti ROBOsled Poznavalec, brona- na Pilštanju in v Lesičnem. Učenci so pod vodstvom mentoric in sto priznanje za uspešno sodelovanje na državnem tekmovanju z mentorjev pripravili različne spremljevalne dejavnosti, kot so: raz- mobilnimi roboti v disciplini ROBOsled Dirkač in Poznavalec ter iskovalna naloga o razvoju šolstva v kraju, kulturni dan na Pilšta- priznanje za dosežke na športnem področju. Usvojeno 3. mesto nju z ustvarjalnimi likovnimi in literarnimi delavnicami, učenci so na regijskem tekmovanju v standardnih plesih v okviru Šolskega sodelovali v predstavitveni učni uri v povojni učilnici v sodelova- plesnega festivala na Polzeli in 4. mesto na državnem tekmovanju nju s kulturnim društvom ter pripravljali gradiva za priložnostno v standardnih plesih v Polhovem Gradcu. literarno glasilo o častitljivi obletnici. Gregor Kolar: priznanje za dosežke na športnem področju. Skozi vse šolsko leto smo nadaljevali s projektom Ekošola kot na- Vid Kunej: priznanje za usvojeno 3. mesto na regijskem tekmova- čin življenja. V tem letu smo ob Prazniku kozjanskega jabolka pri- nju z mobilnimi roboti ROBOsled Poznavalec in bronasto prizna- dobili znamko »sožitje«, ki je namenjena označitvi porekla, izvora, nje za uspešno sodelovanje na državnem tekmovanju z mobilnimi pridelave in izdelave dobrin, na katero smo zelo ponosni. Vključili roboti v disciplini ROBOsled Dirkač. smo se v evropski projekt Odgovorno s hrano ter tako izvajali de- Metod Čepin: zlati bralec. javnosti, ki vplivajo na racionalno porabo hrane v šoli. V okviru Matevž Polak: bronasto Vegovo priznanje iz tekmovanja v znanju šolskega projekta Ekovrt so se učenci učili naravnega pridelovanje matematike, bronasto Cankarjevo priznanje iz tekmovanja v zna- zelenjave. Svoje dejavnosti smo predstavljali na stojnicah sejma nju slovenščine, bronasto Proteusovo priznanje iz tekmovanja v Altermed, na tradicionalnem Kozjanskem jabolku in sejmu Koza, znanju biologije, bronasto Preglovo priznanje iz tekmovanja v zna- zmaj in še kaj. Zavedamo se, da šola stoji v neokrnjenem okolju, nju kemije, bronasto priznanje iz tekmovanja v znanju nemškega zato je pomembno, da znamo izkoristiti vse možnosti pridelovanja jezika, priznanje za dosežke na športnem področju, zlati bralec, zdrave prehrane. srebrno priznanje na tekmovanju iz nemške bralne značke in bro- Na reviji pevskih zborov so se uspešno predstavili tudi člani OPZ nasto priznanje na tekmovanju iz Vesele šole. Usvojeno 2. mesto in se uvrstili na regijsko tekmovanje. Mladi tehniki so na tekmova- na regijskem tekmovanju v standardnih plesih v okviru Šolskega nju v Robosledu in na državnem tekmovanju osvojili dobre rezul- plesnega festivala na Polzeli in 2. mesto na državnem tekmovanju tate. Kar nekaj učencev se je udeležilo tudi državnih tekmovanj. Na v standardnih plesih v Polhovem Gradcu. športnem področju je Rok Jazbec na državnem prvenstvu v skoku Zala Polak: zlata bralka. v daljino osvojil tretje mesto. Na državnem tekmovanju v standar- Dejan Senica: zlati bralec, bronasto priznanje na tekmovanju iz dnih plesih sta Nika Ivanc in Matevž Polak osvojila 2. mesto, Ta- Vesele šole, priznanje za sodelovanje na regijskem tekmovanju z mara Kovačič in Andraž Brečko pa četrto mesto. mobilnimi roboti ROBOsled Poznavalec, bronasto priznanje za Vsako leto se učenci udeležujejo tudi tekmovanj iz različnih pred- uspešno sodelovanje na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti metnih področij. Tudi letos so bili zelo dejavni in so osvojili števil- v disciplini ROBOsled Dirkač in Poznavalec ter priznanje za do-

Devetošolci OŠ Lesično iz leve proti desni: Gregor Kolar, Metod Čepin, Andraž Brečko, Dejan Senica, Lana Lesnika, Lea Arzenšek, Sonja Agrež, Matevž Polak, Vid Kunej, Rihard Teržan, razredničarka Mateja Koprivc Polutnik, Zala Polak, Viktorija Kos, Blaž Vrtačnik in ravnateljica Irena Krajnc. 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI sežke na športnem področju. sto Cankarjevo prizna- Rihard Teržan: priznanje za sodelovanje na regijskem tekmova- nje), srebrno priznanje nju z mobilnimi roboti ROBOsled Dirkač, bronasto priznanje za iz nemške bralne značke uspešno sodelovanje na državnem tekmovanju z mobilnimi roboti (Epi Lesepreis) in bro- v disciplini ROBOsled Dirkač in priznanje za dosežke na športnem nasto priznanje iz Vesele področju. šole. V minulih letih sem Lana Lesnika: bronasto in srebrno Vegovo priznanje iz tekmo- osvojila kar nekaj bro- vanja v znanju matematike, bronasto Cankarjevo priznanje iz nastih priznanj na vseh tekmovanja v znanju slovenščine, bronasto in srebrno Stefanovo področjih, med drugim priznanje iz tekmovanja v znanju fizike, bronasto in srebrno Prote- tudi zlato priznanje na usovo priznanje iz tekmovanja v znanju biologije, bronasto Preglo- čebelarskem tekmovanju, vo priznanje iz tekmovanja v znanju kemije, bronasto priznanje iz zlato priznanje iz nemške tekmovanja v znanju zgodovine, bronasto priznanje iz tekmovanja bralne značke in srebrno v znanju geografije, priznanje za dosežke na športnem področju, Stefanovo, Proteusovo ter zlata bralka, srebrno priznanje na tekmovanju iz nemške bralne srebrno Cankarjevo pri- značke ter bronasto priznanje na tekmovanju iz Vesele šole. znanje. Priprave na tek- movanje so obsegale delo Z Lano Lesnika, kot najuspešnejšo učenko na tekmovanjih, smo z mentorji in samostojno Lana Lesnika, dobitnica treh srebrnih opravili tudi intervju ter jo povprašali po njenih občutkih ob delo, ki je bilo intenziv- priznanj usvojitvi treh srebrnih priznanj. nejše nekaj dni pred tekmovanjem. Vprašanja na tekmovanjih so različnih težavnosti. Včasih so lažja, težja ali pa enaka, odvisno pa Lana Lesnika, dobitnica srebrnih priznanj: »Občutki ob osvojitvi je tudi od tega, koliko poglabljanja nameniš določenim temam. treh srebrnih priznanj so lepi. Mislim, da so osvojena priznanja re- Obožujem naravoslovje in na tem področju se vidim tudi v priho- zultat mojega dela in dela mojih mentorjev, katerim sem zelo hva- dnosti. Odhajam na II. gimnazijo Maribor, ki je znana po tem, da ležna. Priznanja sem osvojila na področju matematike (bronasto ima dobre rezultate dijakov na naravoslovnem področju.« in srebrno Vegovo priznanje), fizike (bronasto in srebrno Stefano- Vsem učencem iskreno čestitamo in želimo, da bi počitnice preži- vo priznanje), biologije (bronasto in srebrno Proteusovo prizna- veli čim bolj igrivo in sproščeno ter uspešno nadaljevali z izobra- nje), kemije (bronasto Preglovo priznanje), geografije (bronasto ževanjem. priznanje), zgodovine (bronasto priznanje), slovenščine (brona- Učitelji in ravnateljica Irena Krajnc Prireditev ob koncu šolskega leta

Učenci 5. razreda OŠ Lesično so zaključek šolskega leta obeležili tako, da so za starše pripravili nastop. V kulturnem programu so se pokazali s kratkimi dramskimi odlomki, igranjem na glasbila in petjem. Preizkusili so se v vlogi napovedovalcev. Obiskovalci so pri- sluhnili najnovejšim novicam v oddaji »24 ur«. Med novice so učen- ci vpletli zanimivo dogajanje na šoli in jih tako napravili še bolj aktu- alne. Razredničarka je podelila pohvale za dosežene uspehe učencev. Ravnateljica je zbrane nagovorila s spodbudnimi besedami. Izrazila je navdušenje nad talenti učencev in jim zaželela, da jih razvijajo in krepijo še naprej. Srečanje se je nadaljevalo v sproščenem in vese- lem vzdušju. Vsi smo si privoščili sokove, pecivo in sladoled. Vsega naštetega ne bo manjkalo niti na počitnicah. Zato: hura, počitnice! Lučka Palir Mavrič Po čem se boste spominjali 5. razreda?

Letošnje šolsko leto si bom zapomnila po pr- To šolsko leto si bom zapomnila po čokoladni Šolsko leto si bom najbolj zapomnil, ko smo vem šolskem dnevu, ko smo imeli čokoladno fontani, ki je bila prvi šolski dan, in po izletih. odšli na veterinarsko postajo, kjer smo videli fontano in sadje na palčkah. Pa tudi po ko- (Nika Potočnik) tri pse, ki so bili v zavetišču. panju. (Lilijana Leskovšek) (Rok Lebič) Zapomnila si ga bom po zaključni priredi- Šolsko leto si bom zapomnila po Leini vale- tvi, plavanju, smejanju s sošolci in učiteljico. Zapomnila si ga bom po učiteljici Lučki, ki ti. To je bilo najlepše in tudi športni dan v (Maja Reberšak) je bila zelo prijazna. Aqualuni. (Lara Arzenšek) (Teja Planko) Po prijazni učiteljici in veliko zabave ter po Peti razred si bom zapomnila, ker smo imeli tehniških in naravoslovnih dneh. Letošnje šolsko leto si bom zapomnil po peki fino, prijazno učiteljico. In tudi po naravo- (Tisa Polšak) piškotov z učiteljico Matejo. slovnih dneh. (Anja Turk) (Rožle Centrih)

23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Slovesen zaključek šolskega leta

V petek, 24. junija 2016, smo na OŠ Kozje Dosežki devetošolcev OŠ Kozje priznanje iz kemije, bronasto priznanje iz pripravili zaključno slovesnost. Praznovali v šolskem letu 2015/16: razvedrilne matematike. smo dva praznika, dan državnosti in zaklju- Nika Gradišek: zlato, srebrno in bronasto Daša Berglez: srebrno in bronasto Proteu- ček šolskega leta. Najslavnejši del prireditve Cankarjevo priznanje iz slovenščine, zlato, sovo priznanje iz biologije, srebrno prizna- je bila podelitev priznanj s tekmovanj na srebrno in bronasto priznanje iz geografi- nje iz prostorske predstavljivosti Matemček, različnih področij. je, zlato in srebrno priznanje iz prostorske bronasto priznanje iz slovenščine, bronasto Prvi del programa je bil namenjen držav- predstavljivosti Matemček, srebrno in bro- priznanje iz kemije. nemu prazniku, 25. obletnici dneva držav- nasto priznanje iz angleščine, srebrno in Rebeka Žučko: srebrno priznanje Logična nosti, lahko bi rekli rojstnemu dnevu naše bronasto Proteusovo priznanje iz biologije, pošast, bronasto priznanje iz logike, bro- domovine. Spomnili smo se dni, ko so v letu srebrno in bronasto Vegovo priznanje iz nasto priznanje iz geografije, bronasto pri- 1991 na našem nebu zahrumela vojaška le- matematike, diamantni kenguru za osvoje- znanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz tala. no najmanj bronasto priznanje na tekmo- kemije, bronasto priznanje iz prostorske Proslavo smo začeli s slovensko himno in vanju iz matematike v vseh devetih letih predstavljivosti, 1. mesto na medobčinskem nadaljevali s tematiko o domovini. V pro- šolanja, srebrno priznanje Logična pošast, tekmovanju v teku na 300 metrov. gramu so se zvrstili vsi razredi s svojimi bronasto priznanje iz logike, bronasto pri- Dejan Zorenč: bronasto priznanje iz zgodo- glasbenimi, recitatorskimi, plesnimi, pev- znanje iz zgodovine, bronasto priznanje iz vine, 1. mesto na področnem tekmovanju iz skimi in dramskimi točkami. Šestošolke so kemije, 4. mesto na področnem tekmova- badmintona, 5. mesto na državnem in če- predstavile raziskovalno nalogo s področja nju iz badmintona, četrtfinale ekipnega pr- trtfinale ekipnega prvenstva v badmintonu. naravoslovja Naša srečanja z netopirji in jo venstva v badmintonu, najboljša osnovno- Rok Posteržin: bronasto priznanje iz bio- popestrile z igro s srečnim koncem. Pred- šolska pesnica – dobitnica 26. Župančičeve logije. stavila sta se otroški in mladinski pevski frulice 2016, nagrajenka likovnega natečaja Matija Pečnik: 2. mesto na medobčinskem zbor naše šole. Mlada Vilenica 2016, izbrana med objavlje- tekmovanju in 3. na področnem tekmova- Ker letos svojo delovno obveznost policista ne avtorje zbornika Roševih dnevov. nju v skoku v daljino. zaključuje gospod Dani Fon, naš dolgole- Aljaž Klavžar: srebrno in bronasto Preglovo Gašper Gošek: 2. mesto na medobčinskem tni zunanji sodelavec, se mu je predsednica priznanje iz fizike, srebrno priznanje iz pro- tekmovanju v teku na 60 metrov. šolske skupnosti Tamara Kos zahvalila za storske predstavljivosti Matemček, bronasto Julija Bizjak: 5. mesto na področnem tek- njegovo dolgoletno in požrtvovalno delo. priznanje iz logike, bronasto priznanje iz movanju iz badmintona in 7. na državnem, Zaželela mu je vse lepo na njegovi nadaljnji matematike, diamantni kenguru za osvoje- četrtfinale ekipnega prvenstva v badminto- življenjski poti. no najmanj bronasto priznanje na tekmo- nu. Sledil je najslavnejši del prireditve, podeli- vanju iz matematike v vseh devetih letih tev priznanj. Podelili so jih gospod ravnatelj šolanja, bronasto priznanje iz astronomi- Učitelji OŠ Kozje in in razredničarke oziroma mentorji z različ- je, bronasto priznanje iz biologije, bronasto ravnatelj Roman Gradišek nih področij. Učenci so bili na tekmovanjih v letošnjem šolskem letu zelo uspešni, saj so prejeli 7 zlatih, 60 srebrnih in 158 bronastih priznanj. Kar nekaj naših učencev pa je po- stalo celo državnih prvakov. Tako je bil Lan Gradišek najboljši v državi na tekmovanju iz razvedrilne matematike in mednarodnem matematičnem tekmovanju Pangea, Brest Lenarčič je bil najboljši med vsemi petošol- ci v Veseli šoli, Bor Gradišek pa si je naslov državnega prvaka prislužil na tekmovanjih Matemček in Logična pošast. Zbrane sta nagovorila gospa županja Mi- lenca Kranjc in gospod ravnatelj Roman Gradišek. Gospa županja je poudarila, kako pomembno je, da znamo ceniti svoje okolje in domovino, v kateri živimo. Učencem je čestitala za njihove uspehe in vsem zaželela prijetne počitnice. Pred koncem prireditve je gospod ravnatelj Roman Gradišek vsem Devetošolci OŠ Kozje: Stojijo z leve: Julija Bizjak, Dezire Butkovič, Daša Berglez, Rok Posteržin, Jure dobitnikom priznanj čestital, se zahvalil Virant, Dejan Zorenč, Matija Pečnik, Klemen Pirš, Matej Kovačič. mentorjem in vsem zaželel lepe počitnice. Sedijo z leve: Rebeka Žučko, Nika Gradišek, Anja Romih, razrednik Gregor Vrabec, Gašper Gošek, Aljaž Klavžar in Kristjan Bovha 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI Naj učenka šole

Nika je v zadnji triadi osvojila kar šest zlatih likovnega natečaja Otroci - otrokom 2012. priznanj: v 7. razredu na tekmovanju iz lo- Osnovno šolo Kozje je zastopala na Malih gike in matematike, v 8. razredu iz biologije sivih celicah, prvakih znanja in sodelovala in v 9. razredu iz slovenščine, geografije in na mnogih šolskih prireditvah. Seveda je prostorske predstavljivosti, poleg tega še 11 to le kamenček v mozaiku, poleg tega da je srebrnih in 20 bronastih priznanj. bila Nika nadvse uspešna tudi pri prav vseh predmetih v šoli, je zares vsestranska in se Osvojila je tudi priznanje diamantni kengu- ukvarja še z mnogo dodatnimi aktivnostmi, ru za osvojeno najmanj bronasto priznanje od glasbe do plesa. V razredu je učitelj takoj na tekmovanju iz matematike v vseh deve- opazil njen iskriv in radoveden pogled. Oči, tih letih šolanja. Zelo uspešna je bila na li- ki kar srkajo informacije in istočasno že terarnih in likovnih natečajih. Tako je bila razmišljajo, kako pridobljeno znanje upora- dobitnica 26. Župančičeve frulice 2016 za biti, da bi svet naredili lepši, bolj prijazen. najboljšo osnovnošolsko pesnico, dobitni- V minulih devetih letih je ponosno in zelo ca posebne nagrade na Mladi Vilenici 2015 uspešno zastopala Osnovno šolo Kozje. Bilo med osnovnošolskimi pesniki tretje triade, je ogromno uspehov, pa tudi nekaj ovir ali Nika Gradišek, najboljša osnovnošolska pesnica bila je ena izmed petih finalistk 25. Župan- še bolje rečeno izzivov, ki so pripomogli, da Županćičeve frulice in dobitnica treh zlatih čičeve frulice 2015 v kategoriji osnovnošol- je Nika danes takšna, kot je. Odgovorna, sa- priznanj skih pesnikov, izbrana je bila med objavlje- mozavestna, vljudna in dobrega srca, vzor. ne avtorje zbornika Roševih dnevov v letih Ponos v prvi vrsti staršem, šoli, sošolcem ter Nagrado za naj učenko OŠ Kozje je prejela 2015 in 2016 ter nagrajenka likovnega nate- vsem ostalim. Nika Gradišek. čaja Mlade Vilenice 2016 in humanitarnega (iz utemeljitve razrednika)

življenjskih okolij. Kače, pajki, ribe, želve, OŠ Kozje na Dunaju krokodili, ptice in žuželke so nas vodile vse do vrha stolpa, kjer smo lahko občudovali čudovit razgled nad mestom. Iz višav nad Zgodnje petkovo jutro je prehajalo v nov poletni rezidenci Habsburžanov, dvorcu mestom smo se nato spustili v podzemlje. dan, ko so se pred OŠ Kozje zbirali učenci Schonbrun. Njegova veličastnost nas je oča- Ob vožnji s podzemno železnico smo izku- in učenke 8. in 9. razreda. Skupaj z učite- rala in nas popeljala v preteklost, v čas, ko sili, kaj pomeni gneča in kako lahko zelo hi- lji so bili polni pričakovanj in željni novih sta v njem živela cesar Franc Jožef in cesari- tro prideš v sam center mesta. izkušenj in zabave. Ob peti uri zjutraj je na- ca Elizabeta, bolj znana kot Sisi. Ob ogledu Obstali smo pred znamenito cerkvijo sv. počil čas za odhod. Jutranjo zaspanost na zasebnih prostorov vladarjev, veličastnih Štefana, si ogledali okolico in zelo dobro avtobusu je nekoliko stopnjevalo še vreme, sobanah, plesnih dvoranah in cvetočih vr- izkoristili minute prostega časa, ki smo ga saj so dežne kapljice vztrajno padale z neba tovih si je morda kdo za hip zaželel, da bi imeli na razpolago. V tem času so se učenci in večino zazibale v kratek sen. Morda se je sam doživel delček bogate zgodovine in ži- hitro porazgubili po okoliških prodajalnah, komu sanjalo, da je pred nami lep sončen vel na dvoru Habsburžanov. A načrtovane butikih, restavracijah, občudovali izložbe, dan. In njegove sanje so se uresničile. Tik aktivnosti so nas vodile naprej. Prav tako kupovali spominke. pred Dunajem nas je s svojimi žarki začelo kot številne tuje turiste iz vseh koncev sveta, Sledil je ogled cesarske grobnice Habsbur- razvajati sonce. ki jih je bilo zanimivo opazovati in ob tem žanov, kjer je največ pozornosti pritegnil Pogled skozi okno avtobusa nam je vse bolj ugibati, od kod prihajajo. sarkofag učencem dobro znane vladarice odkrival zanimivosti Avstrije, ki so jih pred- Z avtobusom smo se odpeljali do Hiše mo- Marije Terezije. Čeprav je nekatere že lo- stavljale razlage vodiča. Tako je čas hitro rij. Stari protiletalski stolp iz druge svetov- vila utrujenost, pa smo pot nadaljevali do mineval in po štiriurni vožnji smo prispeli ne vojne je povsem preurejen in namenjen Prirodoslovnega muzeja, kjer smo si lahko na Dunaj. Naš prvi ogled je bil namenjen prikazu najrazličnejših živali in njihovih ogledali minerale, slike vesolja, dinozavre, razvoj človeka. In nato …, nato je utrujenost popustila. Prispeli smo v zabaviščni park Prater, ki je ponujal številna adrenalinska doživetja. Vzkliki ob premaganih izzivih so bili glasni, veselje iskreno in dan izpolnjen. Proti večeru smo utrujeni zapuščali Dunaj. Veliko smo videli in doživeli. Za nas je bil to prijeten dan, ki ga ne bomo pozabili. Zadnji sončni žarki so se skupaj z nami poslavlja- li od avstrijske prestolnice. In petek, 10. 6. 2016, se je počasi že poslavljal ter podajal roko soboti, ko smo se vrnili domov. Osmošolci in devetošolci na Dunaju Marinka Žibret 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI 26. Otroški parlament

Za parlamentarce na OŠ Lesično je bilo šolsko leto 2015/16 še posebej pe- stro, saj so poleg prireditve, ki je potekala v sklopu šolskega parlamenta, gostili v mesecu marcu regijski Otroški parlament, 11. aprila pa so kot predstavniki regije Šmarje pri Jelšah odšli v parlament v Ljubljano. Tema letošnjega 26. Otroškega parlamenta je bila Pasti mladostništva.

