UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom – Energetska

sanacija OŠ Lesično ...... 4-5

Iz občinskega sveta...... 6-7

Iz občinske uprave ...... 8-11

Kmetijstvo ...... 12

Aktualno ...... 13-21

Ponovno se bliža konec leta. Leto s trinajstico se poslavlja. Kakšno Iz albuma...... 22-23 je bilo? Verjetno za vsakega posameznika zelo različno. Nekdo se ga bo spominjal z veseljem, spet drugi bi ga najraje kar takoj po- Iz šolskih klopi ...... 24-33 zabil, za večino pa je bilo verjetno leto, kot že številna pred njim. In kakšno je bilo za Zmajev glas? Glede na to, da podrobno spre- Iz naših krajev ...... 34-36 mljamo dogodke v Občini Kozje, je bilo naše glasilo v tem letu predvsem investicijsko obarvano. Številnim investicijam, ki so se in se še izvajajo v naši občini, smo seveda posvetili največ pozor- Oglasi ...... 37 nosti. V tem letu smo izgubili našo članico uredniškega odbora in zvesto dopisnico. Pridružilo pa se nam je kar nekaj novih, mladih Šport...... 38-40 dopisnikov, katerih člankov se lahko veselimo tudi v prihodnje. Iz- dali smo štiri številke glasila, ki so bile zares polne člankov o števil- Šport-Pisali smo...... 41 nih prireditvah, ki se odvijajo v naših krajih. Opisali smo številne aktivnosti otrok v vrtcu in obeh šolah, pa veliko število športnih Križanka...... 42 in kulturnih aktivnosti in še marsikaj. Naj se zato zahvalim prav vsem, ki so tudi v tem letu sodelovali z našim glasilom in prispe- Policija svetuje...... 43 vali delček k mozaiku, imenovanem Zmajev glas. Ne nazadnje je letos minilo že petnajst let, odkar je aprila 1998 luč sveta ugledala prva številka glasila. Se je še spomnite? Dragi bralci, naj vam v svojem imenu in imenu celotnega uredni- škega odbora zaželim vesele božične praznike, v novem letu 2014 K NASLOVNICI pa obilo zdravja, veselja, uspehov in sreče! Foto: Občinska zgradba v praznični preobleki. Roman Gradišek, odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda župana Spoštovani občanke, občani!

Začetek letošnje razsvetljavo skozi Lesično. Nova postajališča dajejo krajem zime, ki je pravo nov urejen videz. Dom krajanov v Podsredi že uspešno služi nasprotje lanske, svojemu namenu, saj se v njem dogajajo različne prireditve nam zopet kot že in dejavnosti. Posodobitev ceste Gruska-Polje je uspešno za- ničkolikokrat daje ključena, obnovljen je vodni rezervoar v Kozjem … vedeti, da je nara- Mislim, da lahko govorimo o zgodovinskih premikih na ob- va k sreči še vedno močju cele občine, saj se toliko pomembnih investicij ne zgodi močnejša od člove- pogosto. To pa tudi pomeni, da smo znali in zmogli razumeti ka, ki bi si rad po- in izkoristiti priložnost koriščenja EU sredstev in sredstev dr- dredil vse na tem žave v tej finančni perspektivi, saj se takšna priložnost morda svetu. Tudi nam ne bo ponovila nikoli več. V obdobju 2014 do 2020 bo veliko suhi in ne premrzli težje priti do takšnih projektov, saj bo dan poudarek podje- dnevi gredo zelo na tništvu in velikim projektom regijskega pomena. roko, saj še vedno iz- V tem času je že pripravljen predlog proračuna za prihodnje vajamo nekatera dela in še posebej pri gradnji večnamenske- leto v prvi obravnavi in zopet lahko govorimo o rekordnih ga centra v Kozjem, kjer ravno v teh dneh izvajalec del ureja številkah, saj bomo izvajali številne projekte, zopet podprte z okolico in odvodnjavanje. Sicer pa je letošnje leto bilo zelo EU in državnim denarjem. razgibano, saj smo izvajali in dokončali številne velike inve- December je mesec veselja in pričakovanja in ljudje pravimo, sticije. V času od zadnje izdaje našega glasila smo bili priča da že diši po praznikih. Čeprav še ni snega, je vzdušje v naših odprtju novega objekta Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, urejenih in okrašenih krajih že praznično. Ob novem letu se kjer se je zbralo neverjetno veliko ljudi. Tudi firma Topko po navadi spomnimo na prehojeno pot in se ob prijaznem je začela z delovanjem in nekateri objekti so že priklopljeni stisku rok in z izrečenimi dobrimi željami smelo oziramo na- na daljinsko ogrevanje. Ob prvih objektih v poslovno obrtni prej. Tudi jaz se zahvaljujem vsem in vsakemu posebej, ki je coni je Kozje dobilo novo podobo v pričakovanju novih inve- pomagal na kakršen koli način, da se v naših krajih veliko stitorjev. Zaključena so tudi dela v trgu Kozje, prihodnje leto dogaja in da gremo smelo naprej. moramo namestite samo še novo javno razsvetljavo in center Zdravje in mir sta največji vrednoti, naredimo vse, kar je v trga bo s tem dokončno urejen. Tudi energetska sanacija OŠ naši moči, in ju čuvajmo. Lesično je končana in daje še boljše pogoje za delo in nabira- Želim vam vse dobro ob božiču in novem letu. nje znanja. Izvedli smo tudi slavnostno predajo svojemu na- menu, vključno z ureditvijo ceste, pločnika, mostov in javno Vaš župan, Dušan Andrej Kocman

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 67, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

3 POD DROBNOGLEDOM

OBČINA KOZJE

Sanacija šole in rekonstrukcija ceste v Lesičnem

Za Občino Kozje je leto 2013 zgodovinsko investicijsko leto, ki ga je 280 kW in uredili prostor za hrambo pele- v začetku leta že napovedoval rekordni proračun. Med izvedenimi tov – zalogovnik velikosti 33 m3. investicijami v letu 2013 pa sta tudi Energetska sanacija OŠ Lesič- Ravnateljica OŠ Lesično Irena Krajnc pa je no in Rekonstrukcija cest na območju Zagorja – 1.faza, za kateri je k županovim besedam dodala, da v šoli ču- Občina Kozje prejela skoraj milijon evrov evropskega denarja in ki tijo toploto, ki jo prinaša energetska sanaci- so ju uradno svojemu namenu predali v ponedeljek 9. novembra. ja. Poudarila je, da je temperatura konstan- tna in da se ne dogaja več, da se temperatura povsem izgubi, ko se peči ugasnejo. Pred samim uradnim odprtjem investicij ska unija.Končna vrednost sanacijskih del Energetska sanacija OŠ Lesično in Rekon- znaša slabih 430.000 evrov z vključenim Rekonstrukcija cest na območju strukcija cest na območju Zagorja – 1. faza 22% DDV-jem, občina pa jeministrstvo z je župan Dušan Andrej Kocman v družbi zahtevki za izplačilo zaprosila za dobrih Zagorja – 1. faza skrbnika projektov Daniela Čoklca iz ob- 312.000 evrov nepovratnih sredstev. V na- Za investicijo Rekonstrukcija cest na obmo- činske uprave, ravnateljice OŠ Lesično Irene daljevanju je župan povedal, da je energet- čju Zagorja – 1. faza pa je župan Kocman Krajnc in direktorja podjetja HPG Brežice ska sanacija OŠ Lesičnopotekala dobre tri povedal, da je Občina Kozje s strani Mini- Nikole Markovića, ki je izvajalo gradbena mesece, izbrani izvajalec del, podjetje GES strstva za gospodarski razvoj in tehnologi- dela pri investiciji Rekonstrukcija cest na d.o.o. iz Rogaške Slatine,pa je izvedel nasle- jo prejela sklepe o odobritvi nepovratnih območju Zagorja – 1. faza, na novinarski dnja dela:energetsko sanacijo ovoja stavbe, sredstev v višini 2,78 milijona evrov za sofi- konferenci predstavil oba projekta. ki zajematoplotno izolacijo oboda fasade z nanciranje štirih operacij za rekonstrukcijo mineralno volno,debeline 16 cm na površi- občinske prometne infrastrukture v 10-kilo- Energetska sanacija OŠ Lesično ni 1.500 m2, zamenjavo dotrajanih in ener- metrskem obmejnem območju s Hrvaško.V skladu s terminskim načrtom se v letošnjem Župan Kocman je povedal, da je Občina getsko neustreznih oken in vrat z novim letu izvajata dve operaciji, in sicer Rekon- Kozje v letu 2012 na javni razpis Ministrstva energetsko varčnim stavbnim pohištvom strukcija cest na območju Zagorja in Re- za infrastrukturo in prostor »Sofinanciranje s troslojno zasteklitvijo in toplotno prevo- 2 konstrukcija cest, povezava Gruska–Polje. operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti dnostjo okna 0,9 W/m K,toplotno izolacijo Operaciji Rekonstrukcija cest na Osredku lokalnih skupnosti« prijavila dve operaciji stropa proti neogrevanemu podstrešju z mi- in Rekonstrukcija cest na območju Bučke in dobila nepovratna sredstva zaenergetsko neralno volno debeline 30 cm na površini 2 Gorce se bosta izvajali v letih 2014 in 2015. sanacijo OŠ Lesično in energetsko sanaci- 1.033 m in zamenjavo dotrajane strešne kri- Operacija Rekonstrukcija cest na območju jo OŠ Kozje z enoto vrtca. Operaciji sta po tine, hidroizolacijo vertikalnih sten objekta Zagorja je ovrednotena na 746.466 evrov, projektantskih popisih skupaj ocenjeni na ter sanacijo toplotnih mostov ter izboljšavo od tega znašajo nepovratna evropska sred- vrednost 871.419 evrov z DDV, občina pa energetske učinkovitosti ogrevalnega sis- stva Evropskega sklada za regionalni razvoj je za izvedbo del bila upravičena do 700.000 tema, ki zajemaizboljšave na ogrevalnih sis- 622.055 evrov. evrov nepovratnih evropskih sredstev. temih z vgradnjo termostatskih ventilov in Izbrani izvajalec gradbenih del podjetje Skladno s terminskim načrtom je Občina frekvenčne regulacije za hidravlično urav- HPG Brežice d.o.o. je na projektu zaklju- Kozje v letu 2013 uspešno zaključila prvo notežen sistem,nakup in montažo nove peči čil prvo fazo rekonstrukcijskih del in tako energetsko sanacijo, to je operacijo Ener- na lesno biomaso in ureditev zalogovnika za obnovil celotno cestno infrastrukturo skozi getska sanacija OŠ Lesično, katero je iz Ko- pelete. Poleg tega so nabavili3 sodobne ko- stari del naselja Lesično. Razširil je cca 500 hezijskega sklada delno financirala Evrop- tle na lesno biomaso – pelete skupne moči m lokalne ceste (od regionalne ceste R2 423 do Fiketovega mostu), obnovil in razširil dva obstoječa mosta in zgradil nov pločnik s pripadajočo javno razsvetljavo. Prav tako je rekonstruiral odsek občinske javne poti v dolžini cca 280 m – bližnjica na bazo VOC. Druga faza projekta se bo izvajala v po- mladnih mesecih 2014, kjer mora izvajalec rekonstruirati še cca 3 km občinskih kate- goriziranih cest na območju KS Zagorje, in sicer najkasneje do septembra 2014. Dela bo prav tako izvajalo podjetje HPG Brežice d.o.o. Direktor podjetja Nikola Marković se je zahvalil vsem krajanom za potrpežljivost v času izvajanja investicije in Občini Kozje za vso pomoč, ki so jo potrebovali tekom Nastop šolskega ansambla 4 POD DROBNOGLEDOM izvajanja gradbenih del. Župan Kocman pa je za konec še dodal, da bo na celotnem poteku trase rekonstrui- ranih cest izvajalec uredil odvodnjavanje, izvedel lokalne sanacije in izravnavo celo- tnega vozišča ter položil nov asfalt in uredil ustrezne bankine. Po končanju gradbenih del se bo izvedla tudi odmera cest in uredilo lastništvo s prepisom na Občino Kozje.

Najmlajši veseli vseh novih prido- bitev Po novinarski konferenci so obe investiciji predali svojemu namenu, najprej z beseda- mi župana Dušana Andreja Kocmana, ki se je spominjal, kako se je pred petdesetimi leti gradila šola v Lesičnem in kako je kot otrok sanjal, da bi v Lesičnem bila urejena ulica s pločnikom in javno razsvetljavo. Z izve- denima investicijama so se tako uresničile Sprehod po obnovljenem cestnem odseku tudi njegove otroške želje in najbolj vesel je, ko opazuje svojo mamo, kako se spreha- investicija. In prav mladi učenci OŠ Lesično vedno na voljo pomagati. ja po novem pločniku. Župan se je seveda so v nadaljevanju v kulturnem programu Dogajanje je z blagoslovom obeh investicij zahvalil še vsem zaslužnim za obe investici- dokazali, da premorejo mnogo talentov. So zaključil farni župnik Jože Hribernik, za- ji, od izvajalcev do občinske uprave, kjer so izvrstni pevci, recitatorji, folkloristi in glas- dovoljni krajani, občani in drugi gostje pa dokazali, da znajo s svojim delom, znanjem, beniki, prav vsi pa so veseli, ker imajo tako so se najprej okrepčali z golažem, potem pa trudom in modrostjo poiskati ustrezne raz- lepo šolo, v kateri jim je ponovem še bolj se opravili na sprehod po novem pločniku v pise, se nanje uspešno prijaviti in investicije toplo. Enakih misli je bila tudi ravnateljica Lesičnem in se še enkrat prepričali, da obe izvesti. Dodal je še, da je še posebej vesel, Irena Krajnc, ki se je v imenu šole še posebej novi investiciji dajeta kraju poseben pečat, ker se obe investiciji, predvsem pa energet- zahvalila županu Dušanu Andreju Kocma- njihovo življenje tam pa je zaradi tega lepše ska sanacija šole, dotikata boljših pogojev za nu, skrbniku projekta Danielu Čoklcu, di- in prijetnejše. izobraževanje in razvoj mladih, saj zagota- rektorju podjetja GES d.o.o. Jožetu Hartlu, vlja, da je vlaganje v mlade vedno najboljša čistilkam šole in še posebej hišniku, ki je bil Zdenka Ivačič

Dodana vrednost k ekošoli Lesično

Energetska sanacija OŠ LESIČNO je prinesla zaposlenim in učen- cem boljše delovne pogoje, saj je šola v celoti toplotno izolirana in zamenjano je vse staro stavbno pohištvo.Obnova šole je potekala v glavnem med letnimi počitnicami. Potrudili smo se, da sama ob- nova šole ni posegala v izvedbo pouka, čeprav so dela potekala še v mesecu septembru. Naša šola je že sedemnajst let vključena v projekt Ekošola kot način življenja, zato je ta energetska obnova še dodana vrednost k vsem dejavnostim, ki jih izvajamo v okviru zdravega načina življenja. 9. 12. 2013 smo tudi uradno predali na- menu investicijo in v telovadnici skupaj z Občino Kozje pripravili svečano otvoritev. Naši učenci so jo popestrili z zanimivim kultur- nim programom. Prenove so se zelo razveselili učenci, ki se jim je zdelo gradbišče zelo zanimivo. Povedali so, da tako velikega odra še niso videli, Zahvala najzaslužnejšim za energetsko sanacijo vedo tudi, da je kurjenje na pelete veliko bolj eko kot kurilno olje, Kozje, izvajalcu GES d.o.o. iz Rogaške Slatine, delavcem osnovne všeč jim je nova barva šole, čeprav nekateri menijo, da je bila prej- šole in učencem, ki so pomagali pri pripravah na sanacijo in po šnja tudi zelo lepa. Z veseljem so povedali, da jim je v obnovljeni končanih delih pri urejevanju šole in njene okolice. Posebej se že- šoli bolj toplo in da jih v telovadnici ne zebe več,tudi okolico so lim zahvaliti hišniku Franciju Amonu za izredno prizadevnost v zdaj še bolj uredili, morali pa bodo urediti še igrala. Za konec so še času izvajanja del. povedali, da so zelo veseli, da jih septembra, ko pridejo v šolo,čaka Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. vedno kaj novega. Ravnateljica Irena Krajnc, Za veliko pridobitev se iskreno zahvaljujem investitorju Občini mag. manag. izobr.

5 IZ OBČINSKEGA SVETA Z 21. REDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE - 13. 11. 2013 ODLOK O OSKRBI S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE ROGAŠKA SLATINA, vse občine, kjer OKP Rogaška Slatina, d.o.o. izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo. OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH, OBČINE ROGATEC, OBČINE PODČETRTEK , OBČINE KOZJE, OBČINE BISTRICA OB SOTLI IN OBČINE POLJČANE – PRVA OBRAVNAVA Namen predlaganega odloka je zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe, uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda Zaradi sprejema nove Uredbe o oskrbi s pitno vodo in nove Uredbe o metodologiji ter zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva izvajanja javne službe. okolja in še nekaterih drugih sprememb na področju okoljevarstvene zakonodaje je javno podjetje zaradi uskladitve in preglednosti pripravilo nov predlog odloka o Občinski svet je predlagani odlok sprejel v prvi obravnavi. oskrbi s pitno vodo, vsebinsko usklajen z veljavno zakonodajo in v enotni obliki za

ODLOK O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki je VODE NA OBMOČJU OBČINE ROGAŠKA SLATINA, OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH, bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 88/2011, ki se glasi: OBČINE PODČETRTEK, OBČINE ROGATEC, OBČINE KOZJE IN OBČINE BISTRICA OB SOTLI – PRVA OBRAVNAVA V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, Zgoraj navedeni razlogi so bili tudi razlog za sprejem odloka o odvajanju in čiščenju zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo z gnojevko oziroma gnojnico ter komunalne in padavinske odpadne vode. Predlagani predlog odloka je pripravljen skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz tretje in novo Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev cen obveznih občinskih alineje uredbe (prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja gospodarskih javnih služb varstva okolja, sprejeto 16. 11. 2012, ki v 30. členu za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s določa, da morajo občine uskladiti svoje predpise in sprejeti cene v skladu z uredbo predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih najpozneje v petnajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe. čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda).

Članica občinskega sveta je predlagala, da se v odlok doda vsebina iz druge točke 13. Člani sveta so odlok sprejeli v prvi obravnavi z zgoraj navedenim predlogom.

ODLOK O SPREMEMBAH ODLOKA O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI V prostornino zabojnika in pogostost odvoza, pri tem pa se upošteva, da je pogostost OBČINI KOZJE – PRVA OBRAVNAVA odvoza pri gospodinjstvih z enim, dvema ali tremi člani manjša.

Predlog Odloka o spremembah Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini V skladu z Uredbo je v pristojnosti občine, da določi način delitve, ko si več uporabnikov Kozje je bil pripravljen zaradi uskladitev z novo Uredbo o metodologiji cen storitev deli en zabojnik. V tem primeru se za delitev uporabi število članov v gospodinjstvu obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. in obračunski volumen po osebi, ki pa mora biti enak tistemu, ki se izračuna za gospodinjstvo z enim članom v individualni hiši z upoštevanjem zmanjšane pogostosti V predlogu odloka je bila črtana možnost, da se cena kalkulativno oblikuje za dveletno odvozov. S tem se izenačijo stroški ravnanja s komunalnimi odpadki za uporabnike v proračunsko obdobje. V skladu z Uredbo bodo storitve ravnanja z odpadki na računih večstanovanjskih objektih s tistimi v individualnih stanovanjskih hišah. izražene v kilogramih. Storitev ravnanja z odpadki se zaračuna sorazmerno glede na Člani sveta so odlok sprejeli v obeh obravnavah.

PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S razgradljivih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada, KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KOZJE - storitev ravnanja z odpadki bo na računu izražena v kg, - nova uredba določa način razdelitve stroškov storitve ravnanja z odpadki med Priprava novega Pravilnika o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s uporabnike (osnova je volumen posode in pogostost odvoza posameznih vrst komunalnimi odpadki v Občini Kozje je bila potrebna zaradi uskladitve z določili odpadkov), Uredbe o metodologiji cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb - v Pravilniku se je opredelil izračun mesečnega stroška za posamezne uporabnike, varstva okolja. - v Pravilniku se je opredelil strošek nabave, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih posod, kar do sedaj ni bilo zapisano v Pravilniku temveč le v Tehničnem pravilniku Bistvene spremembe v primerjavi s starim Pravilnikom so naslednje: o ravnanju z odpadki. - cene storitev ravnanja z odpadki so po novem razdeljene na dve ceni, in sicer na ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in ceno zbiranja biološko Člani sveta so predlagani pravilnik sprejeli.

6 IZ OBČINSKEGA SVETA IMENOVANJE ČLANA SVETA JAVNEGA ZAVODA KOZJANSKI PARK - Vlada RS imenuje 5 članov, - občine na območju parka imenujejo 5 članov, 14. decembra 2013 je potekel mandat članom sveta javnega zavoda Kozjanski park. - zaposleni v zavodu imenujejo 5 članov. Svet zavoda sestavlja 15 članov, in sicer: Občinski svet je za člana sveta zavoda Kozjanski park imenoval Romana Gradiška.

IMENOVANJE PREDSTAVNIKA OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE, PODČETRTEK, - Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli, Občine Kozje, Občine Podčetrtek, Občine ROGATEC IN ŠMARJE PRI JELŠAH V SVETU ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA Rogatec in Občine Šmarje pri Jelšah imenujejo drugega predstavnika po ROGAŠKA SLATINA medsebojnem dogovoru.

27. novembra 2013 je prenehal štiriletni mandat članom sveta JZ Ljudska univerza Dosedanja predstavnica naših občin je bila ga. Nina Jagodič iz Občine Šmarje pri Rogaška Slatina. Jelšah, glede na dosedanja imenovanja je bila na vrsti Občina Kozje. Svet javnega zavoda sestavlja pet članov, in sicer dva predstavnika občin ustanoviteljic, dva predstavnika delavcev zavoda ter en predstavnik uporabnikov oz. zainteresirane Občinski svet je za predstavnika občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogatec in javnosti. Šmarje pri Jelšah v svetu javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina imenoval Romana Gradiška. Predstavnika ustanovitelja imenujejo občinski sveti ustanoviteljic: - Občinski svet Občine Rogaška Slatina imenuje enega predstavnika, Andreja Reher

NOVA NAJEMNIKA V ZDRAVSTVENI POSTAJI KOZJE Za prostore bivše optike je bila sklenjena pogodba z Branko Teržan s.p. iz Bistrice ob Sotli, ki ima v najetem prostoru frizerski salon. S podjetjem GEKOTT, pogrebna služba, cvetličarna, trgovina, d.o.o., Šmarje pri Jelšah, je bila sklenjena najemna pogodba za prostore bivše cvetličarne. Poslovni prostor se je oddal v najem za namen dejavnosti: pogrebna služba, cvetličarna, pravna pisarna, posredovanje pri prometu z nepremičninami. Andreja Reher

NOVI PREDSEDNIK KS BUČE Predsednik KS Buče, Danilo Čepin, je podal odstopno izjavo s funkcije predsednika Krajevne skupnosti Buče. Svet KS Buče je dne 12. 11. 2013 izvolil novega predsednika. KS Buče bo do konca tega mandata vodil Jožef Kajba, kontakt 031/575-777. Andreja Reher

ZAKLJUČEN JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA Občina Kozje je dne 08. 5. 2013 objavila javni razpis za dodelitev proračunskih Upravičenci so lahko prijavili ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 10. 2012 do 31. 10. sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu 2013. 2013. Razpis je bil odprt do 31. 10. 2013. Do določenega roka je prispelo 5 vlog za prvi namen in 1 vloga za drugi namen. V skladu s sprejetim proračunom ter s sklepom Odbora za gospodarstvo in razvoj se je Skupna vrednost razpisanih sredstev za sofinanciranje razvoja malega gospodarstva v v letošnjem letu razdelilo za ukrep pospeševanje odpiranja novih delovnih mest 6.500 letu 2013 je znašala 7.600 EUR. €, za ukrep promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve pa 1.100 €. Na podlagi javnega razpisa so se sredstva dodeljevala za naslednja namena: - pospeševanje odpiranja novih delovnih mest, - promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve. Andreja Reher

7 IZ OBČINSKE UPRAVE Prenehanje veljavnosti določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Šmarje pri Jelšah

Bivša Občina Šmarje pri Jelšah je v Uradnem listu RS, št. 69/93 ob- u V prvem odstavku 19. člena, kjer je določeno: javila Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine »V primerih posegov v prostor, ki so opredeljeni kot izjeme, je Šmarje pri Jelšah. potrebno pridobiti soglasje Komisije za urejanje prostora pri izvr- Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je občine, naslednice bivše šnem svetu Občine Šmarje pri Jelšah.« Občine Šmarje pri Jelšah, opozorilo na določene nepravilnosti v Navedene določbe omogočajo gradnjo objektov na zemljiščih, ki odloku, in sicer: niso stavbna zemljišča, kar je v neskladju z Zakonom o prostor- u V tretji alineji prvega odstavka 13. člena, kjer je določeno: skem načrtovanju, na podlagi katerega je omogočena gradnja samo »Gradnja novih objektov, ki neposredno služijo kmetijski pro- na stavbnih zemljiščih. izvodnji, je možna: V mesecu maju 2013 smo prejeli tudi sklep Ustavnega sodišča, iz - na območju kmetijskih zemljišč, če ti objekti služijo pove- katerega izhaja, da se izvrševanje spornih določb do končne odlo- čani kmetijski proizvodnji in ni zadostnih površin v okvi- čitve sodišča zadrži. ru območij, navedenih v zgornji alineji. Pri tem morajo Na podlagi 53. a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah novi objekti predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/12) je domačije in ne smejo biti locirani na vedutno izposta- župan občine dal predlog Odloka o prenehanju veljavnosti tre- vljeni lokaciji oziroma na drugače varovanem zemljišču. tje alineje prvega odstavka 13. člena, drugega odstavka 14. člena Izjemoma so ti posegi možni na 1. območju kmetijskih in prvega odstavka 19. člena Odloka o prostorskih ureditvenih zemljišč, kar potrdi pristojna kmetijska služba.« pogojih za območje Občine Šmarje pri Jelšah v javno razpravo. u V drugem odstavku 14. člena, kjer je določeno: Vsi zainteresirani lahko podajo pisne predloge in pripombe na »Posamične novogradnje in ureditve izven ureditvenih obmo- predlagani odlok do 02. 01. 2014 na naslov Občina Kozje, Kozje čij so možne ob upoštevanju določil tega odloka in s soglasjem 37, 3260 Kozje. komisije za urejanje prostora.«

nega dela OPN za območja posameznih mest ali naselij mestnega Priprava občinskega značaja ter drugih razvojnih središč, ki bodo zaradi predvidenega razvoja postala mesta ali naselja mestnega značaja.

prostorskega načrta Prvi korak pri pripravi OPN je poziv pobudnikom, da podajo svoje predloge oz. razvojne pobude za poseg v prostor. To za ob- Občine Kozje čane pomeni, da se v predvidenem roku, najkasneje do 31. 12. 2013, zbirajo vsi predlogi pobudnikov, ki se nanašajo na spre- membo namenske rabe prostora (npr. iz kmetijskega zemljišča Občina Kozje je skladno z zakonom o prostorskem načrtovanju v stavbno zemljišče ali obratno in podobno). Pobude se lahko – ZPNačrt (Ur.l. RS, št. 33/2007, 108/09, 57/12, 109/12) pričela s pošljejo na naslov občine po navadni ali spletni pošti, pošljejo po pripravo občinskega prostorskega načrta – OPN. faksu oz. oddajo osebno v času uradnih ur. Obrazec za pobudo pa je objavljen na spletni strani, v Zmajevem glasu in tiskan v OPN je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz tajništvu Občine Kozje. državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, na- Vse pobude, ki jih je Občina Kozje do sedaj že prejela, bo obravna- črtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji vala hkrati z novoprejetimi, zato jih interesentom, ki so pobude že umeščanja objektov v prostor. Pri tem strateški del OPN določa oddali, ni potrebno ponovno oddajati. izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeri- Javnost bo o nadaljnji pripravi občinskega prostorskega načrta for- tve za razvoj poselitve in usmeritve za razvoj v krajini, za celovito malno obveščena tako, kot predvideva zakon (torej preko javnih prenovo, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih iz- razgrnitev in javnih obravnav), neformalno pa tudi preko člankov vedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture. na spletni strani občine (www.kozje.si), v občinskem glasilu Zma- Izvedbeni del OPN pa določa območja namenske rabe prostora, jev glas in lokalnem časopisu OKo. Vse vlagatelje pobud bo občina prostorske izvedbene pogoje (gre za pogoje glede namembnosti pisno seznanila z opredelitvijo glede podane pobude, zato je naslov posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje vlagatelja na obrazcu obvezen. glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastruk- Občina Kozje bo pri pripravi osnutka OPN upoštevala le tiste po- turo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje, ipd.) in območja, bude po spremembi namembnosti rabe zemljišč, ki izpolnjujejo za katera bo občina pripravila občinski podrobni prostorski načrt pogoje glede skladnosti s cilji prostorskega razvoja občine, upošte- (OPPN). Vsebina OPPN je podobna, kot so jo imeli nekateri iz- vanja varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z vedbeni prostorski akti v sistemu prejšnje zakonodaje, kot so ob- vidika urbanističnih meril in možnosti komunalnega opremljanja činski lokacijski načrti in zazidalni načrti. zemljišč za gradnjo.

