Prenos Pdf Različice Dokumenta

UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom -

Občinski praznik...... 4-6

Iz občinskega sveta...... 7-9

Iz občinske uprave ...... 10-14

Kmetijstvo ...... 15

Aktualno ...... 16-21 Lep poletni pozdrav! Iz šolskih klopi ...... 22-35 Poletje je že v polnem teku. Do trenutka, ko pišem tale uvodnik, nam je še prizaneslo s kakšnimi vremenskimi ekstremi in Iz naših krajev ...... 36-41 upam, da bo tako tudi do njegovega zaključka. Pestro obdobje v naši občini je za nami in temu primeren je tudi obseg tokratnega glasila. Ogromno člankov in prispevkov Kultura ...... 42-47 smo dobili in tokrat se vam obeta res veliko zanimivega branja. Veliko prostora smo namenili prireditvam, s katerimi smo tudi letos obeležili občinski praznik, vrhunec ne samo tega prazni- Šport...... 48-53 ka, temveč verjetno kar celotne zgodovine samostojne Občine Kozje, pa je bila otvoritev novega večnamenskega centra v Kozjem. Ogromno število ljudi, ki se je otvoritve udeležilo, je Križanka...... 54 dokaz, da je občina takšen center nujno potrebovala. Hkrati pa tudi prikaz, kakšne prireditve lahko center gosti. In že naslednji dan je bila v centru mednarodna prireditev upokojen- Policija svetuje, obvestilo...... 55 cev, pa nato mednarodni folklorni festival, valeta, zaključna prireditev osnovne šole, nekatere športne prireditve … Ravno v teh dneh v Kozjem poteka tradicionalni poletni tabor za otroke in tudi ti lahko ob slabem vremenu koristijo prostore centra. Skratka, možnosti za organizacijo kulturnih in športnih prire- NASLOVNICA IN ZADNJA STRAN ditev so odlične in glede na dejavnosti številnih društev v kraju in občini ne dvomim, da jih bomo tudi znali izkoristiti. STANKO LORGER na obisku v OŠ Kozje, 22. 4. 2005 (na- Kot se za konec šolskega leta spodobi, so zelo polne tudi strani, namenjene šolskemu utripu, iz naših krajev poročamo o slovnica). Stanko je eden najuspešnejših slovenskih postavljanju mlajev, o birmah, številnih kulturnih in športnih športnikov vseh časov in edini olimpijec iz naših krajev. prireditvah in še in še. Rekordno število strani s preko sto raz- Rodil se je na Bučah. Umrl je 25. 4. 2014. Ta dan smo ličnimi tokrat čaka na bralce in tudi to je dokaz, kako pestro uradno odprli tudi VEČNAMENSKI CENTER KOZJE, ene- obdobje je za nami. ga najbolj pričakovanih objektov v naši občini (zadnja Iskreno upam, da vam bo Zmajev glas popestril proste poletne dni in da si boste do jeseni dobro napolnili baterije. stran). Vredno je razmisliti o poimenovanju centra v Večnamenski center Stanka Lorgerja ali o posthumni Roman Gradišek, podelitvi naziva častni občan našemu velikemu rojaku. odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda župana Spoštovani občanke, občani!

leto se je že preve- veseljem ugotavljam, da smo uspeli realizirati praktično vse silo v drugo polo- zastavljene cilje in da smo na občinski upravi znali izkori- vico in večina pro- stiti možnosti pridobivanja državnih in evropskih sredstev. jektov, ki sem jih Ob tem moram poudariti, da je bila leta 1994 pomembna naštel v zadnjem odločitev ljudi, da je naše območje zopet dobilo svojo občino našem glasilu, je in s tem nam je bila dana možnost, da sami poskrbimo za že v izvajanju ali svoj razvoj. Ključnega pomena pa je bil tudi vstop Slovenije pa že gredo proti v Evropsko unijo. Ne znam si predstavljati naših krajev brez koncu. Končan in koriščenja EU sredstev. Mnoge pomembne zadeve bi čakale slovesno predan še desetletja. Seveda pa ta denar ni pritekal kar sam od sebe. svojemu namenu Zanj se je bilo treba zelo potruditi, naj si bo na področju idej, je tudi Večnamen- projektne dokumentacije, razpisne dokumentacije, pame- ski center Kozje, tnih odločitev in pravilne izvedbe. Lahko bi rekel, da smo bili ki je popolnoma ob pravem času na pravem mestu in v sodelovanju z občina- spremenil pogoje mi Kozjanskega in Obsotelja ter razvojnimi agencijami nam na kulturnem in je uspelo. Kozjansko ni več znano po zaostalosti, ampak po športnem področju. Spremenil in odprl pa se je tudi ta del razvoju in napredku. Naši kraji so urejeni, zato je v njih pri- Kozjega. Imeli smo že kar nekaj odmevnih in lepih dogodkov. jetno bivati, vse to potrjuje tudi navdušenje obiskovalcev, ki Za nami so že tudi prireditve v okviru praznika občine, ki jih imamo vedno več. dajejo vedeti, da je društveno življenje in dogajanje na raz- Spoštovani, ni ga, ki bi naredil vse tako, da bi bili vsi za- ličnih področjih še kako živo. dovoljni, če pa je zadovoljna večina, je tudi meni lepo pri Posodobitev vodovodnega sistema je v polnem teku in v skla- srcu in res mi je lepo, ko se nahajam v naših krajih med du s pogoji, ki jih veleva projektna dokumentacija. Tudi izre- čudovitimi ljudmi, s katerimi sem delal in delil lepe pa dne investicije na področju obnove cest na Osredku, na Bu- tudi žalostne trenutke kar 12 let. Vsem se zahvaljujem za čah in v Zagorju se izvajajo v skladu s terminskim planom in sodelovanje in strpnost, skušal sem po svojih močeh delati so tako rekoč v zaključni fazi. Posebej moram omeniti sana- tako, da bi bili vsi zadovoljni. Na občinski upravi sem cijo velikega plazu v Bučki Gorci, ki ga rešujemo ravno v tem imel čudovito ekipo in oporo v občinskem svetu. Še posebej času. Po končanju teh investicij se bodo pogoji na področju zadnji mandat, ko je občina razpolagala z največ denarja, je cestne mreže v občini bistveno spremenili na bolje. Slovesno občinski svet s podžupanjo deloval odgovorno in preudarno. smo svojemu namenu skupaj z gasilci in krajani predali par- Hvala za sodelovanje, lahko rečem, da smo postali prijatelji kirišče na Bučah in mu dodali tudi potko, ki povezuje cerkev, ob zavedanju, da se bomo tudi po prenehanju naših funkcij igrišče in pokopališče in ob tem uredili tudi okolico. Izbrani srečevali. izvajalec je že pričel z deli pri obnovi poslovilne vežice v Za- Vsem - od najmlajšega do najstarejšega - želim prijetne gorju. Energetska sanacija objekta OŠ Kozje z enoto vrtca je počitnice in predvsem zdravja in pa imejte radi našo občino v polnem teku. V Lesičnem je že v funkciji začasno krožišče. in domovino Slovenijo. Z letošnjim proračunom zaokrožujemo in zaključujemo mandatno obdobje in tudi finančno perspektivo. Z velikim Vaš župan, Dušan Andrej Kocman

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 69, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jernej ŠULC LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

3 POD DROBNOGLEDOM Ob 20-letnici obstoja Občine Kozje predali najlepše darilo

Komaj eno leto je minilo, odkar so v Kozjem zaradi rušitve začeli prazniti tamkajšnjo telovadnico, zdaj pa na njenem mestu v vsej svoji mogočnosti že stoji veličastna stavba – večnamenski center. Mogočnost tega novega objekta, ki je še en dragulj v kroni Občine Kozje, pa ne izvira le iz njegove velikosti, ki bo kulturni, izobraževalni, turistični in športni dejavnosti v Kozjem dala nove razsežnosti, temveč tudi iz njegovega pomena. Večnamenski center Kozje bo namreč kraj, kjer se bodo med sabo prepletala življenja krajanov in obiskovalcev Kozjega, kraj, kjer se bodo družili prijatelji in »delili solze in smeh, poraze in zmage«.

Slovesnosti ob odprtju Večnamenskega centra Kozje so se poleg županov in predstav- nikov sosednjih in prijateljskih občin ude- ležili tudi predstavniki društev, prejemniki občinskih priznanj in nekdanja župana Jože Planinc in Božidar Sok. Izgradnja tega centra, za katerega so si prizadevale številne generacije, so namreč tudi njune izživete sanje. Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji in otvoritvi tega čudovitega objekta, ter poudaril, da je bil, kot pri vseh investicijah, začetek pri pame- tnih odločitvah občinskega sveta, v delu in veliki angažiranosti občinske uprave ter naklonjenosti župana. Ko se je oziral nazaj v obdobje zadnjih 20 let, je poudaril, da je pravzaprav sreča, da je to območje ponovno dobilo svojo občino, in da ne smejo dovoliti, da bi jim to prednost odvzeli. V teh letih so Slavnostna seja z otvoritvijo je privabila ogromno ljudi kraji namreč dosegli neverjeten napredek, kar pa bi bilo nemogoče brez državnega in trdne temelje, tako da bodo tisti, ki bodo v bodo v njem skupaj preživeli čim več lepih evropskega denarja, za katerega so se na bodoče upravljali s tem območjem, imeli na trenutkov in lepih doživetij. Zaželel si je, da Občini Kozje zelo trudili. S temi sredstvi so čem graditi. Z optimizmom se je zazrl v pri- bi se vsi tudi v bodoče zavedali pomena la- posodobili vso infrastrukturo na območju hodnost, tudi zaradi tega, ker so poskrbeli, stne občine in da bi jo imeli radi, »kajti tisto, celotne občine, tako na področju predšolske da so bolj privlačni in bolj prepoznavni ter s kar imaš rad, ne želiš izgubiti«. vzgoje, šolstva, zdravstva, kulture kot tudi tem turistično bolj zanimivi. Vsa društva in Pred najslovesnejšim dejanjem so se z mi- športa, gasilstva in društvenih dejavnosti. posameznike je pozval, da je prostor zgrajen nuto molka poklonili umrlemu rojaku, Za prihodnost so zgradili izredno močne in zato, da se bo v njem čim več dogajalo in da vrhunskemu atletu Stanku Lorgerju, ki je ponesel slavo Kozjanskega širom po naši nekdanji domovini in širom po svetu. Tudi on je bil navdušen nad idejo o gradnji nove telovadnice, saj je bil predan športu in je dolga leta sodeloval na številnih prireditvah v Kozjem.

Nagradili trud in prizadevanja za razvoj občine Sledil je slovesni del petkove prireditve – podelitev občinskih priznanj. Za ves trud in ure prostovoljnega dela, ki ga posvečajo šibkejšim, je Občina Kozje Krajevni organizaciji Rdečega križa Zagorje podelila prvo denarno nagrado, drugo denarno nagrado pa so za številne aktivnosti in kot spodbudo za nadaljnje delo namenili Klubu mladih Po otvoritvi je bila pogostitev za vse zbrane Kozje. Bronasti grb Občine Kozje so za dol- 4 POD DROBNOGLEDOM

koliko vložim prostovoljnega lastnega dela, entuziazma in volje«, občine pa dokazujejo, da so »takšne, kot smo, sposobne preživeti, še mogoče kakšne hujše oblasti, kot jo imamo trenutno«.

Vsak je svoje sreče kovač Dneva otvoritve so se zagotovo zelo razveselili učenci OŠ Kozje, ki so s tem večna- menskim centrom dobili dolgo pričakovano novo telovadnico. Ob tem posebnem dogodku so tako pripravili čudovito športno točko in predstavitev borilne veščine karate. V dvorani pa bo poleg športnikov vseh vrst svoj novi dom našla tudi šolska gledališka skupina, ki je za ta dan prav tako pripravila nastop in predstavila zgodbico o sreči. Gle- dalci so tako spoznali majhno miško, ki si je kar sama prikovala svojo srečo, saj je, kot Učenci in zaposleni OŠ Kozje so s trakom objeli gledalce pravi star pregovor, vsakdo svoje sreče ko- vač. S tem se zagotovo strinjajo tudi Kozjani goletno predanost delu v dobrobit Krajevne letošnje dobitnike priznanj Občine Kozje, je in vsi, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji skupnosti Lesično podelili Dragici Planko, skrb za okolje, človeka in našo skupnost,« novega objekta v Kozjem. »No, in ker smo srebrni grb so za večletne vsestranske aktiv- je še dejal in dodal, da ga veseli, da je obči- že vsi tako veseli in srečni, pa odvijmo to da- nosti v Krajevni skupnosti Podsreda podeli- na prepoznala njihov prispevek k utripu in rilo,« je dodala miška ter skupaj s celotnim li Marku Kuneju, zlati grb Občine Kozje pa razvoju občine. Poudaril je, da je z veseljem kolektivom osnovne šole in vsemi učenci je za dosežke, ki so pomembni za ugled in delovati in ustvarjati v občini, ki se v danih prijela za trak ter ob slovesni koračnici obli- razvoj Občine Kozje, prejel Kozjanski park. razmerah in možnostih izredno dobro raz- kovala velik krog. Sledil je slavnostni prerez V imenu dobitnikov letošnjih priznanj in vija, in vsem čestital ob prazniku občine in traku in nova dvorana je tudi uradno odprla nagrad se je zahvalil direktor Kozjanskega otvoritvi večnamenske dvorane. svoja vrata, globoko zajela sapo in krajev- parka mag. Teo Hrvoje Oršanič in izposta- V imenu županov občin UE Šmarje pri Jel- nemu utripu vdahnila novo življenje. Da pa vil, da so bili nagrajenci izbrani v solidni šah in posavskih občin je zbrane pozdravil bo vadba v njej varna in prireditve uspešne, konkurenci. »Nam vsem je skupno nese- bistriški župan Franjo Debelak in čestital jo je blagoslovil farni župnik Niko Marovt bično prizadevanje za skupno dobro vseh kozjanskemu kolegu za vrhunske dosežke in poudaril, da bo kulturo vedno potrebno nas, kar danes postaja vse bolj cenjen zgled. zadnjih let. Zahvalil se je za odlično sode- graditi pri posamezniku. Nam vsem pa je skupno tudi to, da smo lah- lovanje, s katerim dokazujejo, da so obči- Ob koncu programa so učenci vse prisotne ko uspešni le s podporo v kolektivu, organi- ne tukaj daleč od Ljubljane sposobne tako povabili k ogledu vseh prostorov novega zaciji, skupnosti ali društvu,« se je zahvalil odličnih družabnih dogodkov in kulturnih centra ter razstave risb, ki so jo pripravili še kolektivom, organizacijam, skupnostim prireditev. Delo se tukaj namreč ne ceni posebej za to priložnost. Nato pa so se vsi in članom društev. »Rdeča nit, ki povezuje samo po tem, »koliko za to dobim, ampak obiskovalci ponovno zbrali v veliki dvorani, kjer je sledilo prijetno druženje ob zvokih domačega ansambla Jug in bogata pogostitev, za katero so poskrbeli v Motelu Ribnik Kozje, Vinotoču Gruska vinogradništva Mramor in Rajko Moškon iz Podsrede. Tudi članice Društva kmetic Ajda so, kot je to že v navadi, obiskovalce razveselile s številni- mi dobrotami, tako da ni manjkalo odlične jedače pa tudi različnih vrst rujne kapljice, seveda pa ob tako slovesnem dogodku ni šlo niti brez šampanjca. Vsakdo je svoje sreče kovač in v Kozjem se že nekaj časa pridno kuje. S tako trdim delom pa se na vsake toliko časa prikuje tudi tako velika sreča, kot je Kozjane doletela z otvoritvijo novega večnamenskega centra, ki bo v prihodnje osrečeval še mnogo generacij otrok in odraslih, športnikov in kultur- nikov.

Župan in miška sta prerezala trak Mojca Valenčak in Mojca Bevcar 5 POD DROBNOGLEDOM Nagrajenci Občine Kozje za leto 2014

Krajevna organizacija RK Zagorje okolice ter naloge v zvezi z oddajo skupnih Kozjanski park - – denarna nagrada prostor v najem. Zlati grb občine Kozje KORK Zagorje vsa leta svojega delovanja Za dolgoletno predanost delu v dobrobit Javni zavod Kozjanski park se v letošnjem posveča večino časa pomoči starejšim, bol- Krajevne skupnosti Lesično Občina Kozje letu pripravlja na 15. Praznik kozjanske- nim in socialno ogroženim krajanom. V Dragici Planko podeljuje bronasti grb. ga jabolka. Od skromnih začetkov se je ta sodelovanju z Rdečin križem Slovenije – praznik razvil v enega najodmevnejših do- Območnim združenjem Šmarje pri Jelšah godkov ne samo v Občini Kozje, ampak organizirajo meritve krvnega tlaka, sladkor- Marko Kunej - tudi v državnem merilu, in v jeseni v naše ja in holesterola v krvi. Njihova velika skrb Srebrni grb občine Kozje kraje privabi na tisoče ljudi. Praznik kozje razdeljevanje FIHO paketov in ostale Marko Kunej je bil zgodaj v mladosti pri- janskega jabolka je ena najpomembnejših hrane iz intervencijskih zalog. Vsako leto moran stopiti na lastne noge in poskrbeti za okoljskih manifestacij v državi. Zasnova in organizirajo srečanje starejših krajanov, ve- domačijo. Ker je bila kmetija premajhna, da vsebina dogajanja sta namreč namenjeni lika skrb pa je tudi obisk visokih jubilantov. bi rezala kruh družini, je moral v službo, a ohranitvi in razvoju trajnostnega visokode- S sodelovanjem v akciji Drobtinica prispe- kljub obilici dela najde čas za sodelovanje v belnega travniškega sadjarstva, temelječega vajo za prehrano osnovnošolcev iz socialno Prostovoljnem gasilskem društvu Podsreda, na tradicionalnih starih sadnih sortah, kar šibkih družin, poskrbijo pa tudi za pomoč Športnem društvu Podsreda ter Združenju posledično pomeni ohranjanje krajine pred pri nabavi šolskih potrebščin. Trenutno si kozjanskih vinarjev in pridelovalcev hra- možnimi posledicami rabe pesticidov, pro- prizadevajo, da bi za svoje nemoteno delo- ne. Od leta 2006 je predsednik Krajevne izvodnjo in prodajo zdrave hrane ter ohra- vanje pridobili ustrezne prostore, skupnosti Podsreda, kjer s svojo energijo njanje biotske raznovrstnosti. Uspeh Pra- Za ves dosedanji trud in ure prostovoljnega in iznajdljivostjo kot zaveden krajan skrbi znika kozjanskega jabolka je v ponos tako dela, ki ga posvečajo šibkejšim, Občina Koz- za razvoj območja krajevne skupnosti in za občini kot tudi državi. Svečanosti ob otvori- je Krajevni organizaciji RK Zagorje podelju- dobrobit ljudi v njem. Je predsednik Odbora tvi sejemskega dela praznika se redno ude- je denarno nagrado. za komunalne dejavnosti, urejanje prostora ležujejo vidni predstavniki javnega življenja in varstvo okolja ter član Nadzornega odbo- na Slovenskem, na sejemskem dogajanju pa ra OKP Rogaška Slatina. Na njegovo pobu- ne manjka niti akterjev, ki skrbijo za ohra- Klub mladih Kozje – do je bilo ustanovljeno danes zelo aktivno njanje kulturne dediščine. denarna nagrada Turistično društvo Podsreda. Za dosežke, ki so pomembni za ugled in Klub mladih Kozje je bil ustanovljen v letu Za dosedanje večletne in vsestranske aktiv- razvoj Občine Kozje in kot spodbuda za 2005, ko je v smernice svojega delovanja nosti v Krajevni skupnosti Podsreda Občina nadaljnje delo, Občina Kozje kolektivu Koz- postavil različne aktivnosti, kot so pred- Kozje Marku Kuneju podeljuje srebrni grb. janskega parka podeljuje zlati grb. stavitve, potopisi, predavanja, ustvarjalne delavnice, martinovanje, kresovanje, mi- klavževanje, silvestrovanje, sodelovanja z drugimi klubi in društvi po Sloveniji. Ure- dili so klubske prostore in poskrbeli za prvo javno e-točko v občini. Organizirajo in so- organizirajo kar nekaj projektov, ki predstavljajo prijetno osvežitev krajevnega utripa. Med bolj odmevne štejejo aktivne počitnice, otroški športni kamp in športne igre za štu- dentske klube. Za vse našteto in kot spodbudo za nadaljnje delo Občina Kozje Klubu mladih Kozje podeljuje denarno nagrado.

Dragica Planko - Bronasti grb Občine Kozje Dragica Planko že 33 let dosledno in vestno skrbi za tajniške zadeve Krajevne skupnosti Lesično. Svoj pečat je pustila z delom v po- ravnalnem svetu, civilni zaščiti v KS Lesič- no ter pri Krajevni organizaciji RK Lesično. Aktivno sodeluje v Društvu kmetic Ajda, pri pripravi praznovanja dneva žena in ma- terinskega dneva. Njena velika skrb je ure- jenost prostorov poslovilne vežice in njene Letošnji nagrajenci Občine Kozje z županom 6 IZ OBČINSKEGA SVETA JAVNI RAZPIS za sofinanciranje nakupa in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Kozje za leto 2014

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju malih komunalnih čistilnih naprav na Delež sofinanciranja: območju Občine Kozje, ki ga je občinski svet sprejel na svoji 24. redni seji, je – do 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN oziroma največ 350 € na občinska uprava objavila Javni razpis za sofinanciranje nakupa in vgradnjo malih PE, sofinancira se postavitev ene MKČN za en stanovanjski objekt kot tudi komunalnih čistilnih naprav v Občini Kozje za leto 2014. postavitev ene MKČN za več stanovanjskih objektov, Predmet razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih – občina sofinancira število PE, ki je sorazmerna številu stalno prijavljenih na naprav za stanovanjske objekte (v nadaljevanju MKČN) na območju Občine naslovu postavitve MKČN. V primeru, ko je na naslovu postavitve MKČN Kozje. stalno prijavljena samo ena oseba, se sofinancira MKČN v višini dveh PE, vendar ne več kot 50 % upravičenih stroškov za postavitve MKČN, Upravičenci za dodelitev sredstev – upravičeni stroški so stroški brez DDV. Upravičenci za dodelitev proračunskih sredstev so fizične osebe s stalnim pre- bivališčem v občini. V primeru, da je MKČN sofinancirana tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100% vrednosti upravičenih stroškov objektov je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katega zemljišču bo čistilna investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega naprava zgrajena. Investitorji medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. 100% vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine Upravičenec lahko kandidira za proračunska sredstva za en objekt le enkrat. ustrezno zniža. Sredstva se ne dodelijo za naložbe izven območja Občine Kozje. Višina sredstev Pogoji za pridobitev sredstev Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Kozje za leto 2014 pod proračun- Pogoji pri izgradnji male komunalne čistilne naprave: sko postavko 150100 -Sofinanciranje malih ČN. Višina razpisanih sredstev za leto • upravičenec mora imeti prijavljeno stalno prebivališče na naslovu vgradnje MKČN, 2014 je 15.000,00 €. • dela mora izvesti gospodarska družba ali samostojni podjetnik, registriran Sredstva se dodeljujejo enkrat letno do porabe finančnih sredstev sprejetega pro- za predmetno dejavnost, računa. Upravičenci, ki so podali popolno vlogo in zaradi porabe sredstev niso • v primeru, da dela izvaja lastnik objekta sam, mora imeti podpisano pogod- upravičeni do nepovratnih finančnih sredstev v tekočem letu, imajo ob ponovni bo o nadzoru v skladu z ZGO, upravičen pa je do stroškov, za katere bo prijavi na javni razpis naslednjega leta prednost v vrstnem redu. imel račune, • stanovanjski objekt, zgrajen po letu 1967, mora imeti veljavno gradbeno Upravičeni stroški dovoljenje, stanovanjski objekt zgrajen pred letom 1967, mora imeti po- Upravičeni so stroški nakupa MKČN velikosti do 50 PE z vključenimi stroški trdilo, da ima objekt na podlagi določil prvega odstavka 197. člena ZGO-1 montaže MKČN in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni uporabno dovoljenje, stroški lahko nastanejo od datuma veljavnosti tega pravilnika, to je od 07.05.2014. • MKČN mora imeti certifikat oziroma listino o skladnosti izdelka z zahtevami glede doseganja mejnih vrednostih parametrov odpadnih voda, kot jih pred- Rok in naslov vložitve vlog pisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunal- Popolno vlogo z vsemi zahtevanimi prilogami udeleženci razpisa oddajo osebno nih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07, 30/10), ali pošljejo s priporočeno pošiljko na naslov: Občina Kozje, Kozje št. 37, • MKČN mora imeti kot gradbeni proizvod izjavo o skladnosti, da ustreza 3260 KOZJE do 31.10.2014 do 12.00 ure. standardom iz prejšnje alineje in je izdelana v skladu s predpisom, ki ureja Vloga je na voljo na sedežu Občine Kozje ter na spletni strani Občine Kozje www. potrjevanje skladnosti in označevanja gradbenih proizvodov, kozje.si. • MKČN mora biti izven predvidenih območij aglomeracij na katerih se predvi- deva izgradnja kanalizacije skladno z Operativnim programom odvajanja in Vse informacije v zvezi z razpisom lahko prosilci dobijo na sedežu občine ali na čiščenja komunalne odpadne vode v občini (MKČN je lahko postavljena tudi tel. št. 800-14-00 – kontaktna oseba Daniel Čoklc. na območju predvidenih aglomeracij, vendar mora biti na podlagi soglasja Vloga z zahtevano dokumentacijo mora biti oddana v zaprti kuverti s pripisom občine razvidno, da objekt na javno kanalizacijo ne bo priklopljen), »NE ODPIRAJ – RAZPIS SOFINANCIRANJE MKČN«. Upoštevale • čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN mora biti skladno z ostalimi se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, s pravilno izpolnjenimi obrazci in določili 4. člena Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih vsemi zahtevanimi prilogami. komunalnih čistilnih naprav (Uradni list Uradni list RS, št.) glede ustreznosti čiščenja v mali komunalni čistilni napravi, Postopek obravnave vlog • lokacija postavitve MKČN mora omogočati dostop in neovirano praznjenje, Odpiranje vlog ne bo potekalo javno. Postopek bo vodila komisija, ki bo obravna- • upravičenci morajo razpolagati z zemljiščem na katerem načrtuje postavitev MKČN, vala vse popolne in pravočasno prispele vloge (z vsemi zahtevanimi dokazili) po • upravičenci, ki bodo za več objektov postavili skupno MKČN, morajo vlogi vrstnem redu prispetja. priložiti podpisan medsebojni dogovor vseh uporabnikov MKČN, ki ni časov- no omejen in osebo, ki bo zadolžena za upravljanje MKČN, ter sklenjeno Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj pozvan, da v roku 8 dni od prejema služnostno pogodbo med lastniki in investitorjem, poziva za dopolnitev vloge le to dopolni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji ne bodo • za MKČN mora biti izdelana ocena obratovanja, iz katere mora biti razvidno, dopolnili v določenem roku, bodo zavržene. da je obratovanje MKČN v skladu z določbami Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, O dodelitvi proračunskih sredstev bo izdan sklep. Zoper sklep bo mogoča pri- tožba pri županu občine. Odločitev župana je dokončna. Vlagatelj po vgradnji MKČN vloži pri javnem podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o. »Prija- vo in vlogo za izdelavo ocene delovanja male komunalne čistilne naprave« (prijava je na Po pravnomočnem sklepu bo z vsakim upravičencem sklenjena pogodba o dode- voljo na spletni strani javnega podjetja). Na podlagi prijave izvede javno podjetje ogled litvi nepovratnih sredstev in ostalih medsebojnih obveznostih in pravicah. Naka- MKČN po treh do štirih mesecih obratovanja, na kar izda oceno obratovanja. zilo sredstev se izvrši na račun upravičenca v roku 30 dni po podpisu pogodbe.

• ob zagonu MKČN mora biti ukinjena obstoječa greznica v skladu s pogoji javnega komunalnega podjetja. Andreja Reher 7 IZ OBČINSKEGA SVETA IZ OBČINSKEGA SVETA

ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE KOZJE ZA LETO 2013 Občinski svet je sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kozje za leto 2013. Skupni prihodki znašajo 5.739.557 €, skupni odhodki 6.449.262 €.

PRAVILNIK O UPORABI VEČNAMENSKEGA CENTRA KOZJE S sprejemom tega pravilnika je občinski svet določil namene in pogoje uporabe večnamenskega centra, upravičence do uporabe ter njihove obveznosti, način in pogoje za izbor uporabnikov Večnamenskega centra Kozje. S pravilnikom je določeno, da se za izvajanje tega pravilnika sklene upravljavska pogodba z upravljavcem večnamenskega centra, na podlagi katere se določijo medsebojne pravice in obveznosti pri upravljanju in trženju z večnamenskim centrom.

PRAVILNIK O UPORABI ŠPORTNEGA PARKA KOZJE Občinski svet je prav tako določil namene in pogoje uporabe Športnega parka Kozje. Za izvajanje tega pravilnika se sklene upravljavska pogodba z upravljavcem športnega parka, na podlagi katere se določijo medsebojne pravice in obveznosti pri upravljanju in trženju s športnim parkom.

PRAVILNIK O SOFINANCIRANJU MALIH KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČINE KOZJE S tem pravilnikom je občinski svet določil namen, upravičence, pogoje in merila za dodelitev proračunskih sredstev, namenjenih za nakup in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za stanovanjske objekte na območju Občine Kozje. Sredstva se dodeljujejo upravičencem v obliki subvencij. Upravičenci dodelitve proračunskih sredstev po tem pravilniku so fizične osebe s stalnim prebivališčem v občini. V primeru izgradnje skupne male čistilne naprave za več stanovanjskih objektov, je nosilec investicije (vlagatelj) tisti, na katerega zemljišču bo čistilna naprava zgrajena. Investitorji pa medsebojna razmerja uredijo s posebno pogodbo. Upravičenec lahko kandidira na proračunska sredstva za en objekt le enkrat. Sredstva za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v občini se zagotavljajo iz občinskega proračuna, njihovo višino za posamezno leto določi občinski svet z odlokom o proračunu. Na podlagi določene višine sredstev se objavi javni razpis, ki natančno določa pogoje za dodelitev proračunskih sredstev. V primeru, da je mala čistilna naprava sofinancirana tudi iz drugih virov javnih sredstev, skupna vrednost sofinanciranja ne sme preseči 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije. V primeru, da izračunana skupna vrednost sofinanciranja presega 100 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, se sofinanciranje občine ustrezno zniža. Postopek za dodelitev proračunskih sredstev v skladu z razpisnimi pogoji vodi tričlanska komisija, ki jo s sklepom imenuje župan. Upravičeni so stroški nakupa male komunalne čistilne naprave velikosti do 50 PE z vključenimi stroški montaže male komunalne čistilne naprave in njenega prvega zagona z nastavitvijo parametrov. Upravičeni stroški lahko nastanejo od datuma veljavnosti tega pravilnika.

PRIZNANJA OBČINE KOZJE ZA LETO 2014 Občinski svet je v letu 2014 podelil naslednja priznanja:  zlati grb Občine Kozje se podeli Kozjanskemu parku, Podsreda 45, 3257 Podsreda  srebrni grb Občine Kozje se podeli g. Marku Kuneju, Gorjane 2, 3257 Podsreda  bronasti grb Občine Kozje se podeli ge. Dragici Planko, Lesično 6, 3261 Lesično  denarna nagrada se podeli KORK-u Zagorje in Klubu mladih Kozje.

Priznanja so bila podeljena na slavnosti seji občinskega sveta.

TOČKA ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU OBČINE KOZJE ZA LETO 2014 Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 117/03, 127/03, 21/05) določa v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih, da se na območju Občine Kozje za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč. Mesečna višina nadomestila se določi kot zmnožek skupnega števila točk, ugotovljenih po merilih iz odloka, površine in vrednosti točke za izračun.

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: 1. lega stavbnih zemljišč 2. namembnost rabe stavbnih zemljišč 3. splošne komunalne opremljenosti po posameznih območjih

Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja. Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so prihodek proračuna Občine Kozje in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne infrastrukture na območju vseh naselij v občini. Evidenčno se sredstva vodijo po posameznih naseljih in se tam praviloma tudi porabljajo na podlagi z občino usklajenega plana KS. Vrednost točke za izračun nadomestila se letno korigira s količnikom, ugotovljenim na podlagi indeksa rasti cen življenjskih potrebščin v RS. Višino valorizacije vrednosti točke se določi do konca leta za naslednje leto s sklepom občinskega sveta. V letu 2013 je znašala vrednost točke 0,00056 EUR. Glede na trenutno socialno in gospodarsko situacijo, je občinski svet sprejel odločite, da ostane vrednost točke enaka, kot je bila v letu 1013, torej 0,00056 EUR.

IMENOVANJE PREDSTAVNIKA OBČIN BISTRICA OB SOTLI, KOZJE, PODČETRTEK, ROGAŠKA SLATINA, ROGATEC IN ŠMARJE PRI JELŠAH V SVET CENTRA ZA SOCIALNO DELO ŠMARJE PRI JELŠAH Občinski svet je v Svet Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah kot predstavnico občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, imenoval Andrejo Reher za mandatno obdobje 2014-2018.

SPREMEMBA ODLOKA O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI KOZJE Občinski svet je s sprejemom Odloka o spremembah Odloka o komunalnih taksah v Občini Kozje znižal vrednost točke in ob sprejetju tega odloka znaša 0,030 EUR.

8 IZ OBČINSKEGA SVETA

V posebnem delu osnovnega odloka se je spremenilo število točk za uporabo javne površine za namen gostinstvo, slaščičarstvo, trgovina, kiosk, stojnice, premične gostinske prikolice, druge prikolice, cirkus in zabavni park, priložnostna parkirišča. Glavni namen spremembe odloka je bilo znižanje višine takse za gostinske in trgovinske obrate.

V Občini Kozje se na podlagi zgoraj navedenega odloka plačujejo komunalne takse za naslednje predmete in storitve: 1. za uporabo javne površine pred poslovnimi prostori ter za opravljanje gostinskih ali drugih dejavnosti na teh površinah, 2. za uporabo trgov in drugih javnih površin, razen pločnikov, za razstavljanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene, 3. za uporabo javnega prostora za začasne namene, 4. za reklamne napise, objave in oglase na panojih, tablah ipd., ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih, 5. za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe.

MNENJE K IMENOVANJU RAVNATELJA OŠ KOZJE Občinski svet Občine Kozje je podal pozitivno mnenje k imenovanju Romana GRADIŠKA, univ.dipl.inž., Kozje 155, Kozje, za ravnatelja Osnovne šole Kozje.

SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2014 V OBČINI KOZJE V skladu z določili Zakona o volilni in referendumski kampanji lokalne skupnosti pred začetkom volilne kampanje določijo višino delnega povračila stroškov organizatorjem volilne kampanje na lokalnih volitvah.

Lokalna skupnost lahko določi, da pripada delno povračilo stroškov samo organizatorjem volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati v predstavniškem organu lokalne skupnosti, in samo organizatorjem volilne kampanje za individualni organ lokalne skupnosti, katerih kandidati so dosegli določen odstotek od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, pri čemer odstotek, ki ga določi lokalna skupnost, ne sme presegati 10 %.

S sprejemom sklepa je občinski svet določil kriterije za delno povrnitev stroškov volilne kampanje za lokalne volitve v letu 2014 v Občini Kozje. Organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za člane občinskega sveta, ki so jim pripadli mandati za člane občinskega sveta, imajo pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 EUR za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih sredstev ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila občinskemu svetu in Računskemu sodišču.

Do delne povrnitve stroškov volilne kampanje so upravičeni tudi organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najmanj 10 % volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer 0,12 EUR na dobljeni glas. Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem krogu, upravičena do povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v drugem krogu. Organizatorju volilne kampanje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali za volitve župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje iz proračuna Občine Kozje v roku 30 dni po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kampanjo občinskemu svetu in Računskemu sodišču.

MNENJE K IMENOVANJU DIREKTORJA JAVNEGA ZAVODA KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH

Občinski svet Občine Kozje je podal pozitivno mnenje k imenovanju g. Jožefa Čakša, Tavčarjeva ulica 3, 3240 Šmarje pri Jelšah, za direktorja JZ Knjižnica Šmarje pri Jelšah za mandatno obdobje 5 let, ki se prične po prenehanju mandata župana Občine Šmarje pri Jelšah. Andreja Reher

PREVOZI ŠOLSKIH OTROK

V letošnjem letu se izteka pogodba o prevozu šolskih otrok v OŠ Kozje in v OŠ Lesično. Na podlagi Zakona o javnem naročanju je bilo objavljeno javno naročilo, katerega predmet je bilo IZVAJANJE PREVOZOV ŠOLSKIH OTROK V OBČINI KOZJE ZA ŠOLSKO LETO 2014/2015, 2015/2016, 2016/2017.

Javno naročilo je bilo razdeljeno na dva sklopa, in sicer:

1. sklop: IZVAJANJE PREVOZOV ŠOLSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE KOZJE 2. sklop IZVAJANJE PREVOZOV ŠOLSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE LESIČNO.

Na podlagi izvedenega postopka javnega naročila je bila sklenjena pogodba o šolskih prevozih, na podlagi katere je za tri šolska leta šolske prevoze za OŠ Lesično prevzel TURIZEM, PREVOZI, AVTOŠOLA PRAH SEVNICA, ANTON PRAH s.p., za OŠ Kozje pa Izletnik Celje d.d..

Andreja Reher

PODPISANA POGODBA ZA UPRAVLJANJE VEČNAMENSKEGA CENTRA KOZJE TER ŠPORTNEGA PARKA KOZJE

V skladu s Pravilnikom o uporabi Večnamenskega centra Kozje in o uporabi Športnega parka Kozje je bila podpisana Pogodba o določitvi pravic in obveznosti pri upravljanju z Večnamenskim centrom Kozje ter Športnim parkom Kozje. Upravljavska dela je prevzelo podjetje ABH ŠPORT ŠPORTNE STORITVE d.o.o., Kozje 143, 3260 Kozje, katerega zastopa Blaž Hartl.

Upravljavec in občina sta s pogodbo dogovorila način upravljanja ter trženja večnamenskega centra ter športnega parka. Upravljanje obsega tudi vodenje fitnesa v centralnem objektu v športnem parku.

