Diplomsko Delo

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Kaja Putrih

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

IZKORIŠČENOST VREDNOT KOZJANSKEGA PARKA PRI IZVAJANJU POUKA ZUNAJ UČILNICE NA RAZREDNI STOPNJI

Mentor: Kandidatka: dr. Samo Fošnarič, red. prof. Kaja Putrih

Maribor, 2013

Lektorica: Mojca Tergušek, prof. slovenščine

Prevajalka: Katja Povše, prof. angleškega jezika

ZAHVALA

Rada bi se zahvalila svojemu mentorju dr. Samu Fošnariču za vso strokovno pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Posebna zahvala gre dragi mamici in atiju, ki sta verjela vame v vseh vzponih in padcih, me optimistično spodbujala ter mi nesebično pomagala.

Hvala tudi tebi, Toni, ker si ob meni, mi nudiš vedno varno zavetje in ljubezen, s katero je vsak cilj lažje dosegljiv.

Hvaležna pa sem tudi ostali družini in Vam, dragi prijatelji, ker ste mi vedno stali ob strani.

Hvala!

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Kaja Putrih, roj. 26. julija 1984, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Izkoriščenost vrednot Kozjanskega parka pri izvajanju pouka na razredni stopnji pri mentorju dr. Samu Fošnariču, red. prof. avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Podpis:______

Maribor, ______

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Izkoriščenost vrednot Kozjanskega parka pri izvajanju pouka na razredni stopnji , je sestavljeno iz treh delov. Prvi del je razdeljen na dve poglavji, in sicer na geografsko zgodovinski sklop, v katerem opisujemo osnovne značilnosti območja, v katerem leži Kozjanski park, kulturno dediščino in osnovne značilnosti Kozjanskega parka. Drugo poglavje zajema naravoslovni sklop, v katerem opisujemo rastlinstvo in živalstvo, travnike, gozdove, sadovnjake in vode. V pedagoško-didaktičnem sklopu smo naredili pregled ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena ob koncu lanskega šolskega leta v šolah, ki so v Kozjanskem parku in v okolici le-tega. V raziskavi nas je zanimalo, ali so učitelji zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka, ali zadosti izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka, ali se vključujejo v dejavnosti, ki so organizirane v okviru Kozjanskega parka in na koncu, ali bi se učitelji želeli pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka. Ugotovili smo, da kljub temu da so učitelji v večini izbrali odgovor, da dovolj dobro poznajo ponudbo Kozjanskega parka, je ne izkoriščajo zaradi različnih razlogov. Večina učiteljev razrednega pouka se želi dodatno seznaniti z dejavnostmi, ki se odvijajo v Kozjanskem parku. Na podlagi manjše raziskave smo v praktičnem delu predstavili dejavnosti, ki jih lahko izvajamo v sklopu Kozjanskega parka in so primerne za učence na razredni stopnji.

Ključne besede: Kozjanski park, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, razredna stopnja.

ABSTRACT

The diploma work titled Utilisation of the Kozjanski park's natural resources at learning outside the classroom for primary level pupils consists of three parts.

The first part is divided into two chapters. In chapter 1 geographical and historical features of the Kozjanski Park region, its cultural heritage and other main features are described. Chapter 2 deals with the natural features of the region where flora and fauna, pastures, forests, orchards and waters are described.

In the pedagogic and didactic part teaching activities and aims are inspected at subjects such as Learning about Environment, Natural and Tehnical Sciences, and Society.

The empirical part introduces a research which was carried out in schools in the Kozjanski Park region and its surroundings at the end of the last school year. In the survey we wanted to find out if the teachers are satisfied with the facilities offered by the Kozjanski Park, whether they take enough advantage of their facilities, if they actually attend and take part in the activities organized there, and finally if they would like to be further acquainted with the offer of the Kozjanski Park. We found out that although most of the teachers are quite well acquainted and familiar with the offer of the Kozjanski Park, they actually do not take part in the activities for different reasons. Most of the primary level teachers would like to be further informed about the activities which are organized by the Kozjanski Park.