Novo vsebino OPN predstavlja tudi urbanistični načrt (UN), ki je dr. Mojca Furman Oman, URBANISTI, d.o.o., Celje določen kot podlaga za določitev vsebin strateškega in izvedbe- 8 IZ OBČINSKE UPRAVE

Tel.: (03) 800 14 00 OBČINA KOZJE Faks: (03) 800 14 16 Kozje 37 E-pošta: [email protected] 3260 Kozje www.kozje.si

Razvojna pobuda za poseg v prostor na območju Občine Kozje

V L O G A

Podatki o vlagatelju:

Ime in priimek pobudnika: ______

Naslov: ______

Poštna številka: ______Pošta: ______

Kontaktna telefonska številka: ______

Podatki o pobudi:

Številka parcele: ______/(katastrska občina) k.o. ______

Ime in priimek lastnika parcele: ______

Velikost posega: (obkroži in dopiši) a) celotna parcela

b) del parcele v velikosti m² = ______

Namen in obrazložitev posega: (obkroži ali dopiši) a) gradnja novega stanovanjskega objekta ali širitev b) nova gradnja za poslovno dejavnost obrti ali proizvodnje ali širitev c) nova gradnja za poslovno dejavnost trgovine ali širitev d) nova gradnja za potrebe razširitve turistične in gostinske dejavnosti ali širitev e) dopolnitev in razširitev obstoječe kmetije f) gradnja za potrebe razširitve kmečke ponudbe g) gradnja za potrebe dopolnilne dejavnosti na kmetiji h) drugo: ______

Priloge: en (1) izvod kopije katastrskega načrta (mapna kopija, ki se pridobi na Geodetski upravi RS ali PISO), na kateri je vrisana in označena vaša pobuda (velikost in lokacija želenega posega).

Kraj ______in datum vloge: ______

Podpis vlagatelja:

9 IZ OBČINSKE UPRAVE Gradnja novega OBČINA KOZJE Večnamenskega centra Kozje se približuje koncu

Gradbeno-obrtniška dela na večnamenskem objektu, ki se gradi za obstoječo Osnovno šolo Kozje, se počasi približujejo koncu. Pod- jetje Remont d.d. iz Celja, kot glavni izvajalec del, pravkar končuje z obrtniškimi deli; ureja pode (keramika, parket in športni pod), končuje s slikopleskarskimi deli in montira notranje stavbno po- hištvo. V umestnem času je izvajalec zagotovil toplotno izolacijsko fasado in priključil objekt na daljinsko ogrevanje na lesno bioma- so. Sedaj na objektu intenzivno potekajo dela z zunanjo ureditvijo, kjer se gradi nov oporni zid ob osnovni šoli, zaključujejo se dela na ureditvi meteornega priključka voda na javno kanalizacijo omrežje in gradnja parkirišča. V sredini meseca januarja pa se načrtuje do- Notranjost centra bava in montaža opreme (pisarniško pohištvo, stoli, tribune, oder, ozvočenje, športna oprema, mini kuhinja za gostinski kotiček). zvoj in tehnologijo in pridobila skoraj 1 milijon EUR nepovratnih Občina Kozje je vesela, da je z dobaviteljem opreme, podjetjem evropskih sredstev iz naslova »Razvoj regij«. Športni del objekta Elan inventa d.o.o. iz Begunj na Gorenjskem, uspela doseči dogo- pa je občina prijavila na razpis Fundacije za šport, kjer je prido- vor o sodelovanju. Tako se bo v objektu nahajala izključno oprema bila dodatnih 90.000 EUR državnih sredstev. Celoten projekt je slovenskega podjetja Elan inventa d.o.o. ovrednoten na 2.000.000 € brez DDV. Večnamenski center Kozje Vsa zainteresirana javnost si lahko pogleda aktualne slike o gradnji velikosti 2.010 m2 neto tlorisne uporabne površine je sestavljen iz objekta na prenovljeni občinski spletni strani, pod zavihkom GA- večnamenskega – kulturnega dela (cca. 1.372 m² površin v centru, LERIJA SLIK http://www.kozje.si/galerija/?album=1&gallery=7, ki bodo namenjene gospodarskemu in družbenemu udejstvovanju kjer občinska uprava redno objavlja nove slike z gradbišča. in bodo prispevale k večji turistični atraktivnosti regije) in špor- Da osvežimo spomin: Občina Kozje je projekt Večnamenski cen- tnega dela (638 m2 - športne površine za potrebe OŠ Kozje in vrtca ter Kozje prijavila na javni poziv Ministrstva za gospodarstvo, ra- ter ostale športne javnosti). Daniel Čoklc

Končana druga faza obnove trga Kozje

Občina Kozje je v letu 2012 pričela s teme- izbrani izvajalec del podjetje Gradnje d.o.o., ljito obnovo in prenovo zavarovanega trga potlakoval vse mirujoče površine z grani- Kozje. Tako je bila v prvi fazi obnovljena tnimi kockami, uredil priklope objektov na oz. na novo zgrajena vsa komunalna infra- meteorno kanalizacijsko omrežje, zgradil struktura (vodovod, kanalizacija, elektrifi- nov parapetni zidek v enosmerni ulici in ga kacija trga, položitev telekom kabla in kabla opremil z novo macesnovo ograjo ter naba- za javno razsvetljavo) ter obnovljena lokal- vilnovo urbano opremo (koši za smeti, sto- na cesta in javna pot skozi trg. V letošnjem jala za kolesa, oglasna tabla, pitnik, zasadil letu pa je občina nadaljevala z drugo fazo drevesa in postavil varovalne rešetke). Prav obnove trga, kjer je tako je izvajalec na novo uredil dostopne rampe in klančine do objektov v trgu ter po- stavilenostavne varovalne kovane ograje ob Trg dobiva končno podobo objektih; Mačkova hiša, bivši objekt pošte, Resnikova hiša in bivši prostori TIC Kozje. novo v trgu, kjer bo prioriteta energetska sanacija mogočnih večstanovanjskih stavb v Občina Kozje bo tudi v prihodnjem letu na- trgu z obnovo fasad in streh. daljevala z deli v trgu,kjer je za dokončanje Občina želi z investicijsko vzdrževalnimi tretje faze obnove potrebno urediti še ener- deli ohraniti kulturno dediščino območja, getsko varčno in učinkovito javno razsve- izboljšati življenjske pogoje v trgu in ohra- tljavo. Pripravljena so že nova stavna mesta niti oz. povečati število prebivalcev v kraju za kandelabre, potrebno pa je še nabaviti in in tudi sami občini. priključiti nove kandelabre s svetilkami. Ograje ob cesti v trg V prihodnosti želi občina nadaljevati z ob- Daniel Čoklc

10 IZ OBČINSKE UPRAVE V mesecu februarju 2014 OBČINA KOZJE pričetek del projekta »Oskrba na dela bodo predvidoma zaključena julija s pitno vodo v porečju Sotle« 2014. Občina Kozje bo v času do pričetka izvedbe Projekt »OSKRBA S PITNO VODO V da se bodo prva dela na terenu predvidoma del na terenu poskrbela za pravočasno ob- POREČJU SOTLE«, h kateremu je Občina začela v mesecu februarju 2014. veščanje vseh lastnikov zemljišč, po katerih Kozje v sodelovanju s sosednjimi petimi ob- Izvajalec del bo pričel z zakoličbo trase pro- bodo potekala gradbena in montažna dela. činami (Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, jektiranega vodovoda, za katerega so lastni- Prav tako bo v času izvajanja del na Občin- Rogatec, Podčetrtek in Šentjur) pristopila že ki zemljišč z občino že podpisali služnostne ski upravi Občine Kozje na voljo pridobiti v letu 2009, prihaja v realizacijo. pogodbe. Takoj po izvedeni zakoličbi bo kakršne koli informacije v zvezi z projektom Glavni izbrani izvajalec del je Gorenjska izvajalec pričel z izkopi in ostalimi gradbe- (kontakt: 03 800 14 00; Daniel Čoklc, Matej gradbena družba d.d. iz Kranja, njihov iz- nimi deli, povezanimi z obnovo vodovoda. Kostevc). brani podizvajalec za območje Občine Koz- Izvajalec bo zaradi kratkega roka izvedbe Prosimo za razumevanje. je pa je podjetje IPI d.o.o. iz Rogaške Slatine. del pričel z deli na obeh vodovodnih zaje- Na skupnem sestanku je bilo dogovorjeno, tjih »Stopenca« in »Fužine« hkrati. Gradbe- Daniel Čoklc

Zimska služba 2013/14 na območju občine Kozje

Zimska služba se izvaja na občinskih cestah, ki so po odloku o vidualne odcepe do objektov so dolžni čistiti njihovi lastniki. kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje kategorizirane kot lo- Občane prosimo, da se v primeru nepravočasno očiščenih oz. ne- kalne ceste in kot javne poti ter na javnih površinah - pločnikih, vzdrževanih cest obrnejo direktno na svojega vzdrževalca, kon- intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkiriščih in dru- taktne osebe in številke so podane v spodnjih tabelah. V kolikor gih površinah za pešce in prevozna sredstva. Za izvajanje zimske ne veste, kdo je vzdrževalec občinskih cest na vašem območju oz. službe je na lokalnih cestah in šolskih cestah pristojna občina, na se vam le ta na klice ne oglaša, kontaktirajte Občinsko upravo javnih poteh in javnih površinah (parkirišča, pločniki…) pa kra- Občine Kozje (Daniel Čoklc in Matej Kostevc), kjer vam bomo jevne skupnosti. Nekategorizirane dovozne poti, trotoarje in indi- pomagali.

Izvajalci zimske službe na občinskih cestah Osnovni nalogi izvajalca zimske službe sta: - da posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na OBMOČJE IZVAJALEC KONTAKTNA OSEBA ŠTEVILKA vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odse- VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN LESIČNO, ZAGORJE, BISTRICA POKORNA- VAS OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 kih, za katere je v operativnem planu predvideno tudi preven- 3000 Celje tivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN LESIČNO, PILŠTANJ, GUBNO, MAROF, DRENSKO lahko pričakuje poledica; OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 REBRO, KLAKE, ZDOLE, ZEČE, KOZJE 3000 Celje - da začne praviloma odstranjevati novozapadli sneg, ko ga zapa- de 10 cm na cesto oz. javno površino. KARL KUNEJ S.P., Osredek pri KOZJE - VETRNIK – GORJANE, RIHTAR, TOPLICE KUNEJ KARL 031 650 052 Podsredi 19, 3257 Podsreda. VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upoštevati naslednje pri- BUČE, BUČKA GORCA, ORTNICE, VRENSKA GORCA OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 oritete: GRUSKA-BREZOVEC-POLJEOB SOTLI 3000 Celje TOPLIŠEK MILAN 041 612 393 TOPLIŠEK MILAN 1. prioriteta: šolske avtobusne proge v času pouka, KARL KUNEJ S.P., Osredek pri 2. prioriteta: lokalne ceste, POKLEK , ŽELEZNO, OSREDEK, RAKONCA KUNEJ KARL 031 650 052 Podsredi 19, 3257 Podsreda. 3. prioriteta: dostop do javnih ustanov in javna parkirišča, BRAČUN JANEZ, Gradišče 26, PRILEP (Kos – Kostanjšek) BRAČUN JANEZ 040 899 244 3257 Podsreda 4. prioriteta: javne poti. Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funk- Izvajalci zimske službe na občinskih cestah v upravljanju KS cionalnih in drugih površin je prepovedano onemogočanje pro- meta po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča, KRAJEVNA SKUPNOST IZVAJALEC KONTAKTNA OSEBA ŠTEVILKA pri čemer mora biti zagotovljen odvod vode, ali na površini, kjer BUČE EKOD d.o.o., Vrenska Gorca 16, 3255 Buče DOBRAVC MIRKO 051 301 582 odstranjeni sneg ne ovira prehodnosti oziroma prevoznosti udele- ŠTUKELJ-VRH TOPLIŠEK MILAN TOPLIŠEK MILAN žencev v prometu. KOZJE ALOJZ GODLER s.p., Buče 37, Buče ALOJZ GODLER 051 301 582 V času odstranjevanja snega z javnih površin (parkirišča) so lastni- VOC CELJE, d.d., Lava 42, Celje, MARKO ROMIH, Drensko GERŠAK MATJAŽ ki vozil dolžni odmakniti svoja vozila, saj je le tako možno očistiti LESIČNO 031 650 052 Rebro 32, Lesično MARKO ROMIH javne površine. Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, 051 301 582 OSREDEK KARL KUNEJ S.P., Osredek 19, Podsreda. KUNEJ KARL 041 612 393 morajo biti dostopni ob vsakem času in ne smejo biti zametani s BRAČUN JANEZ, Gradišče 26, Podsreda, PEČNIK MATEJ, BRAČUN JANEZ snegom. PODSREDA 031 650 052 Vojsko 2a, Koprivnica PEČNIK MATEJ ZAGORJE TOVORNIK ALOJZ, Zagorje 55, Lesično TOVORNIK ALOJZ 040 899 244 Daniel Čoklc

11 KMETIJSTVO

vejše tehnologije, sodobnejši stroji so veliko Ogledi dobrih kmetijskih praks pripomogli k boljši kvaliteti in tako zadostili vse bolj zahtevnemu kupcu. Tako lahko se- daj ponudijo še večjo in bolj zanimivo paleto izdelkov, pakirano na pakirnih strojih v stan- dardni papirni embalaži, opremljeni s črtno kodo za prodajo na drobno in v širši trgovski mreži.Leta 2003 so na kmetiji razširili do- polnilno dejavnost in odprli nov poslovno- -turistični objekt. V tem objektu imajo pro- dajalno moke, manjšo pekarno, bar Mlinček, v nadstropju pa apartmaje in Mlinarjev klub. Nad Šoštanjem na višini 650 metrov so si ogledali kmetijo Potočnik, na kateri se že 40 let ukvarjajo s pridelavo mleka. Glavni glavni vir dohodka na kmetiji je mlečna pro- izvodnja.Kmetijo Potočnik vodita Gregor in Marta Ročnik, ki pogumno stopata po sto- pinjah prednikov. Izjema je ta kmetija tudi v Udeleženci ogleda slovenskem merilu, saj je med prvimi imela mlekomat, postavili so ga v središču nekaj V mesecu avgustu je Kmetijsko svetoval- trošniku ponujajo najbolj kakovostno meso kilometrov oddaljenega Velenja, pa tudi zato na služba Šmarje pri Jelšah pri KGZS Ce- in mesne izdelke. Na kmetiji so uredili pre- so posebni, ker je mladi gospodar že prevzel lje v sodelovanju z Občino Kozje v okviru delovalnico in majhno prodajalno (predela- kmetijo - čeprav so starši še čili in zdravi ter programa za ukrep »Dodelitev pomoči za vo mesa vršijo v novo urejenem predeloval- krepko pomagajo. Zato sta z ženo Marto, ki ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini nem prostoru s hladilnico, predelovalnica se najbolj posveča predelavi mleka in pro- Kozje«organizirala ogled dobrih kmetijskih zadostuje minimalni higienski praksi). Na daji mlečnih izdelkov, pogumno stopila na praks neposredno na kmetijah na območju kmetiji prodajajo sveže goveje in svinjsko novo pot. Najsodobnejši hlev je dovolj velik Savinjske regije. Kmetovalciso si najprej meso, suhomesnate izdelke (suhe salame, za 110 glav živine, kjer glavno delo - molžo, ogledali srednje veliko kmetijo Laznik. slanina, bunka), domače dobrote (domače čiščenje,razvajanje krav in podobno - opra- Glavna dejavnost na kmetiji sta poljedel- dimljene klobase, pečenice, krvavice, žolca, vijo računalniki. Investicija v hlev je znašala stvo in živinoreja. Laznikovi kmetujejo po pašteta, domač kruh). Vsako leto z izdelki 900 tisoč evrov, med 60 in 70 odstotkov jebil smernicah kmetijsko-okoljskega programa sodelujejo na več salamijadah, kjer vedno delež nepovratnih sredstev. Kmetijske povr- (KOP), na njivskih površinah izvajajo po- dosegajo dobrerezultate. šine so od kmetije oddaljene nekaj kilome- dukrep kolobar (KOL) in integrirano po- V Spodnji Rečiciso si ogledali kmetijo Bri- trov. Ročnikovi za pripravo in spravilo krme ljedelstvo (IPL), na travniških površinah iz- novc, kjer imajo kmečki mlin.Briničev najemajo strojne usluge. vajajo podukrep sonaravna reja živali (REJ). mlindeluje že od leta okrog 1800in melje Dan so zaključili na turistični kmetiji Jager, Vse poljščine, pridelane po smernicah IPL, vse vrste žita.Valjčni mlin,ki je začel delova- kjer se ponašajo s čudovitim pogledom na pokrmijo živalim na kmetiji. Krave s tele- ti leta 1985 s kapaciteto 500 kg/uro,se je po- okoliško pokrajino ob cesti Dramlje–Žiče. ti preživijo večino leta na prostem, pitanci časi iztrošil. Leta 2009 in 2010 so postavili Na kmetiji sprejmejo zaključene družbe. Z pa v prosti reji v zračnih hlevih. Na kmetiji novo postavitev valjčnega mlina, kapacitete odlično pripravljenimi domačimi jedmi pre- se ukvarjajo tudi z dopolnilno dejavnostjo 1000kg/uro, in nove čistilne stroje za čišče- senetijo še tako zahtevne goste. Na kmetiji – predelavo mesa. Vse živali za predelavo nje žita, ki veliko pripomorejo k boljši kva- imajo tudi zidanico, v kateri pripravijo degu- mesa so vzrejene na kmetiji, takolahko po- liteti izdelkov. Večja kapaciteta mlina in no- stacijo svojih vin.

Jutrišnji svet pripada tistim, Oblikovanje iz kruhovega testa ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost. Tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo. V mesecu decembru smo v prostorih doma krajanov Lesično izve- violinske ključe,pleteno Predvsem pa verjamejo v to, kar delajo. dli delavnico »Oblikovanje iz kruhovega testa«. srce, sončnico in seveda Naj vam novo leto prinese nove želje in Na delavnici je gospa Alenka Sekirnik iz Kmetijsko svetovalne služ- parkeljne…). Da smo pogum, da jih uresničite. Prijetne božične praznike in be Slovenske Konjice pri KGZS CE,mojstrica s certifikatom doma- lahko vse oblike kruha srečno novo leto 2014 če obrti,prikazala razne tehnike oblikovanja testa (preste, žemlje, spekli, pa so z mobilno Vam želi ptičke, ježke, metulje, pletenice z enojno, dvojno in trojno kito, pečico poskrbeli v pe- Kmetijsko svetovalna služba, karni Resnik Kozje. Pri svetovalka Milena izvedbi delavnice je za tehnično podporo poskrbel gospod Franc Plahuta, ki je delavnico tudi budno spremljal. Ob koncu delavnice smo si skupaj z g. županom in g. Plahutoizdelke ogledali in poskusili ter si delili mnenje, da kruh ni samo živilo, kruh nam pomeni praznik, ima za človeka posebno čarobno moč, je zdravilo, merilo blaginje, predvsem pa predmet spoštovanja. Z delavnico smo želeli polepšati praznične dni,saj za praznike mora dišati po praznikih. Vsem, ki ste nam omogočili izvedbo delavnice, se v imenu udeleženk iskreno zahvaljujem. Pripravila: Milenca Krajnc, univ.dipl.inž.kmet., Delavnica je pritegnila veliko udeleženk Terenski kmetijski svetovalec I. 12 AKTUALNO V Kozjem imajo novo zadružno trgovino z restavracijo

Biti kmet v Sloveniji nikoli ni bila lahka naloga. Biti kmet na Kozjanskem in v Obsotelju pa je še težja. In prav zadružništvo, ki letos v naših krajih praznuje že 65 let, je Ekipa v novi trgovini nalogo kmeta olajšalo. Z združevanjem so kmetje obsta- dnje so bili Marjan Grobelšek, Ivan Pelc, Jure Zorko in glavna nadzornica Majda Bobek. li na tem prelepem koščku Slovenije, kjer je kmetijstvo Vsem naštetim se je zahvalil, zahvalo pa izrekel tudi Občini Kozje oziroma županu in še vedno dodobra zakoreninjeno. Ena izmed posledic njegovim sodelavcem za korektno sodelovanje in podporo pri projektu. Pozabil ni niti zadružništva in delovanja Kmetijske zadruge Šmarje na na zahvalo sodelavcem iz zadruge za vložen trud v vseh fazah projekta ter vsem, ki so našem področju pa je tudi nova zadružna trgovina z re- sodelovali pri nastajanju trgovine. stavracijo v Kozjem, ki se je gradila 215 dni. Da pa na otvoritvi ni šlo le za resne govorance, je poskrbel Viljem K. Rupret, ki je bil nekoč zaposlen v šmarski zadrugi, danes pa piše in pripoveduje zgodbe, začinjene s humorjem, ki nas nemalokrat opomnijo na realnost in resnico, pred katero si zatiskamo Da je bila investicija Kmetijske oči. Obiskovalce je z Johanom, ki je želel pridobiti certifikat, ki bi mu pomagal do sub- zadruge Šmarje v Kozjem več kot vencije, nasmejal do solz in požel bučen aplavz. Slednjega je prejel tudi župan Dušan dobrodošla, so s svojo prisotno- Andrej Kocman, ki je vesel in zadovoljen, da se je šmarska zadruga odločila graditi v stjo dokazali številni domačini, Poslovno-obrtni coni Kozje. Pri gradnji slednje so na občinski upravi namreč večkrat na- člani zadruge in gostje, ki so v leteli na dvome, ali je sploh potrebna. Pa vendar se je po Kocmanovih besedah odločitev velikem številu prišli na otvori- izkazala za pravilno, saj cona danes tudi po zaslugi Kmetijske zadruge Šmarje živi. Poleg tev. trgovine z restavracijo že deluje tudi toplarna, nadejajo pa se, da bo v coni svoj prostor Uvodoma sta spregovorila pred- našel še kakšen poslovni subjekt. sednik šmarske zadruge Stanko Čestitke investitorjem pa je izrekel tudi bivši kmetijski minister in poslanec Franc Bogo- Javornik in direktor Vinko But. vič, ki je tudi sam nekoč bil trgovec v kmetijski trgovini. Dotaknil se je aktualne politike, Javornik se je najprej dotaknil prizadevanj o nesprejemu davka na nepremičnine ter zbranim kmetom izrekel tudi ne- zgodovine Kmetijske zadruge kaj spodbudnih besed o načrtih države in Evrope za kmetijstvo. Šmarje. Javornik je še poudaril, Za Bogovičem so pod vodstvom Metode Denžič zapeli še člani kozjanskega moškega Svečani prerez traku da kljub krizi šmarska zadruga pevskega zbora, v katerem najdemo tudi kmete in člane šmarske zadruge, kar dokazu- dobro posluje: »Ja, v naši zadrugi kljub krizi vozimo solidno, to nam daje zadovoljstvo in je, da sta kmetovanje in pesem že od nekdaj skupaj hodila z roko v roki. veselje, hkrati pa tudi pogum, po drugi strani pa zavezo, da se ob preročno znani kmečki Sledil je najbolj pričakovani trenutek na Martinovo soboto v Kozjem, prerez otvoritve- previdnosti modro in smelo odločamo. Tukaj imam v mislih odločitve vodstva zadruge nega traku. To prijetno dolžnost so opravili: direktor KZ Šmarje Vinko But, predsednik na čelu z direktorjem g. Vinkom Butom kot tudi članov nadzornega in upravnega odbo- šmarske Zadruge Stanko Javornik, kozjanski župan Dušan Andrej Kocman, poslanec ra, ki potrjujejo njegove sugestije, kar se razvoja zadruge tiče.« Za konec se je dotaknil Franc Bogovič ter lastnik podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek. Še preden so trak prerezali, še večjih investicij KZ Šmarje, kot so trgovine Rogatec, Rogaška Slatina, Imeno, nakup pa je direktor But ključ trgovine in restavracije predal poslovodji Franciju Kovačiču in živilskih trgovin v Lesičnem in Zibiki ter prenovo kleti v Imenem, in poudaril, da je kot vodji restavracije Simoni Vončina. predsednik s poslovanjem in upravljanjem zadruge zadovoljen. Zbrani so potem pohiteli v trgovino, bili nad videnim navdušeni in si seveda kaj izbrali z Direktor Kmetijske zadruge Šmarje Vinko But pa je pred številčnim občinstvom povedal zelo dobro založenih prodajnih polic. V zadrugi pa so poskrbeli, da so bili kupci tudi na- nekaj besed o projektu, ki je za Kmetijsko zadrugo Šmarje velikega pomena, tako vse- grajeni. Poleg manjših nagrad za vse kupce so se zbirali računi še za 8 večjih nagrad, ki binsko kot finančno. »Dogovori o gradnji nove zadružne trgovine v Kozjem so se pričeli so jih med vsemi sobotnimi kupci izžrebali po zaprtju trgovine. Vmes pa so se lahko vsi pred skoraj petimi leti in splet okoliščin ter dogovorov je prinesel odločitev, da smo tr- udeleženci otvoritve okrepčali z okusnim Martinovim loncem, nazdravili z vinom iz kleti govino zgradili v Poslovno-obrtni coni Kozje. Kmetijsko-tehnična trgovina in restavra- Emino ter se veselili, da imajo v Kozjem tako veliko in moderno trgovino. Za glasbo je 2 2 cija obsegata: 211 m površine gostinskega dela, trgovina pa ima 304 m prodajnega skrbel kvintet Emino, vmes sta zapela še župan Dušan Andrej Kocman in kozjanski zbor, 2 2 2 prostora, 67 m pomožnih prostorov, 690 m pokritih skladišč in 425 m zunanjega ne- za smeh pa je tudi v neuradnem delu poskrbel Viljem K. Rupret. Za prav posebno dobro pokritega skladišča, celotna investicija pa je znašala milijon in sto tisoč evrov brez DDV.« voljo so ob koncu poskrbele še izžrebane nagrade. Tako je minil prvi delovni dan nove V nadaljevanju je But nanizal še nekaj podatkov o gradnji. Trgovino je gradilo podjetje trgovine in restavracije v Kozjem in v šmarski zadrugi si želijo, da bi tudi v prihodnjih GIC Gradnje iz Sv. Florijana pri Rogaški Slatini, projektno dokumentacijo je pripravil Pro- dneh ljudje tja radi zahajali in bili zadovoljni z vsem, kar jim tam ponujajo. jektivni biro Velenje, odgovorni projektant je bil arhitekt Uroš Lokan. Nadzorniki gra- Zdenka Ivačič, foto: Boris Klavžar