Andreja Reher 9 IZ OBČINSKE UPRAVE Lokalne volitve 2014

Predsednik Državnega zbora je razpisal redne volitve v občinske Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti lahko določi s podpi- svete in redne volitve županov. Volitve se bodo izvedle 5. oktobra sovanjem skupina najmanj desetih volivcev. 2014. Politična stranka določi kandidate za člane sveta krajevne skupnosti po postopku, določenem s svojimi pravili. Hkrati se bodo izvedele tudi volitve v svete krajevnih skupnosti, Z Odlokom o določitvi volilnih enot za volitve v svete krajevnih volitve je razpisal župan občine. skupnosti v Občini Kozje so določene naslednje volilne enote:

Volitve v občinski svet Svet krajevne skupnosti Buče: Občinski svet Občine Kozje ima devet članov. Ti se bodo volili v 1. volilna enota zajema območje naselja Buče in Ortnice, v njej se treh volilnih enotah: volita 2 člana, 1. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS LESIČNO IN KS 2. volilna enota zajema območje naselja Vrenska Gorca in Zeče pri Bučah, v njej se volijo 3 člani. ZAGORJE, v njej se volijo 3 člani, 2. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS KOZJE, v njej se Svet krajevne skupnosti Kozje: volijo 3 člani, 1. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 1 3. VOLILNA ENOTA OBSEGA OBMOČJA KS BUČE, KS OSRE- do vključno 100, v prvi volilni enoti se volita 2 člana, DEK, KS PODSREDA, v njej se volijo 3 člani. 2. volilna enota zajema območje naselja Kozje od hišne številke 101 naprej, v drugi volilni enoti se volita 2 člana, Člani občinskega sveta se volijo po večinskem sistemu, glasuje se 3. volilna enota zajema območje naselja Ješovec pri Kozjem, v tre- torej o posameznih kandidatih. tji volilni enoti se voli 1 član, Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak dr- 4. volilna enota zajema območje naselja Zdole, v četrti volilni eno- žavljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let ti se voli 1 član, starosti. Pravico voliti in biti voljen za člana občinskega sveta ima 5. volilna enota zajema območje naselja Vetrnik, v peti volilni eno- pod pogoji iz prejšnjega stavka tudi državljan druge države člani- ti se voli 1 član. ce Evropske unije, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji oziroma potrdilo o Svet krajevne skupnosti Lesično: prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Republiki 1. volilna enota zajema območje naselja Lesično, v prvi volilni eno- Sloveniji. ti se voli 1 član, Pravico voliti člana občinskega sveta imajo pod pogoji iz prejšnjega 2. volilna enota zajema območje naselja Drensko Rebro, v drugi odstavka tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in pri- volilni enoti se voli 1 član, javljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. 3. volilna enota zajema območje naselja Gubno, v tretji volilni eno- Kandidate za člane občinskega sveta določijo politične stranke v ti se volita 2 člana, občini in volivci v volilni enoti. 4. volilna enota zajema območje naselja Dobležiče, v četrti volilni Vsaka politična stranka v občini lahko določi kandidate za člane enoti se voli 1 član, občinskega sveta v vsaki volilni enoti. 5. volilna enota zajema območje naselja Pilštanj in Klake, v peti Volivci določajo kandidate s podpisovanjem. Kandidate za člane volilni enoti se voli 1 član. občinskega sveta v posamezni volilni enoti lahko določi s podpi- Svet krajevne skupnosti Podsreda: sovanjem skupina volivcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni 1. volilna enota zajema območje naselja Podsreda, v prvi volilni enoti. Potrebno število podpisov je najmanj 1% od števila volivcev enoti se volita 2 člana, v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v občinski 2. volilna enota zajema območje naselja Gradišče, v drugi volilni svet, vendar ne manj kot 15. enoti se voli 1 član, 3. volilna enota zajema območje naselja Gorjane, v tretji volilni Volitve župana enoti se voli 1 član, Glede določanja kandidatov za župana veljajo smiselno določbe 4. volilna enota zajema območje naselja Poklek, v četrti volilni o kandidiranju za večinske volitve v občinski svet. Kadar določa enoti se voli 1 član, kandidata za župana skupina volivcev, je potrebno število podpisov 5. volilna enota zajema območje naselja Vojsko, v peti volilni enoti najmanj 2 % od števila volivcev v občini, ki so glasovali v prvem se voli 1 član. krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2500. Svet krajevne skupnosti Osredek pri Podsredi: Za volitve župana se določi ena volilna enota, ki zajema celo obči- V tej volilni enoti se volijo 3 člani. no. Za župana je izvoljen kandidat, ki je dobil večino veljavnih glasov. V primeru, da noben kandidat ne dobi večine glasov, se opravi Svet krajevne skupnosti Zagorje: drugi krog volitev med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. 1. volilna enota zajema območje naselja Zagorje, v prvi volilni enoti se volijo 3 člani, Volitve v svete krajevnih skupnosti 2. volilna enota zajema območje naselja Bistrica, v drugi volilni Člani svetov krajevnih skupnosti se volijo po večinskem sistemu. enoti se voli 1 član, Volilno pravico imajo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni 3. volilna enota zajema območje Topolovo, v tretji volilni enoti se voli 1 član. skupnosti. Andreja Reher 10 IZ OBČINSKE UPRAVE Zaključni račun 2013

Po preteku proračunskega leta je potrebno pripraviti zaključni A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV račun proračuna. Zaključni račun je akt, v katerem so prikazani I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 5.739.557 predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 6.449.262 drugi izdatki občine za preteklo proračunsko leto. III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-II.) -709.705 Občinski svet Občine Kozje je na svoji 24. redni seji dne 15. 4. 2014 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPIT. DELEŽEV IV. 0 obravnaval in sprejel zaključni račun proračuna Občine Kozje za (750+751+752) leto 2013. Zaključni račun je pregledal tudi Nadzorni odbor Obči- 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL ne Kozje. Dokument s prilogami je objavljen tudi na spletni strani 750 prejeta vračila danih posojil 0 občine. 751 prodaja kapitalskih deležev 0 Občina Kozje je v letu 2013 realizirala prihodke v višini 5.739.557 752 kupnine iz naslova privatizacije 0 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV €, odhodke v višini 6.449.262 € in odplačilo dolga v višini 130.857 V. 0 (440+441+442) €. Razlika v realizaciji večjih odhodkov nad prihodki se je pokrila VI. PREJETA - DANA POSOJILA IN SPREM. KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 iz prenesenih sredstev iz leta 2012. Višina le-teh je bila 1.218.892 €. C. RAČUN FINANCIRANJA Iz leta 2012 so se prenesla sredstva namenskega kredita za VCK v VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 višini 1.000.000 € in lastna sredstva v višini 218.892 €. 50 ZADOLŽEVANJE Zaključni račun občine potrjuje dejstvo, da je bil proračun leta 500 domače zadolževanje 0 2013 izredno investicijsko naravnan. Občina je za investicije v letu VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 130.857 2013 porabila 3.959.551 € oz. 69 % realiziranih prihodkov. Za iz- 999 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA vajanje zakonsko naloženih nalog je bilo porabljenih 2.489.711 €. splošni sklad za drugo 1.218.892 Za izvajanje investicijskega dela proračuna ima veliko težo in po- v letu 2013 uspelo počrpati 2.391.841 € oz. kar 42 % realiziranih men uspešnost občine pri pridobivanju sredstev na razpisih tako za prihodkov. Od domačih javnofinačnih institucij je bilo pridobljeno domača kot za evropska sredstva. Iz tega naslova je Občini Kozje 833.474 €, iz sredstev proračuna Evropske unije pa 1.558.367 €. Irena Jug

9. del JP 681161 Komar (Strnad – Kodrin – Kozole), v dolžini cca Obvestilo o odmeri 1,2 km, 10. del LC 181141 Gubno – Zg. Krivica (mimo Belak), v dolžini občinskih cest na cca 0,5 km, 11. LC 396481 Planinski vrh – Bistrica, v dolžini cca 1,6 km, 12. JP 681461 in del JP 681462 Bistrica in Bistrica – Centrih, v sku- območju Občine Kozje pni dolžini 0,8 km, 13. del LC 181101 Kozje – Zdole (kapele – Kotnik – Obrez), v dol- Občina Kozje obvešča občane in lastnike zemljišč, da je v letošnjem žini cca 1,0 km, letu intenzivno pristopila k odmeri občinskih kategoriziranih cest 14. JP 681341 Vrenska Gorca (Kostanjšek – Perc), v dolžini cca 1,0 na celotnem območju Občine Kozje. Skladno z Zakonom o cestah km, so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske ceste pa v 15. JP 681342 Vrenska Gorca (Čepin), v dolžini cca 0,4 km, lasti občin. Zaradi dejstva, da je še kar nekaj občinskih kategorizi- 16. JP 681343 Vrenska Gorca (Kajba - Mlakar), v dolžini cca 0,6 ranih cest neodmerjenih in v zasebni lasti, je župan v občinskem km, proračunu zagotovil dodatna sredstva za geodetske odmere, ure- 17. JP 681346 Vrenska Gorca (Zimšek - Zakošek), v dolžini cca 0,3 km, ditve zemljiško knjižnih stanj in prenose odmerjenih zemljišča v 18. del LC 181091 Vrenska Gorca (Smodila – Žučko - Kostanjšek), javno dobro v splošni rabi. v dolžini cca 0,7 km, V naslednjih mesecih so naročene geodetske odmere na skoraj 35 19. del JP681311 Preska – Maček, v dolžini cca 0,15 km, km spodaj navedenih občinskih cest: 20. vse ceste v sklopu projekta Rekonstrukcija cest na območju Za- 1. del JP 681371 Zaravno – Sušica – Duplo – Ješovec pri Kozjem v gorja, cca 3,8 km, dolžini cca 1,1 km, 21. vse ceste v sklopu projekta Rekonstrukcija cest na območju 2. del LC 181051 in del JP 681111 – Rihter graben v dolžini cca Osredka, cca 5,9 km, 3,6 km 22. vse ceste v sklopu projekta Rekonstrukcija cest, povezava Gru- 3. nekategorizirana cesta proti novemu vodohramu Poklek pri ska - Polje, cca 4,0 km, Podsredi v dolžini cca 0,2 km, 23. vse ceste v sklopu projekta Rekonstrukcija cest na območju 4. del JP 681061 Socko – Rožce v dolžini cca 0,6 km, Bučke Gorce, cca 4,6 km. 5. nekategorizirana cesta v Šonovem – mimo Rajmax v dolžini Župan Občine Kozje poziva vse lastnike zemljišč, da se udeležijo cca 0,4 km, odmere cest, v terminu ko bo s strani Geodetskega zavoda Celje 6. JP 681251 Vina gora (antena – Pilštanj) v dolžini 1,1 km, razpisana obravnava in da lastniki aktivno sodelujejo v postopku 7. JP 681501 Lovska koča na Pilštanju v dolžini cca 0,7 km, zemljiško knjižne ureditve. Za dodatne informacije se lahko občani 8. del JP 681391 Zdole – Sp. Zdole (Jazbec – Kunst) v dolžini cca obrnejo na Daniela Čoklca, št. 03/ 800 14 17. 0,3 km, Daniel Čoklc 11 IZ OBČINSKE UPRAVE Energetska sanacija OŠ Kozje OBČINA KOZJE z enoto vrtca Zmajček

Občina Kozje je s strani Ministrstva za infrastrukturo in prostor pridobila 340.884 € nepovratnih evropskih sredstev za projekt Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca Zmajček. Celoten projekt je ovrednoten v vrednosti 443.117 €. Na javnem razpisu za izbor izvajalca sanacijskih del je bil izbran najugodnejši ponudnik podjetje GES d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki ga zastopa direktor Jože Hartl. Župan Občine Kozje in direktor podjetja GES d.o.o. sta 04. 06. 2014 podpisala gradbeno pogodbo v višini 397.748,84 € z vključenim 22 % DDV. Isti dan je bila izvedena tudi uvedba izvajalca v delo, kjer je občina izvajalcu predala vso potrebno projektno in pogodbeno dokumentacijo in mu predstavila objekt in predmet pogodbenih Sanacija vrtca in OŠ Kozje je že v polnem teku del. Izvajalec je nemudoma pričel s pripravljalnimi deli (izvedba izmer za naročilo stavbnega pohištva), točnih izmer fasade in strehe. V sklopu projekta se bosta energetsko sanirala 2 javna objekta, tj. S prvimi fizičnimi deli so začeli v sredini meseca junija (ograditev OŠ Kozje in vrtec Zmajček. Izvedena bodo naslednja sanacijska gradbišča, priprava gradbenega materiala in gradbiščnega odra, dela: zarez asfalta in odkop temeljev objekta). V skladu z veljavnim ter- • energetska sanacija ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, za- minskim načrtom bodo dela potekala v obdobju med 23. 6. in 30. menjava dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, to- 08. 2014. Občina je izdelala projektno dokumentacijo, pridobila plotna izolacija stropa proti neogrevanem podstrešju z zame- potrebna soglasja in dovoljenja, skladno z Uredbo o zagotavljanju njavo dotrajane strešne kritine, toplotna izolacija tal ter sanacija varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih toplotnih mostov), (Ur. l. RS št. 83/05, 43/11-ZVZD-1) izdelala varnostni načrt in • izboljšava energetske učinkovitosti ogrevalnega sistema (izbolj- imenovala koordinatorja za varnost in zdravje pri delu ter prijavi- šave na ogrevalnih sistemih in vgradnja frekvenčne regulacije), la začasno gradbišče na Inšpektorat Republike Slovenije za delo, z • izvedba priključka na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso in namenom zagotoviti varno izvajanje predšolske vzgoje, saj bo vrtec • nakup in montaža toplotnih črpalk za ogrevanje sanitarne vode. Zmajček v obdobju energetske sanacije normalno obratoval. Daniel Čoklc

Energetska sanacija Obnova vežice Zagorje

Zdravstvene postaje Kozje Občina Kozje je pristopila k realizaciji projekta temeljite obnove pokopališke vežice v Zagorju, za katera so zagotovljena sredstva v Občina Kozje je v letošnjem letu pristopila k izdelavi projektne občinskem proračunu v višini 65.000 €. dokumentacije za energetsko sanacijo Zdravstvene postaje Kozje, Na podlagi izvedenega javnega naročila je gradbena dela prevzelo v kateri se poleg enote zdravstvenega doma nahaja tudi knjižnica, podjetje AA GRADING, gradbeni inženiring d.o.o., Gimnazijska lekarna, dve stanovanji in več manjših poslovnih prostorov. Objekt cesta 14, 1420 Trbovlje, ki bo z deli pričelo v sredini meseca julija zdravstvene postaje je potreben temeljite sanacije, saj predstavlja- 2014. jo stroški ogrevanja in hlajenja skozi obdobje vse večje finančno Gradbena dela bodo potekala predvidoma dva meseca, izvajalec pa breme. Občina je sicer skozi obdobje redno izvajala investicijsko bo v umestnem času izvedel temeljito rekonstrukcijo obstoječe ve- vzdrževalna dela z zamenjavo stavbnega pohištva, ki je v večini za- žice in postavil nov lesen nadstrešek dimenzije 4,20 x 4,80 m pred menjano, potrebno pa je izvesti še izolacijsko fasado ovoja stavbe, vhodom objekta. Z obnovo objekta želi investitor izboljšati funk- toplotno izolacijo stropa proti neogrevanem podstrešju, izved- cionalnost objekta, tako da se izdelajo ločene sanitarije za moške, bo izboljšav na ogrevalnem sistemu in nakup toplotne črpalke za ženske in invalide, poveča se čajna kuhinja, kjer se pridobi dodaten ogrevanje sanitarne vode v poletnih mesecih, ko ne deluje daljin- prostor za mizo in stole. Prav tako se z obnovo načrtuje sprememba sko ogrevanje na lesno biomaso. prostora za pokojnika, uredi se novo priročno skladišče in izvede- Občina je za izdelavo projektne dokumentacije – energetskega pregle- jo se ostale manjše izboljšave z nakupom nove potrebne opreme. da Zdravstvene postaje, Kozje 150 pridobila tudi nepovratno finančno Na novo bodo urejene celotne inštalacije, zunanja ureditev objekta spodbudo s strani javnega razpisa Elektra Celje Energija d.o.o. v višini s fasado in streho ter ureditev dodatnega parkirnega prostora ob 45 % vrednosti upravičenih stroškov . Po izdelavi energetskega pregle- objektu. da bo občina imela pripravljeno celotno dokumentacijo za kandidira- Nad izvajanjem gradbenih del bo bdel strokovni gradbeni nadzor nje na različnih razpisih za pridobitev nepovratnih sredstev. in projektantski nadzor. Daniel Čoklc Daniel Čoklc 12 IZ OBČINSKE UPRAVE OBVESTILO o izvedbi del na rekonstrukcijah OBČINA KOZJE občinskih cest v Občini Kozje

Občina Kozje obvešča, da so vsi izbrani izvajalci pričeli z izvajanjem • preplastiti celotno vozišče, cca 5,9 km, gradbenih del na projektih rekonstrukcije cest na območju Lesično - • izvesti geodetski posnetek in geodetsko odmero ceste, Zagorje, Bučke Gorce ter Osredka pri Podsredi. Gradbena dela potekajo • izvesti varnostno odbojno ograjo na najbolj kritičnih odsekih in na več lokalnih cestah in javnih poteh hkrati, zato velja opozorilo za vse • postaviti ustrezno prometno signalizacijo. udeležence v prometu, da dosledno spremljajo in upoštevajo novo zača- sno prometno ureditev in uporabo urejenih obvozov. Rekonstrukcijska 3. REKONSTRUKCIJA CEST NA OBMOČJU BUČKE GORCE dela bodo potekala predvidoma do 30. avgusta 2014. V sklopu projekta »Rekonstrukcija cest na območju Bučke Gorce« obči- na želi rekonstruirati 4,65 km občinskih cest, obdobju september 2015: Podrobneje o projektih: • rekonstruirati celoten odsek LC 396292 (odsek Banovina – Buče) v Občina Kozje je v letu 2013 s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in dolžini 1,27 km, tehnologijo prejela sklepe o odobritvi nepovratnih sredstev v višini 2,78 • rekonstruirati del obstoječa odseka LC 181171 (del odseka od regi- milijona EUR za sofinanciranje štirih operacij v rekonstrukcijo občinske onalne ceste na Dobležičah – Ortnice – Bučka Gorca), v dolžini 2,5 prometne infrastrukture v 10 kilometrskem obmejnem območju s Hr- km, vaško. V skladu s terminskim načrtom se v letošnjem letu izvajajo trije • rekonstruirati celoten odsek JP 681361 (regionalna cesta Zagaje - projekti, in sicer: Rekonstrukcija cest na območju Zagorja II. faza, Re- Kaspret), v dolžini 0,88 km, konstrukcija cest na Osredku in Rekonstrukcija cest na območju Bučke • sanirati lokalne usade in plaz na LC 396290 in LC 181170, Gorce. Na projektu Rekonstrukcija cest, povezava Gruska – Polje pa se • preplastiti vozišče občinskih cest v skupni dolžini cca 4,65 km, zaključuje postopek geodetske odmere in ureditev zemljiškoknjižnega • urediti odvodnjavanje z asfaltnimi muldami in obcestnimi jarki, stanja trase ceste.. • izvesti geodetski posnetek in geodetsko odmero ceste, • izvesti varnostno odbojno ograjo na najbolj kritičnih odsekih in 1. REKONSTRUKCIJA CEST NA OBMOČJU ZAGORJA – II. FAZA • postaviti ustrezno prometno signalizacijo. V sklopu projekta »Rekonstrukcija cest na območju Zagorja« občina Daniel Čoklc želi rekonstruirati 3,8 km občinskih cest v obdobju od aprila 2013 do avgusta 2014: • rekonstruirati del obstoječa odseka LC 181161, v enakih dimenzi- jah, v dolžini 0,9 km, (odsek med Gabrjem in Zagorjem), Znižanje komunalnega • razširiti in rekonstruirati del odseka 181161, v dolžini 1,1 km, odsek skozi stari del naselja Lesično 0,5 km in odsek od Volavšek do Kova- čič 0,6 km, prispevka • izvesti pločnik in javno razsvetljavo ob LC 181161, v dolžini 0,50 km, skozi stari del naselja Lesično, • rekonstruirati celoten odsek JP 681332, v dolžini 0,6 km, odsek od Občinski svet Občine Kozje je na predlog župana Občine Kozje na svoji Romih proti Tovorniku v dolžini 600 m, 24. redni občinskega sveta sprejel Odlok o spremembah Odloka o pod- • rekonstruirati del odseka JP 681331, v dolžini 0,67 km, odsek od lagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Občine križišča Zagorja do Centrih Miloša 670 m, Kozje. • rekonstruirati celoten odsek JP 681271, v dolžini 0,28 km, odsek Poglavitna sprememba se nanaša na znižanje višine komunalnega pri- bližnjica do VOC baze, spevka za novogradnje in rekonstrukcije objektov zaradi dejstva, da se • rekonstruirati del odseka JP 681283, v dolžini 0,26 km, odsek na Gaj je vrednost zgrajene občinske infrastrukture znižala zaradi amortizaci- do Jazbeca, v dolžini 260 m, je in pridobitve nepovratnih sredstev. Nepovratna sredstva se ne smejo • sanirati lokalne usade in manjše plazove na obravnavanem obmo- vključevati v obračunske stroške izgradnje cestne in komunalne infra- čju, strukture. V ta namen se je naredil ponovni izračun vrednosti občinske • preplastiti vozišče občinskih cest v skupni dolžini cca 3,6 km, • urediti odvodnjavanje z asfaltnimi muldami in obcestnimi jarki, infrastrukture. • izvesti varnostno odbojno ograjo na najbolj kritičnih odsekih. V času od sprejetja prvotnega Odloka je bila sprejeta tudi nova Uredba o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list V lanskem letu je bila obnovljena cesta skozi stari del Lesičnega do Fike- RS, št. 109/11). Zato smo vrste objektov v Odloku uskladili z veljavno tovega mostu in bližnjica do VOC-ove baze, zgrajen pločnik, obnovljena Uredbo, nekaterim vrstam objektov pa se je dodatno znižala vrednost dva mostova in javna razsvetljava. faktorja dejavnosti (trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti 2. REKONSTRUKCIJA CEST NA OBMOČJU OSREDKA (iz 1,1 na 0,9), industrijske stavbe in skladišča ( iz 1,0 na 0,9), stavbe V sklopu projekta »Rekonstrukcija cest na območju Osredka« občina splošnega družbenega pomena (iz 1,3 na 1,0). Faktor dejavnosti in vre- želi rekonstruirati 5,9 km občinskih cest v obdobju april 2014 - septem- dnost zgrajene komunalne infrastrukture ima neposreden vliv na višino ber 2014: komunalnega prispevka in z znižanjem vrednosti faktorja in vrednosti • razširiti del obstoječega odseka LC 181011 (povezava Rakonca – Zg. infrastrukture želi občina razbremeniti gospodarstvo, ustvariti pogoje za Šapole) s 3 na 4 m, v dolžini cca 2,64 km, • rekonstruirati del obstoječega odseka LC 181011 (od gradu Podsre- ustvarjanje novih delovnih mest in pospešiti razvoj kraja. Višina komu- da do Osredka), v dolžini 3,1 km, nalnega prispevka se je tako s sprejetjem predlaganega Odloka znižala za • rekonstruirati del obstoječega odseka JP 681570 (bližnjica čez Osre- več kot 50 %, kar na primeru povprečne enostanovanjske hiše velikosti dek), v dolžini 0,15 km, 150 m² pomeni približno 1.200 €, v kolikor pa investitor izpolnjuje po- • sanirati poškodovane odseke na obravnavanem delu trase cest, goje kriterija »mlada družina«, se vrednost komunalnega prispevka še • sanirati lokalne usade in manjše plazove, dodatno zniža za 50 %, kar pomeni približno 600 €. 13 IZ OBČINSKE UPRAVE Izvajanje projekta »Oskrba s OBČINA KOZJE pitno vodo v porečju Sotle«

Občina Kozje v sodelovanju s sosednjimi odločbo o dodelitvi sredstev za skupino pro- izvajalski in projektantski inženiring, d.o.o. iz petimi občinami (Šmarje pri Jelšah, Roga- jektov »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle«, Rogaške Slatine, pospešeno potekajo. Izvajalec ška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Šentjur) v višini 11.960,664,30 € nepovratnih sredstev. je pričel z izvajanjem gradbenih del v začetku pospešeno izvaja skupni projekt Oskrba s Občina Šmarje pri Jelšah je kot vodilna ob- februarja 2014 in je do konca meseca junija iz- pitno vodo v porečju Sotle. Namen projek- čina vodila postopek izbire izvajalcev v skla- vedel rekonstrukcijo vodovodnega sistema na ta je posodobitev dotrajanega magistralnega du z zakonom o javnem naročanju, in sicer relaciji Zagorje – Lesično – Pilštanj v dolžini vodovodnega sistema in tako dosežen cilj gradbena dela, strokovni gradbeni nadzor in 7,5 km, kar predstavlja cca 70 % pogodbenih učinkovite izrabe naravnih virov - učinkovita informiranje in obveščanje javnosti. del. Vsa dela morajo biti skladno s pogodbe- raba vode, zmanjšanje vodnih izgub in zni- Kot najugodnejši izvajalec gradbenih del nimi določili zaključena v septembru 2014, žanje stroškov popravil in sanacije. V stanju, je bilo izbrano podjetje Gorenjska grad- izvajalec pa je dolžan še pridobiti uporabno kakršnem je sedanji vodovodni sistem, pa so bena družba d.d. iz Kranja, s katero je no- dovoljenje s strani Upravne enote Šmarje pri izgube zelo velike, stroški popravil in sanacije silna Občina Šmarje pri Jelšah, v oktobru Jelšah. Rekonstrukcija se izvaja s cevovodi iz dotrajanega vodovodnega sistema pa se z leti 2013 podpisala izvajalsko pogodbo v višini sodobnejših in predvsem odpornejših cevi iz večajo. V ta namen je bila v sredini leta 2009 11.376.022,35 € brez DDV. Vrednost gradbe- ustreznih DUKTIL materialov. Trasa rekon- oddana prva vloga za pomoč iz Kohezijskega nih del na območju Občine Kozje pa je ovre- struiranega cevovodnega sistema je sprojek- sklada (nepovratna evropska sredstva). Mi- dnotena v višini 1.575.926,04 € brez DDV. tirana večji del ob obstoječih cevovodih, ki nistrstvo za gospodarski razvoj in tehnologi- Gradbena dela, ki jih na območju Občine Koz- bodo za čas izvajanja del še aktivni in se bodo jo je po štirih letih izdalo dolgo pričakovano je izvaja pogodbeni podizvajalec podjetje IPI, po končanju gradnje prenehali uporabljati. Daniel Čoklc

ki so bila uspešno zaključena v juniju 2013. Urejeno je parkirišče za Ureditev parkirišča Buče cca 30 parkirnih mest, urejen dostop do kletnih prostorov gasilskega doma, nova urejena pešpot mimo cerkve sv. Petra proti športnemu parku in pokopališču ter na novo postavljena pripadajoča energetsko Občina Kozje se je na pobudo Krajevne skupnosti Buče in PGD Buče učinkovita javna razsvetljava. Dodatno je bila urejena še hortikulturna lotila temeljite ureditve parkirnega prostora ob gasilskem domu na ureditev zelenih površin z zasaditvijo avtohtonega rastlinja, izvedena Bučah in povezave mimo cerkve sv. Petra proti pokopališču. Že v lan- prometna signalizacija in talna porisava parkirnih mest. skem letu je bila izdelana ustrezna projektna dokumentacija, izvedena Z ureditvijo parkirnega prostora je celoten kraj pridobil nove varnejše zamenjava zemljišča s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter pri- parkirne površine, gasilsko društvo pa nove zunanje vadbene in pri- dobljena soglasja, kjer je bilo potrebno kar nekaj usklajevanj s soglaso- reditvene površine, ki so bile prvič slavnostno uporabljene na uradni dajalci; Elektro Celje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. otvoritvi v soboto 28. 06. 2014 in kasnejši zabavi, ki je trajala do ju- V pomladnih mesecih je lokalni izvajalec Alojz Godler pričel pod nad- tranjih ur. zorstvom gradbenega nadzora Aleša Vodeba izvajati gradbena dela, Daniel Čoklc

kmetiji ter za tehnično podporo je rok za oddajo Veliko zanimanje na razpisu za zahtevkov 30. 10. 2014. Do 30. 10. 2014 pa je še vedno odprt razpis za dva ukrepa, in sicer za Pomoč za plačilo zavarovalnih področje kmetijstva in podeželja premij (zavarovanje živine) in za Pomoč za zaokro- žitev zemljišč. Na javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in leto zapovrstjo sofinancirajo tudi naložbe v prvo posta- Skupno je za področje kmetijstva, gozdarstva in ribištva razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kozje za leto 2014 vitev ekstenzivnih travniških sadovnjakov, in sicer nakup v proračunu občine namenjenih 67.960 EUR, iz naslova je prispelo 45 vlog, od tega od 7 društev s področja kme- večletnega sadilnega materiala, v višini slabih 49 %. Do- javnega razpisa bo dodeljenih sredstev upravičencem tijstva. Največje zanimanje je bilo, tako kot vsako leto, za polnilne dejavnosti bodo letos sofinancirane kar polovico. 48.970 EUR. Preostala sredstva se namenjajo še vzdrže- sofinanciranje nakupa kmetijske mehanizacije, prispelo Upravičencem so bili izdani sklepi o sofinanciranju in vanju prikolic za prevoz živali, vzdrževanju gozdnih cest, je kar 20 vlog. Glede na prispele vloge bodo nakupi so- posredovane pogodbe. Sofinancirani zneski bodo upra- trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in oskrbi zapušče- financirani v višini slabih 23 % upravičenih stroškov, pri vičencem nakazani po prejetju zahtevkov za izplačilo, z nih živali. čemer pa DDV ni upravičen strošek. Pri treh mladih kme- vsemi potrebnimi prilogami. Čeprav se je z lanskim letom zaključilo programsko obdo- tih se sofinanciranje poveča za 10 %. Pri ureditvi hlevov bje 2007-2013, so se obstoječe sheme državnih pomoči je predvideno 40 % sofinanciranje upravičenih stroškov, Zahtevke je potrebno oddati najkasneje do 29. 08. na področju kmetijstva, ki se vsebinsko niso spreminjale, pri dveh mladih kmetih se to poveča na 50 %. Naložbe v 2014 za nakup kmetijske mehanizacije, urejanje samodejno podaljšale še v letošnje leto. Za drugo leto urejanje pašnikov bodo sofinancirane kar polovico, pri na- pašnikov in izvedbo agromelioracijskih del. Za na- bodo pravila dodeljevanja sredstev določena na novo. ložbah v agromelioracijska dela je predvideno dobrih 42 ložbe v posodobitev hlevov in ekstenzivne trajne % sofinanciranje upravičenih stroškov. Letos se že drugo nasade ter opravljanje dopolnilne dejavnosti na Suzana Kunst 14 KMETIJSTVO Trsne rumenice in ameriški škržatek (Scaphoideus titanus) Oddelek za kmetijsko svetovanje Trnoveljska cesta 1, 3000 Celje, tel. 03 710 17 88, fax 03 42 55 530

Trsne rumenice so neozdravljiva bolezen vinske trte, ki jo pov- še posebej pozorni na varstvo voda in čebel, saj so vsi insekticidi, ki zročajo fitoplazme različnih vrst. Pri nas sta bili doslej ugotovljeni so registrirani za zatiranje ameriškega škržatka, nevarni za čebele! dve: navadna ali rumenica počrnelosti lesa (Bois noir – BN), ki je Uporabo fitofarmacevtskih sredstev sproti zapišite v evidenco o pri nas navzoča že desetletja in karantenska zlata trsna rumenica uporabi fitofarmacevtskih sredstev (tudi uporabo sredstev za zati- (FD), ki je bila doslej potrjena v vseh treh slovenskih vinorodnih ranje ameriškega škržatka) ter shranite račun o nakupu sredstev za deželah. Bolezenska znamenja obeh tipov rumenic so si vizualno zatiranje ameriškega škržatka! zelo podobna, zato je za določitev tipov potrebo opraviti labora- torijsko analizo. Oba tipa v vinogradih povzročata gospodarsko SPREMLJANJE AMERIŠKEGA ŠKRŽATKA Z škodo, ker vplivata na kakovost in količino pridelka. Razlika med RUMENIMI LEPLJIVIMI PLOŠČAMI njima je predvsem v hitrosti širjenja bolezni. Zlata trsna rumenica Svetujemo, da v vinograde konec meseca junija oziroma prve dni se s pomočjo prenašalca ameriškega škržatka v vinogradih hitreje julija, ko se pričnejo izlegati odrasli osebki ameriškega škržatka, in bolj agresivno širi ter s tem povzroči množične izbruhe, okužene izobesimo rumene lepljive plošče (z njimi se lahko oskrbite v vseh trte pa v nekaj letih propadejo. bolje založenih kmetijskih trgovinah). Plošče obesimo tik pod ob- V letu 2012 je bila tudi na območju vinorodnega podokoliša Šmar- močje grozdja na žico ali na trse, po možnosti v senčne dele trsov, je – Virštanj, na lokaciji Zgornji Gabernik v bližini Rogaške Slatine, kjer se škržatek najraje zadržuje. V večjih vinogradih je priporočlji- potrjena zlata trsna rumenica (FD). V žarišču s pripadajočim var- vo izobesiti vsaj 1 ploščo na hektar vinograda, v vinogradih manj- nostnim območjem, ki je preostanek razmejenega območja, veljajo ših od 2 hektarov, pa izobesimo vsaj 2 plošči na različnih mestih. predpisani fitosanitarni ukrepi, ki jih predpisuje Načrt ukrepov obvladovanja trsnih rumenic (le-ta natančneje določa ukrepe, predpisane s Pravilnikom o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS 73/2009) v žariščih in pripadajočih varnostnih območjih).

Vinogradnike ponovno opozarjamo, da sedaj celotno območje vinorodnega podokoliša Šmarje Virštanj in ožjega okoliša Slo- venske Konjice sodi v razmejeno območje, kar pomeni, da je zatiranje ameriškega škržatka, glavnega prenašalca FD, v vseh Ameriški škržatek - prenašalec fitoplazme, povzročiteljice zlate trsne ru- proizvodnih vinogradih, trsnicah, matičnjakih in matičnih vi- menice nogradih obvezen fitosanitarni ukrep. V matičnih nasadih in trsnicah ste dolžni navzočnost ameriškega škržatka spremljati s 3-5 rumenimi lepljivimi ploščami na hektar. V vinogradih za pridelavo grozdja sta tako obvezni najmanj dve Plošče je v juliju in prvi polovici avgusta (matični nasadi in trsnice tretiranji tega škodljivca. Prvo tretiranje je treba opraviti, ko vinska do sredine septembra) potrebno redno pregledovati na 7 do 14 dni. trta POPOLNOMA ODCVETI (napoved za zatiranje je bila letos Tako dobimo natančne podatke o navzočnosti ameriškega škržat- izdana 23. junija in prvo škropljenje je moralo biti opravljeno do ka in velikosti populacije. Populacija ameriškega škržatka je: 1. julija 2014), drugo pa od 2 do 3 tedne po prvem tretiranju (rok • MAJHNA, če ulovimo od 0 do 3 odrasle osebke na ploščo na bo napovedala opazovalno napovedovalna služba za varstvo rastlin teden, zato redno spremljajte napovedi). V primeru, da je populacija ame- • SREDNJA, če ulovimo od 4 do 15 odraslih osebkov na ploščo na riškega škržatka konec julija in v začetku avgusta srednja ali velika teden, (na rumene lepljive plošče se ulovi 4 ali več škržatkov na ploščo na • VELIKA, če ulovimo 16 in več odraslih osebkov na ploščo na teden), opravimo še tretje tretiranje. teden. V matičnih vinogradih, matičnjakih in trsnicah na celotnem ozemlju Prag za zatiranje so 4 odrasli osebki na ploščo na teden. Slovenije pa so obvezna vsaj tri tretiranja proti ameriškemu škržatku. V primeru suma na pojav trsnih rumenic in za preveritev pozna- Natančnejše roke za zatiranje ameriškega škržatka za naše ob- vanja ameriškega škržatka ob ulovih na rumene lepljive plošče se močje napove opazovalno napovedovalna služba za varstvo lahko po pomoč obrnete na svojega kmetijskega svetovalca, spe- rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. cialistko za varstvo rastlin na našem zavodu, na javno službo za Napovedi so dostopne na spletni strani fito info: http://www. varstvo rastlin na IHPS, fitosanitarno inšpekcijo ali UVHVVR. fito-info.si/pr/obv, pri vašem svetovalcu in tudi prodajalcu fi- Zemljevid razmejenih območij in podrobnejše informacije o ukre- tofarmacevtskih sredstev. Vinogradnikom svetujemo, da spre- pih zatiranja zlate trsne rumenice so vam na voljo na spletni strani mljate napovedi in se na podlagi napovedi in spremljanj v svojih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: vinogradih odločite za primeren čas zatiranja ameriškega škr- http://www.uvhvvr.gov.si/si/delovna_podrocja/zdravje_rastlin/ žatka in terminu zatiranja ustrezno sredstvo! posebno_nadzorovani_organizmi/trsne_rumenice_in_ameriski_ skrzatek/. Ne pozabimo, da moramo vsa fitofarmacevtska sredstva uporabljati Iris Škerbot, univ. dipl. inž. agr., v skladu z navodili za uporabo in navedbami na etiketi, ter bodimo specialistka za varstvo rastlin KGZS - Zavod CE 15 AKTUALNO 2. festival ekološke hrane

Na gradu Podsreda je Kozjanski park v nedeljo, 1. junija, pripravil 2. festival ekološke hrane. V grajskih prostorih so potekala stro- kovna predavanja o ekološkem kmetovanju, na zunanjem grajskem dvorišču pa so se na 23 stojnicah predstavili pridelovalci te hrane s Kozjanskega in preostale Slovenije. Predstavila pa sta se tudi dva ekološka kmetovalca iz sosednje Hrvaške. Za tovrstni festival ekološke hrane smo se v parku odločili zato, ker verjamemo, da je ekološko kmetovanje ena od najboljših traj- nostnih oblik sožitja med človekom in naravo in zato tudi eden Številne stojnice na festivalu najboljših primerov dobre prakse v zavarovanih območjih. S festi- valom želimo promovirati ekološko kmetovanje in hkrati vzpod- in tudi take načine razvoja in pridelave hrane ter razvoja krajine, bujati prebivalce parka, da se za pot ekološkega kmetovanja tudi ki upoštevajo okolje. Zato smo festival pripravili tudi letos in verja- odločijo. mem, da ga bomo tudi prihodnje leto.« Teo Hrvoje Oršanič, direktor Kozjanskega parka, je bil z odzivom Celotno dogajanje je popestrila Srednjeveška skupina Celjani s obiskovalcev in razstavljavcev zadovoljen. Ob tem je povedal: srednjeveškimi animacijskimi igrami in delavnicami za otroke in »Lani se je Festival ekološke hrane pokazal kot dobra parkovna odrasle. Obiskovalci so se lahko udeležili male šole mečevanja, praksa. Dobra parkovna praksa je pa zato, ker se vsako zavarovano lokostrelstva, kaligrafske delavnice, plesne delavnice in si ogledali območje v naši državi trudi ohraniti krajino in biotsko raznolikost srednjeveški tabor. mag. Valerija Slemenšek

Kozjanskih metuljev je vse več

Da takoj popravim naslov – ni jih več, le vedek, med vešci pa sta v ožji konkurenci mnogih do sedaj še nismo odkrili. Zato se veliki vinski in lakotin veščec. Sicer pa ve- vsakokrat, ko se jih odpravimo popisovat, lja, da je vsaka vrsta po svoje zanimiva in lahko razveselimo novih vrst na seznamu. lepa. In ima svoje mesto v velikem mozaiku Pretekli vikend je Stane Gomboc, eden naj- Narave. Seveda v nedeljo, ko je bil konec boljših poznavalcev metuljev, pripeljal še popisov, seznam ni bi popoln. Mnoge vrste Arctia Villica, Podsreda, 2014 kolegico Barbaro Zakšek ter Christiana iz (predvsem milimetrskih mikrometuljev) celovškega muzeja. je tudi najboljšim poznavalcem nemogo- Visoke dnevne temperature, ki so vztrajale če določiti po zunanjem izgledu. Zato bo tudi ponoči, so pripomogle k temu, da so dokončno število znano šele po daljšem mnogi v bubah čakajoči metulji zaključili kabinetnem delu. Pa vseeno je bil seznam svoj razvoj in poleteli nad kozjansko kraji- s 339 vrstami dnevnih in nočnih metuljev no. Na številne modro osvetljene piramide ter kobilic impresiven. In z 20 novimi vr- je vsako noč priletelo preko 200 vrst me- stami za Kozjansko! Kako malo še vemo o tuljev! Pa ne samo metulji – tudi prvi hro- Naravi, če le v treh dnevih najdemo toliko šči rogači so nas pozdravili že v večernem novega. Zato smo si ob slovesu obljubili, da mraku. Verjetno so »uživali« v prostranosti se v letošnjem letu dobimo na vsaj še enem neba, saj so kot ličinke več let živeli v suhi popisu, pa čeprav je to za večino prostoča- Hylles Gallii, lakotin veščec, Ravni log, 2013 hrastovimi. Tako malo je potrebno storiti, sna aktivnost. da jih ohranimo za prihodnje rodove – le ČRNI MEDVEDEK je z razponom kril LAKOTIN VEŠČEC je z razponom kril do kakšen star hrast moramo prepustiti narav- med 45 in 60 mm med večjimi nočnimi 8 cm še večji od črnega medvedka. Opazo- nemu umiranju in trohnenju. metulji. Črna prednja krila s skoraj belimi vali ga bomo lahko še tja do konca julija na Pa se vrnimo k metuljem. Že dnevni obisk velikimi lisami v kontrastu z rumeno bar- soncu bolj izpostavljenih legah. Vešce pre- travnikov na Vetrniku – tistih nekošenih in vo drugega para kril in rdeče oranžnim poznamo tudi po letu, ki spominja na let s številnimi cvetočimi rastlinami je poka- trupom nam povedo, da gre za strupeno ptic kolibrijev. Imajo pa tudi zanimive gose- zal veliko pestrost modrinov in pisančkov. vrsto. V opozorilo vsem plenilskim pticam, nice – le-te niso kosmate kot medvedkove, In ko so ti ob sončnem zahodu obmirova- da se ga izogibajo. Zakaj ime medvedek ali imajo pa izrastek na koncu, ki spominja na li na travnih bilkah, so bolj aktivni postali pa Tiger Moth, tigrasta vešča po angleško? trn. Vse v funkciji preslepitve možnih ple- nočniki. Vešče po domače. Od skoraj mi- Njegova gosenica je kar gosto poraščena z nilcev. In zakaj lakotin veščec? Ne zaradi kroskopsko majhnih zavrtačev in zavijačev dlakami. Sicer bi jo lahko našli med kosilom požrešnosti (lakote), temveč ker se gosenice do velikih vešcev in medvedkov. Ja, v svetu na regratu, trpotcu, jagodnjaku ali na mr- najraje prehranjujejo na rastlinah iz rodu metuljev je kar nekaj vrst medvedkov. Za tvih koprivah - listi vseh navedenih rastlin lakot. najlepšega medvedka ta hip velja črni med- jim teknejo. Dušan Klenovšek 16 AKTUALNO 50 let od Kozjanke 1955 do Monta 2005