Pogovarjanje ni le za zabavo, se je udeležilo še več pomembnih gostov, zdravilno je tudi, ko imamo težavo med drugim županja Občine Kozje Milenca Naša delegacija pred državnim zborom in se v lastnih mislih dušimo, Krajnc, župan Podčetrtka Peter Misja, doktor dokler jih še z nekom ne delimo. Andrej Jazbec, policist Franc Fon in ravnatelji Na začetku zasedanja so zbrane pozdravili sodelujočih šol. Vse zbrane je pozdravila predsednik Republike Slovenije Borut Andrej Rozman Roza, Nekaj ti moram povedat, ravnateljica OŠ Lesično Irena Krajnc. Pahor, predsednik državnega zbora Milan odlomek Preden se je začelo ustvarjalno delo v skupinah, Brglez in predsednica Zveze prijateljev mladine so zbrani prisluhnili skeču o zasvojenki Žuži. Slovenije Darja Groznik. V nadaljevanju Učencem je tema o pasteh mladostništva V nadaljevanju so se mladi parlamentarci so sledila navodila o poteku zasedanja 26. ponujala ogromno možnosti raziskovanja, po naključnem žrebu razdelili v pet skupin. Otroškega parlamenta. Sledili so fototermin, branja in ustvarjanja. Skozi različne aktivnosti Vsaka skupina se je spoprijela s svojo temo: glasovanje za temo 27. Otroškega parlamenta, so se le-ti naučili marsikaj o različnih pasteh, Pasti alkohola, Zasvojenost s cigaretami potem pa razdelitev v štiri skupine. ki na vsakem koraku prežijo nanje, in kako se in drogami, Nevarni internet, Hrana in Otroci parlamentarci so se v delavnicah Pasti jim lahko izognejo. motnje hranjenja ter Mladostništvo, pasti in interneta in socialnih omrežji, Ko pride do V sklopu parlamenta so si vsi učenci na šoli zasvojenost. V skupinah so izmenjali svoje stiske, kam po pomoč, Medvrstniško nasilje ogledali zanimivo igro Ujeti se ne dam, ki jo poglede, mnenja, stališča o temi ter izdelali ter Samopodoba in mladostnik pogovarjali je pripravilo Društvo za boljši svet. Vsi učenci zanimive plakate, ki so jih potem predstavili ter izmenjali svoja stališča o temi, potem 3. – 9. razreda so imeli tudi delavnice na temo ostalim udeležencem parlamenta in gostom. pa sestavili povzetke. Pri delu so jih vodili varnega interneta, ki smo jih izvedli že v Po predstavitvah so besedo dobili še mentorji. Med vsem tem dogajanjem so otroci oktobru v tednu otroka. gostje, ob zaključku pa so mladi izglasovali novinarji fotografirali in spremljali delo v Z razredniki so učenci pripravili zanimive in še parlamentarno temo Vključevanje delavnicah. uporabne plakate, ankete, povzetke, kratki priseljencev in beguncev v našo družbo, ki so Po zaključku delavnic so parlamentarci film, dramska skupina pa je je skozi igrane jo predstavniki potem ponesli na nacionalni odšli v veliko dvorano, kjer so jih pozdravili prizore predstavila različne pasti, ki prežijo na parlament. predsednik vlade Miro Cerar in drugi. Sledila mladostnike. so poročanja o delu in razprava. Nekateri V ponedeljek, 11. aprila, pa so se trije učenci mladi so se izkazali za kar spretne govornike. 30. marca 2016 se je na šoli odvil regijski z mentorico Nives Kostevc Arzenšek udeležili Za 27. Otroški parlament v novem šolskem Otroški parlament, katerega so se udeležili v Ljubljani 26. nacionalnega Otroškega letu so mladi parlamentarci izglasovali temo mladi parlamentarci z mentorji iz osmih parlamenta. Lana Lesnika in Matevž Polak Otroci in oblikovanje prihodnosti. osnovnih šol: iz OŠ Kozje, OŠ Bistrica ob sta odšla na svoji mesti v glavno dvorano, Sotli, OŠ Podčetrtek, OŠ Šmarje pri Jelšah, I. Nika Ivanc, ki se je imela vlogo novinarke, pa Nives Kostevc Arzenšek, OŠ Rogaška Slatina, II. OŠ Rogaška Slatina je mesto našla na balkonu skupaj z mentorji in mentorica Otroškega parlamenta in iz OŠ Rogatec. Regijskega parlamenta učitelji ter od tam spremljala zasedanje. na OŠ Lesično

Dan v Muzeju gozdarstva in lesarstva

Učenci 7. razreda OŠ Lesično smo zanimivosti gozdov in dreves v Sloveniji ter 10. junij preživeli v Muzeju gozdar- po svetu. Izvedeli smo, da je najstarejše drevo stva in lesarstva v Nazarjah, kamor v Sloveniji macesen, ki se nahaja v Kranjski smo se v spremstvu učitelja tehnike Gori, najvišje drevo v Sloveniji je Sgermova in tehnologije, Janeza Čepina in ra- smreka na Pohorju, Gašperjev kostanj pri zredničarke, Lidije Kotnik Klaužer, Radečah pa je najdebelejše drevo v Sloveniji. Zagotovo si bomo najbolj zapomnili Gašperjev odpravili na tehniški dan. kostanj, saj imamo sošolca Gašperja. Muzej, ki se nahaja v gradu Vrbovec, prikazuje Osrednji del muzeja prikazuje pot posekanega gozdarsko in lesarsko tradicijo, s katero so lesa, od same sečnje do predelave v končni bili ljudje Zgornje Savinjske doline močno izdelek. Razstava nas je popeljala v čas olcarjev, povezani. poštarjev, furmanov, žagarjev, mizarjev, Uvodni del je namenjen gozdarstvu. Najprej tesarjev in splavarjev. V čas, ko se je namesto Pred gradom Vrbovec, v katerem se nahaja pa je vodička preverila naše znanje o drevesnih brnenja motornih žag in tovornjakov slišalo muzej gozdarstva in lesarstva vrstah. Bila je nadvse zadovoljna, saj smo zasekovanje sekir in topot konjskih kopit. Svoje znanje smo preverili in utrdili z barvitimi poznali vseh sedem drevesnih vrst, ki so Muzej nam bo zagotovo ostal v spominu tudi učnimi listi, ki smo jih reševali ob zaključku. predstavljene v začetnem delu muzeja. V tem po skorjevki – koči, kriti s smrekovo skorjo, v Dan je bil zanimiv in poučen. Se že veselimo delu smo se seznanili tudi z razvojem gozdov kateri smo posedeli. V njej so prebivali delavci dnevov dejavnosti v naslednjem šolskem letu. skozi geološke dobe, spoznali posebnosti in med spravilom lesa. 7. razred OŠ Lesično 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Izlet v TMS Bistra in v ZOO

V sredo, 8. junija 2016, smo se učenci iz Lesičnega meti (npr. lesena kolesa za voz, stara peč, razna odpravili v tehniški muzej v Bistro in živalski vrt orodja in drugo). Ogledali smo si tudi filmček, v Ljubljani. kako naredijo iz lesa prave umetnine. Posneli so Najprej smo se zbrali v razredu, potem pa smo strica, ki je pokazal, kako so včasih izdelovali ko- vzeli šolsko malico in nahrbtnik, v katerem smo lesa za vozove. Na stolčkih v TMS imeli vse, kar potrebujemo za izlet. Jaz sem vzela V graščini smo si ogledali različne oddelke. Za- zraven še dodaten sendvič, denar za živalski vrt in nimivi so bili lesni oddelek, ribiški in lovski od- je praznovala 41. rojstni dan, pa lame, pave, noje, tudi malo sladkarij, ki so bolj zdrave. delek. Učiteljica Nives je v vsakem povedala nekaj žirafe, mačje pande, kozice, ki smo jih lahko boža- Ko je bil čas za odhod, smo odšli peš proti zadrugi, podatkov. Razstavljenih je bilo veliko živali, kot so li, prašičke, zebro, kamele, kače, pajka in papige. kjer nas je čakal avtobus. Na njem so že bili četr- polhki, lisice, srne, košute, jeleni, veverice, divje Nazadnje smo si kupili sladoled in šli uživat na tošolci iz Kozjega. Pot je bila dolga, ampak je hitro svinje, medvedi … Ogledali smo si tudi Titove av- igrala. Pred odhodom smo odšli še v trgovino in minila, ker sem se vso pot pogovarjala s prijatelji- tomobile, ki so bili že zelo stari. si kupili, kar smo hoteli, žal pa je bilo vse drago. cami. Ko smo prispeli na cilj, smo najprej pojedli Ko smo končali z ogledom muzeja, nas je šofer Pot nazaj je bila razburljiva, ker smo se z Niko in malico, potem pa vstopili v graščino. Učiteljica iz odpeljal v živalski vrt v Ljubljani. Tam smo se naj- Ano igrale z živalcami, ki smo jih kupile. Klepe- Kozjega je povedala, da je TMS najbolj turistično prej napotili k morskemu levu, ki se je lepo sončil. tali smo tudi s prijatelji iz Kozjega. Dan se je lepo obiskan muzej v Sloveniji. Všeč mi je bilo, da smo Ni mi bil prav zanimiv, ker se ni nič premaknil. zaključil. prečkali most, pod katerim je tekel potok. V prvi Potem smo odšli k risoma, ki sta bila prav dobro Lovski družini Kozje se zahvaljujemo, da so nam zgradbi je bila razstava o mlinarstvu in kolarstvu. skrita, a smo ju le opazili in ju občudovali. Videli omogočili tako zanimivo ekskurzijo. Vse okoli nas so bili razstavljeni sami stari pred- smo tudi črne štorklje, sovo, volkove, slonico, ki Nika Gajšek, 4. r. OŠ Lesično

Iz 4. razreda so se tekmovanja udeležili Gaja Cerar, nivec, Dolgonosi pasavec, Dolga zgodovina zdra- Vesela šola Nika Senica, Nika Gajšek, Ana Ploštajner in Jure vljenja, Indijanci, Pesmi iz galerije - Primčeva Juli- Kozmus; iz 6. razreda pa Domen Kozmus in jaz. ja z bratom Janezom in Komar - majhna nadloga, Ob 14. uri smo se zbrali v Dobju, kjer nam je rav- ki je lahko tudi usodna. nateljica zaželela dobrodošlico, učenci pa so izve- Vsi zbrani učenci smo se razvrstili v štiri učilnice dli kratek kulturni program, v katerem se je pred- in prav videlo se je, kako smo pred vstopom trepe- stavil pevski zbor OŠ Dobje in nekdanja učenka tali in bili živčni, saj smo si vsi želeli dober rezul- osnovne šole, ki je s svojo avtorsko pesmijo zma- tat. Po koncu enournega pisanja smo se odpravili gala na natečaju, ki ga je razpisala revija Pil. iz učilnic in hitro drug drugemu poročali odgovo- Omenjena revija je bila osnovna literatura, v ka- re, kaj je bilo tu in kaj tam. Potem smo odšli še na teri smo tekmovalci našli sedem člankov in sedem malico in se okrepčani odpravili proti domu. prilog Vesele šole, ki smo jih morali dobro prebra- Teden, ko smo čakali na rezultate iz Ljubljane, ti in si čim več zapomniti. Predelali smo tudi e-po- je bil dolg. Vsi pa smo upali, da smo se čim bo- ti, ki so za nas učence vedno zanimive. Letošnje lje uvrstili. Izkazalo se je, da smo bili zelo uspe- tekmovalne teme so bile: Pod drevesnimi kro- šni, saj smo vsi usvojili srebrna priznanja. Le Jure Veselošolski tekmovalci šnjami, Vlaki, letala in podmornice, Matematične Kozmus je bil malo slabe volje, saj mu je do naziva V sredo, 11. aprila 2016, se nas je sedem učencev kravžljanke, Možgani - krmilo telesa, Varnost na državni prvak zmanjkalo le pol točke. Mogoče pa iz OŠ Lesično v spremstvu mentorice Nives Ko- spletu, Gore in jezera in Zakaj ima čokolada mene se nam drugo leto nasmehne sreča, da usvojimo stevc Arzenšek odpravilo na državno tekmovanje tako rada. Z Domnom sva prebirala tudi članke zlata priznanja. iz Vesele šole, ki je potekalo na OŠ Dobje. z naslovi: Pesmi iz galerije - Marija Terezija, Le- Nika Klaužer, 6. razred OŠ Lesično

smo se dekleta odrezale pri patanju, saj smo to Golf turnir v Olimju tehniko vadile v šolski telovadnici. Vendar sta nam šli tudi tehniki, katerima pravimo čipanje in pičanje. Med vajo in tekmo je sledila malica. Dan V torek, 17. 05. 2016, se nas je osem učencev iz je bil sončen z nekaj bežečimi oblaki na nebu. OŠ Lesično v spremstvu učitelja Ivana in učitelji- Po tekmi je sledila večerja in seveda razglasitev ce Lili udeležilo golf turnirja v Olimju. rezultatov. Obe skupini, tako mlajše učenke kot Po prihodu sta sledila ogrevanje in vadba na starejši učenci, smo prejeli medalje. travnatih igriščih. Vzeli smo palice, se porazdeli- Preživeli smo čudovito popoldne v neokrnjeni li po igralnih površinah in začeli udarjati žogice. naravi. Vsekakor si želimo še več takšnih dni. Vzpodbujala sta nas učitelj in učiteljica. Najbolje Gaja Cerar, 4.r. OŠ Lesično Na plavalnem tečaju

V času od 13. do 17. junija smo imeli tretješol- zili po toboganih. V petek nas je učitelj preveril ci plavalni tečaj. Učila sta nas učitelj športa in in povedal, kaj smo dosegli. Nekateri so prejeli razredničarka. Tam smo srečali tudi otroke iz zlatega konjička, drugi delfina in tudi bronastega OŠ Kozje in OŠ Bistrica ob Sotli. Vsak dan smo delfina. Bilo je veselo, razigrano, poučno in de- pridno vadili in razvijali tehniko plavanja. Nau- lovno vzdušje. Preživeli smo čudovite dni, ki jih čili smo se drseti po vodi in izvesti vajo varnosti. ne bomo pozabili. Poleg dela pa smo uživali v igrah v vodi in se vo- Učenci 3. razreda OŠ Lesično Plavanje v Aqualuni 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI V letni šoli v naravi

31. 5. 2016 smo se učenci 4. r. OŠ Kozje z Blažem in učiteljico Marja- no odpravili na morje, v letno šolo v naravi. Ta dan smo prepotovali Slovenijo od vzhoda do zahoda in se namestili v hotelu Žusterna v Kopru. Namestili smo se po sobah in v omare zložili svoje stvari, ki pa jih je očitno bilo preveč, saj je prostora v omarah zmanjkalo. Že prvi dan smo se odpravili v bazen, kjer so nas učitelji plavanja preverili in razvrstili v skupine. Sledilo je vsakodnevno učenje plavanja, dopoldan in popoldan, vsak izmed nas se je moral potruditi in vztrajati, saj nas je v četrtek čakalo testiranje za delfinčke. Čas pa smo namenili tudi učenju. Ampak ne učenju v šolskih klopeh. Udeleženci poletne šole v naravi Sprehajali smo se po Kopru in spoznavali njegove znamenitosti, ogle- dali smo si koprsko pristanišče, rastline v morju in ob obali, lovili in menitosti Pirana in živali v akvariju. Učiteljica Marjana nam je dejala, opazovali smo živali. Ujeli smo rakovico ter opazovali njeno zgradbo da bo ta dan nakupovalni, in res je bil. V naše nahrbtnike so romala in gibanje. Merili smo temperaturo vode in zraka ter spoznali, zakaj mala darilca za mame, atije, sestre in brate, nekaj pa smo si kupili tudi nastane bibavica. zase. Marsikateremu je ostalo denarja le še za sladoled. Najbolj pa smo uživali na potovanju z barko v Piran. Ne samo, da smo Na morju smo res uživali, se družili in spoznali veliko novih prijate- spoznali obmorska mesta, celo vozili smo barko. Ogledali smo si zna- ljev. Učenci 4. razreda OŠ Kozje Naravoslovni tabor

Med sprehodom v gozd smo trgali in jedli osvežujočo zaj- Pri cirkuških igrah smo se zelo zabavali. Na začetku smo čjo deteljo. Ko smo prispeli do manjše jase, smo pripravili dobili različne rekvizite: krožnike, diabolo, pripomočke za prostor za kurjenje ognja. Skopali smo jamo, jo zaščitili in žongliranje, vražje palice. Vsega sem poskusil po malo, ven- nabrali les. Na žerjavici smo si spekli jabolka in kruh ter dar sem bil najbolj spreten z vražjo palico. oboje z veseljem pojedli. Jaka Nejc Ko se je stemnilo, smo se zbrali pred domom in odšli na Ogledali smo si tipično pohorsko hišo in ob njej ponovili nočni pohod. Hodili smo po gozdu. Hodili smo previdno, saj znanje o vrstah hiš. Hišo smo si ogledali od zunaj pa tudi je počasi nastala trdna tema. Ker se je v daljavi že slišalo njeno notranjost. Kuhinja je danes obnovljena, nekoč pa grmenje, smo pohiteli v dom. je bila črna. V sobi smo videli kolovrat in še nekatere stare Katja Učenje na terenu predmete. Prostori so manjši in bolj skromno opremljeni kot Učenci 5. razreda OŠ Kozje smo končno doča- v hišah danes. Zadnji dan tabora smo kolesarili. Pričeli smo z vajami na kali težko pričakovani dan, ko smo se odpra- Maša igrišču, nato smo se odpravili na daljšo pot in sicer do vasi vili v največjo učilnico v naravi. Spoznali smo Božje. Pot je bila zahtevna, saj je bilo veliko vzponov, ob ce- različne dejavnosti in se naučili veliko novega. V okolici pohorske hiše smo se učili orientacije v naravi. Do- sti pa kar nekaj globokih prepadov. Toda meni je bilo všeč, bili smo naloge, ki smo jih reševali v skupinah. Znajti smo se saj sem dobila še več volje za kolesarjenje. Takoj ko smo prispeli v dom Gorenje, sem se razgledala na- morali s kompasi. V učilnici pa smo preverili svoje znanje z Rada okoli in začutila svežino, čist zrak in prečudovito okolico. V reševanjem učnega lista. Prišel je zaključni večer, ko se je bilo potrebno urediti za okolici doma je veliko igrišče, paviljon, kolesarnica in nekaj Eneja zabavo. Prižgali smo različne lučke, podobne semaforjem. dreves. Kraj mi je tako všeč, da bi ga kdaj obiskala s starši. Sprva smo bile punce zadržane, čez nekaj časa pa smo za- Tanja Zbrali smo se v kleti doma in se seznanili z lokostrelstvom. čele plesati. Bili so tudi luštni fantje iz drugih šol in mislim, Spoznali smo dele loka in načine streljanja. Nato smo stre- da se je veliko punc zaljubilo. Večer se je prehitro končal, Obiskali smo farmo jelenov, videli smo dve vrsti. Ker smo ljali v tarčo. Vse puščice sem uspešno izstrelil, tako da sem vendar bo meni ostal nepozaben. bili tihi, so takoj pritekli k ograji, da smo si jih lahko pobliže zmagal, saj sem dosegel 28 točk. Sinja ogledali. Lastnik nam je pokazal tudi odpadlo rogovje od- Tim raslega jelena. Žan

Raziskovali smo potoček in lovili drobne vodne živali. Dobro smo si jih ogledali, tudi s pomočjo lupe in knjige. Določili Plavalni tečaj smo njihovo ime in jih spustili nazaj v njihovo okolje. Špela V predzadnjem tednu šolskega leta 2015/16 je Spopadli smo se s plezalno steno v telovadnici doma. Naj- bil organiziran plavalni tečaj za učence 1. in prej smo se dobro ogreli in začeli plezati po manjši steni. 3. razreda. Učenci smo uspešno zaključili tečaj Nato smo se lotili velike. Do vrha je priplezalo le nekaj učenk plavanja v Termah Olimia. Učitelji plavanja so in učencev naše šole. Pri plezanju in spuščanju smo bili pri- nas učili različnih vaj in tehnik plavanja. Bili peti z varnostnimi pasovi, da nas je učitelj varoval in počasi smo sproščeni, vsakega dneva smo se še pose- li. To nam je iz dneva v dan bolj uspevalo. Po spuščal proti tlom. bej veselili. Bili smo pripravljeni delati, naš cilj končanem plavalnem tečaju so bili vidni zelo Tinkara je bil, da bi samostojno in brez napora plava- dobri rezultati plavanja. Učenci in učenke 3. r., OŠ Kozje 28 IZ ŠOLSKIH KLOPI 1000 let Kozjega Naš športni dan

Kozje je letos slavilo, saj Ko smo prišli v šolo, smo pojedli malico in se po- je minilo 1 000 let, ko je govorili o pravilih. Nato smo se odpravili na pohod. bil kraj prvič omenjen v Videli smo krave in psa, ki je skoraj celo pot hodil pisnih virih. To je dogo- pred nami. Med pohodom smo se ustavili in poma- dek, vreden raziskova- licali. nja, zato smo mu učenci Za malico smo se ustavili pred sošolčevo hišo. Imeli 4. razreda namenili kar smo tudi postanek za igre. Tam smo se lovili in igra- nekaj časa. Začrtali smo li v gozdu. Ko smo prišli nazaj v šolo, smo se igrali Na pohodu je bilo smernice raziskave in igrico tihi telefon. veselo se lotili dela. Pri zbi- Bor Gradišek , 2. r ranju podatkov smo si Prisluhnili so našim ugotovitvam pomagali z literaturo, z internetnimi stranmi, povpraševali starejše občane, veliko podatkov pa nam je povedala ga. Silva Pohod na Veternik Sikošek in njena mama. Šolo je krasila tudi razstava g. Slavka Kremenška z naslovom Trg Koz- V petek, 22. 3. 2016, smo imeli športni dan. Naj- je in Kozjani. Spoznali smo, da je bilo Kozje nekoč pomemben kraj, s prej smo se vsi zbrali v šoli. Učenci, ki smo prišli sodstvom, davkarijo, obrt in trgovina sta cveteli. Kraj je imel šolo in celo v šolo prej, smo počakali v jutranjem varstvu. Po internat. Imeli so živinske sejme, kopališče, zapor… Način življenja je bil končanem jutranjem varstvu smo šli vsak v svoj drugačen kot danes. Obleka in hrana kmeta in tržana sta se razlikovali. razred. V razredu smo se pogovorili o pravilih Otroci so si po 2. sv. vojni za šolske potrebščine zaslužili denar z obira- in o smeri pohoda. Vzeli smo nahrbtnike in od- njem hmelja in ribeza. šli v jedilnico po malico. Skupaj smo se odpra- Zbirali smo tudi stare predmete, slike, knjige. Na zaključek projektnega vili v večnamenski center, kjer smo se pripravili učnega dela smo povabili goste in jim predstavili naše delo. Na predstavi- za pohod. Pred šolo so nas čakali učenci 1. in 2. tvi dela so bili: ga. županja Milena Krajnc, g. ravnatelj Roman Gradišek, razreda. Pot smo nadaljevali v smeri proti Vetr- ga. Silva Sikošek, nekatere učiteljice in starši. niku. Kmalu smo se ustavili in pomalicali. Pri- Učenci 4. razreda OŠ Kozje šli smo do manjše kmetije. V ogradi so se pasle ovce in koze. Hodili smo po gozdu in zelo ozki Oddih med pohodom potki, kjer je bilo na tleh veliko listja. Šli smo drug za drugim. Končno smo prispeli na cilj. Iz nahrbtnika smo zopet vzeli še preostanek malice. Tehniški dan Na jasi smo se odpočili. Nekateri učenci so se igrali, drugi smo videli lep razgled na Pilštanj. Čas za igro je prehitro minil. Morali smo se vrniti v šolo, saj nas je že čakalo kosilo. Zadovoljni in veseli smo se vrnili domov. Sanja Debelak, 3. r., OŠ Kozje Obisk muzeja Šola moje mame