Otvoritve se je udeležilo ogromno ljudi 13 AKTUALNO Kotlovnica na lesno biomaso v Kozjem deluje s polno paro

Začetek ogrevalne sezone je že za nami in vreme nas vsak dan znova prepričuje, da so topli dnevi – vsaj za nekaj mesecev – žal del pre- teklosti. Nastopil je čas, ko je v prostorih brez ogrevanja že prehla- dno, in čas, da dodobra izkoristimo ogrevalne sisteme, ki nas bodo pospremili skozi letošnje hladne dni. Kozjani v hladni sezoni kurijo različna goriva. Analize kažejo, da se za ogrevanje najpogosteje ko- Zgornji prostori so še prazni ristijo drva in kurilno olje. Z začetkom letošnje kurilne sezone pa je Kozjanom na voljo tudi priključitev na nov sistem daljinskega ogre- dela in stresnih situacij, a nam je na koncu vanja z obnovljivim virom energije. le uspelo vse pravočasno urediti in ujeti predzadnji razpisni rok.« Sledilo je težko Ideja o daljinskem ogrevanju naselja na času se je vedno bolj širila ideja o sistemu obdobje čakanja na odgovor. Na koncu se lesno biomaso je v kraju Kozje rasla že daljinskega ogrevanja na lesno biomaso je le vse srečno izteklo. Odobrena je bila dolgo. Pred nekaj leti pa je končno padla na in mediji so vztrajno poudarjali ugodnost finančna spodbuda za izvedbo operacije plodna tla in se v letošnjem letu realizirala in ekološke ter ostale prednosti tega v obliki nepovratnih sredstev v višini do z izgradnjo kotlovnice na lesno biomaso sistema. Za Preskarja se je začelo enoletno 50 odstotkov vrednosti upravičenih s skladiščem lesnih sekancev v kozjanski obdobje raziskovanja, ki je obsegalo stroškov investicije. Vzporedno z lastnimi poslovno-industrijski coni. Tako so z oglede delovanja in snovanja podobnih sredstvipa se je manjkajoči del finančnih začetkom kurilne sezone na nov daljinski obratov, razčiščevanje pogojev obratovanja sredstev pridobil tudi kot posojilo pri sistem ogrevanja priključene že številne in podrobnosti investicije, obetavnosti Ekološkem skladu RS. Vrednost investicije stavbe z veliko porabo, zgrajene v bližini sistema, zahtevnosti in poteka projekta itd. celega projekta je zaradi prisotnosti javnih kotlovnice. O izgradnji in delovanju novega »Ko sem bil popolnoma prepričan, da je to sredstev javno znana in znaša 1.950.000 sistema ogrevanja, njegovih prednostih tisto, kar želim, tisto, kar sem ves čas iskal, €. Nepovratna sredstva so financirana 85 in tehničnih podrobnostih ter načrtih za sem zadevo predstavil na Občini Kozje.« Po % s strani Evropske unije, preostanek je prihodnost smo nekaj besed spregovorili pogovoru z županom in predstavitvi ideje financiran s strani države. Prav tako je s z lastnikom in idejnim vodjem projekta pred občinskim svetom – podpora v lokalni strani države financiran tudi ugoden kredit Jožetom Preskarjem. skupnosti je bila po Preskarjevih besedah Eko sklada, v obliki regresirane obrestne bistvenega pomena za izpeljavo projekta –in mere, ki je dosti ugodnejša od ostalih IDEJA IN REALIZACIJA po tem, ko je na seji občinskega sveta dobil komercialnih kreditov. Seme ideje, ki je nato leta kasneje preraslo soglasno podporo pri izpeljavi projekta, v dejanski projekt, dobilo otipljive robove se je pričel tudi fizični pristop k projektu. DELOVANJE SISTEMA DALJINSKEGA ter rodilo prve sadove trdega dela, se je Soglasna podpora občinskega sveta je bila OGREVANJA zasejalo že pred približno desetimi leti, potrebna tudi zaradi koncesije za izvajanje »Na samem začetku dela na tem projektu se pove Jože Preskar. Ko je Steklarna Rogaška lokalne gospodarske javne službe oskrbe s je pogosto porajalo vprašanje odprtja novih sprožila postopek za stečaj podjetja Estet toplotno energijo in proizvodnjo toplote delovnih mest. Žal moram sedaj povedati, iz Kozjega, je tedanja garnitura občinskih na lesno biomaso, ki je podeljena s strani da tu delovnih mest – razen mojega – ni. svetnikov pričela razmišljati o možnosti občine, saj gre pri sistemu za proizvodnjo Zadeva deluje popolnoma avtomatsko. V odkupa prostorov steklarne, ki so bili tedaj toplote za daljinsko ogrevanje s toplotno primeru, da pride do kakršnekoli napake na prodaj, in ureditvi takšnega obrata. močjo, ki presega 1 megavat. Pred začetkom v delovanju, sistem to nemudoma sporoči Vendar čas žal ni bil primeren za pripravo in so seveda potekali tudi posveti z upravo na mobilni telefon. Preko interneta se aktivacijo tovrstnih projektov. Celotna ideja Kozjanskega parka, na katerih je bila lahko spremlja celoten proizvodnji proces, je potrebovala še nekaj časa, da primerno ideja sprejeta z odprtimi rokami, saj naj ne glede na to, kje se upravljavec trenutno dozori. bi dopolnjevala njihove lastne projekte. nahaja. Napake so redke, če pa do napake Po stečaju podjetja Estet, kjer je bil g. V mesecu decembru so tako pričeli s že pride, so to le manjši zapleti v celi Preskar zaposlen, se je porodila ideja o snovanjem izgradnje obrata. »Naš cilj je bil, proizvodnji, ki se jih da nemudoma, brez odkupu prostorov s strani vodstvenih ujeti predzadnji razpisni rok za Javni razpis problema rešiti.« delavcev, a se ta zaradi raznih zapletov žal za sofinanciranje daljinskega ogrevanja Po Preskarjevih besedah pa trenutno že ni uresničila. Vodstvo je po stečaju obdržalo na lesno biomaso za obdobje 2011 do potekajo dogovori s Kozjanskim parkom proizvodnjo, vsi administrativni delavci pa 2015 (DOLB 3), v okviru Operativnega glede organizacije lastnikov gozdov v bližnji so postali trajni višek. Po tem se je začela programa razvoja okoljske in prometne okolici. »Moja osnovna ideja, ko sem se tega težka pot iskanja nove zaposlitve, ki jo je infrastrukture za obdobje 2007–2013, projekta lotil, je bila, da se v procesu koristi dodatno otežila vsem domačinom dobro ki ga izdaja Ministrstvo za gospodarstvo.« lesna biomasa iz domačega kraja. V takem poznana oddaljenost razpoložljivih in Predmet javnega razpisa je dodelitev sistemu namreč vidim veliko prednosti. primernih delovnih mest in pomanjkanje nepovratnih sredstev za sofinanciranjePrvič bi tak pristop – glede na moje potrebe dela v bližini doma. Kot ponosen Kozjan, projektov daljinskega ogrevanja na lesno po biomasi – zagotovil vsaj tri nova delovna ki je tu z veseljem pognal korenine in mu biomaso, glavni pogoj za prijavo pa je bilo mesta, in drugič, takšnega lesa, ki ustreza je domače hribovje in kozjanska dolina pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je našim potrebam – torej les, za katerega v krvi, Preskar pove, da selitev ni prišla zahtevalo kompletno ureditev projektov, ni potrebno, da je res visoke kvalitete, in v poštev. Ostal je v domačem kraju in pridobitev vseh služnostnih pogodb od je večinoma le »odpadek«, ki trohni po vsak dan znova razmišljal o možnostih in služnostnih upravičencev, kjer bo potekala gozdovih, je povsod na pretek«, je še dodal idejah, kako naprej. Zametki novih zamisli trasa toplovoda, pravočasno vložitev celotne s pogledom na bližnji Bredič, kjer je pešpot so počasi gradili zaokroženo idejo. V tem dokumentacije, nakup zemljišča itd. »Veliko še vedno ovirana zaradi preperelih dreves, 14 AKTUALNO ki jih je pred nekaj leti porušilo neurje. ima lahko pomembno vlogo kot rezerva trenutne zunanje temperature na poseben Lesne ostanke oziroma večino teh bi lahko v sistemu v primeru izpada peči na lesno način v skladu s sodobnimi študijami, ki tako pridobivali kot ostanek pri čiščenju biomaso. Dodaten rezervni načrt pa je omogočajo prihranke – ampak le na željo in obdelovanju gozda. Organiziranje bil zalogovnik za toplo vodo s 52.000 litri uporabnika. V nasprotnem primeru ostane tudi sestanek, na katerem so bili prisotni tople vode, ki lahko v skrajnem primeru vse isto in uporabnik sam – glede na lastne uslužbenci Kozjanskega parka, člani z zalogo vode, ki je konstantno že vnaprej potrebe – regulira ogrevanje prostorov.« Zavoda za gozdove Slovenije, občine in ogreta, ogreva vse objekte za en cel dan. Seveda pa vedno obstaja tudi možnost drugi, udeležba s strani lastnikov gozdov Ko bo prva faza dela končana, bo sistem preklapljanja med sistemom ogrevanja na pa je bila žal bolj slaba. Kot pravi Preskar, toplovodnega omrežja obsegal 2,5 km drva in daljinskim ogrevanjem. je bila za to krivo nepoznavanje projekta trase toplovoda. »Predvideno je pokriti »Napredujemo in širimo se počasi, vendar in dodaja, da je prepričan, da bo udeležba celotni levi del reke Bistrice do določene gotovo. Lotevamo se le projektov, za katere na naslednjem sestanku veliko boljša, saj višine,« pravi Preskar. »Smiseln obseg smo prepričani, da jih lahko izpeljemo do sistem že deluje s polno paro in lahko sistema je zapisan v koncesijski pogodbi popolnosti in brez zapletov. Ljudje težko domačini tudi na lastne oči spremljajo potek in pravi, da je priporočljivo, da je trasa do sprejemajo odločitve o zamenjavi nečesa delovanja obrata in vidijo, da se zadeva posamezne hiše krajša od 100 m, in da se starega, vendar znanega, z nečim novim, razvija in premika. Obstajajo tudi zametki v neposredni okolici nahajajo vsaj tri, štiri ki je morda boljše, bolj napredno in ideje o ustanovitvi društva lastnikov, ki bi se hiše.« praktično, a kljub temu še vedno neznano. zorganiziralo in samo poskrbelo za nabavo Objekti, ki so trenutno že priklopljeni Težko je kar na lepe oči zaupati nečemu drobilca za les, v skrajnem primeru pa je na sistem daljinskega ogrevanja na lesno novemu in se otresti stalno prisotne skepse. Preskar pripravljen tudi sam investirati v biomaso, so: sama kotlovnica daljinskega Vendar verjamem, da bodo ljudje po tem, nakup drobilca, tudi v ta namen namreč ogrevanja na lesno biomaso, nova ko bodo uvideli, da vse deluje, kot je bilo obstajajo razne možnosti pridobitve zadružna trgovina z restavracijo, ki je obljubljeno, in so uporabniki z novim sredstev. »Uresničitev te ideje je predvidena bila grajena brez kurilnice ravno iz razloga daljinskim sistemom ogrevanja zadovoljni, za drugo leto, za enkrat pa sekance še vedno predvidenega daljinskega ogrevanja, bolj odprti in bo misel na zamenjavo odkupujemo od drugod,« je še dodal. trije bloki, podjetje Prevozništvo postala privlačnejša. Sem domačin, ki že od in posredništvo Miroslav Geršak, nekdaj prebiva tu med vami, in ne morem TEHNIČNE ZANIMIVOSTI Zdravstveni dom Kozje, urejena je tudi že si privoščiti prodajanja praznih obljub. Toplotna moč kurilnice znaša 1,5 megavata. povezava do starega zdravstvenega doma in Za svojimi besedami in idejami stojim in V kotlovnici na lesno biomaso se kuri vrtca, katerega fizični priklop je načrtovan vedno bom stal. Celotna zadeva je vsekakor izključno biomasa v predelani obliki, torej za drugo leto, OŠ Kozje z večnamenskim zastavljena dolgoročno, saj je sama koncesija sekanci, ki nudijo veliko boljše izkoristke centrom, ter dve individualni hiši. Za podeljena za obdobje petindvajsetih let, pa zgorevanja, manjše stroške ogrevanja, naslednjo kurilno sezono pa je v načrtu tudi na povrnitev investicije je potrebno predstavljajo obnovljiv vir energije, tudi priključitev 15 dodatnih individualnih čakati več deset let,« je za konec še dodal prispevajo k nujnemu čiščenju gozdnih hiš v okolici vrtca. V naslednjih letih je Jože Preskar in vse občane vljudno povabil površin in zmanjšujejo onesnaževanje. načrtovana širitev toplovodnega omrežja še na uradno slavnostno otvoritev, ki je Kuri se v posebnem kotlu na sekance tudi na stari del Kozjega. Vse pa je seveda načrtovana v januarju. z avtomatskim doziranjem goriva, ki odvisno od razpisov za nepovratna sredstva, predstavlja enega bolj izpopolnjenih ki so po Preskarjevih besedah bistvenega TU TUDI NOVA ENOTA VERSTVENO- načinov ogrevanja z lesom, deluje namreč pomena pri relativno majhnem kraju, kot je DELOVNEGA CENTRA ŠENTJUR popolnoma avtomatsko, izkoristki pa so Kozje, kjer je odjem manjši. Zgornji prostori tega velikega objekta izredno visoki (preko 90 %). Pri zgorevanju zaenkrat še niso urejeni. Že od samega lesne biomase nastaneta ogljikov dioksid in KAJ TO POMENI ZA UPORABNIKA začetka pa je bilo predvideno, da bodo voda v obliki pare, drugih škodljivih snovi Stroški ogrevanja na lesno biomaso so ti prostori na razpolago Varstveno- pri izgorevanju tako rekoč ni. Pepel, ki je znatno nižji kot pri ogrevanju na kurilno delovnemu centru Šentjur. To je javni dodaten produkt zgorevanja, pa zadržijo s olje. »Pri trenutni ceni kurilnega olja lahko s regijski zavod, ki izvaja socialnovarstveno posebnimi postopki čiščenja dimnih plinov, preklopom na nov sistem prihranimo tudi do storitev vodenja, varstva in zaposlitve ki jih sestavljajo posebni filtri. 30 %. Pogodbe za dobavo toplote iz sistema pod posebnimi pogoji za osebe z motnjo Delovanje sistema je začrtano tako, da je v daljinskega ogrevanja na lesno biomaso pa v duševnem in telesnem razvoju. Poleg primeru defekta urejeno dvojno varovanje. so sestavljene tako, da vselej zagotavljajo socialne oskrbe izvaja tudi osnovno oskrbo, Prvi in osnovni vir je glavna peč na lesne minimalno 10 % nižjo ceno od ogrevanja ki zajema prehrano, tehnično oskrbo in sekance, poleg nje pa stoji tudi peč na na kurilno olje.«Pri ogrevanju na drva so prevoze. Kot je povedal Preskar, trenutno kurilno olje v moči 500 kilovatov, ki stroški v primeru menjave sistema sicer potekajo dogovori s centrom, saj je nekoliko višji kot poprej, so pa uporabniku predvidena ureditev nove enote centra ravno prihranjeni vsi stroški in delo dobave lesa v teh prostorih. Po dosedanjih dogovorih in stroški vzdrževanja sistema. »Približno naj bi v prostorih te nove enote našlo prostor polovica hiš v predvidenem obsegu omrežja deset varovancev. Kar posledično pomeni se je odločila za priklop na sistem, ki je za tudi odprtje novih delovnih mest. Prostori individualne porabnike brezplačen. Vsak bodo po Preskarjevih besedah namenjeni porabnik na lastne stroške poskrbi edino organizirani obliki dnevnega varstva, ki za izkop jarka po svoji parceli ter za fizični osebam z motnjo v duševnem in telesnem preklop inštalacije lastnega centralnega razvoju v skladu z njihovimi sposobnostmi ogrevanja na nov sistem. Toplotna postaja daje možnost aktivnega vključevanja v in vse potrebno za delovanje sistema pa je družbeno življenje in delovno okolje ter že vključeno v ceno.« Sam sistem ogrevanja, opravljanja koristnega, vendar njihovim ki že obstaja, se torej ne spreminja. zmožnostim primernega dela. Osnovni Uporabnik vse potrebno priklopi na svoj cilj dejavnosti je dvig kakovosti življenja sistem in nato za vso regulacijo še vedno uporabnikov in njihovih družin. skrbi sam. »Obstaja pa tudi možnost, da Kotlovnica je avtomatizirana se ogrevanje ureja z naše strani glede na Mojca Valenčak 15 AKTUALNO 14. Praznik kozjanskega jabolka v Podsredi

Prve tri ekipe med mladinci

Dobravca, Emino kvintet ter ansambel Donačka. Obiskovalci so Množica stojnic in obiskovalcev si lahko ogledali izdelavo jabolčnega soka, žganjekuho in nemalo tradicionalnih rokodelskih dejavnosti. V Slovensko-bavarski hiši je V Podsredi je bilo cel teden, predvsem pa v soboto in nedeljo, zelo bila postavljena razstava starih sort jabolk in botanične risbe jabolk veselo. Odvijal se je namreč 14. Praznik kozjanskega jabolka, na avtorice Zagorke Simič. katerem se je predstavilo več kot 140 obrtnikov, šol, društev in Odvijala so se tudi tekmovanja. V peki štrudlja sta zmagali Lea različnih strokovnih služb, ki v kozjanskem prostoru delujejo ali Grosek in Jožica Krklec, v lupljenju jabolk pa Martin Magdalenc upravljajo z njim. Sejem so v soboto svečano odprli minister za z olupkom, dolgim kar 5,4 m. Na tekmovanju v teku na grad je infrastrukturo in prostor g. Samo Omerzel, direktor Kozjanskega v moški konkurenci zmagal Ambrož Amon, v ženski pa Karolina parka mag. Teo Hrvoje Oršanič in župana občin Podčetrtek ter Ivič. Sledili so jima Slavica Volčanjšek in Vinko Jost na drugem Kozje, Peter Misja in Dušan Andrej Kocman. Sledila je razglasitev mestu, ter Tjaša Urbanč in Aljaž Motoh na tretjem. Carjeviča, katerega naziv je leto sprejel Ivan Omerzu ter odkritje V sklopu Praznika kozjanskega jabolka je v soboto na igrišču v kipa Antona Aškerca. Obiskovalci so se lahko zabavali ob pestrem Podsredi potekal tudi turnir malega nogometa. Čez dan je igralo programu, v sklopu katerega so nastopali razni domači pevski 8 ekip v kategoriji U18. Zmagala je ekipa “Pet do pol sedmih” iz zbori, godba, tamburaški orkester, folklorna in etno skupina, kot Senovega, drugi so bili “Amaterji” iz Kozjega in okolice ter na vsako leto pa je prišla iz Nemčije tudi plesna skupina Fitscheeben. tretjem mestu domačini. Stand-up komik Vilijem K. Rupret nam je razložil, kaj so “Pasje V kategoriji veteranov, ki so igrali v večernih urah, pa so tekmovale specialitete”, otroke pa je z vragolijami zabaval klovn. Za vse samo 4 ekipe. Prvi so bili KML Senovo, na drugem mestu Podsreda tiste, ki so jih srbele pete, so v soboto poskrbeli ansambel Žige ter na tretjem nogometaši iz Bistrice ob Sotli. Žan Kovačič

Aškerčev večer v Podsredi

Ob Slovensko-bavarski hiši v Podsredi ponovno sedi Aškerc in za otroke “Igramo se z glino” pod vodstvom Milojke Drobne. gleda podsredški grad. V torek, 8.10.2013, je bila namreč otvoritev Na otvoritveni prireditvi so odlično recitirali Aškerčeve pesmi: kipa v novi večnamenski dvorani. Čez dan je potekala delavnica Darja Babič Drašner, David Radej in Bernarda Kunej. Dogodek pa so s petjem obogatili še: Rajhenburški oktet, MPZ Planina pod vodstvom Mateja Romiha in MPZ Svoboda Brestanica pod vodstvom Janka Avsenaka. O nastajanju kipa je bil posnet kratek film, po ogledu le-tega se je program nadaljeval pri “na novo nastalem” Aškercu, nato pa je sledila pogostitev v domu krajanov. “Kot je že rekel direktor parka g. Oršanič - v teh resnih časih toliko bolj potrebujemo kaj veselega in zabavnega. Pa naj bo: Z Aškercem smo v žlahti. Pesnik balad in romanc je bil prastric moje žene Lenke (brat njenega dedka) in zdaj je postal moj otrok! Skupaj z domačini se veselim pridobitve, ki ni le plod mojega dela. Če ni med seboj ne naklonjenosti, razumevanja, sodelovanja, vzpodbujanja, ene posebne ljubezni, potem do dogodkov, kakršen je bil kot vrhunec mojega kiparskega podviga – Aškerčev večer v Podsredi, ne more priti,” je povedal avtor kipa Franci Černelč.

