UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom ...... 4-5

Iz občinske uprave ...... 6-11

Aktualno ...... 12-17

Kultura...... 18-21

Lep jesenski pozdrav! Iz šolskih klopi ...... 22-29

Jesen je že dodobra obarvala naše kraje v pisane jesenske barve in počasi se izteka leto, ki so ga zaznamovale številne Iz naših krajev ...... 30-38 obletnice. O tisti najčastitljivejši smo pisali že prejšnjič, to- krat pa mesto pod drobnogledom namenjamo praznovanju 550-letnice šolstva na Pilštanju in v Lesičnem. Praznova- nje je potekalo na obeh krajih, na Pilštanju, kjer je šolstvo Pisali smo - Vabimo...... 39 vztrajalo skoraj pol tisočletja, in v Lesičnem, ki je vodilno vlogo prevzelo pred dobrimi petimi desetletji. Začetek jeseni je ponovno zaznamoval Praznik kozjanskega Šport...... 40-44 jabolka v Podsredi. Prireditev iz leta v leto podira rekorde in postavlja nove mejnike. In tako je bilo tudi letos. Ko se že zdi, da ni več moč narediti nič novega, pa se v Kozjanskem Predstavljamo...... 45 parku spomnijo še na kakšno novo popestritev. Nove mejnike postavljajo tudi Poletni tabori v Kozjem. Za- vod ŠIK Kozjansko je letos zaradi velikega zanimanja pri- Križanka...... 46 pravil kar štiri termine tabora, enega prvič tudi v mesecu avgustu. Tenis klub Kozje je pripravil že 25. Odprto prven- stvo Kozjega v tenisu, ki je bilo po številčnosti, predvsem pa Policija svetuje...... 47 po kvaliteti res izredno.

Pa še mnogo drugega zanimivega smo vam pripravili, zato kar veselo na branje.

Pa nasvidenje do zime. NASLOVNICA

Del Bučke Gorce v jesenski preobleki. Roman Gradišek, odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda županje Spoštovani!

Za nami je poletje ter delno že ko nas čaka zaradi nižjih prihodkov, tako državnih kot EU, težja naloga, jesen in obdobje, v katerem smo saj bomo za napredek morali ubrati inovativne in ustvarjalne metode. veliko naših aktivnosti skupaj Kljub znižanim prihodkom smo letos realizirali še kar nekaj investicij, z vami namenili praznovanju kar največ na področju cestne infrastrukture, kamor smo vložili okoli 1000-letnice prve omembe Koz- 350.000 EUR sredstev in modernizirali cesto Buče–Polje ob Sotli v dolžini jega, 550-letnici šolstva na Pil- 1.700 m in Šonovo–Belo v dolžini 1.200 m. Prav tako smo sanirali plaz štanju in v Lesičnem in 35-letni- na cesti Gubno– Dragomeriče. Pri vežici v Zagorju smo uredili vetrolov ci delovanja Kozjanskega parka. z zasteklitvijo in postavili javno razsvetljavo in uredili tlakovano pot in Pomembne letnice in obletnice razsvetljavo v zgornjem delu pokopališča na Bučah. Za potrebe prevozov svojega delovanja pa so obele- otrok v OŠ Kozje smo nabavili nov šolski kombi. Na Bučah in v Zagorju žila tudi številna društva, klubi, smo namestili defibrilator. Iz naslova programa odprave posledic nepo- organizacije, dogodki in prire- sredne škode na stvareh smo uspeli pridobiti sredstva v višini 308.000 ditve. Sama bom v današnjem EUR za sanacijo plazu pri domačiji Zupan v Podsredi, ki je v fazi izvedbe. uvodniku povzela nekaj stavkov, ki sem jih povedala tudi na prireditvah, Z Direkcijo za ceste smo uspeli dogovoriti izvedbo rekonstrukcije držav- ki so bile resnično zelo dobro obiskane. Zato že v uvodu hvala vsem, ki ste ne ceste Buče–Kozje, sanacijo plazu na Drenskem Rebru na državni ce- organizirali številne prireditve, in vsem tistim, ki ste prišli na prireditve sti Lesično–Dobležiče in novogradnjo mostu na cesti Ledinščica–Loke v in s tem pokazali, da vam ni vseeno, v kašni občini živite in ustvarjate, kraju Bistrica pri Lesičnem. V danem trenutku vodimo številne aktivnosti in da želite biti del te skupnosti. Resnično sem ponosna na posamezni- in projekte, da bi se stanje na državnem cestnem omrežju na območju ke, skupine in društva, ki v obilici vsakodnevnih obveznostih ne vidijo le naše občine izboljšalo. Pripravljamo projekte za izgradnjo kanalizacije samega sebe in svojih družin, temveč s plemenitostjo svojega srca poskr- v Lesičnem in Šonovem, kolesarskih stez, biološkega bazena, širokopa- bijo za soljudi v svoji okolici, urejajo in skrbijo za izgled naših krajev in z sovnega omrežja, projekte za sanacijo plazov v Zagorju in novogradnje različnimi drugimi dejavnostmi sooblikujejo lepše življenje vseh nas. Vse mostu v Podsredi. Obnavljamo občinska stanovanja in pripravljamo pro- te visoke številke letnic in obletnic zelo veliko povedo o tukajšnjih krajih jektno dokumentacijo za ureditev daljinskega ogrevanja v objektu stare in ljudeh. Skozi stoletja so ljudje spreminjali podobo teh krajev, zagotovo zdravstvene postaje v Kozjem. Pred nami je še nekaj projektov, za katere pa so to kraji, ki so kar največkrat bili neizprosni oblikovali tukajšnjega upam, da jih bomo realizirali še letos. Vse leto pa smo skrbeli tudi za ure- človeka v delavnega, preprostega in skromnega in vse to se odraža na jenost javnih površin, za kar se moram še posebej zahvaliti delavcem iz vsakem koraku v naši občini. režijskega obrata. V letih obstoja naše občine nam je uspelo realizirati številne projekte, S praznovanjem 50-letnice Osnovne šole Kozje v novi zgradbi smo zao- torej smo gradili veliko in za vse te investicije nam je v zadnjih nekaj le- krožili niz številnih praznovanj v naši občini. Zato mi še enkrat dovolite tih uspelo pridobiti preko 11 mio EUR dodatnih EU in državnih sredstev. zahvalo vsem, ki ste v dneh praznovanj pripravili številne prireditve in To prav gotovo pomeni, da nam je lokalna samouprava, torej male ob- druženja. Povsod, kamor mi je uspelo priti, je bilo zelo lepo in prijetno. čine, ki jih veliki pogosto ne marajo, prinesla veliko priložnosti, ki smo Hvala vam! jih, upam si trditi, v naši občini odlično izkoristili. Uspelo nam je zgraditi Tudi letošnja jesen se bohoti v vsej svoji veličini in lepoti in verjamem, da medsebojno zaupanje, kar se vidi pri delovanju občine, občinskega sve- smo jo izkoristili v največji meri. Želim vam veliko dobre volje v preostalih ta, krajevnih skupnosti, društev in vseh, ki sodelujete pri postavitvi vizije lepih jesenskih dneh. občine. Medsebojno zaupanje je pomembno tudi za skupno delo v prihodnosti, Milenca Krajnc, županja

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 78, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Jernej ŠULC, Mojca VALENČAK LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

3 POD DROBNOGLEDOM Edinstvena obletnica šolstva v Sloveniji

Pred več kot pol tisočletja so napredni, vedoželjni in v prihodnost usmerjeni ljudje postavili temelje šolstvu na Pilštanju. Temelji so bili zares trdni, saj so zdržali do danes, ko tradicijo večstoletnega izobraževanja nadaljujejo okoliške šole, ki so nastale kot plod potreb po vzgoji in izobraževanju novih generacij klenih Kozjancev. 17. september 2016 se nam je vsem, ki smo bili kakorkoli povezani s pripravami na slovesno 550-letnico šolstva na Pilštanju in v Lesičnem, globoko vtisnil v spomin. Slovesnost se je pričela pri koreninah šolstva, pri šoli na Pilštanju, z odkritjem obeležij, za kar so poskrbeli člani Kulturnega društva Lesično – Pilštanj in Turističnega društva Pilštanj. Slovesen kulturni program, ki se ga je, na naše veselje, udeležilo veliko ljudi, se je nadaljeval v telovadnici Osnovne šole Lesično.

S folkloro ohranjamo tradicijo plesnega izročila

mor spadajo tehnika, umetnost in znanost, razvoj šolstva na Pilštanju in v Lesičnem. ki se usvajajo najprej v šoli, lahko sklenemo, Le malo tako majhnih krajev v Sloveniji se da je kraj brez šole in kulture mrtev. lahko pohvali s kar dvema monografijama, Tega so se gotovo na nek način zavedali na- ki pričata o razvoju izobraževanja na slo- predni duhovi v 15. stoletju, ki so vrh Pil- venskih tleh. Ministrica je v svojem nagovoru poudarila štanja postavili temelje učilni zidani. Že ob pomen učiteljev in šolstva za razvoj kraja 530-letnici šolstva je dr. Jože Lipnik v mo- Priprave na slovesen dan nografiji Stoji učilna zidana pisal o zgodo- Ponosno in veselo smo se pripravljali na vini in častitljivi starosti izobraževanja. Po slovesnost ob tem nadvse visokem jubileju. Kaj je kraj brez šole? dvajsetih letih sta skupaj z zdajšnjo ravna- Vse leto smo učitelji z učenci snovali dejav- Kraj brez osnovne šole je kraj brez kulture, teljico, Ireno Krajnc, z monografijo 550-let nosti, ki so se ob koncu prelile v kulturni brez gonilne sile človeškega napredka. Če osnovne šole Pilštanj – Lesično, postavila nov program, časopis ali razstavo. Ideje učencev kultura označuje vse produkte posamezni- spomenik šolskemu dogajanju v obeh kra- so se v obliki umetnij pod mentorstvom ka, skupine ali družbe inteligentnih bitij, ka- jih in predstavila zgodovinski in sodoben likovnice Milojke Drobne preslikale na risarski papir ali pa so jih izdelali iz gline. Nastajali so igrivi verzi ter zapisi, ki so jih pod mentorstvom Gordane Salobir objavili v šolskem literarnem glasilu Zimzelen, ki je izšlo v začetku septembra. Z mentoricama Lidijo Kotnik Klaužer in Tatjano Zamrnik so učenci raziskovali zgodovino šolstva na Pilštanju in luč sveta je ugledala sporočilna raziskovalna naloga Pripoveduj mi o šoli na Pilštanju. Vseskozi smo tesno sodelovali s Kulturnim društvom Lesično – Pilštanj in s predse- dnico, Nives Kostevc Arzenšek, snovali kulturni program, ki je pokazal, da kultura v Lesičnem živi, zahvaljujoč prizadevnosti, odprtosti in pripravljenosti članov za so- delovanje. Poleg učencev OŠ Lesično so na osrednji prireditvi nastopili tudi Pilštanjski Napovedovalca Tadeja Amon in Gašper Kokot gospodarji in skupaj s šolskim zborom za- 4 POD DROBNOGLEDOM

prepletal mladostno in radoživo ustvarjal- nost z zrelostjo starejših članov kulturnega društva.

Z obiskom so nas počastili Ni ravno običajno, da se v Lesičnem zbere toliko različnih visokih gostov. Poleg mno- žice ravnateljev, županov, predstavnikov različnih državnih zavodov nas je z obi- skom počastila tudi ministrica za šolstvo in šport, Maja Makovec Brenčič, ki je v svo- jem nagovoru poudarila, kako pomembno je šolstvo za kraj, za kulturo in razvoj, kako pomembno je delo učiteljev in vseh delav- cev, ki šolo soustvarjajo, saj se je predanost prav vseh začutila skozi kulturni program. Nagrajenci za posebne zasluge in prispevke razvoju šolstva v Lesičnem Izrazila je željo, da bi se predstavniki mini- strstva večkrat udeležiti podobnih dogod- kovostno izvajanje izobraževanja in uvajala kov, saj le s prisotnostjo resnično začutijo spremembe v šolstvo, saj je šola pridobivala utrip in življenje slovenskih šol. Svoj govor tako na prostorskem kot na izobraževalnem je domiselno zaključila s kitico pilštanjske področju. Ves čas je tesno povezana s Kul- himne, Čez Pilštanj voda teče, in zaželela še turnim društvom Lesično – Pilštanj in tako naprej ravno pravo mero glasnosti in revo- podpira kulturo v kraju. Gospa Angelca Če- lucionarnosti. pin je ob koncu povedala, da ni bilo lahko, Svoje misli in voščila za visok jubilej sta z ampak so vseskozi z vztrajnostjo in željo po nami podelila še županja Občine Kozje Mi- napredku premagovali težave. Spominsko lenca Krajnc ter predsednik JSKD Šmarje priznanje je za razvoj in obstoj šolstva v Le- pri Jelšah David Stupica. Oba sta izrazila sičnem ter dolgoletno širjenje kulturnih idej navdušenje nad kulturnim prispevkom šole v kraju prejel dolgoletni župan Občine Koz- in kulturnega društva. Županja je pohvalila je, Dušan Andrej Kocman, ki je povedal, da kvalitetne kulturne prispevke učencev OŠ je s šolstvom povezan na več načinov. Kot Lesično na vseh večjih prireditvah v občini otrok je obiskoval tudi pilštanjsko šolo, na in zaželela, da bi s tem še nadaljevali in bo- šolo v Lesičnem pa je prav posebno nave- gatili kulturni utrip na širši občinski ravni. Učenci so slikovito prikazali dogajanje na poti v zan, saj jo je od malih nog spremljal, kako je Kulturni program se je ob kozarčku kozjan- šolo na Pilštanj rasla, se širila in razvijala ter mu tako vedno skega jabolčnega soka in prigrizkih prelil v peli zgovorno pesem Stoji učilna zidana, ki bolj priraščala k srcu. Za izjemne zasluge prijetno kramljanje v šolski jedilnici. Z mo- nas je resnično popeljala v zgodovino, kjer k razvoju kulture v kraju in povezovanje s nografijo in s šolskim glasilom pa so neka- je bila prikazana pilštanjska učilna zidana šolo je priznanje prejel dolgoletni predse- teri del prijetnih vtisov ponesli tudi v svoje in učna ura zgodovine v izvedbi članov KD dnik društva in vodja sekcije Likovne ko- domove. Sledovi so ostali. Če so zapisani, Pilštanj – Lesično. Učenci OŠ Lesično so lonije na Pilštanju, nekdanji učitelj OŠ Le- so trajnejši, če so vtisnjeni v naš pozitiven navdušili z dramskim nastopom v narečju, sično, Miha Zakošek, ki je štiri desetletja z spomin, pa so skorajda večni. ki je prikazal pot v šolo na Pilštanj. Pove- neumorno energijo skrbel za vključevanje Gordana Salobir zovalca, Tadeja Amon in Gašper Kokot, mladih v kulturno dejavnost in neprestano sta nas prijetno vodila od točke do točke in goste ob koncu povabila v jedilnico na po- gostitev.

Sledovi trdega dela ostajajo Osrednji del prireditve je z govorom otvori- la ravnateljica Irena Krajnc, ki je poudarila, da je izzivov za prihodnost še dovolj in da se bomo še naprej s polno odgovornostjo tru- dili nadaljevati tradicijo dobre šole. Zahva- lila se je vsem, ki so prispevali k uresničitvi prireditve v takšni obliki. S spominskim priznanjem sta se s predsednico kulturnega društva še posebej zahvalili trem krajanom, ki so dali poseben pečat in prispevek šolstvu ter kulturi v Lesičnem. Najprej ga je ravna- teljica Irena Krajnc izročila gospe Angelci Čepin, ki je bila predana ravnateljevanju kar 29 let. V tem času si je prizadevala za ka- Zbor OŠ Lesično s Pilštanjskimi gospodarji KD Lesično-Pilštanj 5 IZ OBČINSKE UPRAVE Odprtje ceste Buče–Polje utrjuje sodelovanje in prijateljstvo

Pred več kot tridesetimi leti je povezovalna cesta med Izpostavila je še dobro sodelovanje z Občino Podčetrtek in župa- krajema Buče in Polje prvič dobila asfaltno prevleko. nom ter ponosno dejala, da so s tem skupnim projektom dokazali, Leta so naredila svoje in dotrajana cesta je bila več kot da občinske meje, ko gre za skupno dobro, ne igrajo nobene vloge. potrebna obnove, česar so se zavedali tudi v občinah Kozje in Podčetrtek, kjer so, sicer posamično, vendar In tudi nedeljsko otvoritev je spremljala karavana ljudi iz obeh kra- v istem časovnem obdobju, pristopili k rekonstrukciji jevnih skupnosti in tudi mladih nadarjenih glasbenikov. Predsta- povezovalne ceste med občinama. Tako so v nedeljo, vili so se David Amadej in Matic Plevnik ter Žan Kiderič, ki so 28. avgusta, namenu uradno predali nekaj več kot 2,3 popestrili otvoritev, na kateri je spregovoril tudi župan Podčetrtka kilometra ceste. Peter Misja. Dejal je, da je bilo v Občini Podčetrtek izvedenih že veliko skupnih projektov s sosednjimi občinami, od Rogaške Slati- Občina Kozje je v maju na relaciji Polje–Buče začela z rekonstruk- ne, Šentjurja do Kozjega. Ob koncu je izrazil še upanje, da bodo v cijo ceste do meje z Občino Podčetrtek. Rekonstruiral se je 1,7 ki- prihodnje občini povezali še s kolesarskimi stezami in tudi v bodo- lometra dolgi odsek, pogodbena vrednost rekonstrukcije pa je zna- če sodelovali za lepšo skupno prihodnost vseh. Minister za gospo- šala okrog 220 tisoč evrov. Občina Podčetrtek pa je, ko je izvedela, darski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, pa se je v svojih da bodo z obnovo pričeli v Občini Kozje, v rebalansu proračuna besedah spomnil časov, ko se je po tej cesti vozil še v makadamski zagotovila sredstva, okrog 55 tisoč evrov, še za rekonstrukcijo 615 obliki, ter izrazil veselje, da znajo krajani v teh krajih dobro sode- metrov cestišča v svoji občini. Tako so maja stekla dela skoraj isto- lovati, kar ni ravno praksa v slovenskem prostoru. Prepričan je, da časno, pa tudi izbrani izvajalec del je bil isti, podjetje HPG iz Brežic. bo ta cesta prinesla napredek k osnovnemu, od česa v teh krajih Krajani Buč in Polja so vseskozi zavzeto spremljali potek projekta živimo, k razvoju turizma in nenazadnje tudi gospodarstva. Pred- in bili že v času del hvaležni vsem tistim, ki so projekt podprli in ga sednik krajevne skupnosti Branko Lugarič se je zahvalil vsem, ki pripeljali do izvedbe. Svojo hvaležnost so izkazali tudi z otvoritvijo so pripomogli k rekonstrukciji ceste, ter vse povabil na pogostitev, ceste, ki se je začela v Krajevni skupnosti Polje ob Sotli. ki so jo pripravili ob otvoritvi. V nadaljevanju je izročil še dari- li zahvale županji in županu ter pozornosti vsem, ki so kakorkoli Pred domom gasilcev in krajanov v Polju ob Sotli so se v nede- pomagali, da je cesta obnovljena. Sledil je še blagoslov, ki sta ga ljo, 28. avgusta, zbrali krajani obeh krajevnih skupnosti, Polje ob opravila farna župnika, Niko Marovt z Buč in Jožef Rogač iz Polja, Sotli in Buče, predstavniki obeh občin na čelu z županjo Kozjega potem pa so županja Kozjega Milenca Krajnc, župan Podčetrtka Milenco Krajnc in županom Podčetrtka Petrom Misjo. Med gosti Peter Misja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav- sta bila še minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko ko Počivalšek, Marko Drofenik, generalni direktor direktorata za Počivalšek in Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehno- regionalni razvoj na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnolo- logijo, ter predsednika krajevnih skupnosti Buče in Polje ob Sotli, gijo, zelo vesela pa sta tega dne bila tudi oba predsednika krajevnih Branko Lugarič in Boštjan Hostnik, prerezali otvoritveni trak, skupnosti Buče in Polje ob Sotli, Branko Lugarič in Boštjan Ho- nazdravili novi cesti ter se odpravili v zavetje gasilskega doma na stnik. Vsi zbrani so se posedli v avtomobile in se odpeljali po novi Bučah, kjer so krajani pripravili obilno pogostitev. cesti. Prvi postanek je bil v Polju ob Sotli, pri družini Ratajc, kjer so županja in župan, gospodarski minister, Marko Drofenik in oba Zdenka Ivačič predsednika krajevnih skupnosti simbolično prerezali trak ter od- prli rekonstruirani del ceste v Občini Podčetrtek, nazdravili, župan Podčetrtka Peter Misja pa je poudaril, da je odprtje ceste Polje– Buče še ena potrditev dobrega sodelovanja med občinama, ki sta v preteklosti že zaključili nekaj skupnih cestnih projektov, dobro skupno sodelovanje pa bo njihovo vodilo tudi v prihodnje. S tem se je strinjala tudi županja Kozjega Milenca Krajnc, ki je potem, ko se je karavana avtomobilov pripeljala na Buče, prva nagovorila vse zbrane. Dejala je, je bila obnova ceste Buče–Polje že dolgoletna želja krajanov. Vendar, kot je dejala, potrebuje vsak projekt svoj čas, da zori in dozori, in tako je bilo tudi z rekonstrukcijo te ceste. Izra- zila je veselje, da so zbrani v tako v velikem številu prišli pozdravit novo pridobitev, ter dejala, da projekt, ki se je zaključil, v sloven- skem merilu ni velik, da pa je velik in pomemben za obe občini in predvsem za krajane Buč in Polja ter za vse uporabnike ceste. Ta je razširjena na 5 metrov, od tega 4 metre asfaltnega vozišča in 1 me- ter bankin. Poleg tega se je izvedla še razširitev obstoječih mostič- kov, nabavile so se potrebne varovalne ograje, sanirali so se lokalni posedki in usadi, uredilo odvodnjavanje z asfaltnimi muldami in obcestnimi jarki ter postavila nova prometna signalizacija. Sred- stva je Občina Kozje za svoj del ceste, 1.700 metrov, zagotovila iz 23. člena Zakona o financiranju občin in iz občinskega proračuna. 6 IZ OBČINSKE UPRAVE

te ceste v prihodnosti pripomogle k še ve- Varnejša vožnja po rekonstruirani čjemu razvoju krajev v občini. Vsi omenje- ni projekti pa po njenih besedah zahtevajo veliko prizadevanja in angažiranja, zato je cesti Šonovo–Belo tudi vse zbrane pozvala k sodelovanju pred- vsem takrat, ko je pri pripravah projektne Dolgo pričakovana rekonstrukcija ceste Šonovo–Belo se je pričela v sredi- dokumentacije treba odstopiti kakšen kos ni junija letos. Krajani in uporabniki ceste so navdušeno in potrpežljivo zemlje. Zahvalila se je še izvajalcem del in spremljali dela ter se minuli petek še posebej veselili, ko so 1.200 metrov nadzoru ter sodelavcu Danielu Čoklcu, ki dolg odsek ceste predali svojemu namenu. Hvaležni Občini Kozje, ki je za- je bdel nad projektom. Vsi zbrani so županji gotovila nekaj več kot 150 tisoč evrov za izvedbo rekonstrukcije ceste, ter navdušeno zaploskali in ji v zahvalo za ves vsem, ki so pri investiciji kakorkoli pomagali, so minuli petek pripravili trud izročili cvetje. slovesno otvoritev v želji, da cesta varno služi svojemu namenu. Zbrane je nagovorila še predsednica Kra- stavnikov občinske uprave in svetnikov, jevne skupnosti Kozje Anja Kostajnšek, ki predsednice Krajevne skupnosti Kozje Anje se je prav tako zahvalila vsem, ki so pripo- Kostanjšek, predstavnika izvajalca del, pod- mogli k temu, da se bodo krajani vozili po jetja GIC Gradnje, ter ostalih gostov, ki so lepši, širši in varnejši cesti, še preden so pre- se skupaj z njimi veselili pomembne otvo- rezali otvoritveni trak, pa so zbrani najprej ritve. Dodatno veselje med vse prisotne sta prisluhnili profesorju Johanu, ki je pripravil s pesmijo prinesli še mladi glasbenici Neli kratko satirično predavanje o straniščni po- in Anja, potem pa je besedo dobila županja eziji. V profesorju so vsi prepoznali doma- Milenca Krajnc. Povedala je, da gre za ve- čina Viljema K. Rupreta, ki jih je dodobra lik projekt, dodala pa je tudi, da to ni edi- nasmejal. na cestna pridobitev v Občini Kozje letos. Omenila je še cesto Buče–Polje, ki že služi Še preden so cesto čisto uradno odprli, jo je svojemu namenu, ter izrazila veselje, da so blagoslovil še farni župnik Niko Marovt in se ob petkovem odprtju zbrali vaščani in so- vsem uporabnikom ceste zaželel, da se po sedje, ki jih bo cesta povezovala v dobrem njej vozijo »po pameti«. Otvoritveni trak in slabem, ter jim zaželela, da bo to varna so potem prerezali županja Milenca Krajnc, cesta, cesta prijateljstva. V nadaljevanju je predsednica Krajevne skupnosti Kozje Anja še povedala, da so pred nami časi, ki bodo Kostajnšek ter Karli Gorjup. Potem, ko je zahtevali vedno več sodelovanja tako na bila cesta odprta, so vsi skupaj veselo naz- Zahvala županji lokalni, soseski in državni ravni. Ob tem dravili ter se družili ob pogostitvi, ki so jo Naj spomnimo, da so v sredini meseca juni- je izrazila veselje, da se zadeve premikajo pripravili domačini. Gospodinje so zaupa- ja v Šonovem, v Občini Kozje zabrneli de- tudi pri cestah, ki so pod okriljem države, le, da so imeli tokrat glavno besedo pri peki lovni stroji in začela se je dolgo pričakovana in poudarila, da imajo trenutno v občini kar mesa moški, same pa so pripravile vse osta- rekonstrukcija ceste Šonovo–Belo. Sredstva šest semaforjev. Prva dva sta postavljena za- lo potrebno, da so bili vsi skupaj več kot siti, za rekonstrukcijo je Občina Kozje pridobila radi gradnje mostu v Bistrici pri Lesičnem odžejani in zadovoljni. Za še več dobre volje letošnjo pomlad s strani Ministrstva za go- na cesti Ledinščica–Loke, semaforja sta še je poskrbel domač harmonikar Bojan Kla- spodarski razvoj in tehnologijo, iz naslova na Drenskem Rebru, kjer se izvaja sanacija dušek, vsi skupaj pa so se nove ceste veselili sofinanciranja občinskih investicij s sredstvi plazu na državni cesti, zadnja dva pa sta na vse do večera. 23. člena Zakona o financiranju občin. Za državni cesti Buče–Kozje, ki se popolnoma izvajalca rekonstrukcijskih del je bilo izbra- rekonstruira. Po besedah županje bodo vse Zdenka Ivačič no gradbeno podjetje GIC gradnje, d.o.o. iz Rogaške Slatine, dela pa so bila ovrednotena na 152.769 evrov z vključenim DDV-jem. Uredil se je 1.200 metrov dolg odsek ceste. Obnovitvena dela pa so obsegala ureditev odvodnjavanja, sanacijo globinskih po- škodb na cestišču in sanacijo dveh manj- ših usadov, razširitev asfaltnega vozišča na širino štirih metrov, izravnavo neravnin in preplastitev odseka ceste ter ureditev in utrditev bankin v širini 0,5 metra na obeh straneh vozišča.