Mogoče dve leti nazaj je nekdanji direktor Jože Planinc oznanjal »napisal bom knjigo«, lansko leto je bila ta retorika spremenjena v »pišem knjigo«, tega leta, natančneje 5. maja, pa je obelodanil namere z »napisal sem knjigo«, ki jo je tudi predstavil. Kinodvorana Kozje je bila premajhna, ko je pred zbrano občinstvo nekdaj zaposlenih, poslovnih prijateljev in drugih obiskovalcev stopila simpatična Polona in oznanila delo avtorja kot darilo za zgodovinsko obeležje neke dejavnosti, ki je močno zaznamovala razvoj in življenje v kozjanski dolini. Na oder so stopili pevci, kvar- tet »Spomin«, ki ga sestavljajo nekdaj zaposleni v Montu in poto- čila se je kakšna solzica ob Jožetu ljubi skladbici »Bele snežinke«. Toda »Monta ni bilo« brez druge njegove maskote, to je bil znani harmonikar in učitelj harmonike Franci Rajgl. Da bi predstavitev knjige nekako stekla, je avtor ob sebe posedel še Tonija Bergleza, nekdanjega kadrovnika Monta, in mene kot res nekoč »vojnega druga« in večnega prijatelja. In začelo se je - »knjiga mene briga«. Vsi trije smo se trudili, na velikem platnu pa so se vrtele slike spomina na čase Monta - »ljudje in produkt« ter »ljudje in podjetje«. 150 slik spomina na veliki Mont. Mont je bil blagovna znamka! V njihovih oblačilih so bile smučarke - olimpijke, biatlonska in padalska reprezentanca Slo- venije, razni športni klubi, zavarovalniški zastopniki, vzdrževalci Predstavitev knjige je privabila veliko poslušalcev nuklearke, pa vse do slovenske vojske. Izdelke Monta nismo časti- bralca, ki mu branje ni preveč pri srcu, da spozna to, kar je v knjigi li le Slovenci, poznali so jih Nemci, Švedi, Francozi, Italijani in še tudi zapisano: »Slike veliko povedo, le brati jih je treba! Mont Kozje posebej v republikah bivše skupne države. Kot se spodobi za velike je bil nekoč ponos, danes ostaja še živ spomin, na kratko zapisan v blagovne znamke, so tudi Montove puhovke želeli kopirati vse do tej knjižici!« Kitajcev. Mont Kozje je bil edini slovenski konfekcionar, ki je uspel Ko se je kulturni dogodek v kinodvorani zaključeval in ko je Polo- osvojiti program bund - puhovk v kvaliteti, ki je zadostovala zah- na zaključevala svojo povezovalno nalogo z zahvalo udeležencem tevnim pogojem alpinistov za Mont Everest. Mont je rasel s svojimi in s povabilom na kratek klepet v Motel Ribnik, se je zgodila še ena leti in od tkalskih začetkov z 20 tkalkami končal pri 240 zaposlenih, pika na »i«, nenapovedano je pri stranskih vratih vstopila pesem ki so posegali po najzahtevnejših konfekcijskih postopkih, vključ- okteta, nekoč poslovnega partnerja »BS tehnik« iz Lukovice. Res, no z lastnimi blagovnimi znamkami za šport in prosti čas. Mont je če bi to kako načrtovali, nikoli ne bi prineslo toliko prisrčne topli- bil med prvimi slovenskimi konfekcionarji, ki je pridobil medna- ne in velikega pristnega spoštovanja ter priznanja avtorju knjige rodni certifikat za kakovost ISO 9001. Vse to se je lahko zgodilo Jožetu Planincu, kot je bil tudi sicer izpričan na ta nepozabni večer. ob velikih vlaganjih v razvoj tehnologije in kadrov. Mont Kozje ni Spomini na preteklost skozi pričujočo knjigo nosijo s sabo nekaj bil le vrhunsko konfekcijsko podjetje, ki je sledilo razvoju, modi in nostalgičnosti, kar sem v sodelovanju pri nastajanju te knjige tudi potrebam trga, bilo je podjetje, ki je prispevalo velikanski delež k sam podoživljal, pa mi je tako prišla naprej tale »pesnitev«, ki jo takrat kar čudežnemu razvoju Kozjanskega po letu 1970, ko je le-to »pripenjam« iz te knjige za zaključek: sodilo med najmanj razvita področja Slovenije. Mont je bil kultura, šport, infrastruktura, izgradnja zdravstvenega doma, otroškega NEKOČ DANES IN DANES NEKOČ vrtca, stanovanjskih blokov, športnih igrišč itd. in vedno z roko v Ni tako daleč nazaj, ko smo imeli roki s krajem in ljudmi. drugačen življenjski moto, Knjiga, ki ni preobsežna, na svojih 160 straneh pove nekaj o zgo- ko so malenkosti bile večje. dovini slovenskega tekstilstva, več pa o pomembnejših mejnikih Ko se s pogledom nazaj zdi, razvoja kozjanske tekstilne industrije, ki gre z letom 1955 pri 20 da je življenje bilo bližje človeku. zaposlenih in se konča pri največjem številu 240 pri letu 1990, da bi Delovni pogoji da so bili težji, a hodilo se je na delo. se kasneje modernizirala in iskala kooperacijo za šivanje tudi v Bo- Televizije in računalnika je bilo manj, sni in Srbiji. Kot to velja za prave blagovne znamke, je firma imela a bilo je več časa za druženje in dobro voljo! močan lastni razvojni oddelek in izurjene mojstre šivanja, kot se to Plače da, velike niti, zahteva za prestižne programe. lačni ne, oblečeni da, pa še do hiše se je dalo priti. Kljub visokemu reitingu pa je MONT zapadel na pota kot mnoge Delo, ki smo ga opravljali, se je dalo videti, prijeti slovenske konfekcije, ki jih je prizadela svetovna globalizacija, ka- in skromno, ponosno, a vsakdanje ga je bilo imeti! kor tudi del neodgovornosti novih lastnikov, ki so prišli v času pri- Bilo je nekoč in danes se zdi, da je bilo lepo. vatizacije podjetij po osamosvojitvi Slovenije. Jože Planinc nameni Tudi danes bo nekoč in če se zgodba kako ponovi, nekaj strani komentiranju razlogov propada in stečaja podjetja po lepši, kot se ta dan zdi. 50 letih življenja, potem ko je le-tega zapustil zaradi invalidske upokojitve leta 2000. Bogata slikovna priloga je skoraj dovolj za Jože Božiček 17 AKTUALNO Birma v župniji sv. Petra na Bučah

V nedeljo, 22. junija, so birmanci iz župnij starše obiskal celjski škof dr. Stanislav Lipo- Buče in Kozje prejeli zakrament svete birme. všek jih v sproščenem vzdušju nagovoril in Župnija je kakor velika družina. In tako je zanje daroval sv. mašo. Za mlade vernike je praznik svete birme zajel župniji Buče in bila še posebej slovesna nedelja ob potrditvi Kozje. Birmanci so se v pripravah na birmo vere pred botri in starši. Mašno slovesnost je udeleževali duhovnih vaj, ki so pomembne vodil gospod Marjan Jezernik, celjski opat. za vsakega posameznika, da lahko ovredno- Pri slovesnosti je somaševal tudi domači žu- ti svojo potrditev Svetemu Duhu in se mu pnik Niko Marovt. Slovesnost so obogatili hkrati prepusti v oblikovanje. Duhovne vaje pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora ku za podelitev svetega zakramenta. Hvala spodbujajo birmance za temeljit vpogled v pod vodstvom mag. Mojce Volavšek, bral- tudi vsem birmancem, botrom in staršem, svoja življenja, jim pomagajo, da bodo svojo ke beril in prošenj. Iskrena hvala vsem, ki ki ste s skupnimi močmi pripravljali srca na zagnanost in energijo izkoristili za hojo po ste kakor koli pomagali pri organizaciji tega prejem darov Svetega Duha. Sveta birma ni pravi poti. Vsi so odlično sodelovali in se velikega praznika v naši župniji. Predvsem končna postaja naše vere. Je le znamenje na primerno tudi pripravili. Na dan pred bir- hvala našemu gospodu župniku Niku Ma- naši življenjski poti, ki nam daje novo moč. mansko slovesnostjo je birmance, botre in rovtu in gospodu opatu Marjanu Jezerni- Milenca Krajnc

Birma v župniji sv. Mihaela na Pilštanju

jih je z različnimi katehezami pri verouku vpeljeval v lepoto kr- ščanskega življenja. S pomočjo staršev in botrov so se birmanci na praznik pripravljali zavzeto in požrtvovalno. Izkazali so se pri litur- gičnem sodelovanju in nasploh dojemanju zakramentov. Včasih je morda težko razumeti kakšen pojem, ki se pojavi v liturgiji. Beseda zakrament namreč izhaja iz latinske besede sacramentum, ki pomeni sveto prisego zvestobe. Prvi kristjani so to besedo uporabljali v širšem pomenu, saj so z njo izražali svojo nepreklicno odločitev za Boga. Od 12. stoletja dalje pa se sam pomen besede uporablja zgolj za najpomembnejše zakramente (rimskokatoliška cerkev jih pozna sedem), obredi pa so uvrščeni med zakramentale. Zakra- ment svete birme sodi med zakramente uvajanja, saj darovi Svetega Zadnji dan majniške pobožnosti je prinesel v župnijo Pilštanj ve- Duha naredijo človeka dovzetnejšega za vse tisto, kar je božje. liko veselja in radosti, saj je 32 mladih ljudi prejelo darove Svetega Slovesnost podelitve zakramenta svete birme je vodil celjski škof Duha. V župniji sv. Mihaela je bil namreč praznik svete birme. 28 dr. Stanislav Lipovšek. Na slovesnosti sta bila poleg domačega g. birmank in birmancev je bilo iz domače župnije, dva birmanca in župnika prisotna še prodekan g. Niko in g. Ivan Turk. Samo litur- dve birmanki pa so prišli iz sosednje zagorske župnije. Kandidati gijo je olepšalo zavzeto prepevanje domačega mešanega pevskega so se na ta dogodek, ko bodo v polnosti prejeli darove Nevidnega, zbora. Birmancem želimo, da bi bili vsak dan srčnejši in dovzetnej- pripravljali kar nekaj let. Katehet, domači župnik g. Jože Hribernik, ši za vse tisto, kar jih Duh nagovarja po zunanjih znamenjih. (F. P.)

Sveta birma v župniji Podsreda

Minulo nedeljo je bil v Podsredi slavnosten ko. Polna cerkev v nedeljo je dala slutiti, da dan, in sicer je nekaj manj kot 30 birmancev bo ta dan v Podsredi še veselo. Birmanke in in birmank sprejelo zakrament sv. birme. birmance je v prejetje zakramenta vodil do- Priprave na svečani dogodek pa so potekale mači župnik Alojz Weingerl in birmovalec že celo pomlad, birmanci so tako obiskova- generalni vikar župnije Celje Marjan Jezer- li verouk, kjer so se pripravljali na sprejem nik. Po končanem obredu pa se je vsem za- svojega tretjega zakramenta, prav tako so hvalil tudi predsednik KS Podsreda Marko redno hodili k mašnim obredom, ki so bili Kunej, birmanci in birmanke pa so podelili še posebej zgoščeni tik pred dnevom bir- poklone birmovalcema. Dan pa se je nato me. V priprave pa so bili aktivno vključeni prevesil v drugo polovico, ko so birmanci s tudi starši in botri, ki so poskrbeli, da je na svojimi botri, družinami in prijatelji slavili dan prejetja zakramenta potekalo vse glad- sprejem zakramenta sv. birme. Jernej Šulc 18 AKTUALNO Prvo sveto obhajilo v župniji Pilštanj

V nedeljo, 25. maja, je bil za župnijo sv. Mi- Po končani slovesnosti v župnijski cerkvi so haela na Pilštanju lep občestveni praznik. se prvoobhajanci zbrali v župnišču, kjer so 11 otrok je namreč prejelo drugi zakrament bili deležni pogostitve. G. župnik je poskr- uvajanja v krščansko življenje. Pristopili so bel, da tudi starejši nismo bili lačni in žejni. k prvemu svetemu obhajilu. Na ta dogodek Starši in vsi prisotni verniki pa smo zunaj so se pripravljali dve veroučni leti. Župnik pred župniščem uživali v lepem vremenu in g. Jože Hribernik jih je uvajal, ko jim je razse hkrati spominjali vsak svojega prejema lagal skrivnosti božjega usmiljenja. Prvoob- zakramenta svete evharistije. Čas je kar hi- hajanci so ob tem lahko spoznali, da je Jezus tro minil, ko smo odhajali vsak na svoj dom njihov najboljši prijatelj in zato se ga je vre- in s seboj ponesli lepo doživetje nedeljskega dno okleniti. srečanja ob oltarni mizi. (F. P.)

mi jedili, ki so jih z veseljem poskusili. Tradicija velikonočnih praznikov Današnji časi pa gospe Danici ponujajo še več možnosti za popestritev praznikov, a v na domačiji Danice Klavžar osnovi se še vedno drži izročila preteklosti. Na mizi pa so še vedno dobrote, ki imajo za veliko noč simbolni pomen. Butarica in po- Danica Klavžar je še ena izmed tistih gospodinj, ki z veseljem pre- mladansko cvetje tako simbolizirata prihod naša izročila naslednjim rodovom in so ji krščanski prazniki v veli- Jezusa v Nazaret, šunka je simbol njegovega ko veselje. Gospo Danico tako mnogi poznajo kot tisto, ki pripravi telesa, pirhi so kaplje krvi, hren simbolizira ogromne jaslice, ki jih ne poznajo le sosedje iz Vojskega, ampak si žeblje, s katerimi je bil pribit na križ, potica jih pridejo pogledat tudi drugi. je simbol Kristusove krone, pelin, namočen v vino, pa je simbol grenkega napitka. in ogromno drugih metod, kot so čebulni Letos je gospa Danica za okrasitev domačije olupki. Vsa ta opravila pa so bila končna uporabila pomladansko cvetje ter kokošjo do popoldneva, ko so praznično oblečeni družino s piščančki in zajčke kot simbol po- mamo spremljali k blagoslovu jedi. Mama je rajajočega se novega življenja. Uporabljena nosila večjo košaro, otroci pa so imeli vsak je tudi ovčka, ki je simbol dobrega pastirja svojo košaro, iz katere so gledala pobarva- in žrtvovanja. Vsemu temu pa se gospa Da- na jajčka. Vse te dobrote pa so bile zaradi nica z veseljem posveti in tako ohranja tra- strogega posta prepovedane vse od petka do dicijo, ki se v družini prenaša iz roda v rod. nedelje, ko so po jutranji maši odšli domov, kjer se je miza šibila pod vsemi velikonočni- Velikonočne dobrote Jernej Šulc

Pri Klavžarjevih so velikonočnim praznikom venomer namenili veliko pozornosti in se nanje začeli pripravljati že na cvetno Zagorska nedelja nedeljo, ko so otroci nabirali zelenje za bu- V Zagorju se v letu zvr- taro. Tako so nabrali božje drevce, pušpan, stita dve romanji. Prvo je cvetočo drnulo, mačice in drugo zelenje, ki »zagorsko romanje«, ki je bilo glede na vreme takrat v razcvetu. Vso je na sedmo velikonočno zelenje so nato povezali v butaro in jo od- nedeljo. To je poznano nesli na blagoslov v cerkev. Tako se je začel širši okolici vse do hrva- veliki teden, ki na veliki četrtek zaustavi vsa škega Zagorja, s katerega dela na kmetiji in polju, zgolj oče je lahko še danes pride veliko ro- branal travnike. Mama in otroci pa so na ve- marjev. Tudi letošnje leto liki petek pospravljali hišo, pekli bel kruh, ni bilo izjema. V nedeljo orehovo potico in druge velikonočne do- so bile tri maše, ki jih je brote. Zunaj so izkopali korenine hrena in daroval gospod župnik nabrali pelinove vejice. Na veliko soboto so Jože Hribernik skupaj se kuhala jajčka, ki so jih otroci po konča- z drugimi duhovniki iz ni šoli, takrat je pouk bil tudi ob sobotah, Romarji pri maši okolice. Pri maši so sode- tudi barvali. V časih pred nekaj desetletji še lovali tudi domači pevci, ki so s svojim petjem še dodatno polepšali mašo. Po molitvi so se niso poznali tako veliko tehnik za barvanje lahko romarji okrepčali v prostorih KD Zagorje. jajčk kot danes, so pa že imeli barvo zanje Vesna Žlender 19 AKTUALNO Vodnik naj bo!

V mesecu maju je na območju občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetr- tek v okviru gospodarsko interesne- ga združenja Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje potekalo usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov. Licenco za turističnega vo- Novi vodniki v Lurški jami dnika na območju omenjenih občin nalog in pripravo programa vodenja za posame- in dobrim domačim vinom, za katero je poskrbel je prejelo kar 38 kandidatov, ki so se zni kraj. Na dan izpita so se bodoči vodniki zbra- Daniel Zalokar. Veselo je bilo tudi na Pilštanju, najprej udeležili predavanj, nato pa li pred Termalnim parkom Aqualuna, od koder kjer jih je po podelitvi priznanj za uspešno opra- še praktičnega izpita na terenu. so z avtobusom pot nadaljevali v Podčetrtek in vljen izpit domačin Andrej Kolar pogostil še z obiskali kraje Olimje, Imeno, Sela, Virštanj, Le- zdravilnim šilcem drnulovca – sladkega likerja Poglavitni interes vsakega kraja, ki se ponaša z sično, Zorje, Pilštanj, Kozje, Podsreda in Bistrico iz drnul. Manjkala pa ni niti sladica, ki so je bili bogato kulturno in naravno dediščino, pestro ob Sotli. Med vožnjo so udeleženci tečaja eden udeleženci izpita deležni v Kozjem, kjer so si po kulinarično ponudbo ter mnogimi drugimi tu- za drugim predstavili omenjene kraje in njihove zaslugi Aleša Amona vsi privoščili najboljši sla- rističnimi zanimivostmi, in vodilno poslanstvo glavne turistične znamenitosti. Ustavili so se tudi doled daleč naokoli. tamkajšnjega turističnega združenja je zagotovo v Hiši vin Emino, kjer so jih razveselili z degusta- Vsi zbrani so tako preživeli prelep dan, izvedeli vestno spodbujanje in promocija lokalne turistič- cijo domačih vin. S tem pa presenečenj ob poti marsikaj novega o drugih pa tudi o lastnem kraju ne ponudbe. Tukajšnje občine na tem področju še zdaleč ni bilo konec. Po ogledu Lurške jame in razkrili marsikatero poprej še neodkrito skriv- vestno sodelujejo in iz leta v leto s skupnimi mo- so se lahko prepričali še o dobrotljivosti in veseli nost, občine Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetr- čmi sooblikujejo sodoben, učinkovit in kakovo- naravi Zagorjanov. V Zagorju jih je namreč pri- tek pa so po novem bogatejše za skoraj 40 novih sten razvoj lokalnega turizma na tem območju. čakala obilna pogostitev z odlično domačo hrano turističnih vodnikov. Velik korak naprej v smeri uspešnejše turistične Mojca Valenčak promocije je zagotovo tudi novopečena ekipa tu- rističnih vodnikov, ki so svoje licence prejeli na zaključnem izpitu, ki je potekal pretekli petek. Tečaj za turističnega vodnika na območju občin Župan nagovoril in obdaril Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, ki se je odvijal v sklopu treh predavanj in zaključnega izpita ter sodelovanja pri izdelavi kakovostne zbirke devetošolce gradiva na temo okoliških krajev in znamenitosti, je obiskovalo kar 38 kandidatov. Prvo preda- Devetošolci OŠ Kozje in OŠ Lesično trenutno zaključujejo osnovnošolsko iz- vanje je potekalo že v začetku aprila v prostorih obraževanje. Preden pa so se dokončno poslovili od domačih šolskih klopi Hiše vin Emino, kjer so imeli zbrani možnost in se predali še zadnjemu brezskrbnemu in razigranemu počitnikovanju, pa poleg predavanja na temo Podčetrtka, Term Oli- je vse sprejel župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je z njimi delil mia in kraja Olimje, ki ga je vodil predsednik KS nekaj modrosti in nasvetov, in jim v spomin ter kot popotnico na njihovi Podčetrtek in direktor Turizma Podčetrtek Bo- štjan Misja, ter predavanja Matije Jagriča, vodje nadaljnji življenjski in izobraževalni poti izročil slovensko-angleški slovar. prodaje vin Emino in restavracije v Hiši vin Emi- v njihovih srcih. Zaželel jim je veliko uspehov na no, ki je povedal nekaj na temo vin in kulinarike V torek je župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman v kinodvorani Kozje pripravil sprejem njihovi nadaljnji učni poti in jim v spomin ter v Obsotelju in Kozjanskem, prisluhniti tudi Maji za vse devetošolce, ki prihajajo iz Občine Kozje pomoč pri nadaljevanju izobraževanja izročil Čampelj, članici Združenja turističnih vodni- in obiskujejo osnovne šole v Kozjem, Lesičnem, slovensko-angleški slovar, saj, kot je povedal žu- kov Slovenije, ki je predstavila osnove in trende Koprivnici in Podčetrtku. Sprejema so se ude- pan, kljub temu da je za vsak narod najpomemb- v turističnem vodenju. Naslednje predavanje se ležili učenci skupaj z ravnateljem OŠ Kozje Ro- nejši materni jezik, danes brez znanja tujih jezi- je odvijalo v kinodvorani Kozje, kjer sta Andrej manom Gradiškom in ravnateljico OŠ Lesično kov enostavno ne gre. Kolar s Turističnega društva Pilštanj in predse- Ireno Krajnc. Župan Kocman je učencem česti- Da je bil začetek počitnic za devetošolce še to- dnik KS Zagorje in tamkajšnjega kulturnega dru- tal za uspešno prehojeno osnovnošolsko pot in liko bolj sladek, so na občini po zaključenem štva Daniel Zalokar zbranim predstavila kraje se jim zahvalil za sodelovanje in njihov dragocen uradnem delu poskrbeli za posladek s tortico in Kozje, Pilštanj in Zagorje. Zadnji sklop predavanj prispevek na raznih prireditvah v Občini Kozje. sokom, nato pa jih je župan povabil še na tradici- so bodoči vodniki obiskali v kulturnem domu Na dušo jim je položil, naj ne pozabijo starih pri- onalno pogostitev s sladoledom na trgu Kozjega. Bistrica ob Sotli, kjer so prisluhnili predavanjem jateljev, naj bodo ponosni na svoje korenine in Mojce Kunst, Dušana Klenovška, Lucije Zorenč naj ima njihov rodni kraj vedno posebno mesto Mojca Valenčak in Barbare Ploštajner na temo Kozjanskega parka, naravnih vrednot v zavarovanem območju, kulturne dediščine in pohodništva. Dobršen del novih informacij je z zbranimi delil direktor JZ KP mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki je razložil pojem dobre parkovne prakse in predstavil Praznik kozjanskega jabolka, Festival ekološke hrane, Glasbeno poletje itd. Skozi predavanja domačink pa so udeleženci spoznali tudi kraj Bistrico ob Sotli. Sledilo je obdobje priprav na zaključni izpit, ki je vključevalo zbiranje gradiva, pisanje seminarskih Skupinska slika pred sedežem občine

20 AKTUALNO Prave zgodbe se skrivajo med vrsticami

V marcu smo bili v Kozjem priča čudovitemu čitalniškemu večeru, na kateremu je bralce s svojimi izjemnimi deli in enkratno oseb- nostjo ponovno navdušil pater Karel Gržan. Bralci so mu najprej prisluhnili v Bistrici ob Sotli, kjer je spregovoril o svojem delu V znamenju Oriona, nekaj dni kasneje pa so se skupaj z njim podali še na skrivnostno pot po stopinjah znamenitih zaljubljencev, Fride- rika Celjskega in Veronike Deseniške.

Dan po gregorjevem – prazniku, ki je vča- no zgodovinsko povest o nesrečni ljubezni sih veljal za prvi spomladanski dan in je med Veroniko Deseniško in grofom Fride- Univerze za 3. življenjsko obdobje, povedal danes poleg tega, da imajo na »ta dan ptič- rikom Celjskim, ki se je odvijala tako rekoč Gržan, je v knjigo vložil veliko dela, prebrati ki ohcet«, na Slovenskem poznan tudi kot pred našim domačim pragom. Ravno o tej in predelati je bilo potrebno ogromno virov. praznik zaljubljencev, je v knjižnici v Koz- zgodbi pa je tekla beseda na čitalniškem A sama zgodovinska dejstva, ki jih je prido- jem beseda tekla prav o ljubezni. Ko razmi- večeru v kozjanski knjižnici, na katerem je bil v enoletnem intenzivnem raziskovanju šljamo o največjih ljubezenskih zgodbah, gost večera, Karel Gržan, predstavil svojo in sodelovanju z mnogimi strokovnjaki, najprej pomislimo na tragično ljubezensko knjigo Zgodbe o Frideriku in Veroniki. To predstavljajo le okostje in še zdaleč niso zgodbo Romea in Julije, ali – če pobrskamo delo zgodbi o grofu iz rodbine Celjskih in dovolj. »Pomembna dejstva so skrita med po zakladnici domačih ljubezenskih zgodb njegovi lepi Veroniki zadaja jasnejše zgodo- vrsticami,« pravi pater Gržan, »pomembna – morda na Prešerna in njegovo neuslišano vinske okvirje ter jo med drugim navezuje je zgodba«. In ta enkratna zgodba, ki že sto- ljubezen do Julije, Črtomirja in njegovo Bo- tudi na starodavno jurkloštrsko kartuzijo. letja buri duhove, je zagotovo vredna vlože- gomilo … Ob tem pa pozabljamo na resnič- Kot je v pogovoru z Jano Turk Šulc, vodjo nega truda. Mojca Valenčak Večer s Čeferinom, odvetnikom in umetnikom

V začetku aprila se je v Knjižnici Kozje odvijal pogovorni večer z novem svetu, polnem kratkih zgodbic, veza- enim najuglednejših in verjetno tudi najbolj znanih odvetnikov v nih na avtorjevo družino, služenje vojaškega Sloveniji, z dr. Petrom Čeferinom, kjer so imeli gostje možnost spo- roka in divjo mladost, prežeto z uporniškim znati moža, ki se skriva za uradno podobo kazenskega zagovornika, duhom, polno ponočevanj, popivanj, aretacij ter se ob tem še skoraj so solz nasmejati zanimivim prigodam iz in mnogih drugih spodrsljajev, s katerimi se njegovega izrednega življenja. človek srečuje na svoji življenjski poti. Ži- vljenje namreč piše tako lepe kot tudi manj knjigah o odvetništvu in dveh satirah. Pred lepe zgodbe in v tem iskrenem izpovednem dvema letoma pa je izšel tudi njegov literarni delu je mogoče najti obe vrsti. Ko se bralec prvenec Moje odvetniško življenje. Ta zbir- brez napora sprehaja skozi te kratke in za- ka duhovitih kratkih zgodbic je takoj zasedla bavne črtice, pa se postopoma zave, da se v posebno mesto v srcih navdušenih bralcev vsej tej majhnosti skrivajo poprej nepredsta- in na njihove pobude je leta 2013 – že dobro vljive razsežnosti človekove duše in da so v leto dni po izidu prve knjige – napisal še eno tej drobni knjižici ujete veliko mogočnejše navdihujočo knjigo z naslovom Valat, v kateri zgodbe – zgodbe, ki jih piše samo življenje. javnosti na široko odpre vrata v svoje zaseb- Vsaka zgodba zase je kot majhen utrinek, vse Dr. Peter Čeferin, ki izhaja iz družine, v ka- no življenje. V tem izpovednem delu je strnil skupaj pa oblikujejo prav poseben mozaik – teri je pravniška tradicija zelo močna, je od- zgodbe iz različnih obdobij svojega nadvse podobo izrednega človeka. Vsi gostje literar- vetnik z najdaljšim poklicnim stažem v drža- zanimivega življenja, jih začinil z dobro mero nega večera v Knjižnici Kozje so tako imeli vi – skoraj petdeset let. Čeferin, ki je človek humorja in ironije ter jih v oseminštiridese- priložnost spoznati drugo, večinoma manj po- mnogih talentov, je širše poznan kot doktor tih kratkih zgodbah na veselje vseh knjižnih znano plat tega odmevnega odvetnika, borca pravnih znanosti, malo manj kot mojster sladokuscev postregel ob prilogi izvrstnih za pravično obravnavanje vsakogar, ki se znajde karateja, pri katerem je dosegel mojstrsko ilustracij priznanega slovenskega ilustratorja pred sodiščem. »“Kaj se pa ta advokat meša v stopnjo drugi Dan, vsake toliko pa poprime Izarja Lunačka, ki krasijo obe knjigi. pisarijo?” je bilo pogosto slišati s strani tistih, ki tudi za pisateljsko pero. »Mislim, da človeka Preplet pogovora o umetnikovem življenju pri nas še vedno mislijo, da je vse rezervirano ne more doleteti nič lepšega, kakor če mu v in ustvarjanju je vodila Polona Cvikl iz Knji- za določen ceh,« z nasmehom pove Čeferin. življenju uspe napisati in izdati vsaj eno lite- žnice Šmarje pri Jelšah. Vse se je vrtelo okoli »Dobro je delovati in razmišljati širše.« In s tem rarno delo,« je dejal Čeferin v enem od svojih zadnjega dela znanega odvetnika, ki nosi se zagotovo strinjajo vsi obiskovalci literarnega intervjujev. Vlogo pisatelja je uspešno prevzel pomenljiv naslov Valat. Obiskovalci literar- večera in bralci njegovih enkratnih del. v številnih strokovnih člankih, predavanjih, nega dogodka so se nemudoma znašli v čisto Mojca Valenčak 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Prireditev ob koncu PRIZNANJA PO PODROČJIH: Tekmovanje iz znanja slovenščine – CANKARJEVO PRIZNANJE šolskega leta Zlato priznanje: -Anja Rajgl iz 8. razreda Srebrno priznanje: - Anja Rajgl iz 8. razreda, Neža Švajger iz 9. razreda. V torek, 24. junija, smo se na OŠ Kozje s šolsko slo- 16 bronastih priznanj vesnostjo poslovili od tega šolskega leta. Na prireditev, ki je bila v našem večnamenskem centru, Tekmovanje iz znanja matematike – VEGOVO PRIZNANJE smo povabili tudi starše in gospoda župana. Slo- Zlato priznanje: Nika Gradišek iz 7. razreda vesno smo podelili vsa priznanja s tekmovanj in Srebrno priznanje: Nika Gradišek in Aljaž Klavžar iz 7. razreda, Anja se poklonili domovini ob njenem prazniku. Rajgl iz 8. razreda, Jani Preskar iz 9. razreda. 20 bronastih priznanj

Tekmovanje iz znanja angleščine za 7. razred Zlato priznanje: Kristjan Šoln iz 8. razreda Srebrni priznanji: Aljaž Klavžar in Gašper Gošek iz 7. razreda 8 bronastih priznanj

Tekmovanje iz znanja zgodovine Srebrno priznanje: Anja Rajgl iz 8. razreda, Nina Jazbec iz 9. razreda. 7 bronastih priznanj

Nastop drugošolcev Tekmovanje iz znanja geografije: Program smo začeli s slovensko himno in takoj na začetku sta vodite- 8 bronastih priznanj ljici Anja Rajgl in Neža Švajger dali besedo županu, gospodu Dušanu Andreju Kocmanu, ki je vse zbrane pozdravil, vesel, da nam je uspelo Tekmovanje iz znanja fizike – STEFANOVO PRIZNANJE v enem letu zgraditi večnamenski center, v katerem smo imeli priredi- Srebrno priznanje: Kristijan Šoln iz 8. razreda tev. Z izbranimi besedami je spregovoril o domovini in nas pozval, da 2 bronasti priznanji naj jo imamo radi tudi takrat, ko ji ne gre najboljše. Prvi del programa je bil bolj domovinsko obarvan. Razmišljali smo Tekmovanje iz znanja kemije – PREGLOVO PRIZNANJE o tem, kaj je naša domovina. Je domovina naš dom? Naš kraj? Naša Zlato priznanje: Kristjan Šoln iz 8. razreda občina? Učenci so ugotovili, da je, in tako so spregovorili o življenju v 3 bronasta priznanja Kozjem nekoč, Manca Berglez nam je ob svojem plakatu povedala, kaj so se o zgodovini kraja naučili v četrtem razredu, člana dramsko-re- Tekmovanje iz znanja biologije – PROTEUSOVO PRIZNANJE citacijskega krožka Sven Agrež in Aljaž Klavžar pa sta skozi zanimiv, Zlato priznanje: Andreja Žmavc in Neža Švajger iz 9. razreda hudomušen in narečno obarvan pogovor predstavila utrip našega trga Srebrno priznanje: Anja Rajgl in Aleš Zakošek iz 8. razreda, Nina pred kakšnimi sto leti. Jazbec iz 9. razreda. V programu so se v nadaljevanju zvrstili vsi razredi s svojimi točka- 15 bronastih priznanj mi. Na letošnjem šolskem parlamentu je bila namreč dana pobuda, da bi bile šolske prireditve zasnovane širše, tako da bi na njih lahko Tekmovanje iz znanja astronomije nastopalo čim več učencev. In učiteljice, ki so pripravljale ta program, so učencem to možnost ponudile in tako so točke nastale v razrednih 2 bronasti priznanji skupnostih. Učenci so se predstavili s plesi in pevskimi točkami, nastopila pa sta tudi oba pevska zbora. Predstavili so se tudi inštumentalisti, Tekmovanje iz znanja logike in sicer Jan Ivanc, Matic Bezamovski, Aljaž Klavžar, Mojca Bračun in Zlato priznanje: Nika Gradišek iz 7. razreda Kristjan Šoln. Daša Berglez v okviru dela z nadarjenimi poglablja svo- Srebrno priznanje: Aljaž Klavžar iz 7. razreda je znanje na področju glasbe in na prireditvi je zapela znano »My heart 29 bronastih priznanj wiil go on«, na klavirju pa jo je spremljala njena mentorica, učiteljica glasbe, Polona Pevec Pungeršek. Daša Berglez in Nika Gradišek, obe Tekmovanje LOGIČNA POŠAST učenki 7. razreda, sta nam predstavili svojo raziskovalno nalogo, ki je Državno srebrno priznanje: Mia Bricelj Žuželj in Vitja Zupan iz 1. pod mentorstvom učiteljic Lidije Čepin in Žive Grobelšek nastala pri razreda, Jerneja Sikošek iz 2. razreda, Rada Toromanovič iz 3. razre- naravoslovju in bila že predstavljena ob dnevu biodiverzitete gradu da, Lan Gradišek iz 4. razreda, Kai Petrič iz 5. razreda, Nika Ivanc iz Podsreda. 6. razreda. Preden so se učenci s cvetom zahvalili vsem učiteljem in delavcem 20 srebrnih priznanj šole, je zbrane nagovoril tudi ravnatelj, gospod Roman Gradišek. Pri- 23 bronastih priznanj družil se je besedam gospoda župana z začetka slovesnosti in vsem zaželel lep praznik, dan državnosti. V nagovoru se je na kratko spre- Tekmovanje iz prostorske predstavljivosti - MATEMČEK hodil skozi šolsko leto in izrazil veliko zadovoljstvo ob tem, da imamo Državno srebrno priznanje: Maj Toromanovič in Vitja Zupan iz 1. letošnjo zaključno slovesnost v lepi novi dvorani. Čeprav je priznanja razreda, Matic Blatnik iz 2. razreda, Sinja Kunst iz 3. razreda, Lan podeljeval z mentorji in vsakemu učencu ob prejemu tudi stisnil roko, Gradišek in Miha Švajger iz 4. razreda, Anže Oprešnik iz 5. razreda, je vsem čestital še enkrat in poudaril, da ta priznanja, ki so bila pode- Nika Ivanc iz 6. razreda. ljena danes, niso vsa, ki so jih naši učenci prejeli v tem šolskem letu. 17 srebrnih priznanj Priznanja 9. razreda so bila podeljena že na njihovi valeti in tudi tistih 19 bronastih priznanje je bila lepa bera. Elica Tučič 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI Na OŠ Lesično je dišalo po prazniku, petju in plesu

Zaključna proslava ob dnevu državnosti s slovesno podelitvijo priznanj z naslovom Po čem diši ta dan, je tudi letošnje šolsko leto na OŠ Lesično sklenila kar se da zanimivo. Vso dopoldne je šolske prostore prevevalo vznemirljivo vzdušje, saj so učenci z mentorji pripravili bogat program s pevskimi dramski- mi in plesnimi točkami. Učenci so se z mentorji veselili osvojenih zlatih in srebrnih priznanj z različ- nih področij. Skratka dišalo je po marsičem, najbolj po težko pričakovanih počitnicah.

Moja domovina ko srebrnih in zlatih priznanj. jele tudi srebrno priznanje iz znanja zgo- Že na kulturnem dnevu v začetku junija Zlato Preglovo priznanje iz znanja kemije dovine. so učenci od 6. do 9. razreda ustvarjali je pod mentorstvom Mateje Koprivc Polut- Zlato priznanje za raziskovalno nalogo v različnih delavnicah z domovinsko nik prejel Miha Berk Bevc iz 8. r. Prav tako Stavbna dediščina na območju Lesičnega tematiko. Nastali so mnogi izdelki z etno je zlato Proteusovo priznanje iz znanja so pod mentorstvom iste mentorice prejeli motivi, ki so obogatili sceno zaključne pro- biologije z isto mentorico prejela Anja Ro- šestošolci Laura Amon, Aljaž Belinc, Tilen slave. Barvito poslikane pručke, stoli in mih iz 8. r. Dvoršak, Nina Godler, Žiga Jug, Staša Ko- miza so na odru dopolnjevali scenski prikaz Srebrno Proteusovo priznanje iz znanja lar, Tamara Kovačič, Nika Kunej, Tilen stare slovenske izbe. Ob odru so tudi ostali biologije sta prejeli devetošolki Laura Ko- Leskovšek, Matic Romih in David Turk. poučni plakati na temo prostovoljstva, tra- vačič in Zarja Kovačič. Posebno priznanje – diamantni kenguru dicionalne hrane in slovenskih literarnih Srebrno Vegovo priznanje iz znanja mate- za sodelovanje na tekmovanjih iz matema- junakov spominjali na kulturni dan. Prav matike sta pod mentorstvom Milene Gro- tike vseh devet let je prejela devetošolka tako je bila zgovorna razstava vezenih prtič- belšek prejela Jernej Lah in Anja Romih iz Tjaša Lah. kov, ki je nastala pri ročnodelskem krožku. 8. r. ter devetošolki Zarja Kovačič in Tjaša Prav tako ni manjkalo veselja ob podelitvi Na šoli se namreč trudimo, da bi ohranjali Lah. priznanj za sodelovanje na tekmovanju iz stare slovenske običaje in s pomočjo druži- Srebrna Stefanova priznanja iz znanja fi- Vesele šole, ki je potekalo pod mentorstvom ne Križnik je nastalo veliko lepih prtičkov, zike so prav tako pod mentorstvom Milene Nives Kostevc Arzenšek, saj je četrtošolka ki so jih izdelovali učenci razredne stopnje. Grobelšek prejeli Anja Romih, Miha Berk Nika Klaužer osvojila srebrno priznanje, Bevc in Mitja Naglič iz 8. r. ter Zarja Ko- četrtošolec Brest Lenarčič pa je osvojil zlato Po čem diši ta dan vačič iz 9. r. priznanje in postal državni prvak. Skozi vso proslavo je dišalo po petju, ple- Srebrno Cankarjevo priznanje sta pod Učenci OŠ Lesično pa so zelo dejavni na su, igranju in prazniku. Prepričljiva scena s mentorstvom Gordane Salobir prejeli Anja športnem področju. Osmošolec Jernej Lah slovensko motiviko obiskovalcev ni pusti- Romih iz 8. r. in Zarja Kovačič iz 9. r. pod mentorstvom Ivana Kukoviča dosega la hladnih, ampak je pričarala tudi kakšen Srebrno priznanje iz znanja geografije sta vidne rezultate na vseslovenskih atletskih nostalgičen spomin, ki ga je ob opazovan- pod mentorstvom Lidije Kotnik Klaužer tekmovanjih in je bil deležen posebne ju vezenih prtičkov omenil župan Občine prejeli Laura Kovačič in Zarja Kovačič iz pohvale. Ravnateljica Irena Krajnc je vsem Kozje, Dušan Andrej Kocman. Spomnil 9. r. Z isto mentorico so devetošolke Laura čestitala za visoke podvige v znanju. se je namreč, da je tudi sam v šolskih letih Kovačič, Zarja Kovačič in Tjaša Lah pre- Gordana Salobir, OŠ Lesično izvezel dva prtička, ki ju hrani še sedaj. Pou- daril je pomen tradicije, ki se ohranja ravno skozi tovrstno delo, ki smo ga prikazali na tej proslavi, saj je iz vsakega izdelka žarčila ustvarjalnost. V svojem nagovoru je izposta- vil pomen ljubezni do domovine in države. Sledila je slovesna podelitev priznanj vrsti učencev, ki so osvojili najvišja priznanja v tem šolskem letu. Ravnateljica Irena Krajnc je z mentorji učencem slovesno podelila vrsto srebrnih in zlatih priznanj, kar priča o kvalitetnem in predanem šolskem delu. Pohvalila je celoletno delo in trud učencev ter njihovih mentorjev ter učencem zaželela sproščene počitnice, v brezkrbnem vzdušju pa naj tudi pazijo nase in na svojo varnost.