Avtor in nastopajoči ob kipu Žan Kovačič 16 AKTUALNO

namreč še ohranjena v tolikšni meri, da Kozjanski park je postal član nam zahodna Evropa lahko prav zavida. Še več, z gotovostjo lahko trdimo, da je tu še precej neraziskanih območjih. Od velike družine parkov Dinaridov tod tudi slogan PARKI DINARIDOV – NEODKRITI SVET. Kozjanski park postaja vedno bolj Srbija, Kosovo, Črna gora, Makedonija in Šestnajst zavarovanih območij je skozi prepoznaven na svetovnem zemljevidu Albanija), ki si izmenjujejo dobre prakse, projekt Parki Dinarskega loka pod okriljem zavarovanih območij. Smo regijski park ideje in ustvarjajo skupne projekte. WWF pričelo postopek pridobitve na nacionalnem nivoju, del evropske 5. 12. 2013 je bil na konferenci v Budvi v evropskega certifikata za trajnostni turizem, mreže varovanih območij Natura 2000 Črni gori podpisan sporazum »Big Win for za ta korak pa se je na podlagi njihovih in biosferno območje MAB (Man and Dinaric arc Parks« – Velika zmaga za Parke izkušenj odločila tudi vrsta drugih parkov. biosphere – Človek in biosfera) pod Dinaridov. Ministri vseh 8 držav so namreč Eno od zavarovanih območij, ki se je okriljem svetovne organizacije Unesco (v podpisali sporazum, v katerem podpirajo odločilo za postopek pridobitve evropskega okviru Organizacije združenih narodov). nastanek mreže dinarskih parkov. certifikata za trajnostni turizem, je tudi Poleg teh že obstoječih statusov se Eden od pomembnih zaključkov Kozjanski park. Kozjanski park vključuje v mrežo parkov konference je, da se ustanovi formalno S svojimi naravnimi in kulturnimi Dinarskega loka. Povezovanje zavarovanih združenje dinarskih parkov, ki bo imelo vrednotami Dinarski lok, katerega del območij Dinaridov – krajinskih, regijskih in možnost sodelovanja in vključevanje je tudi Kozjanski park, stoji ob boku nacionalnih parkov je projekt WWF (World pri različnih projektih. Glavna naloga Karpatom, Alpam ali kateri koli drugi wildlife foundation), ki ga financirata takšnega združenja bi bila varovati biotsko ekološki regiji na svetu. Norveško Ministrstvo za zunanje zadeve in pestrost, naravne bisere območja. Lepota, fundacija MAVA. kultura, geografski položaj in biotska Barbara Ploštajner, Kozjanski park Dinarski lok je območje jugozahodne pestrost so danosti, zaradi katerih lahko ta Evrope s površino približno 100 000 km2, zavarovana območja postanejo turistična V sklopu velike promocijske akcije več kot 6.000 km obale in zajema celotno atrakcija. Parki – zavarovana območja WWF je nastal zanimiv reklamni spot: območje, usmerjeno proti Jadranskem morajo postati del razvoja in biti gonilna http://www.youtube.com/ morju, od Trsta do Tirane. sila pri vzpostavljanju ravnovesja med watch?v=5_2fJGVcu7A V mrežo parkov Dinaridov trenutno spada ohranjanjem narave in dvigom kvalitete 79 zavarovanih območij na ozemlju 8 držav življenja prebivalstva v zavarovanih http://www.youtube.com/ (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, območjih. Narava v tem delu sveta je watch?v=quLmKnnGV1U

Obisk delegacije Občine Arilje iz Srbije v Občini Kozje

V četrtek, 28. 9., je bila Občina Kozje zadnja delegacija napotila na pokopališče, kjer so postaja tridnevnega prijateljskega obiska se poklonili spominu Bena Božička, ki je bil Skupinska slika gostov iz Srbije in gostiteljev delegacije iz Občine Arilje iz Srbije, ki je bila kot takratni predsednik Občine Šmarje pri od leta 1972 pobratena s takratno skupno Jelšah podpisnik »povelje« o pobratenju. v prostorih prelepo urejenega doma Občino Šmarje pri Jelšah. Sedemčlansko Naključje je hotelo, da je svečko prižgal »mini« pogrinjek avtohtonih slaščic, soka delegacijo gostov s predsednikom dr. podpisnik Sveto Petrović, ki je bil takrat in »kratkih« - drnulovca in medice. Za Svetom Petrovićem na čelu je na trgu v predsednik Občine Arilje in je to ponovno domače ne, za goste pa je bilo presenečenje, Kozjem sprejel župan Občine Kozje Dušan tudi danes. ko je župan Kocman v njihovo čast zapel Andrej Kocman skupaj z nekdanjimi V čast ponovnega srečanja je župan Občine Zdravljico z glasom, ki ga premore le on funkcionarji SO Šmarje, J. Božičkom, V. Kozje priredil kosilo v prijetnem vzdušju in ki dvigne utrip srca. Morda je bilo še Kolarjem in J. Planincem ter Z. Murgljem Motela Ribnik Kozje, kjer je bila tudi večje presenečenje, ko je prispel v gornje in B. Pucljem. priložnost za obujanje spominov, kakor nadstropje doma Jože Planinc in sporočil, Po uvodnem pozdravu na trgu, kjer se je v tudi za vizionarsko tkanje vezi za nove da ima dom 22 stopnic. Zakaj? Jože ima tem času odvijala svečanost odpiranja nove priložnosti. Iz tega je sledila tudi pobuda težavo z gibanjem, s tem podvigom pa je turistične atrakcije v Kozjem, to je ureditev gospodarskega dela delegacije za obisk na požel bučen aplavz za moč volje in klenost. zaporov po zgodovinskem izročilu iz 19. Pirševi kmetiji in ogled kmečkega turizma Celoten obisk je pri gostih iz Srbije kot stoletja, je gostom predstavljen aktualni PIT Zdole. tudi pri gostiteljih iz Občine Kozje pustil utrip dejavnosti v novi poslovni coni, ogled Srečanju pa je bil pika na i postanek dober vtis, prav gotovo pa je želja po ali obhod po poti naselja KS-4 do športnega v novem Domu gasilcev in krajanov v oživitvi prijateljstva, ki ni zamrlo v zadnjih parka in s postankom pri OŠ, kjer je v Podsredi, kjer so si gostje predhodno desetletjih, močna in bo do obiska mesta izgradnji nova večnamenska dvorana. ogledali še trg Podsreda. Predsednik KS Arilje minilo le malo časa. Po sprehodu skozi Kozje se je združena Podsreda Marko Kunej pa je pripravil Jožef Božiček in Jernej Šulc 17 AKTUALNO Če bi bilo potrebno, bi bili pripravljeni

Oktober je mesec, ko gasilci tradicionalno kjer je bila intenziteta požara največja izvajajo požarne vaje, da preverijo svojo in posledično večja potreba po vodi. Ob pripravljenost, odzivnost in stanje opreme. koncu so gasilci PGD Kozje tudi vstopili v Tokratna vaja za gasilska društva Občine objekt z dihalnimi aparati in ga pregledali, Kozje je potekala na območju PGD da so se prepričali, če je požar pogašen. Podsreda, in sicer v kraju Gorjane na kmetiji Požarna vaja pa je bila zanimiva tudi zato, Marka Kuneja. Zadnja sobota v mesecu ker so simulirali gašenje sončne elektrarne. oktobru se je prevesila v pozno popoldne, Značilnost tega gašenja je, da je potrebno ko so sirene ob 16.31 naznanile, da gori. elektrarno pred gašenjem izključiti iz Po nekaj minutah je na prizorišče tokratne omrežja, predvsem pa je pomembno, da vaje prvo prihitelo domače društvo PGD se takšen požar gasi s primerne razdalje, in Podsreda. sicer vsaj s 15-metrske oddaljenosti, curek vode pa mora biti razpršilni. Pomembno pa je, da gasilci znajo obvladati takšne vrste požarov, saj se je v zadnjih časih pojavilo vse več takšnih elektrarn, a v naši bližini k sreči Poleg gašenja elektrarne so gasilci pred ognjem požarov na dotičnih objektih ni bilo. obvarovali tudi stanovajnsko stavbo Ob koncu vaje, ki se je zaključila malo pred da je pomembno, da so vozila vedno 17.30, pa so se gasilci odpravili na zbor pred napolnjena z gorivom vsaj čez polovico gasilski dom v Podsredo. Prav tako so se v rezervoarja, kar vsa društva upoštevajo. Podsredo odpravili tudi predstavniki GZ Prav tako so bile radioveze dobro in Šmarje pri Jelšah, ki so nadzorovali vajo. primerno uporabljene. Komunikacija je Vajo so nadzorovali poveljnik Gasilske bila zadostna in po besedah nadzornega za zveze Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak radioveze je to zelo pomembno. Ob koncu s pomočnikoma Sandijem Gobcem, ki je pa je zbrane gasilce, ki so se vaje udeležili nadzoroval tehniko, in Blažem Šelekarjem, s 5 avtocisternami in 4 kombiji, nagovoril ki je nadzoroval radioveze. Prav tako je tudi Dušan Andrej Kocman, ki je poudaril vajo nadzoroval Janez Oprešnik, poveljnik pomen nenapovedanih požarnih vaj za občinskega poveljstva in prvi med gasilci v gasilce. Župan je prav tako poudaril dobre občini, župan Občine Kozje Dušan Andrej odnose in sodelovanje med občino in Kocman. Vse gasilce, ki so sodelovali na vaji, društvi ter gasilsko zvezo. teh je bilo 47, je vodja intervencije postrojil Ob koncu pa so se gasilci zbrali v dvorani pred gasilskim domom v Podsredi in predal gasilskega doma Podsreda, kjer je bilo raport Bogdanu Krumpaku, ki je skupaj poskrbljeno za prigrizek. Tem za pogovor pa s poveljnikom PGD Podsreda opisal vajo. gasilcem nikoli ne zmanjka, saj se v gasilstvu Poveljnik GZ Šmarje pri Jelšah je pohvalil pojavi vedno kaj novega in tako je čas minil Člani PGD Kozje so z dihalnimi aparati stopili gasilce za hiter odzivni čas, dobro delo, hitro, poslovili pa so se v upanju, da se v objekt in ga temeljito pregledali izpostavil pa je tudi dobro opremljenost srečajo na vajah in družabnih prireditvah in društev, za kar gre zahvala tudi občini, ki čim manj na intervencijah, kjer se borijo s Scenarij vaje je bil, da je zagorelo v sušilni pri nabavi opreme dobro sodeluje z društvi. pravimi ognjenimi zublji. napravi za seno, ogenj pa se je hitro Sandi Gobec in Blaž Šelekar sta analizirala razširil na celotno gospodarsko poslopje vajo s stališča tehnike in radiovez. Tehnika Jernej Šulc in posledično na sončno elektrarno, ki je zadostna, izpostavljeno pa je bilo dejstvo, je postavljena na strehi gospodarskega objekta. Domače gasilsko društvo je vodil poveljnik Stanislav Konečnik, ki je bil tudi vodja intervencije, tako da je koordiniral tudi delo ostalih prisotnih društev, in sicer PGD Kozje, PGD Buče in PGD Lesično- Pilštanj-Zagorje. Osnovna naloga gasilcev je bila, da iz objekta rešijo živino, zaščitijo stanovanjsko hišo v neposredni bližini in omejijo ter pogasijo požar. Skozi potek vaje so gasilci simulirali tudi gašenje traktorja in nevarne snovi-olja, ki ga je bilo potrebno gasiti s penilom. Med drugim so gasilska društva sodelovala med seboj tudi na način, da so povezala avtocisterne in tako omogočila nemoteno gašenje tam, Vajo so nadzorovali župan občine Kozje in predstavniki GZ Šmarje pri Jelšah

18 AKTUALNO Prireditev za starejše krajane v Kozjem

Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Kozjepod vodstvom predsednice Marjane Plak je tudi letos organizirala Srečanje starej- ših občanov – prireditev, katere namen je predvsem srečanje prija- teljev in prijetno medsebojno druženje predstavnikov tretje gene- racije. V sončnem vremenu oktobrskega nedeljskega dopoldneva se je v prostorih Motela Ribnik Kozje zbrala precej številna in vesela družba, ki je najprej uživala v odličnem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Kozje, nato pav slastnem kosilu in tako preživela prelepo popoldne v najboljši družbi.

čanjem je potekal tudi srečelov. Po besedah predsednice bodo zbrana sredstva namenili delovanju KORK-a Kozje. Kot pravi Plako- va, je denar še vedno tisti stalni, nadležni problem, organizacija številnih srečanj, ju- Udeleženci srečanja so z zanimanjem prisluh- bilejev pa tudi novoletno obdarovanje sta- nili programu rejših in bolnih, ki jih je trenutno okoli 140 do 150, pa seveda ni zastonj. Vse prisotne je v imenu Občine Kozje in ob- ni žarek polepšali to nedeljsko popoldne in činskega sveta pozdravila tudi podžupanja s svojim nastopom razveselili vse prisotne. Milena Krajnc, ki je poudarila, da se vedno »Ravno v druženju se skriva bistvo vsega. z veseljem odzove vabilom na tovrstna dru- In zato je prav, da se čim večkrat dobimo ženja, druženje s starejšimi sokrajani ji je in preživimo lepe minute v prijetni med- namreč v veliko zadovoljstvo, in vedno z ve- sebojni družbi.« Pridružil se je besedam Slavljenke s predsednikom DU seljem prisluhne njihovim drobnim nasve- podžupanje o razvoju v Kozjem in poudaril tom in modrostim. »Tako kot ima leto letne posluh za starejše, ki ga ima tako občina kot čase, ima tudi življenje življenjska obdobja. Za odličen uvod v popoldansko druženje tudi župan, brez katerega marsikatera želja In vsa ta obdobja nas bogatijo s svojimi le- je poskrbel pester kulturni program, ki ga ne bi bila uresničena. potami, skrivnostmi in včasih tudi tegoba- je začel Otroški pevski zbor OŠ Kozje pod Vse prisotne sta nato pozdravili še predstav- mi. Ta obdobja pa nas tudi utrdijo in nam mentorstvom Polone Pevec. Člani dram- nici KORK-a Zagorje in Lesično, se iskreno pomagajo iz življenja ustvariti najboljše. S skega krožka(učenci od 5. do 9. razreda) pa zahvalili za vabilo na srečanje in vsem zaže- trdim, vztrajnim delom, številnimi odreka- so pod mentorstvom Elizabete Tučič pripra- leli še veliko sončnih dni, prijetnih druženj nji in skromnostjo ste v svoja življenja vlo- vili kar dve kratki igrici. Maja Zupanc, Lan v krogu družin in vrstnikov. Z majhnimi žili veliko. Zato je vaša jesen življenja boga- Gradišek, Žiga Cvek, Aljaž Klavžar in Sven pozornostmi pa so organizatorji razvese- ta.« Vsem zbranim je povedala, da so lahko Agrež so uprizorili igrico o življenju nekoč lili tudi Frančiško Agrež, Valburgo Jevšnik upravičeno ponosni na sadove svojega dela. ter zgodbo o stražmojstru, ki mu uide raz- in Eriko Maček, ki so letos praznovale svoj Na čudovito urejene domove, domačije, na bojnik Cefizelj in tako zabavali občinstvo, ki sedemdeseti jubilej. Po zaključku uradnega svoje otroke, vnuke in pravnuke. Na vse to je s smehom spremljalo dogajanje na odru. dela programa je sledilo skupno kosilo. Vsi pa so ponosni tudi v lokalni skupnosti. Z Sledila je kratka instrumentalna točka v iz- udeleženci so se lahko pogostili ob kulina- različnimi investicijami si tako iz dneva v vedbi Rebeke Žučko. Po predstavi je zbrane ričnih dobrotah in pijači, za prav posebno dan prizadevajo ustvariti boljše pogoje za s petjem navdušil še Kvartet Spomin. Na vzdušje pa je poskrbela še nepogrešljiva življenje starejših in sožitje vseh generacij. krilih pesmi kot so Ta divna splitska noč in harmonika. Ob tem pa se trudijo tudi mlajšim omogo- En ptiček je priletel so pevci kvarteta poslu- Ob samem dogodku se Krajevna organiza- čiti življenje z vsemi vrlinami medsebojnega šalce ponesli najlepšim spominom naproti. cija Rdečega križa Kozje iskreno zahvaljuje spoštovanja in razumevanja, s katerimi smo Med programom je vse prisotne nagovorila vsem sodelujočim, predvsem pa vsem, ki so odraščali tudi sami in so danes na žalost vse predsednica KORK Kozje Marjana Plak, darovali dobitke za srečelov: podjetje PIŠEK redkejše. ki je zbrani družbi zaželela dobrodošlico - VITLI KRPAN, Motel Ribnik Kozje, Vi- Zbranim je nekaj besed namenil tudi pred- na srečanju, ki ga že nekaj let zapovrstjo notoč Gruska, Steklarstvo Štus, KZ Šmarje sednik Društva upokojencev Kozje Veljko organizira Krajevna organizacija RK Kozje. pri Jelšah, Petrol Kozje, Cvetličarna Iris iz Kolar, ki je vse prisotne lepo pozdravil, Posebej je pozdravila tudi goste: predstav- Podčetrtka, TUŠ Švajger Kozje, Vrtnarija Krajevni organizaciji RK Kozje pa se je za- nico Območnega združenja Rdečega Križa Čepin, Kolar Marija Čebelarstvo, Marand hvalil za povabilo in ji čestital za uspešno Šmarje pri Jelšah g. Nado Vinder, podžu- Ljubljana, Pekarna Resnik, Trgovina z av- delovaje. »Stvar, za katero si upokojenci panjo g. Mileno Krajnc, predsednika Dru- todeli Kukovičič Kozje, Frizerstvo Simona najbolj prizadevamo, je ravno sožitje med štva upokojencev Kozje g. Veljka Kolarja Lesično, Švajger Miran Gostinstvo, Trgovi- generacijami. Kar je na ta dan,predvsem s predstavnici KORK-a Zagorje in Lesično, na Polje Kozje, EMKO – Janja Jazbec in g. programom, ki so ga pripravili učenci OŠ župnika Nika Marovta, ravnatelja OŠ Kozje Francu Bizjaku ter g. Robertu Žučku za pro- Kozje, prav lepo izzvenelo.« Tako je Kolar Romana Gradiška in častnega občana Ob- stovoljne prispevke. pohvalil vse najmlajše, ki so kot svetel sonč- čine Kozje Franca Bizjaka. Istočasno s sre- Mojca Valenčak 19 AKTUALNO Združenje kozjanskih vinarjev in pridelovalcev že aktivno

Člani združenja so se že v začetku novembra sestali na delovni degustaciji mladega vina, kjer jim je ga. Tadeja Vodovnik Plevnik podala napotke za dobro kletarjenje čez zimo in s tem uspešno pridelavo dobrega vina. Vina so bila kvalitetna, brez večjih napak, tiste majhne pa je potrebno odpraviti kar se da hitro, so bili napotki ge. Tadeje, ki je svoje znanje udeležencem predajala na Vinotoču Gruska. Po končani degustaciji so se vsi udeleženci soglasno Naša stojnica v Avstriji strinjali, da so takšne degustacije nujno potrebne za kakovostno pridelavo vina, združenje pa bo podobno delovno degustacijo 16.00 do 22.00 ure. Na tržnici so se poleg združenja predstavljali še organiziralo že v mesecu februarju. ponudniki iz Prekmurja in domačini s svojo ponudbo. ZVP Kozje Začetek meseca decembra je bil za člane združenja zelo aktiven, je turistom in domačinom tako v dveh dneh predstavilo ponudbo saj so se pripravljali na udeležbo na adventni tržnici v Wagrainu kozjanskih domačij s kar 100 različnimi izdelki. Ponudba je tako v Avstriji. Tja so bili povabljeni s strani župana občine Wagrain vsebovala vse od pijače in hrane pa do unikatnih izdelkov iz lesa – Kleinarl, ki vsako leto organizira adventno tržnico v svojem in stekla. Obiskovalci tržnice so bili navdušeni nad ponudniki kraju. V mesecu septembru jim je povabilo posredovala Razvojna iz združenja in so z veseljem poizkušali in kupovali izdelke na agencija Sotla, ki skrbi za razvoj turizma na podeželju in tako so se stojnicah. Wagrain je v osnovi večji kraj, predan alpskemu turizmu, člani združenja začeli pridno pripravljati na tržnico. Sama tržnica je in tako se tudi člani ZVP Kozje v nedeljo po končani tržnici niso trajala dva dni, in sicer v petek od 19.00 do 22.00 ure in v soboto od mogli upreti čudovitemu smučišču nad krajem.

Kako do boljših suhomesnatih izdelkov?

Združenje kozjanskih vinarjev in pridelovalcev Predavanje, ki se je odvijalo v prostorih Vinotoča Gruska, Vino- hrane je ponovno navdušilo vse ljubitelje doma gradništva Mramor, je vodila specialistka za predelavo mesa, univ. pridelane hrane in organiziralo strokovno preda- dipl. inž. živil. tehnol. Irena Kos. Kot je povedala Kosova, se je z vanje na temo Kako do boljših suhomesnatih iz- veseljem odzvala povabilu združenja, da z njimi preživi večer, jim delkov. V prostorih Vinotoča Gruska se je zbrala pobliže predstavi obravnavano temo in z vsemi, ki jih to področje znanja željna skupina domačih pridelovalcev hra- zanima, deli koristne informacije o tem, kako vplivati na kakovost ne, ki je najprej uživala v izredno zanimivi predsta- suhomesnatih izdelkov že skozi samo prehrano prašiča, zakol ter vitvi teme o vplivu raznih dejavnikov na kakovost vse postopke, ki sledijo zakolu. »Poudarek predavanja je bil na vpli- suhomesnatih izdelkov, nato pa še v dobri jedači vu raznih stvari na kakovost posameznih mesnih izdelkov.« Pogo- in pijači, ki so jo skladno s predavanji sestavljale varjali so se o samem zakolu, ravnanju z živalmi, prehrani živali, odlične suhomesnate dobrote. omamljanju živali, hlajenju mesa po zakolu, soljenju in izdelavi mesnih izdelkov, s poudarkom na odbiri ustrezne surovine, preka- jevanju ter sušenju izdelkov. Organizatorji, pa tudi predavateljica, so bili z obiskom nadvse zadovoljni. »Udeležba je bila zares dobra. Predvsem s strani resnejših pridelovalcev hrane, ki se ukvarjajo s pridelavo večjih količin mesnih izdelkov,« je povedala ga. Kos. Po- sebej pa je pohvalila poslušalce, saj so ti skozi celotno predavanje pridno postavljali vprašanja, kar je dobro vplivalo na interaktiv- nost in dinamičnost same predstavitve: »Na tak način so vsi dobili informacije, ki so jih resnično potrebovali.« Po koncu uradnega dela je sledila pogostitev vseh udeležencev predavanja, ki so lah- ko poskusili domače suhomesnate izdelke, jih poplaknili z odlično rujno kapljico in še med sabo delili koristne izkušnje in nasvete o pridelavi suhomesnatih izdelkov. To je že drugo strokovno preda- vanje, ki ga je organiziralo Združenje kozjanskih vinarjev in pri- delovalcev hrane, pred časom se je namreč odvijala tudi delovna degustacija. Predavanja so namenjena vsem interesentom, istočas- Predavanje je bilo koristno no pa je vedno omogočena tudi včlanitev v društvo.

20 AKTUALNO KUDFS Kozje pospešene vaje izvedla v domačem kraju

... in praksa

kljub napornemu dnevu uživale v našem vzdušju. Cel dan smo res pridno trenirali. Ponovili in do dobra utrdili smo splet gorenjskih plesov, seveda pa smo čas namenili tudi učenju novih, štajerskih korakov. Fantje so se morali tokrat spet malo bolj izkazati s svojo vzdržljivostjo. Nežnejši spol je prevladoval in zato so bile potrebne številne menjave. Dekleta so tako malo več počivala, medtem ko so Teorija ... se fantje pošteno naplesali. V času kosila smo si pogledali fotografije z letošnjega gostovanja V mrzlem zimskem dnevu, v soboto, 30. 11. 2013, smo se folkloristi v Črni gori, obudili lepe spomine in zapeli ob glasbeni spremljavi. zares dobro greli ob usvajanju novih in utrjevanju starih plesnih V popoldanskem krajšem odmoru smo proslavili minuli rojstni korakov na Vinotoču Gruska. dan naše članice Silve. Mladi muzikanti so ob tej priložnosti z Mramorjevi so nam za dobrodošlico postregli s pecivom, toplim veseljem prijeli za inštrumente in zaigrali nekaj viž. čajem in žganjem. Po nekajminutnem klepetu in dogovorih smo Ob zaključku dne smo pokazali tudi, kaj smo se naučili. Bila sem se že veselo vrteli. Letos smo dobili tudi nekaj novih članic. Te so zelo zadovoljna z rezultatom našega dela. se intenzivnih vaj z nami udeležile prvič in na koncu dodale, da so Tadeja Amon

Vinein božični koncert: V pesem ujete skrivnosti svete noči

Ali veste, da je po starih slovenskih šegah Vsak četrtek, košček za koščkom, z veliko in navadah nebo v božični noči odprto, zato truda in potrpljenja, pa tudi s humorjem in se tedaj dogajajo čudeži? Takrat je mogoče občutkom pripadnosti skupini in skupnim razumeti govorico živali, postati neviden, ciljem. Zagotovo je cilj najbolj jasno videla najti zaklad in vedeževati prihodnost. naša zborovodkinja Anja Radkovič, pa Božična noč je tako polna skrivnosti, da naša predsednica Silva Kovačič z upravnim je že tisočletja neizčrpen vir navdiha. In odborom. In pot do cilja je bila pisana, da kjer so skrivnost, navdih, močna čustva in je kaj, potresena tudi z dogodivščinami, rojevanje nečesa dobrega in lepega – tam je rojstnimi dnevi, kakšnim piknikom, z zapleti Vadili smo res zavzeto pesem. in razgretimi debatami, z intenzivnimi sozvočje, je občutek krasen. Zvok te ne le »Sneg neslišno prši, mrak nad jezerom spi, vajami, z odhodom kakšnega starega člana obda, ampak kar prevzame, pride v dušo in hvalnico sreči zapoj, dete prihaja nocoj!« (Iz in s pridruženjem številnih novih … Vmes te spremlja kot nekaj dobrega, kot angel – kot pesmi: Iz prosojne višave, priredil M. Kokol, so nam pesmi postale domače, narava pa pravi Abbina pesem, ki jo pojemo: »Angeli besedilo F. Gačnik.) je prehajala iz jesenske v zimsko in vedno živijo, tudi če ljudje ne čutijo, angeli živijo, S temi verzi začenja Vinea svoj prvi božični bolj je naše božično petje dobivalo jasnost, v vsako dušo tiho pridejo, nas spremljajo, koncert v Kozjem in v Podredi. Skupaj z globino, širino in pomen. Stopili smo v varujejo, ljubezen gre in mi za njo …« Vox Posavci, Nikom Ogorevcem in Anjo predbožični čas in zdaj s prepričljivostjo Želim si, da vas na obeh koncertih, v Kozjem Radkovič. Pesmi so nam bile prinešene sredi pojemo: in v Podsredi, prevzamemo in popeljemo v toplega poletja. Poletni načrti in božična »Mir vsem ljudem! Gospod je tu! Naj srca skrivnost božične noči. Da se malce odpre občutja? Zdelo se nam je neoprijemljivo se odpro, naj grla zapojo! Naj pesem zadoni, nebo in se zgodi čudež, da se pevci in daleč, a vabljivo. Znane, bolj popularne in gospoda počasti, ljubezni ogenj zažari!« (Iz poslušalci poiščemo in najdemo v hvalnici slovenske pesmi smo začutili prej, angleške angleškega napeva: Joy to the World, po vsemu, kar je dobrega in lepega. Da pride in italijanska pa so se skozi jezikovne ovire besedilu T. Zrneca.) pesem v vašo dušo, vas spremlja in varuje. počasi usedale v naša grla in duše. Ko nam na vajah uspe in se ujamemo v V. Gradišek 21 IZ ALBUMA

iz albuma Fotografski extempore

Tudi letošnjo prireditev Praznik kozjanskega jabolka je spremljal v času od 11. do 13. oktobra fotografski extempore, ki ga organiziramo skupaj s Fotografsko zvezo Slovenije in Fotografskim društvom Celje. Letošnja udeležba na extemporu je bila rekordna, saj se ga je udeležilo kar 31 fotografov iz vseh koncev Slovenije. Skupaj so oddali 495 fotografij, na katerih so ujeli ljudi, živali, rastline, kulturno dediščino in predvsem veliko jabolk. Strokovna žirija v sestavi Vinko Skale (MF FZS MFIAP), Joco Žnidaršič, (MF FZS) in mag. Teo Hrvoje Oršanič, (direktor Kozjanskega parka) je pregledala oddane fotografije. Za projekcijo je izbrala 159 fotografij, za razstavo pa 68. Fotografije Košarica jabolk (Andreja Ravnak), Jutro v gozdu (Boris Klavžar) in V dobri družbi (Miran Orožim) so prejele diplomo. Fotografija Ovce na paši Simona Kovačiča je prejela tretjo nagrado, fotografija Jutranji pogled na Bistrico ob Sotli drugo nagrado in Kopanje v jabolkih Marka Soka prvo nagrado.

Otvoritev razstave je bila 12. decembra v Slovensko-bavarski hiši. Ob tej priložnosti smo pripravili kratek kulturni program in nagrajencem podelili nagrade. Nagrade za fotografe so prispevali Terme Olimia, GRAVIART Kozje, Marko Kostanjšek in Kozjanski park. Fotografom se organizatorji zahvaljujemo za sodelovanje in jih naslednje leto zopet vabimo na Kozjansko med gozdove, vinograde, sadovnjake in travnike ter med prijazne ljudi na že osmi fotografski extempore Kozjansko jabolko. Mojca Kunst

22 IZ ALBUMA iz albuma Kozjansko jabolko 2013

23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Vrtec »Zmajček« - novo šolsko leto, novi otroci, novi izzivi….