Some activities for Primary Level pupils which could be carried out in the Kozjanski Park in the future were introduced on the basis of a minor research in the practical part of the diploma.

Key Words: The Kozjanski park, Learning about Environment, Natural and Technical Sciences, Society, primary level

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD ...... 1 2 TEORETIČNI DEL ...... 3 2.1 GEOGRAFSKO-ZGODOVINSKI SKLOP ...... 3 2.1.1 Lega...... 3 2.1.1.1 Gričevje v južnem delu Kozjanskega ...... 3 2.1.2 Geološka zgradba ...... 6 2.1.3 Prst ...... 6 2.1.4 Vodovje ...... 7 2.1.5 Vreme in podnebje ...... 7 2.1.6 Prebivalstvo ...... 8 2.1.7 Poselitev in naselja ...... 9 2.1.8 Prometna infrastruktura...... 10 2.1.8.1 Gospodarstvo ...... 11 2.1.8.2 Kmetijstvo ...... 11 2.1.8.3 Turizem ...... 12 2.1.9 Kulturna dediščina Kozjanskega parka ...... 12 2.1.9.1 Gradovi ...... 12 2.1.10 Osnovne značilnosti Kozjanskega regijskega parka ...... 18 2.1.10.1 Zavarovana območja ...... 18 2.1.11 Kozjanski regijski park ...... 19 2.2 NARAVOSLOVNI SKLOP ...... 20 2.2.1 Rastlinstvo in živalstvo ...... 20 2.2.1.1 Gozdovi ...... 20 2.2.1.2 Travniki ...... 22 2.2.1.3 Vodni svet ...... 26 2.3 PEDAGOŠKO – DIDAKTIČNI SKLOP ...... 27 2.3.1 Pregled ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 27 2.3.2 Pouk zunaj učilnice ...... 41 2.3.2.1 Karakteristike pouka zunaj učilnice ...... 41 2.3.2.2 Stopnje poučevanja na prostem ...... 42 2.3.2.3 Vloga učitelja pri učenju v naravi ...... 45 3 EMPIRIČNI DEL ...... 47 3.1 NAMEN ...... 47 3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV ...... 47 3.2.1 Temeljna raziskovalna vprašanja ...... 47 3.2.2 Temeljne raziskovalne hipoteze ...... 51 3.2.3 Spremenljivke ...... 54 3.2.3.1 Seznam spremenljivk ...... 54 3.2.3.2 Izvori podatkov za spremenljivke ...... 55 3.2.3.3 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami ...... 55 3.3 METODOLOGIJA ...... 56 3.3.1 Raziskovalna metoda ...... 56 3.3.2 Raziskovalni vzorec ...... 56

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ...... 58 3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov ...... 58 3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika ...... 58 3.3.4 Postopki obdelave podatkov ...... 58 3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ...... 59 4 PRAKTIČNI DEL ...... 73 4.1 Opis dejavnosti, za učence razredne stopnje, ki jih v Kozjanskem parku že ponujajo ...... 74 4.2 Primer dejavnosti primerne za prvi in drugi VIO ...... 79 5 SKLEP ...... 86 LITERATURA ...... 87 PRILOGE ......

KAZALO SLIK

Slika 1: Meja Kozjanskega parka...... 4 Slika 2: Občine v Kozjanskem parku ...... 5 Slika 3: Večji kraji v Kozjanskem parku ...... 10 Slika 4: Grad Podsreda ...... 14 Slika 5: Bizeljski grad ...... 15 Slika 7: Grad Pišece ...... 16 Slika 8: Dvorec Olimje ...... 17 Slika 9: Nuječev hrast ...... 22 Slika 10: Kranjska lilija ...... 23 Slika 11: Metulj...... 24 Slika 12: Travniški sadovnjak ...... 26 Slika 13: Močvirska skledica ...... 27 Slika 14: Božične delavnice ...... 75 Slika 15: Dan Zemlje ...... 76 Slika 16: Pešpot Vetrnik ...... 77 Slika 17: Repnica ...... 79 Slika 18: Zemljevid pešpoti Vidova pot ...... 81 Slika 19: Lustahaus ...... 83 Slika 20: Zemljevid Grajske pešpoti ...... 84