Od diamantnega kenguruja do zlatih in srebrnih priznanj Vsako leto na zaključni proslavi ravnateljica z mentorji slavnostno podeli priznanja in pohvale najzaslužnejšim učencem. Tudi letos so bili učenci in njihovi mentorji zelo delavni in učenci so osvojili še posebej veli- Obeležili smo državni praznik - dan samostojnosti 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI

osvojila na tekmovanju iz slovenščine, na tekmovanju iz biologije O šolskem letu le s pa sta bili zlati devetošolki Andreja Žmavc in Neža Švajger. Zelo uspešna je bila tudi ekipa sedmošolcev v postavi Aljaž Klavžar, presežniki Nika Gradišek in Dejan Zorenč, ki je nastopila v tekmovanju Male sive celice, saj so na regijskem predizboru zmagali in se uvrstili med dvaintrideset najboljših ekip v Sloveniji. Šolsko leto, ki se počasi izteka, bo zagotovo ostalo neizbrisljivo za- Ob zaključku devetletnega šolanja na OŠ Kozje je naziv najboljša pisano v spominih zaposlenih in učencev OŠ Kozje. Dosanjali smo učenka prejela Neža Švajger. Neža je bila ves čas odlična učenka, v namreč sanje številnih generacij - dobili smo nov Večnamenski zadnji triadi pa je osvojila dve zlati, tri srebrna in deset bronastih center Kozje s kulturno in športno dvorano. Že res, da je bil pouk priznanj. Neža pa je postala tudi športnica šole, saj je dosegala v letošnjem letu zaradi gradnje centra nekoliko moten, vendar pa odlične športne rezultate predvsem v atletiki. V letošnjem letu je nova pridobitev odtehta vsa prilagajanja. Še najbolj smo morali postala medobčinska prvakinja v skoku v daljino za starejše učen- improvizirati pri pouku športa in naj se še enkrat zahvalim Prosto- ke, na področnem tekmovanju je zasedla 5. mesto, druga pa je bila voljnemu gasilskemu društvu Kozje, ki nam je dovolilo, da smo v ta tudi na medobčinskem prvenstvu v krosu. Poleg nje so se na med- namen uporabljali dvorano gasilskega doma. Bolj kot se je gradnja občinskem prvenstvu dobro odrezali še Ivica Švajger, ki je bila tre- bližala koncu, bolj s srečnimi obrazi smo pogledovali proti centru tja v suvanju krogle, Rebeka Žučko, ki je bila tretja v teku na 300 in ko smo učence prvič popeljali po dokončanem in opremljenem metrov, tretje mesto je osvojila tudi dekliška štafeta 4x100 metrov objektu, je bilo veselje popolno. Neverjetno - s koliko energije in v sestavi Rebeka Žučko, Anja Rajgl, Nina Jazbec in Neža Švajger, elana smo se lotili pripravljanja programa za svečano otvoritev in tretji pa je bil tudi Primož Klavžar na tekmovanju v krosu. prav nič ni moglo iti narobe. Prve kulturne prireditve in ure športa Šolsko leto je bilo ponovno zelo bogato s kulturnimi nastopi, s v novem centru so pokazale, kakšna prepotrebna pridobitev je cen- katerimi smo popestrili praktično vsako prireditev v kraju. Člani ter za kraj in šolo. Z izgradnjo novega centra pa še nismo zaključili gledališkega krožka so se udeležili območnega srečanja otroških z investicijami za letošnje leto. Malo pred poletnimi počitnicami gledaliških skupin v Šmarju pri Jelšah z igrico Olge Paušič Pepelkin se je namreč začela še energetska sanacija šole in vrtca in če bo šlo čevelj. Poleg številnih drugih aktivnosti na dramskem področju so vse po načrtih, bomo jeseni vstopili v lepšo in energetsko sanirano bili učenci in mentorji aktivni tudi na glasbenem, likovnem, fol- šolo. klornem in drugih kulturnih področjih, zato smo konec šolskega Naši učenci so s pomočjo mentorjev postavili nov mejnik, kar se leta ponovno dobili naziv Kulturna šola, ki ga Javni sklad RS za tiče uspehov na tekmovanjih iz znanja. Osvojili so namreč kar se- kulturne dejavnosti podeljuje šolam, ki izkazujejo nadpovprečno dem zlatih, 52 srebrnih in 152 bronastih priznanj. Vsaj eno pri- aktivno kulturno udejstvovanje. Naziv Kulturna šola lahko upora- znanje je osvojilo 72 različnih učencev, kar je skoraj 60 % vseh bljamo v naslednjih treh šolskih letih. učencev naše šole. Po dve zlati priznanji sta osvojila osmošolec Šolsko leto, ki se zaključuje, je bilo za učence in zaposlene na naši Kristjan Šoln, ki je bil zlat na tekmovanjih iz angleščine ter kemije šoli torej leto presežkov in samo upamo lahko, da se bo takšen in sedmošolka Nika Gradišek, ki je zlato osvojila na tekmovanjih trend nadaljeval tudi v prihodnje! iz logike ter matematike. Osmošolka Anja Rajgl je zlato priznanje Roman Gradišek, ravnatelj OŠ Kozje

Minulo šlsko leto smo popestrili tudi z gledališčem za najmlajše

Tudi letos je v okviru dvoletnega programa Popestrimo šolo na OŠ Kozje delovalo gledališče za najmlajše. Mladi igralci so bili učenci 1., 2. in 3. razreda, ki so se tekom leta velikokrat prelevili v pravljič- na, živalska in druga imaginarna bitja in se ob tem tudi zabavali.

Igrica ob prihodu dedka Mraza V okviru gledališke dejavnosti so spoznava- Mi smo se z gledališko dejavnostjo spo- li svoj talent in se skozi različne dejavnosti gledovali skozi pantomimo, kratke igrane najlepše spoznali eno izmed življenjskih re- že preizkušali kot mladi igralci. Kljub temu prizore, ogrevalne in druge družabne igre, snic. da delo v gledališču za odrskimi deskami izdelovanje lutk. Lotili pa smo se tudi neko- Znotraj razreda smo postavili v dramski di- pomeni naporno in trdo delo, pa je način liko zahtevnejših projektov. Letos smo pri- alog še eno priljubljeno živalsko pravljico. dela s tako mladimi otroki povsem druga- pravili dve predstavi za krajane. Decembra A ker upamo, da se bomo v novem šolskem čen. Tu se otroci z gledališčem spogledujejo, smo otrokom, ki jih je obiskal dedek Mraz, letu pokazali tudi izven zidov šolske učilni- nekateri še zelo sramežljivo, spet drugi pa že zaigrali igro Novoletna jelka, ob materin- ce, naj več o tem za zdaj ostane skrivnost. precej suvereno. skem dnevu pa smo v kratki igri Doma je Mateja Kolar 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI Ekošola kot način življenja

Na OŠ Lesično razvijamo spoštljiv odnos do narave, okolja in druž- be v okviru projekta Ekošola kot način življenja in programa Šolski ekovrtovi.

Zbiralne akcije vala s predstavitvijo dejavnosti v okviru Že sedemnajsto leto sodelovanja v projektu programa ekošole in šolskih ekovrtov z rde- Ekošola kot način življenja se za zidovi in v čo nitjo Zdravo življenje po receptih naših okolici šole še vedno odvijajo razne aktiv- babic. Zdrav način življenja, zelišča, zdrava nosti, ki jim včasih v hitrem vsakdanu ne prehrana, naravna kozmetika in sonaravno namenjamo posebne pozornosti. Pa vendar vrtnarjenje so na stojnici predstavljali štirje Delo na šolskem vrtu je pomembno, da na šoli skrbimo za zdravo šestošolci z mentorico Matejo Koprivc Po- prehrano, ločujemo odpadke, varčujemo z lutnik. Obiskovalci so bili navdušeni nad na naših vrtovih in njivah, smo letos vrt ob- vodo in energijo, zbiramo papir, izrabljene našimi dejavnostmi, vedoželjno so vonjali delovali učenci vseh devetih razredov. Na kartuše, tonerje, mobitele, plastične zama- zelišča, čaje, poskusili drnulovo marmelado šolski vrt smo posejali le slovenska avtoh- ške, skrbimo za čisto okolje, krepimo spo- in spoznali kaj več o divji sadni sorti – ru- tona semena, saj so se stare tradicionalne in štljive medsebojne odnose in solidarnost. menem drenu. Ker skrb za zdravje vključuje avtohtone sorte vrtnin skozi obdobja svoje- Tako kot v preteklih letih smo tudi za šolsko tudi skrb za higieno telesa in zaščito pred ga razvoja prilagajale našim podnebnim in leto 2013/2014 pripravili precej pester na- soncem, smo obiskovalcem predstavili tudi življenjskim razmeram in so tako pridobile bor najrazličnejših aktivnosti, ki smo jih iz- izdelana naravna mila in klobuke, ki so jih značilen okus ter okrepile odpornost proti vajali tekom leta. Učenci so vseskozi pridno učenci izdelali iz naravnih materialov. Nav- boleznim in škodljivcem. zbirali izrabljene kartuše in tonerje, baterije dušeni so bili nad dejavnostmi naše šole in Da bi se poučili in še kaj več izvedeli na to in plastične zamaške. Samo plastičnih za- nam zaželeli še naprej tako dobro delo. S so- tematiko, smo v okviru dneva dejavnosti z maškov se je nabralo preko 100 kilogramov, delovanjem na sejmu Altermed smo si kot učenci predmetne stopnje v Mariboru obi- v jesenski in spomladanski zbiralni akciji ekošola pridobili nove izkušnje in pripo- skali tudi Urbani eko vrt. Dobili smo veli- starega papirja pa se je v šolskem kontejner- mogli k večji prepoznavnosti šole v širšem ko idej in znanja, kako ohranjati biotsko ju nabralo za 3600 kg papirja. Seveda pa po- okolju. S tem pa se naše aktivnosti ekošole pestrost kulturnih rastlin in kakšna so na- leg skrbi za okolje nismo zanemarili skrbi za še ne končajo. čela ekološkega vrtnarjenja. Tako so učenci človeka. V humanitarni akciji Pomagajmo v začetku leta vihteli motike in grablje ter z žrtvam poplav v BiH smo učenci in učitelji Sveža zelenjava s šolskega ekovrta našega šolskega vrta pospravili pridelke in zbrali zelo veliko živil, osebnih higienskih Več pozornosti med ekodejavnostmi smo pripravili vrt ter sadovnjak za zimski poči- pripomočkov, potrebščin za dojenčke in namenili predstavitvi učne rabe šolskega tek. Pobrano zelenjavo iz šolskega vrta in ja- otroke ter oblačil. ekovrta in kako učitelji in učenci ob prak- bolka iz šolskega sadovnjaka pa smo pojedli tičnem delu odkrivamo radosti vrtnarjenja, pri šolskih malicah. Sodelujemo na različnih sejmih urejamo gredice, sejemo in sadimo vrtnine, jih negujemo, izdelujemo žuželčje hotele in Kot ekošola želimo delovati in se predsta- Dan odprtih vrat vljati tudi širše. Vsako leto sodelujemo na še veliko več. Vse dejavnosti ekošole in izdelane izdelke sejmu Praznika kozjanskega jabolka v Pod- Osrednji cilj programa Šolski ekovrtovi je smo predstavili na Dnevu odprtih vrat in sredi. Na stojnici smo predstavljali stare omogočiti otrokom in mladostnikom pri- zaključku ekoprojekta v začetku aprila. Ta sorte hrušk, hruškov kompot, ki so ga pri- sten stik z naravo in ekološko pridelavo dan so obiskovalci tudi z veseljem prisluh- pravili učenci, posušene hruške in izdelke iz hrane, hkrati pa tudi neposredno doživlja- nili predavanju g. Draga Jančiča o škodljiv- hruškovega lesa. nje pestrosti rastlin in živali v kmetijskem cih in prijateljih na našem vrtu. Ob koncu V marcu smo sodelovali tudi na sejmu Al- ekosistemu. Ena temeljih nalog učiteljev in predavanja pa so v dar dobili glinen loček z termed v Celju. Na 10. jubilejnem sejmu staršev je, da omogočimo situacije in aktiv- vrtnino in jo prenesli iz naših rok oz. šolske- Altermed je naša šola dogajanje zaznamo- nosti za udejanjanje otrokovih interesov in ga vrta na svoje domače vrtove. sposobnosti, in to v okolju, v katerem otrok živi. Največ pomeni izkustvo in izkustveno V tem šolskem letu smo s projektnimi in doživljanje ter učenje v naravi. S tem name- okoljsko-naravoslovnimi dejavnostmi vpli- nom imamo v šolski okolici tudi ekovrt, ki vali na vzgojno-izobraževalno delo otrok je prava ekoučilnica. in učencev z namenom razvijanja vrednot, Na šolskem vrtu smo vrtnarili po načelih med katerimi je ena najpomembnejših spo- permakulture. Bistvo permanentne agro- štljiv odnos do narave, okolja in družbe. Na- kulture ali krajše permakulture ni le način rava je naš vzor, zato bomo opazovali in obdelovanja zemlje, pač pa je način mišlje- sodelovali še naprej. nja in življenja, ki se nanaša na proizvodnjo hrane, izrabo prostora in vključuje tudi gra- Koordinatorica ekošole in projekta šolski dnjo bivališč. Ker se zdravje začne z zdravo ekovrtovi: Mateja Koprivc Polutnik Sejem Altermed prehrano, ki je na ekološki način pridelana

25 IZ ŠOLSKIH KLOPI Ekskurzija na Dunaj Valeta 2014

V petek, 13. junija 2014, je na OŠ Kozje potekala valeta 9. razreda. Poleg devetošolcev so se v prostorih VC Kozje zbrali njihovi starši in sorodniki ter učiteljski zbor z gospodom ravnateljem Romanom Gradiškom. Z obiskom valete pa sta učence počastila tudi gospod župan Dušan Andrej Kocman in gospod župnik Niko Marovt. Petek trinajstega za 16 učencev generacije 99 ni bil nesrečen, ampak srečen dan. »Srečni smo« je bilo namreč njihovo glavno sporočilo, ki so ga učenci spretno vpletli v program valete, ki se je začel ob zvokih Zdravljice in nadaljeval s prihodom plesnih parov, ki so nam predstavili prvi ples. Sledil je uvodni pozdrav prisotnih z naslednji- mi besedami: »Srečni smo, da ste prišli. Srečni, da ste pripomogli k temu, da nam je uspelo uspešno zaključiti osnovno šolo. Danes smo mi tisti, ki vas želimo osrečiti. Zdi se, da je sreča za to, da se deli. Skupaj smo jo delili devet let, z nami je rasla in nas povezovala …«. Medsebojna povezanost učencev je bila nato predstavljena v predstavitvi, ki je prikazala devetošolce od majhnih nog pa vse do zaključka Skupinska slika z Dunaja šole. V slikovno predstavitev so bile vpletene šolske dogodivščine, plesne vaje, zaključna ekskurzija ter priprava programa in dvorane. V petek, 6. 6. 2014, smo se učenci 9. in 8. razreda naše šole že v zgodnjih jutranjih urah podali na pot ter se odpeljali na zasluženo zaključno ekskurzijo na Dunaj. Med dolgo 5-urno vožnjo nam je vodič povedal veliko zanimivega o habsburških vladarjih, še posebej pa je predstavil modro vladari- co Marijo Terezijo in njenega sina Jožefa, ki sta za tisti čas uvedla kar veliko pomembnih reform, ki so vplivale na življenje vseh ljudi v monarhiji. Najpomembnejša reforma, ki sta jo uvedla, pa je zagotovo obvezno šolanje. Da pa nam med vožnjo ni bilo dolgčas, nas je vodič zabaval z razni- mi domislicami in imeli smo tudi kratek kviz in če si na zastavljena vprašanja pravilno odgovoril, si bil še posebej nagrajen. Ker pa je na našem avtobusu vladalo izjemno prijetno in sproščeno vzdušje, Podelitev priznanj devetošolcem se nam dolga vožnja ni več zdela tako dolga in kmalu smo morali Srečo so nato s prisotnimi delili prav vsi učenci: ob recitiranju pe- izstopiti, ker je pred nami stala velika palača Schönbrunn. Najprej smi in njihovi razlagi, fantovskih spominih in dosežkih, igranju na smo posneli nekaj fotografij za spomin, nato pa smo pot veselo na- harmoniko, besedah o sreči v angleščini in predaji ključa 8. razre- daljevali po urejenem parku, kjer smo si lahko v miru pogledali du. Učenci 8. razreda so bili pri opravljanju nalog uspešni in tako zanimivo arhitekturo palače in simetričnost parka. Bil je čas, da si postali dostojni nasledniki devetošolcev. vso veličino Schönbrunna ogledamo tudi od znotraj. Vsako sobo Po odplesanem dunajskem valčku in bugiju je sledila podelitev smo si lahko podobno ogledali, še posebej pa so nam bile zanimive spričeval. Najprej je učence nagovoril ravnatelj, gospod Roman sobane, ki so jih krasile velike slike in ogledala. Po ogledu bogastva Gradišek, ki je poudaril pomen znanja, sposobnosti, spretnosti in in veličine palače pa smo se odpravili v Hišo morij, kjer smo lah- vrednot, ki so jih učenci pridobili med šolanjem. Nato je učencem ko uživali v bogastvu raznolikosti morskih živali. Všeč pa nam je skupaj z obema razredničarkama podelil zaključna spričevala. De- bil tudi razgled z vrha stolpnice, ki se je razprostiral po celotnem vetošolci so se izkazali na različnih področjih, zato so jim njihovi mentorji podelili dosežena priznanja. Sledila je razglasitev naju- Dunaju. Velemesto je bilo pred nami kot na dlani. Ker pa smo si spešnejše učenke šole in najuspešnejše športnice šole. V obeh kate- morali še veliko ogledati, smo se odpravili v naravoslovni muzej, gorijah je bila najuspešnejša učenka Neža Švajger. kjer smo si ogledovali okostja kitov, mamutov …, nagačene leve, Na podlagi preteklosti in sedanjosti so učenci prikazali svojo pri- zebre, opice, medvede, ptiče … hodnost ter si zaželeli, da bi uspeli uresničiti cilje, ki so si jih zasta- Čas je hitro minil in že smo se napotili v muzej, grobnico, kjer so vili. Sledile so besede zahvale. Najprej staršem, učiteljem, gospodu shranjene krste vseh Habsburžanov. ravnatelju in vsem zaposlenim na OŠ Kozje, s katerimi so delili Ker nam je čas dopuščal, smo imeli v centru Dunaja malo prosto svoja osnovnošolska leta. Za uspešno sodelovanje so se zahvalili za nakupovanje, malico in druženje. Seveda pa najboljše pride ve- tudi obema razredničarkama, Simoni Strašek in Mariji Žibret, ki dno na koncu. Čisto na koncu nas je čakal samo še zabaviščni park, sta jih s spodbudnimi besedami pospremili v svetlo prihodnost. Ob ki mu pravimo Prater. Le najpogumnejši smo si upali preizkusiti zaključku sta prisotne nagovorila še gospod župan in predstavnik tudi najbolj adrenalinske naprave. Zagotovo bo nam vsem ta po- staršev gospod Ervin Perčič. Po zaključku uradnega dela je sledilo učna zaključna ekskurzija ostala v zelo lepem spominu. Še posebej druženje, ki se je ob glasbi, plesu in pesmi zavleklo pozno v noč. pa nam, učencem devetega razreda. Bila je zadnja v dolgih ali pa Tako je šolanje na OŠ Kozje srečno zaključila še ena generacija de- kratkih – kakor se vzame – devetih letih in tudi s spomini nanjo vetošolcev. Generacija enkratnih in neponovljivih. Skupina dobrih bomo šli vsak po svoje, vsak svojim ciljem naproti. in srčnih mladih ljudi. Hvala vam za vse in srečno! Karmen Rajgl, 9. razred, OŠ Kozje Marija Žibret 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Uspešno sodelovanje OŠ Lesično in Kozjanskega parka

OŠ Lesično že vrsto let uspešno sodeluje s Kozjanskim parkom. Na- bor dejavnosti šolskega leta 2013/2014 je pester. Predstavili vam bomo utrinke letošnjega sodelovanja.

Naše sodelovanje se začne že v mesecu kjer so obiskovalcem predstavili družinsko oktobru, ko Kozjanski park v drugem te- ekološko kmetovanje. Ob tej priložnosti je dnu omenjenega meseca organizira tra- bil predstavljen tudi zbornik najuspešnejših dicionalno in osrednjo prireditev Praznik literarnih del osnovnošolcev zavarovanega kozjanskega jabolka. OŠ Lesično je tudi v območja, kjer so sodelovali Nika Klaužer in letošnjem šolskem letu sodelovala na pra- Domen Kozmus iz 4. razreda, Patricija Po- zniku Kozjanskega jabolka v Podsredi. V lutnik iz 5. razreda, Nina Godler in Tamara sklopu dejavnosti ekošole smo to leto pod Kovačič iz 6. razreda ter Matevž Polak iz 7. Udeleženci Vulkanije, drobnogled vzeli raziskovanje starih sort razreda. foto: Tamara Kovačič hrušk. Obiskovalci so lahko poskusili hru- OŠ Lesično je tudi aktivna udeleženka škov kompot, ki so ga pripravili učenci, se mreže šol Biosfernega območja Kozjansko hotel samotarskih čebel na Gradišču pri posladkali s posušenimi hruškami ali pa ob- in Obsotelje. Letos je Kozjanski park na Podsredi, pri čemer so posneli tudi reporta- čudovali izdelke iz hruškovega lesa, med ka- dan biodiverzitete, 22. maja 2014, pripravil žo z novinarko Vala 202. terimi so svojo pozornost z lesnim vzorcem predstavitev raziskovalnih nalog osnovno- Kozjanski park je organiziral in strokovno najbolj pritegnile kuhinjske deske. Učenci šolcev, vključenih v mrežo šol. S svojo raz- vodil tudi dneve dejavnosti za osnovne in so obiskovalcem predstavili še druge dejav- iskovalno nalogo so sodelovali tudi šesto- srednje šole. V juniju so tako učenci pod nosti ekošole na izbrano letošnjo temo eko- šolci, ki so pod mentorstvom Lidije Kotnik vodstvom g. Dušana Klenovška spoznavali projekta Zdravo življenje po receptih naših Klaužer raziskovali arhitekturno dediščino rastlinski in živalski svet na učni poti Gozd babic. na območju Lesičnega. in travnik. Naravoslovni dan so učenci zače- Naše uspešno sodelovanje s Kozjanskim Učenci, ki so bili uspešni na literarnem na- li z ogledom razstave hroščev in po vzponu parkom se začne že pri najmlajših. Učenci tečaju in učenci, ki so sodelovali pri razisko- na grad Podsreda zaključili dan z ogledom 3. in 4. razreda z razredničarkama Liljano valni nalogi, so se v petek, 23. maja 2014, razstav Skrb za naš planet in Spoznaj so- Cerar in Nives Kostevc Arzenšek so se ude- udeležili nagradnega izleta z ogledom do- sede, razstavljavca National Geographica v ležili velikonočnih delavnic, ki so potekale v življajskega parka Vulkanija pri Gradu na galerijskih prostorih gradu Podsreda. slovensko-bavarski hiši v Podsredi. Goričkem, ki ga je organiziral park. Doži- Devetošolci pa so s strokovnima delavkama Učenci od 4.do 7. razreda so pod mentor- vljajski park Vulkanija predstavlja sile iz Kozjanskega parka preživeli dva zanimiva stvom Gordane Salobir, Nives Kostevc Ar- Zemljinih globin in geološke procese na po- in poučna dneva. 4. oktobra 2013 so odšli zenšek in Lučke Palir Mavrič sodelovali na vršju ali blizu njega, ki spreminjajo podobo po geološki učni poti, na kateri so spoznali literarnem natečaju, ki ga Kozjanski park kopna in morja skozi geološko zgodovino tri osnovne skupine kamnin, fosile in mine- vsako leto razpiše ob dnevu Zemlje. Leto Zemlje in še posebno skozi geološko zgodo- rale. Naučili so se vzeti in pravilno označiti 2014 je mednarodno leto družinskega kme- vino ozemlja današnjega Goričkega. Sledil vzorec kamnine, jo opisati ter jo ovrednotiti tovanja, zato so učenci ustvarili literarne je ogled Lednarjeve usnjarne, kjer je nekoč glede na uporabnost. Naravoslovni dan so prispevke na temo Kmetovanje. Kozjan- bila strojilnica kože. Učenci so doživeli pou- preživeli ob poti od izvira do izliva Bistri- ski park je pripravil obeležitev v torek, 22. čen in adrenalina poln dan. Seveda je bil na ce. V Planinski vasi, kjer se nahaja eden iz- aprila 2014, na kmetiji Krivec na Pokleku, poti nazaj v Lesično tudi čas za sladkanje s med izvirov Bistrice, so začeli raziskovalni sladoledom. dan. Opravili so fizikalne meritve in vzeli Ker je Kozjanski park zavarovano območje, vzorec vode. Pri Kukovičičevem mlinu so pa je prav, da pri učencih ozaveščamo tudi razmišljali o pomenu reke nekoč in danes. naravovarstveni pomen. Že v začetku leta Opravili so fizikalne meritve in rezultate smo na šoli gostili razstavo pod okriljem zgornjega in srednjega toka reke primerjali Kozjanskega parka Tujerodne vrste - prezr- med seboj. Kemijsko analizo so opravili na ta grožnja, kjer so si učenci, učitelji in starši Trebčah, kjer so primerjali rezultate analiz lahko prebrali kaj več o invazivkah. V me- tekoče in stoječe vode. Sledil je ogled izliva secu decembru smo sodelovali z delavcem Bistrice v Sotlo. Kozjanskega parka g. Dušanom Klenov- Menimo, da je sodelovanje med šolo in za- škom, ki je za učence naravoslovnega krož- vodom Kozjanski park zelo dobro in se tru- ka pod mentorstvom Mateje Koprivc Polu- dimo, da bo takšno tudi v bodoče. tnik pripravil predavanje o kačah. V aprilu so si nekateri učenci ogledali naj- Zbrala Lidija Kotnik Klaužer, Kako hitra je Bistrica pri izviru bolj obiskan hotel na Kozjanskem, in sicer koordinatorica s Kozjanskim parkom

27 IZ ŠOLSKIH KLOPI Jama Pekel, slap Rinka in še več …

Čez celoten prostor je tekel majhen umeten ugasnili luči in ostali v trdi temi, kar člove- potoček. Dobro smo poslušali vodičko in ku čisto uniči orientacijo, netopir pa se prav potem po najboljših močeh rešili delovni dobro znajde. Ko smo stopili iz jame, se je list, ki nam ga je pripravil muzej, in v njem žareče sonce še nekaj sekund zdelo povsem preverili, koliko smo si uspeli zapomniti. neresnično. Še kako resničen pa je bil sla- Avtobus nas je odpeljal do naše naslednje doled, s katerim smo se sladkali med izpol- postojanke - Jame Pekel in pričakovanje je njevanjem delovnega lista. Potem pa spet na bilo tisto, ki nas je gnalo naprej po gozdni avtobus in naprej. poti do same jame. Ker smo že na začetku Za zaključek smo popotovali še dlje v prete- ekskurzije dobili delovne liste, ki smo jih klost. V čas Rimljanov na naših tleh. Ob eni sproti izpolnjevali, smo hitro zapisali novo takratnih glavnih cest so našli veliko starih dobljeni podatek. Namreč ta, da se Jama Pe- in umetelno izdelanih rimskih nagrobnikov. kel imenuje po vhodu v jamo, ki spominja Medtem ko so nagrobni kamni revnejšega na hudiča z razprtimi rokami. Kar težko ga sloja res, bolj kot ne, samo kamni, pa na- je zgrešiti, saj je tako neverjeten in tudi ra- grobniki bogatejših pripovedujejo cele ži- hlo strašljiv. Hudič nam je torej odprl vrata vljenjske zgodbe. Dela takratnih umetnikov v jamo in pogumno smo zakoračili vanjo. je ponekod že uničila reka, vendar so skulp- Tudi ta nas ni razočarala. Kot v vsaki pravi ture večinoma dobro ohranjene. Dodelane kraški jami so bile na ogled mnoge vrste ka- so vse od temeljev pa do veličastnega vrha, pnikov: stalagmiti, stalaktiti, stebri, zavese kjer običajno kraljuje mogočna žival, ki naj in celo brokoli. Pravo malo domovanje, ni bi varovala ostanke umrlega človeka. Reliefi kaj. Za piko na i so bili tu še temačni tune- na nagrobnikih pripovedujejo mnoge rim- li, ki jim ni videti konca in seveda reka, ki sko-grške legende in preko teh se da veliko Pri slapu Rinka je neslišno tekla pod nami. V jami je stal- razbrati o človeku, katerega žara je bila v tej na temperatura 10 stopinj, kar je bila prava grobnici. Ja, preteklost se zagotovo splača Ob koncu šolskega leta smo si učenci 5., osvežitev v primerjavi z zunanjimi tempera- raziskati, saj je ne navsezadnje podlaga za 6. in 7. razreda OŠ Kozje v okviru ekskur- turami. Misel na vsa ta leta kapljanja in ka- sedanjost. zije ogledali kar nekaj znamenitosti, ki so pljanja, centimeter na 100 let, človeka navda Tako se je naš poučni in zanimiv izlet še močno povezane s slovensko zgodovino in kar z nekakšnim strahospoštovanjem. Kot prehitro zaključil. Utrujeni in zadovoljni pokrajino. Prvi dve sta naravni znamenito- je bilo videti, nismo pretirano motili stalnih smo se vrnili v Kozje, znanje, ki smo si ga na sti, slap Rinka in ena izmed naših mnogih, gostov jame - netopirjev, manjših polžev in novo pridobili, pa je vredno zlata. čudovitih in značilnih kraških jam - Jama hroščev, smo pa si ogledali, kako zgleda nji- Pekel. Potopili smo se tudi v slovensko hov svet brez vpliva ljudi. Za minuto smo Nika Gradišek 7. r. OŠ Kozje zgodovino in s pomočjo vodičev raziskali ostanke Rimljanov na naših tleh in razvoj gozdarstva in lesarstva pri nas. Poučen izlet smo začeli s kratkim pohodom Plavalni tečaj do slapa Rinke, ki nam je, ne prvič in zagotovo ne zadnjič, vzel sapo. Med opazovanjem 9. 6. 2014 se je začel naš plavalni tečaj. Naj- idilične podobe slapa, ki se je ob močnem prej smo odšli po malico, se postavili v vr- vetru zdel kot mehek in puhast bel oblak, sto in počakali otroke iz vrtca in 1. razreda. nam je učiteljica naštela nekaj značilnosti in Odpeljali smo se v terme Olimia. Ko smo zanimivosti, povezanih z njim. Ampak, naj prispeli, smo se preoblekli v kopalke. Uči- bo slap še tako čudovit, smo morali naprej, telji so nas preizkusili, kako znamo plavati. saj nas je veliko čudovitega še čakalo. Potem so nas razdelili v skupine. Najprej Naša naslednja postojanka je bil Muzej le- smo se ogreli in začeli plavati prsno. V to- sarstva in gozdarstva Slovenije. Za začetek rek, sredo in četrtek smo vadili skok na gla- smo preverili, kako dobro sploh poznamo vo, prsno plavanje in kravl. V petek, zadnji drevesne vrste v naših gozdovih in se po- dan plavalnega tečaja, smo deklice med vo- dučili o lastnostih določenih vrst lesa. Skozi žnjo z avtobusom brale revije in se pogovar- Med plavanjem je potreben tudi počitek zaveso s potiskom dreves smo nato vstopili jale. Ko smo se peljali mimo term Olimia, smo odšli na malico in na sladoled. Potem v zgodovino lesarstva in gozdarstva pri nas. smo že vedele, da gremo v Aqaluno. Prispeli smo se spuščali po toboganih. Kmalu je bil Sprehodili smo se skozi različna obdobja, smo, se preoblekli v kopalke in se namazali čas, da se preoblečemo in si posušimo lase. si ogledali različne načine prevažanja in s sončno kremo. Odšli smo v vodo in pono- Odpravili smo se na avtobus in se odpeljali predelovanja lesa. Mene osebno so najbolj vili vse vaje. Pričelo se je ocenjevanje naših v šolo. Pogosto se bom spominjala našega pritegnile makete. Teh ni manjkalo, tako plavalnih veščin. Prišla je učiteljica in si za- plavalnega tečaja. majhnih, kot tudi takih v naravni velikosti. pisala podrobnosti o našem plavanju. Nato Katja Bratuša, 3. razred, OŠ Kozje 28 IZ ŠOLSKIH KLOPI

jih podoživljali in poustvarjali. Projekt Evropska vas Barvali so barvanke, jih risali in Morski dan izdelali. Prebrali so poljsko ljudsko pravljico Bajtar in beda ter Smo zgodaj zjutraj vstali, izdelali plakat. Pripravili so pouč- na zajtrk se podali, no dramatizacijo risanke o medu potem pa z ladjico peljali Uhcu z naslovom Oprostite. Izde- lali so samostoječa risana junaka, po morski se obali. v vlogi katerih so se obiskovalci lahko fotografirali, ter ostale sim- V Piranu smo pristali, bole raziskovalne države, ki so si jih obiskovalci lahko vzeli. Spo- akvarij obiskali, znali so geografske, kulinarične potem pa kup spominkov in druge značilnosti Poljske ter za domov nabrali. Evropsko unijo, organizacijo, katere članica je tudi Poljska od leta 2004. Sodelovali smo tudi s polj- Ko denarce vse smo porabili, skim veleposlaništvom, ki nam je nazaj v Žusterno smo zavili, poslalo veliko gradiva za pomoč v bazenu takoj se ohladili, pri boljšem spoznavanju države. pridno plavali in za delfinčke se borili.

Udeleženci Evropske vasi z mentorico Kaj smo obiskovalcem ponudili na stojnici? Zvečer utrujeni in lačni Projekt Evropska vas je vseslo- Evropska vas v Celju Na stojnici naše šole so se lahko na večerjo smo čakali, obiskovalci preko informacijskih venski šolski projekt za mlade, v Zaključno prireditev za Savinjsko saj s polnimi želodčki katerem sodelujejo osnovne šole, regijo je s podporo Mestne občine plakatov in zabavne igre Spoznaj- srednje šole in druge vzgojno-iz- Celje koordinirala OŠ Frana Roša. mo Poljsko dodatno izobraževali veliko lažje smo zaspali. obraževalne ustanove. Projekt or- Potekala je v petek, 9. maja, med in se seznanili s številnimi zani- ganizira, vodi in usmerja Evrop- 11. in 15. uro na Krekovem trgu mivostmi predstavljene države, Eva Bah, 4. r. ,OŠ Lesično ska hiša Maribor. v Celju. lahko so se fotografirali kot Lolek Osnovna ideja projekta je spo- Širši javnosti se je predstavilo 23 in Bolek, znana poljska risana ju- znavanje in razumevanje evrop- osnovnih šol, Vrtec Zarja Celje, naka, okusili tradicionalni makov skega družbenega, socialnega in Glasbena šola Celje, Mednarodna kolač ali pa se s pomočjo slikov- kulturno-zgodovinskega okolja fakulteta za družbene in poslovne nega angleško-poljskega slovarja Morska ter spodbujanje medkulturnega študije Celje ter Mladinski center naučili kakšno poljsko besedo. sodelovanja, hkrati pa zavedanje Celje. Poleg rezultatov raziskova- Promocijsko gradivo (knjižne Na morju se lepo imamo, lastne kulturne identitete. S pro- nja, ki so jih učenci predstavili na kazalke, recepte, zastavice) so si se družimo in klepetamo, mimoidoči lahko odnesli domov. jektom želijo tudi spodbujati za- stojnicah, je bilo dogajanje pope- v hotelu spimo, nimanje za spoznavanje drugih streno s kulturnim programom. Folklorna skupina je popestrila narodov in držav Evropske unije. Nekaj dežnih kapelj ni zmoti- kulturni program s prirejenim v bazenu pa se plavati učimo. Program spodbuja medpredme- lo delovne vneme in priprav na tradicionalnim poljskim plesom. tno povezovanje in inovativne atraktivne glasbene, plesne in Obiskovalci so podoživeli svoje V sredo smo se z ladjico peljali, pristope k učenju. pevske točke, ki so se odvijale na otroštvo in se z navdušenjem fo- med valovi so delfini skakali, tografirali v vlogi risanih junakov, Učenci in učitelji iz različnih slo- odru sredi trga. Evropsko vas je odšli smo v Piran, venskih krajev medpredmetno in obiskal tudi 6 Pack Čukur, ki je marsikatero zanimivost so spo- na inovativen način spoznavajo s svojimi sporočilnimi besedili znali z didaktično igro. Ob njej bili odsotni skoraj cel dan. države Evropske unije, njihove obogatil kulturni program. so najraje posedeli mlajši obisko- značilnosti, običaje, kulinariko, Dan je minil v znamenju petja, valci. Jedli dobro hrano smo, glasbo in druge posebnosti. Poleg plesa in kulinaričnih užitkov. za žejo pili smo vodo, In kaj je projekt doprinesel šoli, države šole v projektu obravnava- ko lizali smo sladoled, jo tudi določeno temo. Dogovor- OŠ Lesično in Evropska vas učenkam in učencem? jena tema oz. rdeča nit letošnjega OŠ Lesično je v šolskem letu Dinamično delo in užitke pri spo- najraje imeli smo kornet. leta je bila deseta obletnica Evrop- 2013/2014 prvič sodelovala v znavanju Poljske. Z drugega zor- ske unije v letu 2014. omenjenem projektu. Učenke in nega kota so učenci kot tudi men- Čofotali smo v morju Na zaključni prireditvi ob Dnevu učenci od 1. do 9. razreda so te- torji podrobneje spoznali izbrano in veselili se, državo Evropske unije, primerjali Evrope (9. maj) se šole predstavijo kom šolskega leta z različnimi ko med kamenjem in školjkami na 8 (Celje, Slovenj Gradec, Mur- metodami in oblikami dela razi- način življenja, običaje… z doma- ska Sobota, Ljubljana, Koper, Ra- skovali in spoznavali značilnosti, čimi, slovenskimi. rakec znašel se je. dovljica, Nova Gorica, Maribor) običaje, kulinariko, glasbo in dru- S pozitivnimi vtisi in željo, da na javnih kulturnih prireditvah po ge posebnosti Poljske ter rdečo nit celjski Evropi v malem še sode- V četrtek delfinčke opravili smo, Sloveniji. V omenjenih mestnih letošnje Evropske vasi, 10-letnico lujemo, smo Poljsko prestavili v nad rezultati veseli bili smo zelo, Lesično. jedrih učenci na domiselno ure- vstopa v Evropsko unijo. v petek na bazenu zabavali smo se, jenih stojnicah predstavijo vse, Vsem sodelujočim učiteljem in kar je nastalo skozi šolsko leto pri In kaj smo počeli tekom šolskega učencem iskrena hvala in čestitke ko skakali smo v vodo in v brbotalni- pouku in interesnih dejavnostih. leta v okviru tega projekta? za uspešno izpeljan projekt. ku lepo imeli se. Predstavljene so države Evropske Učenci so si ogledali risanke risa- unije, zato v mestnih jedrih nasta- nih junakov, Loleka in Boleka ter Koordinatorica projekta Evropska Nika Klaužer, 4. r., OŠ Lesično ne Evropa v malem. meda Uhca. Po ogledih le-teh so vas: Lidija Kotnik Klaužer