V torek, 10. 5. 2016, smo obiskali muzej Šola moje mame. Naša vodička je bila gospa Silva Sikošek. Najprej nam je pokazala šolske torbe, ki so jih nosili učen- ci v preteklosti. Torbe niso imele okraskov tako kot danes. Narejene so bile iz lesa. Videli smo lesene peresnice, ki so bile poslikane. Nato smo si ogledali Prisluhili smo vodički v Muzeju na prostem učilnico. Gospa Silva nas je opomnila, da naj se dekleta usedejo na eno stran Tehniški dan mi je bil zelo všeč. Šli smo na ogled Muzeja na prostem v Ro- , fantje pa na drugo. Vprašala nas je, kakšne so razlike med našo učilnico in gatcu. Tam smo izdelovali zapestnice iz ličja in pekli domač kruh iz črne učilnico, ki si jo ogledujemo. Mi smo našteli opazne razlike. V kotu je stala moke. Nato smo odšli h kovaču. Pri njem smo videli, kako se naredi žebelj. peč. Kurili so na drva. Svetili so si s petrolejko. Vodo so učenci nosili iz poto- Videli smo veliko starih predmetov in stare hiše. ka. Pisali so na tablice. Pri računanju so si pomagali z računalom. Če učenci Anita Kozole, 2. r. niso upoštevali pravil, so morali klečati na koruzi. Gospo Silvo smo še veliko spraševali o šoli nekoč. Obisk v muzeju je zelo hitro minil. Zvedeli smo veliko o šoli v preteklosti. Gospe Silvi smo se zahvalili in polni znanja odšli v šolo. V lekarni Sanja Debelak, 3. r., OŠ Kozje 10. 5. 2016 smo si učenci 3. razreda ogledali Šolo moje mame. Pogovorili V četrtek, 2. 6. 2016, smo učenci 2. r. OŠ Kozje obiskali prostore Le- smo se, kako se obnašamo v muzeju. Odšli smo v garderobo, se obuli in oblekli. Ko smo prispeli, nas je pred vhodnimi vrati čakala gospa Silva Si- karne Kozje. Najprej smo si obuli bele copate, da smo lahko vstopili v košek. Vstopili smo v muzej, videli smo sliko gospoda Marjana Marinška. prostore lekarne. Videli smo, kako ločujejo prava zdravila od nepra- Na hodniku v vitrini so bile razstavljene peresnice in stare torbe. Nad vrati vih. Nato smo si ogledali prostor, kjer pripravljajo in izdelujejo kreme. je visel zvonec. Odšli smo v učilnico. V razredu je bila tabla, omara, večji Videli smo pisarno in prodajalno lekarne. Ogledali smo si prostor, kjer in manjši zemljevid, abeceda, križ, peč in različne stenske slike. Mize so merijo krvni tlak. Gospa farmacevtka nam je razložila, kako se mora- imeli dvignjene. Gospa Silva nam je povedala, kako je potekal pouk nekoč. mo zaščititi pred sončnimi žarki. Obisk lekarne mi je bil zelo zanimiv Zvedeli smo, kako so bili učenci kaznovani, če so kršili pravila. Obisk mu- in poučen. zeja je minil zelo hitro. Poslovili smo se, veseli smo se vrnili v šolo. Luka Lesjak, 2. r. Jan Lugarič, 3. R., OŠ Kozje 29 IZ ŠOLSKIH KLOPI O noči branja se mi sanja

Bralci in bralke OŠ Lesično so se letos pridružili vseslovenskemu projektu Noč knjige in za nagrado v okviru projekta Noč branja, ki je trajal od 22. aprila zvečer do 23. aprila zjutraj, prespali v šoli. V okviru Noči branja je bil izveden tudi slovesen zaključek Bralne značke z osrednjim gostom, letošnjim Prešernovim nagrajencem, Tonetom Partljičem. Dogodka se je udeležilo kar 80 bralcev in bralk z vsemi mentoricami branja od 1. do 9. razreda. Skupaj z nastopajočimi in gosti se je prireditve udeležilo več kot sto ljudi. Zaključek Bralne značke in pogovor s Tonetom Partljičem sta povezovali Gordana Salobir in Lučka Palir Mavrič, učiteljici in mentorici branja. mi je ostalo, kako nam je pripovedoval zgodbico iz knjige Hotel sem prijeti sonce in stavek: »Ali veš koga so danes Bralcem so se utrnile zanimive rime v povezavi pokopali?« je vprašal Domen osorno. Všeč mi je bila tudi z nepozabno nočjo branja in nastala je naslednja pesmica: nočitev, ogled filma in druženje s sošolci ter ostalimi. Na OŠ Lesično je Noč branja in nikomur ni do spanja. Gaja Cerar, 4. r.: Všeč mi je bilo, ko smo iskali v razredu Noč branja je, juhej, juhej, zaklad in prišli do gesla Čudovite leteče knjige. To knjigo naj traja sto let in še naprej. nam je kasneje prebrala ravnateljica pred spanjem. V spo- minu mi je ostalo, ker je bilo izžrebano vprašanje moje so- Ta noč je boljša kot vsa potovanja, šolke Tjaše, na katerega je gost tudi odgovoril. ker pozno v noč bedimo, Noč je bila skoraj prekratka Za bralce predmetne stopnje je bil organiziran celo šolski se jutra nič kaj ne veselimo. Po kulturni prireditvi so bile za bralke in bralce organizi- kino, kjer so si lahko ogledali slovensko filmsko uspešnico Na koncu smejanja nas utrujenost le počasi v sanje odnese, rane ostale pestre aktivnosti, od iskanja skritega zaklada, Moj ata, socialistični kulak. Kljub poznim nočnim uram so zjutraj pa nas budnica strese in domov odnese. katerega nagrada je bil z oskarjem nagrajen animirani nekateri še v spalni vreči z baterijo v roki odpotovali med Učenci OŠ Lesično film in branje zgodbe o knjigah, po kateri je bil posnet ta vrstice svoje najljubše knjige, dokler jih ni premagal spa- film, do ustvarjalnih delavnic, kjer so bralci pod mentor- nec. Noč je bila kratka in malce manj udobna kot doma, vadnici, šolski kino s kokicami …Zelo smo bili sproščeni, stvom učiteljev OŠ Lesično izdelali ali svojo prvo knjigo, vendar je vsakemu posebej pustila neizbrisen vtis. zato nam je bilo lepo. Pogrešali pa smo sladoled in daljše unikatno knjižno kazalko ali ustvarjali ob izhodiščnem Osmošolke so povedale: Všeč nam je bilo, ko smo dobili spanje. naslovu O noči branja se mi sanja. Mlajši so odšli celo na namige v obliki ugank in iskali presenečenja. Potem so V rano sobotno jutro, na svetovni dan knjige, jih je zbu- nočni pohod in zunaj v družbi polne lune in skrbnih men- nam ravnateljica in učitelja Matej ter Janez prebrali zani- dila budnica, nato so se skupaj prebujali z jutranjo telo- toric iskali skriti zaklad, ki sta jim ga izročila nihče drug mivo zgodbo o letečih knjigah. Gost je bil zelo hudomu- vadbo na šolskem igrišču. Po zajtrku so se lahko udeležili kot gozdna palčka. Šolski novinarji so povprašali nekaj šen in nas je nasmejal. Zaspali smo, ko smo lahko, res pa izmenjalnice knjig, vendar se je v marsikomu že budilo šolarjev, ki so povedali naslednje: je, da smo vstali precej zgodaj. domotožje, zato so z veseljem pričakali starše in veselo Valerija Senica, 4. r.: Všeč mi je bil pogovor s pisateljem Zlati bralci so povedali: V spominu nam bo ostal obisk odšli domov. Tonetom Partljičem, ker je bil zelo smešen. V spominu gosta, ki nam je podelil priznanja, večerja, ležišča v telo- Gordana Salobir in šolski novinarji OŠ Lesično Devetošolci OŠ Lesično po poti od izvira do izliva Bistrice

Bralci in bralke OŠ Lesično so se letos pridružili vse- manj opaznem mestu, kjer travnik prehaja v gozd. Že samo slovenskemu projektu Noč knjige in za nagrado v ime Bistrica nam pove, da je reka bistra, hitro tekoča, hitro okviru projekta Noč branja, ki je trajal od 22. aprila naraste in upade, saj ima hudourniški značaj. Na tej točki zvečer do 23. aprila zjutraj, prespali v šoli. V okvi- smo izvedeli, da je dolga 32 km, da meri njeno porečje 108 ru Noči branja je bil izveden tudi slovesen zaklju- km2, da izvira v Planinski vasi na 480 metrih nadmorske vi- ček Bralne značke z osrednjim gostom, letošnjim šine in da se izliva v Polju pri Bistrici na nadmorski višini 180 Prešernovim nagrajencem, Tonetom Partljičem. metrov. Del povirnega območja je tudi Glija jama, ki je tako Dogodka se je udeležilo kar 80 bralcev in bralk z kot reka Bistrica zaščitena kot naravna vrednota. Bistrica vsemi mentoricami branja od 1. do 9. razreda. velja za najlepši vodotok vzhodne Slovenije, razglašena pa Analiziranje vode Skupaj z nastopajočimi in gosti se je prireditve je tudi za hidrološko in ekosistemsko naravno vrednoto dr- udeležilo več kot sto ljudi. Zaključek Bralne znač- žavnega pomena. Vzeli smo vzorec vode in se odpeljali do da vsebnost amonijaka, nitratov, nitritov in fosfatov ne pre- ke in pogovor s Tonetom Partljičem sta povezovali Podsrede, kjer smo imeli drugo postajo na poti ob srednjem sega majhnih vrednosti. Gordana Salobir in Lučka Palir Mavrič, učiteljici in delu toka. Že ob poti smo opazili, da je erozije manj, da se tok Na koncu smo se odpeljali še do tretje postaje v Polje ob Sot- mentorici branja. umirja in v ospredje prehaja akumulacija. Na drugi postaji li, kjer se Bistrica izlije v Sotlo, le-ta v Savo, v Donavo, nato pa smo si najprej ogledali bobrišče, kjer živi družina bobrov, ki v Črno morje. Na tem območju teče reka po ravninskem povr- Ustavili smo se na treh postajah v Planinski vasi in si ogle- jo po navadi sestavlja od 5 do 7 osebkov. So rastlinojedi in šju. Pogled pa nam je uhajal tudi na bodečo žico in japonski dali zgornji tok reke Bistrice z izvirom, v Podsredi, kjer smo se prehranjujejo z lubjem, največkrat z vrbovim. Na tem ob- dresnik, invazivno vrsto, ki raste ob njej. Na tem območju je si ogledali srednji tok reke Bistrice, na koncu pa odšli v Polje močju je mogoče opaziti tudi vodomca in sivo čapljo, izvedeli mogoče opaziti mlakarice, beločelo gos, veliko in malo čapl- pri Bistrici, kjer smo videli izliv Bistrice v Sotlo. Med celotno pa smo tudi nekaj o vidri, črni štorklji, vodnem kosu in sivi jo, kormorana ter kozico. V reki pa se nahajajo tudi številne potjo smo spoznali tudi veliko prebivalcev rečne struge in pastirici. Preden smo odšli na naslednjo postajo, smo ana- vrste rib, kot so postrv, kapelj, navadna nežica in pezdirka. brežin reke Bistrice. lizirali vodo, ki smo jo zajeli ob izviru in na tem delu struge. Takšen naravoslovni dan mi je bil všeč in spremenila ne bi S šolskim minibusom smo se izpred šole odpeljali do prve Ker smo imeli dva vzorca vode, smo se razdelili v dve skupini. ničesar, vse je bilo zanimivo, najbolj pa me je prevzelo ana- postaje – izvira Bistrice v Planinski vasi. Do samega izvira Vsaka skupina je ugotavljala, ali voda vsebuje amonijak, nit- liziranje vode, ogledovanje bobrišč in fosilov. Izvedela sem smo se odpravili peš skozi gozd in čez travnik. Kar malo smo rate, nitrite in fosfate, določili smo trdoto vode in njen pH. veliko o reki Bistrici in njenih prebivalcih. se morali potruditi, da smo zagledali izvir, saj se nahaja na Izmerili smo temperaturo vode in zraka. Analiza je pokazala, Lana Lesnika, 9. r. OŠ Lesično 30 IZ ŠOLSKIH KLOPI V Kekčevi deželi

V ponedeljek zjutraj so me zbu- Melita, ki nas je popeljala do dile dežne kaplje. Pogledala sem Bedančeve koče, v kateri je bila v nebo. Prekrivali so ga temni zaprta Mojca. Mojco smo rešili oblaki. Niso me spravili v slabo in se z njo odpravili iskat Kekca. voljo, saj sem vedela, da me v Tudi z Bedancem smo se pogo- Kekčevi deželi čakajo Kekec in varjali. Malo smo mu ponagajali njegovi prijatelji. in ga prebudili iz dremeža. Po Na avtobus smo se napotili dvižnem mostu smo se povzpeli Bedančevo bivališče učenci od 1. do 4. razreda in z v kočo Brinclja. Kočo smo za- in z Mojco smo se odpravili do kali še s sladoledom. S pesmijo veseljem zapustili Lesično. pustili s spustom po toboganu. Pehte. Prav prijazna ženica s ču- smo pregnali oblake in priklicali Vožnja na Gorenjsko je trajala Nekaj časa smo še hodili po dovitim klobukom nas je lepo nekaj sončnih žarkov. Ekskurzi- kar tri ure. Minila je precej hi- gozdu in končno srečali Kekca. sprejela. Njen laboratorij je poln ja mi bo ostala v spominu zaradi tro, saj sem se zabavala s sošol- Nasmejan, nagajiv, zgovoren, stekleničk. Pripravila nam je skritih rovov, toboganov in vseh kami in sošolci. Sprejela nas je živahen in prijazen fantič nas je okusen čaj in pecivo. ljudi, ki smo jih srečali po poti v zgovorna in nasmejana gospa spremljal po poti. Skupaj z njim Na poti domov smo se poslad- gozdu od koče do koče. Gaja Cerar, 4.r. OŠ Lesično Spoznavanje kulturne dediščine naših krajev

V četrtek, 23. 6. 2016, smo če- Kozjanskem parku. Najprej smo trtošolci odšli v Podsredo in na si pogledali pranger ali sramo- Pilštanj. Oba kraja sta srednje- tilni steber, kjer so včasih kazno- veška trga in kulturna naselbin- vali tatove. Potem nas je gospa ska spomenika. Nataša peljala po trgu in k Lev- Levstikov mlin Najprej smo odšli v Podsredo. stikovemu mlinu ob reki Bistrici. njost mlina. Videli smo, kako je je bil narisan zemljevid. Nato Tam nas je sprejela gospa Nata- Njegova lastnica je gospa Sonja mlela žito in kako se je iz njega smo šli v staro šolo. Najprej smo ša Ferlinc, ki je zgodovinarka v Levstik. Pokazala nam je notra- naredila moka. Pokazala nam je si pogledali likovno razstavo in še okolico, potem pa smo se peš se vpisali v knjigo vtisov. Potem vrnili skozi trg na dvorišče upra- smo si ogledali nižjo gimnazijo. ve Kozjanskega parka. Tam smo V učilnici smo videli pisala, sto- Obisk na občini dobili tudi sladoled. Ko smo ga le, mize in še druge šolske stvari. pojedli, smo se poslovili in odšli Po ogledu smo odšli peš nazaj v na Pilštanj. Na Pilštanju smo si šolo. Preživeli smo lep dan. najprej ogledali tablo, na kateri Ana Ploštajner, 4. r. OŠ Lesično

je. Povedala je tudi legendo o zmaju in razložila, kakšno delo Na morju imajo občinski svetniki. Izvede- li smo, da v občini deluje veliko Ko na morju sonce zažari, društev in prejeli tudi reklamni ptički žvrgolijo material. in ribe se sem ter tja podijo. Pred odhodom smo rešili učne liste, se posladkali z bombončki, V vodo stopim, Skupinska fotografija z županjo v dar pa smo prejeli še kuli. školjke iščem, se smejim Nato smo se sprehodili po Koz- in rake za oklep držim. V Občini Kozje letos praznuje- županja ga. Milenca Krajnc ve- jem, si ogledali kulturno-zgo- mo 1000-letnico omembe kraja liko povedala o delovanju ob- dovinske spomenike in se po- Pod palmo sedem, Kozje, 550 let šolstva na Pilšta- čine in njenih nalogah. V sejni govorili o različnih ustanovah. se igram in s prijatelji klepetam. nju in v Lesičnem ter 35 let de- sobi nam je ga. Polona Zakošek Z minibusom smo se zapeljali lovanja Kozjanskega parka. Prav povedala, da je naša občina ve- še do čistilne naprave, potem pa Ko v Piran se z ladjico peljem, tako praznujejo še nekatera dru- lika približno 90 kvadratnih nazaj v šolo, kjer smo si veliko se veselim, štva. kilometrov in ima okoli 3100 stvari tudi zapisali, saj smo izve- ko v rokah krmilo držim. Četrtošolci in petošolci iz OŠ prebivalcev. Obsega 6 krajevnih deli veliko novega. Lesično smo se v mesecu maju skupnosti: Buče, Kozje, Lesično, Učenke 4. in 5. razreda Nika Senica in Ana Ploštajner, oglasili na občini, kjer nam je Osredek, Podsreda in Zagor- OŠ Lesično 4. r. OŠ Lesično 31 IZ ŠOLSKIH KLOPI Naši domovini smo zaželeli …

Letošnja zaključna prireditev na OŠ Lesično je na zadnji šolski dan pote- kala v znamenju četrtstoletnice naše države in svečane podelitve priznanj najuspešnejšim učencem.

V petek, 24. junija, smo se na OŠ Lesično spomnili 25-le- veliko sonca v srcih ter srečne in nasmejane državljane. Deklamatorji Mati domovine ob zvokih citer tnice naše države. Temu dogodku so prisostvovali učenci Prireditev so poleg voščil zaznamovali domoljubne pesmi, Sledila je svečana podelitev priznanj najuspešnejšim učencem. in učitelji, s svojo prisotnostjo pa so nas počastili ga. župa- deklamacije, zvoki šolskega ansambla in citrark ter ples. Zadnji šolski dan je za vsakega učenca poseben, saj ža- nja Milenca Krajnc, častni občan g. Dušan Andrej Kocman, Učenci dramskega krožka iz 7. razreda so nam predstavili nje, kar je celo šolsko leto sejal. Tudi letos je bilo tako. Po predstavniki sveta staršev in sveta zavoda ter krajani. zgodovinski oris nastajanja naše države. Spomnili so nas prireditvi so učenci prejeli spričevala in veselo odhiteli Prireditev smo pričeli z voščili naši mladi državi. Učenci so na naše prednike, Slovane, na ključne prelomnice v zgo- počitnicam naproti. ji zaželeli povezanost, spoštovanje, prijaznost, poštenost, dovini nastajanja naše mlade države. Lidija Kotnik Klaužer Uspehi atletov OŠ Kozje - Nick Perc tretji najhitrejši v državi

Ekipa štirinajstih atletov, pod vodstvom mentorice Grete Si- na 60 metrov med mlajšimi učenci. Na tretjo stopničko zma- mončič, se je 6. maja udeležila Medobčinskega posamičnega govalnega odra pa sta se povzpela Nika Tisel v metu vortexa prvenstva v atletiki, ki je potekalo v Šentjurju. Naši tekmo- med mlajšimi učenkami in Filip Frece v isti disciplini med valci so zabeležili odlične rezultate, saj so osvojili kar osem mlajšimi učenci. Deset od naših atletov se je s svojimi rezul- medalj, po tri zlate in srebrne ter dve bronasti. Zmag so se tati uvrstilo na področno prvenstvo. Nick na tretji stopnički veselili Rebeka Žučko v teku na 300 metrov med starejšimi Področno prvenstvo se je odvijalo 30. maja v Celju. Naši tekmo- Nick se je s svojim rezultatom uvrstil tudi na državno prven- učenkami, Mihaela Krajnc v suvanju krogle med starejšimi valci pa so se ponovno izkazali. Največji uspeh je dosegel Nick stvo, ki je bilo 8. junija v Kopru. Odlično je nastopil že v pred- učenkami in Nick Perc v teku na 60 metrov med mlajšimi Perc, ki je postal področni prvak med mlajšimi učenci v teku na tekmovanju, kjer je zmagal v svoji skupini z rezultatom 7,89 učenci. Stopničko nižje so tekmovanje končali Gašper Gošek 60 metrov. Kolajno je osvojil še Matija Pečnik v skoku v daljino sekunde in se uvrstil v veliki finale. V finalu je svoj dosežek v teku na 60 metrov med starejšimi učenci, Matija Pečnik v med starejšimi učenci, blizu pa sta bila še Mihaela Krajnc in še izboljšal in s časom 7,79 sekunde osvojil odlično tretje skoku v daljino med starejšimi učenci in Miha Švajger v teku Miha Švajger, ki sta se uvrstila na četrto in peto mesto. mesto v državi! (R.G.) Badmintonisti OŠ Kozje tudi ekipno med osmimi v državi

Učenci Osnovne šole Kozje, ki v sodelovanju s Tenis klubom pali Dejan Zorenč med fanti posamezno, Julija Bizjak med Kozje, od lanskega šolskega leta dalje vadijo badminton pod dekleti posamezno, Filip Frece in Nejc Kukovičič med fanto- vodstvom vaditelja Bojana Dobravca, so se udeležili držav- vskimi dvojicami, Julija Bizjak in Nika Gradišek med dekliškimi Ekipa OŠ Kozje z vaditeljem Bojanom Dobravcem nega ekipnega osnovnošolskega prvenstva v badmintonu. dvojicami ter Dejan Zorenč in Nika Gradišek med mešanimi na državnem prvenstvu Prvenstvo je potekalo 12. aprila v Univerzitetnem športnem dvojicami. Prvi del prvenstva je potekal po skupinah, v njem se uvrstila v četrtfinale, med osem najboljših ekip v državi! Na če- centru Leona Štuklja v Mariboru, nastopilo pa je šestnajst naj- je naša ekipa pomerila z ekipami OŠ Rudolfa Maistra Šentilj v trtfinalni tekmi proti OŠ Žužemberk pa je zmanjkalo tudi nekaj boljših ekip, ki so se na tekmovanje uvrstile preko področnih Slovenskih goricah, OŠ Škofja Loka in OŠ Loka Črnomelj. Dejan športne sreče, saj so dve tekmi izgubili z eno samo točko razlike tekmovanj. OŠ Kozje je na državnem prvenstvu nastopala kot je zmagal vse tri tekme posamezno, dvakrat je bil uspešen tudi in si tako razdelili 5. do 8. mesto na državnem tekmovanju. Za predstavnica celjskega področja. Ekipno tekmo sestavljajo po v mešani dvojici z Niko, po eno točko pa je prispevala še Julija las se jim je torej izmuznila borba za medalje, kljub temu pa je ena tekma fantov posamezno, deklet posamezno, fantovskih posamezno in dekliška dvojica Julija in Nika. Vse skupaj je bilo uvrstitev v četrtfinale zares odličen uspeh za dobro leto vadbe dvojic, dekliških dvojic in mešanih dvojic. Našo šolo so zasto- dovolj, da je ekipa OŠ Kozje zasedla drugo mesto v skupini in se in velika vzpodbuda za mlajše sošolce. (R. G.)

je vodič obrazložil zadeve, kako se je delalo, kaj se je delalo in ko jezero. Tam smo imeli najdaljši postanek, trajal je približno Potepanje po podobno. Nato smo se razdelili v 2 skupini, ki sta bili vodeni. V 2 uri. Na Ivarčkem jezeru smo igrali različne športe, kot so no- rudniku je bilo videti veliko zanimivih stvari, kot npr. globoke gomet, košarka in odbojka. Nekateri so se okrepčali s pico, ki jame, kakšne lestve so včasih uporabljali v rudniku itd. Ko smo so jo naročili. Ko sta minili 2 uri, smo vsi učenci prišli na zbirno Ravnah na se vrnili na mesto, kjer smo prišli z vlakcem, smo se zahvalili mesto, nato pa smo se odpravili na avtobus in odšli proti domu. vodičema in se odpravili nazaj na površje. Potem smo si vzeli Ta dan je bil vsem učencem zelo zanimiv in si ga bomo vtisnili malo daljši odmor, da smo se okrepčali in napolnili z energijo. globoko v spomin. Koroškem Kmalu smo se odpravili na Prežihovo bajto. Tam nam je ga. Nick Perc, 7. r. OŠ Kozje vodička opisala življenje Lovra Kuharja.Ogledali smo si tudi 26. 5. 2016 smo se ob 6. uri učenci od 5. do 7. razreda z avtobu- njegovo rojstno hišo in domačijo, v kateri je preživljal svoje som opravili proti Ravnam na Koroškem. Vsi smo se zelo veselili otroštvo. Blizu hiše je bil tudi njegov spomenik, od tam pa se je tega potovanja. Vozili smo se dolgi 2 uri. videl zelo lep razgled na Ravne. Ko smo prispeli tja, smo se najprej odpravili v rudnik Mežica, Z avtobusom smo se odpeljali do muzeja železarstva. Tam smo pred tem pa smo imeli še kratek postanek, da smo si privoščili videli veliko zanimivih stvari: makete Raven danes in nekoč, nekaj za pod zob. V garderobi smo si oblekli zaščitna oblačila in različne stare stvari in stroje, s katerimi so delavci obdelovali čelado. Zatem smo se z manjšim vlakcem odpeljali v Rudnik. kovino. Pot v globino rudnika je trajala 15 min. Ko smo prispeli, nam Ko smo se vsi nagledali teh čudovitih stvari, smo odšli na Ivarč- V rudniku 32 IZ ŠOLSKIH KLOPI Spoznavali so šolo in življenje v njej

Uvajalne urice so na OŠ Lesično postale že kar vsakoletna praksa. Letos smo jih izvedli v času od 7. do 9. junija 2016. Vsak se v okolju, ki ga pozna, počuti varneje, je bolj srečen in laže ustvarja. Tudi staršem se pred vstopom njihovih otrok v šolo pora- jajo prenekatera vprašanja o delu in organizaciji šole in na kar nekaj vprašanj so dobili odgovore že v teh dneh.