V naš vrtec smo v šolskem letu 2013/14 V teh prvih mesecih pa so se strokovne vpisali rekordno število otrok. Trenutno delavke še posebno potrudile, da so otroci vrtec obiskuje 87 otrok, v mesecu januarju sprejeli vrtec, se socializirali v skupinah in in februarju pa se vpisujejo še trije otroci. zaživeli v vrtcu, v katerega radi prihajajo. Otroci so razporejeni v 5 oddelkov kot lani Ločitev od staršev in bivanje v novem okolju in zanje skrbi 10 strokovnih delavk. sta za otroke novince veliki spremembi, Program bomo popestrili s številnimi zato so otroci v tem času bolj občutljivi domačo knjižnico. Želimo vzpodbuditi dejavnostmi, ki jih pripravljajo strokovne in ranljivi. Pomembno je postopno starše, da otrokom tudi doma veliko berejo, delavke vrtca z zunanjimi sodelavci, prilagajanje na vrtec. Nekateri otroci se se o vsebini pogovarjajo in jih učijo, da starši in z osnovno šolo. Skrbimo za hitro prilagodijo, drugi imajo težave in za prebrano tudi razumejo. živahen in dinamičen utrip, vedno se kaj tiste si vzamemo še več časa, seveda skupaj s Ne gre pa samo za razvoj pismenosti, zanimivega dogaja. Otroci imajo možnost, straši. Pomembno je, da otroci v vrtcu čutijo tako se krepi vez med otroki in starši in da uresničujejo svoje interese, nagnjenja toplino in pripadnost, seveda pa vrtec ne veselje, da skupaj nekaj počnejo. In prav in potrebe, strokovne delavke pa jim more nadomestiti družine. to je naš namen, krepiti povezanost med pomagajo pri dosegi teh ciljev. Razvijamo Prednostna naloga našega vrtca je razvoj staršem in otrokom, da bi bili več skupaj, zdrav življenjski slog z veliko gibanja, plesa, govora in pismenosti, v katero želimo še več stvari počeli skupaj in si tako pridobili bivanja na prostem in prehrano z veliko bolj vključiti starše. Starejša skupina se medsebojno zaupanje. V današnjem tempu sadja, zelenjave in vode. je vključila v bralno značko v povezavi z potrebujemo prav to. Slavica Blažič

lizovali prstke. Otroci so tako na najbolj za- Medeni zajtrk v kozjanskem vrtcu baven način izvedeli marsikatero zanimivo in uporabno stvar o čebelarstvu in medu, ki Dan slovenske hrane, na katerega se vsako leto odvija projekt Tradici- jo bodo delili tudi s starši in med se bo tako, predvsem v teh zimskih mesecih, zagotovo onalni slovenski zajtrk, je bil v številnih slovenskih vrtcih in šolah prav večkrat znašel na domači mizi. posebno sladek dan. Zdrava prehrana je zagotovo eden od pomemb- Mojca Valenčak nejših dejavnikov zdravega načina življenja. Med zdravo prehrano sodi tudi med, česar se zavedajo tudi v vrtcih. Ta dan so tudi v kozjanskem vrtcu posvetili medu in čebelam ter pripravili medeni zajtrk. Otroci vrtca V sklopu dneva slovenske hrane, ki ga že je izobraževanje o zdravih prehranjevalnih drugo leto obeležujemo vsak tretji petek v navadah, izražanje podpore slovenskim »Zmajček« novembru, so otroci Vrtca »ZMAJČEK« predelovalcem hrane in opozarjanje na po- Kozje spoznavali svet čebel in medu. Celo- men oskrbe s hrano iz lokalnega okolja. Pri ten dan je potekal v znamenju medu in nje- zajtrku so se otrokom pridružili tudi ravna- pri Miklavžu govih zdravilnih učinkov. V pisanih prosto- telj OŠ Kozje Roman Gradišek, pomočnica rih vrtca je tako brenčalo kot v čebelnjaku, ravnatelja za vrtec Slavica Blažič in doma- ko so se skupine nadobudnih otrok posedle ča čebelarka Marica Kolar. Ko so vsi pri- za mize, obložene z domačimi medenimi dno kot čebelice pomazali še zadnji med in dobrotami. Dogajanje je potekalo v sklopu napolnili želodčke, so se otroci postavili v vseslovenske akcije En dan za zajtrk med zborček in zapeli nekaj zabavnih pesmic o slovenskih čebelarjev, ki je nastala na pobu- ježku in Pedenjpedu. Nato pa jim je Mari- do Čebelarske zveze Slovenije, in katere cilj ca Kolar, ki se ukvarja s čebelarstvom, ra- zložila, kako se med prideluje, kako je sestavljen panj in Hvala ti, Miklavž! kako poteka življenje Z veselim decembrom prihajajo trije dobri v njem. S sabo je pri- možje, ki se jih razveselijo tudi naši otroci nesla celo pravi panj iz vrtca. Letos so nas povabili iz Mercatorja in čebelarski klobuk. v Kozjem, da se oglasimo z otroki pri njih, Otrokom pa je bilo kjer nas je čakal dobri Miklavž. Otroci so se še posebej zanimivo z njim pogovarjali, se fotografirali, na koncu satovje, iz katerega pa so vsi dobili še darila. so lahko pokušali Hvala, dobri Miklavž! Obljubimo, da bomo med in si veselo ob- Z zanimanjem smo prisluhnili čebelarki pridni in da se drugo leto spet vidimo. 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

izdelali skupaj z otrokom in vzgojiteljico Praznične iskrice v vrtcu košarico. V goste smo povabili otroke iz OŠ Lesično z igrico Dedek Mraz nas obišče v vrtcu, pa muzikanta povabimo in pevski »ZMAJČEK« v veselem decembru zbor iz domače osnovne šole. Vsako leto povabimo naše upokojene sodelavce in jih bližine nekoga, ki ti veliko pomeni. razveselimo s programom in presenečenjem. Ko delamo »inventuro« za preteklo leto in Radi se vračajo. sprejemamo obljube za naslednje, se v mislih Največje presenečenje pa je bila vožnja z največkrat dotaknemo stvari in dogodkov, vlakom v praznično Celje, pripravili so ki bi jih radi popravili, zavrteli čas nazaj in to si jo otroci in starši skupine medvedkov in ono naredili še enkrat, drugače, bolje…A in metuljev. Pa še igrica učencev domače časa ne moremo vrniti in usode ne moremo osnovne šole in Dedek Mraz v kinodvorani predvideti. Zato je potrebno živeti za danes, Kozje bo ob koncu meseca na programu! ne za včeraj in ne za jutri. Izkoristiti lepe Ves mesec pa veliko glasbe, plesa, lepih trenutke, biti čim več s svojimi najdražjimi, pogledov in nasmehov, prijaznih misli in preživeti in soustvarjati z otroki, v katere se toplih stiskov rok in objemov! Vse to so naložba najbolj obrestuje. prazniki in vsega tega je pri nas obilo. Otroški pozdrav V našem vrtcu se v teh dneh veliko dogaja: Vsi iz našega vrtca vam želimo v teh Skupaj smo okrasili vrtec - otroci, starši predprazničnih dneh: Vzemite si čas danes, Občutek pomembnosti človekove bližine in delavke. Vrstijo se delavnice v vseh ne odlagajte na jutri … za svoje otroke, je v teh predprazničnih dneh zame in petih skupinah od najmlajših naprej, kjer starše, družino, prijatelje… preživite z njimi verjamem da še za večino ljudi to, kar nastajajo lepe in zanimive stvari. Pa ni čar lepe trenutke, igrajte se skupaj, pogovarjajte potrebujemo. Nič ne pomenijo prazniki, samo v tem, da bomo imeli lepe praznične se, bodite ob njih in z njimi vsak dan. To bo če niso ob tebi tisti, ki te potrebujejo in te prostore. Gre za to, da smo skupaj, da se najlepše darilo, verjemite. Lepe praznike, imajo radi. Ves blišč, lučke in dragocena srečujemo, se pogovarjamo, izmenjamo v novem letu pa veliko lepih trenutkov in darila ne morejo zamenjati toplega stiska izkušnje, se družimo in se veselimo. skupnih doživetij. rok, objema, nasmeha, lepe besede in Svoje starše je skupina račk povabila, da so Slavica Blažič s sodelavci in otroki iz vrtca

Z vlakom v Prva predstava jubilejnega pravljično deželo Zmajčkovega abonmaja

Čas pred zaključkom leta je tudi čas, ko v Celju tradicionalno Na drugo pripravijo Pravljično deželo. In letos so jo obiskali tudi malčki novembrsko iz Vrtca Zmajček Kozje skupaj z vzgojiteljicami, starši in starimi soboto je bila starši. Da pa je bilo vse skupaj še bolj zanimivo, smo se v Pravljično v kinodvorani deželo odpeljali z vlakom. V Imenem smo vstopili na vlak in se Kozje prva odpeljali proti Celju. Prijazni sprevodnik je pustil, da so otroci p r e d s t a v a sami žigosali svoje vozovnice. Vožnja je v veselem pričakovanju letošnje sezone hitro minila in že smo bili v Celju. Še sprehod čez cesto in že Zmajčkovega smo bili v Pravljični deželi. Pričakale so nas vile in škrati pa tudi abonmaja za prvošolci z ene od celjskih osnovnih šol, ki so rajali skupaj z našimi otroke. Jubilejno, otroki. Med plesom in rajanjem je čas hitro minil in Pravljična deseto sezono, je dežela se je za tisti dopoldan zaključila. Nam pa je ostalo še dovolj pričelo Lutkovno časa za sprehod po okrašenem mestu Celje, ogled stojnic in kakšno gledališče TRI z Predstava Mali in veliki okrepčilo. Potem pa polni novih vtisov nazaj na vlak in domov! R.G. lutkovno-igrano predstavo Mali in veliki. Predstavo si je ogledalo lepo število otrok in spremljevalcev, ki jih je uvodoma pozdravil ravnatelj Osnovne šole Kozje Roman Gradišek. Povedal je, da se na OŠ Kozje trudijo ohraniti tradicijo Zmajčkovih abonmajev, katerih pobudnik je bil gospod Marjan Marinšek. Osem let je bil gospod Marjan glavni organizator abonmaja, Zmajčkov abonma pa ostaja tudi po njegovi smrti kot priložnost, da si lahko otroci v domačem okolju ogledajo kvalitetne predstave, namenjene prav njim. Pri tem je potrebo poudariti, da so na posluh za ohranitev abonmaja naleteli tudi pri Občini Kozje, saj bi bilo brez njene finančne pomoči nemogoče izpeljati takšen abonma. Vabljeni, da se nam pridružite na naslednjih predstavah! Rajanje z vilami in škratki R. G. 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI

VTISI TEKMOVALCEV: Male sive celice - drugič Ko smo prišli na RTV, sem bil zelo živčen. Po prvi igri smo odgovarjali malo na srečo V sredo, 13. 11. 2013, smo bili nekateri učenci OŠ Kozje na snemanju in imeli smo štiri točke zaostanka. Po drugi oddaje Male sive celice, kjer so se v znanju z nasprotno ekipo pome- igri smo se nasprotnikom približali in zao- stajali smo le za eno točko, pri tretji igri pa rili trije učenci 7. razreda - Nika Gradišek, Aljaž Klavžar in Dejan Zo- nismo imeli sreče z izbiro vprašanj. Zaostali renč. Na regijskem tekmovanju so bili prvi, tu pa jim zmage ni uspelo smo za osem točk in že vnaprej smo vedeli, ubraniti. Kljub temu je njihov uspeh velik, saj so se uvrstili med 32 da bo v zadnji igri zelo težko zaostanek zni- ekip izmed 450 sodelujočih. žati. In res, zmagali so naši nasprotniki, ki so bili boljši, in zato smo jim čestitali. Aljaž Klavžar Na pot smo se odpravili že zgodaj zjutraj in opremljeni s plakati, enakimi šolskimi maji- Vse je šlo zelo hitro mimo in na dogodke cami in našo maskoto – zmajčkom prispeli sploh nisem mogla vplivati. V nekaj trenut- v studio RTV Ljubljana kar celo uro pred kih sem si celo zaželela, da bi sedela med snemanjem, tako kot nam je bilo naročeno. navijači z najboljšim upanjem na zmago in tako, da ne bi bilo čisto nič odvisno od Tam so nas že pričakovali in dodeli so nam mene. Pri marsikaterem vprašanju sem bila garderobo, v kateri smo pomalicali in od- jezna sama nase, ker nisem znala hitro po- ložili svoje stvari. Vsi smo nestrpno čakali, iskati odgovora in na marsikatero bi sedaj, kdaj se bo zares začelo. Končno je prišel čas, ko ni pritiska, znala odgovoriti. Nekaj pa je ko je prišla po nas pomočnica režiserja in bilo takih, da odgovora nanje ne bi vedela nas pospremila v studio. Razložili so nam niti v najboljšem dnevu. Ko sem videla, da še pravila in nas opozorili, da tekmovalcem izgubljamo, sem bila bolj kot zase žalostna ne smemo pomagati ali jim dajati kakršnih Naša ekipa za sošolce, ki so stavili na nas in nam zaupali. koli namigov. Preizkusili so nas tudi, kako Nika Gradišek glasni znamo biti pri navijanju. V studiu je cev, ki v oddaji niso bili prvič. Vsi tekmoval- Na snemanje sem šel prvič in na začetku sem bilo ogromno luči in kamer, ki poskrbijo, da ci so se trudili po svojih močeh – razmišljali bil zelo živčen, ko pa smo začeli, pa sem se je oddaja videti takšna, kot jo vidimo pred so, kolikor se je le dalo, povezovali znanje, sprostil. Na začetku nam je šlo kar dobro, pro- televizijskimi ekrani. Tam je bila tudi komi- iskali asociacije, a kljub temu naši šoli zmage ti koncu pa vedno slabše. V zadnji igri smo šli sija, ki je odločala o pravilnosti odgovorov, ni uspelo osvojiti. Pred tem pa je tudi naša na vse ali nič, ampak tudi ta taktika nam ni in voditelj, igralec Pavle Ravnohrib, ki ga vsi ekipa pokazala veliko znanja in osvojila 1. uspela. Izgubili smo za deset točk, je pač tako, dobro poznamo iz teh oddaj in tudi iz filma mesto na regijskem tekmovanju. Veliko je že a sem vesel, da smo sploh sodelovali. o Francetu Prešernu. Rekel nam je, da on to, da so sploh prišli do snemanja, uvrstili Dejan Zorenč ni na nikogaršnji strani in da zmago enako so se med 32 ekip od 450 sodelujočih. VTISI NAVIJAČEV privošči obema šolama. Ta dan je bil zanimiva izkušnja že za nas Naši trije sošolci so tekmovali v kvizu Male Končno se je snemanje začelo in vsi navijači navijače. Tudi mi smo imeli tremo, stiska- sive celice in kot navijači smo šli z njimi na smo z aplavzi, s topotanjem, piskanjem, z li smo pesti in navijaško pospremili vsak snemanje. Bilo je zelo zanimivo, saj smo bili ragljami in tudi s plakati spodbujali naše pravilen odgovor. Tekmovalci pa so ta dan vsi prvič na snemanju. Naši niso imeli sreče, tekmovalce. Najprej je voditelj predstavil doživeli še drugače – stali so pred kame- dobili so veliko težkih vprašanj. Bi vi vede- vsako od šol. Naši nasprotniki so bili učenci rami in odgovarjali. Res, vsi jim čestita- li, da želve živijo tudi v puščavah? Jaz ne bi Osnovne šole Franceta Prešerna iz Črenšov- mo! in tudi oni niso in zato so pri tej nalogi na- Andreja Žmavc, 9. r. OŠ Kozje mesto pet točk, dobili le eno. Škoda, ampak vprašanje je bilo res težko! Rebeka Žučko

Ker je bila med tekmovalci moja prijateljica Nika, sem bila tudi jaz zelo napeta in živčna. Sedela sem v prvi vrsti in močno stiskala pe- sti za naše. Zelo sem si želela, da bi zmagali, a sreča nam ni bilo naklonjena, izbirali smo sama težka vprašanja, težja kot nasprotna ekipa. Kljub temu je bil dan v Ljubljani lep. Daša Berglez

Julija, jaz in še dve učenki iz 6. razreda smo se javile, da bomo oblekle našo maskoto, zmaja. Že ko smo prišle v studio, nam je bilo vroče, posebej meni, ki sem nosila zmajevo glavo. Še dobro, da smo sedele v zadnji vrsti, tako smo si lahko med odmorom zmaja slekle. Tega snemanja sem se zelo veselila, vsak dan sem s prijateljicami izdelovala navijaške plakate za naše in za njih sem tudi stiskala pesti. Anja Romih (vsi učenci 7. razreda) Glasni navijači 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Praznično-dobrodelni koncert OŠ Lesično

6. decembra se je v telovadnici OŠ Lesično zbralo In kaj so povedali drugošolci? veliko ljudi dobre volje. Potekal je namreč dobro- Valerija S.: Meni je bilo najlepše, ko so 1. in 2. razred plesali Voka delni koncert sedanjih in bivših učencev OŠ Lesič- voka. Od ansamblov pa sta mi bila najlepša Jug in Nemir. Od pevskega no. Dobrodelnost je vrednota, ki v današnjih časih nastopa pa mi je bilo najbolj lepo petje skupine Espiritu. pridobiva na pomenu. Kar 25 bivših učencev je od- prlo pot vedrini, ki se je porajala skozi pesmi, ples Nika S.: Ko sem prišla v šolo, sem odšla v telovadnico. Tam sem se zelo presenetila, ker je bilo tako zelo lepo. Komaj sem čakala, da bom lahko in glasbo in dobri dve uri sta minili kot bi mignil. nastopala v pevskem zboru. Ko smo končali, me je mamica zelo pohva- lila, ker smo zelo lepo peli. Od nastopajočih mi je bila najljubša Zarja, Odprto srce drugače pa vsi. Na šolskem koncertu je bilo zelo lepo. Slišali smo veliko Namen koncerta je bil, da vsak od- pesmi. Ko smo odšli domov, smo videli veliko ljudi. pre srce in s svojim prispevkom pri- pomore šolskemu skladu, ki bo vsa Alen Z.: V petek zvečer sem šel peš v šolo, zbrali smo se v slovenski učil- sredstva namenil pomoči potreb- nici, tam smo se igrali in potem smo šli na oder. Po našem nastopu smo gledali koncert do konca in ko je bilo konec, smo kupili srečko. nim učencem. Idejna vodja dobro- delnega koncerta, ravnateljica Irena Jure K.: Na petkov večer sem prišel z družino. Prišli smo v telovadnico. Krajnc, je v uvodnem pozdravu po- Tam smo počakali, da se je začel koncert. Najbolj mi je bil všeč deveti udarila, da je pomembno, da v tež- razred, ki je naredil veliko akrobacij in ansambel Jug, ki je igral zelo kih trenutkih stopimo skupaj, si pomagamo in se tudi skupaj vese- glasno. limo. Pohvalila je vse učence in njihove mentorje, ki so prispevali k uresničitvi dobrodelnega koncerta. Učenci so pomagali in bili Gaja C.: V petek smo se zbrali v telovadnici, tam sem plesala, kar mi vključeni na zelo različne načine, ali s pripravo izdelkov, ki so jih je bilo zelo všeč. Počutila sem se zelo fino. Prišla sem z mojo družino. ponudili na stojnicah, ali s pomočjo pri tehničnih pripravah, s sre- Moj ati me je prišel gledat. Moja mami pa mi je dala denar za srečko. Najbolj mi je bil všeč pevski zbor Zarja. čelovom ali pa so nastopili na odru. Vsak je s svojo energijo spletal mozaik odprtosti in srčnosti dobrodelnega koncerta OŠ Lesično. Ana V.: V petek sem plesala na dve pesmi, bilo mi je zelo lepo. Na kon- cert je prišla mami in babi. Najlepši ansambel mi je bil Jug. Kupila sem Plesno-glasbeni vrtiljak voščilnice. Veliki oder v razsvetljeni in topli športni dvorani nas je ob sedmi uri zvečer, ob vezni besedi profesorice Gordane Salobir, zavrtel na Nika G.: Na šolski koncert sem prišla z družino. Najbolj mi je bil všeč plesno-glasbeni vrtiljak. Za otvoritev je poskrbela plesna skupina ansambel Jug. Zadovoljna sem bila tudi z mojim nastopom. Zelo sem OŠ Lesično, nato so s šolskim ansamblom nastopili letošnji člani bila ponosna. Kupili smo dve svečki, ki sta mi bili zelo všeč. Na nastopu ansambelske igre, potem pa še lanskoletna učenca. O Miklavže- je bilo zelo fino. V učilnici slovenskega jezika smo jedli napolitanke in bombončke. vem prihodu so prepevali člani mladinskega in otroškega pevskega zbora. Sledil je mozaik narodnozabavne, vokalne in rock glasbe, ki so ga sestavili ansambli Nemir, Mladi korenjaki, ansambel Luba Bilo je praznično Užmaha, dobrodelni ansambel v sestavi družine Gnus, Faller in Na obrazih obiskovalcev se je ob koncu prireditve slikalo zadovolj- Amon, Marjan Kočevar s prijatelji, vokalna skupina Espiritu, ro- stvo, v naših srcih pa hvaležnost in sreča, da se je zbralo toliko ljudi. kerji Sušica band ter mešani pevski zbor Zarja. Župan Dušan An- Zelo zadovoljni so bili tudi devetošolci, ki so uspešno izvedli sreče- drej Kocman je v zaključnem govoru poudaril, da je zelo pozitivno, lov in s tem zagotovili lažjo pot za uresničitev zaključne ekskurzije. da se v teh ne najboljših časih znamo skupaj poveseliti, zapeti in Seveda pa so pripomogli tudi k pestrosti dogajanja. zaigrati ter vsem prisotnim zaželel, da ohranjamo v sebi dobroto Prijetno druženje nastopajočih, zaposlenih in ostalih obiskovalcev in solidarnost, saj je to pot do zadovoljstva in skupnega dobrega. se je nadaljevalo ob zakuski v šolski jedilnici in v večernih urah se Za prazničen zaključek so se na koncu na odru zbrali vsi bivši na- je sklenil prazničen petek, takšen, kakršen se za december spodobi. stopajoči učenci in zapeli ter zaigrali domačo pesem Čez Pilštanj voda teče. Novinarski krožek OŠ Lesično z mentorico Gordano Salobir

Bivši učenci OŠ Lesično 27 IZ ŠOLSKIH KLOPI Zlato in srebrno priznanje z državnega tekmovanja iz logike

Državnega tekmovanja iz logike smo se udeležili štirje učenci in na njem smo osvojili eno srebrno in eno zlato priznanje.