29 IZ ŠOLSKIH KLOPI Ekskurzija v živalski vrt v Zagrebu

Učenci, ki hodimo k izbirnemu predmetu stavljajo pred njimi. Opazovali smo orla in organizmi v naravi in umetnem okolju, smo njegovo prepričljivo dvorjenje samici. Sive šli z našo učiteljico, gospo Lidijo Čepin, na čaplje so si živahno spletale gnezda, med- ekskurzijo v živalski vrt v Zagreb. tem ko so samice rac mlakaric potrpežljivo Vse nas zanimajo živali, še posebej tiste, ki sedele v gnezdih in valile. V nadaljevanju jih ne srečamo vsak dan, zato smo se te ek- smo se ustavili pri velikih mačkah, risu, levu, skurzije vsi zelo veselili. jaguarju … Pri njih smo se ustavili dlje časa, Pred vstopom v živalski vrst nas je učiteljica saj smo jih imeli priložnost videti od blizu. poučila o vedenju v živalskem vrtu in nas Zelo zanimiv pa je bil tudi nekoliko manjši seznanila s potekom ogleda. Pri pouku smo ris, ki živi tudi pri nas v Sloveniji. Bili smo se na ogled živalskega vrta posebej pripravi- tudi v terariju, kjer smo si lahko ogledali vse li. Vsak učenec si je izbral žival iz živalskega vrste kač, ki živijo pri nas v Sloveniji in na vrta in jo v živalskem vrtu tudi predstavil. O Hrvaškem. Posebej smo se ustavili pri na- določenih živalih pa smo reševali tudi na- ših dveh strupenjačah, gadu in modrasu. V loge na učnem listu, ki nam ga je pripravila akvaterariju smo videli veliko vrst različnih naša spremljevalka, gospa Živa. majhnih in velikih žab, ribe, dva krokodila, V živalskem vrtu je vedno zanimivo Prve živali, ki smo jih videli, so bili beli in veliko tropskih kač, velike kuščarje pa tudi črni labodi, race in želve v ribniku. Preko nočne živali, kot so netopirji in pasavci. Za- v vodi. Ogled živalskega vrta smo zaklju- mostička pa so že bile ptice, ki so bile zelo nimivo je bilo videti tudi hranjenje morskih čili z ogledom opic, kamel, zeber in surikat. zanimive. Obiskali smo jih ravno v času levov in nekateri smo jih lahko tudi sami Po končanem obisku v živalskem vrtu smo parjenja in videli smo, kako samci dvorijo hranili z ribami. Posebej smo se poučili o si za spomin še kupili zapestnice z imeni. samicam, kako se jim razkazujejo in se po- prilagoditvah morskih sesalcev na življenje Ta dan je bil za nas lep in poučen. Anja Romih, 7. r., OŠ Kozje

pred tabo. Tu je nad tabo kupola nočnega V planetariju neba in nebesna telesa opazuješ v vseh šti- Šola v naravi rih straneh neba nad sabo. Planetarij ponuja prav posebno virtualno izkušnjo – prepri- Četrti razred čljivo potovanje po galaksijah, Rimski cesti, Saturnovih obročih … Zelo podrobno smo OŠ Kozje si tudi ogledali planeta Venero in Mars. Ve- se je 2. 6. z liko smo se tudi pogovarjali o mitih in juna- avtobusom kih našega osončja ter o meglicah, to pa so odpravil na medzvezdni oblaki prašnih delcev in plinov. dolgo pot Iskali smo zvezdo Severnico in ozvezdje Ve- v Koper. likega medveda, Dvojčka, Ovna in Ribe. V Komaj smo Kozjanski četrtošolci na morju kratkem filmu o nastanku življenja smo lah- čakali naš cilj, na avtobusu smo spremljali table z napisi ko videli, da je naša galaksija nastala iz »ve- kilometrov in oddaljenosti od Kopra. Ob poti sem opa- likega poka«. Vse življenje se je najprej raz- V notranjosti planetarija zila tudi vetrno elektrarno in jo fotografirala. vilo v vodi iz enoceličnih organizmov. Skozi V četrtek, 8. 5. 2014, smo imeli učenci 9. ra- evolucijo so na našem planetu Zemlja živeli Po dolgi vožnji smo le prispeli na cilj. Mi smo bivali v zreda tehniški dan. Izvedli smo ga v plane- dinozavri, ki pa so izumrli zaradi trkov ko- apartmajih. Vsak dan smo imeli zajtrk, kosilo in večerjo. tariju v našem večnamenskem centru. metov. Tako predvidevajo strokovnjaki. Hodili smo se kopat in se učili mnogih tehnik plavanja. Mi smo tej dejavnosti namenili cel dan, V kratkem filmu smo se sprehodili tudi sko- V plavanju sem prejela srebrnega delfina. Dva dni smo ostali učenci pa so se nam pri delu priključi- zi kotičke Zemlje, ki so najbolj nenavadni, se kopali tudi v morju. li samo za eno šolsko uro. Res bi bilo škoda saj je narava v njih pokazala svojo neverje- Imeli pa smo tudi učne ure, kjer smo izvedeli in se na- povabiti planetarij na šolo le za en razred! S tno ustvarjalnost. Tako smo videli morsko učili veliko o morskih rastlinah, živalih, merili tempera- tako nazorno predstavitvijo neba se ne sre- dno v velikih globinah, puščavske sipine, turo morja in zraka ter si vse zapisali v dnevnik, ki nam čamo ravno pogosto. mogočne slapove, ledenike in skalne grebe- ga je naredila ga. učiteljica. V naš novi Večnamenski center Kozje je ne. Vsemu smo se čudili z odprtimi očmi in V sredo smo se z ladjico odpeljali v Piran, kjer smo si gospod Sebastijan Jakša v okviru projekta usti. »Popestrimo šolo« postavil prvi digitalni Vsem nam se je ta dan zdel zelo poučen. Na ogledali akvarij, osrednji trg, Benečanko … in druge planetarij v Sloveniji. To je nekakšen šotor, v zelo nazoren način smo spoznali veliko no- znamenitosti. katerem lahko opazuješ nebo in ozvezdja in vega in nekatere stvari, ki smo jih že vedeli Ta šola v naravi mi je bila zelo všeč, saj smo spoznavali se čudiš neskončnosti vesolja. V planetariju od prej, smo ponovili. znamenitosti, se zabavali in se imeli zelo lepo. se to doživi drugače kot na filmskem platnu Karmen Rajgl. 9. r., OŠ Kozje Manca Berglez, 4. razred OŠ Kozje 30 IZ ŠOLSKIH KLOPI Majska potepanja po Kozjanskem

V mesecu maju smo se četrtošolci z razredničarko Nives K. Arzen- šek veliko potepali po naši kozjanski občini. Najprej smo obiskali Občino Kozje, potem pa še obrtno in industrijsko podjetje, pekarno Resnik in podjetje Rajmax. Vsem se za prijaznost, da ste nam odprli vrata, iskreno zahvaljujemo.

Obisk občine vzhajanega naredili sirove, sezamove in makove štruč- Ogled proizvodnje v Rajmaxu Najprej smo obiskali skupaj s petošolci Občino Kozje. ke in žemljice. Ko so se le-te pekle, smo se sladkali Župan Dušan Andrej Kocman nam je razložil, kakšne še s tortico in sokom. Ko so bile štručke pečene, so se naloge ima občina in nam povedal še legendo o koz- ohladile na vozičkih in takoj smo jih morali poskusiti. janskem zmaju in kozi, ki je rešila prebivalce. Poudaril Bile so zelo dobre. Pečene žemljice smo lahko odnesli je pomen šolstva, gospodarstva in turizma na našem še domov. območju. Ogledali smo si tudi sejno sobo, v kateri se- stankujejo občinski svetniki. Gospa Polona pa nam je Ogled Rajmaxa podala še več informacij o zgodovini občine in občin- Obiskali pa smo tudi podjetje Rajmax. Direktor nas je skem središču. Prejeli smo tudi turistične vodnike in se prijazno sprejel in nam pokazal okna ter vhodna in ga- posladkali pred odhodom. ražna vrata, ki jih izdelujejo. Ogledali smo si tudi proizvodnjo. Izvedeli smo postopek izdelave oken. Rezalni Resnikove dobrote stroj ogrodje oken najprej razreže po meri, nato pa Ustvarjali smo pekovske dobrote V pekarni Resnik nas je prijazno sprejela gospa Jasmi- vstavijo železno oporo. Sledi varjenje. Robove okenskih na Resnik. Pospremila nas je v prostor, kjer pečejo kruh stranic, ki jih položijo na napravo za varjenje, najprej nas je v sprejemni sobi čakalo presenečenje. Posladkali in druge dobrote. Stroje in različne pripomočke nam dve minuti segrevajo, nato jih zlepijo. Sledi čiščenje, ki smo se in se zahvalili gostitelju. je predstavila gospa Alenka, ki nam je tudi razložila se opravi strojno. Stroj sam obrne in očisti okna. Nato Lara Centrih, Nika Klaužer, postopek peke. Zamesili smo testo, potem pa smo iz okna okujejo. Na koncu sledi še steklenje. Po ogledu Eva Bah, 4. r. OŠ Lesično

Zlato priznanje šestošolcem OŠ Lesično na 45. državnem tekmovanju mladih raziskovalcev zgodovine

Zveza prijateljev mladine Slovenije že od leta 1969 usposablja mladino za raziskovanje lokalne preteklosti. Le-to poteka pod okriljem Komisije za delo zgodovinskih krožkov ZPMS na osnovnih polah po vsej Sloveniji. V ta namen vsako leto razpišejo naslov raziskovalne teme. Letošnji je bil Ohra- njanje spomina. Na OŠ Lesično smo raziskovali stavbno dediščino naših krajev. Raziskovalna naloga je prejela zlato priznanje.

V petek, 30. maja 2014, so se Tamara Kovačič, proučevali stavbno dediščino v bližnji okolici. Laura Amon, Nina Godler in David Turk, Načrtno smo se lotili raziskovanja in nastala je štirje predstavniki 6. razreda, odpravili v Le- raziskovalna naloga, ki predstavlja prispevek skovec pri Krškem, kjer so predstavili razisko- šestošolcev o prepoznavanju le delčka stavbne valno nalogo z naslovom Stavbna dediščina na dediščine v okolici njihovih domov. Vendar z Tamara, David, Laura in Nina pri predstavitvi območju Lesičnega. nastankom naloge projekt še ni zaključen. V Pri nalogi niso sodelovali le omenjeni štirje mesecu aprilu komisija ZPMS, ki jo sestavljajo sem bila zelo zadovoljna. Tudi učenci so bili učenci, ampak tudi Aljaž Belinc, Žiga Jug, Ti- zgodovinarji, etnologi, geografi…, zaposleni navdušeni, ko so videli končni izdelek – svojo len Dvoršak in Tilen Leskovšek, Staša Kolar, na raziskovalnih inštitutih, v muzejih in arhi- prvo raziskovalno nalogo. Predstavitev naloge Nika Kunej in Matic Romih. Pri urah zgodo- vih, prispele raziskovalne naloge ocenjuje. V z zagovorom so gladko speljali do konca. Bili vine so se seznanili s pojmom dediščine, kako mesecu maju pa pripravi zaključno srečanje, so zadovoljni. Pa ne le oni, ampak tudi komi- jo delimo in kdo jo proučuje. Predstavila sem kjer učenci svoje raziskovalne naloge zagovar- sija, ki je ocenjevala njihovo delo. Zlatega pri- jim projekt Mladi raziskovalci zgodovine pri jajo pred tričlansko komisijo. Letos se je le-to znanja so se zelo razveselili in odlično novico Zvezi prijateljev mladine Slovenije in leto- odvijalo v OŠ Leskovec pri Krškem. Po pred- so s ponosom razširili po šoli. Upam, da se šnjo raziskovalno temo Ohranjanje spomina. stavitvi in zagovoru komisija oblikuje končne bo njihov raziskovalni duh razvijal še naprej Tema jih je navdušila. V trenutku so naniza- ocene in podeli priznanja. Šestošolci OŠ Lesič- in da bo izpod njihovih rok nastala še kakšna li lokalne raziskovalne probleme, ki bi se jih no so za omenjeno raziskovalno nalogo prejeli zanimiva raziskovalna naloga. lahko lotili. Ugotovili so tudi, da lahko z njo zlato priznanje. povežejo svoje znanje iz pouka zgodovine. Mentorica: Lidija Kotnik Klaužer, Skupaj smo se odločili, da bomo raziskovali in Z raziskovalnim delom učencev 6. razreda prof. zgo. in geo. 31 IZ ŠOLSKIH KLOPI Zapeljali smo se tudi po dunajskem ringu Izlet na Dunaj v okviru DMFA in opazovali mogočne stare palače z bogato okrašenimi fasadami. Nekaj posebnega in Dunaj. 1,7 milijonsko mesto ob brego- vrednega omembe je tudi Hundertwassers vih reke Donave in glavno mesto Avstrije Haus in pa bencinska črpalka, katere avtor z mnogimi nepozabnimi znamenitostmi. je prav tako isti znani arhitekt. Kot s češnjo Sama sem imela možnost ogledati si njena vrhu torte smo ogled zaključili pri Šte- govo veličino na izletu, ki ga je organiziralo fanovi katedrali. In tu smo se tudi srečali z Društvo matematikov, fizikov in astrono- ostalimi Kozjani. Kljub skoraj ničelnim mo- mov Slovenije za najuspešnejše tekmovalce žnostim! V tem središču mesta smo dobili na tekmovanju iz znanja matematike za Ve- uro časa, da si tržnice in znamenitosti ogle- govo priznanje. damo sami in na tem veličastnem zgodovin- Po naključju se je datum izleta celo ujemal z skem prostoru se nas je večina – to je skoraj zaključnim izletom osmega in devetega ra- Hundertwasserjeva hiša je nekaj posebnega ironično - najprej odpravila v McDonald's. zreda OŠ Kozje in verjamete ali ne, smo se nega vodiča. Naš ogled smo začeli pri cesar- Pa ne zato, ker nas Štefanova katedrala ne v že omenjenem milijonskem mestu srečali. ski palači. V skupinicah smo se sprehodili bi navdušila, ampak, ker smo bili pač lačni Ampak naj začnem na začetku. skozi mnoge labirinte za palačo in občudo- in pa zato, ker nam je bil McDonald's ne- Dva avtobusa sta na različnih postajališčih vali ogromen vrt s fontano, po kateri so se kaj znanega med vsem novim. Nato smo se pobrala vse udeležence izleta. Čeprav se preganjale račke. Sledil je ogled notranjosti. sprehodili po polnih ulicah in najraje bi se med sabo nismo poznali, je zadrego hitro V svojem tempu smo s pisnim vodičem ho- kar ustavila in se le ozirala okoli sebe. Zani- razbil smeh in dobro vzdušje je ustvarilo dili od sobe do sobe in edina beseda, ki se mivih stvari ne bi zmanjkalo. Na tem izletu mnoga nova prijateljstva. Organizatorji so mi zdi primerna za vse videno je veličastno. sem izvedela in videla veliko novega, ampak pripravili nagradni kviz in nekateri srečneži Pozlačeno pohištvo in okraski naredijo pro- moram reči, da en dan za ogled mesta s tako so dobili uporabne nagrade. Vožnjo so kraj- store mogočne in ponosne in ni si težko bogato zgodovino in stavbno dediščino za- šale tudi zgodovinske zgodbe našega odlič- predstavljati ljudi, ki so nekoč tu živeli. gotovo ni dovolj. Nika Gradišek, 7. r., OŠ Kozje Igro pripravljamo! V Planico in

ob otvoritvi Večnamenskega centra Kozje. Tamar Miška, Viktorija Godler iz 2. razreda, je vsa srečna s srečo, ki si jo je skovala sama, Pod vodstvom gospe Marinke Moškon smo se v soboto, razvila trak in v srečni vznesenosti povabila 14. 7. 2014, za zaključek planinskega krožka odpravili v gospoda župana, da ga prereže. Planico, Tamar, k Nadiži in Zelencem. Med vožnjo, ko smo Prizorček Tinček in Mihec je bil prvič za- igran pri Kroflnovem mlinu ob odprtju se že približevali cilju, smo za nekaj časa celo videli Tri- razstave Muzejskega društva Kozje Trg glav. Po dolgi vožnji smo se ustavili ob skakalnicah, na in tržani in drugič na prireditvi ob koncu katerih se vsako leto odvija zaključna tekma smučarskih šolskega leta. Navihana fantiča Tinček in skokov oziroma poletov. Potovali smo mimo veličastnih Mihec (Sven Agrež in Aljaž Klavžar) sta gora, kjer sem imel veliko možnosti za fotografiranje. V Aljaž in Sven kot nekdanja Kozjana skozi zanimiv in narečno obarvan dialog gozdu je bilo veliko zanimivih in zaščitenih rastlin, videli pa smo tudi zelo velika mravljišča. Kmalu smo prispeli do Poleg gledališča za najmlajše je na OŠ Koz- pričarala utrip trga Kozje v času nazaj. Skozi Nadiže, prečudovitega mrzlega izvira Save Dolinke, od je zelo uspešno deloval tudi dramsko-re- svoje otroške oči sta razigrano in po otro- citacijski krožek, ki je vključeval učence ško preprosto spregovorila o življenju nekoč tam pa do planinske koče v Tamarju. Tu smo se najedli in od 1. do 9. razreda. S svojimi nastopi smo – o odnosih v družini in širše v skupnosti, o napili, nato pa smo se otroci lovili po travniku. bogatili vse šolske prireditve, večji projekti obrtnikih v Kozjem, o sejmih in romanjih, o Ko smo se naigrali, smo se začeli pomikati nazaj proti pa so bili igra Pepelkin čevelj in dve manj- šoli nekoč … - in požela velik aplavz. skakalnicam. Z avtobusom smo se odpeljali k talnemu ši odrski postavitvi, in sicer Miška si skuje V pripravi na nastope nam ni bilo prven- izviru Save Dolinke, imenovanem Zelenci, v katerem se srečo ter Tinček in Mihec. stveno učenje besedila na pamet, ampak jasno vidijo vrelci. Odpeljali smo se nazaj domov in še Igra Pepelkin čevelj, ki smo jo priredili po smo se po tem, ko se je vsak od igralcev enega lepega in poučnega dne je bilo konec. delu Olge Paušič, je svojo premiero dožive- spoznal s svojim likom, učili improvizira- Lan Gradišek, 4. r., OŠ Kozje la na odrskih deskah kinodvorane v Kozjem ti in učinkovito rabiti kretnje in obrazno na prireditvi ob slovenskem kulturnem pra- mimiko. Učili smo se obvladovati prostor, zniku in z njo smo se predstavili na območ- spremljati, se pravi slišati in čutiti soigralce nem srečanju gledaliških skupin v Šmarju in se na njihove besede in dejanja ustrezno pri Jelšah. V igri je Pepelka (Nika Gradi- odzivati. šek) mojstrsko izpilila in dodelala svoj lik, Za delo pri krožku so bili motivirani vsi so- ob njej sta pa igralsko izstopala še dobra vila delujoči učenci, vsi so bili uspešni, nekateri (Daša Berglez) in princ (Sven Agrež). pa še prav posebej in ti so dobili še posebne Prizorček Miška si skuje srečo pa je v pol- pohvale. nosti in zelo sporočilno zaživel na prireditvi Elizabeta Tučič, mentorica krožka Pohod mimo skakalnic v Planici 32 IZ ŠOLSKIH KLOPI Zaključna razredna prireditev

V torek, 17. junija, smo imeli četrtošolci zaključno razredno prireditev. Povabili smo naše starše in druge sorodnike ter učitelje in ravnateljico. Najprej smo predstavili razredno maskoto – ribe, potem pa še osebne izka- znice. Življenje v morju je res čudovito in tudi nenavadno, saj so ribe naj- različnejših oblik, barv in velikosti. Tako kot ribe smo si tudi mi v razredu zelo različni.

Na zaključni prireditvi četrtošolcev Učenci smo predstavili mozaik našega ustvar- so zaigrala tudi svojo igro, ki je dišala po pole- janja skozi šolsko leto. tju in dekliških praznovanjih. z revolucionarno ponudbo za peresnico, ki se Zaigrali smo kratko dramatizacijo Medvedek V zadnjem delu prireditve smo imeli najboljši ji je težko upreti. Nato je imitirala Violeta Gra- Uhec na morju, ki smo jo napisali, ko smo se šov pomladi Znan obraz ima svoj glas, ki ga dišek Victorio Justice in njeno pesem Make it vrnili iz šole v naravi. Nekateri učenci so se je vodil Gašper Avdič. V razredu smo že ime- shine. Kot zadnji je nastopil Jure Klepač, ki je predstavili z igranjem na inštrument. Lara je li polfinalni izbor, tako da so tokrat nastopili zapel pesem Poslovni oglas od Gadov. Sledilo zaigrala na citre, Eva na harmoniko, Domen štirje finalisti. Prvi nastopajoči je bil Luka Ku- je ocenjevanje naše žirije, ki smo jo izbrali iz K. na kitaro, Hana in Nika pa na sintisajzer. melj, ki je imitiral pevca One republic in zapel naših mamic in atijev. Zmagal je Jure Klepač. V programu smo predstavili tudi naše dosež- zelo zahtevno pesem. Druga tekmovalka je Po prireditvi so naši starši še malo poklepeta- ke pri pouku, na tekmovanjih in natečajih ter bila Hana Hren, ki je pela pesem Kaj mi deli z razredničarko Nives, potem pa smo se vsi pri drugih interesnih dejavnostih skozi šolsko laš Saše Lendero. Za tem so bili znani oglasi, sladkali z dobrotami, ki so jih pripravile naše leto. Prisluhnili smo pesmicam, vicem oz. ša- v katerih je nastopil Mr. Bean, Violeta, Hana, mame. lam in se zabavali pri ugibanju ugank. Dekleta Lara in Eva s svojimi reklamami ter Domen K. Fantje 4. razreda OŠ Lesično V Bistri in na Primorskem

V mesecu juniju smo se četrtošolci V tehniškem muzeju in živalskem OŠ Lesično družili z učenci iz Kozje- vrtu ga pri različnih aktivnostih in uži- 18. junija smo zopet potovali skupaj s četrto- vali v skupnih trenutkih. šolci iz Kozjega v osrednjo Slovenijo. Ogledati smo si šli Tehniški muzej v Bistri in živalski Na morju v šoli v naravi vrt v Ljubljani. Ekskurzijo nam je omogočila V začetku junija smo odšli četrtošolci v šolo v Lovska družina Kozje, za kar se ji iskreno za- Družili smo se v živalskem vrtu naravi v Žusterno. Na morju smo preživeli pet hvaljujemo. nepozabnih dni. V prostem času smo se dru- V muzeju nam je bil najbolj všeč lovski muzej, kove, tigre in indijskega slona. Všeč so nama žili še s četrtošolci iz Kozjega. Vsak dan smo soba z računalniki, razstavni prostor z leseni- bile elegantne mačje pande. Ogledali smo si plavali v bazenu, enkrat pa smo zaplavali tudi mi izdelki; kozolci in drugimi predmeti. Zani- raznovrstne ptice, nato pa želvice. Videli smo v našem morju, ki ni bilo prehladno. Učili smo miv je bil prikaz, kako so včasih kolarji delali tudi ježevce, kapibare in divje prašičke. V tera- se o rastlinstvu in živalstvu primorskega sveta lesena kolesa za vozove. Fantom so bili najbolj riju smo si ogledali različne plazilce. Po koncu ter o gospodarstvu Primorske regije. Ogledali všeč avtomobili. ogleda smo odšli na igrala, potem na sladoled. smo si staro jedro v Kopru, z ladjico smo se Iz Bistre smo se odpeljali med žive živali v ži- Pred odhodom domov smo si lahko kupili še peljali v Piran in si tam ogledali staro mesto, valski vrt. Najprej smo si ogledali oslička, koze, spominke. Tudi junijska potepanja nam bodo na stadionu smo se igrali različne igre. Pred gosi, konje. Nato smo odhiteli k tjulnoma, ki ostala v lepem spominu. odhodom domov smo prejeli zaslužene zlate, sta prisrčno dremala. Kmalu smo pozdravili Hana Leskovšek, Violeta Mramor, 4. r. srebrne in bronaste delfinčke. opice in medvede. Obiskali smo geparde, vol- OŠ Lesično

vedel, da sem vse rešil prav. Vsi, ki so bili res Vesela šola zelo dobri (merilo je bilo 38 točk in pol od 40 možnih), so dobili zlato priznanje. Od 11.000 tekmovalcev nas je bilo 70 prvakov. Zelo rad rešujem Veselo šolo. Nekateri od- Podelitev priznanj je bila 31. maja v Ljublja- govori so prav smešni, na primer pri vpra- ni v Festivalni dvorani. Ko smo vstopili, nas je šanju »Kaj je evolucija?«, je poleg pravilnega pričakal medved Lino s košarico v roki. Pri- odgovora pisalo tudi »isto kot revolucija, le reditev mi je bila zelo všeč. Boštjan Gorenc je da se lenim R-ja ne ljubi izgovoriti« in »stro- povedal pravljico o Janku in Metki, ki si nista kovni izraz za bolezen norih krav«. Državni prvaki v Veseli šoli umivala zob. Matej de Cecco je narisal nekaj Letos sem lahko prvič tekmoval. Na naši šoli risb. Nekatere so mi bile zelo všeč. Na prire- sva samo dva dobila dovolj točk, da sva se uvr- ditvi je bil tudi Lino. Dobil sem zlato prizna- olimpijskem krogu«, vendar sem vedel, da tam stila na državno tekmovanje, ki je bilo v Roga- nje in darilo: kopalno brisačo, sončna očala in vsekakor ne živijo. Eno izmed vprašanj na dr- ški Slatini. Naloge so se mi tu zdele celo lažje karte. Na koncu prireditve je bila malica. Lino žavnem tekmovanju je bilo »Katera je največja kot na šolskem. Eno od vprašanj na šolskemu je podaril mamici nekaj sladkarij. tekmovanju je bilo »Kje živijo olimpijci med živeča kopenska žival?«. Odgovor se mi je zdel potekom iger?«. Eden od odgovorov je bil »v čisto preprost – slon, seveda! Pozneje sem iz- Brest Lenarčič OŠ Lesično 33 IZ ŠOLSKIH KLOPI

pokrivanjem s folijo in pa z izkopavanjem. Kot Raziskovalna naloga OŠ Kozje - najbolj učinkovit način se je izkazalo škroplje- nje v začetku rasti, vendar pa je škropljenje v več pogledih škodljivo za okolje in ga zato ne Nika in Daša proti japonskemu priporočava. Tudi pokrivanje s črno folijo se je izkazalo za precej učinkovit način. V tem primeru sva japonskemu dresniku odvzeli dostop dresniku svetlobe, ki je nujno potrebna za fotosintezo. Rastline so vidno opešale in postale svetlejše, V začetku tega šolskega leta naju je učiteljica propadle pa niso, ker se je najina raziskoval- naravoslovja, gospa Lidija Čepin, navdušila na naloga prehitro zaključila. Odstranjevanje z idejo, da bi letos midve izvedli raziskovalno poganjkov se je izkazalo za popolnoma nesmi- nalogo. Seveda sva bili takoj za stvar. Glede seln način, saj je rastlina pač na novo pognala. teme raziskovalne naloge sva imeli kar nekaj Enak učinek ljudje dosežejo, ko ga poskušajo idej, na koncu pa je obveljala ta z japonskim pokositi. Tudi izkopavanje japonskemu dre- dresnikom. Japonski dresnik je invazivna vr- sniku ni povzročilo večje škode, saj v svoji de- sta, kar pomeni, da s svojim hitrim razširja- beli koreniki skladišči velike količine hrane in njem ogroža naše rastline. Prav tako onemo- je zato zelo odporen in trdoživ. Prišli sva do goča ljudem in živalim dostop do reke, ob ugotovitve, da je treba ljudi še posebej posva- kateri raste. Kljub temu da nam je rasel tako riti, naj takšnih izkopanih rastlin ne prenaša- rekoč pred nosom (pred šolo), nanj ni bil nih- jo drugam, ker bi se japonski dresnik s tem le če pozoren, zato naju je še bolj zanimalo vse o še bolj razširil. Svojo raziskovalno nalogo sva tej invazivni rastlini. Plan za izvedbo razisko- povzeli z željo, da se japonski dresnik čim prej valne naloge sva sestavili že v koncu leta 2013 zatre in da se naše okolje in kulturna krajina in si ogledali ter določili področje raziskova- ohranita takšna, kot sta. Raziskovalno nalogo nja. Poiskali sva podatke o tej invazivni vrsti sva nato zabeležili v pisni obliki, ki jo je lek- in si prav tako postavili osnovna vprašanja torirala učiteljica Elizabeta Tučič, in jo nato v in si približno osnovali idejo o tem, kako jih obliki power pointa predstavili na gradu Pod- bova razrešili. Pripravili sva si razpredelnice, sreda na evropski dan biodiverzitete. Seveda ki so nato čakale pomladi in z njo novih po- pa je bila celotna raziskovalna naloga name- ganjkov, na katerih sva imeli namen izvajati njena temu, da se krajani naučijo prepoznati raziskave. Rastišča dresnika sva našli tako v Raziskovalno nalogo sva predstavili na Gradu in zatreti japonski dresnik, ki po vsej Evropi Kozjem, kot tudi v Podsredi, le da so bila ta Podsreda predstavlja vedno večji problem. Zaradi tega v Podsredi predaleč, da bi lahko do tja prišli sva jo predstavili še na prireditvi ob zaključku peš med vikendom. Tako sta nama ostali dve da raziskujeva, in raziskavo sva tako izpe- šolskega leta 2013/14 v Večnamenskem centru rastišči v Kozjem. Eno pri šoli in drugo zraven ljali brez večjih zapletov. Sedaj, ko je bilo vse Kozje in jo tako približali krajanom. Namen je pokopališča. Slednjega sva si najprej izbrali pripravljeno, sva do dvakrat na teden beležili s tem dosežen, nama pa je raziskovalna naloga za raziskovanje, vendar nama je, ko sva raz- meritve in vsakič še slikovno dokumentirali. še bolj odprla oči in porodila so se nama še iskavo že postavili, nekdo vse skupaj porušil. Užitek je bilo opazovati, kako so se nekate- mnoga vprašanja, na katera pa bova odgovore Ni imelo smisla iskati krivca, škoda pa tudi ra najina predvidevanja izkazala za pravilna, morda poiskali naslednje leto. ni bila pretirana, zato sva raziskavo prepro- druga pa za popolnoma napačna. Japonski sto premaknili drugam, na rastišče pri šoli. dresnik sva poskušali zatreti na štiri načine: s Nika Gradišek in Daša Berglez, 7. razred, Tu namenoma nisva postavili nobenih oznak, škropljenjem, z odstranjevanjem poganjkov, s OŠ Kozje Naš naravoslovni dan Zaključek bralne značke

29. 5. 2014 smo se učenci 1., 2. na OŠ Kozje in 3. razreda z avtobusom odpravili v Ljubljano. Vožnja je V četrtek, 22. 5. 2014, smo se trajala dve uri in pol. Ko smo učenci naše šole zbrali, da za- prispeli, smo odšli najprej v ključimo bralno značko. Obi- Narodni muzej Slovenije. Tam skala nas je ga Anja Štefan. To smo veliko izvedeli o Egiptu je pisateljica. in o mumijah. Videli smo tudi Zastavila nam je nekaj ugank in nagačenega krokodila. Nato najbolj se mi je vtisnila v spo- smo si odšli ogledat mumijo. min najtežja, ki se glasi takole: Potem smo odšli v delavnico, Stražar ki ni živ, se je v luknjico kjer smo izdelali kartonsko skril. Odgovor na to uganko je V muzeju je bilo zanimivo mumijo . Ura v muzeju se je ključ. Nato nam je zapela dve iztekla. Nato smo se odpravili na pesmici, od katerih sem tisto, Veseli mladi bralci vožnjo z ladjico po Ljubljanici. Imeli smo prijaznega kapitana Tomaža. »K mizi sede stari grof,…« , po- Peljali smo se pod vsemi mostovi. Ko smo prispeli nazaj, nam je kapi- znal. tan padel v Ljubljanico, a se ni nič poškodoval. Izstopili smo z ladjice Za konec pa je sledila še slavnostna podelitev priznanj, na kateri sem in odšli na sladoled. Naš dan v Ljubljani se je iztekel in odšli smo na tudi sam dobil priznanje za prebrane knjige. avtobus. Ta dan je bil res nekaj posebnega. Maša Ferlič, 3. razred, OŠ Kozje Lan Gradišek, 4. razred OŠ Kozje 34 IZ ŠOLSKIH KLOPI Obisk klovnese Eve Kaj smo se letos naučili?

Učenci 1. r. so takole zapisali, kaj Spoznala sem veliko novih pesmic, ki jih bom z Škofič Maurer so v letošnjem šolskem letu spo- veseljem prepevala med počitnicami. znali novega in kaj so se naučili: Alina Koretič Naučila sem se brati, spoznala sem nove prijatelje in prijateljice. Naučil sem se risati z ogljem in odtiskovati s Mia Bricelj Žuželj krompirjem. Maj Toromanovič Spoznal sem svoje sošolce in prijateljico Mio. Vitja Zupan V šoli sem se naučil, da se moram lepo pogo- varjati in pravilno obnašati. Vesela sem, saj že berem velike in male tiska- Filip Jakob Perc ne črke, spoznala sem števila do 20. Sanja Debelak Naučila sem se risati like in spoznala geome- trijska telesa. Letošnje leto sem se naučila računati do 20. Nika Pirš Izabela Godler Otroci vrtca s klovneso Spoznal sem, da moram pri poslušanju pra- Pri športni vzgoji sem spoznal veliko novih vljic biti tiho. Znam že deklamirati veliko V petek, 20. 6. 2014, je našo šolo obiskala klovnesa Eva. Otroci iz vrtca športnih iger. novih pesmic. in učenci prve triade smo jo nestrpno pričakovali v večnamenskem Jan Lugarič Blaž Kramer centru. Ko je prišla, nam je najprej zaigrala na kitaro ter nas pri tem tudi dobro nasmejala. Med predstavo je učenca Blaža iz 2. razreda Učenci 1. r. OŠ Kozje oblekla v drevo z jabolki, ki jih je nato obirala. Pri obiranju je opona- šala drevo. Celo žgečkala ga je, da je prišla do najvišjih jabolk. Zapela je pesem s smešnim naslovom » Bla, Bla » ter še nekaj drugih pesmi. Srečanje je bilo zelo zanimivo in polno smeha, a smo morali kmalu nazaj k pouku. Teden na taboru v Sanja Debelak, 1. r., OŠ Kozje Gorenju

Prvi teden v juniju smo s sošolci Sprejem med mlade preživeli na naravoslovnem taboru v Gorenju nad Zrečami. Dnevi so bili člane Rdečega križa vznemirljivi. Bilo je zabavno in naporno, saj smo opravili naporno vo- Ognja ni bilo enostavno prižgati žnjo s kolesi in dva zahtevna pohoda. V sredo zjutraj, ko Bili smo v domu Gorenje, kjer smo preživeli pet dni. Spoznavali smo zdravilne smo prišli v šolo, rastline, njihovo uporabo, skuhali smo tudi različne čaje in jih poskusili. Raz- nam je učiteljica iskovali smo živali, ki živijo v potoku, izvedeli veliko o kamninah in različnih povedala, da bomo prsteh. danes sprejeti med Vsako jutro smo se zbudili ob sedmih. Po jutranji telovadbi smo morali teme- mlade člane Rdečega ljito pospraviti sobe, saj so jih učitelji strogo ocenjevali s točkami od 1 do 10. križa. Vsi smo bili Naša soba si je s sobo deklet delila prvo mesto. veseli in nestrpni. Hrana je bila najboljša na svetu in na taboru bi, kljub vsem naporom, če bi bilo Komaj smo čakali, da treba, še ostal. pridejo predstavnice V četrtek je bil zaključni večer z diskom, kjer sem se zaljubil in s tisto punco Rdečega križa. Čas večkrat zaplesal. V petek sem se od nje poslovil in ob tem sem bil zelo žalosten. je hitro tekel. Bil je že V dobro voljo me je spravilo to, ker sem vedel, da bom po vožnji domov srečal odmor. Ko smo imeli svoje ljubljene starše in dva hišna ljubljenčka, psa Lorda in mačka Giga. odmor, smo pripravi- Tim Pirš, 5. razred OŠ Kozje Novi člani Rdečega križa li stole. Kmalu je pri- šla gospa Lidija Čepin, mentorica Rdečega križa na naši šoli, in nam povedal, da bomo kmalu začeli. Vsi smo sedli in tiho čakali. Nekdo je potrkal na vrata in vstopili V naši trgovini sta dve gospe, predstavnici Rdečega križa v našem kraju. Lepo smo ju pozdravili. Gospa učiteljica Lidija nam je prebrala pravljico Križem Ko smo prišli v trgovino Tuš Švaj- Kapico. Križem Kapica je bila zelo zanimiva pravljica. Pogledali smo ger, smo najprej dobili predpasni- si še risanko . Pripovedovala je o dečku prostovoljčku, ki je pomagal ke. Z delom smo začeli takoj, ko vsem ljudem. Deček pa v zameno ni ničesar vzel, kar mu je kdo ponu- je prišel moj ati. Potem smo šli dil. Gospa Lidija nam je povedala, da se lahko komu sami ponudimo jest čokoladice, bombone in kro- za pomoč npr. nesti vrečko iz trgovine, pomagati čez cesto, pomagati fe. Nato smo barvali jajčka in jih Barvanje pirhov pred trgovino na vrtu ... Predstavnicam Rdečega Križa smo zapeli pesmi Dobro jutro, okrasili. Pirhe smo dali na prt in Švajger Poj z menoj in Pesmica. Ko smo končali, smo prejeli darila. Tinkara in dobili darila. V darilu je bila voda, Sinja sta se zahvalili in gospema podarili rože. Ta dan mi bo še dolgo mandarina, naš pirh in čokolada. vili. Bili smo srečni in zabavali ostal v spominu. Prej smo še skakali po napihlji- smo se. Tanja Zakošek, 3.r. OŠ Kozje vem gradu. Potem smo se poslo- Jaka Švajger, 3. r., OŠ Kozje 35 IZ NAŠIH KRAJEV Po letu premora otroci spet razveseli svoje mamice

Mesec marec je že polno zasijal v sončnih žarkih in prišel je spet čas praznikov, ki se dotikajo žensk, tet, hčerk in mam. Najprej je tu dan žena, nato pa konec meseca še materinski dan, praznik, posvečen materam. V Podsredi so se po enem letu premora zbrali otroci, ki so združeni v skupino Zvončki in so pod budnim očesom mentoric pripravili kulturni program za svoje mame.