Vsak dan so se otroci poigrali z bodo zadržali pri kateri dejavnosti. na šolsko dvorišče na igrala. Čas, različnimi igračami in didaktični- Vsak dan so lahko kakšno dejav- namenjen druženju, je bil kar pre- mi pripomočki. Ker se vsi od prej nost izpustili, jo opravili naslednji kratek, zato pohvala tudi razumeva- ne poznajo, saj obiskujejo različne dan ali pa sploh ne. Ob vsem tem so jočim staršem, ki so bili pripravljeni vrtce ali pa jih sploh ne obiskujejo, spoznavali pravila v šoli, ki se jih bo z njimi podaljšati čas na šolskem smo se vsak dan igrali socialne igri- potrebno držati. igrišču. ce, preko katerih smo drug drugega Otroci so bili vedoželjni, radi so Mislim, da nam je uspelo, da so Kako smo delovni čim bolj spoznavali. posegali po igrah, ki jih že poznajo otroci že pred vstopom v 1. razred se sedaj šole veselijo še bolj in da se Sledile so razne dejavnosti po ko- iz vrtca ali od doma, še bolj pa so spoznali šolske prostore, delavce bodo septembra v šoli prijetno po- tičkih. Otroci so se sami odločali, jih zanimale novosti. Tako so vsak na šoli, začutili šolski ritem, prva čutili. kaj bi želeli početi in kako dolgo se dan komaj čakali, da odidemo tudi pravila in dogovore. Verjamem, da Karolina Hostnik Amon

je spraševal, občinstvo pa je odgo- Vse je mogoče varjalo samo z da in ne. Četrti izziv se je imenoval Pokvarjeni telefon. Prvi v vrsti je dobil naslov knjige ali Četrtošolci smo imeli 17. junija za- Sošolec Jure je zaigral na harmoni- filma in naslednjemu v vrsti to po- ključno prireditev za starše. Ob pri- ko, sošolki Nika S. in Ana P. na citre, kazal s pantomimo. To se je nadalje- hodu so starše pričakale piramide sošolka Nika G. pa na sintetizator. valo vse do zadnjega v vrsti, ki pa je presenečenja. V drugem, zabavnem delu progra- moral povedati naslov. V šovu smo Prireditev se je začela in končala s ma smo imeli šov Vse je mogoče, se vsi pošteno nasmejali. Ob koncu pesmijo. V kulturnem programu v katerega smo vključili tudi starše Kdo sem? Pika Nogavička programa sta spregovorili še razre- smo odigrali igrico, ki je nasmeja- in druge sorodnike. Imeli smo štiri so morali črke abecede uporabiti v dničarka in ravnateljica. la veliko gostov. Nastopala sva dva izzive. Prvi se je imenoval Elastičen povedih po vrstnem redu tako, da je Po prireditvi smo se vsi sladkali s mravljinčarja, ki sta bila zelo lačna. kot gumica in smo si ga izmislili nastala poletna zgodba. Tretji izziv pecivom in potem zadovoljni odšli Mravljinčarja sva obiskovala različ- sami. Učenci smo pri tem izzivu po- se je imenoval Kdo sem. Izbranec domov. ne restavracije, na koncu pa le prišla kazali, kaj vse zmoremo. Drugi izziv je dobil na glavo trak, na katerem je Miha Preskar, 4. r. OŠ Lesično do prave hrane, slastnih mravelj. se je imenoval ABC zgodba. Starši bilo ime znane osebnosti. Izbranec

žarom so ustvarjali dramatizacijo te pridobljenega angleškega znanja Z Vidkom pravljice, v katero so vključili tudi lep so pokazali s predstavitvijo svojih nabor pesmi iz repertoarja glasbene imen in starosti, štetjem in pesmijo umetnosti tega šolskega leta. z gibanjem in kazanjem delov telesa zaključili V sredo, 22. junija 2016, so učenci in raznih gibov. pripravili program, s katerim so že- Čudovit nastop so najbližji nagradi- šolsko leto leli osrečiti svoje najbližje in uspelo li z močnim aplavzom in zadovolj- Vidkove nove srajčice so bili vsi veseli jim je. Mamice, atiji, sestrice, bratci, nimi obrazi. Prisotni so spremljali dedki in babice, vsi so prišli na za- tudi podelitev pohval in nagrad, ki Prvošolci OŠ Lesično so se pridno ca o Vidku in njegovi srajčici, ki so ključno prireditev prvošolcev. so si jih učenci prislužili v tem šol- učili in srkali znanje celo šolsko leto. mu jo pomagale napraviti živali, ki V predmetniku prvošolcev je bila skem letu. Še posebej se jih je dotaknila pravlji- jih je imel Videk zelo rad. S posebnim letos tudi angleščina. Delček tega Karolina Hostnik Amon

Žemljice so bile slastne Nepozabni dnevi v šoli v naravi

V Kozjem pekarna Resnik stoji, V maju smo se četrtošolci veliko potepali po naši Četrtošolci iz Lesičnega smo preživeli dneve  Raziskovanje rastlinstva v Žusterni. občini. Enega deževnega dne smo obiskali gospo vsak dan pri njej zadiši. od 30. 5. do 3. 6. 2016 v šoli v naravi v Žuster-  Igranje na igralih in zabava na vrtiljaku. Jasmino v Pekarni Resnik in tam preživeli nepoza- Žemlje, pletenice in potice, ni. V tem tednu smo se spoprijateljili z vrstniki  Raziskovanje živali v morju. spečejo iz domače pšenice. ben dopoldan. Gospa Alenka nam je povedala veliko stvari o pe- iz Kozjega in skupaj preživeli nepozabne dni.  Hrana v hotelu in sladkanje s sladoledom V šoli velikokrat nas črni pastir razveseli, Kaj nam je bilo na morju zelo všeč? ob večerih. od vseh kruhov najboljši se mi zdi. karni in peki kruha ter slaščic. Razkazala nam je stroje in pripomočke. Skupaj smo zamesili testo,  Plavanje, vožnja po toboganih, zabava v  Večerno presenečenje: ogled modne revi- (Nika Senica) potem pa smo ga poljubno oblikovali v žemljice vodi. je in pica. ali štručke, ki smo jim dodali različne dodatke, kot  Večerni sprehodi ob morju.  Prijetno druženje z učenci iz Kozjega. so sezam, sir, mak … Nestrpno smo čakali, ko je  Ogled Kopra.  Igranje na stadionu v Kopru. testo vzhajalo. V tistem času smo se še posladkali s  Vožnja z ladjico in da smo lahko vozili  Zabava v zunanjem bazenu. tortico in rešili učni list. skupaj s kapitanom.  Nagrade za urejene sobice. Gospe Jasmini se zahvaljujemo, ker smo lahko pre-  Ogled znamenitosti Pirana in obisk akva-  Preverjanje plavalnega znanja. živeli čas v pekarni in smo lahko spekli tako okusne žemljice, s katerimi smo razveselili še svoje domače. rija. Učenci 4. r. OŠ Lesično Kako diši po žemljicah Četrtošolci iz OŠ Lesično 33 IZ NAŠIH KRAJEV Prostovoljci kot mavrica, ki sije med tistimi, ki pomagajo, in pomoči potrebnimi

Krajevna organizacija Rdečega križa Kozje je konec februarja pripravila občni zbor, na katerem so med drugim pregledali minulo delo in zastavili program dela za leto 2016. V lanskem letu je sicer trinajst stalnih in nekaj občasnih prostovoljk opravilo dobrih 850 ur prostovoljnega dela. Razdelile so veliko količino pomoči v hrani, oblačilih in obutvi ter prispevale pomoč v drugih oblikah.

in članarine ter poskrbele za nabavo in sorti- ranje daril, s katerimi so obiskale vse občane, starejše od 75 let, težko bolne in invalide ter občane, nastanjene v domovih za ostarele. Kot je bilo razvidno iz podanega poročila, je za prostovoljkami KORK-a Kozje še eno zelo uspešno leto, v katerem so s trdim delom in voljo, kljub okrnjenim sredstvom, uspele do- seči vse zastavljene cilje in naloge, in prav njim je predsednica ob tej priložnosti izrekla poseb- no zahvalo, v nadaljevanju pa se je obrnila še na občane in občanke ter se jim zahvalila za Čestitka novoizvoljeni predsednici Zahvala dosedanji predsednici vso nesebično pomoč in kupljene srečke, za- V letu 2015 je bilo s strani prostovoljk v na- hvalo pa je namenila tudi Občini Kozje in Ob- ter organizacijami v kraju. Omenjene načrte men delovanja in izpolnjevanja poslanstva močnemu združenju RK Šmarje pri Jelšah ter so pohvalili in podprli tudi gostje, ki spremlja- pomoči ljudem v stiski opravljenih več kot vsem donatorjem. jo marljivo delovanje društva. Ključno vlogo 850 ur prostovoljnega dela. Med prosilce po- Tako je izjemno delo prostovoljk v preteklem prostovoljcev v svetu, kjer je stiska vse večja, moči so razdelile 210 kilogramov testenin, 37 letu povzela predsednica Marjana Plak, ki se vse bolj pa primanjkuje tudi spoštovanja, vre- paketov hrane in 37 pralnih praškov, 48 litrov je vsem zahvalila za trud ter izjemno veliko dnot in pristnega človeškega stika, je poudari- mleka in 630 kilogramov jabolk. Na podro- število prostovoljnih ur. Ker pa je bil občni la županja Občine Kozje Milenca Krajnc, ki se čju pomoči ostarelim, bolnim in osamljenim zbor volilni, so prisotni razrešili dosedanje ter je članom in članicam KORK-a Kozje zahva- so prostovoljke vseskozi opravljale obiske po soglasno izvolili novo vodstvo KORK-a Koz- lila z besedami: »Hvala vam, da si znate vzeti domovih in z lepo, spodbudno besedo in is- je za obdobje 2016-2020. Na željo dosedanje čas in ste na neki način most – mavrica, ki sije krenim stiskom roke razveseljevale starejše, predsednice Plakove, da zapusti vodstveno med tistimi, ki dajejo in pomagajo, ter tistimi, bolne in jubilante. Kot vsa leta so v zbiralniku, funkcijo in vajeti krajevne organizacije preda ki so pomoči potrebni.« Čestitkam in zahvalam ki stoji pred stavbo OŠ Kozje, zbirale oblači- novemu vodstvu, je mesto predsednice zase- se je pridružila tudi predstavnica območnega la in obutev, dosti vreč pa je bilo odpeljanih dla Marija Klavžar. Mesto tajnice je pripadlo združenja RK Milka Dobravc, ki je posebno na mejni prehod v Imeno v namen oskrbe Kseniji Klavžar, funkcijo blagajničarke pa bo pozornost namenila nekdanji predsednici ter beguncev. V oktobru so organizirale sreča- odslej opravljala Marjana Plak. Ustoličenje ji v zahvalo za uspešno delo in neizmerno nje starejših občanov, ki se ga je udeležilo 65 novega vodstva so z dvigom rok enotno potr- človečnost, ki jo je pokazala v letih delovanja, starostnikov, s svojim nastopom pa so jih kot dili vsi prisotni, sledile pa so čestitke in nato še podelila majhno pozornost. Delo društva so vselej razveselili učenci OŠ Kozje. Posebno za- poročilo o planu dela za leto 2016. pohvalili tudi predstavniki in predstavnice hvalo je predsednica izrekla Kvartetu Spomin, V KORK-u Kozje bodo tudi v prihodnje izva- sosednjih krajevnih organizacij in sledilo je ki jih vselej počasti s prelepimi napevi, ter jali enake programe kot doslej, posebno po- prijetno druženje, ki se je nadaljevalo do po- mladim harmonikarjem, ki popestrijo njihova zornost pa bodo članice namenile pomoči in znega popoldneva. Za dobro voljo sta poskr- srečanja. Tudi v preteklem letu so se članice spremljanju ljudi v stiski, zbiranju sredstev za bela mlada harmonikarja Primož in Gašper, lotile lova na dobitke za srečelov, ki jim je pri- pomoč, iskanju novih članov ter sodelovanju z druščina pa je nazdravila in zapela skupaj s nesel prepotrebnih 735 evrov. Konec leta pa so Območnim združenjem RK Šmarje, Centrom pevci Kvarteta Spomin. s koledarji pristopile k pobiranju prispevkov za socialno delo, OŠ Kozje in ostalimi društvi Mojca Valenčak Srečanje starejših v Zagorju

Članice in člani KORK Zagorje se dobro zavedajo, kako pomembni so sta- rejši krajani in krajanke, zato že kar nekaj let zapovrstjo organizirajo sre- čanje starejših.

Na sončno nedeljo so se najprej zbrali pri Lesično Irena Krajnc ter predsednik KS in sveti maši, ki jo je daroval gospod Jože Hri- KD Zagorje Daniel Zalokar. Vse zbrane pa je bernik, nato pa druženje nadaljevali v Domu pozdravil tudi velik dobrotnik kraja Zagorje in krajanov Zagorje. Sprva je zbrane pozdravila prejemnik zlatega grba Občine Kozje gospod Nika in Manca sta razveselili starejše predsednica KORK Zagorje Tatjana Žlender Petar Antunović. S kratkim kulturnim pro- z željami, da se naslednje leto zopet vidijo. Da in vsem izrekla dobrodošlico. Nato so nekaj gramom pa sta vse razveselili učenki OŠ Lesič- pa so bile pogrnjene mize še lepše, je poskrbe- besed spregovorili županja Občine Kozje go- no Nika in Manca Senica. Nato pa so se zbrani la gospa Cilka Zakošek s čudovitimi rožicami spa Milenca Krajnc, sekretarka OZRK Šmar- ob dobrotah gostišča Banovina in harmoniki iz krep papirja, katero je vsak ob koncu dobil je pri Jelšah Milka Dobravc, ravnateljica OŠ Aljaža Koprivca poveselili še naprej in se razšli za spomin. (V.Ž.) 34 IZ NAŠIH KRAJEV Kozjanski vinarji in pridelovalci hrane pred velikim izzivom

Pred člani združenja Kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hrane je letos velik izziv. V okviru prireditve »Koza, zmaj in še kaj« bodo zadolženi za tako imenovani sejem Zmajskih pijač in kozjih jedač, kjer se bodo predsta- vili domači lokalni vinarji in pridelovalci hrane in s tem uresničili zavezo, Predsednik KD je podal poročilo ki je bila dana ob ustanovitvi, promocija lokalno pridelane hrane ter vr- saj lahko le na ta način drug drugemu pomaga- hunske vinske kapljice. jo pri prodaji in promociji vsega, kar pridelajo. Dogovorili so se, da začnejo v najmanj znanem predavanjem. Tako po besedah Mramorja niso Osredku. Največji zalogaj združenja pa bo letos le okušali vinske kapljice, ampak izvedeli tudi, zagotovo sodelovanje na prireditvi Koza, zmaj in kako slednjo še izboljšati oziroma odpraviti mo- še kaj, kjer prevzemajo sejemski del, zadolženi rebitne napake, ki so se pri vinih pojavile. Poleg pa bodo tudi za postrežbo. Na sejmu, kjer želijo vinske degustacije so pod streho spravili še de- predstaviti predvsem domačo hrano in pijačo, gustacijo suhomesnatih proizvodov, ki jo je prav bo poseben prostor rezerviran prav za domače tako spremljalo strokovno predavanje. V okviru razstavljavce in člane združenja, zato je Mramor Mednarodnega folklornega festivala so se s svo- pozval vse, da na sejmu sodelujejo. Poleg doma- jo ponudbo predstavili na stojnicah in se junija činov pa so na sejem povabili še nekaj okoliških odpravili na strokovno ekskurzijo v Belo krajino ponudnikov z željo, da bi sejemska ponudba bila Delovno predsedstvo in predsednik društva z namenom spoznati čim več primerov dobrih čim bolj pestra. Domačemu pa želijo svoje mesto praks. Jeseni so imeli še eno delovno degustacijo, dati tudi v gostinskem delu dogodka. Vsem ude- In prav okrog tega sejemskega dogajanja je bilo degustacijo mošta, in tako zaključili leto. ležencem festivala in obiskovalcem bodo ponu- na občnem zboru združenja vinarjev in pride- dili nekoliko drugačno, domačo hrano, saj želijo lovalcev hrane, ki je potekalo na Izletniškem PRIREDITEV KOZA ZMAJ IN ŠE KAJ BO ZA biti tudi v tem segmentu drugačni in promovirati turizmu Pirš na Zdolah izrečenih največ besed. VSE VELIK ZALOGAJ domače. Mramor je ob tem poudaril, da bo to Še preden pa se je občni zbor začel, so zbrani Zelo podoben, vendar obsežnejši plan dela ima- velik zalogaj za združenje in prav vse pozval, da prisluhnili predstavniku podjetja Timac Agro, jo tudi v letošnjem letu. Poleg vseh degustacij in se vključijo tako v samo pripravo na dogodek kot ki končnim uporabnikom ponuja celovito pa- strokovne ekskurzije si letos želijo podrobneje tudi v izvedbo. V imenu Občine Kozje je zbrane leto posebnih gnojil in prehranskih dodatkov spoznati kraje, od koder prihajajo člani zdru- pozdravil svetnik Marko Kunej, ki je dejal, da so za živali, ki ustrezajo potrebam tudi najzahtev- ženja, ki prihajajo vse od Osredka do Zagorja. občni zbori tudi priložnost, da se pogovorijo in nejših pridelovalcev. Beseda je tekla predvsem Sklenili so, da bodo organizirali pohod, na ka- zberejo čim več dobrih idej. Z njim se je strinjal o gnojilih. Po izobraževalnem delu pa je bil čas terem bodo poleg čudovite pokrajine spoznali tudi predsednik KS Buče Branko Lugarič, ki je za pregled dela združenja. Predsednik Jože Mra- še, kaj vse lahko ponudijo tamkajšnji vinarji in zbrane pozval, da aktivno delajo na povečanju mor je povedal, da so se lani njihove aktivnosti pridelovalci hrane. Poleg tega pa se bodo po- članstva. pričele z delovno degustacijo vin in s strokovnim drobneje spoznali in prav to je zelo pomembno, (Z. I.) Po ustaljeni poti naprej Vesela šola v Člani Kulturnega društva Zagorje so se marca zbrali v prostorih doma kra- Zagorju janov na rednem občnem zboru, da bi pregledali delo preteklega leta in podali plan za naslednje leto.

Zbrane je pozdravil in nagovoril predsednik KD ga pohoda. Sodelovali pa so tudi pri blagoslovu Daniel Zalokar. Nato je podal poročilo o delo- konj. Sodelovali so tudi pri ostalih aktivnostih in vanju društva v preteklem letu. Pričetek dela v prireditvah v kraju. Prav tako so toplo sprejeli novem letu člani kulturnega društva pričnejo z skupine in goste, ki so prišli v njihov kraj. Člani rednim letnim občnim zborom. Marca so skupaj društva pa so izvedli razne investicije. Tako so s Športnim društvom Zagorje organizirali ogled poskrbeli za ploščice v kleti, tiskati so dali zlo- poletov v Planici. Prav tako so meseca marca or- ženke o Zagorju, izdelali so spletno stran društva, ganizirali prireditev ob materinskem dnevu, ki nakupili termo posode za hrano in pijačo, skrbeli so jo izvedli najmlajši člani društva. Konec me- za redno vzdrževanje tako objekta kot tudi opre- seca aprila so postavili mlaj na stari način ter pri- me. Iz plana za letošnje leto je razvidno, da bodo pravili in zakurili kres. Tudi lani so člani društva člani v društvu tako ali še bolj dejavni, kot so bili poskrbeli za pogostitev ob Zagorski in Leskovški do sedaj. Vse zbrane so nagovorili gospod Petar nedelji. Izveden je bil strokovni posvet, kako pri- Antunović, ravnateljica OŠ Lesično gospa Irena Člani Turističnega kulturnega društva Virštanj delati najokusnejšo salamo. Avgusta so se člani Krajnc ter predsednik PGD Lesično - Pilštanj - so krajane Zagorja ter druge obiskovalce sezna- kulturnega društva udeležili Lovrenčevega sejma Zagorje in član občinskega sveta Franc Žlender, nili, kako je bilo v šoli včasih in kako je danes, ko v Podčetrtku, kjer so predstavljali svoj kraj. Me- ki je opravičil gospo županjo Milenco Krajnc, ki skoraj da največji problem povzročajo mobiteli. sec december je mesec obdarovanj in tako so v ta se občnega zbora ni mogla udeležiti zaradi drugih V dobro uro trajajoči igri so se lahko obiskovalci namen v društvu organizirali Miklavževo obda- obveznosti. Po zaključenem uradnem delu so čla- do srca nasmejali, marsikdo pa se je lahko poi- rovanje otrok. Prav tako so v decembru priredili ni in gostje poklepetali ob dobri hrani in kapljici. stovetil z učenci. sprejem pohodnikov, ki so se udeležili Božične- Vesna Žlender (V.Ž.) 35 IZ NAŠIH KRAJEV Tisočletni zmaj postavlja mlaj

V dneh pred prvim majem so povsod po Občini Kozje kot gobe po dežju – kot bi lahko rekli v šali, čeprav je bila resnica celo nekoliko bolj »snežena« – poganjali pisani mlaji. Z namenom posebne obeležbe tradicio- nalnega opravila postavitve prvomajskega drevesa, ki naj bi združilo vse krajane in v letu, ko kraj Kozje slavi 1000-letnico omembe v pisnih virih, nosi še posebno težo, so Kozjani dogodek poimenovali »Tisočletni zmaj postavlja mlaj«, k njegovi izpeljavi pa je družno pristo- pilo kar pet domačih društev.