KAZALO PREGLEDNIC:

Preglednica 1: Pregled ciljev in dejavnosti za 1. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 28 Preglednica 2: Pregled ciljev in dejavnosti za 2. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 29 Preglednica 3: Pregled ciljev in dejavnosti za 3. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 30 Preglednica 4: Pregled ciljev in dejavnosti za 4. razred pri predmetu družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 32 Preglednica 5: Pregled ciljev in dejavnosti za 5. razred pri predmetu družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 34 Preglednica 6: Pregled ciljev in dejavnosti za 4. razred pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 35 Preglednica 7: Pregled ciljev in dejavnosti za 5. razred pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku ...... 37 Preglednica 8: Odvisne zveze med spremenljivkami...... 55 Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na spol ...... 57 Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na delovne izkušnje ...... 57 Preglednica 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na razred poučevanja ...... 57 Preglednica 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali ste zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka?« ...... 59 Preglednica 13: Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka glede na dolžino delovne dobe ...... 59 Preglednica 14: Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka glede na razred poučevanja ...... 60 Preglednica 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali menite, da zadosti izkoriščate ponudbo Kozjanskega parka?« ...... 60 Preglednica 16: Izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka glede na dolžino delovne dobe 61 Preglednica 17: Izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka glede na razred poučevanja .... 61 Preglednica 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Kateri dejavniki vplivajo na vaše vključevanje v dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park?« .... 62 Preglednica 19: Dejavniki, ki jih navajajo učitelji glede na delovno dobo, ki vplivajo na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka ...... 62 Preglednica 20: Dejavniki, ki vplivajo na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka glede na razred poučevanja ...... 63 Preglednica 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Kakšen odnos kažejo učenci, ko izvajate dejavnosti v okviru Kozjanskega parka?« ...... 63 Preglednica 22: Mnenja učiteljev o odnosu, ki ga kažejo učenci, ko izvajajo dejavnosti v okviru Kozjanskega parka, glede na delovne izkušnje učiteljev ...... 64 Preglednica 23: Mnenja učiteljev o odnosu, ki ga kažejo učenci, ko izvajajo dejavnosti v okviru Kozjanskega parka, glede na razred poučevanja ...... 64 Preglednica 24: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katero izmed pešpoti ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?« ...... 65

Preglednica 25: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se bolj odločajo za obisk pešpoti ...... 65 Preglednica 26: Ne glede na razred poučevanja se učitelji v enaki meri odločajo za obisk pešpoti ...... 66 Preglednica 27: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katero izmed naštetih tem za naravoslovne dneve, ki jih ponuja Kozjanski park, ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?«...... 66 Preglednica 28: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se manj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park ...... 67 Preglednica 29: Učitelji 4. in 5. razreda se bolj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park ...... 67 Preglednica 30: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katere izmed kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park, ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?« ...... 68 Preglednica 31: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se bolj odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park ...... 68 Preglednica 32: Učitelji vseh razredov razredne stopnje se v enaki meri odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku ...... 69 Preglednica 33: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katere izmed ustvarjalnih delavnic, ki jih ponuja Kozjanski park, ste se udeležili v letošnjem šolskem letu?« ...... 70 Preglednica 34: Učitelji se ustvarjalnih delavnic udeležujejo v enaki meri ne glede na delovne izkušnje...... 70 Preglednica 35: Učitelji se ustvarjalnih delavnic udeležujejo v enaki meri ne glede na razred poučevanja ...... 71 Preglednica 36: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali menite, da ste dovolj dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka?« ...... 71 Preglednica 37: Učitelji z več delovnimi izkušnjami so mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka ...... 72 Preglednica 38: Učitelji vseh razredov so mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka ...... 72 Preglednica 39: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali bi se želeli pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka?« ...... 73 Preglednica 40: Ne glede na dolžino delovne dobe se učitelji v enaki meri želijo seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka ...... 73