Novo, široko in lepo cesto so uradno svoje- mu namenu predali v petek, 23. septembra, ko so se zbrali vaščani Šonovega, Belega, Kort in Zdol na Zdolah pri domačiji Klo- basa Rupret. V svoji sredi so se razveselili županje Kozjega Milence Krajnc, pred- Zbrani ob otvoritvi ceste

7 IZ OBČINSKE UPRAVE Sanacija plazu v Rožcah

Na območju naselja Podsreda, natančneje v zaselku Rožce, se je po ne- urju v letu 2014 močno povečal plaz, ki ogroža dve kmetiji s pripada- jočimi gospodarskimi poslopji, ogrožen je dostop do stanovanjskega objekta, poškodovana je občinska kategorizirana javna pot in ostala gospodarska javna infrastruktura na območju. Poškodovanih pa je tudi več kot 5 ha kmetijskih površin, kjer je obdelava kmetijskih po- vršin otežena. Občina Kozje je v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor na- meseca septembra, zaključek del se predvideva še v letu 2016, seveda, prej pristopila k izdelavi projektne dokumentacije za sanacijo plazu in če bodo vremenske razmere dopuščale izvedbo gradbenih del. Sana- preko javnega razpisa izbrala izvajalca gradbenih del. Sanacijo plazu v cijska dela potekajo z izvedbo globokih kamnitih drenažnih reber, ki Rožcah je prevzelo podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine, vre- vodijo zaledne vode do potoka Bistrica in tako stabilizirajo teren. V dnost pogodbenih del znaša 381.555,16 € z vključenim DDV. Občina sklopu sanacije plazu se bo obnovila tudi občinska javna pot na obrav- Kozje pa je za sanacijo plazu s strani Ministrstva za okolje in prostor navanem območju. V ta namen občina prosi vse prebivalce obravna- prejela 308.917,63 €, preostalo razliko bo zagotovila iz proračuna iz vanega območja in lastnike kmetijskih zemljišč, da so v času izvajanja leta 2016 in 2017. gradbenih del strpni in da omogočijo izvajalcu del nemoten dostop do Izvajalec del, podjetje GIC gradnje d.o.o., je začel izvajati dela v sredini površin, kjer se bodo sanacijska dela izvajala. Daniel Čoklc Sanacija plazu na Gubnem pri Zakošku

Občina Kozje je v poletnih mesecih izvajala tudi sanacijo manjšega plazu na lokalni cesti z oznako LC 181132, potek Polana–Dragomeriče–Gostin- ca. Sanacijo plazu pod vinogradom in sadovnjakom Mihe Zakoška je pre- vzel domači izvajalec Kunej Karl s. p. iz Osredka, ki je v poletnih mesecih izvajal sanacijska dela. Izvedel je varovanje cestnega telesa s pomočjo be- tonskih pilotov, ki so bili uvrtani v nosilno plast na globini 4–6 m. Zaledne poravnala tako, da je zopet možna normalna kmetijska raba. in meteorne vode iz obravnavanega območja pa so bile združene in preko Vrednost sanacijskih del znaša približno 15.000 €, od tega so 12.000 € skupnega kanalizacijskega odvodnika vodene v dolino, kjer ponikajo pre- gradbena dela, ostalo pa izdelava projektne dokumentacije in izvedba ko kamnitega gnezda v teren. Po končanih delih so se kmetijska zemljišča gradbenega ter geološkega nadzora. Daniel Čoklc V polnem teku tudi rekonstrukcija državne ceste Buče–Kozje Izvajalec gradbenih del podjetje Gaal gradnje d.o.o. iz Podčetrtka je bo dolgotrajno izboljšala kakovost ceste in posledično povišala sto- trenutno v polnem teku z izvajanjem rekonstrukcijskih del obnove ce- pnjo varnosti cestnega prometa. Investicijo izvaja in financira Mini- ste, R3-684/7460, Prelasko–Buče–Kozje, v skupni dolžini okoli 1.500 strstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za metrov. Zaključek del je načrtovan do konca letošnjega leta. Po bese- infrastrukturo, kot je poudarila županja, pa je odločitev za izvedbo dah županje Občine Kozje Milence Krajnc gre za nadvse pomembno projekta s strani ministrstva razveselila vse, vpletene v pobudo za iz- povezovalno cesto, ki pa je bila pred začetkom obnove v zelo slabem peljavo del, saj se za tem uspešno odobrenim razpisom skriva veliko ur stanju. Dotrajano vozišče je že dalj časa klicalo po temeljiti obnovi, ki dela in vloženega truda s strani celotne občinske uprave. (M.V.) Sanacija na Drenskem rebru in izgradnja mostu čez Bistrico

Omenjenim dejavnostim pa sta se v septembru pridružila še dva večja projekta. Stekla so namreč dela v okviru sanacije plazu na državni cesti Lesično–Golobinjek v kraju Drensko Rebro, začela pa se je tudi gradnja nadomestnega mostu čez Bistrico v Straški Gorci na cesti Ledinščica– Loke v kraju Bistrica pri Lesičnem. V obeh primerih je naročnik in plač- nik projekta Direkcija RS za infrastrukturo. Omenjena projekta bosta pripomogla k večjemu zadovoljstvu krajanov in predvsem izboljšala varnost na omenjenih infrastrukturnih odsekih. (M. V.) 8 IZ OBČINSKE UPRAVE Zimska služba 2016/17 na območju Občine Kozje

Zimska služba se bo v letošnji sezoni izvajala drugače kot v prete- Osnovni nalogi izvajalca zimske službe sta: klosti. Občina Kozje je s krajevnimi skupnostmi dosegla dogovor, - da posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na da zaradi optimizacije sistema in nižanja stroškov od letošnje se- vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odse- zone dalje skrbi občina v celoti za vse občinske ceste in javne po- kih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preven- vršine, vse lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste ter tivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se javne površine - pločnik, intervencijske poti, avtobusna postaja- lahko pričakuje poledica; - začne praviloma odstranjevati novozapadli sneg, ko ga zapade lišča, parkirišča in druge površine za pešce ter prevozna sredstva. 10 cm na cesto oz. javno površino. Nekategorizirane dovozne poti, trotoarje in individualne odcepe do objektov pa so njihovi lastniki še v naprej dolžni sami čistiti Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upoštevati naslednje pri- in vzdrževati. oritete: Na javnem razpisu za zimsko vzdrževanje cest sta bila izbrana kot 1. prioriteta: šolske avtobusne proge v času pouka, najugodnejša ponudnika 2 izvajalca, to je podjetje VOC CELJE, 2. prioriteta: lokalne ceste, vzdrževanje in obnova cest, d.d. in Kunej Karl s.p. iz Osredka. 3. prioriteta: dostop do javnih ustanov in javna parkirišča, Obseg njunega dela je razviden iz spodnje preglednice. Oba iz- 4. prioriteta: javne poti. vajalca bosta delo opravljala sama in s pomočjo lokalnih podi- zvajalcev, ki so v preteklosti že izvajali zimsko službo za potrebe Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funk- občine oziroma krajevnih skupnosti. cionalnih in drugih površin je prepovedano onemogočanje pro- meta po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, Občane prosimo, da se v primeru nepravočasno očiščenih oz. pri čemer mora biti zagotovljen odvod vode, ali na površini, kjer nevzdrževanih cest obrnejo direktno na njihovega vzdrževal- odstranjeni sneg ne ovira prehodnosti oziroma prevoznosti udele- žencev v prometu. ca, kontaktne osebe in številke so podane v spodnjih tabelah. V času odstranjevanja snega z javnih površin (parkirišča) so lastni- V kolikor ne veste, kdo je vzdrževalec občinskih cest na vašem ki vozil dolžni odmakniti svoja vozila, saj je le tako možno očistiti območju oz. se vam le-ta na klice ne oglaša, kontaktirajte ob- javne površine. Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, činsko upravo Občine Kozje (Daniel Čoklc in Matej Kostevc), morajo biti dostopni ob vsakem času in ne smejo biti »zametani« kjer vam bomo pomagali. s snegom.

IZVAJALCI ZIMSKE SLUŽBE NA OBČINSKIH CESTAH

OBMOČJE IZVAJALEC KONTAKTNA OSEBA ŠTEVILKA

Lesično - stari del, Zagorje, Gabrje, KARL KUNEJ S.P., Osredek pri Topolovo, Preska, Bistrica, Pokorna KUNEJ KARL 031 650 052 Podsredi 19, 3257 Podsreda. vas

Kozje - Zdole - Klake - Penkovo VOC CELJE, VZDRŽEVANJE selo - Pilštanj - Gubno - Polana - IN OBNOVA CEST, d.d., Lava PETER KOLAR 041 871 400 Dragomeriče 42, 3000 Celje Podsreda, Gorjane, Poklek pri Podsredi, Podule, Vetrnik, Socko, KARL KUNEJ S.P., Osredek pri KUNEJ KARL 031 650 052 Gradišče, Brezorana, Rihtar graben, Podsredi 19, 3257 Podsreda. trg Kozje

KARL KUNEJ S.P., Osredek pri Železno, Osredek, Preska KUNEJ KARL 031 650 052 Podsredi 19, 3257 Podsreda.

Vrenska Gorca, Gruska, Brezovec, Vrh, VOC CELJE, VZDRŽEVANJE Zeče, Buče, Dolnja Buča, Bučka Gorca, IN OBNOVA CEST, d.d., Lava PETER KOLAR 041 871 400 Ortnice 42, 3000 Celje

Daniel Čoklc

9 IZ OBČINSKE UPRAVE Črpanje evropskih sredstev v perspektivi 2007-2013

V evropski finančni perspektivi 2007–20 13 je bilo na območju Občine Kozje izvedenih in finančno podprtih kar 21 razvojnih projektov in pridobljenih cca 11 milijonov nepovratnih evropskih in državnih sredstev. V spodnji preglednici so kronološko predstavljeni projekti, kot so se izvajali, njihova končna vrednost in vrednost sofinancerskih sredstev.

Zap. Skupni Občinska Evropska Državna Naziv projekta Leto dokončanja št. znesek sredstva sredstva sredstva Rekonstrukcija LC 181050 Kozje - 1 613.604,90 189.866,00 423.738,90 0,00 2008 Vetrnik - Gorjane

2 Gradnja kanalizacije in ČN Kozje 706.964,00 165.393,00 265.156,00 276.415,00 2009

Posodobitev obstoječega 3 vodovodnega sistema Poklek pri 247.515,43 33.093,36 214.422,07 0,00 2010 Podsredi Rekonstrukcija LC 181100, odsek 7 209.999,20 35.525,47 174.473,73 0,00 2010 181102 in JP 681390 6 Rekonstrukcija JP 681530 208.499,29 34.749,88 173.749,41 0,00 2010 Rekonstrukcija LC 181100, odsek 5 498.914,07 84.934,34 413.979,73 0,00 2011 181101 Poslovno-obrtna cona Kozje 8 657.158,19 158.872,61 299.394,00 198.891,58 2011 - 1. faza Posodobitev vodovodnega sistema 9 999.995,95 0,00 999.995,95 0,00 2012 Pilštanj– Kozje

Izgradnja večnamenskega objekta - 10 427.604,00 176.713,00 175.418,00 75.473,00 2013 doma krajanov v Podsredi

12 Energetska sanacija OŠ Lesično 422.836,00 108.078,00 314.758,00 0,00 2013

Energetsko učinkovita prenova 13 59.180,00 39.607,00 0,00 19.573,00 2013 javne razsvetljave Energetska sanacija OŠ Kozje z 11 427.981,00 104.800,00 323.181,00 0,00 2014 enoto vrtca 14 Večnamenski center Kozje 2.071.060,39 748.397,66 983.904,73 338.758,00 2014 Rekonstrukcija cest, povezava 15 718.809,00 127.407,00 591.402,00 0,00 2014 Gruska–Polje Rekonstrukcija cest na območju 16 713.484,38 126.598,87 586.885,51 0,00 2014 Zagorja Rekonstrukcija cest na območju 17 957.880,10 170.283,68 787.596,42 0,00 2014 Osredka Rekonstrukcija cest na območju 18 886.619,39 171.126,06 715.493,33 0,00 2014 Bučke Gorce

19 Ureditev avtobusnih postajališč 348.264,00 95.137,00 169.595,00 83.532,00 2013

4 Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle 1.758.850,00 195.932,00 1.396.865,00 166.053,00 2014

20 Večnamenski dom Lesično 174.841,36 106.270,36 51.428,00 17.143,00 2015 21 Obnova gradu Podsreda 718.901,36 39.098,71 610.392,65 69.410,00 2015 SKUPAJ: 13.828.962,01 2.911.884,00 9.671.829,43 1.245.248,58 SKUPAJ EU +SLO del: 10.917.078,01 10 IZ OBČINSKE UPRAVE

Večnamenski center Kozje Avtobusna postajališča Dom krajanov Podsreda

Obnova gradu Podsreda zunaj Obnova gradu Podsreda Večnamenski dom Lesično

Energetska sanacija OŠ Kozje Energetska sanacija Vrtec Zmajček Gradnja kanalizacije in čistilne naprave Kozje

Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle - Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle - Rekonstrukcija cest na območju Bučke Gorce razbremenilnik Pilštanj razbremenilnik Lesično

Rekonstrukcija cest na območju Osredka Rekonstrukcija ces, povezava Gruška-Polje Rekonstrukcija cest na območju Zagorja Daniel Čoklc 11 AKTUALNO Slovenske županje na srečanju v Občini Kozje

Na gradu Podsreda so se v petek, 7. je možnost, da se županje slovenskih občin V SPROŠČENEM VZDUŠJU DO oktobra, srečale slovenske županje, za mizo srečajo s prvim človekom računske- KONKRETNIH VPRAŠANJ ki so v goste povabile predsednika ga sodišča in dobijo neposredne informacije O učinkovitosti omizja z ženskimi predstav- računskega sodišča Tomaža Vesela. iz prve roke, velikega pomena. Delovni se- nicami v primerjavi z učinkovitostjo omizja Na srečanju, ki se ga je udeležilo stanki, kakršen je bil ta, po mnenju Krajn- moških kolegov pa je predsednik računskega dvanajst slovenskih županj, je be- čeve pripomorejo k boljšemu poslovanju pa sodišča dejal, da so se udeleženke sestanka v seda v prvi vrsti tekla o težavah na tudi celostnemu delovanju občin. nasprotju s kakšnimi drugimi pogovori izje- področju občinskih javnih zavodov, mno hitro lotile konkretnih vprašanj. »Celoten vrtcev in oskrbe starejših. POVPREČNINE, STROŠKI SOCIALNIH sestanek je potekal v prijetnem in sproščenem TRANSFERJEV IN POGOSTE NAPAKE vzdušju. Nihče ni nikomur skakal v besedo,« je Na srečanju županj v mandatu 2014–2018 je OBČIN zadovoljno povedal Tomaž Vesel in poudaril, gostiteljica, županja Občine Kozje Milenca Kot je pod svežim vtisom delovnega sestan- da so imele županje pripravljena številna do- Krajnc, ob pomoči Skupnosti občin Slove- ka z županjami dejal prvi mož Računskega bra vprašanja, ki so nemalokrat zadela žebljico nije v središču občine v Kozjem in na gradu sodišča RS Tomaž Vesel, bi številne lokalne na glavo, žal pa so odgovori nanje prevečkrat v sosednji Podsredi gostila dvanajst sloven- skupnosti veliko pridobile, če bi bilo na delu ostali nepopolni, saj bi za vse odgovore po nje- skih županj. Na delovnem sestanku pa se več ženskih rok. Po njegovem mnenju bi govih besedah za mizo morala sedeti tudi vla- jim je pridružil tudi predsednik Računskega se morale predstavnice ženskega spola več da. »Moram pa reči, da so nekatera vprašanja sodišča RS Tomaž Vesel. vključevati v vodenje lokalne skupnosti, saj pomenila tudi spodbudo računskemu sodišču Županje, ki se na povabilo za tovrstna sre- bi se z njihovo energijo marsikatera stvar re- za revidiranje kakšnega državnega organa,« je čanja vselej z veseljem odzovejo, so se tudi šila bolj učinkovito in strpno, poudaril pa je še dodal Tomaž Vesel. tokratnega druženja udeležile v velikem šte- tudi, da je bil z razgovorom v okviru delov- vilu, skupni čas pa so izkoristile za spozna- nega sestanka nadvse zadovoljen. »Zelo na- ZAKLJUČEK V KOZJEM vanje, tkanje prijateljskih vezi, vzpostavitev tančno smo obdelali temeljne težave lokalne Gostje so se po zaključku delovnega sestanka novih sodelovanj in izmenjavo izkušenj samouprave, ob pregledu ključnih problemov odpravili še v Podsredo, kjer so se sprehodili iz lokalne politike, opozorile pa so tudi na občin pa se seveda nismo mogli izogniti tudi po trgu. Tam jih je sprejel direktor Kozjan- težave, s katerimi se srečujejo pri vodenju vprašanju znižanja povprečnin in naraščajo- skega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič, jim občin. čih stroškov socialnih transferjev. Prav tako razkazal trg, pripravljen na sejemsko doga- pa je računsko sodišče moralo opozoriti na janje v okviru Praznika kozjanskega jabolka, DOBRODOŠLICA NA GRADU temeljne nepravilnosti, ki jih opažamo pri ter jih popeljal v upravne prostore parka, kjer PODSREDA delovanju občin,« je o temah delovnega se- so si županje ogledale promocijski video o le- Kot je dejala županja Milenca Krajnc, so v stanka poročal predsednik računskega sodi- potah kozjanske pokrajine. Sledil je sprejem Občini Kozje izredno veseli, da so v sodelo- šča, in ob tem poudaril, da računsko sodišče županj v središču občine v Kozjem, kjer je vanju s Skupnostjo občin Slovenije prevzeli z občinami, katerih županje so se udeležile gostjam dobrodošlico izrekla Mojca Valen- organizacijo srečanja. Županje so bile do- srečanja, v zadnjem času ni imelo večjih čak, predstavnica Turističnega društva Kozje, brodošlice najprej deležne v prostorih naj- težav, vendar so opozorila kljub temu na jim razkazala trg v Kozjem ter jih popeljala bolj grajskega med slovenskimi gradovi – mestu. »V zadnjem času nas predvsem skr- na ogled muzejske zbirke z naslovom »Šola gradu Podsreda, ki je eden najlepših gradov bi izvajanje javno-zasebnih partnerstev, kjer moje mame« v prostorih nekdanje šole, kjer na Slovenskem. Sledil je delovni sestanek s občine prevzemajo nesorazmerno velika tve- so posedle v stare šolske klopi in uživale v predstavniki računskega sodišča, nato pa ganja – kar je bilo tudi eno izmed temeljnih popotovanju v preteklost. Ker je bila ura že ogled gradu ob vodenju zaposlenih v Koz- opozoril sestanka, ob enem pa mora država pozna, pa se je županjam še kako prileglo ko- janskem parku. reagirati na izjemno naraščajoče stroške soci- silo, ki so jim ga postregli v Restavraciji Za- alnih transferjev, saj župani sami tega proble- družnik v Kozjem, prijetno druženje pa se je PROBLEMATIKA VSE VIŠJIH ZAHTEV ma ne bodo zmogli rešiti.« tam nadaljevalo vse do poznega popoldneva. S STRANI DRŽAVE Mojca Valenčak Namen srečanja je bil v prvi vrsti pogovor o težavah, s katerimi se srečujejo slovenske občine. S tem ciljem so županje na delovni sestanek povabile predstavnike računske- ga sodišča, med drugim tudi predsednika Računskega sodišča RS Tomaža Vesela, s katerimi so spregovorile o problematiki na področju javnih zavodov, oskrbe starejših in vrtcev ter o vseh zahtevah in obvezah, ki so občinam naložene s strani države, te pa jim v danih razmerah le s težavo sledijo. Spričo dejstva, da se občinam namenja vse manj sredstev, pa med županjami prevladu- je mnenje, da obstoječa ureditev lokalnih skupnosti ne bo vzdržna na dolgi rok. Kot je po uradnem delu srečanja dejala žu- panja Milenca Krajnc, računsko sodišče re- dno preverja poslovanje občin in posledično Na gradu Podsreda

12 AKTUALNO Praznik Kozjanskega jabolka

Kolektivna blagovna znamka Sožitje-Kozjanski park je namenjena promociji pridelkov, izdelkov in storitev, ki so v duhu trajnostne so- naravne pridelave in predelave, ki ohranja okolje in naravo. Proizvo- di morajo biti pridelani in predelani na naravi in ljudem prijazen način ter s čim manjšim vplivom na okolje in naravo. Med nastaja- njem, rabo ali po vsebini proizvodi ne smejo biti v nasprotju s po- slanstvom zavarovanega območja. Blagovno znamko Sožitje-Kozjanski park lahko pridobijo kmetje, obrtniki in organizacije, ki delujejo na zavarovanem območju Koz- janskega regijskega parka in biosfernem območju Kozjansko in Ob- sotelje.

Do sedaj je pravico do uporabe blagovne znamke Sožitje-Kozjanski park pridobilo 12 ponudnikov pridelkov in izdelkov.

Letos se je na 140 stojnicah predstavilo preko 160 razstavljavcev. Celotno sejemsko dogajanje so popestrili številni ljudski pevci in Sejemsko dogajanje godci, harmonikarji, folklorne skupine in tudi godba iz pobratenega parka Oberer Bayerischer Wald iz Nemčije. Praznik kozjanskega jabolka je tradicionalna, osrednja prireditev v V letošnjem letu se je v tekmovanju v peki »štrudla« za naziv »Štru- Kozjanskem parku, ki smo jo letos organizirali že sedemnajstič za- dlmojstrca« potegovalo 9 ekip. Po oceni štiričlanske komisije sta naj- povrstjo. S prireditvijo želimo prikazati naše delo in prizadevanja pri boljši »štrudl« spekli Marjeta Teržan in Sara Brecl iz Srednje šole za varstvu naravnih vrednot in ohranjanju kmetijske kulturne krajine gostinstvo in turizem Celje in postali »Štrudlmojstrci« leta 2016. na Kozjanskem, katere bistveni razpoznavni krajinski element so vi- sokodebelni travniški sadovnjaki s starimi sortami jablan. Tudi tekmovanja v najdaljšem olupu iz jabolka se je udeležilo lepo število tekmovalcev in najdaljši olup je letos zopet uspelo narediti Kozjanska jabolka prihajajo iz visokodebelnih travniških sadovnja- Martinu Magdalencu. Dolžina njegovega olupa je znašala 430 cm, kov, ki so prioritetni, naravovarstveno med najpomembnejšimi habi- njegov najdaljši olup je meril 540 cm v letu 2013, kar je seveda re- tati v Kozjanskem parku – tu namreč živijo nekatere vrste ogroženih kordna dolžina. ptic, kot so vijeglavka, zelena žolna, pivka, veliki skovik, pogorelček, V sodelovanju s Športnim društvom Podsreda smo izvedli tradicio- čuk in rjavi srakoper in ravno zaradi njih so ti habitati vključeni v nalni rekreativni tek na grad Podsreda. Tudi letos je prvi na cilj pri- območje Natura 2000 po »Ptičji direktivi«. Jabolko iz visokodebelnih tekel Ambrož Amon v 24 minutah in tako zmagal že tretjič zapored. travniških sadovnjakov pomeni varovanje narave, nadaljevanje tra- Gobarsko društvo Kozjansko-Kozje je tudi letos pripravilo zanimivo dicije in dediščine naših prednikov, blagostanje in zdravo hrano ter razstavo gob in nas razvajalo z imenitno gobovo juho. simbol prepoznavnosti zavarovanega območja Kozjanskega parka in V nedeljo smo letošnji praznik zaključili, s tem pa še eno uspešno identifikacije domačinov z zavarovanim območjem. poglavje uspešno začrtane poti, ki ga iz leta v leto pišemo v Koz- janskem parku. Z mislimi pa smo že pri naslednjem, 18. Prazniku Etnološka in ekološka prireditev je potekala ves teden od nedelje, 2., kozjanskega jabolka. do nedelje, 9. oktobra, na njej pa so se zvrstila tako predavanja in de- Valerija Slemenšek lavnice kot pohodi in razstave. Vrhunec praznika pa je bil zagotovo »sejem z dušo«, ki se je odvijal v soboto, 8., in v nedeljo, 9. oktobra. Podsreda je zopet »pokala po šivih«. 17. Praznik kozjanskega jabolka je svečano odprl minister za gospo- darski razvoj in tehnologijo, gospod Zdravko Počivalšek. Po odprtju z jabolčnim sorbetom je sledila podelitev naziva »Car- jevič leta 2016«, ki ga vsako leto prejme najskrbnejši lastnik trav- niškega sadovnjaka. Letos je laskavi naslov prejel Alojz Antolovič z Gradišča na Bizeljskem in tako smo na sadjarskem tronu ustoličili že osmega »Carjeviča«.

Podelili smo tudi pravico do rabe kolektivne blagovne znamke Soži- tje-Kozjanski park, ki so jo letos prejeli: IVAN PRESKAR, izdelava izdelkov domače obrti, MLADINSKO DRUŠTVO BISTRICA OB SOTLI, za izražen po- seben posluh do okoljske problematike, sodelovanje pri različnih okoljskih projektih in za dobro sogovorništvo pri reševanju proble- matike mladih, KARL ČADEJ, ekološka kmetija. Ustoličenje carjeviča

13 AKTUALNO

Akcija zbiranja nevarnih odpadkov

OKP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo v času od ponedeljka, 07., do petka, 11. novembra, potekala akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, kot so: odpadne barve in laki, neuporabljena sredstva za zaščito rastlin, neuporabljena zdravila, odpadne baterije in akumulatorji, onesnažena embalaža nevarnih kemikalij/snovi, prazne tlačne posode (spreji), topila, kisline in baze, fotokemikalije, fluorescentne cevi in drugi odpadki, ki vsebujejo živo srebro, jedilna olja in maščobe, mazalna olja in maščobe, črnila, lepila in smole, detergenti in čistila, računalniška oprema ter drugi tovrstni odpadki. Mobilna zbiralnica bo prevzemala nevarne odpadke na zbirnih mestih po naslednjem razporedu:

URNIK AKCIJE ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV ZA LETO 2016

N O V E M B E R PO TO SR ČE PE 07. november 08. november 09. november 10. november 11. november OBČINA ROGAŠKA OBČINA ŠMARJE PRI OBČINA PODČETRTEK IN OBČINA ROGATEC OBČINA KOZJE SLATINA JELŠAH BISTRICA OB SOTLI 12.00–13.00 pri železniški 11.00–12.00 pri stari šoli 11.00–12.00 na parkirišču 11.00–13.00 pri gasilskem 11.00–13.00 na parkirišču postaji Sv. Rok v Dobovcu v Kostrivnici železniške postaje Mestinje domu Podčetrtek pri Ribniku v Kozjem

14.00–17.00 pri gasilskem 12.00–13.00 pri gasilskem 12.00–13.00 pri gasilskem 14.00–17.00 na trgu v Bistrici 14.00–17.00 na parkirišču domu Rogatec domu pri Sv. Florijanu domu Šentvid ob Sotli pri Zidarju v Lesičnem 14.00–17.00 na parkirišču 14.00–17.00 nasproti stare železniške postaje bencinske črpalke v Šmarju Rogaška Slatina pri Jelšah

ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV JE BREZPLAČNO.