Polna dvorana novega Doma krajanov v Podsredi je z aplavzom pospremila vsako točko, ki so jo izvedli Zvončki, tako so se zbrani nasmejali ob plesu, petju in recitiranju. Malčki so najprej zaplesali ob že skoraj ponarodeli Rožici, nato pa občinstvo navdušili še z recitacijo in petjem o mamah, ki so Zvončkom z veseljem zaploskale. Mamam pa niso peli in plesali le Zvončki, temveč tudi pevci mešanega pevskega zbora iz Podsrede, ki ob podobnih prireditvah venomer razveselijo s pesmijo. Kulturnemu programu pa je sledil še nagovor predsednika KS Podsreda Marka Kuneja. Predsednik KS je mamam zaželel vse najlepše ob njihovem prazniku, prav tako pa je vse dobro zaželel tudi ostalim zbranim. Na odru pa sta se predsedniku KS Podsreda pridru- žili tudi mentorici Zvončkov, in sicer Nena Šmalčič, ki Zvončke vodi že več kot tri desetletja, in sveža moč v skupini Tina Novak, ki je to- V Podsredi so otroci zaplesali krat prvo leto pomagala ustvarjati predstavo skupaj z Zvončki. Marko Kunej se je obema zahvalil in jima zaželel, da bi še vnaprej tako dobro so poskrbeli, da so mame s svojimi partnerji in tudi ostali urno zavrteli pripravljali malčke in razveseljevali mame. pete. Še prej pa je bilo poskrbljeno, da so se zbrani okrepčali in tako Konec prireditve pa so zaznamovali člani ansambla Odmev iz Celja, ki lažje ostali pokonci pozno v noč. Jernej Šulc Življenje je pesem, ki jo pojemo svojim najdražjim

imenu župana Občine Kozje Dušana Andre- v družini kot tudi širše.« Sledil je pester pro- ja Kocmana in občinskega sveta. Posredoval gram recitalov, pevskih in glasbenih vložkov je tudi besede likovnikov osmega razreda ter kratkih dramskih točk, v katerem so nasto- osnovne šole, ki so pod vodstvom mentorja pajoči učenci tudi letos združili moči s pevci Francija Grobelška za ta večer pripravili prav Moškega pevskega zbora Kozje in plesalci ter posebno sceno: »V letošnjem letu, ki je ne na- plesalkami Folklorne skupine Kozje in skupaj zadnje tudi olimpijsko, naša scena na podoben pripravili nepozabno prireditev. Za konec je način – kot olimpijski krogi – z raznobarvni- zbrane pozdravil predsednik krajevne sku- Učenci OŠ Kozja za mamice mi srčki simbolizira družinsko povezanost pnosti Miloš Čepin, ki je vse starše povabil, da Iz temnega zaodrja uhajajo zvoki pritajenega in povezanost vseh ljudi, hkrati pa nujnost se po predstavi še malo zadržijo, malo pokle- smeha in klepeta. Po odrskih deskah odme- upoštevanja različnosti, če hočemo ustvariti petajo in se udeležijo pogostitve. va topot drobnih stopal. Kmalu vse potihne. ter ohraniti dobre odnose in harmonijo tako Mojca Valenčak Luči se prižgejo. Nekaj uvodnih besed in na oder prikoraka četica nadobudnih malčkov, zavihanih noskov in iskrivih oči. Vsak zase pridno recitira priučene besede, eni z večjo, Kosovirja v drugi z malo manjšo mero poguma, vendar vsi do zadnjega z velikim zanosom. Njihove besede namreč ne odzvanjajo po dvorani kar Lesičnem tja v en dan. Vse do zadnje so spregovorje- ne za prav posebna ušesa – tista mamina. V mesecu marcu praznujejo svoj praznik mamice. V Aplavz pozdravi zaključek vsakega skromne- Lesičnem je osnovna šola pripravila proslavo v zahva- Učenci OŠ Lesično z igrico ga, a prelepega nastopa, ki ima to posebno lo za ves trud njihovih mamic. moč, da orosi marsikatero oko. Nastopajoči Ob prihodu je KS Lesično vsem obiskovalkam podarila cvet še malo ogledala. Srečata še ptičke, medveda, mačko in druge se priklonijo in majhne nožice z osvetljene- ga odra odhitijo v topel in ponosen mamin vrtnice. Sprva je vse zbrane pozdravila ravnateljica OŠ Lesično živali. Gozd v Lesičnem jima je tako všeč, da želita ostati, vendar objem. Irena Krajnc in jim zaželela dobrodošlico, hkrati pa napove- si premislita, ko ju otroci želijo odnesti domov, da bi ju imeli za Takšna zgodba se je pisala tudi pretekli petek, dala, da sta v Lesično prišla dva gosta, ki smo ju lahko videli v domači živali, prav tako pa se želita vrniti domov v svoj kraj, k ko so učenci Osnovne šole Kozje in otroci Vrt- nadaljevanju. Pod vodstvom učiteljice Nives Kostevc Arzen- svoji družini. V programu smo lahko slišali čudovite deklamacije ca Zmajček v kozjanski kinodvorani priredili šek so vsi učenci skozi igro Kosovirja v Lesičnem, deklamirali, o mamicah, slišali peto in zaigrano pesem ter nadarjene plesal- proslavo, ki je bila v prvi vrsti posvečena prav plesali, peli in pokazali tudi druge talente. Zgodbica se začne, ce. Ob koncu programa je vse zbrane pozdravil predsednik KS mamicam. Zbrane je v uvodnem govoru poz- ko dva kosovirja s svojima žlicama pristaneta v neznanem Lesično Franc Plahuta in se zahvalil osnovnošolcem za čudovito dravil ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek, pripravljen program, vsem mamicam pa zaželel vse najboljše. ki je poleg pozdrava vsem mamicam dobro- kraju. Da bi ugotovila, kje sta, sta spraševala mimoidoče živali. došlico izrekel tudi zbranim očkom in ded- Najprej srečata lisico, ki jima pove, da sta v gozdu, v Lesičnem. Nato pa je sledila pogostitev. kom ter babicam ter vse prisotne pozdravil v Obiskovalcema se kraj prikupi, zato se odločita, da si ga bosta Vesna Žlender 36 IZ NAŠIH KRAJEV Oddaja o mamah

Minulo soboto je, tako kot pretekla leta, mladinska skupina KD Za- gorje pripravila proslavo ob materinskem dnevu in tako počastila praznik mamic.

Mladinska skupina se vsako leto potrudi, da Program, ki sta ga napisali Karmen Sotošek pripravi proslavo v čast mamicam, hkrati pa in Monika Tovornik, sta otvorila voditelja se starši in obiskovalci lahko pošteno nasme- Tadeja Mlakar in Žan Sotošek, ki sta uvodo- jijo ob njihovih skečih. Tudi letošnji program ma pozdravila vse mamice, babice, tete in pa ni bil izjema. Najprej je vse zbrane pozdravil očke, dedke, strice ter vse ostale. Povedala sta, Tudi v Zagorju so otroci zaigrali predsednik KD Zagorje Daniel Zalokar in da za družino najbolje poskrbita oče in mama rica, slišali pa smo tudi citre. V skeču pa smo vsem zaželel, da bi uživali v programu, ki so skupaj, nato pa celoten program povezovala videli, kako so mame pomembne za družino ga pripravili njihovi otroci. Vsem mamicam na temo mamic in kako jih otroci vedno ne in da očetje večkrat pozabijo, kar jim mame je najboljše zaželel tudi župan Občine Kozje ubogamo. Najmlajši so se z verzi zahvalili svo- naročijo. Po končanem programu pa je sledilo Dušan Andrej Kocman in dejal, da veliko vlo- jim mamicam za ves trud, prav tako pa poka- druženje pozno v noč ob zvokih ansambla Jug. go v življenju otroka predstavljajo tudi očetje. zali, da znajo zaplesati. Pela je tudi frajtona- Vesna Žlender

odšli z vozičkom, polnim velikonočnih in Veselo barvanje pirhov v Kozjem ostalih dobrot, ki so jih darovali obiskovalci supermarketa TUŠ Švajger, na koncu pa so svoje dodali še župan Kozjega, direktor An- Minulo soboto je, tako kot pretekla leta, mladinska skupina KD Za- dreas A. Švajger ter Lidija Turnšek, direkto- gorje pripravila proslavo ob materinskem dnevu in tako počastila rica podjetja Konti d.o.o. praznik mamic. Kot pravi osebje supermarketa TUŠ Švajger, je delavnica uspela po zaslugi velikodušnih Velikonočni prazniki so za nami, prežive- nice barvanja pirhov, ki so pri njih sedaj že tra- sponzorjev. Zahvaljujejo se Domači Pekarni li smo jih v veselju in upanju, ki nam ga ta dicionalne. Pisanice je pred leti z otroki v svoji Resnik in Pekarni Ob potoku – Dušan Lamut čas prinaša. Čeprav se je na začetku zdelo, da trgovini ustvarjala že Marija Švajger. Otroke s.p. iz Slovenskih Konjic za darovano pecivo in nam letošnja praznična vremenska napoved je med ustvarjanjem obiskal tudi kozjanski žu- Lauri Turk za domače rogljičke. Poleg tega se ne bo ravno naklonjena, se nam je vreme le pan Dušan Andrej Kocman, ki je vsem zaželel zahvaljujejo ansamblu Duo Val Ivica in Bojan nasmehnilo in nam namenilo vsaj nekaj dni lepe in mirne praznike. za glasbeno spremljavo, Milanu Laporniku s.p. sonca. Prelepo petkovo sončno dopoldne so Pri Švajgerju pa niso pozabili niti na tiste, ki za pomoč pri kuhi jajc ter perutninarstvu Ko- izkoristili tudi v supermarketu TUŠ Švaj- so pomoči resnično potrebni. Ob petih po- drič Vladimir s.p. za jajca in podjetjem Berčon ger Kozje, kjer so se skupaj z otroki vrtca in poldne so se delavnic barvanja velikonočnih d.o.o., Baron Company d.o.o., Pivovarni La- osnovne šole ter obiskovalci lotili najbolj za- pisank udeležili otroci iz Male hiše na Pilšta- ško d.d. oz. Radenski d.d., Konti d.o.o., Engro- bavnega dela priprav velikonočnih dobrot – nju – varne hiše za otroke. Otroci so se prepu- tuš d.d., Podravka d.o.o. in Drobnarije d.o.o. barvanja in poslikave pisanic. stili ustvarjanju lastnih velikonočnih umetnin, ter Marjani Plak in Nuški Zorin za pomoč pri V supermarketu TUŠ Švajger v Kozjem so po- praznike pa jim je polepšala tudi velikodušna sestavi pisanke za otroke. novno razveselili otroke in organizirali delav- dobrodelna pisanka. Otroci so namreč domov Mojca Valenčak Ustvarjalne delavnice ob Tradicija se nadaljuje

V Podsredi sedaj že nekaj let tradicionalno Tako je bilo iz ust mimoidočih slišati pohval- veliki noči postavljajo butaro velikanko, ki jo vsako leto ne besede o butari in negovanju te tradicije. skrbno pripravijo člani turističnega društva Ob koncu druge nedeljske maše pa je domači Velika noč je čas, ko se mize šibijo in ostali krajani. Tudi letos so se na soboto župnik Alojz Weingerl poskrbel še za blago- pod dobrotami, ki jih tradicional- pred cvetno nedeljo domačini iz KS Podsreda slov butare in vsega ostalega zelenja, ki so no pripravljajo gospodinje že leta. odločili, da se bo tradicija nadaljevala. ga prinesli farani. Tako ne mine ta praznik brez hre- Kar nekaj članov TD in domačinov se je v Butara bo v Podsredi na ogled še nekaj dni, sobotnem jutru zbralo v Podsredi, kjer so nato pa jo bodo odstranili, a ni se bati, da na, šunke, potice in seveda veliko- Izdelovanje pirhov nočnih pirhov. izdelovali butaro velikanko. Seveda pa je tudi v prihodnosti v Podsredi ne bo stala Pirhi ali pisanke, kot jim pravijo zbrali v Slovensko-bavarski hiši, potrebno za takšen podvig tudi nekaj pred- nova velikanka, ki bo nadaljevala tradicijo ponekod, so simbol kapelj Kri- kjer so skupaj z vodji delavnic po- priprav, in sicer nabrati je potrebno dovolj še dolgo. stusove krvi in so okrašeni z raz- barvali ogromno pirhov na različ- zelenja ter poskrbeti za osnovo - smrekovo Jernej Šulc deblo, na katerega se zelenje veže. Izdeloval- ličnimi barvami, tu pa pridejo na ne načine. Otroci in starši so tako ci so že nekaj dni pred izdelavo nabrali do- plano otroške ideje in zamisli, ki po končanih delavnicah veseli in volj bršljana in drugega zelenja, zato je bilo pirhe venomer okrasijo drugače, zadovoljni odšli domov, s seboj pa delo v soboto lažje. Pridne roke izdelovalcev, še lepše. V Podsredi tradicionalno odnesli polno pirhov. Te so kasne- med katerimi so bili tako otroci kot starejši, prirejajo velikonočne delavnice, ki je odnesli k blagoslovu jedi in jih so v nekaj urah okrasili bujno butaro in jo jih vodi Kozjanski park in kamor priključili ostalim velikonočnim postavili na njeno mesto med župniščem in otroci z veseljem pridejo barvat dobrotam. farno cerkvijo v Podsredi. Naslednji dan pa so jajčka. Minuli četrtek so se tako Jernej Šulc butaro občudovali mnogi, ki so prišli k maši. Dobra volja pri izdelavi 37 IZ NAŠIH KRAJEV Mlaj postavili tudi na Bučah Mlaj v Kozjem

Na Bučah so se pred gasilskim domom Med običaje, poveza- zbrali že ob 9. uri in se nato odpravili v ne s praznovanjem 1. gozd na Vetrniku. Pri spravilu smreke je maja, sodi tudi mlaj pomagalo 17 krajanov in profesionalni se- in ker je postavljanje kač Andrej Podlesnik, ki je smreko podrl. mlaja ne le tradicio- Voznik traktorja je bil Dušan Bizjak. Med nalno opravilo, temveč prevozom smreke skozi Kozje so se ustavi- tudi priložnost za pri- li tudi v Motelu Ribnik Kozje. Ob 14. uri je jetno druženje, dogo- smreka prispela na Buče. Pri okraševanju in dek, ki združuje staro postavitvi je pomagalo okoli 60 krajanov in in mlado in s sabo otrok. Mlaj stoji na Bučah v bližini cerkve prinaša zabavo ob pri- sv. Petra in Športnega parka Buče. Za posta- pravah in okraševanju vitev mlaja so poskrbeli gasilci PGD Buče ter veselje po dobro in GAAL, GRADNJE LESKOVŠEK Albin opravljenem delu, so se tudi v Kozjem ponovno zbrali Leskovšek s.p. Po postavitvi je sledila po- domačini in sredi kraja s skupnimi močmi postavili visok gostitev gasilcev in krajanov z odojkom in mlaj, ki se v vsej svoji okrašeni lepoti bohoti v višino tride- domačo kapljico. setih metrov. Na pobudo Turističnega društva Kozje se je PGD Buče zbralo kar štirideset pridnih rok, ki so s skupnimi močmi dvignile okrašenega velikana visoko nad kozjanska tla, za »horuk« komando pri dviganju pa je poskrbel župan Du- šan Andrej Kocman. Samo postavljanje mlaja zagotovo Tudi manjši kraji ohranjajo ni mačji kašelj. Gre za zahtevno in nevarno opravilo, saj ga Kozjani postavljajo na tradicionalen način, brez mo- tradicijo postavljanja mlaja dernih pripomočkov. Fantom družbo delajo tudi dekleta, ki poskrbijo za »ženski« del mlaja – pletenje venca in Prvomajsko drevo je simbol, ki ga ne postavljajo le v večjih krajih, okrasitev. Ko je bil mlaj postavljen, so zbrani nazdravili ampak tudi v manjših krajevnih skupnostih in krajih. Tako so za to uspešno izpeljanemu delu. Sledila je pogostitev, zapela tradicijo poskrbeli tudi v Krajevni skupnosti Osredek pri Podsredi, pa je tudi harmonika. kjer so mlaj postavili pri domu krajanov. Smreko pa so pripravili Mojca Valenčak tudi vaščani Železnega nad Podsredo, ki so dan zaključili s kresom.

Domačini iz Osredka so se zbrali na zadnji aprilski dan in s skupnimi močmi v goz- Vas Šonovo že du posekali smreko. V popoldanskih urah so smreko pripeljali pred dom krajanov 2. leto zapored na Osredku in jo pripravili na postavitev. Zbralo se je kar lepo število prebivalcev naj- postavlja mlaj manjše krajevne skupnosti v Občini Kozje in tako je mlaj bil hitro okrašen in pripravljen za postavitev. Tradicija na Osredku pa Da so vaščani Šonovega povezani, so do- veleva, da ob glavnem mlaju stojita še dve kazali minulo soboto, 26. aprila, ko so se v manjši smreki in tabla v čast prvemu maju. popoldanskih urah zbrali na koncu vasi in Prav tako pa so tradicijo nadaljevali nekaj s skupnimi močmi postavili mlaj. Po kon- kilometrov vstran, in sicer na Gorjanah, na- čani postavitvi so se okrepčali in nazdravili tančneje v vasi Železno. sokrajanu Martinu Centrihu na njegovih 30 Vaščani Železnega so dogovorjeni, da vsa- let in mu zaželeli, da bi bil še naprej tako ko leto za postavitev mlaja poskrbi druga odličen sosed. Janja Bevc družina in tako je letos organizacijo prevzela družina Kunej. Že med letom so va- ščani poskrbeli za kres, saj so ves odpadni les vozili na določeno mesto. Mlaj so pozno popoldne postavili, nato pa po pogostitvi počakali še na temo in prižig kresa. Ob sve- tlobi plamenov so še dolgo v noč vztrajali pokonci in v dobri družbi je jutro za mnoge prišlo prehitro. Jernej Šulc 38 IZ NAŠIH KRAJEV Prvomajsko drevo v Podsredi pozdravlja mimoidoče

Kot veleva tradicija so tudi v Podsredi postavili prvomajsko drevo, ki stoji pri gasilskem domu Podsreda. Tako kot v preteklih letih so tudi letos organizacijo spravila in postavitve smreke izpeljali doma- či gasilci, ki so primerno drevo, tako kot lani, našli pod Vetrnikom.

Zadnjo aprilsko soboto se je več kot deset že čakali ostali člani in članice PGD Pod- članov društva odpravilo v gozd pod Vetr- sreda, ki so ga s skupnimi močmi pripravili zno v noč, ko so se gasilci razšli in se zopet nikom, kjer jih je čakala vnaprej odkazana na krasitev. Odstranili so lubje, pripravili dobili pri mlaju naslednji dan. smreka. Kmalu po prihodu na pravo mesto, venec in seveda na vrh namestili slovensko Nedeljsko popoldne so gasilci izkoristili za pa sta se sekača posvetovala, kako mora trobojnico. Ob koncu pa je bilo seveda po- postavitev mlaja na svoje mesto. S pomočjo drevo pasti in v nekaj minutah je bilo le-to skrbljeno tudi za pogostitev zbranih. PGD nekaj mehanizacije in malo iznajdljivosti so na tleh. Smreko so nato hitro spravili do ce- Podsreda je namreč organiziralo še piknik mlaj, ki tudi letos presega višino tridesetih ste in jo naložili na voz, nato pa še pospravili za vse, ki so pomagali pri tem tradicional- metrov, postavili na svoje mesto. Ta pa bo vejevje in očistili panj. Konvoj s prvomaj- nem opravilu. Ob pijači in jedači pa so hitro še kar nekaj časa prvi pozdrav za tiste, ki se skim drevesom pa je krenil proti Podsredi. skovali načrt, kako bodo mlaj naslednji dan bodo pripeljali v Podsredo. Pri domačem gasilskem domu pa so drevo postavili pokonci. Druženje je trajalo še po- Jernej Šulc

V Lesičnem in Zagorju na roke

Mlaja so pripeljali iz Bohorja, nato pa ju olepšali z vencema in barvnimi trakovi. Venca so naredile in okrasile gasilke in krajanke. Ko sta bili smreki pripravljeni, so nanju obesili še venec, pisane trakove ter se pripravili na dvig. Kot že nekaj let zapovrstjo je v Zagorju za »horuk« komando poskrbel župan Dušan Andrej Kocman, v Lesičnem pa je zaradi odsotnosti župana za komando poskrbel Janko Oprešnik. Ko je mlaj varno stal, so se sodelujoči okrepčali in tudi kakšno rekli. Vesna Žlender

Prvi maj je pozdravila Godba Orlica

Ob prvem maju se dogaja veliko stalna obiskovalka tudi v prihodnjih letih. stvari, ki sovpadajo s praznikom Glasbenike sta letos prišla pozdravit tudi dela, tako se postavljajo prvo- župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman majska drevesa, kurijo kresovi, in predsednik KS Podsreda Marko Kunej, na vse zgodaj pa zadoni še godba, ki sta ob koncu vse zbrane tudi nagovorila. ki pozdravi prihod prvega maja. Seveda je, kot se za prvi maj spodobi, vsak Godba Orlica iz Bistrice ob Sotli godbenik dobil tudi rdeč nagelj, ki simboli- pa je to storila tudi letos. Člani zira praznik dela – 1. maj. Godbeniki so se godbe pod vodstvom kapelnika v Podsredi zadržali dobre pol ure, ko jih je Francija Černelča so se najprej Budnica z godbo časovni okvir pregnal naprej. A še prej so se zbrali v Podsredi, kjer so prvo- na hitro posladkali, za kar so poskrbele čla- majsko tišino z ubranim igra- začetek dneva. Kaj kmalu pa so se zbrani nice krajevne organizacije Rdečega Križa, ki so pripravile sladke dobrote za vse zbrane. njem presekali že ob pol sedmi premaknili na trg, kamor je strumno kora- Godba Orlica je tako odšla še v Bistrico ob uri zjutraj. kala Godba Orlica. Več kot štirideset zbranih domačinov je večkrat zaploskalo godbi, Sotli, kjer ravno tako vsako leto odigrajo Meglice so še prekrivale jutranje sonce, ko je ki je zaigrala kar nekaj pesmi. Lanska bu- budnico ob prvem maju. V Podsredi pa so v trgu Podsreda postalo živahno. Ljudje so dnica je bila v Podsredi prva po mnogih le- se zbrani še malo zadržali v trgu, poklepetali začeli hoditi v trg, napolnila se je lokalna go- tih in že takrat so vedeli, da ne bo zadnja. Po in si zaželeli, da se godba zopet vrne ob letu. stilna in jasno je bilo, da ni to nek navaden odzivu letos pa bo Godba Orlica v Podsredi Jernej Šulc 39 IZ NAŠIH KRAJEV Gasilsko tekmovanje ob prazniku zavetnika gasilcev - sv. Florjana

Tokrat ne bomo začeli prispevka s hvaljenjem gasilskega dela, saj je to postalo jasno vsakomur, ki se ozre okrog sebe, morda le tistim v vrhu države še ne popolnoma, a tudi tja bo ta slika kmalu prišla. Prav pa je, da gasilci Pričetek vaje celo leto ne mislijo le na svoje delo in obveznosti, ampak se vsaj enkrat letno dobijo in predstavijo ljudem in boljšega trenutka, kot je praznik sv. že dolgo skupno zgodovino, saj prijateljujejo Florjana, zavetnika gasilcev, skoraj ni. Tudi v Občini Kozje je tako in minu- in sodelujejo že več kot tri desetletja. Tako so lo soboto so se gasilska društva iz občine zbrala v Lesičnem. prava gasilska družina, ki pa si je zaželela še svojo dolgotrajno vez potrditi še na papirju. Kljub dežju, ki je zaznamoval začetek maja, veljnik GZ Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak Predsednik domačega društva in predsednik se je v Lesičnem zbralo veliko število gasilcev, in tajnik GZ Bojan Hrepevnik. Za začetek je bil PGD Levec sta podpisala listino o pobratenju tistih v paradnih oblekah, ki so sodelovali pri na sporedu žreb štartnih številk in prvi so se na in si izmenjala darila. Kljub temu da so svojo sveti maši v čast sv. Florjanu, kot tistih v de- tekmovališče podali člani iz Kozjega, njim so vez prelili na papir, pa bo v bodoče sodelova- lovnih oblekah, ki so se kasneje pomerili na sledili domačini, kot tretji so se preizkusili člani nje med gasilci iz Lesičnega in Levca ostalo tekmovanju za prehodni pokal Občine Kozje. PGD Podsreda in kot zadnji člani PGD Buče. enako, zgledno in dobro še naprej. Podpisu Zbrane gasilce je pred gasilskim domom PGD Vse štiri desetine so pokazale obilico znanja in listine pa je sledilo še obvezno skupinsko foto- Lesično-Pilštanj-Zagorje postrojil občinski vajo izvedle zelo dobro in hitro, a najbolje so grafiranje za spomin. Ob koncu pa je sledil še poveljnik Janez Oprešnik, ki je besedo nato privarčevali za drugo serijo. V drugo so se eno- težko pričakovan dogodek podelitve pokalov predal prvemu med gasilci v Občini Kozje, te še bolj potrudile in svoje čase še izboljšale. najboljšim. Pokale so podelili predsednik in županu Dušanu Andreju Kocmanu. Ta je ga- Uradni rezultati pa so bili vse do konca takšni, poveljnik domačega društva in župan Občine silce nagovoril s spoštljivimi in spodbudnimi da so pokal za prvo mesto osvojili člani PGD Kozje. Četrto mesto so tako osvojili gasilci iz besedami in jim zaželel vse dobro v bodoče. Buče, ki so ugnali Kozjane na drugem mestu Podsrede, ki so za las zaostali za domačini, ki Gasilski postroj se je skupaj s praporščaki od- in domačine na tretjem. Lanski in predlanski so osvojili tretje mesto. Drugo mesto so osvoji- pravil v cerkev, kjer je bila maša v čast zavetni- zmagovalci, enota iz PGD Podsreda, je tako poli člani iz PGD Kozje, zmago pa so si zagotovili ka gasilcev, sv. Florjana. Pri gasilskem domu kal najboljšega bila primorana predati naprej. člani PGD Buče. Poleg pokalov so zmagovalci pa so ostali člani tekmovalnih desetin, ki so se Po tekmovanju pa so se gasilci prestavili pod prejeli v enoletno last tudi prehodni pokal, ki pripravljali na svoje nastope. streho, kjer je bilo poskrbljeno za topel obrok, bo do naslednjega leta krasil vitrine na Bučah, Sveti maši je sledilo tekmovanje, ki je kljub ki ga je pripravilo osebje Motela Ribnik iz Koz- a ostale desetine bodo naslednje leto storile močnemu dežju bilo zelo zanimivo in pestro. jega. A tu se druženje gasilcev še ni zaključilo, vse, da prehodni pokal odnesejo k sebi domov. Na tekmovanju so sodelovale štiri desetine, in temveč šele dobro začelo. Gasilce je najprej Tako je bil uradni del zaključen, gasilci pa so sicer domači PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje, nagovoril predsednik PGD Lesično-Pilštanj- posedeli še nekaj časa v gasilskem domu Lesič- PGD Buče, PGD Kozje in lanski zmagovalci -Zagorje Franc Žlender, ki je h govorniškemu no in se sprostili ob zvokih ansambla Jug, ki je PGD Podsreda. Za pravilno izvedbo in pošte- odru povabil še župana, občinskega poveljnika poskrbel za dobro voljo na deževno sobotno no merjenja časa pa so poskrbeli sodniki iz GZ in predstavnike gasilskega društva iz Levca. popoldne. Šmarje pri Jelšah, med katerimi sta bila tudi po- Domače društvo in gostje iz PGD Levec imajo Jernej Šulc Prijateljstvo potrdili še s svečanim podpisom listine

Minulo nedeljo so bili člani PGD bi se tako prijateljstvo, kot ta lipa kot dobro sprejeti in dobrodošli. Podsreda povabljeni na Hrvaško v prihodnjih letih še okrepilo. Uradnemu delu pa je sledila po- k svojim prijateljem v Kalinovac, Slavnosti povorki gasilcev pa je gostitev in zabava pozno v noč. ti so namreč praznovali 120-le- sledila slavnostna seja. Na tej seji Tako so na kosilu še nekaj minut tnico obstoja društva in so ob tej so domačine, ki so slavili 120-le- namenili tretji prijetni stvari, in priložnosti želeli v svoji sredini tnico, nagovorili številni gostje iz sicer izmenjavi daril med dru- imeti ljudi, ki so z njimi poveza- sveta gasilstva in politike, ki so s štvi. Tako eni kot drugi so si hitro ni. V zgodnjih jutranjih urah se svojimi besedami potrdili, da se našli prijatelje in se pomešali v Svečan podpis listine je delegacija gasilk in gasilcev, ki je društvo vsa ta leta obdržalo pogovore, ki so ob bogato oblo- je štela več kot 20 članov, podala zato, ker dela dobro in ker dela ženih mizah trajali dolgo v večer, Pravijo, da papir in črnilo prena pot v skoraj 200 km oddaljeni s srcem in predanostjo. Tekom ko je prišel čas slovesa. neseta marsikaj in marsikdo Kalinovac, kjer jih je sprejela ča- slavnostne seje pa je sledil še dru- Polni novih in lepih občutkov napisanemu ne verjame, a v stna četa tamkajšnjega društva. gi svečan trenutek, v katerem so z veliko novimi prijateljstvi so tem primeru so napisane in na Tekom uradnega dela sta pred- sodelovali člani PGD Podsreda, se člani PGD Podsreda in DVD koncu podpisane besede le po- sednik PGD Podsreda Aleksan- predsednika sta namreč podpi- Kalinovac s težavo poslovili. Pa- trdile, da je prijateljstvo in so- der Osojnik in predsednik DVD sala listino o pobratenju. Podpis dali so objemi, stiski rok in po- delovanje med PGD Podsreda Kalinovac Mijo Sobota skupaj listine in stisk rok je v dvorani ljubi ter seveda obljube in želje, in DVD Kalinovac močno in bo posadila lipo prijateljstva, ki so sprožil močan aplavz in navduše- da se kmalu spet vidimo v Kali- trajalo še mnoga leta. Podpisali jo v dar prinesli prijatelji iz Slove- nje in še enkrat več se je videlo, novcu ali v Podsredi. so namreč listino o pobratenju. nije. Oba pa sta izrazila željo, da da smo Slovenci v Kalinovcu več Jernej Šulc 40 IZ NAŠIH KRAJEV Seja Krajevne organizacije Združenja borcev in veteranov Podsreda

V prijetno toplem marčevskem popoldnevu so se v prostorih lovskega doma LD Podsreda na letni seji ponovno zbrali člani Združenja borcev in veteranov krajevne organizacije Podsreda. V s soncem obsijani dvorani je vladalo dobro vzdušje, medtem ko so člani pregledali delo preteklega leta in podali načrte za letošnje.

prižgali pa so tudi luč na Kunejevem hramu. združujejo borci, ostali udeleženci NOB in Zaslužni so tudi za prireditev slovesnosti v spo- protifašističnega boja ter druge osebe, ki imajo min na borce Srečotove čete, ki se je odvijala pozitiven odnos do vrednot NOB. Spregovoril 18. februarja pri spomenikih v Podsredi, ki so je tudi o pomembnosti stalnega obujanja spo- jo izpeljali v sodelovanju z Občino Kozje, Kra- minov na vojne čase, ki so pomemben del naše jevno skupnostjo Podreda, Osnovno šolo Kozje slovenske zgodovine, nudenja podpore in po- in Kozjanskim parkom Podsreda. Program dela moči še živečim borcem ter spoštovanja tistih, organizacije zajema tudi skrb za sočlane, pose- ki so za domovino dali svoje življenje. Društvu bej tiste, ki imajo kakršne koli težave zaradi se je zahvalil za vestno izvajanje vseh aktiv- Delovno predsedstvo starosti ali bolezni. Tako so v minulem letu obi- nosti ter jasno podprl zvezo in njihovo delo. Po uvodnem nagovoru zbranih in pozdravu skovali tudi starejše na domovih. »Slava njim!« Predsednik Policijskega veteranskega društva predsednika krajevnega odbora Ivana Švajger- je med vrstami članov združenja, ki je še v lan- Sever Tone Schmidt je predstavil aktivnosti, ki ja so izrekli dobrodošlico tudi gostom: župa- skem letu štelo 39 članic in članov, odmeval se bodo v tekočem letu odvijale na območju nu Občine Kozje Dušanu Andreju Kocmanu, pozdrav v spomin tistih, ki so jih v preteklem Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB predsedniku Policijskega veteranskega društva letu zapustili za vedno. Šmarje pri Jelšah, in pohvalil produktivno de- SEVER za celjsko območje Antonu Šmidu, V planu dela za leto 2014 so izpostavili po- lovanje društva. Tako predstavnica Kozjanske- predstavnici Kozjanskega parka Vesni Zakonj- dobne cilje, kot so si jih zastavili že v prete- ga parka Vesna Zakonjšek kot tudi predstav- šek ter predstavniku Združenja borcev Brežice klem letu. Med drugim se bodo udeležili tudi nik Zveze borcev Brežice Martin Resnik pa Martinu Resniku. Sledila so poročila organov proslave ob ustanovitvi Kozjanskega odreda sta pohvalila utečeno delovanje organizacije, društva, ki so povzela delovanje društva v pre- in 70-letnici ustanovitve drugega bataljona izrazila upanje na nadaljnje uspešno sodelo- teklem letu, v katerem so se člani udeleževa- Vojske državne varnosti na Sromljah. Zbrane vanje in društvu zaželela uspešno leto. Po ura- li različnih proslav in komemoracij. Mnogo je nagovoril tudi župan Občine Kozje Dušan dnem delu so vsi zbrani še malce posedeli in proslav so obiskali v skupni organizaciji z dru- Andrej Kocman, ki je poudaril pomen te se okrepčali z odlično pijačo in jedačo, kot po gimi društvi, ob dnevu mrtvih so se udeležili krajevne organizacije, v kateri se z namenom navadi ni manjkalo niti dobre volje niti smeha. komemoracij v Kozjem, Lesičnem in Podsredi, uresničevanja skupnih interesov prostovoljno Mojca Valenčak

Čebelarji odprli svoja Šport je pravi špas vrata tudi v Občini Kozje Da je ŠPORT res ŠPAS, so ponovno dokazali v Osnovni šoli Kozje in se 17. maja ponovno priključili vseslovenskemu projektu Šport špas – dan druženja in gibanja vseh generacij ter kljub slabemu vremenu uspešno izpeljali lep športni dan, na katerega V sredini junija so pri če- so povabili vse, od najstarejših do najmlajših družinskih članov učencev OŠ Kozje. belnjaku Marice in Mihe Športni dan v OŠ Kozje se je pričel takoj po prihodu učencev v šolo. Po uvodnih nagovorih ra- Kolarja v Starem trgu pri zrednikov pa glavne besede sprva ni dobil šport, temveč varnost in dobra pripravljenost vseh, Pilštanju obeležili dan ki šolo obiskujejo. V šoli so tako tudi to leto glede na evakuacijski načrt izvedli vajo evakuacije. odprtih vrat in v prijetno Tekom vaje so učenci po najbližji poti varno zapustili šolsko stavbo ter se nato zbrali na vnaprej brenčeče in dišeče zavetje določenem zbirnem mestu in se prešteli. Med tem je medicinska sestra Olja Špiranec poskr- svojega čebelnjaka spreje- bela za starše in vsem nudila možnost merjenja krvnega tlaku. Sledil je zbor vseh udeležencev li vse, ki jih zanima čebe- v Športnem parku Kozje, kjer so se malo ogreli in razgibali ter se skupaj odpravili na pohod, ki larstvo, ljubitelje čebeljih so ga sprva načrtovali po dveh različnih poteh – eni bolj zahtevni za tiste malo starejše učence pridelkov in ljubitelje na- in eni malo lažji za mlajše pohodnike – a so nato zaradi deževnega vremena in v prid večje var- rave in čebel na splošno. nosti raje izbrali bolj enostavno skupno pot. Vreme jim je ponagajalo tudi pri izpeljavi teniškega Idila ob čebelnjaku V popoldanskih urah in nogometnega turnirja, ki so ju sončnega petkovega vremena je obiskovalce, učence OŠ Lesično in ude- sprva načrtovali in sta zaradi ležence čebelarskega krožka ter ostale čebelarske navdušence na doma- dežja žal odpadla. čiji v Starem trgu sprejela Marica Kolar, ki je zanje pripravila čudovito Po koncu pohoda so se vsi ude- predstavitev čebelarske dejavnosti. Ob prijetnem zvoku brenčanja čebel leženci zbrali v šolski avli, kjer so so si obiskovalci ogledali notranjost domačega čebelnjaka in ob besedah poiskali in nagradili najstarejše- predsednika TD Pilštanj in strokovnega vodje priznane rejske organi- ga (Anica Pečnik) in najmlajšega zacije za Kranjsko čebelo Petra Kozmusa pobliže spoznali čebelarjenje, pohodnika (Polona Planinc) pomen čebel in delo čebelarja. Po končani predstavitvi pa so se obisko- ter najštevilčnejšo družino, ki valci še posladkali na slastni pogostitvi, ki so jo pripravili gostitelji, in se je udeležila športnega dneva tako tudi sami poskusili razne odlične in predvsem zdrave čebelje pri- (družina Pečnik – Bratuša). delke. Mojca Valenčak Mojca Valenčak Pohod tudi v dežju 41 KULTURA

na to lepotico pripravljali več desetletij,« je povedal o novi večna- Mednarodno druženje menski dvorani, ki predstavlja krono vsega dogajanja dvajsetih let samostojne Občine Kozje. Izrazil je veselje, da so končno prispeli upokojencev v objemu do točke, ko se v novih prostorih odvijajo tudi prireditve, kakršna je ta. Upokojencem se je zahvalil, da so za izpeljavo kulturne prireditve izbrali ravno Kozje in novo dvorano. »Danes ste se s sre- kulture čanjem upokojenk in upokojencev zapisali v zgodovino kot prva prireditev, ki se je odvila v tej novi lepotici.« Ker pa Dušan Andrej V petek, 25. aprila, se je v Kozjem odvijala prire- Kocman ni samo uspešen župan, temveč tudi odličen pevec, ki ditev ob slavnostni otvoritvi novega Večnamen- poje za dušo in srce, ni mogel odkloniti prošnje upokojencev, da skega centra Kozje, kjer se je zbralo kar okoli 700 jih počasti še s kakšno pesmijo. Tako je zapel pesem, ki mu je še ljudi, že naslednji dan pa so prostori nove dvo- posebej pri srcu, saj govori o njegovi domači fari Pilštanj. Sledil je rane prvič zaživeli v svojem namenu in gostili nadvse pester kulturi program, v sklopu katerega so imeli gostje Mednarodno kulturno prireditev upokojencev, ki možnost prisluhniti celi vrsti izrednih glasbenih skupin, in ker je jo je Zveza društev upokojencev Kozjansko letos ta kultna prireditev tudi prireditev, kjer si podajajo roke generacije, pripravila že enajsto leto. V velikem prostoru koz- sta zbrane s svojima nastopoma navdušili tudi predstavnici mlajše janske dvorane se je tako že drugi dan zapovrstjo generacije, domača violinistka Nika Gradišek in Laura Kovačič, ki zbrala množica obiskovalcev, ki so se v prijetnem na citre zaigrala skladbo Cvetje v jeseni. in sproščenem vzdušju prepustili popoldnevu, »V spominih imamo preteklost, v upanju nas čaka prihodnost, v dobrih prijateljih pa je sedanjost,« so bile besede Mimice Kidrič, polnem glasbe, petja, kulture in predvsem zabave. ko je na oder povabila podpredsednico slovenskega Društva upokojencev v Pliberku, g. Marijo, ki se je v imenu vseh upokojen- Za veselje v srcu in za srečo v cev, ki živijo onstran meje, lepo zahvalila za povabilo, na katerega duši ni treba iti daleč. Dovolj so se člani DU Pliberk z veseljem odzvali in izrazila upanje na še je, če smo tam, kjer se sliši nadaljnje uspešno sodelovanje in ohranjanje dobrih odnosov med lepa domača pesem, in tako društvi. S posameznimi nastopi so se gostje sprehodili po različnih je bilo tudi v soboto v Koz- krajih znotraj in izven slovenske meje, ob poslušanju različnih pe- jem. Tradicionalna Medna- smi in skladb pa so obujali spomine, prepletali roke prijateljstva in rodna kulturna prireditev povezovali različne generacije. »Piko na i ali pa morda celo klicaj,« upokojencev, ki se vsako kot je povedala Mimica Kidrič, sta na koncu s svojim nastopom leto odvija v drugem kraju, in pesmijo Mi se imamo radi zadala še brata Krajger. Po uradnem se je letos ponovno vrnila v delu je predsednik DU Kozje Veljko Kolar prav vse prisotne povabil Kozje. Letošnje medgenera- tudi na pogostitev in skupno druženje v drugem prostoru dvorane. cijsko srečanje s kulturnim »Naše življenje je ena sama pesem, polna življenja, kdaj pa kdaj pa programom je zveza društev Predsednica zveze društev tudi žalosti. Lepa pesem je kot najlepša roža, ki nikoli ne oveni,« je upokojencev tako pripravi- in napovedovalka za zaključek dejala Mimica Kidrič in dodala, da prav tako nikoli ne la v sodelovanju z Društvom bo ovenelo tudi prijateljstvo med društvi, ki so se zbrala na ta dan, upokojencev Kozje. Prireditev je z Zdravljico otvoril MePZ Vinea da bi v dobri družbi preživela lepo popoldne ob odličnem naboru Kozje, ki z veliko dobre volje in pozitivne energije vadi, prepeva in glasbenih in pevskih skupin. se druži pod vodstvom zborovodkinje Anje Radkovič. Nato pa je Mojca Valenčak zbrane nagovoril predsednik DU Kozje Veljko Kolar: »Imam izredno čast, da vas lahko v imenu upravnega odbora Društva upokojencev Kozje pozdravim v tej novi, prekrasni večnamenski dvorani, na današnji prireditvi, s katero bomo to dvorano na nek način tudi krstili.« Posebne pozdrave je namenil predsednici Zveze društev upokojencev Kozjansko Mimici Kidrič, ki je za ta dan prevzela vlogo voditeljice, županu Občine Kozje Dušanu Andreju Kocma- nu, častnemu občanu Francu Bizjaku in ravnatelju OŠ Kozje Ro- manu Gradišku, kolegom predsednikom društev ZDU Kozjansko ter članom komisije za prireditve s predsednikom Milanom Feldi- nom. Dobrodošlico je izrekel tudi cenjenim gostom, upokojencem iz avstrijskega Pliberka ter starim znancem in prijateljem, gostom iz Klanjca in Kumrovca iz bližnje Hrvaške, ter izrazil veselje nad tem, da so se vsi odzvali povabilu in s tem kakovostno prispevali h kulturnemu programu. Z veseljem je pozdravil tudi veliko število mladih v dvorani, ki s svojo prisotnostjo dokazujejo, da smo vsi ena generacija in tako odgovorni drug za drugega. Vsem je želel sproščeno uživanje v prireditvi in obilo kulturnih užitkov: »Naj bo današnje druženje nepozabno in naj vsaj za nekaj trenutkov pozabimo na gospodarsko in politično krizo.« Nekaj besed je spregovoril tudi župan Dušan Andrej Kocman. »V Kozjem smo se Nastop skupine Nojek 42 KULTURA Kozje v znamenju folklore