Postavitev mlaja je dogodek, ki naj bi združil celoten kraj in pod nalogo izbire, okrasitve in postavitve praznične prvomajske smre- ke povezal vse krajane, zato so k temu prijetnemu opravilu v Kozjem letos z družnimi močmi pristopili člani petih kozjanskih mlaja so sposobne domačinke ob pomoči domače mojstrice Marije društev. Člani Turističnega društva Kozje so v sodelovanju s Pro- Zajc spletle venec in vrh mlaja okrasile s pisanimi trakovi, moški stovoljnim gasilskim društvom Kozje, Športnim društvom Kozje, pa so poskrbeli za obdelavo drevesa in pritrditev zastave. Kljub Klubom mladih Kozje in Folklorno skupino Kozje s pripravami na temu da so si domačini, kot leta doslej tudi letos zadali nalogo, da dogodek začeli že pred časom. Pridna ekipa, sestavljena iz članov mlaj postavijo na stari »horuk« način, torej ročno, to letos žal ni vseh društev, je tako poskrbela za izbiro primernega drevesa in dan bilo mogoče, saj je bil mlaj s svojo težo in višino prevelik zalogaj pred postavitvijo mlaja izpeljala akcijo spravitve drevesa iz gozda za ročno dvigovanje. Tako je domačinom na pomoč priskočil Toni in prevoz v Kozje. Za podiranje drevesa je poskrbel sekač Andrej Ivačič, ki je poskrbel za strojno postavitev mlaja. Sledilo je prijetno Podlesnik, gasilci pa so poskrbeli za spremstvo ob prevozu. Za do- druženje ob hrani in pijači, zapela pa je tudi harmonika in zbrani brodošlo okrepčilo premražene delovne ekipe je poskrbela domača so se celo zavrteli v plesnih ritmih. Krajevna skupnost Kozje s hrano in pijačo. Na sam dan postavitve Mojca Valenčak

Postavitev mlaja na Bučah

Kot je običaj po vaseh, so krajani Buč tudi Vse generacije so skupaj spletle venec iz letos, zadnjo soboto v aprilu, postavili pr- bršljana in okrasile vrh mlaja s pisanimi vomajsko drevo. Dan pred 1. majem se je trakovi. Nato je sledila postavitev, ki jo je okrog dvajset krajanov zbralo pred gasil- kot vsako leto opravilo podjetje GAAL gra- skim domom in odpravilo v Bister Graben dnje iz Sel. po smreko. Ker je bil letošnji mlaj še posebej visok in Drevo že več let podira poklicni sekač An- težak, je na pomoč priskočilo še podjetje drej Podlesnik. Smreko so nato pripeljali JO-JO d.o.o. V popoldanskih urah, ko je pred cerkev sv. Petra, kjer so se jim pridru- mlaj že trdno stal, pa je sledilo še veselo žili še ostali krajani. druženje in piknik. Krajevna skupnost Zagorje ima kar dva

Krajevno skupnost Zagorje krasi- loš Centrih. Po postavitvi mlaja je vse sode- ta kar dva mlaja. Prvi je v Zagorju, lujoče predsednik KS in KD Zagorje Daniel drugi pa v zaselku Gaberje. Zalokar povabil v Dom krajanov Zagorje na okrepčilo. Tako kot vsako leto so tudi letos krajani Tudi v zaselku Gaberje že kar tradicionalno Zagorja s pomočjo gasilcev PGD Lesično krajani zaselka poskrbijo za postavitev mlaja - Pilštanj - Zagorje stopili skupaj ter posta- na stari način. Navado imajo, da vsako leto vili mlaj po starem običaju - na roke. Mlaj druga družina iz svojega gozda da smreko, so pripeljali iz Bohorja. Pridne roke deklet ki jo nato uporabijo za mlaj. Letos so smre- so pripravile šopke ter spletle venec. Otroci ko za mlaj dali Sotoškovi. Da je pri postavi- pa so poskrbeli za okrasitev z barvnimi tra- tvi mlaja vse potekalo tako, kot mora, je za kovi. Moški so poskrbeli za mlaj. Ko je bila »horuk« komando poskrbel Zvonko Rešek. smreka pripravljena, so na njo obesili venec Po postavitvi mlaja so se okrepčali z dobro- in jo okrasili s pisanimi trakovi. Pri dvigu tami, za katere so poskrbeli sami. mlaja je za »horuk« komando poskrbel Mi- (V.Ž.) 36 IZ NAŠIH KRAJEV Tudi sneg ni ovira za postavitev prvomajskega drevesa

Pri gasilskem domu Podsreda lahko vsako tradicije z veseljem odstopil. Po prevozu leto tradicionalno opazujemo mlaj, ki tudi smreke v dolino je dež počasi začel prehajati letos pozdravlja mimoidoče že od daleč. Le- v sneg, a zbranih to ni odvrnilo od postavi- tošnjo tradicionalno postavitev so organi- tve smreke. Možje so pripravili deblo, pritr- zirali člani PGD Podsreda in TD Podsreda, dili zastavo in poskrbeli za čvrsto pritrditev ki so kljub močnemu sneženju na državni venca. Ženske pa so izdelale venec in ga praznik uspeli postaviti več kot 34 metrov skupaj z otroki okrasile. Tako je bilo prvo- visoko prvomajsko drevo. majsko drevo pripravljeno na dvig, ki so ga in se okrepčali ob pripravljeni malici. Čas V dopoldanskih urah so se v gozd nad Pod- s pomočjo avtodvigala tudi izvedli. Z zagoz- je hitro minil in družno so ugotovili, da v sredo podali možje, ki so s pomočjo sekača dami so nato mlaj še postavili na mesto in sneženju mlaja še ni postavljal nihče, a kljub mlaj posekali in pripravili za odvoz v doli- poskrbeli, da bo še cel mesec maj pozdra- temu so bili več kot zadovoljni, da se tradi- no. Smreka je bila last Jožefa Simončiča, čla- vljal mimoidoče. Zbrani pa so se nato pred cija nadaljuje. na PGD Podsreda, ki pa jo je za ohranjanje vremenom skrili v zavetje gasilskih garaž Jernej Šulc 4. mlaj zapored Postavitev mlaja na Osredku v Šonovem

Letos je postavitev mlaja v KS Osredek po- mo s pomočjo bagra. Po uspešno končanem tekala malo drugače. Dne 29. 04. 2016 smo delu smo se vsi preselili v dom krajanov, kjer se zbrali, da smo pripravili vse potrebno. smo pripravili malico za vse navzoče pri po- tradicije z veseljem odstopil. Po prevozu V Moški so pripravili smreko, dekleta pa smo stavljanju. soboto, 30. aprila, smo se vaščani Šonovega ta čas pripravljale rože in trakove za okrasi- Našemu vabilu se je prijazno odzvala tudi zbrali na koncu vasi, kjer smo s skupnimi tev mlaja. županja ga. Milenca Krajnc in nas obiskala. močmi postavili mlaj. Ob mlaju se je slišal Naslednji dan pa smo ugotovili, da je naš Vse skupaj smo ovekovečili tudi s skupinsko glas harmonike, manjkala pa ni niti dobra mlaj kar velik. Kljub temu da nas je bilo sliko. Druženje se je nadaljevalo še pozno v hrana in odlična rujna kapljica. zbranih kar lepo število, smo se predvsem noč s kresom. Janja Bevc zaradi večje varnosti odločili, da ga postavi- (A. K.) Tradicionalna postavitev »na roke«

Tudi letos so ga postavili na stari na- ne trakove. čin, torej na roke. Tako kot je postavitev mlaja na roke v Le- Gasilci PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje in sičnem že tradicionalna, je tudi že tradicio- krajani Lesičnega skrbijo za ohranjanje obi- nalno za »horuk« komando poskrbel častni čajev. Tako so tudi letos na roke postavili občan Dušan Andrej Kocman. Po postavi- mlaj, ki so ga pripeljali z Bohorja. Gasilke tvi mlaja, ki je bil zelo hitro postavljen, so in krajanke Lesičnega so spletle čudovit ve- poskrbeli, da bo mlaj varno stal, nato pa so nec, ki so ga nato še popestrili z barvnimi se sodelujoči zbrali pred gasilskim domom trakovi. Medtem je moški del poskrbel za in se okrepčali z dobrotami ter poklepetali pripravo smreke. Ko je bila smreka pripra- med sabo. vljena na dvig, so nanj obesili venec in barv- Vesna Žlender 37 IZ NAŠIH KRAJEV Butara velikanka ponovno krasi Kozje

Tudi letos so člani in prijatelji Tu- gasilskim domom v Kozjem in se posvetili rističnega društva Kozje združili prijetnemu opravilu pletenja velikanke. Vsak moči, zavihali rokave ter izdelali je prispeval po svojih močeh. Eni so priskrbeli velikonočno butaro velikanko, ki pomladansko zelenje in šibje, drugi pisane tra- od četrtka, 17. marca, krasi vhod v kove, tretji kakšen slastni prigrizek, prav nihče farno cerkev in naznanja prihod ve- pa na delo ni prišel brez dobre volje. Izkuše- nejše ustvarjalke cvetnonedeljskega okrasa, likonočnih praznikov. med katerimi so bile ponovno spretne doma- činke Marija Zajc, Cvetka Bevc, Valčka Jevšnik V Kozjem člani TD Kozje že nekaj let zapored in druge, so nesebično delile znanje izdelova- se za skupna dela spodobi. Ob zaključku pa so pridno gojijo običaj izdelave butare velikanke, nja butaric, drugi pa so jim pridno sledili v se vsi zbrani okrepčali ob slastni pogostitvi, za ki jo postavijo pred farno cerkev. Tako so se napotkih ter se obenem naučiti še kaj novega, katero je, kot že prejšnja leta, prijazno in veli- člani in prijatelji turističnega društva tudi le- cvetnonedeljska butara pa je pridno rastla. kodušno poskrbela Milena Jagrič. tos, v tednu pred cvetno nedeljo, zbrali pred Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju, kot (M.V.) Cvetna nedelja v znamenju butare velikanke

V Podsredi zadnja leta velja tradicija, da za cvetno nedeljo člani TD Pod- ostalega zelenja, ki so sreda in krajani pripravijo butaro velikanko. Tudi letos je bilo tako in se- ga prinesli farani. daj butara, ki v višino meri več kot deset metrov, krasi dvorišče pred farno Tako kot vsako leto cerkvijo svetega Janeza Krstnika v Podsredi. bo tudi letos butara v Podsredi še nekaj dni Kar nekaj članov TD in domačinov se je v sobo- lovalcev, med katerimi so bili tako otroci kot sta- na ogled, kasneje pa tnem dopoldnevu zbralo v Podsredi, kjer so iz- rejši, so v nekaj urah okrasile bujno butaro in jo jo bodo pospravili. A delovali butaro velikanko. Seveda pa je potrebno postavile na njeno mesto med župniščem in far- kot veleva tradicija, bo za takšen podvig tudi nekaj predpriprav, in sicer no cerkvijo v Podsredi. Naslednji dan pa so buta- prihodnje leto v Pod- nabrati je potrebno dovolj zelenja ter poskrbeti ro občudovali mnogi, ki so prišli k maši. Tako je sredi spet stala butara za osnovo - smrekovo deblo, na katerega se zele- bilo iz ust mimoidočih slišati pohvalne besede o velikanka, ki je kraju v nje veže. Podsredčani so že nekaj dni pred izde- butari in negovanju te tradicije. Ob koncu druge ponos in jo ljudje radi lavo nabrali dovolj bršljana in drugega zelenja, nedeljske maše pa je domači župnik Alojz We- pomagajo izdelati. zato je bilo delo v soboto lažje. Pridne roke izde- ingerl poskrbel še za blagoslov butare in vsega (J. Š.)

V zagorski cerkvi ponovno zvenijo orgle

V nedeljo so v Marijini cerkvi v Zagorju slovesno blagoslovili obnovljene Janečk- ove orgle. Zven orgel je v Marijini romarski cerkvi ugasnil že pred več kot petde- setimi leti . Obnovo orgel so v Marijini cerkvi v Zagorju blagoslovi s slovesno sveto mašo in koncertom. Slovesno sveto mašo ob obnovi orgel je daroval izdelali so nov igralnik z manualnom, pedalom celjski škof in podpredsednik Slovenske ško- in desetimi registri ter opravili še nekaj nujnih fovske konference dr. Stanislav Lipovšek ob del. Mnogo več zapisanega o orglah je možno somaševanju župnika iz Zagorja in s Pilštanja prebrati v monografiji Zagorje na Kozjanskem Jožeta Hribernika, župnika z Buč in iz Koz- in Marijina romarska cerkev, ki je prav tako kot Blagoslov orgel jega Nika Marovta, župnika iz Podsrede Loj- ideja o obnovi orgel nastala na pobudo Petra mir Prša, umetniška voditeljica zbora pa sestra zeta Weingerla, župnika iz Ljubljane - Trnovo Antunovića. Petar je knjigo posvetil svoji ženi Cecilija Pleša. Po koncertu je Petar Antunović Toneta Kompareta in lazarista ter bolniškega Binci in sinu Petru, ki sta prav tako kot on rada v zahvalo podelil monografijo županji Milenci duhovnika Andreja Urbancla. Mašo so pod prihajala v Zagorje. Sledil je koncert. Najprej Krajnc, častnemu občanu Občine Kozje Du- zborovodstvom Marjete Polšak in ob orgelski je na orgle zaigral dr. Domagoj Jugović. Za šanu Andreju Kocmanu, škofu dr. Stanislavu spremljavi Petre Hribernik spremljali pevci in njim so ponovno zapeli pevci mešanega pev- Lipovšku, vsem župnikom, ki so somaševali pevke Mešanega pevskega zbora Zagorje. skega zbora iz Zagorja. Sledili sta dve klapi. pri sveti maši, botrom orgel, predsedniku Kul- Po končani sveti maši pa je sledil koncert. Uvo- Najprej so pod vodstvom Primoža Leskovca turnega društva Zagorje Danielu Zalokarju ter doma je vse zbrane pozdravila županja Občine prinesle zvok dalmatinskih pesmi članice kla- umetniškim vodjem nastopajočih. V imenu Kozje Milenca Krajnc, ki je povedala, da je pe Zelena naranča, nato pa so pod vodstvom krajanov Krajevne skupnosti Zagorje se je Pe- navdušena nad enotnostjo krajanov, da so se Fredija Piška zvoke Dalmacije prepevali člani tru Antunoviću zahvalil Darko Kolar, ki mu je odločili ter zbrali sredstva za obnovo orgel. O klape Lavanda. Vsi zbrani so lahko prisluhnili izročil spominsko darilo. Nato so bili vsi va- nastanku in obnovi Janečkovih orgel je spre- tudi Obrtniškemu moškemu pevskemu zboru bljeni na pogostitev, za katero so poskrbeli kra- govoril orglarski mojster Anton Škrabl, ki je v Šmarje pri Jelšah, ki je ob zborovodji Franciju jani Krajevne skupnosti Zagorje. svoji delavnici v Rogaški Slatini obnovil orgle. Plohlu zapel izbrane pesmi. Predstavil pa se je Vesna Žlender Povedal je, da so v njegovi delavnici restavrirali tudi komorni zbor Collegium pro musica sacra Organizatorji dogodka se zahvaljujejo krajanom dele kovinskih, lesenih in prospektnih piščali, iz Zagreba. Dirigent komornega zbora je Tiho- KS Zagorje, ki so darovali dobrote za pogostitev. 38 IZ NAŠIH KRAJEV Nova streha na objektu župnišča v Kozjem

Od meseca maja je župnišče v Kozjem bogatejše za novo streho. Na pobudo posameznikov, ki so v projekt obnove vložili veliko truda in časa, in z naklonjenostjo faranov, ki so dobrosrčno prispevali finančna sredstva in materi- al, so težko pričakovana obnovitvena dela končno stekla. Vreme je bilo delavcem naklonjeno in projekt obnove ostrešja je bil v maju, v štirinajstih dneh od začetka del, uspešno zaključen. Domači župnik Niko Marovt se na farane obrača z veliko zahvalo: »Bog povrni vsem, ki ste sodelovali in delo podprli s prispevki, časom, delom in trudom ter tako poskrbeli, da naše župnišče s svojim novim videzom prispeva k lepoti trga Kozje.«

V tukajšnjih krajih je že od nekdaj veljalo nena- obnovi, je bil del delovne ekipe Darka Čepina, pisano pravilo – če hočeš nekaj doseči, pljuni v ki si prav tako lasti velik del zaslug za uspešno roke in se za to potrudi sam. Da se je pri dolo- izpeljavo projekta, priključili pa so se še drugi, čenih projektih, nujnih za prijaznejše življenje med drugim delavci, ki v kraju opravljajo jav- vaščanov in lepši videz kraja ter celotne župnije, na dela, pa tudi drugi krajani, ki so na trgu pri najbolje zanesti na dobro voljo domačih ljudi »farofu« prebili marsikatero uro prostovoljnega in njihovo pripravljenost pomagati, naj bo to dela. Obnova je trajala približno štirinajst dni z delom ali z raznimi darovanimi prispevki, se in je bila zaključena v maju, h gladkemu poteku zavedajo tudi v Kozjem. Ostrešje tamkajšnjega obnovitvenih del pa je svoj delež prispevalo tudi župnišča, ki je že nekaj časa klicalo po obnovi, so vreme, ki je bilo delavcem v dneh obnove še po- tako domačini v mesecu maju s skupnimi mo- sebej naklonjeno. čmi uspešno prenovili in na novo pokrili. Seveda Med obnovo je bila tudi tu, kot pri vsakem udarniškem delu, NOVA STREHA – REZULTAT SKUPNEGA naslednjih stavkih: »Obnova župnišča se je začela potrebna gonilna sila – pobudnik, pri katerem DELA na pobudo in idejo gospoda Miloša Čepina, za kar se zaseje ideja, vzklije v cilj in se nato razcveti Obnova strehe na objektu župnišča v Kozjem je mu gre iskrena hvala, ne le z moje strani, temveč v skupni projekt, ki na ramenih župljanov ob- tako v prvi vrsti zasluga omenjenih pobudnikov, tudi s strani celotne župnije. Ker seveda ne moremo rodi sadove in polepša krajevni vsakdan. Vlogo predvsem pa je rezultat skupnega dela občanov in omeniti prav vsakega, ki je na svoj način in po svo- gonilne sile projekta obnove strehe župnišča v občank, ki so ponovno dokazali, da znajo stopiti jih močeh, z dobrimi deli ali gmotnimi sredstvi, pri- Kozjem je prevzel domačin Miloš Čepin, ki je skupaj in vsak po svojih močeh pomagati, eni s speval k temu velikemu opravilu obnove strehe, naj svojo idejo najprej delil z domačim župnikom finančnimi prispevki, drugi z darovanim lesom, dodam le, da vsem do zadnjega gre velika zahvala. Nikom Marovtom, nato pa ves svoj trud in čas spet tretji pa s svojim časom in z delom – vse za Zagotovo pa ne gre brez omembe gospoda Darka posvetil izpeljavi projekta. Začel je z zbiranjem skupno dobro, v dobro kraja in celotne župnije. Čepina, ki je pri strehi opravil čudovito delo. Res pa lesa in kasneje še pobiranjem finančnih sredstev, Za storjeno delo je še posebej hvaležen domači je, da tako gospod Miloš kakor gospod Darko sama pri zbiranju le-teh pa mu je na pomoč priskočil župnik v Kozjem in na Bučah, Niko Marovt, ne bi zmogla brez pomoči. Brez vaših darov. Zato tudi Toni Oprešnik. Farani so tako z dobro voljo ki se veseli nove pridobitve. Ta je po njegovih vsem, ki so darovali les ali finančne prispevke, še in dobrosrčnostjo darovali les za celotno ostrešje. besedah izboljšala ne le videz in stanje župni- enkrat iskreno bog povrni. Stavba je dobila lepo po- Ko so bili material in sredstva za obnovo zagoto- šča, kjer se nahajata tudi veroučna učilnica in pa dobo in tako danes prispeva k lepoti trga. Zahvala vljeni, se je začelo zbiranje delovne ekipe. Velik muzejska zbirka »Šola moje mame«, temveč ce- pa gre tudi občini za pomoč pri fasadi.« del delavcev, ki so pomagali pri prekrivanju in lotnega kraja. Besede zahvale in hvale je strnil v Mojca Valenčak Prvo obhajilo v spremljavi otroških in dekliških glasov

Na nedeljsko jutro v začetku junija so trg pred Kot so dejali zbrani v kozjanski cerkvi, je bil župnijsko cerkvijo Marijinega vnebovzetja v sam obred prav posebna in nepozabna izku- Kozjem preplavili številni starši, sorodniki in šnja, saj so sveto mašo s petjem polepšala do- prijatelji, ob njih pa so ponosno in prešerne mača dekleta, Petra, Anja, Patricija, Janja in volje stopali mladi prvoobhajanci, opravljeni Nastja. Ta že nekaj časa pridno vadijo in poje- v svečana prvoobhajilska oblačila, ki so še po- jo, saj jih druži ljubezen do pesmi, cerkvene pa sebej naznanjala, da se bo na ta dan vse vrtelo tudi prosvetne, tu pa tam pa z veseljem pope- okoli njih. strijo tudi sveto mašo v domačem kraju. Prvo večkrat odzvanjalo ljudsko petje, manjkali pa Vsi prvoobhajanci, ki jih je bilo to nedeljo v obhajilo pa je v Kozjem prvič spremljalo tudi ne bodo niti otroški glasovi, ki bodo z lahkoto Kozjem kar šestnajst, so na ta dan slavili po- otroško petje, saj so na koncu pred oltarjem sledili besedilu na platnu. Da bo ta želja kma- seben praznik, saj je prejem zakramenta sve- zapeli prav vsi prvoobhajanci, na kitaro in bo- lu prerasla v resničnost, pa že namigujejo de- tega obhajila, s katerim se krščenec vključuje ben pa so jih spremljale domače pevke. kleta domače pevske skupine, ki so ob koncu v lokalno cerkveno skupnost, velik dogodek. obreda namignila, da je v skupnem pevskem Na prejetje zakramenta so se otroci pripra- Že pred dogodkom prvega obhajila pa so se ustvarjanju s prvoobhajanci vzklila ideja o so- vljali pod skrbnim vodstvom domačega žu- združili starši prvoobhajancev in birmancev delovanju s skupino. V poletnih mesecih tako pnika Nika Marovta, ker pa je to praznik, ko in s skupnimi močmi zbrali denar za petje in pevke načrtujejo skupne pevske vaje, na kate- s prvoobhajancem slavijo tudi starši in ostali darilo v zahvalo za bogoslužje domači cerkvi. rih se jim bodo pridružili otroci iz Kozjega in domači, ki s tem dejanjem dokazujejo svojo Kozjanska cerkev Marijinega vnebovzetja bo okolice, s svojim petjem pa naj bi vsaj enkrat ljubezen do cerkve, so ti poskrbeli za čudovit tako odslej bogatejša za nov projektor in pla- na mesec polepšali obred svete maše. videz cerkve in njene okolice. tno, domačini pa upajo, da bo s tem v cerkvi še Mojca Valenčak