Kako ravnamo z nevarnimi odpadki? Nevarnih odpadkov ne odlagamo v zabojnik za mešane komunalne odpadke, niti jih ne sežigamo ali odlagamo v naravo, ker povzročajo obremenjeva- nje okolja in škodljive vplive na zdravje. Upoštevajmo navodila na etiketi o tem, kako ravnati z ostanki nevarnih snovi in njihovo embalažo. Nevarne odpadke obvezno prepuščamo ločeno v najbližjem zbirnem centru ali jih oddamo v času letne akcije zbiranja nevarnih odpadkov s pomično zbiralnico. Prepovedano je mešanje različnih skupin nevarnih odpadkov z drugimi odpadki. Zakaj nevarne odpadke zbiramo ločeno? Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list. RS, št. 21/01) določa ob- vezno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov. Z ločenim zbiranjem nevarnih odpadkov: • preprečujemo onesnaževanje voda, zraka in tal, • zmanjšamo škodljive vplive na okolje, • preprečimo poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, • omogočamo njihovo varno odstranitev ali predelavo, • zmanjšamo možnost negativnih vplivov na zdravje. OKP Rogaška Slatina

Male komunalne čistilne naprave (MKČN) in nepretočne greznicE – obstoječi objekti

– skrajšan povzetek ( več potrebnih in natančnih informacij pa je nujno onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. potrebno pridobiti še v navedeni veljavni zakonodaji) 80/12 in 98/15) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). SPREMEMBE ZAKONODAJE Na področju odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda se je ko- Pomembnejše novosti: nec leta 2015 spremenila zakonodaja, ki ureja področje MKČN in nepre- - Roki za vgradnjo/izgradnjo MKČN ali nepretočne greznice za točnih greznic. Najpomembnejše spremembe so navedene v naslednjih obstoječe objekte na območjih, kjer ni javne kanalizacije in ta ni dokumentih: predvidena: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15), Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu Preureditve obstoječih greznic v male komunalne čistilne naprave na odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/14), Uredba o okoljski dajatvi za območjih, kjer ni javne kanalizacije, ni več potrebno izvesti do konca leta 2017. 14 AKTUALNO

A: rok za izgradnjo/vgradnjo MKČN/nepretočne greznice za obstoječe javne službe; objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002 ali • vodno soglasje na Direkciji RS za vode – enota Celje (obrazec je ki so bili v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odva- dostopen na povezavi: http://www.dv.gov.si/si/urejanje_voda/vo- janja in čiščenja skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta: dna_soglasja/); Lastniki obstoječih greznic morajo zagotoviti preureditev svojih greznic • OVD (okoljevarstveno dovoljenje) - v posebnih redkih primerih – in s tem zakonito odvajanje in čiščenje ob prvi rekonstrukciji objekta. zaščitena območja (če je zakonsko predpisano); • soglasje izvajalca javne službe OKP Rogaška Slatina d.o.o. B: rok za izgradnjo/vgradnjo MKČN/nepretočne greznice za obstoječe objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred 14. 12. 2002 PO VGRADNJI MKČN JE POTREBNO STORITI SLEDEČE: ali ki so bili v uporabi pred tem dnem, obstoječa ureditev odvajanja in • Lastnik oz. upravljavec MKČN je dolžan najpozneje 15 dni po začetku čiščenja pa ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta: njenega obratovanja o tem pisno obvestiti izvajalca javne službe – JP Lastniki objektov, kjer obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne OKP Rogaška Slatina d.o.o. odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, • Ko MKČN začne stabilno delovati (to je po približno po 3–9 mesecih morajo zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z uredbo po zagonu MKČN), mora lastnik oz. upravljavec MKČN pri poobla- o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode najpozneje do 31. 12. ščenem izvajalcu monitoringa odpadnih voda naročiti prve meritve 2021. (vzorči se trenutni vzorec na iztoku iz MKČN). Izvajalec lastniku MKČN na podlagi opravljenih meritev izda analizni izvid. V kolikor KDO MORA IMETI MKČN OZ. NEPRETOČNO GREZNICO? je izvid neustrezen, je potrebno preveriti in urediti način čiščenja ter Vsi objekti, ki se nahajajo na območjih poselitve izven aglomeracij, kjer meritve ponoviti. Seznam pooblaščenih izvajalcev monitoringa odpa- ni zgrajene javne kanalizacije in tudi ni predvidena gradnja javne ka- dnih voda je dostopen na povezavi: http://okolje.arso.gov.si/onesna- nalizacije, lahko (če so pogoji) odvajajo komunalno odpadno vodo v ka- zevanje_voda/tabela/5/page/1. nalizacijo sosednje aglomeracije, čistijo komunalno vodo v MKČN ali jo • Najpozneje 30 dni po prejemu ustreznega analiznega izvida mora la- zbirajo v nepretočni greznici. stnik kopijo analiznega izvida skupaj z izpolnjenim obrazcem »Po- V primeru novogradnje ali rekonstrukcije objekta se lahko vgradi mala ročilo o prvih meritvah«, ki je priloga 5 Pravilnika o prvih meritvah komunalna čistilna naprava ali pretočna greznica z obvezno nadgra- in obratovalnem monitoringu odpadnih voda, posredovati izvajalcu dnjo, predpisano v uredbi. javne službe OKP Rogaška Slatina d.o.o. Na podlagi pozitivnega poročila vam bo izvajalec javne službe znižal Nepretočne greznice so dovoljene le v izjemnih primerih, kjer MKČN okoljsko dajatev za 90 % (prvi naslednji mesec po prejemu poročila). ne more obratovati. • Naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev (in nato vsaka tri leta) vas bo izvajalec javne službe v skladu z določili predpisov obiskal KAJ JE MKČN IN KAJ NEPRETOČNA GREZNICA? na terenu in opravil pregled delovanja MKČN. Mala komunalna čistilna naprava je po veljavnih predpisih lahko: Terenski pregled MKČN s strani izvajalca javne službe lahko upravljavec • rastlinska MKČN, lagunska MKČN, ipd., ki dosega mejne vrednosti nadomesti z izdelavo novega analiznega izvida, ki ga pošlje izvajalcu KPK manj kot 200 mg/l, javne službe v roku 1 leta od opravljenih prvih meritev. Upravljavec • tipska MKČN, ki glede na izjavo o lastnostih dosega učinek čiščenja pri pooblaščenem izvajalcu naroči izvedbo tako imenovanih obča- najmanj 80 % (GZS –seznam MKČN). Ali O K P, snih meritev odpadne vode iz MKČN do kapacitete 50 PE. • kot MKČN se lahko uporablja tudi naprava, sestavljena iz enote za V kolikor tak občasni pregled pokaže, da naprava ne deluje ustrezno, mehansko čiščenje po standardu SIST EN 12566-1 (predizdelana pre- preneha veljati znižana okoljska dajatev, kar velja enako za ugotovlje- točna greznica), oziroma SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sesta- ne presežene mejne vrednosti na osnovi rezultatov opravljenih obča- vljena pretočna greznica) in enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo in snih meritev. infiltracijo po standardih: - SIST EN 12566-6 (predizdelana enota za čiščenje komunalne od- Obveznosti upravljavca MKČN ( - skrajšano, več v Uredbi o odvajanju padne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali posre- in čiščenju komunalne odpadne vode (Ur. list RS. št. 98 z dne 18. 12. dno v podzemne vode, 2015)): - SIST –TP CEN/TR 12566-5 (filtrirna naprava za predčiščene hi- - izvajalcu javne službe (IJS) omogočiti prevzem in odvoz blata MKČN in šne odpadne vode), če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali grezničnih gošč, - SIST-TP CEN/TR 12566-2 (sistemi za infiltracijo v tla), če gre za - omogočiti IJS izvedbo predpisanih pregledov vsako tretje leto, razen v posredno odvajanje v podzemno vodo. primeru predložitve analiznih izvidov; poudarjamo, da so obvezne samo prve meritve obratovalnega monitoringa (začetno ustrezno in konstantno Ustrezajo tudi drugi enakovredni in mednarodno priznani standardi. obratovanje nove MKČN), - trajno hraniti izjavo o lastnostih, navodila dobavitelja za obratovanje in Nepretočna greznica je nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vzdrževanje, vodno soglasje, geomehansko poročilo v primerih ponikanja vodo, v katerem se voda zadrži in ne izteka v okolje. na iztoku, poročilo o opravljenih prvih meritvah, dokumentacijo o opravl- Nepretočna greznica mora biti zgrajena po gradbenih predpisih v skladu jenih delih, podatke o ravnanju z blatom, podatke o izrednih dogodkih, z izdanim soglasjem in imeti mora uradno dokazilo o vodotesnosti gre- strokovno nadzorno poročilo o izvedenih delih … znice. V greznico so lahko speljane samo komunalne odpadne vode iz gospo- PO VGRADNJI NEPRETOČNE GREZNICE JE POTREBNO: dinjstva. Nepretočno greznico je potrebno pisno prijaviti izvajalcu javne službe – OKP Rogaška Slatina d.o.o., najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom Vgradnja/izgradnja MKČN ali nepretočne greznice (dokumentacija, so- njene uporabe. glasja, izkop, utrjevanje terena, namestitev, sidrane, zasipavanje, izbira materialov, nadzor …) in izbira načina odvajanja očiščene odpadne vode Kaj pomeni za lastnika to, da ima vgrajeno MKČN ali nepretočno grez- v okolje (odtok v vodna telesa, odtočni jarek s ponikanjem v tla, dodatne nico? filtrirne naprave …) je zelo zahtevno opravilo. Izvedba mora potekati po Lastnik objekta na lastne stroške zagotovi načrtovanje, gradnjo in vzdr- navodilih proizvajalca in pod nadzorom usposobljenega gradbenega iz- ževanje. Vgrajena MKČN ali nepretočna greznica je v njegovi lasti in vajalca. upravljanju. Lastnik je torej hkrati tudi upravljavec. Upravljanje pa lahko pogodbeno prenese na drugo osebo. POSTOPEK PRI VGRADNJI MKČN ALI NEPRETOČNE GREZNICE Pred vgradnjo/izgradnjo MKČN ali nepretočne greznice je potrebno Na naši spletni strani www.okp.si bodo objavljene obširnejše informaci- pridobiti: je, navodila in ustrezni obrazci. • občinsko lokacijsko informacijo kot koristno informacijo za indi- vidualno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda; • podatke in informacije, ki so potrebni za izdajo soglasja izvajalca OKP Rogaška Slatina 15 AKTUALNO Kako pravilno izvajati oranje kmetijskih površin ob javnih cestah

V jesenskih in spomladanskih mesecih se začnejo tudi opravila na 3. Oranje pravokotno na cesto njivah in poljih. Ker je naša inšpekcijska služba prejela kar nekaj pri- jav v zvezi z nepravilnim oranjem, vam v nadaljevanju, z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu. Zakon o cestah (ZCes-1, Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-1 (posameznika se kaznuje z globo 1000 €) in 8. odstavku 5. člena ZCes-1 (pravno osebo se kaznuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €). Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-1 in je na- slednji: Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o pro- jektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami preč- nega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje. Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi. Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjava- nje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Ce- od točke na osi vozišča. stno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki prostor) zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namesti- tev prometne signalizacije in opreme. Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kme- Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več smernih vozišč, namenjeno tijskih površin do poškodb bankin in vozišča. Orači obračajo trak- prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega torje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, čimer povzročajo poškodbe bankine, posledice takega oranja se če s prometno signalizacijo ni določeno drugače. kažejo v razpokanosti asfalta in posedanju roba cestišča. Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri ora- Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata nju od cestnega sveta, vam predstavljamo spodnji skici: in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in dru- 2. Oranje vzporedno s cesto gih snovi ter tako očiščen zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 1000, pravno osebo se ka- znuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €).

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO

V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi mo- žnost, da izvajalec del pred pričetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje za ta dela. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se dolo- či začasna označitev ovire na cesti ali ob njej z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je z deli zaključil.

(Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno_Prerez. pdf, Cestno Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Rogaška Slatina, Ro- podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor) gatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Kozje 16 AKTUALNO Slovenski čebelarji skrbimo za dobro čebelarsko prakso

Čebelarstvo je v Sloveniji tradicionalna gospodarska dejavnost. Urejeni slovenski čebelnjaki, posejani po naši deželi predstavljajo spoštovanja vreden odnos čebelarjev do naše marljive kranjske če- bele. V tujini smo poznani kot dežela odličnih čebelarjev, tuji obi- skovalci pa so največkrat očarani nad lepo urejenimi čebelnjaki, saj takšnih ni mogoče videti nikjer drugje po svetu. Drobna plemenita kranjska čebela od nekdaj predstavlja simbol marljivosti, od njene dejavnosti v naravi je še kako odvisno naše življenje. Čebelarji imamo močno zavest za ohranjanje naše čebele, zato tudi skrbimo, da imajo čebele v naravi vse, kar potrebujejo, saj smo nanje čustveno navezani. Za njihovo dobro počutje skrbi- mo tudi z urejenostjo čebelnjakov in njihovih okolic, ki so pogosto zasajene z avtohtonimi medovitimi rastlinami, ki čebelam omogo- čajo dodaten vir medičine in cvetnega prahu. Čebelarji v čebelnja- čebelarjev, ki svoje znanje obnavljajo na vsaka tri leta. Ob tem se ku poleg dela s čebelami pogosto najdejo tudi mesto za počitek in seznanijo tudi z novostmi na področju zakonodaje, ki se nanaša sprostitev, saj je znano, da zrak iz čebeljega panja ugodno vpliva na na proizvodnjo živil živalskega izvora. Upoštevanje smernic je zelo počutje ljudi. pomembno, saj čebelar kakovosti pridelanih čebeljih pridelkov, ki Posebno pozornost posvečamo tudi pridobivanju čebeljih pridel- jih proizvedejo čebele, ne more izboljšati, z neustreznim delom jo kov. Pri tem upoštevamo dobro čebelarsko prakso, ki je osnovana lahko le poslabša. na Smernicah dobrih higienskih navad v čebelarstvu po načelih Vodenje evidenc iz Smernic dobrih higienskih navad čebelarjem sistema HACCP. Dobra čebelarska praksa je poglavitna pri zago- pomaga za lažje zagotavljanje sledljivosti pridelanih čebeljih pri- tavljanju kakovostnih in varnih čebeljih pridelkov. Čebelarji z ude- delkov. Vsak čebelar je produktno odgovoren za pridelane čebelje ležbo na izobraževanjih in z izvajanjem dobre čebelarske prakse pridelke, z oddajanjem čebeljih pridelkov v kontrolne analize pa skrbijo, da je pridelava čebeljih pridelkov ustrezna. Na izobraževa- skrbi za spremljanje kakovostnih in varnostnih parametrov. Čebe- njih pridobijo pomembne informacije, ki jim pomagajo pri pride- larjem je pri njihovem delu v pomoč tudi javna svetovalna služba v lavi čebeljih pridelkov, kot so ustrezna urejenost prostorov za to- čebelarstvu, ki omogoča svetovanja s področja tehnologije čebelar- čenje, polnjenje in skladiščenje čebeljih pridelkov, izbira primerne jenja, zagotavljanja varne hrane in ekonomike. opreme in pripomočkov, posod za skladiščenje in pakiranje, ustre- Skrb za higieno pridelave čebeljih pridelkov je izredno pomemb- zno označevanje čebeljih pridelkov… Standard na tem področju je na, saj si potrošnik zasluži le najboljše. Tega se slovenski čebelarji v primerjavi z ostalimi državami zelo visok, saj ponekod smernic dobro zavedamo in skrbimo, da so čebelji pridelki vredni zaupanja. dobre čebelarske prakse, ki bi čebelarjem pomagale pri pridelavi čebeljih pridelkov, še nimajo. S Smernicami dobrih higienskih na- Nataša Lilek, svetovalka za zagotavljanje varne hrane vad je po zadnjih podatkih seznanjenih več kot 80 % slovenskih Fotografija notranjosti čebelnjaka: Ksenija Dremelj Dostop do omrežja hitrega interneta na voljo tudi prebivalcem kraja Buče

Si.mobil je z omrežjem LTE/4G pokril nove 'bele lise' ali ob- kot 95 % prebivalstva celotne Slovenije in pokril že 197 'belih močja, ki do zdaj niso imela dostopa do hitrega interneta lis'. oz. je bil ta zelo slab. Tokrat so najsodobnejše omrežje do- S spoštovanjem zaveze in hitro širitvijo najsodobnejših tehno- bili prebivalci naselja Buče v Občini Kozje na Kozjanskem. logij Si.mobil zagotavlja tudi infrastrukturo za trenutne in pri- Tehnologija LTE uporabnikom omogoča enako hiter ali hajajoče trende med uporabniki. »Uporabniki do spletnih vsebin celo hitrejši dostop do interneta kot fiksno omrežje. vse pogosteje dostopajo z mobilnimi telefoni, pa tudi s pametni- mi urami, zapestnicami ali drugimi »wearables« oz. nosljivimi Ob prebivalcih naselja Buče imajo po novem dostop do najso- tehnologijami. Obenem te naprave postajajo orodja za uporabo dobnejšega mobilnega omrežja tudi prebivalci in obiskovalci drugih naprav, saj bomo z njimi kmalu npr. na daljavo upravljali naselij Dobležiče, Sela, Drensko Rebro, Virštanj, Ortnice, Ve- hiše, že danes pa lahko z njimi plačamo avtobus. Zahteva uporab- rače, Pristava pri Lesičnem, Zeče pri Bučah in Klake. nikov po dostopu do spletnih vsebin oz. prenosu podatkov kjerkoli S pokrivanjem t. i. 'belih lis' tudi Si.mobil izpolnjuje zavezo, po in kadarkoli bo v prihodnosti tako gotovo še močnejša. Prav zato kateri bo dostop do hitrega interneta do leta 2017 omogočil na pri Si.mobilu uporabnikom prinašamo odlično omrežje LTE / 4G, 225 ruralnih delih Slovenije, ki so do sedaj imeli slabši dostop ki danes zagotavlja nemoteno uporabo spletnih storitev in je že do hitrega interneta ali pa so bili povsem brez dostopa do njega. pripravljeno na izzive jutrišnjega dne,« je razložil Matjaž Prvin- V okviru zaveze je Si.mobil omrežje LTE/4G omogočil že več šek, vodja skupine za radijsko omrežje. 17 KULTURA Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2016

V nedeljo, 14. avgusta, smo s koncertom slušateljev seminarja za violončelo zaključili še z zadnjim od petih glasbenih seminarjev, ki smo jih v letošnjem poletju izvedli v Kozjanskem parku na gradu Podsreda. V letošnjem letu smo tako izvedli seminarje za trobento, flavto, klarinet, saksofon in violončelo.

Seminar za trobento je vodil profesor Jure Gradišnik. Seminar za klarinet je potekal pod vodstvom profesorja Andreja Zupana. Seminar za flavto je vodila profesorica Nataša Paklar. Seminar za saksofon je potekal pod mentorstvom profesorice Bet- ke Bizjak Kotnik in profesorja Oskarja Laznika. Seminar za violončelo pa je vodila profesorica Karmen Pečar. Zaključni koncert violončelistov Glasbeno poletje na gradu Podsreda ima že zelo dolgo tradicijo, le zavarovanega območja Kozjanskega parka, ampak tudi širšega izvajamo ga namreč že od leta 1995 - se pravi polnih 22 let. območja. In ko je v poletnih mesecih grad Podsreda obdan z zvoki Umetniški vodja glasbenega poletja na gradu Podsreda je bil že različnih instrumentov, je to seveda zanimivo in privlačno tudi za osmo leto zapored profesor Andrej Zupan. obiskovalce gradu. Seminarji so namenjeni začetnikom, amaterjem iz pihalnih godb Udeleženci seminarjev so prihajali iz Slovenije, Italije, Hrvaške brez starostne omejitve, učencem nižjih in dijakom srednjih glas- in Srbije. Letos smo imeli rekordno število udeležencev, saj je pet benih šol ter študentom. glasbenih seminarjev obiskovalo kar 60 udeležencev. Glasbeni seminarji pomembno prispevajo k bogatejši ponudbi ne Valerija Slemenšek Kitarski koncert Mojce Čepin

Dobra glasba govori sama zase. Skoznjo Sandro sva zaigrali skupaj, ker je bila del mo- vztrajno pronica neusahljiva energija izva- jega koncertnega programa tudi skladba za jalca, ki poslušalca potegne vase, mu na- kitaro in klavir. In ker imam to veliko srečo, polni ušesa in skozi čutila seže vse do srca. da je moja sestra pianistka, sva se odločili, Glasba je svojo preprosto in ravno zato to- da združiva moči in to narediva skupaj,« je o liko bolj čudovito zgodbo pisala tudi v za- sodelovanju s sestro dejala Mojca. »Seveda je četku septembra, na topel poletni večer, ko posebno doživetje igrati z nekom, ki ga tako so bili številni obiskovalci, ki so se zbrali v dobro poznaš in ki ti je blizu.« renesančni dvorani gradu Podsreda, deležni Enkratno koncertno doživetje, ki ni potre- prave glasbene poslastice, s katero jim je po- bovalo niti posebnega uvoda niti velikih stregla izjemno delavna in nadvse nadarjena besed ob zaključku, temveč je prvo mesto občinstvo. »Zdelo se mi je prav in lepo, da glasbenica, mlada kitaristka Mojca Čepin, vseskozi zavzemala glasba, se je v dobrem delim to, kar ustvarjam, z ljudmi, ki so mi ki se je v okviru svojega predmagistrskega vzdušju ter ob zabavnem druženju zbranih blizu in me poznajo od malih nog,« je dejala koncerta predstavila s prav posebnim nabo- nadaljevalo še dolgo po zaključku nastopa, glasbenica, ki se je na koncert pripravljala rom skladb. proslavljanje mlade glasbenice v najbližjem že od lanskega septembra. »Takrat sem iz- Mojca Čepin, ki prihaja iz Zeč pri Bučah, krogu domačih pa se je dodobra zaključi- brala program in koncert počasi izdelovala, se je rodila 21. 12. 1991 v Celju. Svojo glas- lo šele v poznih večernih urah. »Moji vtisi saj skladbe potrebujejo kar nekaj časa, da se beno pot je začela s sedmimi leti pri prof. s koncerta so bili res zelo posebni in pred- »uležejo« v prste, in potem, ko je program Anji Pirjevec v Glasbeni šoli Rogaška Slati- vsem čudoviti. Bilo je prisotnih veliko ču- izdelan, ga je treba še razumeti in iz njega na. Leta 2007 je opravila sprejemne izpite na stev, predvsem zato, ker so v publiki sedeli narediti zgodbo, ki jo na koncu predamo ob- Konservatoriju za glasbo in balet v Ljublja- ljudje, ki mi res veliko pomenijo in me spre- činstvu,« je razložila Mojca, ki jo vsi, ki so ji ni, kjer je delovala pod mentorstvom prof. mljajo že od malih nog. Bila sem res srečna, blizu in spremljajo in občudujejo njeno delo, Igorja Sajeta. Šolanje je leta 2011 uspešno da sem po besedah nekaterih lahko marsi- poznajo kot nadvse simpatično mlado dekle, zaključila in ga nadaljevala na Univerzi komu polepšala večer.« ki ji obraz vselej krasi igriv in iskren nasmeh. Akademije za glasbo v Ljubljani pri doc. Ka- Kot je ob zaključku dodala mlada glasbeni- Med koncertom se je Mojci, na navdušenje tji Porovne Silič, pri kateri bo v kratkem tudi ca, gre posebna zahvala njenima staršema, poslušalcev, pridružila tudi njena starejša zaključila magistrski študij. V času šolanja ki sta ji pomagala pri organizaciji koncer- sestra, stara znanka občinstva – klaviatu- se je udeležila regijskih, državnih in medna- ta ter poskrbela še za neuradni del in za to, ristka Sandra Čepin, ki z ubranimi akordi rodnih tekmovanj v Sloveniji in Italiji, kjer da gostje niso bili niti žejni niti lačni, prav prijetnih klavirskih melodij večkrat navduši je dosegla odlične rezultate. tako pa se je zahvalila Občini Kozje, ki ji je občinstvo in polepša številne prireditve v Odločitev za koncert na gradu Podsreda velikodušno omogočila izvedbo koncerta v domačem kraju in drugod. In nič drugače je po besedah mlade kitaristke padla kot čudovitem ambientu gradu Podsreda. ni bilo tudi tokrat, na koncertu v Podsredi, posledica dolgoletne želje, da bi imela vsaj ko sta sestri Čepin navduševali v duetu. »S en koncert v domačem kraju, za domače Mojca Valenčak 18 KULTURA Pod češnjo prebirali pesmI Milenka Straška

Večer pod češnjo je tudi letos minil v znamenju pesmi Milenka Straška. revijah je objavljal črtice, humoreske, zgodbe Tokrat so se v zavetju češnje na dvorišču uprave Kozjanskega parka prebi- in pripovedi za mlajše bralce ter novele. Pisal rale pesmi iz njegove četrte pesniške zbirke Listje. Za čudovite ilustracije je dramska besedila in radijske priredbe v predstavljeni knjigi je ponovno poskrbela Vesna Zakonjšek, Straškove zanje ter publicistiko. Od preloma stoletja pesmi pa sta pod češnjo prebirala Lenka in David Černelč. do danes je napisal več kot dvesto pesmi o deželi pod Bohorjem, o Kozjanskem, nekaj Sladke rdeče češnje so prav v teh dneh naj- Dani Bedrač. Čast brati Straškove pesmi lirskih in nekaj tudi epskih. Konec leta 2006 slajše. V junijskem večeru so se še posebej pa je bilo letos dano mami in sinu Lenki in je na 35. literarnem natečaju tržaške založbe sladko bohotile češnje na češnji na dvorišču Davidu Černelču, ki sta svoje poslanstvo in revije Mladika prejel drugo nagrado. Ob uprave Kozjanskega parka. Morda tudi zato, izvrstno opravila. Za pevsko podlago je po- zaključku leta 2009 je izšla obsežna pesniška ker jih je tega večera občudovalo veliko lju- skrbel duet Lusier, ki ga sestavljata Simona zbirka Mejaši mojih gmajn, junija 2013 pa di. Slednji pa niso bili tam le zaradi češenj. Kropec in Lucija Šorn. zbirka Z zgodbami se bom pokril. Pesmi, Prišli so, da bi slišali, kaj vse je v svojo novo predvsem iz prvega obdobja, je predstavljal pesniško zbirko izlil Milenko Strašek, spo- KDO JE MILENKO STRAŠEK? na številnih literarnih nastopih po vsej minjali pa so se tudi Marjana Marinška, ki Milenko Strašek je po končani osnovni šoli Sloveniji. V začetku leta 2015 je bil na si je leta 2006 prostor za kulturne večere po- na Pilštanju obiskoval gimnazijo v Celju, literarnem natečaju tržaške založbe in revije iskal prav pod češnjo v parku. Nataša Fer- nato je v Ljubljani na Filozofski fakulteti Mladika ponovno nagrajen, tokrat s tretjo lin Krašovic iz Kozjanskega parka pove, da študiral primerjalno književnost. Od niso nikoli pomislili, da s prijetnimi kultur- nagrado. začetka do konca sedemdesetih let je bil v Ob 530-letnici pilštanjske šole je postavil no obarvanimi junijskimi večeri pod češnjo Celju časnikar pri Novem tedniku in Radiu ne bi nadaljevali tudi po Marinškovi smrti. razstavo o šolstvu v tem trgu, leta 2009 Celje, kjer je urejal številna področja, med pa o razbojniku Guzeju, ki je gostovala drugim tudi kulturno, in zanje tudi pisal. PREDSTAVLJENA STRAŠKOVA v kar nekaj krajih: Kozje, Dramlje, Celje, Nekaj časa je v tem obdobju urejal literarno ČETRTA PESNIŠKA ZBIRKA Šmarje pri Jelšah in Brežice. Maja 2013 je revijo Obrazi, pisal prozo in poezijo. Konec Zelo domače se pod češnjo uprave Koz- v prostorih Kroflnovega mlina v Kozjem janskega parka počuti tudi Milenko Stra- sedemdesetih je odšel v Ljubljano k TV- predstavil dolgo načrtovano razstavo o šek, saj sta se pod njo predstavljali že nje- 15, današnji reviji Svobodna misel. Bil je pilštanjski zgodovini Pilštanj 1158 – okruški gova druga in tretja pesniška zbirka. Na soustanovitelj Kozjanskega kulturnega zgodovine, ki je bila predstavljena tudi na letošnjem enajstem Večeru pod češnjo je tedna. Soustvarjal je tudi številne druge gradu Podsreda in na Pilštanju. Spletna predstavil svojo novo zbirko pesmi – tokrat prireditve v svojem kraju. Do upokojitve stran Kamra je po njegovi razstavi priredila haiku in tanke – z naslovom Listje. Knjigo zaradi bolezni je v devetdesetih letih napisal predstavitev Franca Guzeja, kozjanskega, je ilustrirala Vesna Zakonjšek, Straška pa nekaj sto, pretežno literarno zastavljenih slovenskega Robina Hooda. reportaž in zapisov o življenju. V časopisih in sta tokrat predstavila Alenka Zorman in OKo, foto: Teo Hrvoje Oršanič

Akterji literarnega večera pod češnjo 19 KULTURA Otvoritev XVII. slikarske kolonije likovnih pedagogov Pilštanj 2016

Od srede, 10. avgusta, do ponedeljka, 15. avgusta, je na Pilštanju ponovno potekala Slikarska kolonija likovnih pedagogov, ki jo skupaj s krajani vsako drugo leto ob podpori JSKD Šmarje pri Jelšah pripravlja tamkajšnje Kul- turno društvo Lesično-Pilštanj. Slikarska kolonija, ki se ponaša s hvalevredno tradicijo, svojo bogato umetniško zapuščino ustvarja že od leta 1984, ko se je prvič zgodila po zaslugi pobude in želje domačina, akademskega slikarja, mag. Petra Krivca, ki je želel s tem spodbuditi likovne pedagoge, da v času šolskih počitnic ustvarjajo v lepi naravi v okolici Pilštanja.