Letos sem se prvič udeležila državnega tekmova- – zvezki in kemični svinčniki. Po petih minutah nja iz logike, to mi je namreč omogočil dober re- napetega pričakovanja smo končno predse dobi- zultat na šolskem tekmovanju, na katerem sva s li teste. Ker nisem takoj razumela prve, najlažje sošolcem Aljažem Klavžarjem, tako kot že nekaj naloge, mi je srce začelo kar hitreje biti. Drugo let prej, dosegla popolnoma enako število točk. nalogo sem rešila brez težav in se spet vrnila k Na državno tekmovanje, ki je bilo v Šmarju pri prvi. Vedela sem, da če se mi ustavi že tu, ne bom Udeleženci državnega tekmovanja iz logike Jelšah, sta se poleg naju uvrstila še Kristjan Šoln imela možnosti za dober rezultat. Takrat pa se mi iz 8. razreda in Teja Kolar iz 9. Na OŠ Šmarje so je končno posvetilo, kaj naloga zahteva. Nič tež- nas sprejeli s kulturnim programom in s pesmi- kega, le razmisliti sem morala! Časa mi je ostalo Po tem je sledilo okusno kosilo, pri katerem nam jo sprostili napetost. Sama niti nisem vedela, kaj še dovolj in z optimizmom sem obrnila test in je naš mentor, prof. Saša Škorić pokazal rezultate, naj pričakujem, vrsto naloge že, težavnosti pa ni se lotila zadnje naloge. Kot vedno sem si morala ki jih je v kratkem času dobil on. Z Aljažem sva mogel predvideti nihče. Poleg tega pa ima vsak vzeti čas in vse skupaj premisliti. Sproti sem si videla, da sva prvo in drugo nalogo rešila enako, naloge, ki mu ležijo, in tiste, ki so mu trši oreh. izpisovala pomen besed, ki sem jih že ugotovi- tretjo pa približno podobno. Na koncu je verje- Malce sem se bala naloge, pri kateri moraš na la. Ko sem prevedla že skoraj vse, pa se mi je pri tno odločala kakšna majhna beseda ali pa zame- podlagi že danih, prevedenih stavkov v izmišlje- nekaterih zataknilo. To je bila dejansko naloga njan besedni vrstni red. Meni je uspelo osvojiti nem ali mrtvem jeziku sam prevesti in sestaviti iz slovnice, saj si moral paziti na besedno vrsto, zlato priznanje, Aljažu pa srebrno. Zlato mu je druge stavke, saj mi je tako nalogo le redkokdaj spol, število … Dolgo sem se trudila in iskala po- ušlo le za las. uspelo rešiti popolnoma pravilno. Na nek način men določenih besed ali končnic, vendar mi pri Da je bil dosežek še slajši, pa je poskrbel kilo- pa sem se veselila naloge »vitezi in oprode«, ki nekaterih preprosto ni uspelo. Vdala sem se in gram čokolade. Z našim mentorjem, gospodom mi gre in za katero sem bila skoraj prepričana, poskusila z že pridobljenim prevesti in sestaviti Škorićem, smo stavili glede uvrstitve in po ob- da bo v testu. druge stavke. Prvo mi je še nekako uspelo, drugo javljenih uradnih rezultatih je Aljažu in meni Ko smo si na oglasni deski prebrali razpored pa je bilo že bolj zapleteno. Nisem se mogla za- prinesel po kilogram čokolade Milka. To je bil po učilnicah, smo si še zadnjič zaželeli srečo. S našati na smiselnost zapisa in vrstni red besed. najbolj čokoladen zaključek tekmovanja v zgo- Tejo sva bili razporejeni v isto učilnico. Na mi- Po najboljših močeh sem le »spravila skupaj« vse dovini. zah z našimi imeni so nas čakala drobna darica potrebno in prav utrujena oddala test. Nika Gradišek, 7. razred, OŠ Kozje

ca Švajger. Prav tako pa se je prvim šestim uspelo Dve zlati Proteusovi priznanji uvrstiti na državno tekmovanje. Bili smo veseli svojih dosežkov in se še bolj pripravljali in pona- vljali učno snov. Državno tekmovanje iz bilologije, to je tekmovanje za PROTEUSOVO Državno tekmovanje je bilo 6. decembra v Stič- PRIZNANJE, je že za nami. Učenci naše šole smo bili zelo uspešni, saj ni. Tam so nas pričakali učenci in učitelji, dali smo osvojili dve zlati in tri srebrna priznanja. so nam malico ter majhna darilca v znak pozor- nosti. Pripravili so nam tudi kratek program za Kot že leta doslej smo se učenci Osnovne šole vanja udeležilo skupaj kar 22 učencev 8. in 9. sprostitev. Kozje tudi letos udeležili tekmovanja, ki ga pri- razreda. Do takrat pa se je bilo potrebno še mar- Bili smo vznemirjeni in nekatere od nas je bilo reja Prirodoslovno društvo Slovenije, to je tek- sikaj naučiti. kar pošteno strah. Končno je bila ura toliko, da movanje za Proteusovo priznanje. Letošnja tema Vsak ponedeljek zjutraj smo imeli priprave, kjer smo se odpravili proti učilnicam in se pripravili. so bile kače Slovenije in ker smo bili radovedni, nam je ga. Lidija Čepin vestno pripravljala iz- Dobili smo tekmovalne in ocenjevalne pole in smo se z gospo učiteljico podali na pot razisko- vlečke iz literature, ki so nam jo namenili, in se se lotili reševanja. Potrudili smo se po najboljših vanja kač, ki jih slabo poznamo in se jih vsi tudi trudila, da bi si čim več zapomnili. močeh. bojimo. Vsak ponedeljek zjutraj smo imeli priprave, kjer V petek, 13. decembra 2013, pa smo končno do- Ker je bila tema zanimiva, se je šolskega tekmo- smo skupaj z ga. Lidijo Čepin pripravljali izvleč- bili uradne rezultate tekmovanja. Zlati priznanji ke iz literature, ki so nam jo namenili, tehtali sva prejeli dve učenki: Andreja Žmavc in Neža pravilnost podatkov iz nje in se trudili, da bi si Švajger, srebrna priznanja pa trije učenci: Anja čim več zapomnili. Rajgl, Aleš Zakošek in Nina Jazbec. Mislim, da Kmalu je prišel 23. oktober 2013, dan, ko smo smo lahko prav vsi zadovoljni. svoje znanje o kačah končno pokazali še na tek- Vesela sem, da sem se odločila za to tekmovanje, movanju. Za reševanje smo imeli časa eno uro in saj sem o kačah izvedela zelo veliko, čeprav še skušali smo ga izkoristiti, kar se je le dalo. Eni zdaleč ne vsega. Po spoznanju, da so tudi kače smo bili hitri, drugi pa so v miru in počasi reše- le bitja, ki se borijo preživeti, kjub temu da jih vali do konca ure. Važno je, da smo na koncu vsi človek brez usmiljenja pobija in se jih zaradi ne- oddali rešeno polo in si želeli dobrih rezultatov. znanja boji, sem tudi sama dobila čisto drugačen Čez nekaj dni smo dobili rezultate. Bronasto pogled na njih in tudi strah je izginil. Prav rada priznanje so prejeli naslednji učenci: Andreja bi kje kakšno srečala, da bi svoje znanje skušala Žmavc, Anja Rajgl, Neža Švajger, Kristjan Šoln, uporabiti še izven šolskih prostorov. Nina Jazbec, Aleš Zakošek, Maja Zupanc, Žiga Cvek, Eva Prešiček, Eva Perčič, Ana Kozole, Udeleženci državnega tekmovanja iz biologije Alenka Bah, Tjaša Zakošek, Katja Resnik ter Ivi- Andreja Žmavc, 9. r. OŠ Kozje 28 IZ ŠOLSKIH KLOPI Razvijajmo spoštljiv odnos do narave, okolja in družbe v okviru projekta "Ekošola kot način življenja in programa Šolski ekovrtovi"

Po sedemnajstih letih sodelovanja v projektu Ekošola kot način življenja se za zidovi in v okolici šole še vedno odvijajo razne aktivnosti, ki jim včasih v hitrem vsakdanu ne namenjamo posebne pozornosti. Pa vendar je pomembno, da na šoli skrbimo za zdravo prehrano, ločujemo odpadke, varčujemo z vodo in energijo, zbiramo papir, izrabljene kartuše, tonerje, mobitele, plastične zamaške, skrbimo za čisto okolje, krepimo spoštljive medsebojne odnose in solidarnost ter skrbimo za šolski ekovrt in sadovnjak.

Okoljsko izobraževanje oziroma po novem Letošnje šolsko leto smo projekt ekošole še vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj nadgradili z vključitvijo v program Šolski (VITR) še zdaleč ni program, katerega re- ekovrtovi, katerega osrednji cilj je omogo- zultate bi lahko pričakovali že prihodnje čiti otrokom in mladostnikom pristen stik z leto. Učitelji, ki udejanjamo zastavljen pro- naravo in ekološko pridelavo hrane, hkrati gram dela ekošole, dobro vemo, da so dose- pa tudi neposredno doživljanje pestrosti ra- ženi rezultati plod dolgoletnega in sistema- stlin in živali v kmetijskem ekosistemu. Ena tičnega ter vztrajnega dela. temeljih nalog učiteljev in staršev je, da omo- gočimo situacije in aktivnosti za udejanjanje otrokovih interesov in sposobnosti, in to v okolju, v katerem otrok živi. Največ pomeni izkustvo in izkustveno doživljanje ter učenje Šestošolci pri jesenskih opravilih na šolskem vrtu v naravi. S tem namenom imamo v šolski okolici tudi ekovrt, ki je prava ekoučilnica. Tako so učenci v začetku šolskega leta vih- Sledili bomo osrednji rdeči niti letošnje iz- teli motike, grablje in samokolnice ter z na- brane teme: Vrtnarjenje po receptih naših šega šolskega vrta pospravljali pridelke in babic in permakultura. Bistvo permanentne pripravili vrt ter sadovnjak za zimsko poči- agrikulture oziroma na kratko permakultu- vanje. Pobrano zelenjavo iz šolskega vrta in re ni le način obdelovanja zemlje, pač pa je jabolka iz šolskega sadovnjaka pa so učenci način mišljenja in življenja, ki se nanaša na pojedli pri šolskih malicah. Sedmošolca pri zbiranju starega papirja proizvodnjo hrane, izrabo prostora in vklju- S projektnimi okoljsko-naravoslovnimi de- čuje tudi gradnjo bivališč. javnostmi vplivamo na vzgojno-iozobra- Tako kot v preteklih letih smo tudi za šolsko Da bi se poučili in še kaj več izvedeli na to ževalno delo otrok in učencev z namenom leto 2013/2014 pripravili precej pester na- tematiko, smo v okviru dneva dejavnosti z razvijanja vrednot, med katerimi je ena bor najrazličnejših aktivnosti, ki jih bomo učenci predmetne stopnje v Mariboru obi- najpomembnejših odnos, in sicer spoštljiv izvajali tekom leta. Učenci vseskozi pridno skali tudi Urbani eko vrt. Dobili smo veliko odnos do narave, okolja in družbe. zbirajo izrabljene kartuše in tonerje, bateri- idej in znanja, kako ohranjati biotsko pe- je in plastične zamaške. V oktobru smo za strost kulturnih rastlin in kakšna so načela Koordinatorica ekošole: recikliranje zbrali zajeten kup starih mobi- ekološkega vrtnarjenja. Mateja Koprivc Polutnik telov, v jesenski zbiralni akciji starega papir- ja pa se je v šolskem kontejnerju nabralo za 3020 kg papirja. Takšno okoljsko osveščanje pa z učenci po- glabljamo tudi ob prebiranju knjig z eko- OŠ Lesično in dvig socialnega ter loško vsebino v sklopu ekobralne značke. Ekološke problematike tujerodnih invaziv- nih vrst smo se v sliki in besedi dotaknili kulturnega kapitala z gostovanjem razstave o Vplivu tujerodnih vrst in ob predavanju g. Dušana Klenovška, OŠ Lesično je v šolskem letu 2013/2014 vključena v projekt Dvig socialnega in kulturnega zaposlenega v Kozjanskem parku. kapitala. Gre za boljše povezovanje šole z lokalnim okoljem. V okviru le-tega se izvajajo Kar kmalu pa bomo našo energijo usmeri- različne dejavnosti na šoli in zunaj nje. Naša šola je bila vedno zelo vključena v lokalno li tudi v pripravo na sodelovanje na sejmu okolje, z novimi dejavnostmi pa to želimo le še obogatiti. V okviru projekta so bile izve- Altermed v Celju, kjer slovenske ekošole s dene delavnice varne rabe interneta za mlajše učence, najstnike, starše in učitelje. V vrtcu svojimi aktivnostmi precej pripomoremo Kozje potekajo urice nemščine, na katerih otroci poslušajo zgodbice, pesmice, plešejo in k popestritvi sejma. V aprilu pa bomo vse tako spoznavajo nov jezik. Skupina učencev devetega razreda je pripravila skeč za prire- naše dejavnosti in izdelke v obliki delavnic ditev »Pod cvetočo drnulo«, sodelovali smo tudi na Trubarjevem pohodu. Več različnih in predavanj prikazali na ekodnevu - dnevu dejavnosti pa načrtujemo še v prihodnje. odprtih vrat. Tatjana Zamrnik, OŠ Lesično 29 IZ ŠOLSKIH KLOPI Obisk Šole za gostinstvo in turizem v Celju

V ponedeljek, 25. 11. 2013, smo se učenci, ki v OŠ Kozje obiskujemo izbirna predmeta turistična vzgoja ter sodobna priprava hrane, odpravi v Celje, kjer smo lahko spoznali poklic kuharja in gostin- skega tehnika.

V Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje sta nas že v preddver- Pripravljali smo razne dobrote ju pričakali dve dijakinji, Martina in Lana, ki obiskujeta program za turistični vodnici. Razdelili smo se v dve skupini in nato nas je ena od dijakinj odpeljala v kuhinjo, v kateri imajo praktični pouk kuhanja. Skupaj z dijaki smo pekli in okraševali razne piškote, na koncu pa smo vse piškote razstavili, tako da smo vsi videli, kaj smo naredili. Seveda pa smo te piškote tudi poskusili in kasneje smo jih lahko vzeli tudi nekaj domov. Naslednjo delavnico so nam pripravili dijaki 3. letnika programa Tehniški dan na šolskem natakar. V tej delavnici so nam pokazali, kako se naredi bananin in sadni frape ter kako kozarec, v katerem je frape, malo okrasimo. Po centru Krško-Sevnica poskušanju frapeja so nam tudi pokazali, kako pravilno pripravi- mo pogrinjek za večerjo in kako moramo pravilno razporediti je- dilni pribor. Seveda pa ne smemo pozabiti na pravilno postavljene V petek, 6. 12. 2013, smo imeli učenci 7. in 8. razreda razreda kozarce. Na lepo urejeni mizi pa morajo biti tudi prtički, ki so lah- tehniški dan, ogledat smo si šli Šolski center Krško. Za nas so pri- ko zloženi prav domiselno. Dijaki so nam ob razlagi in svetovanju pravili zanimive delavnice, ki so predstavljale poklice, v katerih pomagali nekaj prtičkov zložiti na različne načine. se lahko hitro zaposlimo – tesarstvo, strojništvo, robotika, frizer- Za konec pa smo si ogledali še ostale prostore v šoli in čas je bil, da stvo … Spregovorili pa so nam tudi o obnovljivih virih energije zaključimo prijetno popoldne. ter o načrtovanju in projektiranju. Na koncu zelo zanimivih in poučnih delavnic smo se lepo zahvalili Ko smo prišli do prve delavnice, ta je bila o poklicih nasploh, še nismo točno vsem dijakom, učiteljicam in gospe svetovalni delavki Vidi Lon- vedeli, o čem bodo dijaki in učitelji govorili. Najprej je vodja tehniškega dne čarič. Šola je marsikoga od nas navdušila in nekateri bodo to šolo povedal, da je Miklavž pustil darilo za nas in razveselili smo velikih ročnih škarij obiskovali naslednja štiri šolska leta. za kovino, potem pa nam je povedal, da se lahko razporedimo v skupine. Mi fantje smo šli k robotiki ter tesarstvu, punce pa k frizerstvu, seveda. Pri robotiki Karmen Rajgl, 9. r., OŠ Kozje smo spoznali robote iz lego kock, ki smo jih lahko upravljali na mobilnih tele- fonih, pri tesarstvu pa smo si ogledali izdelke iz lesa, ki so jih naredili dijaki ŠC Krško. Preizkusili smo se v igri iz lesa. Čas je potekel in morali smo v naslednjo delavnico. Državno tekmovanje iz Ta je bila tudi zelo zanimiva, saj smo se pogovarjali o obnovljivih virih energije. Najprej smo videli izdelek dijakov, ki proizvaja topel zrak, pozneje smo pa videli znanja angleškega jezika nekaj elektrarn. Tudi na ŠC Krško imajo elektrarne, in to sončne. Imajo eno, ki se obrača k soncu, drugo, ki je obrnjena proti jugu, in tretjo, ki je obrnjena proti vzhodu. Seveda smo vsi vedeli, da največ energije proizvede tista, ki se obrača k za 8. razred soncu, najmanj pa tista, ki je obrnjena proti vzhodu in zato je treba vedeti, kako postavimo elektrarno. Videli smo tudi nekaj naprav v zvezi z vetrom in soncem 25. 11. 2013 je na OŠ Šmarje pri Jelšah potekalo in te napreve smo tudi preizkušali. V tretji delavnici, tema te je bila elektronika, državno tekmovanje iz znanja angleškega jezika smo morali sestaviti vezje. Če je na koncu zasvetila rdeča luč, smo imeli prav, če za učence 8. razreda. Tekmovanja se je na pod- ni, pa je bila napaka v vezavi. Videli smo hitrost gibanja na napravi, ki je sledila lagi odličnega rezultata na šolski ravni udeležil lučkam, in ko smo nekaj zamenjali, se je ta hitrost takoj spremenila. učenec OŠ Kozje Kristjan Šoln, ki je med naj- Četrta delavnica je govorila o strojništvu in naredili smo si izdelke, svečnike, ki boljšimi slovenskimi osnovnošolci osvojil ZLA- smo jih vzeli domov. Ogledali smo si tudi avtomehanično delavnico, kjer smo TO PRIZNANJE iz znanja angleščine in s tem lahko videli avto tudi od spodaj in še delavnico, kjer so bile stružnice in tam dokazal, da ima angleščino res rad in sodi v sam Kristjan je osvojil dijaki delajo tudi pri pouku. Zadnja delavnica pa je bila tudi zelo zanimiva, saj je vrh. zlato priznanje govorila o načrtovanju in projektiranju. Videli smo veliko izjemnih 3D načrtov, Kristjan je svoje občutke strnil takole: '' Z učite- kot na primer vlak, tovornjak ... En učenec te šole pa je naredil načrt za gokart ljem angleščine, g. Gregorjem Vrabcem, sem imel pogoste pri- in ga izdelal. Ta gokart je bil tudi preizkušen in je zelo dobro narejen. Ta izdelek prave, tam sem skušal popraviti svoje napake ter izboljšati pisanje je bil deležen velikih pohval in je pomenil uspeh, tako za šolo kot za učenca. daljših besedil. Tekmovanje se mi je zdelo zelo zahtevno, a me je Ta dan je bil za vse zelo zanimiv in upam, da se bo kdo vpisal na ŠC Krško, saj je vseeno obiskal Miklavž in mi prinesel zlato priznanje. Občutki so šola, kot smo videli, zelo zanimiva in veliko ponuja. enkratni, zaradi tega imam angleščino še raje.'' Aljaž Klavžar, 7. r., OŠ Kozje Gregor Vrabec 30 IZ ŠOLSKIH KLOPI Samostojnost in enotnost pri pouku Park državljanske in domovinske kulture Pri pouku smo se pogovarjali o življenjskih okoljih. Ome- in etike na OŠ Lesično nili smo tudi umetno življenj- sko okolje, ki je največkrat v mestih. Nato smo v skupinah Decembrske dneve zaznamujeta kar dva dela prosta dneva. Eden izmed njih je tudi dan samostoj- ustvarili parke in spesnili nekaj nosti in enotnosti. Učenci so pri urah DKE razmišljali o svoji domovini, državi in ji spesnili nasle- krajših pesmic. Ko smo likovno dnje verze ob obletnici osamosvojitve. ustvarjali, smo poslušali pesem Sam po parku se sprehajam.

SLOVENIJI MOJA SLOVENIJA Kje v mestu najdeš mir in Kje je moja domovina, Moja Slovenija, tišino? kje rodni moj je kraj? domovina moja rodna Odpelješ se v park z družino, Tam, kjer cvetijo rože, vsa mavrična in kjer se imaš fino. tam domačije moj je raj. pokrajinsko razgibana. Z veje na vejo skačejo veverice, Gore, reke, jame … ki k petju prikličejo še ptice. Mene vleče na vse strani, vse to so naši zakladi, Rožice omamno dišijo, da prepotovala in bolje spoznala imamo jih radi otroci se na igralih veselijo. in v ponos so nam pravi. tvoje ozemlje bi. Učenke in učenca 3. razreda Človeška ribica je simbol V objemu tvojem prav rada sanjam, OŠ Lesično Postojnske jame in v zahvalo ti tole pesem v dar poklanjam. simbol domovine male. Sam Triglav sega do neba, Kratka je, kot je kratka tvoja saj 2864 metrov ima. samostojnost k in pestra, kot je tvoja dediščina. To in še mnogo več je Slovenija, Ko spomladi park zacveti, nobena druga dežela ji ni enaka. Prav kmalu dan samostojnosti in Tukaj vedno bo lepo, v njem vse zadiši. enotnosti boš praznovala zato bi škoda bilo Ko sprehajam se po njem in zato ti želim, da bi ljudi s zapustiti jo. in na klopci sedim, pozitivnim nabojem navdala. pomislim na boljše šolske dni. Lea Arzenšek, 7. r. OŠ Lesično Mateja Jug, 8. r. OŠ Lesično Anja Turk, 3. r.

MOJA SLOVENIJA MOJA SLOVENIJA k Slovenija, moja dežela, Slovenija, dežela tisočerih lepot ti si moja domovina. skritih vsepovsod. Kje je park? Kje je mesto? Ljubim tvoje zelenje in modrino morja, Kje je mestni park? občudujem te zelo, Slovenci radi tu živimo To je tam, kjer so cvetlice ker pestra si močno. in se ob uspehih veselimo. in male sprehajalne stezice. Tu se otroci igrajo, Tvoje gore, tvoje reke, Na Golici je lepo, starejši pa klepetajo. to so biseri naše Meke. tam narcise občudujemo. V njih se najdejo klopi, Če verjameš ali ne, kjer se lahko posedi. pridi in prepričaj se! Ob poskočni glasbi radi polko plešemo, V parku se lahko naučiš, in zraven še zavriskamo. kar o naravi si želiš. Doris Jurgec, 8. r. OŠ Lesično Staša Turk, 8. r. OŠ Lesično Nika Potočnik, 3. r.

31 IZ ŠOLSKIH KLOPI Kozje ter Klub študentov šmarske regije in Zahvala za dobra dela Obsotelja. Z učenci 4. in 9. r. smo prodajali voščilnice, svoje domače izdelke pa so pri- Na prvem roditeljskem sestanku smo se Merx, MOF, ABH šport, Štus design in spevali prizadevni starši. Učenci in starši so s starši odločili za različne akcije zbiranja EKOD. Vsem skupaj iskrena hvala. s svojo dobro voljo pripomogli pri zbiranju sredstev za poletno šolo v naravi. V mese- Sredstva za poletno šolo v naravi pa smo sredstev. Svoje pa so dodali tudi organiza- cu septembru smo začeli pridno zbirati pa- pridobivali tudi z izdelovanjem novoletnih torji prireditve, ki so vsa zaslužena sredstva pir in prvi kontejner se je že napolnil, tudi voščilnic. Z učenci smo jih pridno izdelovali namenili učencem 4. in 9. razreda. Hvala. s pomočjo zaposlenih v zbirnem centru in ves november, marsikatero popoldne je bilo Hvala tudi vsem tistim, ki ste z nakupom Občine Kozje. Z zbiranjem papirja bomo namenjeno izdelovanju vizitk in ne igri. Pri naših izdelkov podprli našo akcijo. nadaljevali do meseca maja, zato ob tej pri- delu smo bili zelo motivirani, odločili smo Na koncu se moram še posebej zahvaliti Iz- ložnosti naprošam sokrajane, da papir od- se celo za delovno soboto. K delu smo pri- toku Štusu in Blažu Hartlu. Ideja za obe pri- lagate v kontejner pri šoli in za prijaznost se tegnili tudi starše. Pri izdelavi voščilnic sta reditvi je njuna, prav tako organizacija. Iz- vam že vnaprej zahvaljujem. se nam pridružili tudi Andreja Valenčak in kazala sta prijaznost in opravila dobro delo. Naši akciji so prisluhnili tudi v Klubu mla- Lea Maček iz Kluba mladih Kozje. Iskrena Ob bližajočih se praznikih pa še voščilo mo- dih Kozje in Klubu študentov šmarske ob- hvala obema za izkazano dobro voljo in po- jih učencev: čine in Obsotelja. Mladi pogosto izkažejo moč. Hvala tudi g. Stanku Kunstu in njego- UJEMITE PRVE JUTRANJE ŽARKE, svojo prijaznost in opravijo dobra dela za vim sodelavcem v podjetju Estet. Velikokrat MAVRICO, KI PREKRIJE NEBO, šolske otroke. Tako so v mesecu novembru se oglasimo pri njih in nikoli nam ne odre- BEŽEN NASMEH MIMOIDOČIH, v gasilskem domu v Kozjem priredili Mar- čejo pomoči. DOBROTO V SRCIH LJUDI. tinovanje in socialno ogroženim učencem 5. decembra pa smo se z učenci udeleži- UJEMITE ČIM VEČ IN VSAK DAN V PRI- 4. r. namenili denarna sredstva v višini 150 li tudi Miklavževanja, ki so ga organizira- HAJAJOČEM LETU BO LEP. €. Sponzorji te prireditve so bili: Rajmax, li Turistično društvo Kozje, Klub mladih Marjana Hartl, razredničarka 4. razreda OŠ Kozje in starši

rovala njegova družina in pri ponujanju je Miklavževanje bil zelo vztrajen. Vsi smo se nasmejali njegovi vztrajnosti. Nato je na trg prispel Miklavž in V četrtek, 5. 12. 2013, smo na kozjanskem angelčki in vsa pozornost se je preusmerila trgu, na stojnici, prodajali voščilnice in do- nanj. Angelčki so otrokom delili bombone. mače izdelke. Zbralo se je mnogo ljudi, Miklavž se je sprehodil naokoli, se pogovarjal otroci pa so z nestrpnostjo pričakovali Mi- z otroki, nato pa so vsi skupaj odšli v cerkev, klavža. Vladalo je praznično vzdušje. Sku- mi pa smo ostali brez kupcev in še zeblo nas je. paj z Martinom Resnikom in Miho Švaj- Pri prodaji naših izdelkov smo bili uspešni. gerjem smo se sprehodili med obiskovalci Pospravili smo stojnico in poln lepih vtisov ter ponujali izdelke z naše stojnice. Martin sem odšel domov. Prodajali smo domače izdelke je ponujal domače proizvode, ki jih je da- Lan Gradišek, 4. r., OŠ Kozje

Jesen nas vabi Vtisi z naravoslovnega dneva

Jesen je čas, ki Najprej smo izvajali aktivnosti v naravi, nabi- V razredu nam je učiteljica zastavila tri vpra- nas s svojimi rali smo plodove in semena, opazovali drevesa, šanja. V skupini smo iskali odgovore, si iz- barvami zvabi delali odtise dreves in spoznavali vrste dreves v menjavali mnenja, nato so skupine poročale. v naravo. Tudi okolici šole. V razredu smo material razvrstili V zvezke smo narisali obliko nabranih listov, četrtošolci in spoznali, kakšna je razlika med drevesom in nalepili odtis debla, ugotavljali ime drevesne smo se odzvali grmom. Nato smo plodove in semena razvrstili vrste ter kam spada. Naučila sem se veliko no- po svoje. Naša skupina je ugotovila, da imamo njenemu va- vega o drevesih, plodovih in semenih, dan pa več plodov. Ko smo spoznali razliko med plo- bilu. Nabirali dom in semenom, smo ponovno razvrščali in je bil zelo zabaven. smo najrazlič- ugotovili, da je več semen. Dan mi je bil všeč, Lan Gradišek Iskanje jesenskih plodov nejša semena saj je bilo delo zanimivo. in plodove in si s Miha Švajger V športnem parku smo spoznavali drevesne pomočjo le-teh pridobili veliko naravoslov- vrste. Spoznal sem avtohtono drevesno vrsto, nih znanj in izkušenj. Učenci so spoznali in Dan mi je bil všeč, ker sem spoznal nekaj čisto hrast in katalpo, ki je imela velike liste in ni naše se urili tudi v naravoslovnih postopkih opa- novega. Spoznal sem, da marsikateri plod ni avtohtono drevo. V parku uspeva tudi javor, z zovanja, razvrščanja, urejanja, raziskovanja plod, temveč seme, npr. korenček. Spoznal sem njegovimi semeni smo se igrali, spuščali smo pa- … Izvedli so kar nekaj dejavnosti v okolici nove iglavce, na primer srebrno smreko, okra- dala. Ker drevesa nihče ni prepoznal, smo ga v naše šole in si v različnih aktivnostih razvi- sno drevo in listavce: javor, katalpo, hrast, bre- razredu poiskali s pomočjo ključa za določanje zo. Pri določanju smo si pomagali s ključem za jali pozitiven odnos do narave. drevesnih vrst. določanje drevesnih vrst. Marjana Hartl, OŠ Kozje Manca Berglez Neli Belina 32 IZ ŠOLSKIH KLOPI Mojih prvih sedem let Veselo v

tovanje, kdaj smo dobili bratca ali sestrico, praznični kdaj … To smo zapisali na kartončke in jih pritrdili na časovni trak. Preproste in sa- moumevne stvari, mar ne? Pa tudi teh se december je treba enkrat naučiti. Ugotovili smo, kako rastemo in se spreminjamo. Ob raziskova- nju smo se zabavali in se marsikaj naučili.