39 IZ NAŠIH KRAJEV Gasilci z Buč začeli s pripravami na 90-letnico

Uvod v leto 2016 je bil namenjen občnim zborom udarila predvsem dobro delo z mladimi, saj so društev, ki so predstavila svoje delo in dosežke iz ti velikega pomena za prihodnost društva. Prav minulega leta. Med vsemi društvi so bila tudi tako je županja predstavila delo občine in dogod- gasilska in tako je PGD Buče zaključilo sezono ke, ki se bodo zgodili v letu 2016 in bo pomemb- občnih zborov gasilcev iz Občine Kozje. Minulo no, da se čim več ljudi vključi v le-te. Naslednji soboto so se na Bučah namreč zbrali člani dru- je spregovoril poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah štva in gostje, ki so povzeli uspešno gasilsko leto Bogdan Krumpak, ki je poudaril kvalitetno delo na Bučah. društva v preteklosti. Poveljnik GZ se je gasilcem Občni zbor, 89. po vrsti, se je začel s himno Repu- z Buč zahvalil tudi za organizacijo tekmovanja blike Slovenije, ki ji je sledil nagovor predsednika v orientaciji, ki so ga na Bučah izvedli na viso- društva Marka Žučka, ki je pozdravil zbrane čla- kem nivoju. Vsem zbranim pa je predstavil tudi ne in goste. Med gosti pa so bili županja Občine Poročilo predsednika spremembe na področju gasilstva in pomembne Kozje Milenca Krajnc, poveljnik Gasilske zveze datume tekmovanj v letu, ki je pred gasilci. Kot Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak, predsednik navdušene. Naslednje pa je bilo na vrsti poročilo zadnji pa je spregovoril tudi predsednik KS Buče KS Buče Branko Lugarič in predstavniki doma- operative, ki ga je podal poveljnik društva Albin Branko Lugarič, ki je poudaril dobro sodelova- čih in sosednjih društev. Prav tako pa je pred- Bizjak. V minulem letu so imeli na Bučah mirno nje z društvom in izpostavil, da se v društvu bliža sednik predlagal delovno predsedstvo, ki mu je delo, saj so posredovali samo enkrat pri požaru. visoka obletnica, in sicer 90-letnica obstoja, ki bi predsedovala Irena Kos, ki je kot prvega pozvala A kljub manjšemu številu izvozov je bilo dela do- jo radi v sodelovanju z občino in krajani tudi pri- prav predsednika, da poda svoje poročilo za delo volj, tako so skrbeli za opremo in predvsem za merno proslavili. v minulem letu. mladino in vaje. Svoje člane pa so poslali tudi na Ob koncu pa so podelili še društvena priznanja različna izobraževanja, ki so jih uspešno zaklju- in napredovanja ter odlikovanja, ki so si jih ga- LETO Z MALO INTERVENCIJAMI, A čili in tako pridobili nova znanja in veščine. Ker silci zaslužili. Največ je bilo podeljenih tistih, ki VELIKO DELA je mladine, ki želi sodelovati z gasilci na Bučah izkazujejo dolgoletno članstvo v društvu in dol- Leto 2015 so tako gasilci z Buč označili za uspe- veliko, so tudi oni podali svoje poročilo, v kate- goletno delo v operativi. Po podeljenih prizna- šno, saj so se v okviru svojih zmožnosti udeleže- rem so izpostavili predvsem to, da so med letom njih pa je za leto 2016 predsednik društva podal vali vseh prireditev in tekmovanj v matični zvezi. imeli veliko gasilskih vaj, tekmovanj in ostalih še plan dela. Plan je tako podoben preteklim, a s Prav tako so med letom skrbeli za gasilski dom in druženj, pomagali pa so tudi pri vzdrževanju pomembnim dopolnilom. Leto 2016 bodo gasilci opremo, ki so jo redno čistili in vzdrževali. Tra- doma. že v veliki meri namenili pripravam na 90-letni- dicionalno so ob prazniku dela postavili prvo- co obstoja, ki jih čaka leta 2017. Obletnico pa bi majsko drevo in tako pridali pomemben delček POROČILA SO PODKEREPILI GOSTJE S radi proslavili tudi z nabavo novega vozila, ki bi v mozaik utripa celotnega kraja. Največji organi- POZITVNIMI BESEDAMI dopolnilo vozni park društva. zacijski zalogaj pa je bila organizacija tekmovanja Po podanih poročilih pa so spregovorili tudi go- Po končanem uradnem delu pa je sledilo še dru- Gasilke zveze Šmarje pri Jelšah v orientaciji. Tek- stje, ki so skozi poročila spoznali delo društva v ženje ob pogostitvi in zvokih ansambla Rogaški movanja se je udeležilo veliko število ekip, ki so minulem letu. Prva je spregovorila županja Ob- odmev, ki je poskrbel za veselo noto pozno v noč. bile nad pripravo prog in celotnega tekmovanja čine Kozje Milenca Krajnc, ki je v društvu po- Jernej Šulc Tekmovanje v čast zavetniku gasilcev na Bučah

zbrani prestavili na igrišče, kjer je bilo vse Konec tekmovanja pa še ni bil konec druženja pripravljeno na izvedbo tekmovanja desetin gasilcev na Bučah, ki so dan sklenili v prosto- Občine Kozje za prehodni pokal. Tokrat se je rih PGD Buče, kjer so bili deležni pogostitve. na Bučah začel nov ciklus tekmovanja, saj je Jernej Šulc minulo leto prehodni pokal ostal v trajni la- sti PGD Podsreda, ki je zmagalo trikrat. To- krat je tekmovalo sedem desetin, in sicer štiri Piknik gasilske ekipe članov in tri ekipe članic. Tekmovanje v izvedbi suhe vaje z motorno brizgalno so oce- njevali sodniki iz Gasilske zveze Šmarje, ki so mladine Podelitev pokalov poskrbeli za pravilnost rezultatov. Po zanimi- Minulo soboto je bilo za gasilce iz Občine vem tekmovanju so se ob koncu gasilci zbrali V zaključku meseca maja so gasilci PGD Le- Kozje slavnostno, saj so se na ravni občine po- na razglasitvi rezultatov in podelitvi pokalov sično - Pilštanj - Zagorje organizirali piknik klonili svojemu zavetniku svetemu Florijanu. najboljšim. V kategoriji članic so pred dvema za gasilsko mladino in njihove mentorje. Ešalon praporščakov in gasilcev v svečanih ekipama iz PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje Ker so pionirji, pionirke, mladinci, mladin- uniformah se je zbral pred gasilskim domom slavile članice z Buč. V kategoriji članov pa so ke, pripravniki in pripravnice v letošnjem Buče, kjer so jih pričakali občinski poveljnik četrto mesto osvojili domačini z Buč, lanski letu dosegli kar nekaj hvalevrednih rezulta- Janez Oprešnik, županja Občine Kozje Milen- zmagovalci, člani PGD Podsreda, so zasedli tov in domov prinesli številne pokale in me- ca Krajnc in predsednik ter poveljnik domače- tretje mesto, drugo mesto so osvojili člani iz dalje, so se pristojni odločili, da jih nagra- ga gostiteljskega društva z Buč Marko Žučko in PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje, zmago pa so dijo s piknikom, ki so ga imeli v Športnem Albin Bizjak. Po uvodnih besedah pa so v farni si po dolgih letih zagotovili člani iz Kozjega, ki parku Zagorje. Mladi so se lahko okrepčali cerkvi na Bučah prisostvovali pri sveti maši, ki so prehodni pokal vsaj za eno leto odnesli do- in zaigrali kakšno igro nogometa, košarke, jo je daroval domači župnik Niko Marovt. mov v Kozje, kjer bo naslednje leto Florjanovo najmlajši pa so se zabavali na igralih. Po končanem cerkvenem obredu pa so se tekmovanje Občine Kozje. Vesna Žlender 40 IZ NAŠIH KRAJEV Spomladansko čiščenje v Kozjem

V Občini Kozje vsako leto pripravijo čistilno akcijo, ki jo nabranega materiala prevzelo šest javnih delavcev, se je izvedejo v vseh krajevnih skupnostih. Namen akcije, v ka- tako nabralo okoli trideset kubičnih metrov odpadkov. teri očistijo širše območje kozjanske občine, je ozavešča- Občina Kozje se ob zaključku uspešne akcije zahvaljuje nje prebivalcev o skrbi za okolje, ki se začne v slehernem vsem prostovoljcem, udeležencem čistilne akcije v vseh domu z ločevanjem in pravilnim odlaganjem odpadkov. krajevnih skupnostih občine, komunalnemu podjetju za Tako so krajani Kozjega in ostalih krajevnih skupnosti tudi vso pomoč in priskrbljene vreče za smeti ter rokavice in podjetju VOC, ki je skrbelo za prevoz materiala v zbirališče. letos v soboto, 2. aprila, zavihali rokave, združili moči in Udeleženci akcije v Lesičnem dokazali, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo. Med- Zagotovo pa je skrb vzbujajoča dokaj slaba udeležba na ki z neodgovornim ravnanjem kazijo našo prelepo pokra- tem ko so se v KS Zagorje zaradi sovpadanja s prireditvijo takšnih in podobnih čistilnih akcijah, ki se vsakoletno jino, ter ravnamo v bran svoji osnovni pravici, da živimo v ob materinskem dnevu odločili čistilno akcijo prestaviti organizirajo v spomladanskem času. Po mnenju udele- prijetnem okolju lepe, neokrnjene narave. Vse prevečkrat na kasnejši datum, so bila zbirna mesta za prostovoljce žencev letošnje čistilne akcije bi lahko tako posamezni danes namreč s svojim objestnim ravnanjem od narave in na Bučah, v Lesičnem, Kozjem, Podsredi in na Osredku, krajani kot društva, ki delujejo v občini, v malo večjem okolice zgolj zahtevamo določene, nam samoumevne po- vsega skupaj pa se je čiščenja kozjanske občine lotilo okoli številu pristopili k razbremenjevanju narave odpadkov, goje, »usluge« in ugodnosti ter na ves glas robantimo čez 40 prostovoljcev. Na zbirnih mestih so predstavniki posa- ki so tja zašli, hočeš – nočeš, po naši lastni krivdi. Žal je vso neljubo dogajanje, začenši z dežurnim nepridipravom meznih krajevnih skupnosti udeležencem najprej razdelili tako, da se v naši sredi še vedno najdejo posamezniki, ki – vremenom, premalokrat pa se zavemo, da je prvi korak rokavice ter vreče in čiščenje se je začelo. Med prijetnim so premalo ozaveščeni o spoštljivem in odgovornem rav- k boljšemu življenju v sožitju z lepo naravo v krajih, na klepetom so se prostovoljci in prostovoljke lotili temelji- nanju z naravo in se »požvižgajo« na pravilno odlaganje katere smo lahko ponosni, tudi dajanje, in ne zgolj jema- tega čiščenja okolice in ob zaključku del omenjene kraje odpadkov, ravno zato pa je toliko bolj pomembno, da ob nje – vračanje naravi in okolju v zahvalo za vse, kar nam razbremenili za dobršno količino odpadkov. Na zbirnem takšnih priložnostih, vsaj enkrat letno, strnemo moči in tako velikodušno nudi. mestu v Kozjem, kjer je skrb za zbiranje in sortiranje pokažemo voljo ter se združeni postavimo po robu vsem, Mojca Valenčak

Letošnje leto pa je bilo za Vrednote NOB ostajajo v zavesti člane tudi volilno leto v organe. Ker je bilo delo v Minulo soboto so se v lovskem domu v Pod- lu je zbrane seznanil z delom v letu 2015. Člani minulem mandatnem ob- sredi zbrali člani Zveze borcev za ohranjanje so se tako udeleževali proslav ob pomembnih dobju dobro in tekoče iz- vrednot NOB Podsreda, ki so leto sklenili na obletnicah, ob koncu leta obiskovali starejše, peljano, je padel predlog, rednem letnem občnem zboru. v mesecu februarju pa so organizirali svojo da organi društva tudi v Med zbranimi člani in članicami pa so se zbra- proslavo, in sicer proslavo v spomin na Drugo naslednjem mandatu osta- li tudi gostje, in sicer predsednik domače kra- četo Kozjanskega bataljona. Ob tem pa se je nejo isti. Za predsednika jevne skupnosti Vinko Klavžar, predsednica predsednik zahvalil tudi Osnovni šoli Kozje in je bil tako znova potrjen Stari-novi predsednik Krajevne skupnosti Osredek pri Podsredi Kozjanskemu parku, ki jim vsako leto nudita Ivan Švajger, prav tako pa Alenka Kunej in direktor Kozjanskega parka pomoč pri pripravi proslave. Poročilo pa je je ostal enak upravni odbor. Ob koncu pa so mag. Hrvoje Teo Oršanič. Po izvolitvi delov- nato podal še tajnik, ki je prisotne seznanil z spregovorili še gostje, ki so se zahvalili za po- nega predsedstva je svoje poročilo najprej po- organizacijo dela v zvezi. vabilo in še v bodoče obljubili pomoč in pod- dal predsednik Ivan Švajger. V svojem poroči- poro članom pri njihovi dejavnosti. Jernej Šulc V Občini Kozje 16 novih operativnih gasilcev

V prostorih gasilskega doma Kozje so podelili čine gasilca šestnajstim novim ope- skem domu Kozje so se zbrali tečajniki, pre- rativnim gasilcem. V začetku leta je namreč z izobraževanjem začela nova skupina davatelji in inštruktorji. Tako je nove ope- gasilk in gasilcev, ki je želela postati operativno sposobna in tako z novim znanjem rativne gasilce najprej nagovoril občinski na razpolago svojim enotam pri intervencijah. poveljnik Janez Oprešnik, ki je besedo pre- predavateljev, ki so bili v večini iz Občine dal poveljniku GZ Šmarje pri Jelšah Bog- Kozje, prav tako pa so predavali predava- danu Krumpaku. Ta je na kratko preletel telji iz GZ Šmarje pri Jelšah. Po končanem opravljeno izobraževanje in vsem gasilcem teoretičnem izobraževanju pa so kandidati zaželel, da se čim bolje vključijo v svoje eno- morali opraviti še izpite iz različnih pred- te z novo pridobljenim znanjem. Zbrane pa metov gasilskih znanj. Po končanih izpitih je nagovoril tudi novoizvoljeni predsednik pa je sledilo praktično izobraževanje na te- GZ Šmarje pri Jelšah Erih Strašek, ki je no- renu. Tako so na področju stare sušilnice vim gasilcem zaželel vse dobro na njihovi in Monta v Kozjem opravili še s tem delom poti in pozdravil odločitev, da so pokazali izobraževanja. Med drugim so se preizkusili željo po izobraževanju. Po podelitvi činov, v notranjih napadih z izolirnim dihalnim ki bodo sedaj krasili gasilske obleke gasilcev, Podelitev činov aparatom, iznosom ponesrečenca iz stav- pa so le-ti odšli še na večerjo, ki jo je zanje in Prvi del izobraževanja je potekal v učilnici, be, gašenjem gozdnega požara … Tako so v za mentorje pripravilo občinsko poveljstvo. in sicer so se kandidati najprej seznanili s pomladnih mesecih izobraževanje zaključili teoretičnim znanjem, ki so ga pridobili od in minulo soboto dobili čin gasilca. V gasil- Jernej Šulc 41 ŠPORT Po poteh v okolici Podsrede

April je mesec, ko Turistično društvo Podsreda na vrh do cerkvice in nato po gozdni poti proti tradicionalno organizira grajski pohod, tokrat zaselku Zaravno. Iz Zaravnega se je nato pot za- že devetega po vrsti. Skupina skoraj dvajsetih čela spuščati proti Kukovičičevemu mlinu, kjer pohodnikov se je na sobotno popoldne zbrala so si le-tega tudi ogledali. Po ogledu mlina pa je pred domom krajanov v Podsredi. Na začetku sledil vzpon proti Rožcam in nato še višje skozi je pohodnike pozdravila predsednica domačega gozd proti Gorjanam. V Gorjanah pa je nato pot turističnega društva Valerija Kunej, ki je vsem obrnila nazaj proti Podsredi, čez greben, ki mu je na cilju pričakalo okrepčilo. Pohodniki pa so pohodnikom zaželela lep dan in obilo dobre vo- domačini pravijo Bošt in se začela spuščati na- si že obljubili, da se zopet snidejo na naslednjem lje na grajskem pohodu. Pohodniki so nato od- zaj proti izhodišču v Podsredi. Tako je štiriurni grajskem pohodu, ko bodo odkrivali nove poti rinili na pot, in sicer mimo obnovljenih kapelic pohod v dobri družbi hitro minil in pohodnike po okolici Podsrede. (J. Š.) Pohod na vetrovno Mrzlico

V aprilu so se člani in prijatelji pohodniške sekcije Športnega društva Buče ponovno podali na odkrivanje lepot, ki jih ponuja naša čudovita narava. Za tokratni cilj so si zadali vrh Mrzlice, ki so ga ob dobrem vzdušju in vztrajnosti brez težav osvojili.

Zbor pohodnikov je bil na nedeljsko jutro v so zagnano vzeli pot pod noge in se odpravili v Kozjem, od koder so se z avtomobili odpeljali do smeri Kala, od koder jih je korak peljal naprej vse pohoda so imeli člani in prijatelji društva v La- kmetije Vrbovšek v Zgornji Rečici pri Laškem, do vrha Mrzlice, kjer so se odpočili in okrepčali dekovi gorci na Bučah, kjer so še malce posedeli, kjer je bila izhodiščna točka pohoda. Pohodniki ter se po isti poti vrnili nazaj v dolino. Zaključek poklepetali in se pozabavali. (M. V.) Pomladni pohod Društva ljubitelji pršuta

Na nedeljsko jutro v sredini aprila so se v Športnem parku Podsreda kljub malce bolj kislemu vremenu zbrali člani društva Ljubitelji pršuta Kozje, ki so se jim ob tej priložnosti pridružile tudi njihove boljše polovice. Druščina se je v dobri volji, ki značilno spremlja vsa druženja ljubiteljev pršuta, podala na prijetno pohajkovanje po gričih in dolinah v okolici Podsrede ter se tako na svoj način pridružila obeležitvi 1000-letnice omembe kraja Kozje.

Vsega skupaj se je na nedeljsko jutro v apri- nju reke Bistrice so se pohodniki odpravili na lu zbralo okoli 33 članov in prijateljev društva sončno stran podsredških gričkov proti nasadu ki je raztegnil svoj meh, člani in prijatelji društva Ljubitelji pršuta, ki so sklenili s prijetnim po- tradicionalnih sort jablan, ki ga ureja Kozjanski Ljubitelji pršuta Kozje pa so se mu pridružili v mladnim pohodom na svoj način obeležiti in park, ob poti pa jih je že tu pa tam s toplimi žarki pesmi. Veselo rajanje in druženje se je nadalje- proslaviti 1000-letnico omembe kraja Kozje. pozdravilo pomladno sonce. V veselem razpolo- valo do poznega popoldneva. Za odlično orga- Za dobrodošlico so se zbrani okrepčali s toplo ženju so zakoračili proti cerkvici na Starih gorah nizacijo, jutranjo juho ter cel pohod in zaključni enolončnico, nato pa so vzeli pot pod noge in se nad Podsredo, kjer jih je pričakalo ohlajeno te- piknik so bili zaslužni člani Marko Kunej, Andrej ob Bistrici odpravili proti Kukovičičevemu mli- koče okrepčilo, ob občudovanju prenovljenih ka- Planinc in Jani Kos ter njihove družine, za kar se nu, kjer so jih sprejeli domači in zanje pripravili pelic pa so se pohodniki počasi spustili v dolino, jim prav vsi člani s predsednikom Stankom Do- predstavitev mletja različnih vrst žita ter poku- kjer je kmalu zadišalo po žaru. Za prešerno raz- linškom na čelu prav lepo zahvaljujejo. šino domačega čemaževega kruha. Po prečka- položenje je poskrbel muzikant Bojan Kladušek, Mojca Valenčak

Ko so se temperature spustile oko- Novo vodstvo v ŠD Zagorje li ničle, pa so člani svoje aktivnosti prestavili ponovno v telovadnico OŠ V mesecu marcu so se člani Špor- Zagorje organizirali ogled poletov Lesično. Septembra so člani društva tnega društva Zagorje zbrali na re- v Planici, nato so v mesecu aprilu organizirali vaške igre, kjer so se v dnem letnem občnem zboru dru- sodelovali v ligi malega nogometa spretnostnih igrah pomerile ekipe štva. Vse zbrane je najprej pozdravil Kozjansko. Julija so tako kot do se- iz KS Zagorje. V mesecu novembru Stari in novi predsednik predsednik društva Boris Žlender, daj organizirali memorial Mihe Jaz- se je zopet pričela zimska liga ma- ki je nato predstavil delo društva beca v malem nogometu. Skozi leto lega nogometa v Podčetrtku, kjer Mitji Rešku. Novoizvoljeni predse- v preteklem letu. V letu 2015 so se so se udeleževali turnirjev, ki so jih je društvo sodelovalo z eno ekipo. dnik Mitja Rešek je predstavil plan člani društva družili ob rekreaciji, ki organizirala sosednja društva. Ob Skozi celotno leto so člani skrbeli za dela za letošnje leto. je potekala ob sobotah v telovadnici toplejših dnevih pa so se člani dru- urejenost Športnega parka Zagorje. Po končanem uradnem delu je vod- OŠ Lesično, sodelovali so v zimski žili v Športnem parku Zagorje, kjer Sledila je razrešitev dosedanjih or- stvo društva vse zbrane povabilo, ligi malega nogometa v Podčetrt- so se potili ob treningih nogometa, ganov društva ter izvolitev novih. da ostanejo na pogostitvi. Prijetno ku, ki pa se je že zaključila. Marca košarke, kegljanja, igranja tenisa, Sedanji predsednik Boris Žlender druženje se je nadaljevalo do po- so skupaj s Kulturnim društvom zabijanja žebljev in drugih športov. je predal vajeti svojemu nasledniku znih večernih ur. Vesna Žlender 42 ŠPORT

in v lanskem letu so organizirali prvo prijateljsko Nogometaši iz Kozjega slavnostno medsebojno tekmo, ki je potekala v Prnjavorju, ki leži v zahodni Srbiji v Občini Šabac. Letošnja tekma je tako postala že druga in verjetno bodo praznovali 40-letnico obstoja tekme med prijateljskima kluboma odigrane tra- dicionalno vsako leto, enkrat v Srbiji, drugič v Kozjem. Po uvodnem protokolu je prišel čas za tekmo, igralci so v spremstvu podmladka kluba prišli na igrišče. Po himnah obeh držav je sledilo fotografiranje z gosti, med katerimi je bila župa- nja Občine Kozje Milenca Krajnc, predsednik FK Mladost Prnjavor Milan Ristič, predstavnik lokalne skupnosti Prnjavor, častni občan Občine Kozje Franc Bizjak in gostitelj ter predsednik domačega kluba Danijel Štus. Sodniška trojka je dala znak za začetek tekme in nogometaši so se predstavili kar nekaj gledalcem, ki so se zbrali v Domača ekipa in gosti iz Srbije Športnem parku Kozje. Prvi polčas ni postregel z V Občini Kozje je leto 2016 slavnostno in pra- odnose tako z bližnjimi domačimi klubi kot pri- zadetki, a je bila igra zanimiva in polna dinami- znično, saj se praznuje več pomembnih obletnic. jateljskimi klubi v tujini. V okviru praznovanja ke. V drugem polčasu pa so gostje iz Srbije hitro Kozje praznuje 1000-letnico prve omembe kraja, 40-letnice obstoja so tako gostili FK Mladost Pr- povedli in tekmo mirno pripeljali do konca ter na Pilštanju se pripravljajo na 550. obletnico šol- njavor iz Srbije, ki je klub z bogato tradicijo, saj ob koncu zadeli še enkrat. Po končani tekmi pa stva, v Nogometnem klubu Kozje pa so minulo obstaja že več kot 80 let in je v svoji zgodovini so si z veseljem stisnili roke in pozabili na rezul- soboto praznovali štiri desetletja obstoja in delo- bil že med šestnajstimi klubi v Srbiji leta 1999, tat, ki tokrat ni bil pomemben. vanja v športu. danes pa uspešno nastopa v 4. ligi in se spogle- Zvečer pa se je druženje nadaljevalo v večna- KNK Odred Kozje združuje vse starostne kate- duje z napredovanjem v tretjo ligo Srbije. Do sti- menskem centru v Kozjem, kjer so ob zvokih gorije nogometašev, tja od najmlajših pa vse do ka med kluboma je prišlo pred nekaj leti, ko je ansambla zbrani proslavili prijateljstvo med klu- veteranov, prav vse selekcije kluba pa uspešno predsednik kluba iz Srbije Milan Ristič poslovno boma in obstoj kozjanskega kluba, ki uspešno zastopajo svoje barve in so v zgodovini kluba sodeloval z enim izmed sponzorjev kozjanskega deluje zadnjih let. številčno največje. Klub pa skrbi tudi za dobre kluba. Skozi čas so se postopoma navezali stiki Jernej Šulc

ta Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje Spomladi najboljši Bistričani med sodeluje sedem ekip, kar je tri več kot v preteklih dveh letih. Nove so ekipe ŠK Virštanj, Simpl Že- gar in Kristan vrh. S tem se je liga iz občin Kozje, člani in Kozjani med veterani Podčetrtek in Bistrica ob Sotli razširila še na ob- čini Šmarje in Šentjur. V spomladanskem delu je Sedemnajsta sezona Lige malega nogometa AS Imeno, na tretjem pa največje presenečenje se- najbolj zanesljive igre prikazala ekipa ŠD Kozje, System Kozjansko v organizaciji Športne zve- zone, ekipa Kavarna Trunk, na četrtem in petem ki je petkrat zmagala in enkrat izgubila. S tremi ze Kozje je prinesla novost, organizatorji so se mestu pa sta obe ekipi ŠD Podsreda. Najboljši točkami ji sledita dve novi ekipi, ŠK Virštanj namreč odločili celotno ligo izvesti v Športnem strelec spomladanskega dela je Blaž Čadej iz eki- in Simpl Žegar, ki imata po en poraz več. Med parku Kozje in se ta letos ne bo več selila od igri- pe Panterji Prevorje, ki je zadel 13-krat, od tega strelci je bil spomladi najbolj učinkovit Simon šča do igrišča, kot je bil običaj do zdaj. V leto- petkrat v zadnjem krogu. Z zadetkom manj pa Planko iz ekipe Simpl Žegar, ki je zadel sedem- šnji ligi sodeluje enajst ekip. Največ, pet, jih je iz mu sledi lanski najboljši strelec lige Jaka Šket iz krat, enkrat manj je zadel Franci Sinkovič iz ŠD Občine Kozje, štiri iz Občine Podčetrtek ter po vodilne ekipe Vulkanizerstvo F1. Na lestvici fair- Kozje, pet zadetkov pa so dosegli štirje strelci. V ena iz občin Bistrica ob Sotli in Šentjur pri Celju. -play je bila spomladi najboljša ekipa Bar Gasil- jesenskem delu se bodo ekipe med sabo pomeri- Prvaki zadnjih treh sezon, ekipa Vulkanizerstvo ček Imeno, ki je prejela le en rumeni karton, pa le še enkrat, trenutno pa kaže, da bi znali v osmi F1 iz Bistrice ob Sotli, je tudi letos spomladan- tudi sicer je letošnji spomladanski del minil brez sezoni veteranske lige dobiti petega različnega ski del zaključila s precejšnjo prednostjo sedmih velikih nešportnih potez. prvaka. točk. Na drugem mestu sledi ekipa Bar Gasilček V osmi sezoni Veteranske lige malega nogome- (R. G.)