Dolgo je že tega, odkar se je na Pilštanju, v okviru prve Slikarske kolonije likovnih pe- dagogov, zbrala prva generacija udeležen- cev in postavila temeljni kamen zapuščini umetniških stvaritev, ki se je v letih, ki so sledila, razbohotila v častivredne razsežno- sti in danes predstavlja bogato in slikovito dediščino ter ponos ne samo organizator- jev in pobudnikov kolonije, ampak tudi vseh krajanov Pilštanja ter okoliških krajev. »Ena najstarejših, najbolj vztrajnih, odlično organiziranih slikarskih kolonij v Sloveniji, Udeleženci likovne kolonije v stari učilnici na Pilštanju posebna tudi po tem, da povezuje likovne pedagoge,« je bistvo pilštanjske slikarske ohranjanje tukajšnje krajine na likovnih stremijo tudi k temu, da bi krajani Pilštanja kolonije likovnih pedagogov ubesedil v delih, vsak avtor podari eno ali dve sliki za in okoliških krajev spoznali likovne umetni- začetku leta preminuli novinar, urednik, stalno zbirko likovne kolonije. V arhivu na ke, ki vsako drugo leto prihajajo na delovni publicist, pisatelj, pesnik, založnik in velik Pilštanju se je tako nabralo že več kot petde- oddih v tamkajšnje kraje, in dobili vpogled v podpornik kolonije na Pilštanju ter dolgo- set umetniških del, med katerimi so števil- njihovo delo, že ves čas vabijo lokalne druži- letni prijatelj Kulturnega društva Lesično- na dela avtorjev, ki jih danes žal ni več med ne, da medse za en dan sprejmejo udeležen- -Pilštanj – Drago Medved. In ravno njemu nami. Nanje se je v svojem nagovoru zbra- ce likovne kolonije. Na to željo se je v vseh v čast so tekle besede, ko so se v prostorih nim spomnil pobudnik kolonije, akadem- letih kolonije odzvalo že več kot sedemdeset domačije Zakošek v prijetnem vzdušju, ob ski slikar, mag. Peter Krivec, med njimi pa družin iz okolice Pilštanja in Lesičnega. Le- krepčilni kapljici drnulovca ter polni košari najdemo znana imena, kot so prof. Slavko tošnje udeležence so gostile družine Zako- domačih dobrot, za katere je poskrbela go- Kores iz Maribora, prof. dr. Milan Butina iz šek in Planko iz Lesičnega, Vovk s Pilštanja, spodinja Vera, ponovno zbrali organizatorji Ljubljane, prof. Milan Lorenčak, prof. Janez Amon iz Pristave pri Lesičnem, Arzenšek in umetniki ter odprli letošnjo, že XVII. sli- Knez, prof. Darinka Pavletič Lorenčakova, in Kostevc Arzenšek iz Krivice in Hostnik karsko kolonijo. Skupaj s predsednico kul- prof. dr. Bogomil Karlavaris, pa akadem- Amon z Drenskega Rebra. Za prenočišča in turnega društva, Nives Kostevc Arzenšek, ski slikar Vinko Tušek in seveda domačin zajtrke pa so poskrbeli na domačiji Gelike so se sprehodili do začetkov, tja v daljno iz sosednjega Kozjega, Marjan Prisiček. in Slavka Topliška z Gostince. leto 1984, in prisluhnili njenemu opisu za- Ob koncu je beseda šla še Mihu Zakošku, puščine, ki je zrasla iz skromnih zametkov vodji sekcije Likovna kolonija, ki je zbranim Ker letos na Pilštanju slavijo častivredno organiziranega likovnega ustvarjanja na Pil- predstavil potek letošnje kolonije, vsi priso- obletnico, 550-letnico šolstva na Pilštanju štanju. Predsednica je v nadaljevanju izrekla tni pa so se mu zahvalili za vso organizacijo in v Lesičnem, so organizatorji izrazili že- dobrodošlico vsem letošnjim udeležencem in skrb, hvala pa je šla tudi njegovi ženi Veri, ljo, da se umetniki pri svojem ustvarjanju kolonije ter posebej pozdravila Polono Za- ki je za zbrane pripravila krepčilno dobro- osredotočijo predvsem na tematiko šolstva košek z Občinske uprave Občine Kozje, ki došlico na Pilštanju. in navdih morda iščejo v motivih stare učil- se je otvoritve udeležila v imenu županje. Ta nice. To so si umetniki ob spremstvu An- je bila odsotna in na zasluženem dopustu, V koloniji običajno sodeluje nekje med pet dreja Kolarja, člana Turističnega društva Polona pa je zbranim prenesla njene želje po do šest likovnih pedagogov. Letos so na ko- Pilštanj, v nadaljevanju tudi ogledali in z uspešnem ustvarjanju in izpeljavi kolonije loniji sodelovali profesorji likovne vzgoje, zanimanjem stopali med starimi klopmi in ter jim zaželela dobro počutje v tukajšnjih ki večinoma prihajajo iz bližnjih krajev, in pogledovali na tablo ter obujali lepe spo- krajih. sicer Franci Grobelšek iz Kozjega, Marija mine. Kot je dejala predsednica kulturne- Artiček iz Gorice pri Slivnici, Ivo Brodej ga društva, Kostevc Arzenškova, bo manjši O uspešnosti likovnih srečanj na Pilštanju iz Šentjurja, upokojena prof. in akademska vzorec del, ki bodo nastala v okviru letošnje pričajo številni zgovorni podatki, med dru- slikarja Albin Kramberger iz Maribora in kolonije, razstavljen že ob samem praznova- gim tudi dejstvo, da se kolonija tam odvija Peter Krivec iz Kozjega ter likovnica Tanja nju 550-letnice v sredini septembra, glavna, neprekinjeno vse od svojih začetkov, vsaki Plevnik iz Virštanja. Ker pa cilj slikarske ko- celostna razstava stvaritev pa bo kot pona- dve leti. Pilštanj je v vsem tem času gostil že lonije na Pilštanju ni zgolj ustvarjanje samo vadi na ogled spomladi naslednje leto. več kot petdeset znanih umetniških imen. po sebi, temveč organizatorji, člani kultur- Ker pa je namen kolonije med drugim tudi nega društva, v svojem snovanju dogodka Mojca Valenčak 20 KULTURA Umetniško društvo folklorna skupina Kozje na gostovanju v Italiji

Glede na to, da je Folklorna skupina Kozje zelo aktivna pri svojem delo- vanju, je seveda povsem običajno, da smo se člani in članice letos po- novno udeležili enega izmed odmev- nih folklornih festivalov, Danzando tra i popoli, tokrat v Italiji, in tam predstavljali svojo kulturno dedi- ščino, ljudske plese in pesmi. Kot je bilo že napovedano, smo tokrat od 1. do 4. septembra gostovali v mestu Blessano pri Udinah.

V Italiji so gostovale skupine iz Srbije, Češke in Slovenije, nastopila pa je tudi domača fol- klorna skupina iz Blessana. V treh dneh smo se plesalci in plesalke FS Kozje predstavili s tremi spleti plesov iz treh slovenskih pokra- Sprejem pri županu jin. Plesali smo splet prekmurskih, gorenj- skih in kozjanskih plesov. Naša skupina je Gostitelji so bili gostoljubni in prijazni, raz- ce Marolt in prijatelji s strokovno vodjo FS sodelovala na prireditvah prav v Blessanu, vajali so nas s svojo kulinariko in se družili Kozje Tadejo Amon, prav tako članico Ma- medtem ko sta ostali dve skupini iz Srbije in z nami. Po kosilu smo izmenjali darila, še roltove skupine. Za sodelovanje smo se jim Češke sodelovali v drugih krajih, v soboto malo poklepetali in se odpravili proti domu. iskreno zahvalili. in nedeljo pa smo se vse skupine udeležile povorke in osrednje prireditve v Blessanu. ZA GOSTOVANJE OKREPILI SVOJE PONOSNI NA SVOJE IZROČILO VRSTE S ponosom smo ponesli del svoje kulture LJUDSKI PLES POVEZUJE LJUDI VSEH Kozjanska skupina je na gostovanje pova- med druge narode in na ta način predstavili NARODNOSTI bila štiri folklornike, da je bila zasedba pol- našo Slovenijo. Ne glede na to, kdo smo in Sprejeli so nas v četrtek, 1. septembra, v nejša in številčnejša, saj se gostovanja zaradi od kod, ne glede na veroizpoved ali politič- večernih urah in nas po večerji namestili različnih razlogov žal niso mogli udeležiti no ureditev, naj bo ljudska duhovna kultu- v večjo telovadnico, kjer smo spali v dneh vsi člani FS Kozje. Na pomoč so priskočili: ra naš moto in vodilo v življenju, naj nam gostovanja. Naslednji dan, v petek, so nas Eva Vrečko, ki je igrala na violino, Mojca omogoča druženje in veselje in naj ljudi raz- seznanili s programom in nas zapeljali v Kostanjevec in Izidor Juvan (oba plesalca) veseljuje v njihovem vsakdanjem življenju. mesto, kjer smo imeli nekaj časa za oglede in Aljaž Lončar, ki je igral harmoniko. Vsi in zase, nato pa nas je čakal večerni nastop, so člani Akademske folklorne skupine Fran- Slavica Blažič kjer smo se predstavili s polurnim progra- mom. Zaplesali smo splet gorenjskih in splet prekmurskih plesov, predstavili klo- buk polko, Ambrož Amon pa je zaigral na citre. Naslednji dan, v soboto, smo imeli že v do- poldanskem času povorko po kraju Basili- ano in nato sprejem pri županu na njihovi občini. Povorka se je ustavila na trgu, kjer je vsaka skupina predstavila krajši program. Zvečer pa smo se v Bassilianu predstavili s kozjanskimi plesi. Na prireditvi sta sodelo- vali tudi skupini iz Srbije in Češke. Po kon- certu smo se zapeljali do telovadnice, kjer je prenočevala češka skupina, in skupaj z njimi in s skupino iz Srbije smo se družili s petjem in plesom pozno v noč. V nedeljo smo imeli še eno povorko, tokrat po Blessanu. Ta nas je peljala v cerkev, kjer smo prisostvovali maši, nato pa smo s po- vorko nadaljevali in na trgu se je vsaka sku- pina spet predstavila s krajšim programom. Udeleženci gostovanja v Italiji 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Radovedno, ponosno in veselo v novo šolsko leto

Prvi šolski dan je za vse prvošolce pomemben dan. To je dan, za katerega želimo, da ostane v lepem spominu, saj je poln pričakovanj, vznemirjenja, veselja pa tudi bojazni in dvomov. Da bi se prvošolci kar se da dobro počutili na šoli, smo jim v OŠ Lesično pripravili topel sprejem.

Otroci so šolo in učiteljici spoznali že na uvajalnih dneh konec lanskega šolskega leta, zato niso kazali strahu, temveč so bili samo- zavestni, pogumni in zvedavi. Zjutraj sva prvošolce in njihove starše pričakali učiteljici 1. razreda, razredničarka Karolina Hostnik Amon in druga učiteljica Fanika Lapornik. S pedagoginjo Vido Zajko Kovačič in ravnateljico Ireno Krajnc smo vsem prvošolcem s stiskom rok zaželele dobrodošlico. Nato pa sta razredničarka in ravnateljica pozdravili vse zbrane. Po sprejemu v razredu so imeli starši sestanek s šolsko pedagoginjo in ravnateljico, na katerem so dobili osnovne informacije o delova- nju in organiziranosti šole ter odgovore na nekatera vprašanja za lažji začetek. Otroci so ta čas z veseljem izpraznili šolske torbe in drug drugemu pokazali, kaj vse je bilo v njih. Vse, kar so prinesli Na prvi šolski dan nam je bilo res lepo s sabo, smo razvrstili na poličke, v torbice pa so spravili manjša darilca, ki so jih dobili v šoli. Po natančno opravljenem delu smo si iz Šentjurja, ki so si jo prvošolci ogledali skupaj s starši in ostalimi prislužili lepo okrašene in okusne sadne kupe. otroki na šoli. Štiri črne mravljice so nas popeljale na nepozabno S sestanka so se starši vrnili nazaj v razred, saj sta nas s svojim potovanje, iskanje novega in neodkritega. Pokazale so nam, da je obiskom počastila tudi policist Dušan Jurgec in županja Milenca užitek življenja radovednost in nam ob koncu predstave zaželele Krajnc. Županja je z lepimi mislimi poudarila pomen tega dne in radovedno, ponosno in veselo novo šolsko leto. vsakemu otroku podarila knjigo s posvetilom. Policist je prisotne V prvem šolskem dnevu se je zgodilo toliko zanimivosti, da se opomnil na varnost otrok v prometu, obvezno nošenje rumenih otroci kar niso mogli posloviti in so se v lepem sončnem dnevu rutic ter vsakemu otroku nadel rumeno rutico. pred odhodom domov vsi zadržali še na šolskih igralih. Prepričani Sledilo je fotografiranje, za zaključek pa še ogled predstave z na- smo, da bo na prvi šolski dan ostalo kar nekaj prijetnih spominov. slovom Štiri črne mravljice v izvedbi učencev OŠ Frana Malgaja Karolina Hostnik Amon

OŠ Lesično je ekošola že 20 let

Namen programa Ekošola je spodbujati in ozaveščati o trajnostnem razvoju ter pri otrocih in učencih razvijati odgovoren odnos do okolja, narave in bivanja nasploh. Ekošola bogati čustvene vezi otrok in mladih do narave. Uči jih spoštovati drugačnost in ceniti naravne dobrine. Učencem in učiteljem daje priložnost, da znanje, ki ga pridobijo pri pouku, uporabijo v vsakdanjem življenju, v šoli in izven nje.

OŠ Lesično je za 20 let vključenosti v program Ekošola kot način življenja prejela posebno priznanje

Na Brdu pri Kranju je v ponedeljek, 26. septembra 2016, potekala konferenca koordinatorjev programa Ekošola. Posebna priznanja za 20 let neprekinjene okoljske vzgoje in izobraževanja je podelil predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar. Nacionalni koordinator programa Ekošola mag. Gregor Cerar in dr. Miro Cerar, predsednik Vlade Republike Slovenije, sta na letošnji konferenci koordinatorjev programa Ekošola na Brdu pri Kranju podelila posebna priznanja osemnajstim šolam, med njimi tudi OŠ Lesično, ki v Sloveniji neprekinjeno delujejo od vzpostavitve programa leta 1996. Ravnateljica s priznanjem Osnovna šola Lesično je 20. septembra 1996 pristopila v mednarodno uveljavljen program celostne okoljske vzgoje in dvajsetih let je poslanstvo ekošole vodilo pet koordinatorjev. izobraževanja, 22. aprila 1997 pa je podpisala ekolistino. V času Osrednje teme, ki smo jim sledili skozi dvajsetletno pot, so

22 IZ ŠOLSKIH KLOPI bile: Čisto okolje, Kovine, Steklo, Naravni materiali, Embalaža, Zdravilne rastline, Voda, Energija, Zdrava prehrana, Ekologija medsebojnih odnosov, Odpadna embalaža, Živali in mi, Zdravo življenje in ekoglasba, Vodna bogastva Lesičnega, Zemlja ima srce, Šolski vrt – v veselje in zdravje, Zdravo življenje po receptih naših babic, Bogatimo drug drugega, Odgovorno s hrano in Hrana je vrednota.

V dvajsetih letih smo si nabrali dobro mero izkušenj in znanja o trajnostnem razvoju ter odgovornem odnosu do okolja, narave in ljudi, ki smo jih uresničevali skozi pestre šolske in obšolske dejavnosti, ki so vselej naletele na pozitiven odziv s strani učencev, učiteljev, staršev in krajanov.

Kot ekošola sodelujemo tudi v mednarodnem projektu Odgovorno s hrano! (We Eat Responsibly!) z ekošolami iz osmih partnerskih Stojnica OŠ Lesično v Podsredi držav: Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške. Tako v letošnjem šolske letu izvajamo dneve dejavnosti zavržemo in zaradi tega v nekaterih mestih v Afriki stradajo. Gospa in druge aktivnosti posvečene temi Hrana je vrednota. Petra nam je tudi prebrala zgodbo o afriškemu dečku, ki bi rad postal nogometaš, ampak je zaradi pomanjkanja beljakovin podhranjen. Kako pomembno je uživanje domače hrane lokalnih pridelovalcev Pogovarjali smo se, kako bi zmanjšali količine zavržene hrane, so petošolci spoznavali na kmetiji Sinkovič. Spoznali so pridelavo zato smo v skupinah načrtovali jedilnike in načrt za zmanjšanje in predelavo mlečnih izdelkov in z veseljem pokusili domačo skuto zavržene hrane. Ta dan si bom zapomnila, saj sem se naučila veliko in jogurte, obogatene z drobnjakom, jabolki in borovnicami. pomembnih stvari.«

Interaktivno in praktično o problematiki odpadne in Rok Lebič, 6. r.: »Pri delavnicah mi je bilo všeč, ko smo se igrali različne igre, pisali na plakate, videli države na zašitem blagu in ko zavržene hrane smo si ogledali filmček. Bile so odlične delavnice.« Projekt ekošole gre z roko v roki s program Šolski ekovrtovi. Tudi Lara Arzenšek, 6. r.: »Na delavnicah smo spoznali veliko različnih znotraj mreže šolskih ekovrtov smo se letošnje šolsko leto odločili reči. Odprle so nam oči, kako moramo pravilno ravnati s hrano, naj za sodelovanje v dejavnostih projekta EAThink. Cilj projekta jo spoštujemo in da je čim manj porabimo. Na delavnicah smo se “EAThink – misli globalno, jej lokalno” je okrepiti kritično igrali razne igre, zato je bilo še bolj zabavno, kot smo pričakovali. razumevanje in delovanje otrok in učiteljev glede globalnih Všeč mi je bil zemljevid iz blaga, ki je pokazal, kakšne so v resnici razvojnih izzivov, še posebej glede prehranske varnosti in lokalne države. In všeč mi je bila interaktivna pravljica Sašina pita.« samooskrbe. V projekt so vključeni učitelji in mladi iz več evropskih držav in Afrike. S številnimi ekodejavnostmi tako popestrimo šolsko delo, nadgrajujemo znanje in sodelujemo na številnih prireditvah in V začetku oktobra smo za učence od 5. do 8. razreda organizirali sejmih. delavnici globalnega učenja na temo Odpadna in zavržena hrana. Učenci 6. razreda so zapisali vtise z delavnice. Mamljiva ponudba šolske stojnice na prireditvi Nika Potočnik, 6. r.: »V torek, 4. 10. 2016, smo imeli učenci 5. in 6. Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi razreda predavanje na temo zavržene hrane. Predavala nam je gospa Petra z Inštituta za trajnostni razvoj. Najprej smo se igrali igrico V soboto, 8. 10. 2016, so na stojnici učenke in učenci 5. in 6. in nato smo se pogovarjali o zavrženi hrani, predvsem da je veliko razreda predstavili naše delo in izdelke. Učenci so obiskovalcem ob promocijskem materialu, zloženkah in slikovnem gradivu predstavili delavnosti ekošole.

Stojnico so bogatila posušena zelišča in začimbnice iz šolskega ekovrta, glineni izdelki in marmelada iz drnul in jabolk. Marmelada je nosila tudi kolektivno blagovno znamko Sožitje – Kozjanski park, na katero smo zelo ponosni. Na stojnici pa so tudi devetošolci obiskovalcem ponudili dobrote, kot so domače pecivo, konopljine testenine, jabolčna marmelada, orehi in kostanj. Ves teden so po pouku pridno nabirali, kuhali, pekli, izdelovali in pakirali. Seveda pa naša predstavitev ni mogla mimo utrinkov z obeležitve častitljive 550-letnice šolstva na Pilštanju in v Lesičnem, v okviru katere je izšla monografija, literarno glasilo in zgovorna raziskovalna naloga. Vse našteto je bilo na ogled. Barvita stojnica OŠ Lesično je privabila nemalo obiskovalcev, ki so jo zapuščali s pozitivnimi vtisi.

Delavnica o tem, koliko hrane se zavrže Mateja Koprivc Polutnik, koordinatorica ekošole 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Prvi šolski dan na OŠ Kozje

županje Milence Krajnc so se učenci od 4. do 9. razreda odpravili v svoje matične učilnice, kjer so jim razredniki predstavili potek novega šolskega leta. V večnamenskem centru pa so ostali novi pr- vošolčki in njihovi starši ter drugo- in tretješolci, ki so si ogledali čarovniško predstavo čarodeja Andreja. Po predstavi so učenci 2. in 3. razreda pospremili prvošolčke in njihove starše do njihove učilnice, kjer jih je sprejela njihova razredničarka, gospa Marica Jurak. O varni poti v šolo je otrokom in njihovim staršem sprego- voril vodja policijskega okoliša Dušan Jurgec, ki je prvošolčkom razdelil rumene rutice in kresničke. Gospod ravnatelj je novopeče- nim učencem podelil priznanja ob vstopu šolo, gospa županja pa je vsakemu izročila še knjižno darilo. Sledilo je še obvezno fotografi- ranje, seveda pa ni manjkala tudi torta, da je bil prvi šolski dan še Prvošolčki OŠ Kozje z učiteljico Marico Jurak bolj sladek. (R. G.) Učenke in učenci ter učiteljski zbor Osnovne šole Kozje smo se na Prvošolci OŠ Kozje so postali: Jon Bratuša, Ronja Čepin, Ana prvi letošnji šolski dan zbrali v Večnamenskem centru Kozje. Po Dobravc, Jaka Gošek, Matej Kene, Lan Kozole, Barbara Planinc, kratkem nagovoru gospoda ravnatelja Romana Gradiške in gospe Ana Šket, Marcel Švajger in Klara Zimšek.

Zanimivosti o gobah

V torek, 27. 9. 2016, smo sedmošolci šli v Ješovec pri Kozjem, šli smo ob 8. uri. Ko smo prišli do gobarskega društva, smo popili čaj. Vsaka skupina je dobila svojega gobarja in učitelja. Nato smo se odpravili v gozd, kjer smo si v košare najprej naredili podlago iz maha, potem pa smo začeli oprezati za gobami. Našli smo veliko različnih vrst gob, med njimi tudi koralnega lovkarja, ki ima rdeče lovke. Nabrali pa smo tudi ostale plodove, ki jih najdemo v gozdovih. Ko smo prišli nazaj do gobarskega društva, smo si pokazali gobe, jih s košarami zložili v kombi in odšli nazaj v šolo. V šoli smo jih odnesli v učilnico in odšli na malico. Po malici smo odšli v razred, Ob koncu dneva dejavnosti smo pripravili razstavo kjer nas je čakal strokovnjak za gobe. Zložili smo jih na mizo in Učiteljica Lidija nam je razložila tudi razliko med gobami in gliva- poleg vsake napisali ime, nato pa jih odnesli na razstavo. Ko smo mi, kar smo tudi zapisali. Za konec smo si ogledali našo razstavo in delo dokončali, smo vse pospravili in pometli. se pri njej fotografirali. Martin Resnik

Spretnostna vožnja na poligonu

V ponedeljek, 26. 9. 2016, smo izvedli prvi del kolesarskega izpita. Zju- traj smo se zbrali v jedilnici, nato smo odšli v razred. Učiteljica Greta nas je seznanila s pravili in potekom dne. V garderobi smo se preobuli in preoblekli. V telovadnici smo opazovali kolo in ugotavljali, katera je obvezna oprema kolesa in kaj mora imeti kolesar med vožnjo. Razdelili smo se v tri skupine in se odpravili na igrišče. Učiteljica je postavila prvo oviro, katero smo prevozili in se urili v spretnostni vožnji. Nato smo ovi- re dodajali. Število in razpored posameznih ovir je prilagajala učiteljica. Ena skupina je vozila, druga je popravljala ovire, tretja pa je opazovala vožnjo. Po malici je sledilo ocenjevanje spretnosti v vožnji poligona. Vozili smo neenakomerni slalom, med dolgimi in kratkimi ožinami, prenašali predmet ... Seveda so bile težave, a smo jih uspešno premagali. Tudi jaz sem uspešno prevozila poligon in se imela super.

Sanja Debelak, 4. razred OŠ Kozje S kolesi smo se podali na poligon 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

vilu. Učenci so bili razdeljeni v tri skupine Kuhajmo zdravo in se izmenjavali v treh delavnicah. BIO PIRINI PIŠKOTI V delavnici Za otroke kuhajmo zdravo S SEZAMOM nam je gostja, ga. Emilija Pavlič, na zanimiv 500 g polnozrnate pirine moke način predstavila nekaj preprostih trikov, 70 g sezama kako lahko hitro pripravimo zdrav obrok in 200 g maščobe nam predstavila pomembna živila v našem 1,5 dcl riževega mleka ali jabolčnega življenju. Naredili smo tudi testo za kruh, za soka katerega nismo porabili več kot dve minuti. 100 g agavinega sirupa V delavnici Zakaj uživati ekološka živila vanilija v prahu nam je ga. Maja Kukovičič iz Ekološke kme- sol tije Kukovičič predstavila pomen ekoloških 17 g vinskega kamna živil, kaj je pomembno pri pridelavi ekolo- ških živil in kaj vse pridelujejo na njihovi kmetiji. Poizkusili smo lahko dobrote z nji- smo s pomočjo olja nalili v vrečko, da smo Gostja naravoslovnega dne Emilija Pavlić hove kmetije (raznovrstne kruhe, namaze, si lažje predstavljali in primerjali živila med Na prvi pomladni dan smo imeli v šoli nara- marmelade) in spekli pirine piškote s seza- sabo. Nad rezultati smo bili zelo presene- voslovni dan z naslovom Kuhajmo zdravo. mom, ki smo jih pojedli še tople. čeni, saj nekatera živila skrivajo zelo veliko Namen naravoslovnega dne je bil učencem V delavnici Skrite maščobe pa smo iskali maščob. predstaviti ekološka živila in zakaj jih je do- maščobe, ki se v posameznem živilu skriva- Naravoslovni dan je minil zelo hitro in lah- bro uživati, kako lahko kuhamo zdravo in jo (v čipsu, čokoladi, slanini ...) in zanje ne ko rečemo, da smo izvedeli veliko koristne- koliko maščob se skriva v posameznem ži- vemo. Količino maščob posameznega živila ga in zanimivega.