1 UVOD

Kozjanski park leži na vzhodu Slovenije ob hrvaški meji in je mozaik treh naravnogeografskih enot – predalpskih hribov, vzhodnega Posavskega hribovja, Srednjesotelskega in Bizeljsko-Sremiškega gričevja ter ravninskega Obsotelja. (Perko, Orožen Adamič, 1999) Kozjanski park je bil ustanovljen leta 1981 pod imenom Spominski park Trebče. Nastal je zaradi pomembne zgodovinske in kulturne dediščine. V Podsredi, na domačiji Javeršek, po domače na Lapovi domačiji, se je rodila Titova mati Marija Javeršek. Na tej domačiji je Josip Broz preživel večina svojega otroštva. Pred in med vojno se je zadrževal pri teti Ani Kolar na Trebčah. Kljub temu da je bil Josip Broz Tito zelo pomembna svetovna osebnost, se je večkrat vračal v Podsredo in na Trebče. Po letu 1991 se je območje iz strokovnih, promocijskih in sistemskih razlogov vse bolj uveljavljalo pod imenom Kozjanski park, kjer so vse bolj poudarjali varstvo narave in kulturne dediščine. (Mencinger, 2004) Zakon o ohranjanju narave je leta 1999 spremenil ime, statut in upravljavca zavarovanega območja. Postane regijski park z imenom Kozjanski park, ki ga upravlja javni zavod. Ena vrsta dejavnosti Kozjanskega parka je varstvo narave, druga vrsta pa varstvo kulturne dediščine. Prirejajo pisan in bogat program, ki poteka vse leto. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti se je Kozjanski park uvrstil med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi. Od leta 2004 večji del parka spada v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Območje Kozjanskega z Obsoteljem se od leta 2010 ponaša s statusom biosfernega rezervata pod zaščito Unesca. (Černelč idr., 2010) Naravne danosti in bogata kulturna dediščina omogočata, da se skozi vse leto na območju Kozjanskega parka odvijajo različne dejavnosti, ki so primerne za osnovne in srednje šole. V okviru naravoslovnih dni se učitelji in učenci lahko udeležijo pešpoti Podsreda, pešpoti Vetrnik, geološke poti na Rudnico in Virštanj, soteska Bistrice. Ogledajo si lahko suhe travnike z znamenitimi orhidejami,

1 travniške sadovnjake, ekološko kmetovanje, gnezdišče čebelarja na Bizeljskem in drevesne očake. Udeležijo se lahko kulturnih dni na gradu Podsreda, kjer potekajo občasne in stalne razstave, ogledajo si lahko srednjeveški trg Podsreda s prangerjem, Levstikov mlin ob reki Bistrici, Kolarjevo in Javerškovo domačijo, Slovensko–bavarsko hišo, kjer prav tako potekajo občasne razstave. Učenci se lahko udeležijo dveh stalnih ustvarjalnih delavnic v času velike noči in božiča, termini ostalih delavnic pa so objavljeni na spletni strani Kozjanskega parka. Temo, o kateri smo pisali v diplomski nalogi, smo si izbrali, ker nas je zanimalo, če šole vključujejo v izobraževanje danosti, ki jih ponuja okolica, v kateri se nahajajo. Problem ne vključevanja bi lahko rešili tako, da bi učitelje seznanili z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, ki se nahajajo v okolici šole in bližnjih krajih, in jim s tem omogočili večjo izbiro.