Marinka Moškon, učiteljica 2. r. Stari smo sedem let

V drugem razredu Osnovne šole Kozje In kaj so povedali oroci? smo se lotili raziskovanja, kako smo odra- Pri štirih mesecih sem dobil prvi zobek. Pri ščali in se spreminjali svojih prvih sedem šestih mesecih sem že znal sam sedeti pri moji let. Najprej smo zbrali fotografije, ki so bile prvi božični smrečici. Na vsaki fotografiji se smejim. posnete v različnih starostnih obdobjih od Matic rojstva do sedmega leta. Prilepili smo jih na časovni trak, na katerem so bila označena Pri enem letu sem se naučila piti iz kozarč- leta. Nato smo starše povprašali, kaj smo se ka. Do petega leta sem bila edini otrok v v določenem času naučili, kdaj je zrasel prvi družini. Pri petih sem dobila bratca Noela. Likovna delavnica zob, kdaj smo znali sami sedeti , hoditi, se Z njim se rada igram in ga pazim. Pri šestih voziti s kolesom brez pomožnih koles, kdaj letih sem ga že znala sama previti. Zdaj se V OŠ Kozje dan dejavnosti ob koncu no- on uči to, kar jaz že znam. smo šli prvič na morje ali na prvo daljše po- Neja vembra ali v začetku decembra že tradici- onalno namenjamo prazničnemu urejanju Ko gledam svoje slike, vidim, da sem bila od šolskega prostora in na ta način prispeva- rojstva korajžna in vesela deklica. Tako sem si podobna, da že na svoji prvi fotografiji mo k ustvarjanju prazničnega razpoloženja. prepoznam sebe. Tudi letos smo ga izvedli na izviren način. Glorija Pripravili smo strokovno vodene delavnice, Rodila sem se v Celju. Takrat sem bila čisto ki so jih tokrat vodili naši učitelji. majčkena in sem cele dneve samo spala. Zdaj pa se moram učiti, delati domače naloge in V delavnicah smo spoznali, da je lahko vsak manj spati. Viktorija šolski predmet, pa naj bo na prvi pogled še tako nemogoče, zeloooo sproščen in novo- Zanimivo je bilo, ko sem gledal, kako sem se letno obarvan. Izvedeli smo na primer, da spremenil v sedmih letih. Vsako leto sem sta- rejši, večji in več znam. Ko sem bil majhen, je matematika povezana z okraski, fizika z sem imel zbirko muc. Raziskal sem, da me zvezdami, šport s plesi, gospodinjstvo in je mamica pri sedmih mesecih prvič ostrigla. naravoslovje z novoletnimi slaščicami, zgo- To je bilo prej, ko smo se preselili v novi dom. Ko sem bil star štiri leta, sem se učil brati. dovina s svetopisemskimi božičnimi zgod- Zdaj že sam berem knjige. bami, angleščina z angleškimi poimenova- Jan nji decembrskih dobrotnikov in angleškim

Do enega leta sem se igrala z ropotuljica- ter ameriškim načinom praznovanja, slo- mi. Pri dveh letih sem imela majhno muc- venščina s šegami in z navadami, s prego- ko. Igrala sem se z balonom. Pri štirih sem vori in reki, vezanimi na božič in silvestrski sedela na konju. Zdaj pa najraje računam, berem pravljice in jih pripovedujem. Znam dan ..., da o umetnosti in tehniki, ki nam že igrati šah. omogočata, da naše delo v izjemno kratkem Nina času predstavimo tako s tekstom kot sliko in Ko sem bil majhen, sem se rad vozil v avtomo- z videom, sploh ne govorimo. bilu. Užival sem na morju. Blaž Delo smo/bomo zaključili s predstavitvijo Na svoji prvi fotografiji sem v vijolični oblekici. naših delavnic na šolskih hodnikih. Raz- Ko sem odraščala, sem bila vse bolj podobna stava bo zamenjala del običajnega okrasja svoji starejši sestrici. Prej ko sem bila stara eno in nam pripovedovala poučne in zanimive leto, sem se naučila hoditi. Zdaj hodim že v drugi razred in se rada učim. zgodbe. Laura Franc Grobelšek

33 IZ NAŠIH KRAJEV Martinovanje v Kozjem Martinovanje starejših Na Martinov petek se je v gasilskem domu v Kozjem v Podsredi odvijalo veselo Martinovanje. Kulturni del večera, ki ga je zaznamovala dobrodelna nota, se je zaklju- čil s tradicionalnim blagoslovom mošta. Sledila je veselica s FORTUNA bandom ter Ansamblom Jug, ki sta goste zabavala še dolgo v noč.

V dvorani gasilskega doma Kozje je bilo zopet veselo. Na nepozab- nem Martinovanju, ki ga je organiziral KLUB MLADIH KOZJE v sodelovanju s KLUBOM ŠTUDENTOV ŠMARSKE REGIJE IN OBSOTELJA, so se gostje prepustili dobri družbi, veselju in uživa- nju v poskočni živi glasbi ter odlični rujni kapljici. Prireditev se je začela s kratkim kulturnim programom, za kate- rega so poskrbeli učenci OŠ Kozje in vsem prisotnim pokazali, da Martinovanje je pritegnilo veliko upokojencev se med njimi skriva veliko obetajočih mladih talentov. Nastopili so: Daša Brglez, Nika in Lan Gradišek, Manca Brglez, Neli Beli- Sreda, 13. 11. 2013, je bila vlažen in mrk jesenski dan, droben dež na, Kai Petrič, Leon Geršak, Nejc Rajgl, Primož Klavžar in Aljaž je rosil in hladen veter je podil meglice po dolini Bistrice. Upoko- Klavžar, ki so goste osupnili s svojim pevskim in glasbenim ta- jenci so si izbrali ta dan za druženje in Martinovanje po starem lentom. Njihov nastop pa je imel tudi dobrodelno noto. Večji del v prelepi novi dvorani v Podsredi. Lepo urejena dvorana z novo na prireditvi zbranih sredstev bo namreč namenjen OŠ Kozje za opremo in tudi odrom nudi pravo razkošje in resnično so dani pomoč pri organizaciji šole v naravi za učence 4. razreda. Kulturni vsi pogoji za dobro počutje in odlično razpoloženje ob različnih program se je zaključil s tradicionalnim blagoslovom mošta, ki ga prireditvah. Člani DU Kozje so bili zbrani iz vseh šestih KS kozjan- je opravil farni župnik Niko Marovt. Zbrane je nagovoril tudi žu- ske občine, še kar največ je bilo domačinov, ki so zelo ponosni na pan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je vsem prisotnim najnovejšo pridobitev in so se kar nekoliko postavljali pred nami, zaželel dobrodošlico in prijeten večer, preživet v najboljši družbi ostalimi obiskovalci. Slišati je bilo kar nekaj pohval na račun vod- ob kozarčku dobre vinske kapljice. Kozarci so zazveneli s svojimi stva KS Podsreda in seveda Občine Kozje, ki je investicijo uspešno izpeljalo kar v kratkem času. Čestitamo! Zaslužili so si to… prodornimi glasovi in kaj hitro se jim je pridružil še topot stopal Po uvodnem pozdravu predsednika društva Veljka, ki je na kratko plesnih parov, ki so se v ritmu domače glasbe v odlični izvedbi An- predstavil potek in namen popoldanskega programa, spregovoril tudi sambla Jug veselo zavrteli po plesišču. Da je bil večer zares popoln, o koreninah sedaj že skoraj ljudskega praznika »Martinovanja«, name- pa so poskrbeli še člani FORTUNA banda, ki so z odličnim iz- nil nekaj besed sv. Martinu, predstavil še ansambel Branka Sotoška borom zabavne glasbe zadovoljili tudi zahtevnejšo mlajšo publiko. iz bližnje Koprivnice, ki se je tokrat nastopil kot trio, oče in hčerki, je Po besedah organizatorjev je prireditev dobro uspela. »Vzdušje je besedo povzel župan, gospod Dušan Andrej Kocman. Vse prisotne je bilo fenomenalno,« je povedal predsednik KMK Iztok Štus, ki se seznanil z rezultati uspehov v zadnjem mandatu, ki se preveša v zadnje je še posebej zahvalil vsem, ki so se tega prvega –seveda pa ne za- leto. Upokojenci so radi prisluhnili in bili nad uspehi v zadnjem času dnjega – Martinovanja, ki ga s skupnimi močmi organizirata oba prav zadovoljni. Nato so stopili na sceno muzikantje. Moram prizna- kluba mladih, udeležili in s sabo prinesli zvrhano mero dobre volje. ti, da so navdušili s kakovostno izvedbo že prav starih melodij, pisanih »Upamo, da se bo prireditev prijela in rasla in tako naslednje leto v prav na kožo starejših. Zdravice in plesi so se vrstili, razpoloženje se je dvorano zvabila še več zabave in razvedrila željnih gostov.« dvigovalo, spontano se je razlegala pesem iz več desetin grl. Sledilo je kar razkošno martinovo kosilo. Prav dobro so teknile iz- brane dobrote, pripravljene po domače in prazniku primerno. Do- mača kuharica Tončka se je zares izkazala. Prilegel se je še kozarček rujnega, beseda je dala besedo, sledile so starodavne ljudske pesmi in z veseljem so jim vsi še kar ubrano pritegnili. Gospod Sotošek je s pomočnicama opravil krst mošta in tako smo z nekoliko datumske zamude dobili vino. S precej talenta je opravil ta starodobni običaj v splošno zadovoljstvo vseh prisotnih. Sliša- li smo mnogo novega o vinu in o kulturi uživanja rujne kapljice. Mnogo smeha je poželo nekakšno »poroševanje« nekaterih izbra- nih. Družno smo zaplesali kolo in pete so zasrbele še tiste, ki se včasih pritožujejo nad bolečinami v nogah ali križu … Ples in druženje se je zavleklo v noč. Prav zares je bilo veselo. Znova se je pokazalo, da si starejši želimo vse več tovrstnih ge- Ekipa, ki je skrbela za martinovanje v Kozjem neracijskih druženj, saj z njimi trenutno premagamo občasno Kot so povedali predstavniki Kluba mladih Kozje, je prireditev osamljenost, pozabimo na vsakodnevne stresne novice, ki jih po- uspela tudi po zaslugi sponzorjev in podpornikov. Poleg Občine nujajo mediji, zato je marsikoga strah tudi za lastno eksistenco in Kozje bi se za pomoč in podporo radi zahvalili predvsem nasle- posebej še za srečno bodočnost svojih otrok in vnukov … dnjim podjetjem: MERKS, ROMAN AGREŽ, MOF KRIŽNIK Slišati je bilo kar nekaj pohval na račun organizatorjev prireditve, BERNARD, ABH ŠPORT BLAŽ HARTL, RAJMAX D.O.O., ŠTUS se pravi komisije za prireditve DU Kozje. Vem, da tudi za naslednje D‘ESIGN in EKOD BUČE. leto pripravlja kar pester program izletov in prireditev. Mojca Valenčak Veljko Kolar 34 IZ NAŠIH KRAJEV

olajšajo delo in poskrbijo za to, da Izdelovanje adventnih je ta zimzeleni simbol adventa po- nosen okras vsakih vrat in domače mize. V prijetno ogrevanih zgor- venčkov v Kozjem njih prostorih kozjanskega gasil- skega doma se je tako zbrala vesela Sveti adventni čas, v katerem se vsi že veselo pri- družba, ki je s sabo prinesla polne pravljajo na praznovanje božiča, se počasi bliža vreče zelenja, okrasja, sveč in seve- svoji sredini. Ta čas, ki svoj vrhunec doseže v božič- da dobre volje. In medtem ko se je ni noči, pa seveda ne more miniti brez enega glav- za veliko mizo pridno pletlo, lepilo, nih tradicionalnih okrasov adventa – adventnega rezalo in vezalo, se je prav vseh po- venčka, ki s štirimi svečami krasi domačo mizo lotil tisti pravi božični duh. Izpod vse do božiča. Prav z namenom, da bi vsak izdelal otroških pa tudi malo starejših svoj prav poseben adventni venček, se je v začetku Izdelovanje venčkov v Kozjem ročic je tako nastalo veliko poseb- decembra v gasilskem domu v Kozjem zbralo lepo nih in prav lepo izdelanih venčkov. število pridnih ročic, ki so marljivo pletle zimzele- Adventni venčki so prvi znanilci decembrskih praznikov, advent pa čas upanja in pričakovanja in kaj je lepšega kot venčki, ki so no rastlinje, ga krasile in ustvarile nadvse zanimi- bili izdelani s skupnimi močmi in dobro voljo, v prijetni družbi ve venčke in aranžmaje. sokrajanov in sokrajank. Po končanem delu so vse venčke odnesli v farno cerkev in jih položili na stopnice oltarja. Tam jih je zaradi Na sedaj že tradicionalni delavnici izdelovanja adventnih venčk- odsotnosti domačega župnika blagoslovil podsredški župnik Alojz ov, ki ga že več let zapored organizira Turistično društvo Kozje, Weingerl, ki je spregovoril tudi nekaj besed o pomenu adventa in tudi letos ni manjkalo ustvarjalnosti in novih idej. Za slednje je, se trudil prisotnim približati pomen adventnega venčka, ki je k tako kot vsako leto, poskrbela vodja delavnice g. Marija Zajc, ki nam prišel od naših germanskih sosedov. vsako leto prav velikodušno prispeva ne le material za izdelovanje Mojca Valenčak venčkov, ampak tudi ideje in neprecenljive nasvete, ki marsikomu

Miklavž obiskal otroke v Kozjem

Pretekli četrtek, na predvečer svojega godu, je sv. Miklavž obiskal mnoge slovenske kraje, sproti pa se je ustavil tudi v Kozjem in v spremstvu ange- lov obiskal vesele otroke, ki so se zbrali na tukajšnjem trgu. Mraz, ki v teh mesecih vselej ustrahuje obiskovalce tovrstnih prireditev na prostem, pa je tokat potegnil kratko. Okoli stojnic, polnih sladkih in toplih dobrot, se je na prenovljenem kozjanskem trgu zbralo lepo število obiskovalcev, ki jih nizke temperature niso prestrašile. Nasmeh ob prejemu darila Na Miklavžev večer Turistično društvo Koz- vž, ki je v spremstvu treh prelepih angelčkov je že več let zapored organizira Miklavževan- pozdravil vse otroke in jih povabil, da se mu jela Rebeka Žučko in Anže Oprešnik, ki sta je, ki se ga vsako leto udeleži prav poseben s starši pridružijo v cerkvi, kjer bo po kratki domov odšla nasmejana in pripravljena na gost – sv. Nikolaj, bolj poznan kot Miklavž. maši razdelil darilca. Po maši, ki jo je vodil nove šolske izzive. Letos pa so k sodelovanju povabili tudi člane župnik Niko Marovt, berilo pa je bral sam »Angeli nosijo lepe darove, ki jih imajo za KLUBA MLADIH KOZJE, ki so se jim pri- kozjanski župan Andrej Dušan Kocman, je pridne otroke. Sveti Miklavž prav počasi pri- družili s svojo stojnico, poskrbeli za vodenje Miklavž med prisotne otroke razdelil darilca, haja, s palico dolgo prijazno pomaha. Dobro programa in glasbo, ki je spremljala veselo vsak pa je v opozorilo dobil tudi šibo. Mikla- poglejte sedaj belo brado, plašč ima zlat in na druženje, pripravili pa so tudi žrebanje na- vžu so pri pripravi daril pomagali sami starši, glavi še kapo. Ko škof Miklavž je živel tu na grad za učence OŠ Kozje. Proti mrazu, ki ta k boljšemu darilu pa sta prispevala turistič- zemlji, vsem je pomagal, ki so bili revni. Zdaj čas rad zagrize vse do kosti, so imeli v Koz- no društvo in kozjanski župnik. Del daril je pa kristjani svetnika častimo, dobri kot on in jem pripravljena vsa možna zdravila. Starejši bil tudi letos kupljen v Varstveno delovnem pobožni bodimo. Enkrat na leto Miklavž je so si roke greli s kozarcem dobrega kuhanega centru Šmarje pri Jelšah. Ko so otroci vsi do med nami, vsi mu zapojmo: Imamo te radi!« vina, medtem ko so si mlajši »dušice priveza- zadnjega v rokah držali svoja darilca, se je Tako gre pesmica o Miklavžu in vsi, ki so se li« s čajem in sladkimi medenimi dobrotami. Miklavž s svojimi angelčki poslovil od vseh dogodka udeležili, lahko z gotovostjo pove- Obiskovalci so krožili med stojnicami, pol- zbranih in jim obljubil, da se ponovno vidijo do, da je bilo v zraku res čutiti nekaj čarob- nimi ročno izdelanih voščilnic in domačih drugo leto, z župnikom pa sta drug drugemu nega. V očeh najmlajših se je iskrila sreča, v dobrot, ki so jih pripravili otroci OŠ Kozje, želela vse dobro od njunem skupnem godu, srcih starejših pa je vsaj za trenutek zagorel in s svojimi nakupi pomagali učencem 4. naslednji dan je namreč godoval sv. Nikolaj. plamen ljubezni in veselja. Je bila za to kri- in 9. razreda OŠ Kozje, ki bodo vsa zbrana Na trgu je sledilo žrebanje, ki ga je pripra- va lepota skupnega druženja ali je bilo tudi sredstva izkoristili pri organizaciji šole v na- vil KLUB MLADIH KOZJE, v katerem so to del Miklavževega majhnega darilca vsem ravi (4. razred) ter zaključnega izleta in va- izmed učencev OŠ Kozje žrebali imeni dveh zbranim? Kdo bi vedel. Nekaj pa je zagotovo, lete (9. razred). Nekaj čez pet pa je prisotne srečnežev, ki sta prejela čisto novi šolski tor- nikoli nismo prestari, da bi verjeli. s svojim prihodom razveselil sam sv. Mikla- bi, polni šolskih potrebščin. Torbici sta pre- Mojca Valenčak

35 IZ NAŠIH KRAJEV Miklavž obdaril otroke na Bučah

Veseli december je čas obdarovanj treh dobrih župnik Niko Marovt, s katerim so otroci tudi mož. Tako je v soboto, 7. decembra, v farni molili. Po skupni molitvi je sledila obdaritev cerkvi svetega Petra na Bučah otroke obiskal otrok, pri kateri so Miklavžu pomagale Nika in obdaril prvi izmed njih, sv. Miklavž. Ivanc, Sandra Čepin in Mojca Čepin. Tako kot vsako leto sta Miklavževanje skupaj Tudi letos ni pozabil obdariti gospoda župa- organizirala Krajevna skupnost Buče in Kul- na Dušana Andreja Kocmana, predsednika turno društvo Buče. V uvodu so dekleta Cer- krajevne skupnosti Jožeta Kajba, gospoda žu- kvenega pevskega zbora Buče z zborovodki- pnika Nika Marovta in zborovodkinje Mojce Miklavž na Bučah njo Mojco Volavšek zapele pesem o Miklavžu, Volavšek. nato je Nika Ivanc pozdravila otroke, starše Predsednica kulturnega društva in gospod žu- parkeljnov. in vse ostale zbrane. Popeljala jih je skozi zgo- pnik sta se skupaj zahvalila Miklavžu v upanju, Kulturno društvo Buče se ob tej priložnosti dovino o Miklavžu in njegovih dobrih delih. da jih naslednje leto zopet obišče. Vsi skupaj zahvaljuje Krajevni skupnosti Buče, gospodu S pesmijo so pevke priklicale Miklavža, ki so so mu obljubili, da bodo pridni kot do sedaj. župniku in EKOD d.o.o. PE Pekarna pod gra- ga otroci že nestrpno pričakovali. Po njego- Še en dokaz, kako pridni so otroci, je gotovo dom Podčetrtek, ki so pomagali Miklavžu pri vem prihodu je vse skupaj pozdravil gospod ta, da Miklavž vedno pride brez spremstva pripravi daril za otroke. S. V. Delavnica adventnih venčkov na Bučah

društvo Buče organiziralo izdelovanje adven- in tako pričakovanje božiča še polepšal. tnih venčkov. Za nekaj zelenja in okrasja je po- Želimo si, da se ta blagoslov prenese v domo- skrbelo društvo, nekaj pa so ga s sabo prinesli ve vseh krajanov in da bo pričakovanje božiča tudi otroci. Starejši otroci so delali samostoj- minilo v veselju, radosti in sreči z željo, da pri- no, mlajši so potrebovali nekaj pomoči članov hodnje leto svojo ustvarjalnost pokaže še več društva ali odraslih. Kljub manjši udeležbi otrok. smo naredili venčke, ki krasijo gasilski dom, Kulturno društvo se zahvaljuje vsem udele- trgovini in mizo gospoda župnika. Izdelali žencem za pomoč in upa, da se naslednje leto smo tudi nekaj aranžmajev. zopet srečamo v še večjem številu. Prav tako bi Izdelani venčki Ko je imel vsak svoj venček narejen, smo jih se radi zahvalili gospodu župniku za blagoslov odnesli v cerkev, kjer jih je gospod župnik venčkov in gasilskemu društvu za ogrevan Izdelovanje adventnih venčkov je na Bučah že Niko Marovt blagoslovil, nagovoril vse zbrane prostor, v katerem smo izdelovali adventne postalo nekako tradicija. Nič drugače ni bilo in skupaj z njim smo tudi molili. Po končanem venčke. letos, ko je v soboto, 30. 11. 2013, Kulturno blagoslovu je vsak odnesel svoj venček domov S. Valenčak

Prvi decembrski dobri mož Mladoporočencema so gasilci pripravili veličasten se je ustavil v Podsredi vodomet Gasilci v čast svojim članom pripravijo vo- Za mnoge se je začel najbolj veseli del leta, ko svojih zvestih pomoč- domet, ko se ti poročijo, in tudi v Podsredi je nas obiskujejo dobri možje čez celoten mesec, nikov začel deliti darila. taka tradicija. Minulo soboto je članica PGD kar najbolj nestrpno pričakujejo najmlajši. Otroci so se povečini Podsreda Marjeta Simončič dahnila usodni Tako kot vsako leto je tudi letos prvi dobri sami pogumno podali da svojemu izbrancu Martinu Čepinu. Gasil- mož obiskal otroke tudi v Podsredi. Na pred- po darila, nekaterim ski prijatelji pa so za svojo članico pripravili večer Miklavža so se otroci skupaj s svojimi pa so darila pomagali nesti starši. Ker je bilo slavnostni vodomet pred gradom Podsreda. starši zbrali v farni cerkvi v Podsredi, kjer je otrok kar veliko, je obdarovanje trajalo malo Kolona avtomobilov se je popeljala pod vo- kar 77 pridnih otrok obiskal sv. Nikolaj. dlje, ampak to otrok ni motilo, saj so bili vsi dnim curkom in gasilci so mladoporočence- Za začetek je zbrane, ki so napolnili farno cer- veseli, ko so prejeli svoje darilo. Ob koncu pa ma zaželeli srečen za- kev, pozdravil predstavnik organizatorjev, Tu- se je Miklavž poslovil in za eno leto odšel na kon, prav tako pa so rističnega društva Podsreda, ki Miklavževanje zaslužen počitek. jima podarili manjši tradicionalno prireja že nekaj let. Otroke in Zbrani so se iz farne cerkve prestavili pred poklon, ki ju bo spo- starše pa sta pozdravila tudi župan Občine cerkev, kjer jih je čakala manjša pogostitev s minjal na gasilce Kozje Dušan Andrej Kocman in predsednik toplim čajem in pecivom, za katerega so po- PGD Podsreda. Sva- KS Podsreda Marko Kunej. Nato pa je besedo skrbele članice TD Podsreda. Po krajšem po- tje, ki so bili navdu- dobil domači župnik Alojz Weingerl, ki je ob stanku pa je mraz pregnal ljudi v tople domo- šeni nad vodometom, molitvi skupaj z otroki priklical svetega Niko- ve. Otroci pa so nasmejani odšli preverit, kaj so skupaj z gasilci in laja. Ta se je sprehodil skozi cerkev skupaj s jih je čakalo v darilih in pisat pisma ostalim mladoporočencema parkeljnom, ki pa je bil zelo pohleven, saj so dobrim možem, ki jih bodo še obiskali v vese- nazdravili na dolg in bili otroci skozi celo leto zelo pridni. Skupaj z lem decembru. sreče poln zakon. otroki je zmolil tudi Miklavž, ki je s pomočjo Jernej Šulc Jernej Šulc 36 OGLASI POSLOVNO-OBRTNA CONA KOZJE

Občina Kozje razpolaga s komunalno opremljenimi stavb- nimi zemljišči za gradnjo poslovnih in obrtnih prostorov v Poslovno-obrtni coni Kozje. Dovoljene so trgovinska, go- stinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja. ZAZIDALNA SITUACIJA

„ Komunalno opremljena zemljišča s priključki na parceli (meteorno in fekalno kanalizacijsko omrežje, telekomu- nikacijsko omrežje, oskrba z električno energijo, vodo- vodno in hidrantno omrežje, ceste, pločniki, javna raz- svetljava, ekološki otoki) „ Možnost pozidave celotne parcele in ureditve velikega števila parkirnih mest „ Bistveno nižji stroški nadomestila za uporabo stavbne- ga zemljišča kot v mestnih občinah „ Dostop do avtoceste v Krškem (cca 25 km) „ Bližina meje s Hrvaško (Zagreb 70 km)

UGODNA CENA komunalnega zemljišča že od 28 EUR/m2 z vključenim komunalnim prispevkom!

Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na upravi Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oziroma na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna oseba je Daniel Čoklc, ali na spletni strani www.obcina-kozje.si.