Geološka pot Rudnica Lan prejel nagrado za zmago na tekmovanju Pangea

Pangea je mednarodno ne- profitno tekmovanje v mate- matiki za učence od 5. do 8. razreda. Glavni cilj tekmova- nja je spodbujanje učencev za matematiko. S tem namenom so akademiki, šole, poslovne- ži in javne institucije združili skupne moči in vzpostavi- li Pangea center v Nemčiji. Zatem je tekmovanje posta- Na začetku geološke učne poti lo mednarodno. V Sloveniji je organizator tekmovanja Na Geološki učni poti Rudnica je bilo zelo zanimivo, saj smo našli Društvo Medkulturni dialog. 8 vrst kamnin. Najbolj zanimiva mi je bila starost kamnin, saj so Za učence pa je tekmovanje bile nekatere stare celo 300 milijonov let. zanimivo predvsem zaradi Eneja Lupše, 6. razred lepih nagrad. Prvi trije na dr- žavnem tekmovanju namreč Sprva je izgledalo dolgočasno, a se je izkazalo, da kamnine skrivajo prejmejo praktične nagrade, mnogo več, kot da so samo velik navaden kamen, saj ko jo odpreš, v lanskem letu so to bile i- je notri polno kristalov. Zelo mi je bilo tudi všeč, ko smo izdelali -pad, e-bralnik in fotoaparat. Lan s prisluženo nagrado lasten vulkan, ki je bruhal lavo. Ta dan bi lahko še večkrat ponovili. V lanskem šolskem letu se je Rada Toromanovič, 6. razred tekmovanju prvič pridružila tudi OŠ Kozje in že v prvem letu do- segla izreden uspeh. Učenec Lan Gradišek je namreč na državnem V Olimju smo videli veliko vrst kamnin. Opazili smo tudi jamo, ki prvenstvu zmagal v konkurenci učencev 6. razreda. In v soboto, 1. je bila zaklenjena. Najbolj všeč mi je bil vulkan, ki smo ga izdelali oktobra, je na svečani podelitvi na Osnovni šoli Sostro v Ljublja- sami. V spominu mi bodo ostale kamnine, vulkan in spoznanje, ni prevzel nagrado za svoj dosežek. Odlično se je na tekmovanju da je bilo tam nekoč morje in da se še vedno lahko najde kakšno odrezal tudi Brest Lenarčič, ki je osvojil 5. mesto med petošolci, na okostje rib in ostalih živali. državno tekmovanje pa se je uvrstila tudi Patricija Žučko. Tanja Zakošek, 6. razred OŠ Kozje

25 IZ ŠOLSKIH KLOPI »Svet, v katerem želim živeti« NA OŠ Lesično

V vseslovenskem projektu Teden otroka se organizirajo različni prostoča- sni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Gre za projekt ZPMS, ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja sedem dni. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 pri- znala Generalna skupščina Združenih narodov. Tema letošnjega Tedna otroka 2016 je bila »Svet, v katerem želim živeti«. Tudi na OŠ Lesično smo organizirali različne dejavnosti in tako našim učencem poskušali pričarati svet, v katerem bi želeli živeti.

V torek, 4. oktobra, so učenci tretjega razre- ka, s katerim vseskozi aktivno sodelujemo da postali mladi člani Rdečega križa. Pred- in v sredo, 5. oktobra, sta nas obiskali pred- sednica krajevne organizacije Rdečega križa stavnici, ga. Barbara Ploštajner in ga. Mojca Lesično, ga. Marta Bostner, je predstavila Kunst ter z učenci od 1. do 5. razreda izvedli Veselje pred šolo pomen te organizacije in možnosti, kako so poučne in ustvarjalne delavnice z naslovom v šolo. Prvošolci smo imeli tehniški dan na lahko že kot mladi člani aktivni. »Jabolka in ptice«. Kozjanska jabolka raste- temo Promet. S konstrukcijskimi zbirkami Učenci 1. in 2. razreda smo izkoristili čudo- jo v visokodebelnih travniških sadovnjakih, so po načrtih sestavljali prevozna sredstva. vit sončen dan in po malici odšli na triurni kjer živijo nekatere vrste ogroženih ptic, Naredili so si tudi cesto, jo opremili s pro- pohod v bližnjo okolico šole. Med potjo je kot so vijeglavka, zelena žolna, pivka, veli- metnimi znaki in po njej preizkušali svoja marsikateri otrok videl tudi svoj dom in ga ki skovik, pogorelček, čuk in rjavi srakoper. vozila. Nekaj učencev naše šole se je udele- ponosno pokazal sošolcem. Otroci so podrobneje spoznali vijeglavko in žilo okrogle mize na temo »Varnost šolskih Petošolci so obiskali ekološko kmetijo Sin- jo izdelovali iz različnih materialov. poti«, ki je bila na Občini Kozje. V petek, kovič, katere glavna dejavnost je pridelava in V četrtek, 6. oktobra, smo se pridružili ak- 7. oktobra, so učenci prve triade ustvarjali predelava mleka v mlečne izdelke. Učenci so ciji »Ulice otrokom«. Za dve šolski uri smo z glino. Preizkusili so se na pravem lončar- si ogledali proizvodnjo, kako iz polnovre- za ves promet zaprli dovozni poti do šole. skem vretenu. dnega mleka, izdelujejo probiotične sadne Spremenili smo ju v igrišče. Otroci so risali Teden pa smo zaključili s kostanjevim pi- in navadne jogurte in bili navdušeni, ker so po prometnih površinah in se igrali. Uredili knikom, namenjenim vsem učencem in de- jih lahko poskusili. smo poligon za skiroje in izvedli tekmova- lavcem šole. Prijetno druženje ob kostanju, Učenci 7., 8. in 9. razreda so v delavnicah nje s skiroji v spretnostni vožnji. Pred šolo igri in kramljanju je potekalo kar za šolo. spoznavali pomen zavržene hrane. smo organizirali tržnico knjig, dolbli in kra- Naša šola je na območju Kozjanskega par- sili smo buče, s katerimi smo okrasili vhod Karolina Hostnik Amon, koordinatorica dejavnosti v Tednu otroka

V Lesičnem medobčinsko prvenstvo v krosu

V četrtek, 29. septembra, je na Osnovni šoli Lesično za učence od 6. do 9. razreda potekalo medobčinsko prvenstvo v krosu področne enote Šmarje pri Jelšah v soorga- nizaciji Atletskega kluba Asfalt Kovač Šen- tjur. Udeležilo se ga je kar 150 učencev iz sedmih šol. Vsi udeleženci krosa smo se zbrali na šol- skem zgornjem igrišču, kjer sta vse zbrane nagovorila g. prof. športa Ivan Kukovič in ga. ravnateljica OŠ Lesično Irena Kranjc ter napovedala razpored dogajanja. Poudarila sta, da smo veseli, da lahko v kraju gostimo tako prireditev, ki so se je udeležili učenci 2. OŠ Rogaška Slatina, OŠ Kozje, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Šmarje pri Jelšah, OŠ Rogatec, Zbrani tekači UE Šmarje pri Jelšah OŠ Podčetrtek in seveda OŠ Lesično. Kar kmalu po nagovoru so se na progo podali zaključile glavno dogajanje. Po zaključenih sko reprezentanco na krosu, ki bo potekal v učenci 6. razreda, za njimi učenke 6. razre- tekih so sledile tudi podelitve priznanj naj- soboto, 8. oktobra, v Ravnah na Koroškem. da in tako naprej do učenk 9. razreda, ki so boljšim trem, ki bodo zastopali medobčin- Nika Klaužer, 7. r. OŠ Lesično 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Zasaditev drena pred OŠ Lesično združili s tekom

Dan pred slovesno obeležitvijo 550-letnice grba Občine Kozje, gospod Petar Antuno- šolstva je kot del spremljevalnih dogodkov vić, ki je z učenci in učitelji ob petju šolske v počastitev častitljive obletnice potekala himne slovesno zasadil dren. Seveda pa za- zasaditev drena pred šolo v Lesičnem. saditve ne bi bilo brez trdožive sadike, ki jo Dogodek je sovpadal z vseslovenskim pro- je priskrbel g. Miha Zakošek in jo pripeljal jektom Atletske zveze Slovenije Začni mlad pred šolo. Dren bo krasil park pred šolo – tekmuj pošteno, ki ga je podprl UNESCO in upamo, da še posebno lepo rasel, saj je in je potekal v sodelovanju z Olimpijskim opremljen s posebno spominsko tablico, komitejem Slovenije – Združenjem špor- kjer piše, da je bil zasajen ob 550. obletnici tnih zvez ter Zavodom za šport RS Planica. šolstva, za katero verjamemo, da bo v naših V okviru projekta so v mesecu septembru krajih trdoživo vztrajalo kot dren. potekali številni prikazi otroške atletike, 16. Presenečenj pa kar ni bilo konec, g. Antu- septembra pa se je v tek pognalo več kot nović jim je ob zaključku podaril poseben 15.000 otrok iz vse Slovenije. Na pobudo inštrument – cimbale, ki jih po stari tradici- učitelja športa in tudi sicer atletskega tre- ji izdelujejo na Hrvaškem. Prav tako je šoli nerja, Ivana Kukoviča, so prav tako tekli podaril kar nekaj knjig, med drugim tudi učenci OŠ Lesično. Z obiskom sta navduši- izjemno monografijo o Zagorju in zagorski la tudi nadvse uspešna atleta in bivša učen- cerkvi. Jutro je minilo v prijetnem vzdušju, ca OŠ Lesično, Mojca Centrih in Ambrož saj se je vseslovenskemu teku pridružil tudi Amon, ki sta učence spremljala pri teku. Dren nam je pomagal posaditi g. Antunović in z otroki odtekel simbolično Z obiskom nas je počastil dobitnik zlatega dr. Peter Antunović stometrsko dolžino. Gordana Salobir

Trdno stoj, spregovori!

V sredo, 28. septembra, je v Kopru potekala vseslovenska priredi- tev »Be strong, stop bullying!« oziroma »Trdno stoj, spregovori!«, na kateri je bil glavni govornik svetovno znani motivator Nick Vujičić. Prireditev je bila organizirana na pobudo društva za osebnostni ra- zvoj otrok, mladih in odraslih Zaživi življenje ter Ministrstva za šolstvo in šport z namenom, da bi spregovorili o nasilju med otroki in najstniki. Te prireditve pa sva se na pobudo učitelja športa, Iva- na Kukoviča, udeležila tudi midva s sošolcem Žigo Jugom. Zjutraj smo se vsi udeleženci dobili na železniški postaji v Ljubljani in z vlakom oddrveli novim doživetjem naproti. Med potjo v Ko- per so se z nami družili tudi znani Slovenci: ministrica za šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič, puščavski lisjak Miran Stanovnik in raper Zlatko Čordić, ki pa nam je zarepal verze, ki so prišli, kot je dejal, 'kar iz rokava'. Ob prihodu v Koper nas je na železniški postaji čakal motivator Nik Vujičić, ki je na nas naredil močan vtis. Žiga Jug in Nika Ivanc s predsednikom Slovenije Na železniški postaji smo se lahko fotografirali tudi z ostalimi am- basadorji prireditve. Z Žigo sva v objektiv ujela Zlatka, ki nama uspeh«. Nagovorila sta nas tudi predsednik države Borut Pahor in je nato še razložil, kako najbolje narediti 'selfi'. Potem pa smo v ministrica za šolstvo in šport Maja Makovec Brenčič. Za vrhunec večstometerski koloni odšli proti dvorani Bonifika, kjer so že po- dogodka pa je poskrbel sam Nick Vujičić. Res je poseben človek, tekale priprave na prenos v živo. V dvorani se nas je zbralo nekaj Avstralec srbskega rodu, ki se je rodil brez rok in nog. Njegov na- čez tritisoč učencev ter učiteljev osnovnih šol iz cele Slovenije in stop je bil res poseben in navdihujoč. Nick nas je spodbujal, da se začeli smo opažati tudi druge goste, kot so Vasilij Žbogar, Jure Žbo- vedno najde pot do vrha, potrebno je le vztrajati in vedno znova gar, Dejan Zavec, Darko Đurič, Radoslav Nesterović in naenkrat poskušati. Povedal nam je marsikaj o sebi in o svoji preteklosti. zagledali tudi predsednika države, Boruta Pahorja. Pred uradnim Kako so ga dražili, grajali in zavračali, spregovoril je celo o tem, začetkom smo pod vodstvom animatorke posneli celo video, ki je kako je v mladih letih izgubil voljo do življenja. Ob vseh njegovih bil predvajan v Los Angelesu. In napočil je trenutek, ko se je začel pripovedih nismo mogli verjeti, da je sedaj tako pozitiven in hudo- maraton pozitivnosti. Na začetku so predvajali kratke filmčke, ki mušen. Njegov nastop se nam je res vstisnil v spomin in nam dal so jih za to prireditev posneli znani Slovenci. Govorili so o nasilju, misliti. Dogodek je bil res nekaj izjemnega ter posebnega in nas je ki so mu bili priča in nam podali nekaj poučnih nasvetov. Vmes je motiviral za prihodnost. Naj zaključim z besedami, ki jih je z nami odplesala plesna skupina Bolero, ki jo vodi Nika Kljun, ki je v videu ob koncu podelil Nick Vujičić: »Ne smemo biti generacija, ki se prav tako povedala nekaj o svojih doživetjih. Zlatko Čordić pa nam sovraži, ampak generacija, ki si med seboj pomaga uspeti!« je namenil še eno svojih zgovornih in pozitivnih pesmi »Čaka vas Nika Ivanc, 9. razred OŠ Lesično 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI V arboretumu Volčji potok

Dan pred slovesno obeležitvijo 550-letnice V četrtek, 29. 9. 2016, smo se učenci 6., 7. in 8. razreda skupaj z učitelji zbrali pred šolo, od koder smo se odpravili v Arboretum Volčji Potok. Ko smo prišli do Arboretuma, smo se raz- delili v dve skupini. Vsaka skupina je imela vodičko, ki nas je vodila po Arboretumu. Najprej nam je gospa povedala legendo, zakaj se sploh kraj imenuje Volčji Potok. Povedala nam je, da naj bi pred davnimi časi tu živelo veliko volkov, in da so lovci postrelili vse razen enega. Nato smo pono- vili znanje o listavcih in iglavcih, kjer smo ugotavljali, kakšne vrste je določeno drevo. Prišli smo do francoskega parka, kjer smo izvedeli, da je simetričen, ima veliko ma- tematičnih oblik in da je sestavljen iz pu- Na ogled arboretuma španov in različnih fontan in da je vedno stal pred dvorcem. Po ogledu francoskega kozličkov, tri prašičke in še bi jih lahko na- igro. Kdor je želel, je odšel v vrtni center, parka smo odšli do divjega kostanja, kate- šteli. kjer je lahko kupil kakšno rastlino za svoje rega vrsta raste tudi v Sloveniji. Vsak si je Ko smo pouk v Arboretumu končali, smo domače. Po nakupu smo zaključili naravo- lahko vzel en kostanj za spomin, saj prinaša imeli še proti čas, ki smo ga izkoristili za slovni dan in se odpravili proti Kozjemu. zdravje in denar. Po spoznavanju dreves in ogled labirinta in še nekaj časa je ostalo za grmov so sledili ogledi razstav. Najprej smo Maša Ferlič si ogledali razstavo dinozavrov in z njimi smo se lahko tudi slikali. Potem smo odšli do zelo strupenega drevesa, in sicer tise, ki V Arboretumu je bilo zelo zanimivo, saj smo izvedeli veliko novih stvari. Najbolj ima rdeče plodove, in če jih pojemo, lahko zanimivo mi je bilo, da ima močvirska breza prezračevalne korenine, da je tisa za- zaradi njih tudi umremo. Sledilo je zadnje ščitena in strupena rastlina. Ogledali smo si tudi razstavo metuljev, kaktusov in orhidej. drevo, ki smo ga ta dan spoznali in ki je Karja Bratuša, 6. razred meni tudi najbolj zanimivo. To je bil cvetni dren, ki izvira iz Azije. Kdor je želel, ga je Ko sem stopila na tla Volčjega Potoka, sem dobila občutek, da stojim sredi džungle. lahko tudi poskusil. Meni osebno je bil zelo Bilo je polno cvetlic, dreves ter grmov. Najbolj všeč mi je bila razstava metuljev. Bilo jih dobrega okusa. Za ogledom cvetnega drena je veliko vrst, barv ter velikosti. Lepo je videti, kako lepo skrbijo za naravo. smo obiskali še več razstav. Med njimi raz- Tinkara Jazbec, 6. razred stavo metuljev, ki me je zelo navdušila, raz- stavo kaktusov, orhidej, buč in za konec še Bilo je super, zanimivo in na zabaven način sem obnovil veliko znanja. Najbolj mi je bil razstavo pravljičnih junakov, med katerimi všeč francoski park, ker je simetričen, oblikovan in okrašen z rožami. Med razlago smo smo videli nam že znane pravljične junake izpolnjevali delovne liste, zato mi ni bilo dolgčas. Zagotovo bi se še odpravil tja. iz otroštva: Mojco Pokrajculjo, Rdečo kapi- Jan Kladušek, 8. razred co, Janka in Metko, Ostržka, volka in sedem

Miha osvojil drugo mesto na krosu

V četrtek, 29. septembra, je v Lesičnem potekalo prvenstvo v krosu osnovnih šol Upravne enote Šmarje pri Jelšah v organizaciji Atletskega kluba Asfalt Kovač Šentjur in OŠ Lesično. Udeležili so se ga tudi trije učenci z naše osnovne šole. Največji uspeh je v kategoriji 7. razred – dečki dosegel Miha Švajger, ki je osvojil odlično drugo mesto. Le za malo je sto- pničke v isti kategoriji zgrešil Patrik Perc, ki je osvojil četrto mesto, 12. mesto pa je osvojila Patricija Žučko v kategoriji 7. razred – deklice. Čestitamo!

28 IZ ŠOLSKIH KLOPI Šola v naravi za najmlajše v Črmošnjicah

Učenci 2. in 3. razreda OŠ Lesično so preži- veli tri krasne, skoraj poletne dni v svoji prvi šoli v naravi. Odpravili smo se v Črmošnjice, v Center šolskih in obšolskih dejavnosti, v dom Lipa. Tam smo bivali od 14. do 16. sep- tembra. Učiteljici sva izbrali naravoslovne, tehniške in športne dejavnosti, ob katerih so učenci res uživali. Ob pestrem naboru dejav- nosti, ki so jih v krasnem okolju preizkusili naši učenci, so kasneje v šoli obudili spomine in nastali so naslednji zapisi.

Najprej smo se poslovili od staršev, kovčke in nahrbtnike naložili v avtobus in se odpeljali. Še prej pa sem pojedla tableto proti slabosti. Ko smo se peljali, je sošolka na poti skoraj bruhala, a na srečo ni. Ko smo prispeli, smo najprej po- spravili sobe. Uredili smo omarice, potem smo oblekli tudi posteljnino in svoje igrače namestili v postelje. Večina otrok se je igrala z igračami. Ko smo pospravili sobe, smo se šli ven igrat. Ko smo se naigrali, smo se preobuli in preoblekli in bila je že malica. Malica je bila dobra. Manca Senica, 2. r.

Najbolj mi je bilo všeč lokostrelstvo. Najmanj všeč mi je bila pot v Črmošnjice. Zadnji večer smo imeli ples. Opazovali smo tudi zvezde, vi- deli smo veliki voz in severnico. Griša Milekhin, 2. r.

V šoli v naravi je bilo zelo lepo. Tja smo se od- peljali z avtobusom. Hrana je bila dobra. Izde- lali smo mlinčke in spuščali še splave. Zvečer smo bili ob tabornem ognju. Naslednji dan smo streljali z lokom. Zvečer smo šli na sprehod. V šoli v naravi smo bili tri dni. Jona Čepin, 2. r.

Najboljše mi je bilo, ko smo streljali z lokom. Imeli smo lov na lisico. Pospravljali smo sobe, delali mlinčke, plezali smo na plezalni steni. Ko smo šli spat, smo imeli vsako noč prižgano luč. Julija Brilej, 2. r. k potoku. Tam smo spuščali splave in postavl- Popoldan smo šli spuščat splave in postavljat jali mlinčke. To mi je bilo najbolj všeč. Kmalu mlinčke. Zvečer smo šli na sprehod. Preden smo V šoli v naravi smo delali mlinčke, šli smo na smo prišli nazaj v dom Lipa, umili smo si roke šli, so nam dali petrolejke. lov na lisico. Tam so bile postavljene puščice, ki in odšli k večerji. Po večerji smo šli na večerni Lenart Ploštajner, 2. r. so nas vodile po poti. Igrali smo se na igrišču, ve- sprehod. Videli smo staro šolo. liko jedli in igrali v svojih sobah. Naslednji dan Aljaž Čepin, 2. r. V šoli v naravi smo streljali z lokom. Jedli smo smo streljali z lokom in plezali po plezalni steni. lučke. Zvečer nam je učiteljica prebrala pravlji- Doroteja Šergon, 2. r. Zvečer smo šli ven, dobili smo petrolejke in šli co. Zjutraj smo šli ven na telovadbo. Plezali smo na nočni sprehod. Tam smo videli žabico, po- po plezalni steni. Jedli smo jabolka. V Črmošn- V šoli v naravi je bilo zelo lepo. Hrana je bila magali smo ji čez cesto, videli smo staro šolo v jicah je bilo zelo fajn. tudi dobra. Tam smo streljali z lokom. Tja smo Črmošnjicah, šli smo še malo naprej, tam smo Sara Užmah, 2. r. se peljali zelo dolgo. Vsak večer je učiteljica pre- se pogovarjali in odšli nazaj v dom Lipa. Pred brala pravljico. spanjem smo si umili zobe, se stuširali in šli spat Ko sem se vstal, sem si umil zobe. Po zajtrku Sanja Stadler, 2. r. v svoje postelje. smo streljali z lokom. Potem smo malicali. Ple- Sara Polšak, 2. r. zali smo po plezalni steni. Zvečer smo bili ob Na začetku smo se peljali z avtobusom. Ko smo tabornem ognju. Potem smo imeli večerjo. Po se pripeljali, smo se najprej spakirali, še prej pa Na začetku smo pospravili sobe, potem so prišli večerji smo imeli nastop in disko. Nato pa še smo šli na malico. Potem smo šli ven na igrišče. učitelji, ki so ocenjevali sobe in mi smo dobili sadno malico. Popoldan smo šli delat mlinček, kasneje smo šli deset. Odšli smo na igrišče, nato smo šli jest. Sven Reberšak, 3. r. 29 IZ NAŠIH KRAJEV Ivo Boscarol: »Uspeh – da, vendar ne za vsako ceno«

Ivo Boscarol je ime, ki ni visoko cenjeno le v slovenskem prostoru, to je KRIZO JE TREBA ime, ki ga tudi v svetu izgovarjajo z velikim spoštovanjem in je v poslov- VZETI KOT PRILOŽNOST nem svetu zelo cenjeno tudi zaradi tega, ker na prvo mesto vselej posta- Dotaknil se je tudi krize, o kateri ljudje tar- vlja svoje sodelavce in poudarja, da je dober tim zelo pomemben korak do najo zadnjih nekaj let. Meni, da brez krize uspeha. Enkratnega gospodarstvenika je županja Občine Kozje, Milenca podjetje stagnira, saj te prav kriza prisili, da Krajnc, povabila na grad Podsreda na 2. srečanje gospodarstvenikov, ki so poiščeš skrite rezerve, da razmišljaš inova- velikemu možu, direktorju podjetja Pipistrel d.o.o. iz Ajdovščine – vodilne- tivno … mu podjetju na področju načrtovanja in izdelave lahkih letal – prisluhnili Krizo je zato po njegovem treba vzeti kot z velikim zanimanjem. priložnost in iz nje oditi kot zmagovalec. »Naš odziv na svetovno gospodarsko krizo Vsak ima svojo zgodbo o uspehu in še blagovno znamko, lastno znanje in razvoj, je bil ravno nasprotni od vseh ostalih, ki so preden so kozjanski gospodarstveniki sli- inovativni izdelek, priden in motiviran ko- zategovali pasove, tako da smo drastično po- šali zgodbo Iva Boscarola, jih je nagovori- lektiv, ki produkt skrbno in natančno izdela, večali proizvodnjo in prodajo. Posledično je la županja Milenca Krajnc in predstavila ter lasten trg. Pripovedoval je še, kako se je bilo zadnjih pet let za nas najuspešnejših v aktivnosti občine, ki jih peljejo v podporo začela njegova poslovna pot in od kod ime celotni zgodovini podjetja. Prodajo in pri- gospodarstvu v občini. Kako podjetnikom Pipistrel, ki po latinsko pomeni »netopir«. hodke povečamo vsako leto za približno 20 pomagati do potrebnih sredstev za zagon in Poudaril je, da je med uspehom in pohle- do 30 odstotkov,« je ponosno povedal Bo- širitev podjetij, je predstavila direktorica RA pom tanka črta in da ne obstaja splošen scarol. Glede promocije pa je poudaril, da Sotla Bojana Žaberl, ki je spregovorila o ak- recept za uspeh. Isti recept lahko nekomu je najboljša promocija dober izdelek, ki se tualnih razpisih in o tem, kako lahko njiho- uspe, spet drugemu ne, si je pa potrebno sam hvali in katerega rezultat je zadovoljen va institucija pomaga podjetnikom. Za tem vedno postavljati previsoke cilje. »Cilji mo- kupec, ki izdelek hvali dalje. pa je besedo prevzel Ivo Boscarol in s svo- rajo biti tako visoki, da so nerealni – potem Ob koncu je odgovarjal še na vprašanja in jim pripovedovanjem takoj pritegnil veliko pa moraš prepričati sebe in vse sodelavce, da na vprašanje direktorja kmetijske zadruge, število zbranih podjetnikov. Že uvodoma je jih je mogoče doseči,« pravi Boscarol, ki je Vinka Buta, glede tega, kdaj ima čas za do- priznal, da je njegov hobi služba ter obra- prepričan, da je pomembno, da je vodilni v pust, odgovoril, da se njegov dopust začne tno, in navdušeno povedal, da v svojem delu podjetju dovolj vizionarja, da ve, kaj se bo vsak dan zjutraj ob petih in konča ob pol- resnično uživa. Zagotovo je tudi to velik in prodajalo jutri. Dotaknil se je še kozjanske noči. pomemben dejavnik, ki pripelje do uspeha. pokrajine in razmišljal, da ceste morda niso Poudaril je še, da je v podjetništvu pomemb- Za slednjega pravi: »Uspeh – DA, vendar ne ravno primerne za razvoj težke industrije, no, da imaš ob sebi osebo, ki razume tvo- za vsako ceno.« Ob tem dejstvu še izposta- je pa po njegovem to področje polno pri- je delo in ti je v oporo. Po koncu uradnega vlja, da uspeha ne gradi na račun delavcev, ložnosti, le poiskati jih je treba. Poudaril dela je Boscarol še poklepetal s podjetniki, in se pohvali, da ima srečo, ker ima okrog je namreč, da so prav pomanjkljivosti in ki so bili zelo veseli, da je sprejel županjino sebe ekipo, ki diha z njim. Poudarja, da je navidezne ovire velike priložnosti, ter Koz- povabilo in prišel mednje. njegova bistvena naloga, da ustvari delovne jansko označil kot »biserček«. Zato je vsem pogoje, v katerih zaposleni uživajo. Delavce podjetnikom položil na srce, naj si ne posta- v proizvodnji išče v svojem lokalnem oko- vljajo ovir, ki preprečujejo razvoj zdravega Zdenka Ivačič, foto: Mojca Valenčak lju ter pove, da veliko pomeni priporočilo podjetništva. že obstoječih delavcev. Zaposluje vrhunske strokovnjake, doktorje znanosti iz področij fizike, elektrotehnike, aerodinamike ter brez sramu razkrije, da v podjetju nima najvišje plače. »Ko se enkrat z delavcem ujamemo, moramo seveda poskrbeti, da kadra, v kate- rega smo toliko vlagali, ne izgubimo,« pravi Boscarol in izpostavi dejstvo, da je do sedaj podjetje zapustilo le šest zaposlenih, trenu- tno pa zaposlujejo 122 ljudi. Tudi dobiček Boscarol deli med zaposlene, izplačuje bo- žičnico in trinajsto plačo in se drži načela, da, če je delavec zadovoljen, je izdelek kako- vosten, če pa je delavec motiviran, je izdelek inovativen.