2 TEORETIČNI DEL

2.1 GEOGRAFSKO-ZGODOVINSKI SKLOP

2.1.1 Lega Kozjanski park leži na vzhodu Slovenije ob hrvaški meji in je mozaik treh naravnogeografskih enot – predalpskih hribov, vzhodnega Posavskega hribovja, Srednjesoteljskega in Bizeljsko-Sremiškega gričevja ter ravninskega Obsotelja. (Perko in Orožen Adamič, 1999) Območje Kozjanskega parka po pokrajinski členitvi spada v subpanonsko in panonsko Slovenijo, manjši del pa pripada predalpski pokrajini. (Špes idr., 2002)

Subpanonska Slovenija

1. Kozjansko

1.1 Gričevje v severnem delu Kozjanskega

2.1.1.1 Gričevje v južnem delu Kozjanskega 1.2 Dolinsko dno ob srednji Bistrici

2. Orlica

3. Bizeljske gorice

4. Senovsko podolje

4.1 Senovsko podolje

5. Krška kotlina

5.1 Dolinsko dno ob spodnji Sotli

Predalpska Slovenija

6. Posavsko hribovje

6.1 Veliko Kozje, Lisca in Bohor

Slika 1: Meja Kozjanskega parka

(Vir: Naravnogeografska razdelitev. (b. d.). Pridobljeno 9. 4. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/narava/naravnogeografska-razdelitev)

Razprostira se na površini petih občin in sedemnajstih krajevnih skupnosti, ki pa niso v celoti zajete v park. Na severu se park začne z občinama Podčetrtek in Kozje, sledi občina Bistrica ob Sotli, na jugu do kraja Bizeljsko, ki leži v občini Brežice in na zahodu do kraja Koprivnica, ki leži v občini Krško. V samem parku leži 82 naselij. (Bizjak, 2008)

Središče parka predstavlja kraj Podsreda, kjer je tudi sedež. Kozjanski park se je začel širiti iz kraja Kozje na širše območje, meje parka pa so še vedno precej nejasne. (Černelč idr., 2010)

Bistrica ob Sotli (delež v Parku: 100 %)

- Brežice (delež v Parku: 21 %) - Kozje (delež v Parku: 89 %) - Krško (delež v Parku: 2 %) - Podčetrtek (delež v Parku: 51 %)

Slika 2: Občine v Kozjanskem parku

(Vir: Občine v Kozjanskem parku. (b. d.). Pridobljeno, 12. 4. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/dejstva-in-podatki/obcine)

Smeri prihoda

Kozjansko je ljudem najbolj znano po Termah Olimia, ki se nahajajo v Podčetrtku. V osrčje Kozjanskega parka lahko pridemo po treh glavnih povezavah: iz Celja, Krškega in Brežic.

2.1.2 Geološka zgradba

Na območju Kozjanskega parka prevladujejo usedline iz mlajšega terciarja, torej iz miocena in pliocena. Hribovja so zgrajena iz triasnih apnencev in dolomitov. Doline, ki se razprostirajo ob rekah Bistrica in Sotla, pa sestavljajo meljasti in glinasti kvartarni nanosi. Gričevja so zgrajena iz laporja, peska in peščenjaka, precej pa je tudi terciarnih apnencev. Posebnost te pokrajine je zakraselost, zato so tu nastale vrtače, uvale in suhe doline. (Perko in Orožen Adamič, 1999) Najstarejše kamnine predstavljajo plasti skrilavega glinavca, kremenov peščenjak in konglomerat. Te kamnine so brez fosilnih ostankov, segajo pa v čas pred približno 300 milijoni let. Svojevrsten pečat dajejo triasne kamnine (peščenjak, meljevec z vložki oolitnega apnenca, dolomit in lapor), ki gradijo reliefno izstopajoče predele parka. Na živahno vulkansko delovanje kažejo diabiz in tufi, ki so se sedimentirali v mlajšem triasu. Plasti jure in krede, ki so iz apnenca, so zelo pisane in bogate z morsko floro in favno. V kredi so prevladovale kamnine temno sive in črne barve. Vzhodne podaljške Posavskih gub predstavljajo Rudnica, Bohor in Orlica. V le-te se vijugasto zajedajo terciarni sedimenti nekdanjega Panonskega morja. S temi sedimenti je pokrit dobršen del Kozjanskega, vidna je stratigrafska meja, lehnjakovi slapovi, najdemo pa tudi nahajališča morskih školjk, ježkov in polžev. Plasti so razvite kot laporji, peščenjaki, litotamnijski apnenci in lapornati apnenci. (Ciglenški, 2002)