Letošnji mednarodni folklorni festival, ki je v Koz- jem potekal od 15. do 18. maja, je postregel z rekordno udeležbo plesalcev. Sedmim slovenskim skupi- nam sta se pridružili folklorni skupini iz Italije in Poljske in tako je zaplesalo okoli 250 folkloristov vseh generacij. Zbor nastopajočih pred povorko pozdravil župan Dušan Andrej Kocman in ski ples. Večina v dvorani je nestrpno čakala slovesno odprl 8. mednarodni folklorni fe- nastop domače folklorne skupine, ki prena- stival. Župan ni skrival navdušenja nad pol- ša ljudsko izročilo iz roda v rod že dobrih 30 no dvorano obiskovalcev in pisano množico let. Ob glasbeni spremljavi Marka Mramor- plesalcev. Še bolj pa je bil vesel dejstva, da je ja in Vikija Fallerja so prikazali, kako fant nova dvorana zaživela, kar je tudi njen pri- hudomušno zapeljuje dekle, nato je glasba marni namen. pritegnila tudi druge plesalce in skupaj so zaplesali splet gorenjskih plesov: najpajeriš Zaplesalo rekordno in laptovko, sotiš ter ceperle. Nastop gostiteljev FS Kozje število folkloristov Delček svojega narodnega izročila so v pe- Nato so glavno besedo dobili plesalci. V smi in plesu prinesli gostje iz Italije in Polj- Folklorna skupina Kozje je pod pokrovitelj- Kozjem z raziskovanjem in poustvarja- ske. Plesalci folklorne skupine Danzerini stvom območne izpostave JSKD Šmarje pri njem ljudskih plesov, šeg in navad začnejo Udinesi iz Udin so se predstavili s tradici- Jelšah in Občine Kozje gostila že osmi med- že v vrtcu in tako so se najprej predstavili onalnimi plesi iz Furlanije - Julijske krajine, narodni folklorni festival. Festival se je začel najmlajši iz Vrtca Zmajček Kozje, ki so za- mladi plesalci iz Istebna na Poljskem pa so že v četrtek, ko sta na Kozjansko pripotova- plesali pod budnim očesom Lenke Černelč, obiskovalce navdušili s prikazom pastirske- li folklorni skupini iz Italije in Poljske. Po Darje Fon in Slavice Blažič, na harmoniki ga življenja, njihova dekleta pa so ubrano ogledu turističnih znamenitosti Obsotelja pa jih je spremljal Franci Černelč. Za njimi zapela. in Kozjanskega so italijanski in poljski fol- so na oder prišli njihovi malo starejši prija- Po nastopih prijetnega večera še ni bilo ko- kloristi v petek nastopili v Termah Olimia, telji, otroci, ki plešejo pri folklorni skupini nec. Predsednik Folklorne skupine Kozje v soboto pa so v Kozjem poleg še sedmih OŠ Lesično. Ob spremljavi harmonikarke Mirko Kovačič je nastopajočim podelil za- folklornih skupin iz Slovenije obujali in Eve Bah so se predstavili s spletom štajer- hvale ter se zahvalil vsem, ki so kakorkoli predstavljali ljudsko izročilo svojih pokra- skih plesov, ki so ga poimenovali Zajček pomagali pri izvedbi festivala, ki ga v sklopu jin. Pestro dogajanje v novem večnamen- nima repka več. Sledili so nastopi gostujo- praznovanja Občine Kozje že tradicionalno skem centru pa se je začelo že popoldne, ko čih folklornih skupin iz Slovenije, s spletom pripravljajo. Tudi on ni skrival navdušenja so se zbrali ponudniki, ki so svoje dobrote vzhodnoštajerskih plesov so se predstavili nad polno dvorano, večkrat pa je poudaril, in izdelke predstavljali na kmečki tržnici folkloristi z Vranskega, plesalci iz Cerkelj na da so imeli zelo srečno roko pri izbiri gostu- ter skrbeli, da nihče ni bil ne lačen ne žejen. Gorenjskem so z odrsko postavitvijo spleta jočih skupin. Prijetno druženje se je nada- Več kot dvestoglava druščina folkloristov se birtovska hudomušno prikazali zabavo v va- ljevalo ob dobri gostinski ponudbi, za glas- je nato sprehodila do občinske stavbe, ob ški gostilni, folklorna skupina KUD Grifon bo za ples pa so skrbeli mladi glasbeniki, ki vrnitvi v dvorano pa so jih pričakali mladi iz Šempetra je zaplesala prekmurske plese in so si nadeli ime Pomlad. citrarji in harmonikarji. Po nastopu Meša- prikazala svatbo, Šaleško folklorno društvo Mojca Bevcar, nega pevskega zbora Vinea Kozje je zbrane Koleda iz Velenja pa je predstavilo rezijan- foto: Aleš Jazbec

TRITINČI Kozje. Vse prisotne V Kozjem polagali izpit iz je doletela prav posebna čast, ko jim je predaval sam profesor pljunkologije Johan, strokovnjak za pljunko- logijo in ostale primerjalne štu- dije. Vlogo profesorja je prevzel Drugi vikend v aprilu je bilo v Kozjem ponovno veselo. V Kinod- domačin Viljem K. Rupret, ki vorani Kozje se je zbrala razigrana druščina, ki se je nasmejala ob je na satiričen in duhovit način monokomediji NAMIŠLJENI PROFESOR v izvedbi domačega kome- izvedel predavanje, v katerem je opisal za- dijanta in pesnika Viljema K. Rupreta, ter tako na duhovit in spro- nimive prigode raztresenega profesorja. ščujoč način preživela čudovit nedeljski večer. Vsem udeležencem predvajana je bil na koncu obljubljen tudi izpit iz pljunkologije, Kaj je lepšega, kot po vsem tem aprilskem koristnim ter se udeležimo predavanja na ki pa so ga vsi uspešno opravili in tako odšli vremenu, ki je ena velika zmešnjava, pre- temo »pljunkologije, kot so to storili števil- domov dobro razpoloženi in polni prijetnih živeti večer, poln smeha in dobre volje. Se- ni obiskovalci nedeljske monokomedije, ki vtisov o čudovitem predavanju. veda pa lahko ob tem prijetno združimo s jo je priredilo Kulturno umetniško društvo Mojca Valenčak 43 KULTURA V Kozjem zadonela zborovska pesem

Na letošnjem 23. Srečanju kozjanskih pevskih zborov, ki se je v začetku maja odvijalo v kozjanskem gasilskem domu, se je predstavilo kar 14 pevskih zborov. Dobra udeležba, tako s strani zborov kot ljubi- teljev zborovskega petja, je ponovno potrdila prepričanje, da je petje na Kozjanskem ljudem položeno že v zibelko.

Kozjansko je že od nekdaj povezano z ljudsko pesmijo, zato ni naključje, da je ravno tu nastalo veliko pevskih zborov in najraz- ličnejših pevskih skupin. »Mnogi poznamo misel, ki pravi, da tam, kjer beseda odpove, nadaljuje svoje poslanstvo glasba. Ena druge ne moreta nadomestiti, kadar pa se zdru- žita, svoje sporočilo poglobita,« so se glasile uvodne besede Bernarde Kunej, ki je ob tej priložnosti prevzela vlogo povezovalke. Pevska srečanja v Kozjem, ki so za pevce, zborovodje in vse ljubitelje dobre glasbe prerasla že kar v tradicijo, vsako leto znova skrbno načrtuje Moški pevski zbor Kozje. Srečanje kozjanskih pevskih zborov pa ni »le običajno srečanje, s katerim bi zbori pokazali kvaliteto svojega ustvarjanja in na- predka, temveč so ta srečanja postala zlasti prijateljsko druženje, ko se poje z dušo in iz srca,« je povedala Bernarda. Po nekaj uvodnih besedah je Bernarda izre- Že triindvajsetič gostitelji - MPZ Kozje kla dobrodošlico kozjanskemu županu Du- šanu Andreju Kocmanu, častnem občanu Podčetrtka pod vodstvom Špele Drašler in ozremo nazaj na vseh 23 prijetnih pevskih Občine Kozje Francu Bizjaku in predstav- zbrane razveselil z dvema prelepima nape- srečanj, ki jih ob naši organizaciji ustvarjate niku JSKD Šmarje pri Jelšah Davidu Stupi- voma. Svoj pečat pa so pustile tudi pevke vi,« je povedal Berglez in se zahvalil zboro- ci, nato pa je glavno besedo dobila pesem. Dekliškega cerkvenega PZ Sv. Peter pod vodjem in pevcem, ki podpirajo idejo MoPZ Kot prvi se je predstavil zbor MePZ kultur- Sv. Gorami pod vodstvom Metode Denžič, Kozje o tradicionalnem srečanju zborov in nega društva »ZVON« iz Podčetrtka, ki ga ki so si nadele ime »La vita«, kar pomeni prireditvi namenjajo veliko mero dobre vol- že četrto leto več kot uspešno vodi profeso- življenje, radost in igrivost. Po čudovitih je. Posebno zahvalo je namenil tudi Občini rica Mihaela Pihler in ki je stalnica v slo- ubranih dekliških glasovih pa se je zbra- Kozje in Davidu Stupici iz Javnega sklada venskem kulturnem prostoru že osemnajsto nim predstavila še druga vokalna skupina za kulturne dejavnosti Šmarje pri Jelšah, za leto. Sledil je nastop kozjanskega MePZ Vi- »GRIČ« DOBJE pod vodstvom Mateje Rajh organizacijsko in finančno pomoč ter vsem nea, ki pod vodstvom zborovodkinje Anje Jager, ki deluje že 15 let in pravi, da so po donatorjem, ki so s svojimi sredstvi omo- Radkovič deluje že tri leta. Pod vodstvom vsakodnevnih stresnih situacijah pevske gočili izvedbo prireditve. Nato pa je nastopil zborovodkinje Špele Drašler se je predstavil vaje zanje neke vrste sprostitvena terapija. S trenutek, ko so na oder stopili tudi člani do- MePZ Bistrica ob Sotli, ki letos zaključuje pesmijo pevk ŽePZ so se zbrani zopet pre- mačega zbora, ki vsako leto vestno skrbi za že hvalevredno 33. sezono delovanja. Kot selili v Bistrico ob Sotli, od koder prihaja pevsko in prijateljsko druženje kozjanskih naslednji so pod vodstvom zborovodkinje zbor, ki ga sestavljajo pevke tamkajšnjega pevskih zborov in skupin. Moški pevski Ivanke Jazbec zapeli člani MePZ iz Dob- MePZ. Nastopili so tudi Ljudski pevci iz zbor Kozje, ki je lani praznoval 35. obletni- ja, ki so po srcu še vedno mladi in vztraj- Prevorja, ki jih vodi gospa Majda Rezec, in co delovanja, zase pravi, da so člani, vsi do ni, saj jih povezujeta prijateljstvo in veselje člani MoPZ Sromlje pod vodstvom Franca zadnjega, po srcu še vedno mladi. Kot pravi- do petja. Sledil pa je nastop prve komorne Vegelja, ki letos praznujejo že 38. obletnico jo sami, ne hrepenijo po visoko kvalitetnih vokalne skupine v tem večeru. Na oder so delovanja. Kot predzadnji se je predstavil nastopih, saj radi pojejo za dušo in iz srca. stopili člani vsem dobro poznanega okteta MePZ »ZARJA« iz Šentvida pri Planini, Sledilo je veselo druženje v prostorih gasil- »OSTI JAREJ« iz Podčetrtka, ki so zabeležili pod vodstvom domačina Mateja Romiha, ki skega doma. Za dobro voljo je zaigral Trio že nekaj zelo pomembnih nastopov in pod se v okviru pestrega repertoarja loteva tako Žur, za gostinski del je poskrbel Mirko vodstvom umetniške vodje prof. Mihaele ljudskih kot tudi zahtevnejših umetnih pes- Kovačič, za pijačo pa gostitelji sami. In kot Pihler s svojimi glasovi pričarajo prave pev- mi. je to v navadi za tovrstna srečanja, je zad- ske mojstrovine. Po dvorani je zazvenela njo besedo zopet dobila pesem, ki ni bila tudi pesem MoPZ iz Planine pri Sevnici, Pred zaključkom je nekaj besed spregovoril nikjer in nikoli sama sebi namen, marveč ki deluje pod vodstvom zborovodje Mateja tudi Tonček Berglez, ki je v veliki meri za- vedno povezana z družabnim življenjem, Romiha, njegovi člani pa se vsako leto zno- služen, da Kozjansko poje in bo še prepeva- spremljevalka človeka ob vsakdanjem delu va radi udeležijo srečanja. Kot naslednji je lo. »Za nami je spet en lep pevski večer. In in predvsem ob praznovanju. na oder stopil MoPZ TERME OLIMIA iz kar z zadovoljstvom, pa tudi s ponosom, se Mojca Valenčak

44 KULTURA »Je pesem v srcih«

Konec maja se je na prekrasen poletni večer v zgodovinskem ambi- entu gradu Podsreda pisala nova pravljica. Nizkim podtonom starih grajskih zidov, ki tiho mrmrajo zgodbe iz svoje bogate zgodovine, se je v sozvočju pridružilo kar 180 glasov iz občin Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, ki so na letošnji Območni reviji odraslih pevskih zborov »JE PESEM V SRCIH« z lepimi ljudski- mi in umetnimi pesmimi zastopali barve domačih krajev.

»Pevska karavana Javnega sklada RS za kul- so poslušalci prisluhnili Ženskemu pevskemu turne dejavnosti se je letos z različnimi revi- zboru Bistrica ob Sotli pod vodstvom Špele jami ustavila že v Šmarju pri Jelšah, kjer so Drašler, ki ga sestavljajo pevke, ki prepevajo gostovali otroški pevski zbori, nato smo se z v MePZ Bistrica ob Sotli. Pod taktirko zbo- mladinskimi zbori ustavili v Bistrici ob Sotli, z rovodje Francija Plohla so se predstavili člani malimi vokalnimi skupinami smo minuli ko- MoPZ kulturnega društva Šentvid pri Gro- nec tedna gostovali v Olimju in danes smo tu,« belnem, ki letos zaznamuje 37 let delovanja. je v uvodnih besedah povedala Maja Ratej, ki Poslušalce pa je navdušil tudi MePZ Bistrica je za ta večer prevzela povezovanje programa. ob Sotli, ki v letošnjem letu, ki je zanje zelo pe- Pred mikrofon je najprej povabila župana Ob- stro, končuje 33. sezono delovanja. Zadonela čine Kozje Dušana Andreja Kocmana, ki je je pesem 17-članskega Obrtniškega moškega Revija je bila tokrat v grajskem atriju pozdravil vse zbrane poslušalce, pevke in pev- pevskega zbora Šmarje pri Jelšah, v katerem pravljici zadali še zadnji nastopajoči, člani in ce ter ostale goste in vsem zaželel prelep večer. pod vodstvom Francija Plohla pojejo aktivni članice MePZ Vinea Kozje, ki pod vodstvom »Zborovska pesem se skozi stoletja prenaša iz in upokojeni obrtniki. Takoj za njimi pa so Anje Radkovič delujejo malo več kot tri leta roda v rod, nas bogati in združuje ter ustvarja med grajskimi zidovi zazveneli možati glasovi in prihajajo iz skoraj vseh zaselkov in krajev dobro vzdušje med ljudmi, seveda pa tudi med še dveh moških pevskih zborov. Kot prvi so na Občine Kozje. samimi pevkami in pevci,« je dejal Kocman in oder stopili člani MoPZ Terme Olimia, sledil Ko so v zavetju starih grajskih zidov odzve- vsem želel še mnogo tovrstnih srečanj, »poka- pa jim je Moški zbor Kozje, katerega člani po- nele še zadnje pesmi, je grajsko dvorišče na- žimo, da smo tudi mi Kozjanci radi dobre volje gosto nastopajo tudi kot gasilski zbor, zato so polnil živahni zvok veselja in smeha. Medtem in da je tudi tu pesem doma. Prav je, da imamo se v preteklosti udeležili tudi revije gasilskih ko so zborovodje čakali na strokovni posvet, tisto, kar je naše, radi. Pesem je naša, imejmo pevskih zborov. Kot predzadnji je na oder sto- so se pevci prepustili zasluženemu druženju jo torej radi!« Maja je v nadaljevanju pozdravi- pil Cerkveni mešani pevski zbor Zvon Podče- in proslavljanju uspešno izpeljanih nastopov. la tudi strokovno spremljevalko srečanja Katjo trtek pod vodstvom Mihaele Pihler, ki se je s Stari grad je tako k svoji več tisoč strani dolgi Gruber, ki je pesmim še podrobneje prisluh- svojim nastopom poklonil slovenski popevki zgodbi dodal še eno popisano stran, vsi zbrani nila in na koncu odločila, koliko zborov se je in se med drugim predstavil s pesmijo Ti si pa so se domov vrnili zadovoljni, saj so bili ta uvrstilo na regijsko srečanje. moja ljubezen. In že je bilo to enkratno pev- večer s pesmijo v srcu še malo bolj živi. Javni sklad za kulturne dejavnosti na tem ob- sko doživetje pri koncu. Piko na i so tej pevski Mojca Valenčak močju podira meje med štirimi občinami, ki na tovrstnih večerih delujejo, dihajo in pojejo kot eno. Da pevska dejavnost na tem območju buhti, žari in se pretaka na nove generacije, je po Majinih besedah zaslužen predvsem vodja Jerca Šantej na gradu Podsreda Območne izpostave JSKD Šmarje pri Jelšah David Stupica. Slednji se je v svojem govoru Tretjo soboto v maju so na podstrešju gra- iz platen že zrejo podobe slavne Jovanke zahvalil vsem, ki tolikšen del svojega časa vla- gajo v kulturo in ki so kakorkoli pripomogli k du Podsreda odprli prav posebno slikarsko Broz, Margaret Thatcher, Nelsona Mandele, organizaciji tega pa tudi vseh ostalih srečanj. razstavo akademske slikarke Jerce Šantej iz Louja Reeda in mnogi drugi dobro poznani »Naše štiri občine štejejo 17.000 prebivalcev in Sevnice. Umetnica se predstavlja s črno- obrazi. Razstavo je skupaj z avtorico odprla vseh območnih srečanj, ki smo jih organizira- -belimi slikami svojih navideznih idolov Nataša Ferlinc Krašovic, na ogled pa bo do li, od otroških zborov in folklornih skupin do - tudi osebnostmi, ki so ta svet zapustile v 13. julija 2014. odraslih zborov in folklore, lutkarskih skupin, letu 2013. Slike so še posebej zanimive, ker Mojca Valenčak gledaliških skupin, itd., se je udeležilo skoraj se podobe pokažejo, če jih poškropimo z 1000 nastopajočih. Nastopil je torej vsak 17 prebivalec tukajšnje območne izpostave,« je z vodo, ko se posušijo, pa se ponovno skri- veseljem povedal David Stupica. jejo. Ogled razstave je tako prav posebno Dokler bomo peli, bomo živeli. doživetje, saj je vsak obiskovalec tudi sam Tako se glasi življenjski moto Pavleta Kernja- vpleten v proces razkrivanja teh enkratnih ka – enega osrednjih koroških glasbenih imen slikarskih del. Če želi obiskovalec razstave med obema vojnama, ki si ga velja vzeti na razkriti skrivnosti, ki jih skrivajo dela aka- znanje. In tako se je v petek v Podsredi vese- demske slikarke, mora vanje tudi sam vloži- lo pelo in še bolj veselo živelo. Revijo so pod vodstvom zborovodkinje Blanke Čakš otvorili ti nekaj truda in dela – če lahko zabavnemu pevci in pevke Cerkvenega mešanega pevske- opravilu škropljenja z vodo sploh rečemo ga zbora Šentvid pri Grobelnem, ki redno pre- delo. Obiskovalci slikarska dela poškropijo, pevajo pri cerkvenih bogoslužjih in tudi prilo- morda mimogrede ponagajajo še sosedom žnostih prijateljskega značaja. V nadaljevanju in jih malo osvežijo z vodo, in kmalu zatem Razstava na podstrešju 45 KULTURA Razstava National Geographica v Podsredi

V aprilu so v Podsredi odprli dve fotografski razstavi revije National je nekaj besed namenil predstavitvi gosta ve- Geographic. V galerijskih prostorih gradu bo še nekaj časa mogoč čera, kočevskega fotografa Marka Masterla, ki ogled dveh razstav vrhunske naravoslovne fotografije, ki združuje- ga je Hrvoje najprej spoznal preko fotografij, kot se to pogosto dogaja pri fotografih, šele ta dela odličnih slovenskih fotografov pozneje pa tudi osebno. Na koncu je izrazil veselje nad tem, da lahko na gradu gostijo dve Pri prvi razstavi, ki nosi prav poseben naslov menil tudi nekaj uvodnih besed. Dotaknil se odlični razstavi v podporo boljšemu odnosu – »Skrb za naš planet«, gre za izbor najbolje samih začetkov naravoslovne fotografije in do narave, ob tem se je tudi zahvalil Natio- jših 25 posnetkov prizorov narave in živali v grobem orisal njeno zgodovino. »Ukvarjati nal Geographicu Slovenije, ki je lastnik obeh slovenskih fotografov, objavljenih v slovenski se z naravoslovno fotografijo pomeni razisko- razstav, ter avtorju Marku Masterlu in izrazil izdaji revije National Geographic, druga pa je vati, opazovati in videti naravo in okolje okoli upanje na nadaljnje sodelovanje. razstava fotografij rastlin kočevskega fotografa sebe. Fotografije so pravzaprav »stranski učin- Po končanem uradnem delu je sledilo odprtje Marka Masterla, ki so nastale v okviru projek- ki« hoje po tej poti. Ta pot pa s seboj prinese obeh razstav. Po tem ko so si obiskovalci oči ta Meet Your Neighbours (Spoznaj sosede), tudi marsikatero spoznanje. Npr. spoznanje spočili na čudovitih fotografskih delih ter si pri katerem Marko sodeluje že od leta 2010. o trpljenju narave in okolja zaradi človeških ogledali nabor razstavljenih fotografij, so se Odprtje razstave so pospremili župan Obči- nenehnih posegov v okolje,« je dejal in dodal, ustavili še v srednjeveški kuhinji ter se pogreli ne Kozje Dušan Andrej Kocman, odgovorna da so naravoslovni fotografi posledično tudi ob prijetni toploti odprtega ognja in nahranili urednica revije National Geographic Slovenija zapriseženi zagovorniki narave. »Takšno pa je želodčke z odličnim golažem ter ostalimi slad- dr. Marija Javornik, razstavljavec Marko Mas- tudi poslanstvo, ki si ga z organizacijo revije kimi in slanimi dobrotami, za katere so poskr- terl in direktor JZ Kozjanski park Teo Hrvoje National Geographic in obema razstavama beli organizatorji razstave. Oršanič, ki je ob tej priložnosti zbranim nadeli Kozjanski park,« je še dodal Hrvoje. Nato Mojca Valenčak GLavni pod češnjo je bil tokrat Guzaj

Kulturno udejstvovanje Kozjan- Ob koncu dneva so se možje razšli, a ni mini- skemu parku ni tuje, saj vsako lo dolgo, ko sta se orožnika vrnila, češ da je v leto organizira mnogo priredi- mlinu Guzaj. In to bi naj bil tisti »Grajski«, ki je še enkrat več pretental vse okrog sebe in se tev, ki s svojo noto ohranjajo jim izmuznil ponovno. Igra je med zbranimi kulturo in še bolj pomembno, prejela močan aplavz in tako je bil tokratni Ve- kulturo širijo. Ena izmed tovr- čer pod češnjo skoraj zaključen. stnih prireditev je tudi Večer pod Direktor KP mag. Hrvoje Teo Oršanič se je češnjo, ki je bila tokrat izvedena igralcem zahvalil za igro, polno smeha, in jim že devetič. podelil darilca, nato pa se je dogajanje prese- Utrinek iz igre lilo na gank za stavbo Kozjanskega parka. Ob kozarčku žlahtnega pa so zbrani še poklepeta- Večer pod češnjo je prireditev, ki je nastala po in tako še ona dva pridala kakšno zgodbo o li in namenili igri nemalo pohval, nato pa se idejni zasnovi vsem dobro poznanega, a žal že Guzaju, ki ga iščejo daleč naokoli. Veliko pa je razšli v upanju, da se prihodnje leto snidejo na preminulega Marjana Marinška, ki je skupaj z vedel tudi »Grajski«, ki je začuda poznal mno- desetem Večeru pod češnjo v Podsredi. zaposlenimi v Kozjanskem parku organiziral ge detajle o Guzaju in njegovih dogodivščinah. Jernej Šulc te večere. Dandanes pa njegovo delo nadal- jujejo in tako so letos pripravili deveti Večer pod češnjo, ki je bil obarvan dramsko. Kljub slabemu vremenu se je na upravi Kozjanskega Talentirana aranžerka iz Zagorja parka v petkovem večeru zbralo več kot dvajset ljudi, predvsem domačinov, nekaj pa jih ti za idejo in nato sestaviti načrt, ki jima je je prišlo tudi od drugod. V družbi direktorja Zagorje premore številne talente, kar doka- Kozjanskega parka mag. Hrvoja Tea Oršaniča zuje tudi mlada aranžerka Irena Majerič. nato prinesel zmago. si je igro Guzaj v izvedbi Kulturnega društva Na državnem tekmovanju ekip mladih vrt- Vesna Žlender Prevorje ogledal tudi častni občan Občine narjev je skupaj s Tjašo Fric osvojila prvo Kozje Franc Bizjak. Guzaj je na Kozjanskem mesto. dobro poznan in večkrat odigran lik vaškega Irena je dijakinja četrtega letnika srednje razbojnika, za mnoge pa kar vaškega junaka, šole za hortikulturo in vizualne umetnosti, ki je jemal bogatim in dajal revnim. Tokratno smer aranžerski tehnik. Skozi vsa leta sred- dogajanje v igri je bilo postavljeno v čas devet- nje šole se je udeleževala številnih tekmo- najstega stoletja, in sicer v Amonov mlin, kjer vanj in dosegala zavidljive rezultate. Najbolj so se pri mlinarju zbirali kmetje in se pogovar- je ponosna na doseženo prvo mesto na jali ter izmenjevali zgodbe o Guzaju. Kmetom pa se je pridružil tudi »Grajski«, ki je prišel k tekmovanju mladih vrtnarjev na sejmu Flo- mlinarjevi hčerki Barbki. Beseda je dela bese- ra, Poroka in Altermed. Irena se je skupaj s do in ob dobri kapljici je bilo izpovedanih ve- sošolko Tjašo pod mentorstvom profesorja liko zanimivih zgodb, katerim sta svoje dodala Sergeja Kosa na šoli dobro pripravila na tek- še orožnika. Ta sta prišla zgolj vedrit ob dežju movanje. Najprej se je seveda treba odloči- Podelitev priznanj 46 KULTURA Na Pilštanju venčali kenika in luknjico

Za nami je binkoštna nedelja, ko praznujemo enega največjih krščanskih in pastirskih praznikov. Ta praznik so za svojega vzeli tudi Pilštanjčani, ki na ta dan že desetletja praznujejo začetek paše. Na pilštanjskem trgu, ki šteje med najstarejše trge na Štajerskem, so letos tako že triindvajsetič zapored priredili Binkoštovanje – starodaven pastirski običaj, ki se je na Pilštanju v takšni ali drugačni obliki ohranil vse do danes, domačini pa ga popestrijo z mnogimi spremljevalnimi dogodki.

Na binkoštno ne- čo kapljico ali šilcem sladkega in zdravilnega jem, medtem ko se je deljo je bilo na drnulovca, si zraven privoščili porcijo jajčnih »luknjici«, ki je bil cel Pilštanju zopet ve- cvrkov, ki so prava mojstrovina pilštanjskih dan tarča posmeha, pi- selo. V sončnem gospodinj, in se podali na zabavno popoto- salo malo manj rožnato. popoldnevu, ko vanje v preteklost. Ubogemu zaspancu so se je živo srebro Po začetnem sprejemu pohodnikov s pastirsko pastirji in gospodarji povzpelo v višave, malico je sledila predstavitev kmečke tržnice, na glavo nadeli venec iz spodobne za po- kjer so se mize kar šibile pod težo raznih do- kopriv. Že tako zanimiv letne dni, so se po mačih dobrot. Zapeli so ljudski pevci s Pre- program so popestrili dolini pod Pilštan- vorja, zbrane pa sta pozdravila tudi Peter Koz- tudi vsakoletni gost- jem razlegali ve- mus, predsednik Turističnega društva Pilštanj je, učenci OŠ Lesično. Binkoštna luknjica seli zvoki domače in župan Občine Kozje Dušan Andrej Koc- Vsaka s svojo pesmi- glasbe, vriskanja in smeha. Nekdaj veličastni man. Medtem pa so se na bližnji vaški gmajni jo so najprej nastopile prestol mogočnih graščakov – Pilštanj je da- že začeli zbirati pastirji, ki so prignali svoje Maja, Nika in Laura nes znan kot skrbni zavetnik skromnih, a še krave, okrašene z venci zelenja in cvetja in iz citrarskega krožka, kako pomembnih šeg in navad ljudi, ki so tam otvorili sezono paše. S pesmijo so jih pozdra- sledil pa je še nastop živeli nekoč. Pilštanjčani iz roda v rod preda- vili pilštanjski gospodarji, ki so prišli pogledat, folklorne skupine OŠ Binkoštni kenik jajo zgodbe, ki so jih živeli njihovi predniki kako njihovi pastirji pasejo živino. Prisotni so Lesično in osnovnošol- ter vsako leto poskrbijo za edinstven prikaz si ob sprotni pripovedi Miha Zakoška in vži- skega ansambla. Za konec pa so zbrani v slo- pastirskega praznika in ostalih pastirskih obi- veti igri domačinov z veseljem ogledali izred- gu mota »smeh je pol zdravja« prisluhnili še čajev. In v eno takih zgodb so na binkošti vsto- no zanimiv prikaz starih binkoštnih šeg in se obiskovalcem in zbranim pastirjem, ki so se pili tudi obiskovalci letošnje prireditve, ki so nasmejali ob venčanju »binkoštnega kenika«, opogumili in stopili pred mikrofon in s šalo posedli po mizah ali pa kar počili na travnati pastirja, ki je prvi prignal živino, ter »binko- ali dvema nasmejali zbrano družbo. zelenici in v prijetnem hladu sence starega štne luknjice«, pastirja, ki je zaspal in je na vaškega drevesa nazdravili z odlično doma- pašo prišel zadnji. Prvi je bil ovenčan s cvet- Mojca Valenčak

Prav je, da se zgodovina ne pozabi

Ne le razvoj gospodarstva, turizma in ostalih dejavnosti, pomemben Seveda pa se je vse skupaj končalo z zvokom je tudi razvoj na kulturni ravni, razvoj znanja in poznavanja, saj je harmonike, ki na Kozjanskem koncu ne man- le znanje tisto, ki nam ga nihče ne more odvzeti. Za takšen razvoj pa jka ob nobeni prireditvi. Ob koncu kulturnega programa pa je zbrane nagovoril avtor raz- že mnoga leta v Kozjem skrbi Muzejsko društvo Kozje, ki se trudi in stave dr. Slavko Kremenšek. Dr. Kremenšek pripravlja razstave na temo domačega okolja. je opisal vsebino razstave in zbranim razodel zgodovino trga Kozje, ki je zanimiva in polna stoletja. V tem času se je življenje v trgu Kozje zgodb, ki bi jih bilo dobro ohraniti. Odprtje dodobra spremenilo in do tedaj prevladujoče- razstave pa je s svojo navzočnostjo podprl tudi mu obrtniško-kmečkemu življenju se je pri- župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, družilo veliko število uradnikov in drugih, ki ki je pozdravil zbrane in se zahvalil muzejske- so prihajali od drugod in spremenili podobo mu društvu in avtorju razstave, da skrbita za trškega življenja v Kozjem. Razstavo muzej- ohranjanje zgodovine. Ob koncu pa je dr. Kre- skega društva, ki se navezuje na stalno razsta- menšek zbrane še povabil na ogled razstave v vo v obnovljenih zaporih, je s pozdravnimi be- prostore Kroflnovega mlina. Dan v dolini Bis- sedami odprl častni občan Občine Kozje Franc ter grabna pa se ni zaključil tako hitro, saj so se Bizjak, ki je nagovoril zbrane in predal besedo nekateri zbrani skupaj odpravili še na pohod nastopajočim. Tako kot vedno so tudi tokrat na Vetrnik, kjer so skupaj preživeli popoldne. Otvoritev je pritegnila precej obiskovalcev kulturni program pripravili šolarji iz Osnovne Kroflnov mlin se je tako še enkrat več izkazal šole Kozje, ki so začeli s pesmijo in nadaljevali za stavbo, ki je v Kozjem velikega zgodovin- V senci Vetrnika in ob prijetnem hladu Bister z igro, ki se je dotikala tematike razstave. Naj- skega pomena, tako sama po sebi, kot z vse- grabna so odprli razstavo o trgu Kozje in trža- prej so zbrani slišali zvoke violine, ki jih je iz binami, ki ji jih daje Muzejsko društvo Kozje. nih, razstavo, ki bo na ogled še lep čas v Kro- svojega inštrumenta izvabila mladi violinistka Društvo pa bo tudi v bodoče še bolj aktivno, flnovem mlinu. Tokratna razstava se dotika ter požela bučen aplavz, kulturni program pa saj se bliža leto 2016, ko bo Kozje kraj, ki se enega izmed najbolj plodnih in pomembnih se je nadaljeval z igro, ki je vključevala dva lahko pohvali s tisočletnico svoje prve omem- obdobij zgodovine Kozjega, in sicer obdobja prijatelja iz časa pred več kot 150 leti, ki sta be. po letu 1848 pa vse tja do prve polovice 20. na humoren način opisala takratno življenje. Jernej Šulc 47 ŠPORT Dež ni pregnal nogometašev

Športno društvo Podsreda je minuli ponede- sta tako zaigrali ŠD Podsreda in ŠD Podsreda ljek pripravilo že 14. tradicionalni turnir v mladi, ki sta bili tudi edini ekipi iz bližnje oko- malem nogometu, Velikonočni turnir. Kljub lice, ki sta zaigrali v nadaljevanju. ŠD Podsre- slabi napovedi in oblici dežja se je v špor- da je v četrtfinalu naletelo na ekipo iz Velenja tnem parku Podsreda zbralo kar dvajset ekip in po izenačeni in predvsem zelo gledljivi tek- iz celotne Slovenije, ki so z zanimivimi dvo- mi so Velenjčani izkoristili trenutek nezbrano- boji pripravile zanimiv športno obarvan dan. sti v vrstah domačinov in slavili z 1:0 ter se Podelitev nagrad najboljšim Predsednik ŠD Podsreda Jernej Jagrič je v posledično uvrstili v polfinale. Drugi domači dopoldanskih urah pozdravil zbrane ekipe in predstavnik, ŠD Podsreda mladi, pa je odi- Tretje mesto so po izvajanju kazenskih strelov opravil žreb skupin. Ker je bilo ekip veliko, se gral četrtfinalno tekmo z ekipo Dream Team osvojili igralci ekipe Kovinarstvo Plank, final- je prvi del turnirja odigral na dveh igriščih, in Bamfro, z ekipo, ki je praktično v celotni sesta- no tekmo pa so dobili igralci ekipe Ultra okna sicer v Kozjem in Podsredi, kjer so bile odi- vljena iz igralcev, ki so v 1. slovenski futsal ligi iz Velenja, ki so premagali ekipo Dream Team grane tudi vse tekme na izpadanje in finalni osvojili 3. mesto. Z disciplinirano obrambo in bamfro. del turnirja. Že ob pogledu na igralce je bila srčno borbo so fantje zdržali polčas in polovi- Ob koncu pa so najboljšim ekipam podelili ugotovitev jasna, da bo turnir igralsko zelo co drugega, nato pa klonili, a do konca so tudi priznanja in nagrade za osvojena mesta. Pode- močan. Med drugim smo videli ekipe, ki so mladi upi Podsrede nanizali nekaj priložnosti, ljevanje so opravili župan Občine Kozje Du- bile sestavljene iz igralcev, ki igrajo za državno ki pa so žal ostale neizkoriščene. V polfinalih šan Andrej Kocman, predsednik KS Podsre- reprezentanco Slovenije v futsalu, ekipe, ki so so se tako pomerile ekipe: Kovinarstvo Plank da Marko Kunej in predsednik ŠD Podsreda imele člane klubov prve slovenske futsal lige in in Ultra okna Velenja in Pizzeria Polna skleda Jernej Jagrič. Skozi celoten turnir pa so člani seveda ekipe iz okolice, ki tradicionalno slo- ter ekipa Dream Team Bamfro. Dobre tekme ŠD poskrbeli za postrežbo gostov, tako da so vijo po borbenosti in dobrih posameznikih. so dale končne rezultate, ki so v boj za tretje pripravljali hrano in pijačo. Kljub slabemu Domačini, ŠD Podsreda, so na turnirju igrali mesto poslali ekipi Kovinarstva Plank in Piz- vremenu pa so bili vsi prisotni zadovoljni z iz- s tremi ekipami in dve ekipi sta se uvrstili med zerie Polne skleda ter v boj za prvo mesto eki- vedbo turnirja, ki bo tradicionalno na sporedu najboljših osem. V drugem delu tekmovanja pi Dream Team Bamfro in Ultra okna Velenje. tudi naslednje leto. Jernej Šulc Po izenačeni sezoni Šentjurčani petič prvaki

S tekmami desetega kroga se je zaključi- prav tako po zaslugi boljšega medsebojnega la sedma sezona Veteranske lige v košarki rezultata v primerjavi s sosedi iz Kozjega sezo- »Kemoplast« Kozjansko v organizaciji Špor- no zaključili igralci ekipe Dren Lesično. Med tne zveze Kozje. V ligi je nastopalo pet ekip strelci je bil v letošnji sezoni najuspešnejši Rok iz občin Kozje, Podčetrtek, Šentjur pri Celju Strašek iz ekipe ŠD Šmarje, drugi je bil Vinko in Šmarje pri Jelšah. Končni rezultati lige so Cvetanovič iz ŠD Kozje in tretji Boštjan Plo- bili najbolj izenačeni v dosedanji zgodovini šnik iz ekipe KK Šentjur 2000. Pokale najbolj- lige. Tako prvo kot tretje mesto sta bili dolo- šim ekipam sta na zaključku v Motelu Ribnik čeni glede na boljši medsebojni rezultat dveh Kozje podelila predsednik Športne zveze Koz- tekem. Naslova prvaka so se še petič skupno je Roman Gradišek in direktor pokrovitelja in tretjič zapored veselili igralci KK Šentjur lige, Peter Lapornik iz podjetja Kemoplast, ki 2000. Z enakim številom točk so bili na dru- je prispevalo pokale in pogostitev za vse ude- gem mestu igralci ŠD Šmarje, na tretjem pa so Kapetani prvih treh ekip ležence. (R. G.)