TREBA JE POSTAVLJATI PREVISOKE CILJE Zbranim podjetnikom je predstavil šest vodil uspešnega podjetnika: vizijo, lastno Županja je pozdravila gospoda Boscarola 30 IZ NAŠIH KRAJEV Festival ekološke hrane na gradu Podsreda

Uravnoteženost ter sožitje med naravo in človekom so v Kozjanskem parku že četrtič zapored dokazali s festiva- lom ekološke hrane. Napovedano vreme festivalu ni bilo naklonjeno, vendar so vsi, tako razstavljavci, obisko- valci in organizatorji, dokazali, da so mojstri prilagajanja, zato je festival več kot dosegel svoj namen – promovi- rati zdravo ekološko pridelano in predelano prehrano, jo poskusiti in uživati ter spoznati prenekatero skrivnost ekološke pridelave in predelave, ekološkega vrtnarjenja ter, nenazadnje, ekološkega kuhanja.

je v naših krajih okoli 400 kmetij, 10 % od njih se že ukvarja z ekološkim kmetovanjem, pridelavo in predelavo. Krajnčeva si želi, da bi se njihov trud tudi trženjsko obrestoval. Dotaknila se je še po- membnih obletnic, ki jih letos praznujejo v Občini Kozje in ki do- kazujejo, da so tu od nekdaj živeli pridni, delovni in vztrajni ljudje.

EKOLOŠKA HRANA BO V PRIHODNOSTI IMELA ŠE VEČJI POMEN Župan Podčetrtka Peter Misja se je kot predsednik Turistične zve- ze Slovenije dotaknil pomena festivala za turizem. Slednji je v Slo- veniji, kot pričajo podatki, v porastu. Po njegovem mnenju tudi zato, ker poudarjamo zeleno in neokrnjeno naravo, česar imamo, po njegovih besedah, v izobilju tudi v naših krajih, poleg tega pa še Otvoritev festivala dostopnost do pitne vode. Poudaril je še, da je zelo zadovoljen, ker se je turistična Občina Podčetrtek, ki iz leta v leto beleži večje števi- Na gradu Podsreda so gostili četrti festival zdrave prehrane, na ka- lo gostov, pred leti združila z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje in terem so se zbrali pridelovalci iz bližnje in daljne okolice, pa tudi da pod taktirko Turizma Podčetrtek pod isto streho promovirajo iz tujine, kar dokazuje, da je med nami vedno več tistih, ki nam z celotno območje. Glede ekološkega kmetovanje je Misja dejal, da znanjem, trudom in voljo znajo ponudili najboljše. Organizator- se da v povezavi s turizmom še marsikaj narediti, in verjame, da bo ji so zaradi izredno slabe vremenske napovedi dogajanje preselili v prihodnosti med njima še večje sožitje in da bo ekološka prehra- v prostore gradu Podsreda, ki mu dušo vedno znova dajejo prav na imela še večji pomen. S tem bodo tudi ekološki kmetovalci, ki zaposleni v Kozjanskem parku, ki so poskrbeli za to, da je bil v se zelo trudijo in delajo, lažje preživeli, je zaključil. nedeljo grad prostor za vse tiste, ki verjamejo, da lahko Slovenija postane pravi ekološki vrt Evrope.

Direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič je ob otvo- ritvi festivala dejal, da so razmišljali celo o tem, da bi ga odpove- dali, vendar so se tudi zato, ker prav nihče od razstavljavcev zaradi vremena ni odpovedal sodelovanja, odločili, da bodo, kot že nič- kolikokrat do sedaj, zmogli tudi tokrat. Oršanič je še dodal, da v parku verjamejo, da bo festival kmalu prerasel v gibanje, saj se ves svet počasi obrača v sočutnejši odnos do okolja; in prav to je za nekatere že, za druge pa še bo tržna niša. Dodal je še, da si želijo, da bi se festival ekološke hrane lahko nekega dne spogledoval s Pra- znikom kozjanskega jabolka. Z obema prireditvama že danes sla- vijo svojo biotsko raznovrstnost in zgleden odnos do okolja, zato je izrazil željo, da bi v tem duhu usmerjali svoja nadaljnja razvojna Stojnice z ekološko hrano pota. Razstavljavcem je zaželel, da bi prodali vse svoje proizvode, da se med sabo spoznavajo, sodelujejo in izmenjujejo informacije Po vseh izrečenih besedah se je uradna otvoritev nadaljevala z na- ter tako poskrbijo, da bo naša država v svetu postala prepoznavna stopom mladih harmonikarjev šole Mateja Jagriča in nastopom kot zelena oaza. plesalcev Folklorne skupine Kozje. Potem pa je bil čas za spre- hod med stojnicami ter, seveda, zdrav in dober nakup. Čeprav V NAŠIH KRAJIH IMAMO 10 % EKOLOŠKIH KMETIJ obiskovalcev morda ni bilo toliko, kot bi si organizatorji želeli, so Festival ekološke hrane je še ena izmed uspešnih zgodb, ki jih pi- bili razstavljavci zelo zadovoljni s prodajo, saj so se vsi tisti, ki so šejo v Kozjanskem parku, česar je zelo vesela tudi županja Kozjega prišli, dobro založili. Poleg ekoloških zalog so obiskovalci lahko Milenca Krajnc, ki z veseljem spremlja festival ekološke hrane vse prisluhnili še predavanjem o načelih ekološke rastlinske pridelave, od njegovega začetka in vanj tudi verjame. Dejala je, da se prav o naravnem vrtu in različnih tipih gred, reševanju problemov na z gradu Podsreda razprostira pogled na kozjansko pokrajino, v domačem vrtu na ekološki način ter o ekološkem načinu kuhanja kateri je mogoča najrazličnejša kmetijska pridelava in predelava. in peke. Dan je bil tako za vse, ki so prišli na grad Podsreda, več Kmetovalci se ukvarjajo s sadjarstvom, vinogradništvom, poljedel- kot le še ena nedelja in mnogi so odhajali v zavesti, da je prav, da stvom, vrtnarjenjem in živinorejo. Osnovni kmetijski proizvodnji se zdrava in ekološko pridelana ter predelana hrana čim večkrat pa so želeli dodati še večjo vrednost, za kar je potrebno veliko teh- znajde na njihovih krožnikih. nološkega vlaganja in znanja. Veliko so k temu pripomogle kmetij- Zdenka Ivačič, foto: Egon Horvat sko-svetovalne službe in kmetijska politika. Po županjinih besedah 31 IZ NAŠIH KRAJEV Brezposelnost in invalidi

Invalidsko podjetje Kip vizija iz Lesičnega na dnevu Odprtih vrat na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah

Invalidi so posebna skupina, katere član lahko, žal, postane vsakdo izmed nas. Zavod za zaposlovanje jim je namenil posebno pozor- nost na dnevu odprtih vrat ravno na prvi jesenski dan. V nabito polni predavalnici Urada za delo Šmarje pri Jelšah jim je priložno- sti in programe predstavila tudi direktorica invalidskega podjetja Kip vizija d.o.o. Miroslava Romih. V tem mesecu je minilo šestnajst let, odkar deluje invalidsko pod- jetje Kip vizija in aktivno uresničuje poslanstvo usposabljanja in zaposlovanja invalidnih in težje zaposljivih oseb. Šestnajst zapo- slenih dela na različnih programih od računovodstva, sestavlja- nja elektronskih komponent in tiskanih vezij, tiskarskih storitev, različnih dodelavnih delih kot so pakiranje, sortiranja, lepljenje ziji kot socialno vključevanje posebej ranljivih skupin. Ti programi … Izdelava unikatnih voščilnic, vabil za posebne priložnosti, slik, so se izkazali kot dobra možnost vključevanja, napredka posame- žganih s pirografom, to je le nekaj produktov lastnega darilnega znika, tako pri razvoju delovnih kot tudi socialnih veščin. Podjetje programa Kip. Ob novem letu nudijo tiskane koledarje, kreativ- Kip vizija d.o.o. si bo prizadevalo še razširiti delovanje in razvijati nost pa izrazijo ob izdelavi promocijskih vrečk po naročilu pred- nove priložnosti za delo invalidov v lokalnem okolju. vsem za podjetja, ki jim lahko storitev zaupajo od same ideje do Direktorica je invalide opozorila na nekaj najpogostejših napak, ki izvedbe. jih opažajo pri brezposelnih, ki iščejo zaposlitev. Poudarila je, da Predstavila je tudi nekatere priložnosti zaposlovanja invalidov, ki je najpomembnejše, da si posameznik izoblikuje lastne cilje in jih jih lahko izkoristijo v postopkih poklicne oz. zaposlitvene rehabili- uresničuje tako s pomočjo svetovalca na zavodu kot tudi s pomo- tacije in v programih usposabljanja. Kar se tiče širitve programov čjo svetovalne točke za invalide, ki deluje pri Kip viziji. v podjetju Kip vizija, ravno sedaj vzporedno potekata aktivnosti v Odziv brezposelnih je bil zelo dober, saj se ravno na takšnih do- sodelovanju s podjetjem FTA iz Šentjurja za širitev programa se- godkih izkaže, da je potrebno imeti več informacij, si izmenjevati stavljanja elektronskih komponent ter aktivnost povečanja lastnih izkušnje in tako se lahko hitre najde dobra rešitev za brezposelne- prostorov na lokaciji Lesično. Za osebe s priznano invalidnostjo ga invalida. so zanimivi programi javnih del, ki se že vrsto let izvajajo v Kip vi- Kip vizija, M. Romih

Zahvala iz Male hiše

Mala hiša za otroke na Pilštanju izreka iskreno zahvalo ge. Veroni- jah. Iskrena ki Gradišek in njeni družini za večkratno pomoč našemu društvu. hvala. Na prireditvi Koza, zmaj in še kaj, ki se je odvijala 14. 5. v Kozjem, Letošnje po- nas je ga. Veronika skupaj z otroki iz Male hiše povabila na svojo letje bomo z predstavo ''Kozja resnica o kozjanskem zmaju'', ob ogledu katere našimi otro- smo seveda zelo uživali. ki zelo ak- Zahvaljujemo se tudi družini Štadler za prehranske priboljške in g. tivni širom Jožetu Kranjcu za pomoč pri spravilu drv in za delavnice s konji. po Sloveniji. Letos nas je na Krk povabila družina Tilinger, ki se ji ob tej prilo- Šli bomo na žnosti tudi iskreno zahvaljujemo. Otrokom so omogočili tudi vo- morje, imeli žnjo z jadrnico, tako da smo tam preživeli nekaj res čudovitih dni. bomo veliko Zahvaljujemo se tudi ge. Slavi Wonder, ki Mali hiši tudi večkrat enodnevnih Utrinek z jadranja na Krku stoji ob strani. V lanskem božičnem času je na Malo hišo povabila izletov, obi- prijatelje iz kavarne Ramna ob Slivniškem jezeru, ki so otrokom skovali bomo Klunove toplice, počitnikovali bomo v Pivki v poči- pričarali čudovito božično animacijo. V teh poletnih dneh pa so tniški hiški naše prijateljice Nataše Tič Ralijan in še kaj. Otrokom nas povabili tudi na tortico in pijačo na Slivniško jezero. bomo pričarali nepozabne trenutke v življenju. Veseli smo vsakega prispevka društvu, saj lahko tako otrokom omo- Na leto izvedemo toliko brezplačnih Palčkovih taborov (ki so glav- gočimo več raznovrstnih dejavnosti. Že deseto leto nam uspeva zbi- nina našega delovanja za otroke), kolikor nam uspe pridobiti sred- rati potrebna sredstva, ki nam to omogočajo. Zahvaljujemo se tudi stev. Če nam ne uspe izvesti štirih taborov na mesec, pa izvedemo Občini Kozje in ostalim občinam ter vsem ostalim posameznikom, vsaj dva, tako da naših otrok ne puščamo na cedilu. Brezplačne organizacijam in podjetjem, ki nam s svojo pomočjo omogočajo, Palčkove tabore izvajamo predvsem med vikendi, v času počitnic da lahko na društvu nemoteno izvajamo brezplačne Palčkove ta- ali praznikov pa tudi med tednom. bore za otroke, pomagamo ljudem na terenu, pomagamo in svetu- Prijave na brezplačne Palčkove tabore in svetovanje ob različnih jemo po telefonu in na Mali hiši nudimo začasno namestitev otrok družinskih težavah, ločitvah ... nudimo na telefonski številki: in mamic v primeru bolezni ali ob kakšnih drugih težkih situaci- 041/840-727. 32 IZ NAŠIH KRAJEV Farni praznik Marijinega vnebovzetja v Kozjem

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja, imenovanem tudi veliki šmaren, ki ga slavimo kot praznik upanja, v različnih romarskih središčih po Sloveniji poteka- jo številne slovesne maše. Brez dvoma pa je na ta dan najbolj praznično v vseh Marijinih svetiščih, kjer ta največji cerkveni Marijin praznik zaznamujejo slove- sna maševanja. Tako je bilo tudi v Kozjem, kjer se je praznovanje farnega praznika ob Marijinem vnebovze- tju pričelo s procesijo in slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi Marijinega vnebovzetja, nato pa se je dogajanje preselilo na trg, kjer je domače turistično društvo po- Za popestritev so poskrbeli koza, zmaj in krajani skrbelo za kulturno-zabavni program in pestro sejem- sko dogajanje. prevečkrat zmanjka časa,« je ob uvodu v program dejala predstavnica Turističnega društva Kozje, Mojca Valenčak, ki je zbrane pozdravila v imenu TD Kozje in jim zaželela, da bi na trgu v Kozjem preživeli čudovit dan. »Ravno k temu, da bi bilo takšnih priložnosti za srečanje in druženje čim več, v svojem delu stremi tudi naše društvo. Zato smo danes za vas ponovno pripravili manjši sejem, pozabili pa nismo niti na zabavni spremljevalni program,« je še dodala ter vse zbrane popro- sila, da nastopajoče v zameno za njihov trud in čas, ki so ga vložili v pripravo kratkega programa, nagradijo z nekaj minutami pozornosti. Po uvodnem harmonikarskem pozdravu Aljaža Klavžarja je zbranim nekaj lepih napevov na citre namenil Ambrož Amon, takoj za tem pa so prizorišče zavzeli junaki legende o kozjanskem zmaju. »Na far- ni praznik smo povabili tudi našega zmaja, kozico in njuno druščino krajanov, da vas z dvema plesoma spomnijo na legendo o imenu kraja Kozje in na letošnje lepo praznovanje tisočletnice našega kraja,« je de- Stojnice v trgu Kozje jala predstavnica TD Kozje Mojca Valenčak, zbrani pa so z veseljem prisluhnili dvema zabavnima pesmima, ki so ju igralci pospremili s Prav posebno in prijetno vzdušje je družilo vse, ki so se preteklo prav posebnim plesom ter tako nasmejali in zabavali vse, od najmlaj- sončno ponedeljkovo dopoldne zbrali pri drugi sveti maši v župnijski ših do malo starejših obiskovalcev sejma. Ob zaključni točki, ko so cerkvi Marijinega vnebovzetja v Kozjem in farni praznik Marijinega za posebno vzdušje ponovno poskrbeli zabavni ritmi, ki jih iz svoje vnebovzetja proslavili z obiskom procesije in slovesne svete maše, ki harmonike vestno izvablja Aljaž Klavžar, so se obiskovalci posvetili sta jo družno darovala podsredški župnik Lojze Weingerl in domači ogledu pestre ponudbe, ki se je bohotila na stojnicah domačih raz- župnik Niko Marovt. Tudi letos pa je bilo s strani Turističnega društva stavljavcev, ki so na trgu v Kozjem vsak zase dodali stran k zgodbi Kozje v okviru praznovanja farnega praznika poskrbljeno za posebno predstavitve ponudbe domačih dobrot in proizvodov domače obrti. spremljevalno dogajanje. Člani TD Kozje na ta dan, po končani sveti Na stojnicah z domačimi dobrotami in izdelki so se tako predstavili maši, že nekaj let organizirajo tradicionalno tržnico s stojnicami, ki ponudniki z Vinogradniške kmetije Pečnik, Ekološke Kmetije Ivanc, odraža krajevni utrip in predstavlja življenje tukajšnjih krajev in delo Ekološke kmetije Kukovičičev mlin, Ivan Preskar s pletarskimi izdelki tukajšnjih ljudi, in nič drugače ni bilo letos. Gostje pa so lahko uživali in izdelki iz lesa, Kmetija Kozole z različnimi vrstami domačih likerjev tudi ob kratkem kulturno-zabavnem programu, kjer so se predstavili in domačija Mramor z Vinotoča Gruska z žlahtno kapljico in drugimi domači glasbeniki ter del igralske zasedbe, ki je domačine in obisko- dobrotami. Za vsakega se je kaj našlo, prijetno druženje ob klepetu valce od drugod že nekajkrat razveselila z zabavno igro Kozja resnica o pa se je na trgu Kozjega nadaljevalo vse do popoldneva, za kar so bile kozjanskem zmaju. »Vselej je lepo, ko se takole zberemo skupaj. Posebej med drugim zagotovo zaslužne tudi vse dobrote, ki so jih pripravili lepo pa je, ko se zberemo ob tako lepi priložnosti, kakršna je današnja. Si domače turistično društvo in okoliške turistične kmetije. namenimo nekaj prijaznih besed, izmenjamo iskren nasmeh, stisnemo Mojca Valenčak roko in poklepetamo s prijatelji in znanci, za katere nam drugače žal vse Vaške igre v Zagorju

Letos so člani ŠD Zagorje zopet poskrbeli za druženje prebival- cev KS Zagorje, namreč že tretje leto so organizirali vaške igre. V različnih igrah so se med seboj pomerile ekipe zaselkov, in sicer: Artiče, Gaberje in Topolovo. Letošnje igre so bile: žaganje drv, ke- gljanje, kotaljenje bal, zabijanje žebljev, streljanje s fračo, vleka vrvi in igra presenečenja. Prvo mesto je pripadlo ekipi Gaberja, drugo mesto ekipi iz Artič, tretje pa ekipi iz Topolovega. Sodelovali pa sta še ekipi iz Fužin in centra Zagorja. Predsednik ŠD Zagorje Mitja Rešek je najboljšim ekipam podelil pokale. Prijetno druženje pa se je nadaljevalo do poznih jutranjih ur. Ena izmed šaljivih iger Vesna Žlender 33 IZ NAŠIH KRAJEV V spomin ikoni Pilštanjski

V prelestni lepoti, zelenja tihoti, skih podob, jasnih in tistih, ki jih je čas že kjer grič si z gričem podaja roko, zabrisal, takih, ki stojijo same, izpostavljene kamor bohorska hosta v prostoru in trajanju skupne zgodovine, in skrivnostno pesem šepeta, drugih, ki so del današnjih srečanj in doži- tu v deželi pilštanjski, vljanj. Da so te podobe zaživele na grajskem kjer od nekdaj drnulov les raste in rodi, hribu, so poskrbeli člani KD Lesično – Pil- tu »učilne zidane« je hram, štanj in Turističnega društva Pilštanj. bližnjim in daleč naokrog dobro poznan. Predsednica KD Lesično – Pilštanj Nives Kostevc Arzenšek je v uvodu pozdravila vse visoke goste, vse nekdanje učitelje in učen- ce, ki so obiskovali hram učenosti na Pilšta- Stara šola na Pilštanju nju in v Lesičnem ter vse obiskovalce, ki so si vzeli čas in prišli praznovat na Pilštanj. je z obiskovalci delila misli ob naši častitljivi Sledil je zanimiv kulturni program. Pilštanj- obletnici, o dolgi tradiciji šolstva. ska himna je zadonela iz grl Pilštanjskih Po končanem programu so se obiskovalci gospodarjev in nas vse spomnila, da je bil lahko sprehodili po stavbi stare šole in si Pilštanj v preteklosti res znameniti kraj. ogledali dve razstavi in novo urejeno učil- Obiskovalci so si lahko ogledali srednjeve- nico iz preteklega časa. Zanimiva je bila ški prikaz predaje pomembnega dokumenta razstava Milenka Straška Okruški zgodo- – darilne listine, s katero so bili postavljeni vine – Pilštanj 1158, ki jo je avtor podaril temelji šolstva na Pilštanju. Slovesno posa- Pilštanjčanom. ditev drena ob tej častitljivi obletnici je zra- Mnoge so pritegnila tudi likovna dela, ki so Pilštanjska gospoda z županjo ven »učilne zidane« opravil dobitnik srebr- nastala na XVII. slikarski koloniji Pilštanj nega grba Občine Kozje, g. Milenko Strašek. 2016 in predstavljajo del zbirke bogatega Z verzi Ivanke Uduč s Planine, ki so bili Županja Občine Kozje, ga. Milenca Krajnc, ustvarjanja likovnih pedagogov. posvečeni pilštanjski ikoni, smo pričeli na je v družbi pilštanjske gospode na stari šoli Kar človek doživi, večno ostaja v spominu. Pilštanju prireditev v počastitev 550-letnice odkrila spominsko obeležje, na katerem so S temi mislimi je bilo zaključeno druženje šolstva na Pilštanju in v Lesičnem. zbrani mejniki v zgodovini šolstva na Pilšta- na Pilštanju in dogajanje se je prestavilo v Sobotni dopoldan je bil stkan iz spomin- nju. Po slovesni potrditvi z žlahtno kapljico dolino, v sodobno osnovno šolo. Nives Kostevc Arzenšek

Zlata maturantka - Karmen Sotošek

Katero srednjo šolo si obiskova- kšnimi drugimi obšolskimi de- več. Drugače pa sem si predme- la in zakaj si se odločila zanjo? javnostmi? te razdelila po sklopih, tako da Srednjo šolo za gradbeništvo in Sem članica PGD Lesično-Pil- nisem imela vsega preveč naen- varovanje okolja, smer gradbeni štanj-Zagorje in del ekipe članic krat. Takega rezultata vsekakor tehnik. Že od nekdaj me je za- A, s katerimi hodimo na tekmo- nisem pričakovala. nimal sam postopek nastajanja vanja. Prav tako pa sem članica hiše, od načrta do izvedbe, in KD in ŠD Zagorje. V kulturnem Na kateri fakulteti boš nadalje- mislim, da je ta šola bila idealna društvu z mladinsko skupino vala šolanje in zakaj si se odlo- izbira za poglobitev tega znanja. prirejamo različne prireditve in čila ravno za to? uprizoritve številnih iger. Univerza v Mariboru, Fakulte- seminarsko nalogo prve katego- Kako so potekala tvoja srednje- ta za gradbeništvo, prometno rije, se s tem uvrstili na državno šolska leta? Ti je ostalo še kaj Kateri predmet ti je najbolj pri inženirstvo in arhitekturo. Ker tekmovanje in prejeli bronasto prostega časa? srcu? me gradbeništvo že nasploh ve- priznanje mladih raziskovalcev Pri učenju nisem imela težav, Sklop strokovnih predmetov, ki seli, sem želela nadaljevati v tej Slovenije. saj mi je snov bila všeč in sem zajemajo: stavbarstvo, inženir- smeri. literaturo z veseljem prebirala, stvo in mehaniko. Si boš po zlatem uspehu privo- kar se je poznalo tudi pri mojih Na kaj si poleg tega, da si zlata ščila kaj posebnega v času poči- ocenah. Vedno pa sem našla čas Kako si se pripravljala na ma- maturantka, v času srednješol- tnic? za prijatelje in druženje z njimi turo, si pričakovala tako dober skega izobraževanja še pono- Uspeh sem že proslavila skupaj z in tudi za druge obšolske dejav- rezultat? sna? družino in prijatelji. Sprostila pa nosti v svojem življenju. Poleg priprav, zadnji mesec pred Na doseženo srebrno priznanje sem bom še na morju. maturo, sem se že čez leto tru- iz znanja mehanike, skupaj s so- Pogovor pripravila: Si se ob šoli ukvarjala še s ka- dila, da sem si zapomnila čim šolko Natašo Sotlar sva napisali Karmen Cvirn

34 IZ NAŠIH KRAJEV

živalskih in rastlinskih vrst so sami spo- V Kozjanskem parku raziskovali znali, da je Kozjansko in Obsotelje upra- vičeno zavarovano območje. V času pet- dnevnega raziskovanja po Kozjanskem in mladi varuhi narave okolici so obiskali gnezdišče čebelarja na Bizeljskem, Lurško jamo v Zagorju, Gru- »Kar slišim, to pozabim. Kar vidim, to si zapomnim. Kar naredim, to razu- sko jamo, šli po pešpoti na grad Podsre- mem.« Ta stari Konfucijev rek so tudi med letošnjimi poletnimi počitnica- da, kjer so opazovali netopirje, se podali mi udejanjali v Kozjanskem parku, kjer so izvedli tri naravoslovne tabore na lov za zakladom, iskali pirit in fosilne za otroke, stare od 9 do 15 let. ostanke, izdelali hišice za netopirje, obi- skali domovanje bobra, se povzpeli na Konec avgusta je v Podsredi potekal že ca Kunst in Dušan Klenovšek, vsi trije pa najvišji vrh zavarovanega območja, Osli- drugi izmed treh naravoslovnih taborov, so nad zanimanjem otrok zelo navdušeni. co, ter se potepali po Olimju. Osvežili so ki jih v poletnih mesecih tradicionalno Povedo, da so skozi celoten tabor po ve- se tudi v reki Bistrici, izdelali napravo za izvajajo v Kozjanskem parku. Zanimanje čini v naravi in da vse skupaj poteka zelo čiščenje ter pod budnim očesom Vesne otrok iz celotne Slovenije je iz leta v leto spontano. Spoznavajo rastline, živali in ži- Zakonjšek spoznavali tehnike slikanja. V večje, saj se na taborih zvrstijo otroci vse vljenjske prostore, otroci pa se morajo na času trajanja tabora so našli tudi čas za od Gorenjske do Koroške, Dolenjske in taboru v naravi znajti tudi sami in sami izvajanje številnih zanimivih poskusov. Primorske ter seveda domačini iz bližnje kaj poiskati. O vsem zanimivem, na kar Uprizorili so izbruh vulkana, izdelovali in nekoliko manj bližnje okolice. Prav do- naletijo na terenu, se potem pogovarjajo, kristale in analizirali vodo. Skozi vsako- mačinov pa je bilo letos več kot minula prisluhnejo razlagi in se v zanimivosti čim dnevno druženje so se med udeleženci leta, saj so uvedli še tako imenovane dnev- bolj poglobijo. spletle tudi prijateljske vezi in ob koncu ne tabore. To pomeni, da lahko domačini tabora so si obljubili, da jih bo ljubezen pridejo vsak dan na tabor in ne prespijo. UTRJEVALI LJUBEZEN DO NARAVE do narave družila tudi, ko bodo vsak na Po besedah Barbare Ploštajner, ene iz- S celodnevnim preživljanjem v naravi svojem koncu. med mentoric iz Kozjanskega parka, je to so otroci odkrivali in spoznavali, seveda tudi nekoliko cenejša in dostopnejša vari- s pomočjo mentorjev, zakaj je območje VZGOJILI VEČ KOT 60 MLADIH anta za domačine. Poleg Ploštajnerjeve sta Kozjanskega parka zavarovano območje. VARUHOV NARAVE mentorja mladih varuhov narave še Moj- Glede na biotsko pestrost in raznolikost Zaključek tabora je udeležencem prinesel tudi pomemben naziv. Postali so »Mladi varuhi narave«. Seveda je bilo treba za ta naziv pokazati kar precej znanja, ki so ga mentorji ugotavljali skozi vprašanja, veza- na na vse, kar so otroci spoznavali in se naučili tekom tabora. »Pomembno pa ni bilo le znanje, ampak tudi posameznikov odnos do narave in do ostalih udeležencev taborov«, je poudarila Barbara Ploštaj- ner. Ta je še povedala, da je izvedbo tabora sofinancirala Slovenska nacionalna komi- sija za UNESCO, saj je širše območje Koz- janskega razglašeno za biosferno območje v okviru UNESCO-vega programa MAB (Man and Biosphere). Po koncu vseh treh taborov so v KP vzgojili več kot 60 mladih varuhov narave, ki so zavezani k temu, da po svojih močeh skrbijo za naravo.