Občinsko prvenstvo v šahu 2016

kalo jubilejno 15. občinsko prvenstvo v šahu, ki Tako kot vsako leto je turnir postregel z razbur- ga je tako kot vsako leto organizira ŠD Lesično. ljivimi in izenačenimi dvoboji in rezultatsko Tekmovanja se je udeležilo 14 šahistov. Letošnji negotovostjo vse do zadnjega kola. Da je vse turnir je s svojo udeležbo popestrila Nuša Her- potekalo brez težav, je skrbel vodja tekmovanja cog, ki je državna prvakinja v kategoriji šahistk in sodnik Marjan Drobne. Turnirja so se letos do 14 let. Tudi na letošnjem turnirju v Kozjem je prvič udeležili kot gostje tudi trije šahisti iz Se- prepričljivo zmagala, saj je v sedmih odigranih novega. kolih osvojila vseh 7 točk. Po podelitvi pokalov najboljšim in manjšem Občinski prvak je s 4.5 osvojenimi točkami po- okrepčilu se je še kar nekaj časa nadaljevala raz- Udeleženci prvenstva stal Sandi Godler (Buče), drugo mesto je osvojil prava o posameznih odigranih šahovskih parti- Marko Lapornik (Lesično) s 4 osvojenimi toč- jah. Razšli smo se z mislijo, da se najkasneje v V nedeljo, 24. 4. 2016, je v Večnamenskem cen- kami in tretje mesto Mišo Kolar (Kozje) s 3.5 letu 2017 ob približno istem času zopet srečamo. tru Kozje v okviru praznika Občine Kozje pote- osvojenimi točkami. ŠD Lesično 43 ŠPORT Zmaga na Sladko Goro, v drugi ligi pa v Polje ob Sotli

S tekmami sedmega kroga v 1. in 2. ligi se je za- gaška. Na sporedu sta bili še tekmi, ki sta odločali ključila dvanajsta sezona v Ligi namiznega teni- o petem in sedmem mestu, veselili pa sta se ekipi sa »Senčniki Border« Kozjansko v organizaciji iz Podbočja in prva ekipa Tenis kluba Kozje. Športne zveze Kozje. V ligi je sodelovalo petnajst Tudi v drugi ligi se je v zadnjem krogu odločalo o ekip, ki so bile v prvem delu razdeljene v dve sku- naslovu prvaka. Ekipa ŠD Polje Bar Frankinja se Najboljši na turnirju igralcev prve in druge lige pini, v drugem pa so se najboljše pomerile v 1. je s tesno zmago nad ekipo Lemberg Tehnokom ligi, tiste malo manj dobre pa v 2. ligi. V 1. ligi veselila naslova, ekipa iz Lemberga je ligo konča- pančič iz ekipe ŠD Polje Trgovine Polje, za njim sta bila v zadnjem krogu na sporedu dva der- la na drugem mestu, tretja pa je bila ekipa Šmarje pa sta se zvrstila dva igralca iz ekipe ŠD Sladka bija. Ekipa ŠD Sladka Gora si je s tesno zmago pri Jelšah. Ligo smo tudi letos Gora, Boštjan Vertelj in Primož Kancler. Med nad ekipo Rogaška Klet Kregar zagotovila prvo zaključili s tradicionalnim turnirjem posamezni- igralci druge lige je zmaga ostala v Kozjem, zma- mesto in se tako prvič veselila naslova prvaka. V kov. Pripravili smo dva ločena turnirja, po ene- gal je namreč Gregor Volaušek iz ekipe Rajmax, tekmi, ki je odločala o tem, kdo bo ligo končal na ga za igralce prve in druge lige. Turnirjev se je sledila pa sta mu dva igralca ekipe ŠD Polje Bar drugem in kdo na tretjem mestu, pa je bila ekipa udeležilo šestnajst igralcev, po osem iz vsake lige. Frankinja, Janko Štefančič in Aleksander Turk. ŠD Polje Trgovine Polje boljša od ekipe NTK Ro- Med igralci prve lige je bil najboljši Miran Fili- (R. G.)

je ekipa ŠD Kozje Poletni tabori Kozje, drugo Letos dve ligi tudi v badmintonu mesto je osvojila ekipa TK Kozje Vezenje EP, tretje pa ekipa PGD Kozje. Za zaključek so or- ganizatorji pripravili še turnirja posameznikov. Zaključila se je tudi najmlajša izmed lig v orga- Med igralci prve lige je Blaž Hartl (ŠD Kozje), ki nizaciji Športne zveze Kozje, liga v badmintonu je nepremagan že obe sezoni lige, upravičil sta- ABH Šport Kozjansko. Po lanski prvi sezoni,v ka- tus favorita in zmagal, drugo in tretje mesto sta teri je nastopalo sedem ekip, je v sezoni 2015/16 osvojila člana ŠD Podsreda, Simon Vuk in Jože sodelovalo deset ekip, ki pa so bile razdeljene v Vuk. Med igralci druge lige je zanesljivo zmagal prvo in drugo ligo. V prvi ligi so bili končni re- Dejan Zorenč (ŠD Kozje), ki je bil prav tako ne- zultati praktično enaki kot v lanski sezoni. Zma- poražen v celotni sezoni druge lige in je v finalu gala je ekipa Športnega društva Kozje, letos pod premagal Ivico Krošelj (TK Kozje). Turnirjema imenom ŠD Kozje I.S.T. Avtodeli, na drugo me- posameznikov je sledila še podelitev pokalov za sto se je uvrstila ekipa ŠD Podsreda in na tretje obe ligi in druženje ob pogostitvi, za katero je ekipa Tenis klub Kozje Dr. Harvey. Tudi v drugi poskrbel sponzor lige. Najboljše tri ekipe prve lige ligi je naslov prvaka ostal v ŠD Kozje, zmagala (R. G.) Člani obranili zmago na Sokovem memorialu

min na neutrudnega športnega zanesenjaka dr. grob dr. Antona Soka, svečko pa so prižgali tudi Antona Soka, začetnika košarke v Kozjem. Vrsto na grobu nekdanjega soigralca Milana Motoha, let so na košarkarski turnir vabili veteranske nato pa so pričeli s tekmovanjem, ki je bilo tudi ekipe iz bližnje in daljne okolice, od leta 2014 in letos ena od prireditev v sklopu prazniku Občine otvoritve novega večnamenskega centra v Koz- Kozje. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Kljub jem dalje pa turnir poteka nekoliko drugače. starostnim razlikam so bile tekme zelo napete in Zberejo se namreč košarkarji različnih genera- izenačene. Drugo leto zapored so bili najboljši cij, ki so nastopali za ekipe ŠD Kozje v različnih najmlajši, člani, ki so tako obranili lanski naslov ekipah in tekmovanjih. Tudi letos so bili igralci zmagovalca. Na drugo mesto so se uvrstili mlajši Igralci treh generacij ŠD Kozje razdeljeni v tri kategorije, člani pod 35 let, mlajši veterani, zmagovalci izpred dveh let, tretje mesto Vse od leta 1994 dalje organizira Športno dru- veterani od 35 do 50 let in starejši veterani nad pa so osvojili starejši veterani. Tekmovanju je sle- štvo Kozje tradicionalni Sokov memorial v spo- 50 let. Uvodoma so tudi letos položili cvetje na dil še družabni zaključek. (R. G.) Med člani TK Kozje ponovno najboljši Blaž Hartl

Društvo Tenis klub Kozje že vrsto let organizira občinska pr- Blaž prav vsakič, ko se je uvrstil v finale, tam tudi zmagal. Drugič venstva Občine Kozje v športih z loparji. Najdaljšo tradicijo ima se je na drugo mesto uvrstil Bojan Dobravc, že petič pa se je tre- seveda prvenstvo v tenisu, saj je bilo letošnje že enaindvajseto. tjega mesta veselil Tadej Hartl. Na nehvaležnem četrtem mestu Na letošnjem prvenstvu se je na igriščih TK Kozje zbralo osem je ponovno, že devetič, pristal Roman Gradišek, ki pa je zbral igralcev, ki so se pomerili v turnirju na izpadanje. Vreme je si- že šestnajst uvrstitev vsaj v polfinale. S tem se je pričela nova cer grozilo, da prvenstva ne bo dovolilo, vendar pa smo bili sezona turnirjev Tenis kluba Kozje. Tudi letos bodo ob Odprtem deležni le na trenutke nekaj močnejšega vetra in nekaj kapljic prvenstvu Kozjega, ki bo tokrat že petindvajseto, organizirali še dežja. Prvenstvo je bilo tako izpeljano, kot jer bilo načrtovano. turnirje članov in članic, turnirje mlajših kategorij, pa turnir dru- Po pričakovanjih se je nove zmage na turnirju in že dvanajstega žinskih mešanih dvojic in turnir izžrebanih povabljenih dvojic, naslova občinskega prvaka veselil Blaž Hartl. Zanimivo je, da je turnir v racket triatlonu, pa še kaj se bo našlo. (R. G.) Najboljši tenisači letos v občini 44 ŠPORT Tisoč minut športa v Kozjem

Kraj Kozje v letu 2016 praznuje tisoč let prve tno je bila neugodna ura tudi razlog, da ude- omembe kraja v pisnih virih. V počastitev tega ležba ni bila ravno številčna, kljub temu pa so visokega jubileja se v Občini Kozje odvijajo ljubitelji namiznega tenisa »prebili led« in pri- številne aktivnosti, svoj kamenček v mozaiku reditev spravili v tek. V dopoldanskem času so praznovanja pa so dodali tudi športniki. Špor- jim sledili igralci badmintona. Tudi ti niso bili tna zveza Kozje je namreč v soboto, 23. aprila ravno številčni, so pa prav tako opravili svoj Košarkarji najbolj številni 2016, pripravila prireditev, ki so jo poimeno- del naloge ter štafeto predali mladim nogome- bili pričakovano tudi najbolj obiskani. Orga- vali Tisoč minut športa za tisoč let Kozjega. tašem. Igralci, stari do 15 let, so se pomerili na nizatorji so bili še posebej zadovoljni s števi- V sklopu prireditve so želeli zbrati čim večje turnirju v mini nogometu in prireditev pope- lom košarkarskih trojk, tako da se je tekmo- število športnikov iz Občine Kozje v različnih ljali v popoldanski čas. Mladim nogometašem vanje zaključilo šele nekaj minut čez polnoč, športnih panogah, vseh, v katerih Športna so nato sledili strelci z zračno puško, zato se ko se je izteklo tisoč minut športa. Športa zve- zveza Kozje organizira tekmovanja. Da so lah- je dogajanje za nekaj časa iz športne dvorane za Kozje je za vsakega udeleženca pripravila ko tisoč minut športa »stisnili« v en dan, so preselilo na strelišče Večnamenskega centra spominsko majico in okrepčilo, prireditev pa morali pričeti že zelo zgodaj. Dvajset minut Kozje. V večernih urah pa je ponovno oživela je čez celoten dan potekala v športnem duhu. čez sedmo zjutraj je športna dvorana Večna- športna dvorana. Najprej se je odigral še turnir Športna zveza Kozje se zahvaljuje vsem, ki so menskega centra Kozje že oživela. Kot prvi so odraslih v mini nogometu, sledil pa mu je še si vzeli čas in se pridružili prireditvi ter z njo se v njej zbrali igralci namiznega tenisa. Verje- turnir trojk v košarki. Zadnji tekmovanji sta počastili jubilej kraja Kozje. (R. G.) Podčetrtek obranil naslov prvaka med košarkarji veterani

S tekmami desetega kroga se je zaključila de- petkratnim prvakom, ekipi KK Šentjur 2000 veta sezona Veteranske lige v košarki Kemo- in ligo zaključila z osmimi zmagami in dve- plast Kozjansko v organizaciji Športne zveze ma porazoma in z enakim številom točk kot Kozje. Sezona 2015/16 je bila rekordna po šte- tudi ekipa Dren Lesično, ki pa je zaradi dveh Predsednik ŠZK, sponzor, kapetani prvih treh vilu ekip, saj se je ligi prvič priključila še ekipa medsebojnih porazov ligo končala na drugem s Planine pri Sevnici in tako število sodelu- mestu. Tretja je bila ekipa iz Šentjurja, na četr- ekip in najboljši srelec jočih ekip povečala na šest. Tekme zadnjega tem mestu pa so končali člani ekipe ŠD Šmar- 2000) in Jože Zajc (ŠD Kozje). Po odigranih kroga več niso odločale o uvrstitvah na prvih je, ki so sicer v zadnjem krogu izgubili proti zadnjih tekmah so se udeleženci lige tradicio- treh mestih, saj je bilo že vnaprej jasno, da ekipi Planina, vendar z manjšo razliko, kot so nalno zbrali v Motelu Ribnik v Kozjem, kjer so bo naslov prvaka obranila ekipa iz Podčetrt- zmagali na prvi tekmi. Najboljši strelec lige je najboljši prejeli pokale, sponzor lige, podjetje ka, ki je letos nastopala pod imenom Bar Top drugič postal Rok Strašek iz ekipe ŠD Šmarje, Kemoplast, pa je poskrbelo za pogostitev. caffe. V zadnjem krogu je sicer izgubila proti sledita pa mu Roman Verhovšek (KK Šentjur (R. G.) Rok in Blaž obranila naslova občinskega prvaka

Tenis klub Kozje ob občinskem prazniku Ob- čine Kozje že od leta 2002 dalje vsako leto organizira občinski prvenstvi v namiznem te- nisu in badmintonu. Letošnji sta tako bili že petnajsti po vrsti. Najboljši v namiznem tenisu V soboto, devetega aprila, so se najprej med sabo pomerili tekmovalci v namiznem tenisu. vihtel Blaž Hartl, ki je v tekmi za tretje mesto Na petnajstem prvenstvu je nastopilo rekor- premagal Gregorja Volauška. dnih petnajst tekmovalcev, ki so bili v prvem Dan kasneje so se za občinske naslove pome- delu tekmovanja razdeljeni v štiri skupine. Po rili še igralci badmintona. Pričakovano je bila prva dva iz vsake skupine sta se uvrstila v če- Najboljši v badmintonu udeležba na tem prvenstvu nekoliko skro- trtfinale, preostali pa so igrali tolažilni turnir. mnejša. Pet tekmovalcev se je pomerilo vsak z je bil Rok Perčič uspešnejši od Dušana in tako Nekoliko presenetljivo je že v četrtfinalu izpa- vsakim. Brez poraza je do drugega zaporedne- osvojil drugi zaporedni in skupaj tretji naslov del osemkratni prvak Ervin Perčič (TK Kozje), ga naslova prvaka prišel Blaž Hartl (ŠD Koz- občinskega prvaka. S tem se je po številu na- ki ga je ugnal Gregor Volaušek (Rajmax). Tega je). Drugega mesta se je prvič veselil Simon slovov približal Dušanu Ferliču, ki je ob štirih je v polfinalu izločil Rok Perčič (TK Kozje), v Vuk (ŠD Podsreda), na tretje mesto pa se je naslovih prvaka tokrat že šestič osvojil drugo drugem polfinalu pa je Dušan Ferlič (TK Koz- uvrstil Bojan Dobravc (TK Kozje). mesto. Prvič pa se je med dobitnike medalj za- je) premagal Blaža Hartla (TK Kozje). V finalu (R. G.) 45 ŠPORT Karate klub Kozjansko z odliko zaključil sezono 2015/16

gi. Po odličnih predstavah naših dvanajstih ognjeni krst doživel Luka Bele. Uvrstil se je tekmovalcev, ki so pokazali dobro formo in v finale in tako dosegel odlično drugo me- borbeni duh, se je Karate klub Kozjansko od sto, prav tako je bil drugi Nejc Kunštek. V 46 klubov na 1. pokalni tekmi po točkova- kategoriji dečkov sta se v finalu pomerila Ti- nju uvrstil na visoko četrto mesto. motej Jordan in Žan Luka Lesnika. Čisto na V Đurđevcu na Hrvaškem se je odvijal 7. koncu je v kategoriji ml. kadetinj nastopila mednarodni karate turnir. V okviru širše- še naša edina borbašica Ana Marija Petauer, Bor Hartl, novi mojster ga izbora otroške reprezentance Slovenije ki je osvojila odlično 2. mesto. karateja sta prvič v svoji karieri nastopala Žan Luka Zadnje, 4. kolo šolske karate lige, je potekalo Lesnika in Timotej Jordan. Preko kluba pa v Rogaški Slatini v telovadnici Janina. Prva sta nastopila Jan in Bor Hartl. V kategoriji mesta so osvojili: Ana Bele, druga Lea in kadetov sta začela kataša. Jan je suvereno tretja Gaja. V skupini kate najmlajši sta na- premagal vso konkurenco in osvojil odlično stopala Filip Lotrič in Grega Zbil. V finalu Ekipa na 1. pokalni tekmi Slovenije 1. mesto, njegov brat Bor pa je po repasažu je bil Filip boljši od Gregorja in tako zasedel V nedeljo, 20. 3. 2016, je Karate zveza Slove- osvojil končno 3. mesto. Naslednji je nasto- prvo, Grega pa drugo mesto. Naslednji je na nije v športni dvorani OŠ Lucija organizira- pil Timotej Jordan, ki je imel ognjeni krst v tatami stopil Miha Preskar, ki je v kategoriji la 1. pokalno tekmo Slovenije. Tekmovanje reprezentančnem nastopu. Zelo dobro ga je mlajši osvojil 3. mesto, prav tako je bil tretji je zaznamovala rekordna udeležba, saj se ga izkoristil, saj je v kategoriji dečkov 10, 11 let, Aleksej Godler. Kot zadnji kataš je nastopal je udeležilo kar 413 karateistov iz 46 klu- +46 kg, osvojil odlično 2. mesto. V finalu ga Filip Skubi v kategoriji oseb s posebnimi po- bov iz vseh koncev Slovenije. Pri najmlajših je premagal nasprotnik iz Hrvaške. trebami. Osvojil 2. mesto. V športnih bor- tekmovalkah je bil cilj predvsem privajanje bah je osvojil 3. mesto Patrik Završek, Jakob na tekmovalno okolje, saj je bila to ena od Žumer pa 2. mesto. Edina borka Ana Marija njihovih prvih pomembnejših tekem. Kljub Petauer je med ml. kadetinjami osvojila 2. temu so se odlično izkazale in prav vse sto- mesto. Nejc Kunštek je v kategoriji dečki pile na stopničke. Lea Bele in Gaja sta na +40kg prepričljivo osvojil 1. mesto. koncu osvojili tretje mesto, Ana Bele pa V soboto, 30. 4. 2016, se je v Zell am See odlično drugo mesto. Luka Bele si je uspe- (Avstrija) odvijal močan mednarodni kara- šno priboril tretje mesto. Nastop v katah sta te turnir »EUROCUP 2016«. Tekmovanje zaključila brata Jan in Bor Hartl. Tudi na tej sta v katah pričela Jan in Bor. V kategoriji tekmi sta pokazala, da sta nepremagljiva v Timotej Jordan in Žan Luka Lesnika kadetov je bilo zastopanih 19 tekmovalcev, svoji kategoriji v Sloveniji in se oba prebijala od tega nositelji reprezentanc Švice, Avstri- vse do finala. V finalu je Bor premagal Jana. V soboto, 9. 4. 2016, so se člani kluba od- je, Hrvaške in seveda Slovenije. Po suvere- Kot prva v športnih borbah sta nastopila pravili v Bohinjsko Bistrico na Katana Cup- nih zmagah je sledil, kot že tolikokrat prej, Nejc Kunštek in Jakob Žumer in oba osvo- -Bohinj open 2016. Že na začetku se je izka- bratski finale, v katerem je Bor ugnal brata. jila tretje mesto. Čas za ponovno slavje je zalo, da je to naš dan, da so tekmovalci zelo Timotej Jordan je svoj drugi nastop za slo- nastopil v naslednji kategoriji ml. kadeti 12, dobro pripravljeni in motivirani za tekmo- vensko reprezentanco opravil dobro, sicer 13 let (+55kg). Tu sta se pomerila Žan Luka vanje. Prva mesta so osvojili: Ana Bele, Gre- je izgubil proti veliko večjemu nasprotniku, Lesnika in Timotej Jordan. Oba sta prišla ga Zbil, Filip Lotrič in Luka Bele. Tako se je pokazal pa je izjemno željo po borbi. v finale. Borbo je dobil Timotej in si tako za naš klub končal dopoldanski del, kjer so V soboto, 14. 5. 2016, so se tekmovalci Ka- prisvojil prvo mesto, Žan Luka pa drugo. kataši dosegli največ, kar je bilo možno, saj rate kluba Kozjansko udeležili 15. medna- Naslednji finale je potekal zopet med brato- so zasedli vsa najvišja mesta v svojih kate- rodnega karate turnirja Postojna OPEN. ma Hartl. Bor je tako zmagal, Jan je bil dru- gorijah. V popoldanskem času je v borbah Na njem je nastopilo 694 tekmovalcev iz