Sokov memorial tokrat nekoliko drugače

Večnamenskega centra Kozje, kar je bil sploh njen košarkar- izenačena. Bolje so začeli mladi, nato so jih starejši v drugem ski krst, drugič pa tudi zaradi nekoliko spremenjenega siste- polčasu ujeli in prehiteli, na koncu pa so mlajši izenačili in po ma udeležbe. Običajno so namreč v goste povabili še nekaj podaljšku zmagali. V drugi tekmi med mlajšimi in starejšimi veteranskih ekip iz okoliških krajev, tokrat pa so se odločili, veterani so bolje začeli mlajši, ki so si že v prvem polčasu da bodo poskusili zbrati čim več košarkarjev različnih ge- nabrali precejšnjo prednost. V drugem so se starejši nekoliko neracij, ki so nastopali za ekipe ŠD Kozje v različnih ekipah približali, na koncu pa so mlajši veterani ponovno pohodili in tekmovanjih. Odziv je bil zelo dober in nekaj čez dvajset plin in zanesljivo zmagali. Podoben potek je imela tudi tek- košarkarjev se je zbralo v novi dvorani. Uvodoma so vsi sku- ma proti članom. Mlajši veterani so si hitro nabrali prednost, paj položili cvetje na grob dr. Antona Soka, pionirja športa ki so jo zanesljivo obdržali do konca in tako zmagali na leto- v Kozjem, v spomin na katerega se vsako leto organizira šnjem memorialu. Družabni zaključek je tokrat potekal kar tekmovanje. Svečko so prižgali tudi na grobu nekdanjega v kulturni dvorani Večnamenskega centra Kozje. Med obu- Skupinska slika vseh treh ekip soigralca Milana Motoha, nato pa so pričeli s tekmovanjem. janjem športnih spominov je župan Dušan Andrej Kocman Vsakoletni prispevek Športnega društva Kozje k praznovanju Tekmovalci so bili po starosti razdeljeni v tri ekipe, člani pod podelil še prehodni pokal kapetanu najuspešnejše ekipe, v občinskega praznika Občine Kozje je organizacija Sokovega 30 let, mlajši veterani od 30 do 50 let in starejši veterani nad govoru pa je poudaril, da bi bil dr. Anton Sok zagotovo zelo memoriala za košarkarske ekipe. Letošnji je bil prav pose- 50 let. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. V prvi tekmi sta vesel nove dvorane in odličnih pogojev, ki so jih športniki in ben. Najprej zato, ker se je odvijal v športni dvorani novega se srečali najmlajša in najstarejša ekipa. Tekma je bila zelo kulturniki dobili z Večnamenskim centrom Kozje. (R. G.) 48 ŠPORT Igralci namiznega tenisa krstili športni del VCK

turnirju posameznikov, igralcev Lige nami- pa so na koncu prejeli pokale oziroma medalje znega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. iz rok predsednika Športne zveze Kozje Ro- Tekmovanje je organizirala Športna zveza Koz- mana Gradiška in vodje lige Ervina Perčiča. je, ki že deset let povezuje ljubitelje namiznega In kdo so bili najboljši? Med tekmovalci prve tenisa s celotnega vzhodnega dela Slovenije v lige je največ znanja pokazal Robert Tepeš iz ligi, ki je letos potekala v dvorani gasilskega NTK Rogaška, drugi je bil Borut Rostohar iz doma v Kozjem. Tradicionalni zaključek lige – NTK Krško in tretji Miran Filipančič iz ekipe turnir posameznikov, igralcev lige, pa so izve- Trgovine Polje. Tolažilni turnir je osvojil še en dli v športni dvorani novega Večnamenskega član ŠD Polje ob Sotli, Primož Dobravc. Med centra Kozje in to je bila sploh prva športna tekmovalci druge in tretje lige pa so največ prireditev v njem. Ker je tekmovanje štiriin- uspeha poželi domači tekmovalci. Zmagal je dvajsetih ekip letos prvič potekalo kar v treh član ekipe Rajmax Gregor Volavšek, sledila pa ligah, so organizatorji pripravili dva ločena sta mu Rok Perčič na drugem in Boris Beza- turnirja, enega za igralce prve lige in drugega movski na tretjem mestu, oba člana Tenis klu- za igralce druge in tretje lige. Tekmovanja se ba Kozje. Zmaga v tolažilnem turnirju je tudi Prvi trije med posamezniki iz druge lige je udeležilo triindvajset igralcev, devet izmed tu odšla v ŠD Polje, zmagal je Janko Štefančič. članov ekip prve lige in štirinajst izmed članov Igralci namiznega tenisa so tako krstili tudi Večnamenski center Kozje, ki so ga v Občini ekip druge in tretje lige. športni del Večnamenskega centra Kozje in Kozje svečano predali namenu 25. aprila in je V predtekmovanju so bili igralci z žrebom raz- bili so navdušeni nad možnostmi, ki jih cen- že naslednji dan gostil mednarodno kulturno deljeni v skupine, znotraj katerih so se pomeri- ter nudi, zato lahko pričakujemo, da bo liga prireditev Zveze društev upokojencev Kozjan- li vsak z vsakim, nato pa sta se najboljša dva iz v prihodnjem letu ponovno postavljala nove sko, je v nedeljo, 4. maja, doživel še krst špor- vsake skupine uvrstila v zaključne boje, ostali mejnike kar se tiče števila sodelujočih ekip in tnega dela centra. V njem so se namreč zbrali pa v tolažilno skupino. Priča smo bili zelo za- igralcev. igralci namiznega tenisa, ki so se pomerili na nimivim in izenačenim dvobojem, najboljši (R. G.)

V novem VCK prvič igrali tudi badminton

Po igralcih namiznega tenisa in košarke so zaradi gradnje novega večnamenskega centra novo športno dvorano v sklopu Večnamen- v Kozjem. Zmagovalec trinajstega prvenstva skega centra Kozje preizkusili tudi igralci bad- je postal član ŠD Podsreda Jože Vuk, ki se je mintona. Tenis klub Kozje je namreč pripravil naslova prvaka razveselil že četrtič. Na drugo tradicionalno, tokrat že trinajsto občinsko pr- mesto se je uvrstil Bojan Dobravc, član tako venstvo Kozjega v badmintonu. ŠD Podsreda kot TK Kozje, tretje mesto pa Udeležba je bila zaradi različnih razlogov si- je osvojil osemkratni prvak in branilec na- cer nekoliko slabša kot običajno, kljub temu slova Roman Gradišek iz TK Kozje. Športna pa so se prvenstva udeležili najboljši tekmo- dvorana Večnamenskega centra Kozje je tako valci zadnjih let. Badminton v Občini Kozje gostila tudi prvo tekmovanje v badmintonu in sicer gojijo predvsem člani Športnega društva zagotovo bodo novi, boljši pogoji lahko pripo- Podsreda in Tenis kluba Kozje, ki pa v leto- mogli tudi k razcvetu te zanimive in zahtevne šnji zimski sezoni niso imeli možnosti vadbe športne panoge. (R. G.) Prvi trije trinajstega občinskega prvenstva

Miran ponovno najbolj natančen

Tudi deveta sezona Strelske lige »GraviArt« medalje, ki jim jih je podelil predsednik Špor- Kozjansko se je po tradiciji zaključila s tekmo- tne zveze Kozje Roman Gradišek. Sledila je še vanjem posameznikov in podelitvijo pokalov podelitev pokalov najboljšim posameznikom najboljšim ekipam in strelcem lige. Tokrat so lige in najboljšim trem ekipam. Tudi letos je se strelci zbrali na zaključku na Bučah, kjer pokale prispeval sponzor lige, podjetje Gravi- so se najprej pomerili na strelišču, nato pa je Art iz Kozjega. Tudi najboljši posameznik lige sledil zaključek s podelitvijo pokalov in na- je bil, že šestič, Miran Posteržin. Na drugem grad. Tekmovanja se je udeležilo osemnajst mestu je bil njegov sotekmovalec Toni Kožuh, strelcev, po pričakovanju pa je bil ponovno tretji pa je bil Jernej Ivačič iz ekipe ŠD Polje ob najboljši Miran Posteržin iz ekipe Mibo 83, ki Sotli. Med ekipami se je tretjega zaporednega je dosegel 366 krogov. Krog manj je na dru- in četrtega naslova skupno veselila ekipa iz Bi- gem mestu dosegel njegov sotekmovalec iz strice ob Sotli, ki je letos nastopala pod ime- ekipe Jože Domitrovič, na tretjem mestu pa je nom Mibo 83, drugo mesto je osvojila ekipa bil član domačega ŠD Buče Peter Kunst, ki je Peter, Miran in Jože, najboljši na zaključni ŠD Buče, tretja pa je bila, že v svoji drugi sezo- dosegel 361 krogov. Za svoje dosežke so prejeli tekmi posameznikov ni sodelovanja, ekipa ŠD Polje ob Sotli. (R. G.) 49 ŠPORT

finala, je moral kar nekajkrat na tatami, saj je Karateisti s Kozjanskega zaključili bila njegova kategorija malčkov številčno zelo močna. Kato izvajati večkrat zapored in biti ob tem skoncentriran do konca, ni lahko, je pa bi- spomladanski del z odliko! stveno potrebno pri pravilnem izvajanju le-te. Vsakič znova se mu je uspelo zbrati in tako je na koncu premagal tudi močnega nasprotnika v finalu ter osvojil prvo mesto. V katah sta nastopila tudi brata Hartl. Nastopila sta v kategoriji mlajši dečki. S pomočjo trenerja sta izbrala kate, ki so jima v tistem trenutku najbolj odgo- varjale in bi z njimi uspela premagati nasprotnika. Natančno izvršen vsak gib v posamezni kati ju je pripeljal na stopničke in sta si na koncu v svoji kategoriji delila tretje mesto. V sestavi Jan Hartl, Sašo Kandut in Bor Hartl so nastopili kot kata ekipno ter osvojili 2. mesto. To jim je bil zelo dober trening - tekma za nastop za bližajoče se državno prvenstvo Slove- nije v karateju, kjer bodo nastopili v kategoriji starejših dečkov. V drugem delu tekmovanja so naši karateisti nastopili še v športnih borbah. Na drugem mestu je borbo končal Gre- Odlična ekipa karateistov gor Virant, ki se je pomeril v kategoriji mlajših dečkov. Prav tako si je srebrno odličje priboril V soboto, 17. 5. 2014, je karate klub Postojna skrajšani repasaž, se ni imel možnosti boriti Timotej Jordan v kategoriji mlajših dečkov na organiziral mednarodno tekmovanje 13. Po- za 3. mesto. Tako v tem delu tekmovanja žal 40 kg. Že drugič pa sta na sam vrh tudi v bor- stojna Open. Tekmovanja se je udeležilo 363 ni prišel do odličja. Čestitamo mu za odlično bah stopila brata Hartl. Prikazala sta veliko tekmovalcev iz 56 klubov in kar petih držav. prikazane kate, uvrstitev na sam vrh in zelo količino avtomatizacije tehnik in borbenosti, Barve našega kluba je zastopal le en karate- uspešno zastopanje našega kluba na mednaro- kar ju je popeljalo v finale, kjer sta se pomeri- ist - Bor Hartl. Njegov brat Jan Hartl je zaradi dnem tekmovanju. la še med seboj. Tako je Bor z rezultatom 4:0 bolezni moral svoj nastop odpovedati. Bor je V soboto, 24. maja, se je šestčlanska ekipa Ka- premagal brata Jana in stopil na najvišjo sto- pričel prvo kolo s šolsko kato, nato pa nada- rate kluba Kozjansko in Obsotelje odpravila pničko, Jan pa si je priboril prav tako odlično ljeval z mojstrskimi katami. Pri izvajanju lena tekmovanje v Oplotnico. Tamkajšnji Sho- drugo mesto. Veseli, da so se domov prav vsi -teh je potrebno predstaviti sposobnosti in tokan karate Klub je v okviru občinskega pra- tekmovalci vrnili z odličji, jim iskreno čestita- spretnosti, kot to zahteva izbrana skupina kat. znika organiziral tradicionalni karate turnir, 9. mo in želimo še veliko intenzivnih treningov, Naš tekmovalec je z natančno izvršenimi po- POKAL OBČINE OPLOTNICA, ki se je od- ki bodo še naprej prinašali tako individualne sameznimi gibi v več katah z več nasprotniki vijal v športni dvorani MILENIJ. Za naš klub kakor klubske uspehe. prišel do samega finala. Tu se je pomeril z na- so tekmovali Špela Virant, Luka Bele, Gregor V klubu smo zelo ponosni tudi na našo Živo sprotnikom iz Italije, s katerim sta se že po- Virant, Timotej Jordan, Bor in Jan Hartl. Ker Grobelšek, ki je pri panožni zvezi - Karate zve- merila v Velenju in ga z vrhunsko prikazano imajo punce prednost tudi v športu, je prva na ze Slovenije uspešno opravila vse obveznosti kato Jion premagal in tako osvojil prvo mesto tatami stopila naša edina predstavnica nežnej- za licenco in tako postala vaditeljica karateja. v kategoriji starejši dečki. Po slavju v prvem šega spola - Špela Virant. Pristopila je zbrano Ob tej priložnosti ji čestitamo za njen dosežek delu tekmovanja je bil čas, da se pomeri še v in odločno ter z dobro prikazano serijo tehnik in se veselimo sodelovanja z njo. športnih borbah. Tokrat žreb nastopajočih v natančno določenem vrstnem redu pre- Udeležba na državnem prvenstvu v katerikoli parov ni bil na njegovi strani, saj se je že v pr- magala nasprotnice iz drugih klubov in tek- disciplini, pa naj bo to športna, kulturna ali vem boju pomeril z zmagovalcem te katego- movanje končala tik pod vrhom, na drugem izobraževalna, je velik dosežek. V slogu olim- rije. Kljub temu je prikazal solidno borbo in mestu. Naslednji nastopajoči je bil ta dan naš pijskega duha, da je potrebno sodelovati in ne moral na koncu priznati poraz z 2:0. Ker je bil najmlajši član - Bele Luka. Da se je prebil do zmagati, mnogim že sam nastop na tako velikem tekmovanju pomeni življenjski uspeh. V Karate klubu Kozjansko in Obsotelje stre- mimo k drugačnim uspehom, klubski moto, »vedno daj vse od sebe in nikoli ne obupaj«, žene uspešne športnike k zastavljenim ciljem. Vsak poraz je le nov začetek in vsaka zmaga triumf ter potrditev dobrega dela. 31. maja je na Polzeli potekalo državno ekipno prvenstvo v karateju. Kot najboljša tekmovalca kluba v mlajših kategorijah sta se prvenstva udeležila tudi brata Bor in Jan Hartl. Tretji član ekipe je bil posojeni tekmovalec Sašo Kandut iz Shotokan karate kluba Oplotnica. Zasedba se je izkazala za zadetek v polno. Pred začetkom prvenstva smo vsi verjeli v dober rezultat in po tihem upali tudi na najvišjo stopničko. Vendar Udeleženci klubskega tekmovanja pa je zaradi sistema tekmovanja, ki temelji na 50 ŠPORT izpadanju, lahko že prvi nastop, ki je po na- v sezoni 2013/2014 pa imamo v klubu že jasno spretnostmi, ki so ustrezale njihovi starostni vadi tudi najmanj kvaliteten, usoden. Naši zastavljene cilje. S prihodnjim letom se bomo stopnji –prikaz spretnosti in hitrosti na poli- tekmovalci so začeli agresivno, samozavestno usmerili v mednarodne vode, kjer nas čakajo gonu ter s prikazom osnovne karate tehnike. in brez milosti za nasprotnika. Nivo izvedbe novi izzivi in nova zmagoslavja. Pri starejših otrocih pa je bila konkurenca zelo so stopnjevali do samega finala, kjer so z moj- V soboto, 7. 6. 2014, je Karate klub Kozjan- različna. V znanju kat in športnih borb so se strsko kato jion »pospravili« še zadnjo ekipo, sko in Obsotelje v Kozjem organiziral otroško pomerili karateisti, ki so v tem športu zače- ki jih je ločila od popolnega zmagoslavja. Po klubsko tekmovanje. Nanj so bili povabljeni tniki in seveda tudi tisti, ki imajo za seboj že že osvojenem srebrnem odličju Bora Hartla na vsi otroci našega kluba, stari od 4 do 15 let. nekaj let intenzivnega treninga in izkušnje iz posamičnih tekmah državnega prvenstva so Povabilu se je odzvalo 28 otrok. Le-ti so lahko šolskih, pokalnih, državnih in mednarodnih fantje k svoji zbirki dodali še najžlahtnejšo me- tekmovali v 5 disciplinah. Znanje karateistov tekmovanj. Kot je seveda prav, so vsi dobi- daljo. Skupni treningi so bili pod strokovnim so ocenjevali štirje sodniki, člani našega kluba li možnost pokazati svoje znanje, napredek, vodstvom glavnih trenerjev KK Kozjansko in - Zdravko Romih, Andrej Hartl, Živa Grobel- predvsem pa dobiti tovrstno izkušnjo nastopa KK Oplotnica usmerjeni predvsem v sinhro- šek in Tilen Jordan. Uradno otvoritev v novem pred publiko. Klubske tekme so vsekakor od- nizacijo izvedbe. Poleg ostalih ocenjevalnih Večnamenskem centru Kozje je naredil župan skočna deska za napredovanje v višje rangira- kriterijev (tehnična izvedba, atletska izvedba, Dušan Andrej Kocman. Najmlajši udeleženci ne tekme in samoevalvacijo dosedanjega dela. tehnična zahtevnost) je popolna usklajenost so bili otroci, stari štiri leta. Le-ti v klubu tre- Dopoldne je minilo v prijetnem športnem članov ekipe bistvena. Za dosedanjimi vrhun- nirajo v programu karate vrtec, ki temelji na vzdušju, za katerega so poskrbeli člani in sim- skimi rezultati v prvi vrsti stojita s trdim de- socializaciji, koordinaciji, motoričnih sposob- patizerji našega kluba in pa seveda naš član lom Bor in Jan. Zaslužnost za nenehne uspehe nosti itd. Njim in mogoče še kateremu starej- Pepi Kladušek, ki je sproščeno in hudomušno pa nosijo strokovno vodstvo kluba in pa star- šemu otroku je bila to prva tovrstna izkušnja. povezoval program, napovedoval tekmovalce ši, ki tekmovalca usmerjajo in jima stojijo ob Presenetili so nas s pogumnim in samoza- in nas vodil skozi prijetno dopoldne. strani na vsakem koraku. Glede na prikazano vestnim nastopom pred publiko in seveda s KK Kozjansko

v vseh selekcijah, katerih pa ni bilo malo. Klub namreč združuje vse Dobri rezultati so selekcije od U9 pa do veteranske ekipe, pohvalno pa je tudi, da ženska ekipa uspešno zastopa klub. Med uspehi lahko izpostavimo rezultat fantov iz selekcije U14, ki so osvojili končno 3. mesto in rezultat vete- posledica odličnih ranov, ki so na prijateljski tekmi s 4:2 odpravili veterane NK Olimpija Ljubljana. V letu 2013 so tako v klubu v vseh selekcijah opravili kar pogojev za delo 510 treningov, kar priča na velikem interesu za delo, prav tako pa so znanje in pripravljenost izkazovali na kar 66 tekmah. Poleg vsega špor- Nogomet je za mnoge več kot le sprostitev in br- tnega delovanja kluba pa so v klubu veliko časa in truda namenili tudi canje žoge ob večerih, za mnoge je šport in posle- drugim dejavnostim. Tako so v minulem letu kar šest članov kluba dično nekaj več, je način življenja in tisto, brez če- napotili na izobraževanje za trenerja z licenco C, dva pa sta pridobila sar si svojega vsakdanjika ne znajo predstavljati. UEFA B licenco, kar zadošča za potrebe članske ekipe. Kot vsak sodob- Takšno miselnost goji tudi Kozjanski nogometni no organiziran klub pa je tudi KNK Odred Kozje pridobil čisto novo spletno stran, ki je lično urejena in bo prav gotovo dobro obiskana. klub Odred Kozje, ki je svoje člane, goste in spon- Poročilu od športnem delu društva pa je sledilo poročilo o financah zorje povabil na redni letni občni zbor v Motel in plan dela za leto 2014. Predsednik kluba je tako predstavil finančno Ribnik Kozje. poslovanje, ki je bilo pozitivno in se sočasno zahvalil Občini Kozje in sponzorjem, ki prispevajo največji del finančne pogače ter tako omo- Ob uvodu je zbrane na redni letni skupščini pozdravil predsednik gočajo, da lahko klub izpelje celoten plan dela in skrbi za kvalitetno KNK Odred Kozje Danijel Štus, ki je posebne pozdrave namenil tudi vadbo otrok in ostalih selekcij. V letu 2014 pa bodo v klubu še naprej sponzorjem in gostoma, delegatu MNZ Celje in županu Občine Kozje stremeli k napredku, tako na športnem kot organizacijskem področju. Dušanu Andreju Kocmanu. Po začetnih formalnostih je bilo s stra- Še naprej bodo na treningih razvijali svoje znanje, sodelovali v tekmo- ni članov kluba potrjeno delovno predsedstvo, kateremu je prav tako vanjih MNZ Celje, nadaljevali z delom in sodelovanjem v osnovnih predsedoval Danijel Štus, ki je besedo predal kapetanu članske ekipe šolah in vrtcih … Iztoku Štusu, ki je podal poročilo o delu in rezultatih nogometnega Vsem poročilom, ki so bila sprejeta z aplavzom, pa je sledila beseda kluba v minulem letu. V letu 2013 so bili igralci tekmovalno uspešni gostov. Prvi je spregovoril župan Občine Kozje Dušan Andrej Ko- cman, ki je poudaril, da občina po svojih močeh podpira šport in KNK Odred Kozje. S strani župana je bilo poudarjeno tudi dobro delo z infrastrukturo na obeh igriščih, tako so v minulih dneh na pomožnem igrišču namestili razsvetljavo, ki bo izdatno izboljšala pogoje za tre- ninge predvsem v vročih poletnih dneh. Kot zadnje pa je župan izpo- stavil večnamenski objekt, ki se gradi in je v zaključni fazi ter bo v zim- skih dneh pripomogel k treningu v domačem okolju. Ob koncu pa je spregovoril tudi delegat MNZ Celje, ki je poudaril dobro sodelovanje s klubom in jim v prihodnje zaželel veliko športne sreče in uspehov. Za zaključek pa se je klub zahvalil vsem, ki na kakršenkoli način pomagajo, da klub deluje in združuje otroke in odrasle iz Občine Kozje in širše. Tako je bil uradni del zaključen, zbrani pa so se še družili ob pogostitvi in kovali športne načrte za prihodnost. Poročilo predsednika Jernej Šulc 51 ŠPORT Kozjanski tenisači proslavili desetletje in pol uradnega delovanja

V letošnjem letu mineva petnajst let se je med sabo pomerilo po sistemu dvojnega iz- od uradne ustanovitve društva Tenis padanja. Po zelo zanimivih in napetih dvobojih klub Kozje, kar so člani zaznamova- je prvi zmagovalec racket triatlona postal Blaž Najboljši trije v racket triatlonu s predsednikom li z dvema turnirjema in druženjem. Hartl. Na drugo mesto se je uvrstil Matej Sok, kluba tretje mesto pa je osvojil Ervin Perčič. Lepa ude- Organizirano igranje tenisa v Kozjem je sicer ležba in zanimivo tekmovanje je garancija, da še kakšno desetletje daljše, vendar so tenisači prvi turnir v racket triatlonu ne bo tudi zadnji. najprej delovali kot sekcija športnega društva, Popoldne se je dopoldanski osmerici pridružilo v letu 1999 pa so se tudi uradno registrirali kot še enako število članic in članov, ki so odigra- društvo. V soboto, 14. junija, so desetletje in li še turnir izžrebanih mešanih dvojic. Po štirih pol delovanja zaznamovali z dvema turnirjema. odigranih krogih, v katerih so vedno nastopili z Začeli so že dopoldan, ko so sploh prvič v Koz- drugim partnerjem, so se seštele osvojene igre jem pripravili turnir v racket triatlonu. Gre za vsakega tekmovalca in najuspešnejši dve članici različico racketlona, ki združuje igro namizne- in člana so se pomerili še v velikem finalu. Zma- ga tenisa, badmintona, squasha in tenisa. Ker v govalca turnirja sta postala Greta Hostnik in Kozjem igrišča za squash ni, so se člani TK Kozje Bojan Dobravc, ki sta v finalu premagala dvojico pač pomerili v kombinaciji treh športov z loparji. Irena Jug in Jožko Zalokar. Tretje mesto je osvo- Tekma racket triatlona poteka tako, da se tekmo- jila dvojica Ivica Krošelj in Toni Hostnik. Udeleženci turnirja žrebanih dvojic valca najprej pomerita v namiznem tenisu, nato Tekmovanjema je sledilo še druženje v Športnem še kakšna aktivnost. Ob pijači in dobrotah z žara badmintonu in na koncu še v tenisu. Vsak šport parku Kozje, kjer so se pridružili še nekateri člani. pa ni manjkala niti torta, kot se za okrogli jubilej se igra do 21 osvojenih točk, na koncu pa se se- Predsednik Tenis kluba Kozje Roman Gradišek spodobi. Dobre volje pa je bilo, kot vedno, ko se štejejo točke iz vseh treh športov in zmaga tisti, je najboljšim na obeh turnirjih podelil zaslužene zberejo kozjanski tenisači, v izobilju. ki je skupaj osvojil več točk. Osem tekmovalcev pokale in obljubil, da bo v jubilejnem letu sledila (R. G.) Slovenska teniška liga ponovno v Kozjem

Rogaška Crystal, kjer so Kozjani doma zabeležili ril Blaž Hartl, zmagala pa je tudi dvojica Mladen zanesljivo zmago. Za maksimalni rezultat 5:0 so Kantoci - Rok Prinčič. Dve zmagi v petih tekmah zmagali Blaž Hartl, Igor Cesarec, Mladen Kan- sta zadostovali za osvojeno četrto mesto izmed toci, Iztok Artič in dvojica Matej Sok – Mladen šestih ekip. Glede na to, da je to najboljša uvr- Kantoci. V petem, zadnjem krogu 3. Slovenske stitev TK Kozje v 3. Slovenski teniški ligi, lahko teniške lige se je ekipa TK Kozje GES d.o.o. doma sezono ocenimo kot uspešno, čeprav ostaja ob- pomerila z ekipo TK Hoče in izgubila z rezulta- čutek, da so bili fantje sposobni še za uvrstitev na tom 2:3. Tokrat je točko med posamezniki pribo- kakšno mesto višje. (R.G.)

Ekipa z gosti iz Rogaške Slatine in sodnikom

Ekipa Tenis kluba Kozje je v 3. Slovenski teniški V namiznem tenisu osma zmaga ligi prvič nastopala v sezonah 2007 in 2008. Po petih letih premora se je v sezoni 2014 ponovno prijavila v tekmovanje pod okriljem Teniške zveza Ervina Perčiča ze Slovenije. Okrepljena z nekaterimi igralci raz- padle ekipe TK Rogatec, je ekipa TK Kozje GES S tednom dni zamude, glede na prvotni plan, je vski. V finalu je branilec naslova Ervin Perčič (TK d.o.o. zabeležila dve zmagi in tri poraze. V prvem Tenis klub Kozje izpeljal še trinajsto občinsko Kozje) premagal Filipa Volauška (ŠD Kozje) in se krogu so gostili ekipo TK Galtena s Ptuja, kot se prvenstvo Občine Kozje v namiznem tenisu. V mu tako maščeval za poraz v skupini, hkrati pa je pokazalo kasneje zmagovalce lige, ki so zma- večnamenskem centru Kozje se je zbralo deset osvojil že osmi naslov občinskega prvaka, Filip pa gali z rezultatom 4:1. Zmago za TK Kozje GEAS igralcev namiznega tenisa, ki so bili razdeljeni v je drugič občinsko prvenstvo končal na drugem d.o.o. je zabeležil Igor Cesarec. V drugem kro- dve skupini, iz katerih sta se najboljša dva uvrsti- mestu. Najboljši so gu se je ekipa odpravila na gostovanje v Mursko la v polfinale. Že v skupinah smo videli kar nekaj iz rok predsednika Soboto, kjer so prišli do prve letošnje zmage z izenačenih in napetih dvobojev. V polfinalu so se Tenis kluba Kozje rezultatom 3:2. Zmage v posamičnih dvobojih so nato pomerili Boris Bezamovski in Ervin Perčič Romana Gradiška prispevali Igor Cesarec , Matej Sok in Iztok Ar- ter Filip Volaušek in Gregor Volaušek. In zma- prejeli medalje, s tič. V tretjem krogu je ekipa TK Kozje GES d.o.o. gale so izkušnje, tako v dvoboju trener (Ervin) – tem pa se je tudi gostovala v Ljubljani pri ekipi TK Jaki šport in učenec (Boris), kot tudi v dvoboju oče (Filip) – sin zaključila letošnja zabeležila drugi poraz. Tokrat je edino točko za (Gregor). V tekmi za tretje mesto sta se tako po- sezona namiznega poraz 1:4 prispeval Iztok Artič. V četrtem kro- merila Gregor in Boris, prve uvrstitve med prve tri tenisa v Kozjem. gu je bil na sporedu lokalni obračun z ekipo TK pa se je veselil mladi član TK Kozje Boris Bezamo- (R. G.) Prvi trije igralci namiznega tenisa 52 ŠPORT Malonogometni turnir za pokal Občine Kozje

Ob prazniku Občine Kozje, ki je vsako leto v mesecu aprilu, se dogaja mnogo dejavnosti in ena izmed njih je tudi športno obarvana. Vsako leto se namreč na drugem igrišču v občini organizira pokal v malem nogometu, kjer imajo pravico nastopa ekipe iz občine, ki imajo v svojih vrstah igralce z območja občine. Letošnji pokal se je zadnjo nedeljo v aprilu V drugi skupini pa so sodelovale ekipe ŠD odigral na športnem igrišču Buče, kjer se je Podsreda, ŠD Kozje ABH šport in ŠD Za- zbralo šest ekip, ki so se borile za čim boljšo gorje. V tej skupini so prvo mesto osvojili uvrstitev. Sistem tekmovanja je bil takšen, igralci iz Podsrede, ki so uganili tako ekipo da so bile ekipe razdeljene v dve skupini, iz iz Zagorja kot ekipo iz Kozjega in se plasi- katerih sta se zmagovalca pomerila za prvo rali v finale. Tekma za tretje mesto je bila mesto, ekipi, ki sta v skupini osvojili dru- med ekipama ŠD Podsreda Motel Ribnik in go mesto, pa sta se udarili za tretje mesto. V ŠD Kozje ABH šport. Kozjani so v borbeni prvi skupini so se pomerile ekipe ŠD Buče, tekmi premagali ekipo iz Podsrede in se ŠD Podsreda Motel Ribnik in ŠD Kozje Bar veselili pokala za tretje mesto. Drugo mesto Prve tri ekipe z županom pri Nuši. Prvo mesto v skupini so osvojili so osvojili člani ŠD Podsreda, ki so klonili Kocman, ki je zbrane športnike nagovoril in domačini, ki so bili boljši od ŠD Podsreda proti ekipi ŠD Buče, ki je z disciplinirano jim podelil pokale za najboljše. Nov pokal Motel Ribnik z 1:0. Obe ekipi pa sta prema- igro v obrambi uspela zadržati prednost Občine Kozje pa bo na sporedu zopet ob gali ekipo ŠD Kozje Bar pri Nuši. Tako so se enega gola. letu, ko bodo druge ekipe poskušale pokal ŠD Buče uvrstili v finale, gostje iz Podsrede Ob koncu pa se je ekipam na Bučah pridru- najboljšega pripeljati do svojih vitrin. pa so čakali na nasprotnika za tretje mesto. žil tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Jernej Šulc

liga malega nogometa Kozjansko v organizaciji Športne zveze V malonogometnih ligah vodita Kozje. Liga je že potekala med leti 2006 in 2010, potem pa tri leta ni bilo dovolj interesa med veteranskimi ekipami malega ekipi iz Bistrice ob Sotli nogometa. V prvih petih sezonah je bila dvakrat prvak ekipa iz Bistrice ob Sotli, enkrat ekipa iz Imenega, dvakrat pa je naslov prvaka osvojila tudi ekipa ŠD Tuhelj iz sosednje Hrvaške. Letos Športna zveza Kozje v letošnjem letu organizira že pet- jim sledi ekipa Cerovec. Sredino lestvice zasedata ekipi so se v ligo prijavile štiri ekipe, ki se bodo pomerile po štirikrat, najsto sezono Lige malega nogometa Kozjansko. V ligo AS ŠD Podsreda Motel Ribnik Kozje in MM Bar, spodnji del dvokrožno spomladi in dvokrožno jeseni. Po odigranih šestih System Kozjansko se je prijavilo deset ekip, iz občin Kozje, pa tvorita dva para ekip z enakim številom točk. Najboljši krogih spomladanskega dela so na vrhu lestvice veterani ŠD Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Rogaška Slatina, ki se bodo strelec spomladanskega dela je Davorin Hostnik iz ekipe ŠK Bistrica, ki so štirikrat zmagali, ter po enkrat remizirali in iz- pomerile po dvokrožnem ligaškem sistemu. Virštanj, ki je mrežo nasprotnikov zatresel petnajstkrat. Tri- gubili, na drugem mestu so veterani ŠD Podsreda NO-BO, ki Po spomladanskem delu so na vrhu tri ekipe v razmiku ene krat manj je bil uspešen Denis Lojen iz ekipe Vulkanizerstvo so z vsemi tremi nasprotniki po enkrat zmagali in izgubili, dve točke. Vodilni so lanskoletni prvaki, ekipa Vulkanizerstvo F1, še zadetek manj pa je dosegel Klemen Ržen iz mlajše zmagi in en remi imajo na tretjem mestu veterani ŠD Ime- F1, ki je zbrala sedem zmag in po en remi in poraz. Po- ekipe ŠD Podsreda. Na lestvici fair play po prvem delu vodi no, na četrtem pa so spomladanski del zaključili veterani ŠD polnoma enak izkupiček ima tudi ekipa ŠD Podsreda, ki je ekipa Trgovine Polje mladi, ki je v devetih krogih zbrala štiri Kozje z dvema zmagama. Najboljši strelec spomladanskega druga zaradi nekoliko slabše razlike v zadetkih, eno točko rumene kartone, kar je najmanj med vsemi. dela med veterani je Matjaž Lipej, ki je mrežo nasprotnikov za njima pa zaostaja ekipa ŠK Virštanj. Na četrtem mestu Po treh letih premora pa se je ponovno pričela Veteranska zatresel sedemkrat. (R. G.)

Potopisno predavanje - v 30 dneh po Slovenski planinski poti

Športno društvo Kozje je v sodelovanju z Občino Kozje in kulinarično ter kulturno znamenitost. Čeprav se je na pot od- kozjansko enoto Knjižnice Šmarje pri Jelšah v mesecu maju pravila sama, je čisto sama potovala le tri dni, vse ostale dni 2014 organiziralo potopisno predavanje z naslovom »V 30 pa so ji družbo delali prijatelji in znanci. DNEH PO SLOVENSKI PLANINSKI POTI«. To nadvse zanimivo Pot je začela poleti leta 2012 na Pohorju, nadaljevala čez Ka- osebno preizkušnjo je predstavila tokratna gostja Pia Peršič mniško-Savinjske Alpe, Karavanke, Julijske Alpe, Škofjeloško iz Krškega. Mlada pohodnica, kolesarka in splošna ljubiteljica hribovje, Trnovsko planoto, preko Črnega Kala in vse do konč- narave si je za celotno odpravo zadala nadvse velik cilj, in sicer ne točke v Ankaranu. sem«, ki ga je ustvarila ravno za namen obveščanja o aktu- da bo celotno pot prehodila v vsega skupaj 30 dneh, kar ji je Pri tem je prehodila kar 630 km, osvojila 23 vrhov, obiskala 58 alnem dogajanju s svojih poti. S tem želi poleg obveščanja naposled tudi uspelo. planinskih koč, 2 muzeja in tudi nekaj slovenskih mest. svojih prijateljev privabiti v kroge planinstva in pohodništva V predstavitvi, ki jo je popestrila z obilo slikovnega gradiva, Domače, prijatelje in znance je vseskozi obveščala preko Face- še ostale, da se ji pridružijo na kateri izmed avantur. je popotnica poleg prehojene poti prikazala tudi marsikatero book profila s prirejenim Descartesovim rekom »Hodim, torej Matej Kostevc 53 KRIŽANKA

AVTORAVTOR MESTO V ZELO OSLOV TOMAŽ POPOLNO SELEKTOR ROMANROMAN GRČIJI MAJHNA GLAS LAJEVEC UJEMANJE SREČKO GRADIŠEKGRADIŠEK KOLIČINA

KAR JE VŠITO

ARABSKI SAMO, ŽREBEC ZGOLJ POČELO TAOIZMA MESTO V BRAZILIJI

REŽISER IZ ENE REŽISER GEORGE Zmajev TITAN REKA V AZIJSKA BESEDE RUSIJI TOMAŽ DRŽAVA ŽELEZOV glas OKSID

EKONOMIST LETEČI RONALD SESALEC ŽENSKO IME

LJ. TRGOV. OGOVARJA- EGIPTOV- CENTER NJE V SKI TRETJI PISATELJ IBSNOVA OSEBI DRAMA INDIJSKO VIKTOR OTOČJE ARABSKA SMUČARSKI ABECEDA TEKAČ OZIM ZNIŽAN JOŽE TON E

OZNAKA VETROVKA JAPONSKI ZA PISATELJ DOBOJ PREBIVALEC AZIJE REKA V DOLGOREPA KESANJE BOSNI PAPIGA KRAJ PRI PREDNIKI IL.BISTRICI ITALIJANOV KRAJ PRI ANDREJ MURSKA BREŽICAH VIDMAR SOBOTA STAREJŠI DIKTATOR MOŠKI IDI GROBO GRŠKA ZADNJA SUKNO MUZA AVSTRIJSKA GRŠKA PETJA CESARICA BOGINJA

IGRALKA MOŠKO SAVINA IME RDEČE BARVE BOGDAN ANTON KOTNIK JANŠA

GOROVJE ŽIVILO V ČRNI GORI

Nadalje- KRANJSKI POVELJNIK vanje IVAN gesla

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE je OČALNA OPTIKA, Novak Marjana s.p., Senovo, poslovna enota Kozje.

Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v kuverti, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje do 20. avgusta 2014. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebal tri nagrade: bon v vrednosti 30 €, bon v vrednosti 20 € in bon v vrednosti 10 €. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 68. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (SLIKOPLESKARSTVO IVAN TURK) je uredniški odbor izžrebal naslednjo reševalko: 1. nagrada: bon v vrednosti 50 € pri koriščenju slikopleskarskih del: Marica Mrčan, Gubno 45, Lesično. Nagrado prispeva Pleskarstvo Ivo, Ivan Turk s.p., Drensko Rebro.

54 POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH ČAS DOPUSTOV IN POČITNIC tnih predmetov npr. zlatnine. Velikokrat smo preko glasila opozarjali Smo v času dopustov oziroma počitnic, zato ponovno opoarjamo na tovrstno problematiko, ampak še vedno prihaja do kaznivih dejanj občane, da v času svoje odsotnosti iz doma, poskrbijo, da bo njiho- z istim načinom kot je zgoraj opisan, ko storilci izkoristijo zaupanje in vo premoženje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust preživeli nepazljivost kasnejših oškodovancev. sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom povežejo s sorodniki, prijatelji ali sosedi, ki bodo v času njihove odsotnosti popazili na njihov Ob morebitnih obiskih neznancev le- teh ne spuščajte v stanovanja. dom. V takšnih in podobnih primerih odigrajo svojo vlogo tudi dobri V kolikor pa bi se osebe vedle arogantno ali sumljivo, pa si ni odveč medsosedski odnosi. zapomniti podrobnega opisa oseb, zabeležiti znamke vozila in reg. številke ( fotografija z mobilnim telefonom) ter o tem takoj obvestiti Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih mestih. policijo na tel. št. 113. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. OPOZORILO STARŠEM Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in druge Starše opozarjamo, da v času počitnic ne opustijo dolžnosti glede listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima žrtev pri vzgoje in nadzora nad svojimi mladostniki in njihovimi početji na jav- sebi. nem kraju (kopališča, igrišča, lokali itd.) ter poskrbijo za varno vožnjo s kolesi in kolesi z motorji. V času dopustovanja, potovanj in podobnega svetujemo; - s sabo ne nosite večjih količin gotovine; Osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 05.00 uro zjutraj prepove- - ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačilne kartice; dan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov, ali skrbnika - pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu; v gostinskih obratih in na preireditvah, kjer se toči alkoholna pijača. - ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez na- Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od vsake dzora (na primer v lokalu, vlaku, čakalnici ...); osebe , za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop v gos- - denarnico in dokumente nosite čim bolj ob telesu in ne v torbicah, tinski obrat ali na prireditev , zahtevati, da izkaže svojo starost z javno še posebej ne v zunanjih žepih; listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta. - izogibajte se množici; storilci uporabljajo efekt presenečenja in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve. KAMPIRANJE V Republiki Sloveniji je kampiranje na javnem kraju, ki za to ni določen, Ponovno moramo opozoriti občane, posebno starejšo populacijo, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, prepo- da na tem območju občasno še vedno operirajo skupine, ki po domov- vedano. ih pod pretvezo ponujajo v prodajo razne artikle, prosijo za vodo in Lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in hrano, kupujejo ali povprašujejo po raznih artiklih (odpadno železo, red kampiranja na svojem območju. kmetijska mehanizacija, voda, olje, gorivo …), njihov namen pa je Vodja policijskega okoliša izvrševanje kaznivih dejanj, najpogosteje tatvine denarja in vrednos- Franc Fon

SPREMENJENE URE KRAJEVNEGA URADA KOZJE

Upravna enota Šmarje pri Jelšah obvešča, da imajo krajevni uradi v času od 19. 5. 2014 do 31. 8. 2014 spremenjen delovni čas, in sicer: - KU Kozje (tel. (817-17-52) – četrtek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 - KU Podčetrtek - torek od 8.00 do 12.00 - KU Bistrica ob Sotli – v torek od 13.00 do 15.00 - KU Rogatec – četrtek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00 - KU Rogaška Slatina – ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 in petek od 8.00 do 13.00 Ne glede na zgoraj navedeno bo Krajevni urad Rogatec v mesecu maju in v mesecu avgustu, zaprt. Stranke lahko uredijo zadeve tudi na sedežu Upravne enote Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 12a, 3240 Šmarje pri Jelšah, kjer lahko pridobijo splošne informacije na tel. številki (03) 817 17 00, informacije s področja matičnih zadev pa na tel. številki (03) 817 17 11 ali na drugih krajevnih uradih, ki bodo poslovali. Upravna enota Šmarje pri Jelšah ima uradne ure: - v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, - v torek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00, - v sredo od 7.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00 in - v petek od 8.00 do 13.00.

55 56