(Z. I., foto: Kozjanski park) Utrinek s terenskega dela »Zagorska« in »Leskovška« nedelja

V Zagorju se v letu zvrstita dve romanji. Prvo »Zagorsko romanje« že v soboto. Danes sta romanji bolj posodobljeni, saj se romarji je na sedmo velikonočno nedeljo in je poznano širši okolici vse pripeljejo. Vendar se prvotnost obiska ni izgubila, kajti romarji še do hrvaškega Zagorja, s katerega še danes pride veliko romarjev. vedno prihajajo molit k Mariji Pomočnici. Letos sta obe romanji že Drugo romanje pa je na nedeljo pred sv. Lovrencem. »Leskovško bili. Ravno minulo nedelo je bila zaradi lepega vremena Leskovška romanje« oz. »Leskovška nedelja« je že več kot tristo let »rezervi- nedelja lepo obiskana. Pri obeh so bile tri maše, ki jih je daroval go- rana« za romarje s Kranjske. Farane z Leskovca pri Krškem so ve- spod župnik Jože Hribernik skupaj z drugimi duhovniki iz okolice. likokrat pestile nesreče in slaba letina, zato so se zaobljubili Mariji S svojim lepim petjem pa so mašo polepšali domači pevci skupaj s Pomočnici. Včasih so romarji prihajali peš, na pot so se odpravili pevci iz Leskovca. Vesna Žlender 35 IZ NAŠIH KRAJEV Gradnja jezov na Bistrici

Ob naslovu ste verjetno zmajevali z glavo, saj o morebitni gradnji jezov na Bistrici ni bilo nikjer nič slišati. Tudi mehanizacije, ki je potrebna za tovrstne podvige, ni nikjer opaziti. Pa vendar sta v tem poletju na Bistrici med Pilštanjem in Podsredo zrasla dva jezova. Jezova seveda nista delo človeka, temveč bobrov, ki že vrsto let žive tudi v Bistrici. Po najmanj 150 letih od izumrtja bobrov na obmo- čju današnje Slovenije so bili prvič opaženi leta 1998 na pritoku reke Krke (Radulja). Kmalu zatem že tudi na Sotli in sedaj že kar nekaj let vsaj na treh lokacijah tudi na Bistrici. Lastniki parcel ob Bistrici so njihovo prisotnost zaznali ob pogledih na podrte vrbe na brežini, lastniki koruznih njiv v neposredni bližini struge tudi po »kraji« koruznih stebel v poletnem času. Jezovi niso povsem običajni gradbeni podvigi naših bobrov – gra- diti jih namreč začnejo le ob daljših obdobjih brez dežja. Tedaj nivo vode v Bistrici upade do te mere, da jim oteži plavanje. Ob nizkih vodostajih postanejo vidni tudi sicer pod gladino skriti vhodi v nji- hova bobrišča (podzemna bivališča).Letošnje poletje in jesen nista bila bogata s padavinami in posledično je v Bistrici nizek vodostaj. Zato sta obe družini (pri Podsredi in druga na območju Šonovega) zgradili masivna jezova, za katerima sta nastali mirni akumulaciji. In bobri lahko nemoteno plavajo. V mirni vodi so preko poletja Jez nad Podsredo tudi hranili z njiv prinešena koruzna stebla (da niso ovenela). Ma- terial za gradnjo so bobri dobili kar v bogati lesni zarasti brežine. materiala za gradnjo je skrajno »premišljeno«, saj bobri ne delajo Od daleč se niti ne opazi, da je le-ta razredčena, saj ne ustvarjajo čistin, ki bi olajšale odnašanje brežin v času večjih voda. Z redče- golosekov. Tu in tam so odstranili debla do 10 cm debelih stebel njem zarasti pa zopet delujejo v dobrobit struge in lastnikov ze- leske, jelše ali vrbe, jih razgrizli v manjše kose ter umetelno vgradili mljišč - tako manj verjetno nastanejo čepi naplavljenega materiala. v jez. Oba jezova sta trdna in sta prenesla tudi povišane pretoke Mirna voda z višjim nivojem pa v sušnem obdobju olajša in poveča Bistrice ob minulih deževnih dnevih. Seveda pa je pričakovati, da pronicanje vode iz struge v okoliška zemljišča. Zato smo lahko le bosta večdnevno deževje in močno povišan pretok jezova podrla. veseli, da dele struge Bistrice »upravljajo« bobri, saj oni to počno Naj zaključim z razmislekom o tem, ali je gradnja jezov dobra ali najboljše. Že vedo zakaj – oni tu namreč živijo. škodljiva za strugo Bistrice ter pribrežne parcele. Pridobivanje Dušan Klenovšek

ŠD Buče Motel ribnik Kozje državni prvaki v vleki vrvi

Preteklo leto smo spremljali velike uspehe ŠD Bistrica, ki je ob koncu državnega tekmovanja v vleki vrvi slavi- lo prepričljivo zmago, v letošnji sezoni pa spremljamo velike uspehe novincev, ekipe ŠD Buče, katere tekmo- valci so se v preteklem letu še urili v bistriški ekipi, le- tos pa so neporaženi in so tako postali državni prvaki Državni prvaki iz Buč v obeh kategorijah.

Bučenarji so se po lanskoletni sezoni državnega tekmovanja v vleki odlična ekipa, ekipa, ki ji ni para in v letošnjem letu ni imela kon- vrvi, ko je naslov državnega prvaka osvojila ekipa ŠD Bistrica ob kurence. Sotli, odločili, da sestavijo svojo ekipo za tekmovanje v vleki vrvi, Tako je bila ekipa Buč na Bučah, v Dobrini, Bistrici ob Sotli, Juršin- in tako je Franci Godler sestavil ekipo in vodil treninge. cih in na Svetini tako v kategoriji A, do 900 kg, kot kategoriji B, do Poleg bučenarskih fantov so v ekipo povabili tudi fante okoliških 750 kg, nepremagljiva in je na vseh tekmovanjih v obeh kategorijah krajev, s katerimi so lažje kombinirali posamezne vleke in tako laž- zasedla prvo mesto. Na koncu so se pomerili še na celjskem sejmu je konkurirali nasprotnikom, saj je njihova ekipa štela 22 članov. in prav tako slavili ter dokazali, da so nepremagljivi, in upravičeno Pri postavljanju tekmovalcev za posamezno vleko sta vodji poma- slavili naziv državnih prvakov v vleki vrvi v letu 2016. gala Klemen Frece in Kristjan Kajba in skupaj so dokazali, da so (K. C.)

36 IZ NAŠIH KRAJEV ne LD Podsreda Karla Šmajdeka. Starešina je Lovska družina Podsreda tako v svojem govoru orisal zgodovino, ki je bila zelo pestra in med drugim izpostavil ne- kaj pomembnejših mejnikov. Prvo pomembno obeležila 70-letnico leto je leto 1946, ko so trije ustanovni člani v času po vojni ustanovili LD Podsreda. Kljub težkim časom in razširjenemu predvsem divje- delovanja mu lovu pa so lovci zavihali rokave, v gozdovih so vzpostavili red in skrb za divjad, pri gradu pa stražarnico preuredili v prvo lovsko kočo in jo uradno otvorili leta 1959. Že naslednje leto pa so kot eno prvih lovskih društev razvili svoj prapor, ki je svojemu namenu služil dolga leta, Starešina Karl Šmajdek ko ga je nadomestil nov. Leta 1970 so lovci svo- jemu namenu izročili novo lovsko kočo, ki so jo je orisal zgodovino LD nato v devetdesetih letih dozidali in spremenili Podsreda v stanje, v katerem je še danes. Dandanes pa je lovska družina vključena predvsem v gojitev in ohranjanje divjadi, skrbi za nadzorovan in načrtovan odstrel, prav tako pa poskuša preprečevati škodo na poljščinah, ki jo povzroča divjad. Seveda pa je v ospredju tudi druženje in sodelovanje z drugimi društvi in organi- zacijami v trgu, ki je vzorno in se bo po besedah starešine tudi v bodoče ohranjalo vsaj v tej meri. Program ob 70-letnici LD pa so popestrile tudi Člani LD Podsreda glasbene točke, ki so med zbranimi požele bučne aplavze. Spregovorili pa so tudi gostje, ki so vsi v eno potrdili, da je LD Podsre- Minulo soboto je bilo nad gradom Podsreda pestro, saj so se zbrali da na pravi poti in dela dobro. Prav vsi gostje so gostiteljem zaželeli še lovci in lovke LD Podsreda in gostje, ki so počastili visoko obletnico vnaprej tako zavzeto delo, ki je močno povezano z naravo in živalmi. obstoja Lovske družine Podsreda. Zadovoljstvo z delom domačih lov- Izpostavljeno pa je bilo predvsem dobro sodelovanje v vseh smereh, cev so prišli izrazit županja Občine Kozje Milenca Kranjc, predstavnik tako z ostalimi društvi kot z občino. Govorom pa je sledila podelitev Savinjsko-Kozjanske zveze lovskih družin Zdravko Mastnak, direktor priznaj, tako lovcem, ki so si jih prislužili z vestnim delom, in vsem Kozjanskega parka Hrvoje Teo Oršanič, predsednik KS Podsreda Vin- sponzorjem, ki so omogočili prireditev ob visokem jubileju. ko Klavžar, častni občan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, občin- Ob koncu pa je starešina vse zbrane povabil k pogostitvi, ki so jo pri- ski svetnik Marko Kunej in predstavniki ostalih društev. pravili, in k druženju ob zvokih ansambla Trije vragi, ki so zbrane za- Program so otvorili Dobovski rogisti, slovensko himno pa je zapel Du- bavali pozno v večer. šan Andrej Kocman. Slavnostni otvoritvi pa je sledil nagovor stareši- Jernej Šulc

Tradicionalni piknik članov Društva upokojencev Kozje

V torek, 23. avgusta, v prekrasnem poletnem popoldnevu, je komisija Društva upokojencev Kozje organizirala tradicionalni piknik za svoje člane. Radi imamo tovrstna družabna srečanja, posebej še člani, ki ne zmorejo več daljših izletov, nordijske hoje, pohodov in prireditev izven Občine Kozje. Utrinek z veselega druženja upokojencev Za prostor smo zaprosili kar domače lovce, ki so si zgradili prelepo kočo na prekrasni lokaciji pod Vino goro. Ob koči so lovci zasadili vši skupni državi … Kmalu smo vsi skupaj zapeli in pesem je odmeva- različna, tudi okrasna drevesa, ki so udeležencem piknika nudila »de- la pod Vino goro … Upam, da nam divjad ni preveč zamerila, sicer pa belo« senco, smiselno razporejene klopi pa so prava stvar za druženje v je vajena streljanja na glinaste golobe na bližnjem strelišču. naravi in obujanje spominov na boljše in morda tudi slabše čase. Pohvalili smo juho iz zares domačega vrta, bila je odlična, le naš znani Zbralo se nas je lepo število. Predsednik društva je v uvodnem na- šaljivec je iskal »krožnik« za kosti, pa je kljub temu krožnik še drugič govoru poudaril pomembnost druženja nas starejših, ki smo pogosto napolnil rekoč: »Bom še repete.« osamljeni in potrebni tovrstnih srečanj, ko vsaj za trenutek pozabimo Sicer pa so teknile tudi dobrote z žara pa še kozarček ali dva, tako za na vsakodnevne, največkrat negativne novice, na svoje pokojnine, ki moč, in plesalci so sproščeno brusili podplate na sicer finem asfaltu se vsako leto realno znižujejo in komaj še zadostujejo za preživetje iz pred lovsko kočo. meseca v mesec, pa se kljub zakonu ne usklajujejo dovolj. Vsem je za- Ekipa iz domačega motela, zares ste se potrudili in nas presenetili s želel dobro počutje. kakovostno in hitro postrežbo. Duo Val je poskrbel za prijetno vzdušje. Gre za domačina, ki sta se Imeli smo se res lepo in popoldan se je prehitro prevesil v večer. Skupaj nam predstavila po dolgem času. Sta dobra glasbenika z odličnimi vo- smo preživeli prekrasen popoldan. Hvala Valčki, ki se je v imenu ko- kali, seveda pa dobro obvladujeta tudi klaviature in harmoniko. Radi misije za prireditve še posebej trudila za uspešnost srečanja. smo prisluhnili tistim zimzelenim, morda že redkeje slišanim in rahlo pozabljenim, pa še »starogradskim« – včasih najbolj popularnim v bi- Veljko Kolar 37 IZ NAŠIH KRAJEV

strani in verjame v naš projekt, ter Občini Kozje, brez katere tabo- Poletni tabori Kozje 2016 ra ne mi mogli izvajati v taki veličini. Vsa podjetja, ki so prispevala sredstva, so omogočila vsaj enemu otroku brezplačne počitnice. Nad Poletnimi tabori Kozje je v sredini avgusta padel Kar 40 otrokom iz socialno šibkejših družin smo omogočili zastor za leto 2016. To leto je bilo leto presežkov. Letos brezplačne 6-dnevne počitnice s sredstvi, ki smo jih izbrali s po- smo namreč v kar 4 poletnih terminih gostili 260 otrok močjo Zveze prijateljev mladine Moste-Polje, lokalnimi društvi, iz celotne Slovenije. TK, ŠD in KNK Odred Kozje ter OŠ Šmarje pri Jelšah. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in ki nas Prvi teden taborov se je tradicionalno začel v prvem tednu pole- na kakršenkoli način podpirate pri izvedbi ter pripravi Poletnega tnih šolskih počitnic. V tem terminu smo premierno izvedli dekli- tabora Kozje 2016. ški košarkarski kamp, tenis, nogomet, košarka fantje ter likovni Iz srca se v prvi vrsti zahvaljujemo generalnemu pokrovitelju – kamp. Tega termina se je udeležilo preko 70 otrok, ki so v 6 dneh podjetju RAJMAX, d. o. o., zakoncema Rajgl, ki nam stojita ob spoznali Kozje in legendo o kozjanskem zmaju, se sprehodili skozi strani že 4 leta, in Občini Kozje, ki nam omogoča uporabo kapaci- trg Kozje, kjer smo jih popeljali v pestro zgodovino Kozjega. Ogle- tet v kozjanskem športnem parku in nas vseskozi podpira pri na- dali so si namreč Učilnico moje mame, muzej ter prenovljene zapo- šem projektu, ter seveda vsem ostalim partnerjem in sponzorjem: re. Udeleženci so bili nad videnim navdušeni, zagotovo pa so si vsi HAM d.o.o.; SIBIZ d.o.o.; I.S.T. Avtodeli d.o.o..; Cafe-Restaurant zapomnili legendo o kozjanskem zmaju. Tekom tedna smo se od- Burgfreund Kozjana g. Slavka Rupreta, ki dela in živi v Nemčiji; pravili na kopanje v Aqualuno, kjer smo seveda dodobra spoznali KŠŠO; DPR pekarna RESNIK; AHAC d.o.o.; AZA PLUS d.o.o.; king kobro. Kopalni dan je svoj zaključek doživel v Olimju in tam- GES d.o.o.; EXTRA LUX d.o.o; EUTRIP d.o.o.; GRADBENIŠTVO kajšnjem samostanu in čokoladnici, ki je poskrbela za marsikateri KARL KUNEJ s.p.; UMETNO KOVAŠTVO VLADIMIR PEČNIK obisk pridnih mravljic v kampu. Potešitev želodčkov in ohladitev s.p.; ŠTUS DESIGN s.p.; ABH ŠPORT d.o.o.; LOPARJI.SI; GEO- v poletni vročini pa nas je pričakala na Jelenovem grebenu, kjer so STERN d.o.o.; GRAWE zavarovalnica; MOTEL RIBNIK; MNZ nas pogostili z brezplačnim sladoledom, za kar se jim iskreno za- CELJE; Nogometna zveza Slovenija (NZS); ŠD BISTRICA OB SO- hvaljujemo. Seveda so otroci tudi nakrmili tamkajšnje prebivalce TLI; ELEKTRO KUNST d.o.o.; RV MONT d.o.o.; Trgovina vse za gozda in okoliških jas. avto KUKOVIČIČ DARKO s. p.; SHRACK TECHNIK d.o.o.; BO- Poleg raziskovanja okolice in kopanja pa so naši udeleženci bili ŠTJAN PREŠIČEK s.p.; RAJ GOZD d.o.o.; MERKS d.o.o.; TRGO- tudi sami svoji kuharski mojstri in si pripravili svojo taborno večer- VINE POLJE d.o.o.; IRENA VAVRIČUK s.p.; VITAL MESTINJE jo ob ognju. Izkazali so se prav vsi in dokazali, da si lahko večerjo d.o.o.; MLEKARNE CELEIA d.o.o.; VRTNARSTVO ŠTRAVS s.p.; pripravijo brez pomoči pridnih rok svojih mamic. Ob večerih smo BAR IZVIR Metka Plevnik s.p. imeli še športne igre, ko smo z vrečami divjali med stožci ter imeli filmski večer na velikem platnu. Zahvaljujemo se Osnovni šoli Kozje, ki nam je omogočila uporabo Letos smo udeležencem ponudili nove prostočasne aktivnosti, saj kuhinje in jedilnice v času kosil in izposojo kombija ter upora- smo postavili mini golf, ki je bil ravno pravšnji izziv. Otroci so pro- bo učilnice za kuharske delavnice, Športni zvezi Kozje za izposojo sti čas preživljali ob igranju ročnega nogometa, air-hockeya, nami- športne opreme in rekvizitov, Prostovoljnemu gasilskemu društvu znega tenisa, ob namiznih igrah ter ustvarjalnih delavnicah. Svoje Kozje in Reševalni postaji Šmarje pri Jelšah za zanimive prikaze kuharske sposobnosti pa so še enkrat več dokazovali med kuhar- njihovega dela v vseh 4 terminih. skimi delavnicami. Kdo ve, mogoče pa pripravimo naslednje leto Naša želja je, da skupaj to pot nadaljujemo in v časih, ko je že stisk kakšen izziv in naredimo še kuharski kamp. roke in nasmeh veliko, projekt brezplačnih počitnic približamo Ob vseh delavnicah so otroci imeli še tiste »obvezne« treninge teni- še večjemu številu otrok, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti. sa, košarke ter nogometa in delavnice likovne umetnosti, ki so jih Vsako leto se stkejo prijateljstva, ob odhodu domov potoči tudi vodili naši mentorji. Otroci so se izkazali prav na vseh področjih, solza žalosti in hkrati sreče, saj verjamemo, da se bomo še srečali. saj so navdušili s svojim znanjem, predvsem pa z vztrajnostjo in Vsem udeležencem, podjetjem in društvom, Občini Kozje, staršem željo po novem znanju. in lokalni skupnosti se v kolektivu Poletnih taborov Kozje zahva- Iskreno se za sodelovanje in zaupanje zahvaljujemo generalnemu ljujemo za zaupanje in udeležbo. Več o taboru si lahko preberete pokrovitelju podjetju Rajmax d.o.o., ki nam že vrsto let stoji ob na www.tabori-kozje.si ter na Facebook strani Poletni tabori Kozje.

Udeleženci enega od štirih terminov 38 PISALI SMO PRED DESETLETJEM/VABIMO Poletni tabori Kozje 2016

Oktobra 2006 je izšla 34. številka glasila Zmajev glas. Na naslovnici je bila slika z ene od obsejemskih dejavnosti ob sedmem Kozjanskem sejmu. Mesto pod drobnogledom smo namenili pregledu vsega, kar se je v posamezni krajevni skupnosti naredilo v obdobju od 2002 do 2006. Izmed investicij, ki so se izvajale ali zaključile pred desetimi leti, je potrebno omeniti obnovo kinodvorane v Kozjem, izgradnjo otro- škega igrišča v športnem parku v Kozjem ter še nekatere investicije v zdravstveni postaji, na obeh šolah in domu krajanov na Bučah. Ome- nili smo že Kozjanski sejem, ob njem pa je Kozje obiskal tudi takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, pisali pa smo tudi o tem, da je podjetje Makop iz Domžal kupilo poslovni prostor bivšega Monta in napovedalo, da bo v njem začelo z dejavnostjo brizganja plastičnih izdelkov. V Kroflnovem mlinu je Muzejsko društvo Kozje pripravilo razstavo Generacija tridesetih, na Pilštanju pa je potekala dvanajsta likovna kolonija. Društvo upokojencev Kozje je praznovalo 60 let in ob tem razvilo nov prapor, Folklorna skupina Kozje pa je tudi pred desetimi leti gostovala v Italiji. Zelo aktivni so bili športniki. Tenis klub Kozje je pripravil 15. Odprto prvenstvo Kozjega v tenisu, na katerem je tretjič zmagal Blaž Hartl, veteranska ekipa pa je osvojila tretje mesto v Sotel- ski teniški ligi. Marjan Marinšek je v svoji rubriki pisal o Škerbčevih s Pokleka, Slavica Blažič pa v rubriki S potovanja o obisku Turčije.

Roman Gradišek

VABILO NA REKREATIVNO IGRANJE ŠAHA V KOZJEM

Vabimo vse zainteresirane šahiste in vse, ki si to želite postati, da se nam pridružite na rekreativnem igranju šaha v večnamenski dvorani Kozje. Igralni dnevi bodo vsak četrtek od 17. do 21. ure v večnamenski sobi večnamenske dvorane v Kozjem. Prvo srečanje bo drugi četrtek v novembru. Predvidevamo tudi novoletno tekmovanje in od januarja mesečni turnir vsak mesec za prvaka Občine Kozje, počasno prvenstvo, šahovska šola pa že poteka in še se bo dogajalo! Vljudno vabljeni!

Krog prijateljev Bruna Gröninga vabi na razširjeno informativno predavanje na temo: POMOČI IN OZDRAVITVE PO DUHOVNI POTI S POMOČJO UČENJA BRUNA GRÖNINGA - MEDICINSKO DOKAZLJIVO, ki bo 27. 11. 2016 ob 17. uri v Osnovni šoli Kozje, Kozje 131.

Vstop prost, prosimo za prostovoljne prispevke. Vabljeni vsi, ki iščete pomoč. Informacije na: 041 960 179, 040 298 023

39 ŠPORT Četrt stoletja Odprtega teniškega prvenstva Kozjega

Člani Tenis kluba Kozje so na zadnjo avgustovsko soboto organizi- rali tradicionalno, tokrat že jubilejno petindvajseto Odprto prven- stvo Kozjega v tenisu. In petindvajsetega prvenstva se je udeležilo primerno število igralcev. Nastopilo je namreč petindvajset igral- cev, ki je odigralo petindvajset tekem, preden smo dobili novega, enajstega zmagovalca odprtih prvenstev.

Tenis klub Kozje je prvo odprto prvenstvo organiziral zdaj že dalj- nega leta 1992. V minulih dveh desetletjih in pol je turnir postal teniški turnir z najdaljšo neprekinjeno tradicijo v okoliških krajih. Dobra organizacija ter odličen ambient v Športnem parku Kozje sta vedno privabila lepo število tekmovalcev iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene okolice. Število udeležencev je skozi leta nihalo med deset in rekordnih devetindvajset, jubilejnega petindvajsetega pr- venstva pa se je torej udeležilo točno petindvajset igralcev.

Jubilejni turnir pa ni bil samo dobro obiskan, ampak tudi izredno kvaliteten. Konkurenca je bila verjetno najmočnejša do zdaj, saj je Polfinalisti prvega odprtega prvenstva, četrt stoletja kasneje na turnirju nastopalo kar nekaj igralcev 1. Slovenske teniške lige, med njimi tudi 21. igralec na slovenski teniški lestvici. Poleg do- na stran dvajsetletnega Boruta Žičkarja iz Krškega. Blaž Hartl je mačih članov so se turnirja udeležili še igralci iz Krškega, Šentjurja, moral v svojem že dvanajstem finalu šele drugič priznati premoč Maribora, Sevnice, Slovenske Bistrice, Brestanice, Slovenskih Ko- nasprotniku. Tokrat pa zaradi krčev finalne tekme ni mogel dokon- njic, Bistrice ob Sotli, Celja, Radeč, Rake, Krmelja, s Ponikve … čati in je po odigranih nekaj igrah tekmo predal. Tretje mesto sta si razdelila Mitja Ogrizek in Aleksander Recko. Že v prvem krogu smo videli kar nekaj zanimivih dvobojev. Tako je Damjan Fila iz Brestanice po podaljšani igri premagal trikratnega Pokale in nagrade je najboljšim podelil predsednik Tenis kluba zmagovalca Zorana Perčiča, Matej Sok je ugnal večkratnega dr- Kozje Roman Gradišek, ki je tudi edini, ki je nastopil na prav vseh žavnega prvaka v speedmintonu, Robija Titovška iz Radeč, Bojan petindvajsetih odprtih prvenstvih Kozjega, tokrat pa je že v prvem Dobravc pa je premagal perspektivno mladinko Hanno Dolar iz krogu naletel na kasnejšega zmagovalca. V kratkem nagovoru je Celja. V drugem krogu je manjše presenečenje pripravil Damir izrazil zadovoljstvo nad turnirjem, številčnostjo in kvaliteto udele- Škerl iz Sevnice, ki je premagal Roka Hajda iz Slovenski Konjic, žencev, prepričan pa je tudi, da bo turnir podobno uspešen tudi v ki je veljal za enega od favoritov na turnirju. Zmaga pa je Damirju prihodnje, tudi v novih petindvajsetih letih. očitno pobrala precej moči, tako da se v četrtfinalu ni mogel dovolj dobro upirati Mitji Ogrizku iz Maribora. Na splošno smo lahko (R. G.) od četrtfinala dalje gledali same teniške poslastice. Edini domači tekmovalec, desetkratni prvak Blaž Hartl, je po zelo težki tekmi premagal Gašperja Okrožnika iz Slovenske Bistrice, videli pa smo še dva klubska obračuna. V tekmi dveh članov TK Krško je Borut Žičkar tesno premagal Matica Sotlerja, v tekmi dveh igralcev TK Šentjur pa je Aleksander Recko iz Gorice pri Slivnici premagal Roka Gradišnika s Ponikve.

Pred polfinalom pa so organizatorji pripravili še majhno pope- stritev. Na igrišče so prišli polfinalisti prvega odprtega prvenstva Kozjega iz leta 1992. Takrat se je prve zmage na turnirju veselil Ljubo Perčič, drugi je bil Roman Gradišek, tretje mesto pa sta si razdelila Bojan Gradišek in Marko Mesec. Slednji je bil sicer v soboto odsoten, zato ga je zamenjal Ervin Perčič, ki je na prvem turnirju izpadel v četrtfinalu. Bratje Ljubo in Ervin Perčič ter Ro- man in Bojan Gradišek so odigrali en niz dvojic in pokazali, da še niso pozabili igrati tenisa.