Ekipa na Katana cupu v Bohinju Karateisti na novih tatamijih v VCK 46 ŠPORT 69 klubov in 7 držav. Po repasažnih bojih se je najprej srečal z Zmagovito je začel Hrvatom, ga premagal in na koncu šel v boj Luka Bele, v kategoriji za medaljo za 3. mesto. Tam se je pomeril z malčkov - kate. Osvo- Makedoncem in na žalost s tesnim rezulta- jil odlično 1. mesto, v tom izgubil. Na koncu je tako vseeno osvojil športnih borbah pa več kot odlično 5. mesto na Balkanu. Da sta končno 3. mesto. Bra- bila izbrana v krog otroških slovenskih re- ta Hartl sta začela z prezentantov s strani Karate zveze Slovenije nastopi v katah kade- za nastop na Balkanskem prvenstvu je bila tov. V finalu je moral zanju izjemna življenjska izkušnja in veli- Jan priznati premoč ka čast. Zahvala gre družinama za podpo- proti Boru. Jan je v ro, vsem članom v klubu, simpatizerjem in Bor Hartl, novi mojster športnih borbah osvo- ljubiteljem karateja. Čast je biti član Karate karateja jil še 3. mesto. kluba Kozjansko in Obsotelje. Ekipne državne prvakinje najmlajše do sedem let V soboto, 21. 5. 2016, je Shotokan karate V torek, 31. 5. 2016, smo v namen treninga, klub Oplotnica v sklopu občinskega prazni- pa tudi za tekmovanja in druge dogodke v državno prvenstvo Slovenije. Ekipna tek- ka organiziral 11. pokal za Občino Oplotni- prihodnosti uporabili nov komplet borišča ma je tekma s posebnim pečatom. Tukaj ca. Prva mesta so osvojili: Lea in Luka Bele, v prostorih Večnamenskega centra Koz- pridejo do izraza timski duh, povezanost Grega Zbil in Filip Lotrič. Tudi v športnih je. Ob tej priložnosti bi se zahvalili Občini in složnost, vse to pa je potrebno združiti borbah se je nadaljevalo slavje. Luka Bele Kozje, ki je te tatamije v celoti financirala. v celoto. Gaja Hribar, Ana in Lea Bele so v je v kategoriji 8, 9 let absolutno brez težav Zahvala gre tudi upravljavcu telovadnice letošnjem letu komaj začele s tekmovanji na pometel s konkurenco in osvojil zlato me- Blažu Hartlu, Miru Šolnu in podjetju Raj- večjih tekmah. Punce so na tekmovanju po- daljo. Tudi v kategoriji 10, 11 let sta se vse max d.o.o. Verjamemo, da bodo tatamiji v kazale pravi borbeni in skupinski duh. Prvič do finala prebila prav naša tekmovalca Nejc uporabi čim večkrat, da bodo pripomogli k v svoji karieri, kot najmlajše, stare komaj 6 Kunštek in Jakob Žumer. Na koncu pa je še boljšim pogojem za treninge vsem aktiv- let, so že postale ekipne državne prvakinje Jakob premagal Nejca in tako osvojil zlato nim članom Karate kluba Kozjansko in Ob- Slovenije v katah. Naslednja je bila ekipa medaljo. Tudi v kategoriji 12, 13 let v +50 sotelje. Vsi člani Karate kluba Kozjansko in malčkov v sestavi: Filip Lotrič, Grega Zbil in kg je potekal finale med našima borbašema Obsotelje pošiljamo športne pozdrave in se Luka Bele. Po repasažni borbi so zanesljivo Timotejem Jordanom in Žanom Luko Le- zahvaljujemo vsem akterjem, ki so zaslužni osvojili prav tako odlično 3. mesto. Kot za- sniko. S tem nastopom sta pokazala, da so za veliko pridobitev. dnja ekipa kluba so nastopili borbaši mlaj- njune intenzivne klubske in reprezentančne V soboto, 4. 6., je klub organiziral piknik za ših kadetov v sestavi: Timotej Jordan, Žan priprave na Balkansko prvenstvo uspešne. vse svoje člane, starše ter ostale simpatizerje Luka Lesnika in Ajan Prelc. Tudi borbašem Slavil je Žan Luka, Timotej pa si je prislužil karateja. Že tradicionalno so se množično se je uspelo prebiti z borbenim duhom in odlično srebrno medaljo. Po skupnem se- zbrali v Športnem parku Kozje. Bilo nas je dobro taktiko do polfinala, kjer so po te- števku točk so popolnoma zasluženo prejeli več kot 60. V sproščenem ambientu smo snem porazu klonili ter na koncu zasluženo še skupno 1. mesto med klubi. se polni dobre volje zabavali, igrali, uživali. slavili skupno 3. mesto. Kot zadnji iz kluba Konec meseca maja se je 53-članska ekipa Letos je bilo še posebej zabavno, saj je bila je nastopil tokrat kot posojeni tekmovalec Karate Zveze Slovenije udeležila 21. otro- na programu organizirana animacija z dru- Bor Hartl. Po uvodnem porazu so prišli v škega Balkanskega prvenstva v Beogradu v žabno-tekmovalnimi igrami. Hvala vsem za repasaž za tretje mesto, vendar niso uspeli Srbiji. Na turnirju je sodelovalo 11 repre- udeležbo in želim, da se drugo leto zopet dobiti medalje. zentanc in 831 tekmovalcev. Slovensko eki- vidimo v takem številu. po sta zastopala tudi trenutno najboljša bor- Tudi letos smo organizirali polaganje za viš- ca Karate kluba Kozjansko in Obsotelje med je karatejske stopnje na vseh treh lokacijah letniki 2004 v kategoriji +50 kg – Timotej Kozjanskega in Obsotelja (Rogaška Slatina, Jordan in Žan Luka Lesnika. Žan Luka Le- Kozje, Pristava pri Mestinju). Vsem kandi- snika je začel v 1. kolu z borbo proti izje- datom, ki so pristopili in ki so tudi opravili z mno neugodnemu in vedno vrhunskemu izpitom, izrekamo iskrene čestitke. Prikazali turškemu reprezentantu, katerega je prema- ste veliko znanja, dobro tehniko, ki se iz leta gal po sodniški odločitvi. V drugem krogu v leto samo akumulira. Poleg vseh ostalih se je srečal s Črnogorcem, ki ga je prav tako bi letos izpostavili novega mojstra karateja premagal po sodniški odločitvi. V 3. kolu je Bora Hartla. naletel na tekmovalca iz Bih in izgubil 1:0. V nedeljo, 5. 6. 2016, je potekalo Ekipno

Ekipa na pokalu Rogaške Slatine Vsem aktivnim članicam in članom ter vsem ostalim želimo lepe počitnice in ve- liko mokrih užitkov. Zopet se vidimo sep- tembra, spočiti, polni elana, sveže energije, novih idej in željni treningov.

Karate klub Kozjansko Vesela druščina na pikniku v ŠP Kozje 47 ŠPORT Kljub hladnemu vremu dobra udeležba na turnirju

Letošnja velika noč je na koledarju bila že zgodaj, že konec marca, in po- sledično je tudi tradicionalni Velikonočni nogometni turnir bil v Podsre- di na sporedu že zgodaj. Futsal turnir v Podsredi je eden privih zunanjih turnirjev v koledarskem letu v Sloveniji in je znanilec selitve nogometa iz dvorane na prosto. Letošnji turnir je kljub hladnemu marčevskemu vre- menu privabil dvajset ekip, ki so pokazale kakovosten mali nogomet.

V ponedeljkovem dopoldnevu so se ekipe zbrale no uvrstili v veliki finale. Drugo polfinale pa so v športnem parku Podsreda, kjer so opravili žreb. po napeti tekmi dobili Smrkci. Sledila je tekma Zbrane ekipe so se po žrebu razdelile v skupine za tretje mesto, ki je po dogovoru ekip bila od- po štiri in tri ekipe, dve skupini pa sta svoje tek- ločena z izvajanjem kazenskih strelov in tako so Podelitev pokala me odigrali na igrišču v Kozjem. Po končanem se tretjega mesta veselili člani Koprivnice. V ve- skupinskem delu, ki je trajal pozno v popoldne, likem finalu pa sta se pomerila Metalna Senovo lil za udeležbo. Predsedniku domačega ŠD pa sta so se najboljše ekipe prebile v četrtfinale. Napeti in Smrkci. Obe ekipi sta pokazali veliko znanja se pridružila tudi županja Občine Kozje Milenca boji so po kvalitetnem futsalu dali polfinaliste, in želje po uspehu, a so člani ekipe Metalna Se- Krajnc, ki je nogometaše pozdravila v Podsredi in sicer prvi polfinalni par Metalna Senovo proti novo z zanesljivo zmago osvojili 16. Velikonočni in jim čestitala ob njihovem uspehu, in predse- Virpolu in drugi polfinalni par Koprivnica pro- turnir v Podsredi. dnik KS Podsreda Vinko Klavžar, ki je pomagal ti Smrkcem. V prvem paru so zanesljivo zmago Ob koncu pa je zbrane nagovoril še predsednik podeliti nagrade in pokale za najuspešnejše eki- slavili igralci Metalne Senovo, ki so se posledič- ŠD Podsreda Jernej Jagrič, ki se je ekipam zahva- pe. Jernej Šulc Prijateljsko teniško srečanje v Gorenji vasi

Kozjem. Dogovorila sta se za prijateljsko sreča- gostje, ki smo dobili prve štiri dvoboje, nato pa nje veteranskih dvojic. Kot prvi so se za gostite- so nam domačini vrnili z isto mero in izenačili lje ponudili tenisači iz Gorenje vasi in tako smo rezultat na polovici srečanja. Tudi v drugem delu se v soboto, 28. maja zjutraj, ekipa veteranov smo gostje ponovno ušli, nato pa so nas doma- TK Kozje v sestavi Božo Sok, Tibor Palfy, Toni čini ponovno dohiteli in s tesno zmago v zadnji Hostnik, Tomaž Mlinar, Bojan Dobravc, Jože tekmi rezultat izenačili na končnih 8:8. Najbolj Zalokar in Roman Gradišek, odpravili na go- pravičen rezultat, ki kar kliče po povratnem sre- stovanje na Gorenjsko. Razmeroma dolga pot čanju. Po zaključku tekmovanja in že med njim s kombijem se je nenačrtovano še nekoliko za- so nas gostitelji pogostili s hrano in pijačo in pri- vlekla zaradi zastojev pri Ljubljani in tako smo s znati moramo, da ni bilo pri tem niti malo prego- skoraj polurno zamudo prišli na cilj, kjer so nas vorne gorenjske šparovnosti. V dobri družbi je k pričakali domačini. Po uvodnem nagovoru obeh odličnemu vzdušju pripomogla tudi harmonika Udeleženci prijateljskega dvoboja predsednikov in izmenjavi priložnostnih daril našega člana Bojana, ob kateri smo vsi skupaj Tenis klub Kozje že nekaj let neguje tudi lepo smo se lotili prijateljskega srečanja. Vsako ekipo še zapeli. In ker v dobri družbi čas kar prehitro navado druženja s prijateljskimi teniškimi klubi. so sestavljale po štiri veteranske dvojice in vsaka steče, se je že bližal večer in morali smo se poslo- Letos smo stike navezali tudi s Teniško sekcijo je odigrala po en set proti vsem štirim naspro- viti. Pred tem pa smo se seveda dogovorili še za iz Gorenje vasi. Povezovalna člena sta bila Izidor tnim dvojicam. Že kaj kmalu je bilo videti, da bo povratno srečanje v Kozjem, ki bo predvidoma Selak in Roman Gradišek, predsednika društev to srečanje precej izenačenih ekip in da končni drugo soboto v septembru, če bo le vreme tako in ravnatelja osnovnih šol v Gorenji vasi in v rezultat ne bo znan do konca. Bolje smo začeli lepo, kot je bilo tokrat. (R. G.) Zaključeni Dolenjski zimski teniški sateliti

V nedeljo, 10. aprila, se je zaključila zimska serija jan Zorenč in Matic Bezamovski. Lan je nastopal ga na enem turnirju ni bilo, osvojil drugo me- Dolenjskih teniških satelitov za otroke, ki so jo v kategoriji mini tenis in odlično nastopil, saj je sto med devetnajstimi tekmovalci. Dejan je tako sestavljali štirje turnirji. Prvi in zadnji sta bila v bil poražen šele v finalu. Tudi v skupnem seštev- ponovno dokazal, da se razvija v odličnega teni- Krškem, drugi v Novem mestu in tretji na Oto- ku vseh turnirjev je osvojil odlično drugo mesto sača. Nekoliko manj uspešen je bil na zadnjem čcu. Turnirjev so se udeleževali tudi mladi teni- med enaindvajsetimi tekmovalci, kar je več kot turnirju Matic, ki je zabeležil eno zmago in dva sači Tenis kluba Kozje, varovanci trenerja Blaža odlično, saj so to bili sploh njegovi prvi turnirji. poraza, kljub temu pa je v skupnem seštevku Hartla. V najmlajši konkurenci je naš klub zasto- Dejan Zorenč je bil še enkrat več prepričljiv, končal na visokem petem mestu. Ostali štirje pal Lan Mesec, ki se je udeležil vseh štirih turnir- saj je ponovno premagal vse nasprotnike. Na so se za vidnejšo skupno uvrstitev udeležili pre- jev. Po trikrat sta bila na turnirju Dejan Zorenč treh turnirjih, na katerih je nastopil, je zabeležil malo turnirjev. Prva sezona Dolenjskih zimskih in Matic Bezamovski v kategoriji 14 – 18 let, po same zmage, v skupnem seštevku pa zato, ker teniških satelitov je tako bila za Tenis klub Kozje dvakrat Špela Klavžar (14–18) in Filip Frece (11– zelo uspešna, počasi pa se že začenja tudi poletna 13 let), enega turnirja pa sta se udeležila tudi Lan sezona, v kateri bomo poskušali enega izmed te- Gradišek (11–13 let) in Jaka Šket (14–18 let). Mladi tenisači TK Kozje na turnirju niških satelitov pripraviti tudi v Kozjem. Zadnjega turnirja so se udeležili Lan Mesec, De- v Novem mestu (R. G.) 48 PREDSTAVLJAMO Ekološka kmetija Kukovičičev mlin

Ko nas pot ob reki Bistrici popelje iz Kozjega v smeri Podsrede in kmetijo in njene izdelke tik preden se dolina pred Podsredo razširi, najdemo na desnem najdemo v spletni trgo- bregu reke star, a delujoč in obnovljen mlin na vodo – Kukovičičev vini slovenskatrznica.si. mlin. Pot družine Kukovičič pa se ne namerava kon- čati le pri ekološkem kmetovanju, svojo de- javnost nameravajo v bodoče tudi razširiti. Tako imajo v mislih trgovino s svojimi iz- delki, v idilični kulisi mlina ob reki Bistrici pa nameravajo urediti tudi piknik prostor, ki bo na voljo vsem, ki želijo svoj prosti čas prebiti v neokrnjeni naravi. Zatorej, spoštovani obiskovalci od blizu in daleč, vabljeni na ekolo- ško kmetijo Kukovičičev mlin, kjer bo vsakdo našel nekaj zanimi- Mlin je v lasti družine Kukovičič, ki ga s pridom izkorišča za mletje vega zase in bo videl in slišal mnoge zanimivosti, ki se skrivajo ob najrazličnejših vrst žit, ki dajo več vrst moke, mlete na mlinske ka- prijetnem hladu reke Bistrice. mne. Vsa žita, ki jih na kmetiji Kukovičič s pomočjo vodnih koles spremenijo v moko, pa so pridelana na naravi prijazen in ekološki način, kar je tudi glavno vodilo kmetije. Obiskovalci, ki se jim korak ustavi na kmetiji, lahko spoznajo celo- ten postopek mletja žit, ki jim ga predstavi gospodar na takšen na- čin, da so le-ti seznanjeni z vsemi koraki, kako pridemo do kruha iz pšenice, ki je zrastla na polju. Prav tako lahko na ogledu marsikaj poskusijo in kupijo za svojo shrambo. Družina Kukovičič namreč ponuja več vrst moke, zelenjavo, zdravilna zelišča in začimbe in še mnoge že gotove izdelke. Tako pridejo na svoj račun predvsem ti- sti, ki jim je všeč hrana, ki temelji na kvaliteti in ne na masovni pro- izvodnji. Med drugim ponujajo različne marmelade brez sladkorja, sokove, čaje, zelene testenine, namaze, piškote, kruh brez kvasa in še mnogo izdelkov, ki pa so velikokrat odvisni od letnega časa in tistega, kar narava takrat nudi. Seveda pa svojo dejavnost pred- stavljajo in tržijo tudi zunaj območja svoje kmetije, saj je cilj vsega dela tudi, da se lahko vsaj ena oseba s tem preživi. Vse skupaj pa daje dokaz, da je s pozitivno naravnanostjo in tru- dom tudi z majhno kmetijo mo- žno prav spodobno živeti. Poleg tržnic, sejemskih dni in trženja na različnih prireditvah lahko

49 KRIŽANKA

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE je EKOLOŠKA KMETIJA KUKOVIČIČEV MLIN, Podsreda 3 a, Podsreda

Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 15. avgusta 2016. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: Izdelki v vrednosti 8 EUR.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 76. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (DIMLJEN SIRČEK) je uredniški odbor izžrebal tri nagrajence, ki prejmejo izdelke v vrednosti 8 €. Nagrajenci so: Helena Golobič, Gotna vas 22, Novo mesto; Janja Bevc, Kozje 70, Kozje in Štefanija Krajnc, Kozje 178, Kozje. Nagrade prispeva KATJA SINKOVIČ, Vrenska Gorca 4, Buče.

50 POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH ČAS DOPUSTOV IN POČITNIC javnem kraju (kopališča, igrišča, lokali … ) ter poskrbijo za varno vožnjo Smo v času dopustov oziroma počitnic, zato ponovno opozorilo s kolesi in kolesi z motorji. občanom, da v času svoje odsotnosti z doma poskrbijo, da bo njihovo premoženje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust preživeli Osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 05.00 uro zjutraj sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom povežejo s sorodniki, prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali prijatelji ali sosedi, ki bodo v času njihove odsotnosti popazili na njihov skrbnika v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholna dom. V takšnih in podobnih primerih odigrajo svojo vlogo tudi dobri pijača. Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od medsosedski odnosi. vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop Na samozaščitno ravnanje ne smemo pozabiti niti,ko smo na dopustu v gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z v novem okolju, kjer nas ne poznajo. Med letovanjem v tujini je denar javno listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta. najbolje menjati v menjalnicah oz. bankah, in ne na ulici, kjer so turisti izpostavljeni prevaram ali celo roparjem. Pa tudi drugače, npr. med KAMPIRANJE obiski lokalov, ni priporočljivo razkazovati denarja. V Republiki Sloveniji je kampiranje na javnem kraju, ki za to ni določen, Posebno pozornost je treba nameniti tudi prtljagi na letališčih, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, avtobusnih in železniških postajah. Vidno označena prtljaga z imenom prepovedano. in priimkom ter naslovom lahko nepridipravu izda podatek, kje je Lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in prazno stanovanje. red kampiranja na svojem območju. Prav tako pa moramo biti pozorni na predmete, ki jih nosimo s sabo na dopust in so najpogosteje predmet napada: digitalna tehnika PREPOVED VOŽNJE Z MOTORNIMI VOZILI V NARAVNEM OKOLJU (fotoaparati, kamere ...), mobilni telefoni, osebni nakit in ostali Na območju Republike Slovenije je v naravnem okolju prepovedano predmeti (kolesa, surfi ...). Predvsem je pomembno, da teh predmetov voziti, ustavljati, parkirati ali organizirati vožnje z motornimi vozili, ne puščamo brez nadzora na mestih, kjer so nepridipravom lahko kolesi s pomožnim motorjem in z drugimi prevoznimi dostopni. sredstvi, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca, z močjo lastnega motorja in niso namenjena izključno vožnji po cesti (v nadaljnjem VARNO NA KOLO besedilu: vozila na motorni pogon) in s kolesi. Dejstvo je, da so kolesarji manj varni v cestnem prometu kot drugi Naravno okolje iz prejšnjega odstavka so vsa območja zunaj udeleženci. Predvsem so slabše vidni, njihova vidnost pa je obratno ureditvenih območij mest, vasi in drugih naselij, infrastrukturnih sorazmerna s hitrostjo vožnje: hitrejši so, slabše so opazni. objektov republiškega ali lokalnega pomena in rudarskih operacij med izvajanjem rudarskih del, ki so določena v skladu s predpisi o urejanju Da bi bila udeležba kolesarjev v cestnem prometu bolj varna tako zanje prostora, in zunaj nekategoriziranih cest ter drugih prometnih površin, kot za ostale udeležence, morajo kolesarji spoštovati cestnoprometna ki so namenjene za vožnjo, ustavljanje in parkiranje v skladu s predpisi pravila. o cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa. • Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski Ustavljanje ali parkiranje vozil na motorni pogon in koles je dovoljeno poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s smernega vozišča v smeri vožnje. predpisi o varnosti cestnega prometa in če temu ne nasprotuje lastnik • Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, zemljišča. kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča. Prepoved ne velja za: • Med vožnjo s kolesom je prepovedano iz rok izpustiti krmilo, 1. reševalne in veterinarske službe, inšpekcijski nadzor, delo dvigniti noge s pedal, voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti preiskovalnih sodnikov in državnih tožilcev, vojske, policije ter se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri gasilcev, vožnji, voziti druge osebe, razen če to dopušča zakon. 2. gospodarjenje z gozdovi, • Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je 3. opravljanje kmetijskih del, na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno 4. opravljanje geodetskih del, opremljeno s stopalkami za otroka. 5. opravljanje geoloških del, • Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme otroka 6. urejanje vodotokov in hudourniških območij, prevažati le polnoletna oseba. 7. vzdrževanje infrastrukturnih objektov, • Voznik mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na 8. pomoč pri reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč, sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa 9. pripravo in vzdrževanje vseh vrst smučarskih prog na zasneženi rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen površini. rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Na gozdnih cestah in na cestah z makadamskim voziščem v gozdnem prostoru ter na cestah v območjih, ki so zavarovana s posebnimi Poleg upoštevanja cestnoprometnih pravil lahko vsak izmed nas s predpisi (naravni in gozdni rezervati, narodni, regijski in krajinski parki, primernim ravnanjem v prometu in z uporabo zaščitnih sredstev vodni rezervati, varovalni gozdovi, gozdovi s posebnim namenom) je bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev. Poskrbeti je treba tudi prepovedano organiziranje voženj z vozili na motorni pogon ali njihova za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na uporaba za testne in kros vožnje, športne, tekmovalne in reklamne primerno psihofizično stanje kolesarjev. vožnje ter njim podobne oblike uporabe. Kolesarjenje je zdravo, aktivno in prijetno – poskrbite da bona Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji za varstvo kozjanskih cestah tudi varno ! okolja in policija, na gozdnih in kmetijskih površinah tudi inšpektorji za gozdarstvo in kmetijstvo in na zavarovanih območjih tudi pooblaščeni OPOZORILO STARŠEM nadzorniki za varstvo parkov in drugih zavarovanih naravnih Starše opozarjamo, da v času počitnic ne opustijo dolžnosti glede znamenitosti. vzgoje in nadzora nad svojimi mladostniki in njihovim početjem na Vodja policijskega okoliša Franc FON

51 Kobilar in sršen. Avtor: Branko Brečko

Beli T. Avtor: Polona Gorišek Otroške radosti-spoznavanje metuljev. Avtor: Silvo Polovič

Strele. Avtor: Franci Strmecki