37 ŠPORT Izjemen atletski potencial na Kozjanskem

Leto, ki se končuje, je bilo nedvomno v znamenju velikih rezultat- kategoriji U14, skupaj z ekipo pa je osvojil tretje mesto.Jernej je na skih uspehov mladih atletov iz Lesičnega, ki tekmujejo za Atletski šolskih tekmovanjih zmagal v teku na 60 m na medobčinskem in klub Šentjur. Že dalj časa je bilo prisotno razmišljanje o ogromnem regijskem prvenstvu in se uvrstil v finale državnega šolskega pr- športnem potencialu mladih na širšem območju Kozjanskega. venstva v Kopru, kjer je v izjemni konkurenci osvojil tretje mesto v Prav letošnje leto smo si zadali nalogo, da se lotimo organiziranega državi. Osvojil je drugo mesto na pokalnem tekmovanju Slovenije treninga na OŠ Lesično za učence in učenke, ki jih zanimajo atlet- v skoku v daljino. Izjemno uspešno tekmovalno sezono je končal ske vsebine. Že več kot deset let je potekala vadba mlajših selekcij; z naslovom državnega prvaka v skoku v daljino v kategoriji U14 v letos pa smo iz teh selekcij dobili ekipo izredno kvalitetnih posa- Postojni. Jernej sodi v svoji kategoriji med najbolj nadarjene atlete, meznikov, ki so s svojim talentom in pripravljenostjo žrtvovati svoj kar jih premore slovenski prostor. prosti čas za trening, pokazali širši okolici in celotni Sloveniji, da premoremo izjemne športne talente. Mojca Centrih Mojca je že v svoji prvi tekmovalni sezoni pustila izjemen tekmo- Ambrož Amon valni pečat na slovenski atletski sceni. Že takoj na začetku svoje Ambrož je skozi vsa leta osnov- tekaške poti se je s svojim izjemnim tekaškim in človeškim poten- ne šole kazal izjemen atletski cialom prebila med najboljše slovenske mladinske tekačice na sre- potencial, ki ga je letošnje leto z dnje in dolge proge. redno vadbo »kronal« z naslo- V letošnji tekmovalni sezoni je Mojca postala državna srednješol- vom državnega prvaka Slovenije ska prvakinja v krosu (3000 m), državna prvakinja med mlajšimi za kategorijo U16 v krosu (3000 mladinkami v teku na 3000 m, državna prvakinja v cestnem teku m), naslovom državnega prvaka v kategoriji mlajših mladink na 10 kilometrov, državna srednješol- Slovenije v dolgih tekih za kate- ska prvakinja v uličnem teku (4000 m). Prvo mesto je osvojila tudi gorijo U16 (5000 m), naslovom na ekipnem državnem prvenstvu v teku na 3000 m. Osvojila je še pokalnega zmagovalca Slovenije drugo mesto na državnem prvenstvu za mlajše mladinke v dolgih v kategoriji U16 (3000 m). Tretje tekih (5000m) ter tretje mesto na državnem prvenstvu za starejše mesto je osvojil na državnem šol- mladinke v teku na 1500 m. Osvojila je absolutno četrto mesto v skem prvenstvu v krosu ter držav- teku na 10 kilometrov na Ljubljanskem maratonu. Ambrož Amon in Sergej Bubka nem šolskem prvenstvu v gorskih Kot članica državne reprezentance je na četveroboju atletskih tekih. V tem letu je bil državni reprezentant Slovenije; nastopil je reprezentanc Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije v Pragi v na četveroboju reprezentanc Češke, Madžarske, Hrvaške in Slove- močni konkurenci osvojila drugo mesto. Na koncu tekmovalne se- nije v Pragi v teku na 5000 m. Ambrož je osvojil tudi tretje mesto zone se je uspešno udeležila kvalifikacij za nastop na evropskem na podelitvi NAJ ATLET 2013 v kategoriji U16. Priznanje je prejel prvenstvu v krosu v Beogradu, tako da je 8. decembra nastopila v iz rok svetovne atletske legende Sergeja Bubke. Beogradu na svojem prvem velikem tekmovanju.

Jernej Lah Jernej Lah je nase opozoril že na zimskem dvoranskem prvenstvu v mnogoboju (60 m, skok v daljino, suvanje težke žoge, tek 600 m) v Slovenski Bistrici, kjer je posamično osvojil četrto mesto, skupaj z ekipo pa je osvojil tretje mesto. V nadaljevanju pa je Jernej pokazal svoj izjemen talent že na odpr- tem prvenstvu v mnogoboju (60 m, skok v daljino, met vorteksa, tek 600 m) v Radovljici, kjer je postal posamični državni prvak v

Mojca Centrih na evropskem prvenstvu v krosu

Poleg omenjenih atletov so na medobčinskih in regijskih tekmova- njih uspešno tekmovali še Neža Švajger, Tadeja Mlakar, Žiga Lupše, Žan Sotošek, Luka Užmah, Gašper Užmah. Selekcija, ki trenira v Lesičnem v okviru Atletskega kluba Šentjur pod strokovnim vodstvom Ivana Kukoviča, je tako v letu 2013 do- segla devet posamičnih naslovov državnih in pokalnih prvakov Slovenije, dva naslova državnega podprvaka, tri tretja mesta na dr- žavnih prvenstvih ter dve ekipni tretji mesti; 16 medalj iz uradnih atletskih državnih tekmovanj.

Ivan Kukovič Jernej Lah na stopničkah državnega prvenstva 38 ŠPORT Anja Rajgl državna viceprvakinja, Joži Preskar osvojil dve tretji mesti

Štiričlanska ekipa se je je bilo 430 nastopov. Predstavniki KK Kozjansko so solidno opra- v oktobru odpravila na vili svojo nalogo. Tekme so se udeležili trije tekmovalci. Brata Bor mednarodno tekmovanje in Jan Hartl sta tekmovala v katah, v kategoriji starejši dečki 12–13 v karateju, ki je potekalo let. Bor se je preizkusil še v športnih borbah do 40 kg. Anja Rajgl je v Ljubljani v športni dvo- tekmovala v kategoriji starejše deklice 12–13 let, in sicer v športnih rani Slovan. Udeležilo se borbah nad 50 kg. Vidnejših rezultatov žal tokrat ni bilo. Tekma je ga je več kot štiristo ka- služila kot preizkus trenutne forme in hkrati dvignila tekmovalni rateistk in karateistov iz ritem. Nastope smo s tekmovalci podrobno analizirali in izpopol- trinajstih držav iz 70 klu- nili določene detajle. V tem času do prvenstva se vodijo intenzivni bov, kjer so tudi karateisti treningi, ki bodo pripomogli k še večjim možnostim za osvojitev iz Kozjanskega in Obsote- odličij. V klubu smo odločni in prepričani v uspeh naših članov lja stopili na stopničke.V na prihajajočih tekmah. Frekvenca treningov je dobra, glede na dopoldanskem delu tek- lansko sezono pa je opaziti velik napredek določenih tekmovalcev. movanja so na tatamije V nedeljo, 8. 12. 2013, je Karate zveza Slovenije v sodelovanju s stopili kataši. V kategoriji tehničnim organizatorjem KK Nestor v Športni dvorani Žalec or- starejših dečkov sta nasto- ganizirala mladinsko državno prvenstvo za leto 2013 v katah in Ekipa KK Kozjansko na tekmovanju pila brata Jan in Bor Hartl. borbah za posameznike do 21 let. Udeležilo se ga je 324 tekmo- Oba sta stopila na stopničke, in sicer je Bor osvojil odlično 2. me- valcev iz 43 klubov. Skupaj je bilo izpeljanih 383 nastopov. Člani sto, Jan pa je zasedel 3. mesto. V kategoriji ml. članov je nastopil karate kluba Kozjansko in Obsotelje so osvojili tri medalje. Jan in najbolj izkušeni tekmovalec iz kluba, kjer je v repasažu za 3. mesto Bor Harl sta tekmovala v katah v kategoriji starejši dečki. Jan Hartl izgubil. V popoldanskem delu turnirja pa so na tatamije stopili je po tesnem porazu 3:2 po sodniški odločitvi obtičal v četrtfinalu. borci. Prva je na tatami stopila borka Anja Rajgl, ki je izgubila v Bor Hartl pa je v polfinalu izgubil proti zmagovalcu te skupine. prvem kolu. V repasaž se ji tako ni uspelo uvrstiti. Prav tako je Nato pa po repasažu za tretje mesto za las izgubil in tako osvojil izgubil v prvem kolu v kategoriji med mlajšimi člani Joži Preskar, končno 5. mesto. Za oba velja, da na treningih delata izjemno do- kjer se mu ni uspelo uvrstiti v repasaž. vzetno in marljivo, zato rezultati v prihodnosti zagotovo ne bodo V novembru je v Žalcu potekalo že tradicionalno 1. kolo šolske izostali. karate lige, ki se ga je udeležilo več kot sto tekmovalcev iz 12 raz- ličnih klubov. Na tekmovanje se je odpravila tudi 10-članska za- sedba Karate kluba Kozjansko in Obsotelje, ki se je domov vrnila s kar šestimi medaljami. Največ uspeha je dosegel Bor Hartl, ki je osvojil dve zlati medalji, tako v katah kot tudi v športnih borbah. Prvo mesto pa je osvojil tudi Matic Petauer, in sicer v športnih borbah v kategoriji starejših dečkov. Na tekmovanju so se odlično odrezala tudi dekleta. Anamarija Petauer je v katah dosegla drugo mesto, prav tako pa je drugo mesto osvojila tudi Zala Petauer v športnih borbah, ko se je pomerila v kategoriji mlajših deklic. Anja Rajgl je v kategoriji starejše deklice – športne borbe osvojila tretje mesto. Nastopili so tudi Luka Bele, Gregor Virant in Janez Petauer, ki pa niso dosegli vidnejših uvrstitev. Luka in Gregor sta imela na tem tekmovanju ognje- ni krst, saj sta tekmova- la prvič. Kljub majhni tremi je pomembno, da se nista zmotila ter Viceprvakinja Anja na zmagovalnem odru prikazano kato izpelja- la do konca. Luka je bil Anja Rajgl je v športnih borbah v kategoriji starejše deklice nad 50 s šestimi leti tudi naj- kg začela borbe izjemno suvereno, kjer je že v začetku borbe prišla mlajši predstavnik na v vodstvo in ga obdržala do konca. V finalu je nastopila z izjemno tekmovanju iz kluba. dobro borko s Primorske, kjer je morala priznati poraz. Tako je na Na zadnji novembrski koncu osvojila odlično 2. mesto. vikend je bila v Kanalu Med mlajšimi člani U21 je nastopil v katah in borbah najbolj izku- ob Soči 3. pokalna tek- šeni in najuspešnejši tekmovalec v zgodovini Karate kluba Kozjan- ma Karate zveze Slove- sko in Obsotelje Joži Preskar, dijak zadnjega letnika športnega od- nije. Tekmovanja se je delka I. gimnazije v Celju. V katah in v športnih borbah je osvojil udeležilo 350 tekmo- odlično 3. mesto. Čestitke vsem. valcev iz 40 klubov po Joži nadaljuje z zbiranjem medalj Sloveniji, izpeljanih pa Miha Romih 39 ŠPORT Naslov prvaka prvič v Bistrico ob Sotli

Imenega, tretje pa letošnji novinci v ligi, eki- novi ekipi v ligi, saj sta v ligi prvič nastopili pa Cerovec. Na nehvaležnem četrtem mestu tudi ekipi iz Občine Rogaška Slatina. (R.G.) je ligo zaključila ekipa ŠD Podsreda, ki pa ji je v uteho pokal za fair-play, saj je v celotni KONČNA LESTVICA 1. liga: sezoni prejela najmanj kartonov. Najboljši 1. VULKANIZERSTVO F1 strelec lige je postal Luka Lončar iz ekipe 2. MM BAR MM bar, ki je dosegel 28 zadetkov. Laskavi 3. CEROVEC naslov je osvojil že četrtič, s čimer je postal 4. ŠD PODSREDA rekorder med strelci. Med ekipami, ki so v 5. TRUPAJ TRAN. VIRŠTANJ jesenskem delu igrale v drugi ligi, je ime- 6. KM KOZJE M.M.Š.d.V.b. Najboljša ekipa v drugi ligi la največ uspeha ekipa ŠD Podsreda Motel 7. KOSTRIVNICA Sredi meseca oktobra se je zaključila štiri- ribnik Kozje. Le točko za njimi je bila ekipa 8. ŠD ZAGORJE najsta sezona Lige malega nogometa Štus ŠD Buče, tretje mesto pa je osvojila ekipa Design Kozjansko v organizaciji Športne Bistrica veterani. Najboljši strelec druge lige 2. liga: zveze Kozje. Zadnji krog ni prinesel večjih je postal Robi Frece iz ekipe ŠD Buče. Sis- 1. ŠD PODSREDA M.RIBNIK sprememb ne na lestvici prve in ne druge tem tekmovanja, v katerem se je spomladi 2. ŠD BUČE lige. Že pred zadnjim krogom je bilo jasno, trinajst ekip pomerilo v enotni ligi, jeseni pa 3. BISTRICA VETERANI da se bo naslov prvaka lige prvič v štirinaj- se je najboljših osem ekip še enkrat pome- 4. ŠD IMENO VETERANI stletni zgodovini preselil v Bistrico ob Sotli. rilo v 1. ligi, preostalim petim pa so se v 2. 5. BAR MARE Ekipa Vulkanizerstvo F1 je v zadnji tekmi ligi pridružile še tri veteranske ekipe, se je 6. ŠD LESIČNO sicer remizirala, a je kljub temu obranila tri pokazal za posrečenega, zato je pričakovati, 7. TRGOVINE POLJE MLADI točke prednosti pred prvimi zasledovalci. da se bo obdržal tudi v prihodnje. Popestri- 8. ŠD KOZJE VETERANI Drugo mesto je osvojila ekipa MM bar iz tev tekmovanja sta gotovo predstavljali tudi

Vulkanizerstvu F1 tudi pokalna zmaga

Tekmovanje za Pokal Športne zveze Kozje v presenetljivo ekipa ŠD Buče. Zmagovalci malem nogometu je bilo še zadnje dejanje prve lige, ekipa Vulkanizerstvo F1, je v fina- v malonogometni sezoni na Kozjanskem. lu upravičila vlogo favorita in se po zmago- Pravico nastopa na tekmovanju so imele slavju v ligi veselila še pokalnega naslova. Na ekipe 1. in 2. Lige malega nogometa »Štus drugem in tretjem mestu sta bili dve ekipi iz Design« Kozjansko. Izmed šestnajstih se je druge lige, druga je bila ekipa ŠD Buče in vabilu odzvalo enajst ekip, ki so se pome- tretja ŠD Podsreda Motel ribnik Kozje. Ob rile na izpadanje. Prvi del se je odvijal na zaključku tekmovanja je Športna zveza Koz- igriščih v Podsredi in Kozjem, kjer se je od- je poskrbela še za malico za vse nastopajoče igralo še finale in tekma za tretje mesto. V in ti so se ob res lepem jesenskem dnevu še velikem finalu sta se pomerili ekipi Vulka- nekaj časa družili v Športnem parku Kozje. nizerstva F1 iz Bistrice ob Sotli in nekoliko R. G. Prve tri ekipe pokala

Sedmi turnir družinskih dvojic v Kozjem

Na drugo septembrsko nedeljo je Tenis klub Kozje organiziral tradicionalni turnir družinskih mešanih dvojic. Turnir, na katerem lahko nastopajo pari žena-mož, hči- -oče, mama-sin, sestra-brat ali punca-fant (z najmanj pol leta staža) je bil že sedmi po vrsti. Od leta 2006 dalje smo ga organizirali v mesecu oktobru, le lansko leto nas je zima nekoliko prehitela. Zaradi lanske izkušnje smo se odločili, da bomo letos turnir pripravili prej. Turnirja se je udeležilo šest dvojic, vendar pa je že med prvo tekmo prišlo do neprijetne poškodbe enega tekmovalca, zato je tekmovanje nada- ljevalo pet parov, ki so se pomerili vsak z vsakim. Čeprav je na takšnem tekmovanju najbolj pomembno druženje in zabava, pa so se rezultati kljub temu spremljali. In na koncu sta se prvega mesta veselila Ivica Krošelj in Bojan Dobravc, drugo me- sto sta osvojila Veronika in Roman Gradišek, tretje pa Manica Sok in Aleš Jazbec. Turnirju je sledilo še druženje ob dobrotah z žara in dobri kapljici, kjer se nam je Udeleženci turnirja družinskih dvojic pridružil tudi poškodovani Toni, ki mu želimo čimprejšnje okrevanje. R.G. 40 ŠPORT/PISALI SMO Nogometaši aktivni tudi v zimskih mesecih

V nogometnem klubu KNK Odred Kozje ne počivamo. Medtem ko že naše mladinske selekcije trenirajo v telovadnicah v Bistrici ob Sotli in Lesično, so trenerji Blaž, Dejan in Sandi obiskali otroke vrtca, 1. razreda, 2. ra- zreda in 3. razreda Osnovne šole Bistrica ob Sotli, da bi jih privabili k vpisu v nogometno šolo KNK Odred Kozje. Obisk je prikazan tudi v sliki in verjamemo, da je prikazano na marsikoga naredilo lep vtis. Se že vese- limo novih nogometašev in nogometašic iz Bistrice ob Sotli! Vabljeni k vpisu tudi vsi drugi zainteresirani! Ekipa U 9 s trenerjem Dejanom Uršičem Ekipa U 11 pred tekmo V nedeljo, 1. 12., je v Športni dvorani Ro- gatec potekalo tekmovanje Rad igram no- ko pohvalila s tremi remiji ter z najmlajšima foto finišu zmagal Nick Perc. Za prikazano gomet. Turnirja, ki je bil tokrat zgolj pri- igralcema (Matevž Muškatevc in Filip Perc) igro lahko fantom le čestitamo in se nade- jateljski, sta se drugič v celotni zgodovini in tudi enim strelcem turnirja, saj je bil Ma- jamo dobrih rezultatov na drugem turnirju. kluba udeležili dve naši ekipi, in sicer U-9 tevž Muškatevc mlajši za najmanj 2 leti od Ekipa U-9 pa je bila po mnenju gledalcev pod vodstvom trenerjev Dejana Uršiča, ter ostalih tekmovalcev. V spretnostnih igrah in organizatorjev najbolj simpatična ekipa U-11 pod vodstvom Blaža Hartla. U-11 je ni bilo vidnejših rezultatov pri nobeni ekipi, turnirja! začela s porazom proti ekipi Šentjurja in saj so fantje šele na začetku trenažnega pro- S tem turnirjem so mlajše selekcije poka- nato presenetljivo ugnala Šampiona iz Celja cesa in verjamemo, da se bodo s časom hva- zale, da se enakovredno lahko kosajo tudi z 2-1 in Krško z 2-0. Ekipa U-9 je bila naj- lili s triki z žogo. Razen v teku U-11, kjer so z večjimi ekipami in da se za prihodnost v mlajša od vseh prijavljenih ekip in se je lah- bili vsi trije finalisti iz Kozjega, je po tesnem našem klubu ne gre bati.

Pisali smo pred desetletjem

Decembra Opisane so bile pomembnejše investicije iztekajočega se leta, ka- 2003 je izšla mor so sodile adaptacija Zdravstvene postaje Kozje, izgradnja ka- 20. številka nalizacije na relaciji Mont–Božiček, fasada in ureditev mansardnih glasila Zmajev prostorov na objektu Športni park Kozje, izvedba namakalnega glas, ki je na sistema za nogometno in teniško igrišče, nadaljevanje investicije v naslovnici pri- mrliško vežico Dobležiče, pomembna pa je bila tudi nabava šolske- našala fotogra- ga kombija za OŠ Lesično. fijo zasnežene- ga Kozjega. V rubriki Aktualno se je direktor v odhodu Jože Božiček spraševal, V rubriki Pod ali bo Dekor Kozje zgodovina ali prihodnost. Odgovor je prišel že drobnogle- kar kmalu. dom se je Su- Objavili smo številne prispevke z obeh osnovnih šol in vrtca, med zana Moškon njimi pa je bil tudi zapis sedanjega člana uredniškega odbora Jer- pogovarjala z neja Šulca, ki je kot takratni sedmošolec pisal o tehniškem dnevu Jankom Raj- na OŠ Kozje. glom, lastni- kom podjetja V rubriki Iz naših krajev smo pisali o 4. Prazniku kozjanskega ja- Rajmax, ki je bolka, ki ga je odprl minister za okolje in prostor mag. Janez Kopač, tistega oktobra o prvem občnem zboru Muzejskega društva Kozje ter o strokov- odprlo nove nem predavanju o rodoslovju. proizvodne prostore v Šo- Med prispevki o športu smo pisali o uspehih karateistov, med kate- novem. rimi je bil najbolj uspešen zdajšnji trener Miha Romih, v četrti se- V rubriki Iz zoni Lige malega nogometa Kozjansko je zmagala ekipa Bar Atom, občinskega košarkarji ŠD Kozje so zmagali na turnirju ob otvoritvi telovadnice urada je bilo na Blanci, uspešni pa so bili tudi kadeti Nogometnega kluba Kozje. največ prosto- V rubriki Iz Marinškove omare je avtor objavil zanimiv članek z ra namenjeno naslovom Kako je krojač Vouk delal pumparice. novemu Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč in pa Odloku o nalogah in financiranju krajevnih skupnosti. Roman Gradišek 41 KRIŽANKA

AVTORAVTOR GOSTA MIZA, PIJAČA ŠPANSKI AMERIŠKI PERJE ROMANROMAN TEKOČA DESKA STARIH GENERAL REŽISER PRI REPI GRADIŠEKGRADIŠEK JED SLOVANOV JOSE ANDY

OSMAN, TUREK

MANJŠI OBROK HRANE

URADNA ALEKS LISTINA VOLKOV KOVINSKI SPOJ

CEPINOV OKEL

ROKOMETAŠ NAČINOVIČ Zmajev FOTOELEK- NEKDANJI FIZIK SKANDINAV. ŠPANSKI TRIČNA TENISAČ ANDREJ DROBIŽ KOLESAR ZNAK ZA glas NAPRAVA GORAN ŽELEZO

ANTON MILAN MISLEC, AŠKERC KUČAN MODREC KOROŠKA ZVIŠAN (STARIN.) TON E KLUB IZ KDOR KAJ MADRIDA OVIRA VIC, DOVTIP HRV. NAFTNA JAPONSKI AVI DRUŽBA DRAMATIK ŠORN VRSTA IZUMO PECIVA

RADO PRETEP NEGATIVEN VRSTA OSEBNI NAKRST ZAIMEK TOVARNA V ODNOS DO POKRIVALA SARAJEVU NEKOGA

FINSKI SVINEC OKRAS SMUČAR GORENJSKO JAPONSKI OGRAJEN CESAR PROSTOR PESNIŠKA EDO TINE FIGURA ŽAGAR ŠAVNIK MOGOČNA GORA CELOTA, MADŽARSKI SAMO, VSE ZGODOVINAR ZGOLJ HOLANDSKA RT V JADRNICA ŠPANIJI S.VZHODNA POKRAJINA IGRALKA NINA LITIJ

MOČAN ZADNJICA STRUP

KITAJSKA SKLADATELJ NAMIZNOT. DOLGOREPA FRANCE IGRALKA PAPIGA

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE JE KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE PRI JELŠAH Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. januarja 2014. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade. 1. nagrada: bon v vrednosti 30 €,2. nagrada: bon v vrednosti 20 €,3. nagrada: bon v vrednosti 10 € NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 66. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (TRIDESEST LET TRGOVINE EMMI) je uredniški odbor izžrebal naslednje reševalce:. 1. nagrada: nakup v trgovini EMMI v vrednosti 20 € . Andrej Bratuša, Kozje 145, Kozje;2. na- grada: liter vina po lastni izbiri: Ana Šarlah, Prijateljeva 3, Šentjur; 3. nagrada: dve kavi s smetano in sokom: Valentin Rimc, Kozje 176, Kozje. Nagrade prispeva Trgovina EMMI Drensko Rebro.

42 POLICIJA SVETUJE POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH Opozorilo glede uporabe pirotehničnih izdelkov - osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, Prihaja obdobje božično-novoletnih praznikov, zato obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora ni odveč, da opozorimo občane na uporabo piroteh- in drugo); ničnih izdelkov, katerih uporaba je v tem obdobju - registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila; dovoljena od 26. 12. do 02. 01. Uporaba le-teh ni - smer, kamor so storilci pobegnili. dovoljena v strnjenih naseljih, v zaprtih prostorih, v okolici domov za ostarele, zdravstvenih ustanov, šol, vrtcev, cerkva ter med množico ljudi. Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa Prav tako ni dovoljen nakup in uporaba pirotehnič- v večjih mestih. Pogosto gre za organizirane skupi- nih izdelkov osebam do petnajstega leta starosti ne, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo brez navzočnosti staršev ali skrbnika. žrtev. Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kar- Čas novoletnih počitnic in dopustov tice in druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale Čas božičnih in novoletnih praznikov veliko obča- vrednosti, ki jih ima žrtev pri sebi. nov izkoristi za krajše počitnice ali smučanje, zato ni odveč ponovno opozorilo občanom, da v času od- V času prazničnih nakupovanj v večjih trgovskih cen- sotnosti z doma poskrbijo, da bo njihovo premože- trih vam svetujemo: nje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust preživeli sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom pove- - s sabo ne nosite večjih količin gotovine; žejo s sorodniki, prijatelji ali sosedi, ki bodo v času - ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačil- odsotnosti popazili na njihov dom. ne kartice; - pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob Ponovno moramo opozoriti občane, posebno sta- telesu; rejšo populacijo, da na tem območju zopet deluje- - ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne jo skupine, ki po domovih pod pretvezo ponujajo v puščajte brez nadzora (na primer v lokalu, vlaku, prodajo razne artikle, prosijo za vodo in hrano, kupu- čakalnici ...); jejo ali povprašujejo po raznih kovinskih predmetih - denarnico in dokumente nosite čim bolj ob tele- (odpadno železo), njihov namen pa je izvrševanje su in ne v torbicah, še posebej ne v zunanjih že- kaznivih dejanj, najpogosteje tatvin denarja in vre- pih; dnostnih predmetov (zlatnina). Velikokrat smo preko - izogibajte se množici; storilci uporabljajo efekt glasila opozarjali na tovrstno problematiko, ampak presenečenja in hitrosti in izkoristijo nepazljivost še vedno prihaja do tovrstnih kaznivih dejanj z istimi žrtve. načini, kot so zgoraj opisani, ko storilci izkoristijo za- upanje in nepazljivost kasnejših oškodovancev. Preventiva je pomembno področje policijskega dela. V zadnjem obdobju beležimo tudi vlome v stano- S številnimi projekti za šole, vrtce in domove za sta- vanjske hiše skozi okna. Da bi bilo tovrstnih kaznivih rejše občane, s sodelovanji na preventivnih priredi- dejanj manj oziroma da bi bili oškodovanci čim manj tvah in na druge načine svetujemo občanom, kako oškodovani, svetujemo : lahko poskrbijo za lastno varnost in varnost svojega premoženja. S takšnimi oblikami dela, med katere - večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite sodijo tudi prispevki v glasilu Zmajev glas, bomo doma; nadaljevali tudi prihodnje leto. - ne odpirajte vrat neznancem; - zapirajte in zaklepajte vhodna vrata; - pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetlja- Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah želimo vo, zelo priporočljiva je senzorska luč; občanom Občine Kozje v letu 2014 obilo zdravja, - vrata opremite s ključavnico z varovalom ali var- sreče in medsebojnega razumevanja, predvsem pa, nostno verigo in s kukalom; da bi živeli varno. - namestite domofon ali videofon.

Lahko pa v primeru, da ste postali žrtev tovrstnih de- janj , policiji pri izsleditvi storilcev precej pomagate, Vodja policijskega okoliša če si dobro zapomnite ali takoj zapišete predvsem: Franc FON

43