Potem pa so na igrišče ponovno stopili polfinalisti 25. OP Kozje- ga. Blaž Hartl je po še eni težki tekmi premagal Mitjo Ogrizka in se ponovno uvrstil v finale. Nekoliko lažje je do zmage v drugem polfinalu proti Aleksandru Recku prišel Borut Žičkar. To in pa dvanajst let starostne razlike, je v finalu tehtnico kmalu prevesilo Prvi trije na jubilejnem prvenstvu, Blaž, Borut in Sandi, manjka Mitja 40 ŠPORT Člani TK Kozje obranili naslov obsoteljskega teniškega prvaka

Zaključila se je enajsta sezona Veteranske sotelske te- Kozje 1, ki je branila naslov prvaka. V ponovitvi lanskega finala so niške lige, ki jo vodi Tenis klub Rogaška, naslov prvaka bili ponovno boljši Kozjani, ki so zmagali z rezultatom 3:2. Točke lige je ostal v Kozjem. za zmagovalce so prispevali Blaž Hartl, Igor Cesarec in Iztok Ar- tič, za poražence pa Oskar Drobne in dvojica. V drugem polfinalu je bila ekipa TK Šentjur 1 z rezultatom 4:1 boljša od ekipe TK Ro- gaška Crystal. Slednja je potem z enakim rezultatom izgubila tudi tekmo za tretje mesto proti ekipi TK Gorica. Veliki finale lige je bil na sporedu 13. septembra na teniških igriščih v Šentjurju. Dvoboj med ekipama TK Šentjur 1 in TK Kozje 1 je bil odločen že po posa- mičnih dvobojih, saj so za Kozje 1 zmagali Igor Cesarec, Mladen Kantoci in Iztok Artič, za domačine pa le Tibor Orač. Kozjani so nato tekmo dvojic predali in se s skupnim rezultatom 3:2 veselili drugega naslova prvaka VSTL. Pokale je kapetanoma prvih dveh ekip predal predstavnik organizatorja, TK Rogaška, Mirko Žerak, ki je izrazil zadovoljstvo nad potekom lige in dejstvom, da sta bili prvič dve ligi. Prehodni pokal za prvaka lige bo tako še eno leto ostal v Kozjem. Naj omenimo še najboljše v drugi ligi. Prvak druge lige je ekipa TK Planina, ki bo naslednjo sezono v prvi ligi nado- mestila ekipo TK Šentjur 2, uspeh Kozjanov pa je dopolnila ekipa TK Kozje 2, ki je nastopila sploh prvič in osvojila drugo mesto v Zmagovalna ekipa TK Kozje 1 s predsednikom kluba drugi ligi, tretja pa je bila ekipa TK Rogatec.

Enajsta sezona Veteranske teniške lige je bila nekaj posebnega, saj Točke za ekipi TK Kozje v sezoni 2015/16 so prispevali: so ekipe prvič nastopale v dveh ligah. Rekordnih enajst ekip je bilo razdeljenih v prvo in drugo ligo. V prvi ligi je nastopalo šest, v TK Kozje 1: Blaž Hartl in Iztok Artič po 7, Mladen Kantoci 4, drugi pa pet ekip, ki so se v spomladanskem delu pomerile vsaka z Igor Cesarec 2, Bojan Dobravc 1 ter dvojica Iztok Artič – Bojan vsako, nato pa je sledilo še razigravanje. Pred počitnicami so bile Dobravc 1 odigrane četrtfinalne tekme, po katerih so v igri za naslov prvaka ostale še ekipe TK Gorica, TK Šentjur 1, TK Rogaška Crystal in TK TK Kozje 2: Roman Gradišek 3, Jožko Zalokar 2, Dejan Zorenč 2, Kozje 1. V začetku septembra so bile na sporedu še polfinalne in Matej Sok 1, Ervin Perčič 1 ter dvojica Roman Gradišek – Jožko finalne tekme. V prvem polfinalu sta se v Gorici pri Slivnici pome- Zalokar 2 rili ekipi TK Gorica, ki je bila najboljša po rednem delu lige, in TK Roman Gradišek Prijateljsko teniško srečanje s TK Gorenja vas – drugi del

Tenis klub Kozje je v letošnjem letu navezal stike s teniško sekcijo iz Gorenje vasi. Konec maja smo tako odigrali prvo prijateljsko sre- čanje veteranskih dvojic na Gorenjskem. Ker je bilo na tekmi odlič- no vzdušje, rezultat pa izenačen, smo se že takrat dogovorili, da se Udeleženci drugega prijateljskega teniškega srečanja jeseni ponovno dobimo v Kozjem. In druga septembrska sobota jici Bojan Krivec – Božo Sok in Jožko Zalokar – Roman Gradišek, je bila kot nalašč za novo prijateljsko druženje teniških ekip. Tudi po eno pa Tibor Palfy – Toni Hostnik in Joži Zajc – Tomaž Mlinar. tokrat se je srečanje začelo z uvodnim pozdravom obeh predsedni- Ker so tekme trajale do poznega popoldneva, so po zaključku še kov, domačega Romana Gradiška in gostujočega Izidorja Selaka ter kako teknile dobrote z žara, za katere je poskrbel Joži, pa tudi ka- izmenjavo priložnostnih daril. Po kratkem okrepčilu pa se je začelo kšno pivo ali špricer sta stekla po pregretih grlih. Med druženjem tekmovanje. Sistem je bil enak kot na spomladanski tekmi. Vsako smo sklenili, da vse skupaj ponovimo tudi prihodnje leto. Zadnja ekipo so sestavljale štiri dvojice in vsaka se je pomerila v tekmi na sobota v maju je tako že rezervirana za gostovanje v Gorenji vasi, en niz z vsemi dvojicami iz nasprotne ekipe. Tako smo si lahko druga v septembru pa za povratno srečanje v Kozjem. Ker pa v ogledali šestnajst tekem, ki so bile vse po vrsti zanimive, večinoma prihodnjem letu obeležujejo tudi trideset let tenisa v Gorenji vasi, pa tudi izenačene. Uspešnejši so bili tokrat gostje, ki so zmagali z so nas povabili še na turnir v belem, ki ga bodo organizirali konec rezultatom 10:6. Po dve točki za domačo ekipo sta prispevali dvo- avgusta. (R. G.) 41 ŠPORT Karate klub Kozjansko začel odlično z novo tekmovalno sezono, trenerja opravila izpit za višjo mosjtrsko stopnjo

Od 27. 6. do 3. 7. 2016 je v Umagu na Hr- vaškem potekal 9. Svetovni pokal za mla- de, kjer je nastopilo 1050 tekmovalk in tekmovalcev iz več kot 50 držav sveta. Od ponedeljka do četrtka je potekal skozi cel dan karate kamp, ki so ga vodile današnje in nekdanje svetovne karate zvezde, od pet- ka do nedelje pa svetovni pokal za mlade. Prvi je z nastopom začel Timotej Jordan, ki je v kategoriji športnih borb mlajših ka- detov +55 kg nanizal dve zmagi, nato pa v tretjem kolu izgubil z Bolgarom. V soboto pa sta nastopila Jan in Bor Hartl v kategoriji kadetov, tako v katah kot športnih borbah. V disciplini kat je Bor Hartl premagal dva nasprotnika, nato pa v tretjem kolu s tesnim porazom proti Švicarju 3:2 izgubil. Jan je Jan in Bor Hartl na najvišljih stopničkah moral priznati premoč v prvem kolu proti Avstralcu. Isti dan sta nastopila tudi v špor- 2016, v Novem Sadu v Srbiji v »DOJU«-te- Dušanu Dačiću, mojstru - 9. DAN. Od njega tnih borbah -52 kg. Tam sta oba zmagala lovadnici - Karate Academy Dačić opravlja- se učijo in so se učili največji karate mojstri prvo kolo nato pa 2. kolo oba izgubila proti la izpit za višje karatejske mojstrske stopnje. vsega sveta. V skladu s predpisanim progra- Rusoma. Odprava je bila težko pričakovana in seveda mom sta se celo sezono pripravljala in pilila s polno mero adrenalina, saj sta opravljala tehniko ter tako pred pričetkom nove karate izpit pri jugoslovanski in nenazadnje sve- sezone opravila veliko delo ter dosegla na- tovni karate ikoni, tako v tekmovalni sferi predek tako na osebnosti kot tudi na klubski kot tudi sedaj pri pedagoškem delu, pri prof. ravni. S tem sta potrdila svojo strokovnost

17. MT Kranj Open

Glavni trenerski gonilni sili Karate kluba Kozjansko, Miha Romih, kot glavni trener za kate in športne borbe, ter Zdravko Ro- mih, prav tako trener, sta v sredo, 17. 8. Tridnevne priprave v Kozjem

42 ŠPORT

se evropsko prvenstvo v Bolgariji prihodnje leto. Nastopila sta Jan in Bor Hartl. V disci- plini kat sta svoj nastop opravila zelo suve- reno, do finala sta z vrhunskimi izvedbami premagala vse svoje nasprotnike. Za zlato medaljo pa sta se pomerila med seboj, to- krat je bil z rezultatom 3:2 uspešnejši Bor, brata je premagal z mojstrsko kato UNSU. Da gre za izjemno nadarjenega karateista, priča tudi WKF (WORLD KARATE FE- DERATION) rang lestvica, kjer Bor v svoji kategoriji med vsemi karateisti sveta zaseda zavidljivo 7. mesto, Jan, kot naslednji Slo- Prof. Dušan Dačić in Miha Romih - venec, za bratom zaostaja, trenutno zaseda mojstra karateja 34. mesto. V katah ekipno sta nastopila z Prof. Dušan Dačić in Zdravko Romih - mojstra karateja reprezentančnim kolegom iz KK Velenje, in si počasi pridobiva potrebne izkušnje za Sebastjanom Kauzarjem. Kljub reprezen- tekmovanja tudi v tej disciplini. Nastopil je tančnemu premoru so pokazali kvalitetne v disciplini športne borbe 8, 9 +30 kg. Zo- in usposobljenost, ki jima bo še kako prav izvedbe in zanesljivo osvojili prvo mesto. Po pet je navduševal z dobro nožno tehniko, s prišla, ko bosta delila znanje naprej vsem končanih katah, kjer sta Bor in Jan potrdi- katero je premagoval vse svoje tekmece in članom Karate kluba Kozjansko in Obsote- la svoj primat, je sledila disciplina športnih tudi v tej disciplini stopil na najvišjo sto- lje ter drugim. Miha Romih je napredoval v borb. Po taktičnih in zelo premišljenih bojih pničko. Vsakomur je dokazal, da se s pravil- naziv mojster karateja 3. DAN, Zdravko Ro- sta oba dosegla po 3 zmage ter nato izgubila nim pristopom, načinom ter samozavestjo mih pa v mojster karateja 6. DAN. Zdravko v četrtfinalu proti kasnejšima finalistoma. da z dobro tehniko, taktiko in poslušnostjo je tako eden izmed redkih karateistov v Slo- premagovati tudi za glavo večje nasprotni- veniji, ki se ponaša s tako visokim nazivom. V Kranju je potekal 17. Mednarodni turnir ke. Tako je postal prava naša najmlajša zvez- V klubu si še naprej prizadevamo za dobro “KRANJ OPEN”. Med 35 klubi iz 6 držav da tekmovanja. sodelovanje s prof. Dušanom Dačićem 9. in 263 tekmovalci se ga je udeležilo tudi 9 DAN. naših karateistov. V kategoriji 7 let so dekli- V kategoriji 10, 11 let +40 kg sta nastopila ce pokazale, da se je trud, ki so ga vlagale borbaša Nejc Kunštek in Jakob Žumer. Z Organizirali smo tudi 3-dnevne priprave, v treninge in priprave v poletnih mesecih, odličnima nasprotnikoma iz tujine in Slo- imenovane »uvod v novo karate sezono«. dobro obrestoval. Kakor je bila navada že v venije sta imela priložnost nabrati si nove, Treninge so izvajali na dveh lokacijah, dva- pretekli sezoni, so tudi v novo zakorakale z pomembne izkušnje iz tekmovanja. Na krat dnevno, in sicer na atletskem stadionu odličnimi rezultati in ob koncu zasedle vse koncu sta si delila tretje mesto. Niz naših Rogaška Slatina in v Večnamenskem cen- tri stopničke. Finale je tudi tokrat potekal nastopov je v disciplini športne borbe +55 tru Kozje. Zjutraj so bili treningi namenje- med sestrama Bele. Tokrat se je bolje odre- kg v kategoriji mlajši kadeti zaključil naš ni fizičnim pripravam, popoldan pa karate zala Lea, ki je stopila na najvišjo stopničko, odličen borbaš Žan Luka Lesnika. Tudi on vsebini. Tako smo skupno izvedli kar 3 ure Ana na drugo in mesto za njima še tretja je uspešno zastopal barve našega kluba in treninga dnevno. Treningi so bili zahtevni, naša katašica Gaja. popolnoma potrdil, da trenutno sodi med vendar prijetni, nasmejani in polni pozi- najboljše mlajše kadete otroške slovenske tivne energije. Treninge je pomagal voditi V kategoriji fantje do 7 let je nastopil Fi- reprezentance. Premagoval je nasprotnika odličen karateist in član, študent Joži Pre- lip Lotrič. Tudi on je odlično opravil svoje za nasprotnikom, a na koncu, v finalu, po skar. Naš moto je bil, da treninge izvajamo samozavestne nastope ter tako kot lani za- sodniški odločitvi žal izgubil, vendar dose- OLIMPIJSKO, saj lahko z velikim ponosom ključil tekmovanje na stopničkah. Na koncu gel kljub temu odlično drugo mesto. in zadovoljstvom delimo informacijo, da je mu je za las ušla zmaga, a je zasedel odlično bil na aktualnih olimpijskih igrah v Rio de drugo mesto. Naslednji po vrsti je bil Gre- Tako smo z osvojenimi tremi zlatimi, tremi Janieru karate sprejet med olimpijske špor- gor Zbil. Prikazal je dobre kate, a so mu srebrnimi in tremi bronastimi medaljami te. Videli ga bomo že na naslednjih olimpij- stopničke za las ušle. Zadnji med kataši je lahko zelo ponosni na svoj podmladek, ki skih igrah 2020 v Tokyu. nastopil tokrat najizkušenejši med našimi kaže na pestro in borbeno sezono, kjer bo tekmovalci, Luka Bele. Luka je v kategoriji Karate klub Kozjansko in Obsotelje zopet v V Čakovcu je bil organiziran 20. medna- 8, 9 let upravičil svoj sloves iz prejšnje se- samem vrhu najboljših karate klubov v Slo- rodni karate turnir MEĐIMURJE OPEN. zone in se tudi tokrat zanesljivo uvrstil na veniji. Nastopilo je rekordnih 961 tekmovalcev iz prvo mesto. V popoldanskem delu tekmo- desetih evropskih držav ter Egipta. Tekma vanja, v borbah, je prav tako pričel tekmo- je bila na koledarskem planu Karate zveze vanje Luka. V tej disciplini je še začetnik Karate klub kozjansko Slovenije kot tekma za pripravo na bližajoče 43 ŠPORT Tretje Odprto prvenstvo Kozjega v šahu

Društvo šahovskih mentorjev Celje je med 9. in 11. septembrom organiziralo tretji mednarodni turnir Kozje open v standardnem šahu. Tekmovanje je v Motelu Ribnik Kozje potekalo v dveh kate- gorijah, člani in kadeti do 12 let. Udeležba je bila nekoliko manjša od pričakovanj, nekaj verjetno zaradi šahovskega turnirja, ki je is- točasno potekal v Puli na Hrvaškem, nekaj pa tudi zaradi evrop- skih šahovskih prvenstev, ki so se komaj dobro končala. V član- ski kategoriji je tako nastopilo štirinajst tekmovalcev, v kadetski pa dvanajst, od tega jih je kar nekaj prišlo iz sosednje Hrvaške. Odigranih je bilo pet krogov, prvi v petek in nato po dva v soboto in nedeljo. Med člani je bil najuspešnejši Peter Urbanč iz šaho- vskega kluba Triglav Krško, ki je zmagal vseh pet partij. Tri in pol Utrinek s tekmovanja, skrajno levo je prvak med člani točke iz petih partij je na drugem mestu osvojil Zvonko Takač iz skupno druga, Pia Rožmanec iz ŠK Milan Majcen Sevnica, ki je ŠK Končar Zagreb, še pol točke manj pa na tretjem mestu Robert osvojila štiri točke. Druga je bila Nika Potočar iz ŠK Dolenjske To- Stojković iz ŠK Podsused Zagreb. Najboljša šahistka je bila Suzana plice s tremi točkami in tretja Lea Stojković iz ŠK Podsused Zagreb Urbanč iz ŠK Triglav Krško na skupnem šestem mestu s prav tako z dvema točkama in pol. Pokal za najboljšega šahista do devet let osvojenimi tremi točkami. je prejel skupno peti Jernej Zidar iz ŠK Komenda, iz istega kluba Med kadeti so pokale podelili ločeno za fante in dekleta. Med fanti pa prihaja tudi najboljša šahistka do devet let, Inti Maček. Šahiste je bil najboljši Matic Nareks iz ŠD Savinjčan z maksimalnimi peti- iz Kozjega sta na tekmovanju zastopala Bor Gradišek med kadeti mi točkami, tri točke je na drugem mestu osvojil Lovro Rončevič in Jožko Rajgl med člani, ki pa v močni konkurenci nista dosegla iz ŠK Dolenjske Toplice, tretji pa je bil Marcus Zlatanović iz ŠD vidnejših rezultatov. Posočje z dvema in pol točkama. Med dekleti je bila zmagovalka, (R. G.)

8. memorial Zaključek Poletnih Mihe Jazbeca športnih vikendov 2016

Na prvo septembrsko soboto se je zaključila nova sezona Poletnih športnih vikendov Kozjansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Letos so tekmovanja potekala le v tenisu za mlajše kategorije. In sicer so turnirji potekali v kategorijah do 13 in 15 let ter v mini tenisu, v kategoriji do 9 let. Po dveh turnirjih v juliju in avgustu sta se po dva najboljša v vsaki kategoriji uvrstila v finale. V najmlajši kategoriji sta se pomerila Bor Gradišek in Florijan Kiderič. Bor je sicer zmagal na obeh prejšnjih turnirjih, tokrat pa je bil boljši Flo- rijan in se veselil končne zmage. V kategoriji do 13 let sta se v finalu pomerila Filip Frece in Lan Gradišek. Vsak je zmagal na enem turnirju, Filip na julijskem, Lan pa na avgustovskem, uspešnejši pa je bil tudi tokrat in postal prvak v tej kategoriji. V najstarejši kate- goriji sta se pomerila Dejan Zorenč in Matic Bezamovski. Dejan ni dovolil presenečenja in je še enkrat več dokazal, da je najboljši v tej starostni kategoriji. (R. G.)

Nagrada najboljšemu vratarju

Prvo soboto v mesecu juliju so člani ŠD Zagorje organizirali že kar 8. memorial Mihe Jazbeca v malem nogometu. V športnem parku Zagorje se je pomerilo 11 ekip. Prvo mesto so si priigrali nogometaši ekipe Šentvid Kava bar As, drugo mesto so osvojili Panterji Prevorje in tretje mesto ekipa ABH Sport d.o.o. Nagrado za najstrelca je prejel Aleš Marot, za najigralca Dejan Baliban in za najvratarja Sebastijan Dvoršak. Nagrade je podelil predsednik ŠD Zagorje Mitja Rešek. Dogajanje med turnirjem so popestrili s streljanem enajstmetrovk. Pomerilo se je okoli 30 tekmovalcev. Vesna Žlender Finalisti v vseh kategorijah 44 PREDSTAVLJAMO Klet vin in penin Moškon

pridelka je namenjena vinu, in sicer pridelujejo tako rdeča kot bela vina. Vino nato tržijo v okolici in z njim sodelujejo tudi na ocenje- vanjih, tako je bela zvrst letnika 2014 postala prvak sorte na oce- Ko ljudje pomislijo na penine, se jim v mislih najprej pojavijo naj- njevanju vin na vinorodnem Bizeljskem. Drugi del proizvodnje pa večji pridelovalci penečih vin, ki jih najdemo na policah večjih tr- predstavljajo penine, ki jih v kleti Moškon najdemo v treh različnih govin. A za kvalitetno penino ni potrebno pogledovati po policah zvrsteh. Polsuhe, suhe in rose penine so tako že skoraj desetletje v veletrgovcev, ampak je dovolj, da zavijemo v Podsredo. V Podsredi ponudbi kleti, vse pa se je začelo leta 2007, ko je gospodar Rajko namreč domuje Rajko Moškon z ženo Bernardo, ki na več kot po- po svojem okusu in s pridobljenim znanjem iz literature in obi- lovici hektara goji vinsko trto, ki daje žlahtno kapljico in že skoraj skov ostalih vinarjev naredil prvo penino. Ta prva penina iz kleti zadnjih deset let tudi kakovostne penine, ki v slovenskem merilu Moškon pa je leta 2011 na mednarodnem sejmu v Gornji Radgoni dosegajo visoke nagrade in priznanja. dobila zlato priznanje in tako dala gospodarju Rajku potrditev, da Rajko Moškon je njegovo delo začrtano v pravi smeri. Seznam nagrajenih penin iz se je z vinogra- kleti pa se je podaljšal že naslednje leto, ko je penina, letnik 2008, dništvom začel prejela srebrno priznanje, najbolj aktualne nagrade pa so osvojili ukvarjati že več tudi v letošnjem letu, ko so se iz ocenjevanja vin iz Gornje Radgone kot tri desetletja vrnili z zlatim in srebrnim priznanjem za penini letnika 2012. nazaj, ko je vino- grad prevzel od RAZŠIRITI POZNAVANJE ZNAMKE IN staršev in konec NADALJEVATI Z DOBRIM DELOM NAPREJ osemdesetih začel Klet vin in penin Moškon pa ima začrtane tudi smernice za pri- z obnovo le-tega. hodnost, v kateri nameravajo predvsem ohranjati nivo kvalitete, Kmalu pa je uvi- ki je že sedaj visok. Prav tako želijo razširiti poznavanje blagovne del, da starih trt ni znamke na lokalnem in širšem področju. Še naprej bodo svojo po- dovolj in tako sta nudbo nudili na prireditvah v lokalnem področju, kjer so se že v se z ženo odloči- preteklosti udeleževali Praznika kozjanskega jabolka, na prireditvi la, da kupita novo Koza zmaj in še kaj in drugih. Svojim strankam želijo tudi v bo- parcelo na Starih doče nuditi personalizirane penine ob posebnih priložnostih, kot gorah nad Pod- so rojstni dnevi, obletnice, poroke, in drugih svečanih dogodkih, sredo, kjer sta leta z veseljem pa bodo tudi vas ob najavi sprejeli v svoji kleti in vam 1997 zasadila nov predstavili svoje bogato delo v vinogradništvu in kletarstvu. vinograd. Tako Jernej Šulc danes obdelujeta vinograd, ki ima skupaj več kot 3300 trt, med katerimi prevladujejo predvsem bele sorte. Glavnino predstavlja- jo beli pinot, rumeni muškat, laški rizling, rdeče sorte pa zastopa predvsem modra frankinja.

POT DO PENINE JE TEŽKA IN ZAHTEVA OGROMNO ZNANJA Delo v vinogradu zahteva celega človeka, ki mora skozi celo leto pravilno skrbeti za trte tako, da pravilno škropi, obrezuje, veže trte, skrbi za okolico vinograda in poskrbi, da je letina v jesenskem času pripravljena na trgatev. Seveda je ogromno odvisno od narave, a v veliki meri je pomembno tudi delo in znanje človeka, ki ga go- spodar Rajko vloži v trte. V času trgatve, ki v tem okolišu še vedno velja za pravi kmečki praznik, pa na pomoč priskočijo prijatelji in družina. Delo pa se tu ne zaključi, saj je nato vse znanje potrebno izkazati v kleti, kjer nastaja vino in penina kleti Moškon. Približno polovica 45 KRIŽANKA

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE je KLET VIN IN PENIN MOŠKON, Rajko in Bernarda Moškon, Podsreda

Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 25. novembra 2016. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: zlata penina, srebrna penina in rose penina.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 77. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (MLIN NA VODO) je uredniški odbor izžrebal tri nagrajence, ki prejmejo izdelke v vrednosti 8 €. Nagrajenci so: Drago Ulčnik, Podsreda 63, Podsreda; Franc Rupret, Kozje 162, Kozje in Patricija Zajc, Lastnič, Buče. Nagrade prispeva EKOLOŠKA KMETIJA KUKOVIČIČEV MLIN, Podsreda 3 a, Podsreda

46 POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH BodiPreviden: Opozorilo ob dnevu spomina na mrtve Pred nami so dnevi, ko se bodo intenzivno urejali grobovi na poko- Za varnejšo udeležbo v prometu vam v jesenskem obdobju policija pališčih. V tem času so aktivni tudi nepridipravi, ki so že velikokrat svetuje: izkoristili opustitev samozaščitnih ravnanj voznikov osebnih avtomo- bilov, ki parkirajo svoja vozila v bližini pokopališč. Najpogostejše so Pešci kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogro- opustitve v obliki nezaklenjenih vozil, v katerih se pogosto nahajajo žene prometne udeležence. Najbolj so ogroženi jeseni in pozimi. na vidnem mestu vrednostne stvari (torbice, denarnice, dokumenti Pešci so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja vozni- …), lastnik pa je od vozila oddaljen in brez pregleda nad njim. kov motornih vozil (ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali Ker je v preteklosti do takšnih in podobnih dogodkov oziroma kaz- zarošenimi stekli na vozilu ipd.). Nesreče pa se zgodijo tudi zaradi na- nivih dejanj že prišlo, občane opozarjamo na samozaščitno ravnanje, pak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so pogosto žrtve in sicer, da vozila zaklepajo,v njih pa ne puščajo - še posebej ne na prometnih nesreč zaradi psihofizičnih sposobnosti (oženje vidnega vidnih mestih - vrednostnih stvari in dokumentov. polja, kratkotrajen spomin, slabšanje sposobnosti za oceno hitrosti in oddaljenosti vozil), slabe vidnosti pešca (neustrezne barve oblačil, Varna zimska vožnja neuporaba odsevnih predmetov) ter tudi zaradi hoje pod vplivom al- Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci kohola. V letu 2015 je prometnih nesrečah umrlo 16 pešcev, letos do v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost začetka meseca oktobra pa že 17. hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska opre- Pešci: ma motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočas- poskrbite, da boste v prometu vidni, nosite svetla oblačila in odsevne no poskrbeti. trakove in kresničke, Zakon o pravilih cestnega prometa določa, da morajo biti motorna upoštevajte pravila hoje in prečkajte cesto na označenih prehodih za in priklopna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s pred- pešce, pri zeleni luči, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob pisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v levem robu. Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je Vozniki: vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledi- upoštevajte, da so na cestah tudi pešci, odstopite jim prednost, hit- ca), predpisano zimsko opremo. rost prilagodite razmeram in dosledno upoštevajte omejitve, na ob- S spoštovanjem! močjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, vozite še posebej previdno Vodja policijskega okoliša (pred šolami, v naseljih). Dušan JURGEC

47 Utrinki s STARODOBNIKI 17. praznika Kozjanskega jabolka

MARTIN MAGDALENC - ZMAGOVALEC

ŠTRUDL

OBW

RAZSTAVA JABOLK RAZSTAVA GOB

SEJEMSKO DOGAJANJE

DOBITNIKI BLAGOVNE ZNAMKE SO "SOŽITJE - KOZJANSKI PARK