2.1.3 Prst

Na višjih predelih so prsti bolj plitke, na položnejših legah pa debelejše in kisle, bolj vlažne in odporne na sušo. V gričevnatem svetu so se na karbonatnih kamninah izoblikovale plitve do srednje globoke rjave prsti, primernejše za kmetijstvo. Prsti na laporju, ki se prav tako pojavljajo na tem območju so različne

6 debeline in kakovosti. Rendzina se je razvila na dolomitu in apnencu. Obsoteljsko gričevje sestavljajo težke in plitke glinasto-ilovnate kisle prsti z malo humusa, ki so na določenih predelih zelo peščene. Iz okoliških pobočij se spira kisla, težka in mokrotna prst slinavka. V dolinah najdemo različne prsti, ponekod je več peska, drugje pa gline in ilovice. (Perko in Orožen Adamič, 1999)

2.1.4 Vodovje

Vode Kozjanskega parka spadajo v porečje Save. Največji vodotok je Sotla, ki izvira pod Macljem na nadmorski višini 540 metrov. Celoten tok reke Sotle od izvira do izliva v Savo meri 90 kilometrov. Tok je vezan na prelomno cono, prebija se skozi različne kamnine (miocenski laporji, triasni dolomiti, oligo- miocenski sedimenti in oligocenski tufi). V povirju ima Sotla in njeni pritoki hudourniški značaj. V srednjem delu toka se ob obilnih padavinah pojavijo poplave. (Natek in Natek, 1998) Podčetrtek, Imeno in Sedlarjevo so največja poplavna območja ob Sotli. Drugi največji vodotok tega območja je reka Bistrica, ki velja za enega najlepših in najbolj ohranjenih vodotokov vzhodne Slovenije. Bistra voda »riše« slikovite vodne prizore, menjava širših in ožjih dolinskih delov pa kaže na visoko doživljajsko kvaliteto reke in obrežnega sveta. Bistrica ima številne pritoke, v večini svojega toka ima sredogorski hudourniški značaj. Preko skal in tolmunov se pretaka sorazmerno čista voda. Nekoč so dolino reke Bistrice krasili mlini in žage. Danes sta ohranjena le Levstikov in Kukovičičev mlin, ki soustvarjata hidrološko ravnotežje vodotoka. (Aničič in Pavšič, 2004)

2.1.5 Vreme in podnebje

Dotok in vpliv zračnih gmot iz osrednjega dela Panonske nižine, obkroža gričevje, ki je s treh strani obdano s hribovitim svetom Rudnice, Bohorja in Orlice. Zaradi teh značilnosti tukaj prevladujejo celinske podnebne značilnosti. Januarska temperatura je od -1 do -2o C, srednja letna temperatura zraka pa je le malo nad 10o C. V zimskih mesecih v dolinah pride do toplotnega obrata, ki pa je neugoden ob začetku vegetacijske dobe, to še posebej velja za dolino ob reki Bistrici. Ožji dolinski deli zavirajo odtekanje hladnega zraka, kar pa povečuje temperaturne

7 razlike med nižjimi in višje ležečimi kraji. Topli pas se začenja na 10 do 30 m nad dolinskim dnom, najizrazitejši pa je na 100 m nad njim, zaradi tega so temperaturna povprečja višja, poleti, ko se doline močno ogrejejo, pa nižja. Na vinograde in sadovnjake zelo ugodno vplivajo sorazmerno visoke jesenske temperature in ne prevroča poletja s srednjo julijsko temperaturo okoli 20o C. (Perko in Orožen Adamič, 1999) Letna količina padavin narašča s približevanjem vznožju okoliškega hribovitega obrobja. Kljub manjši razgibanosti površja so razlike v letni količini padavin precejšnje. V Podčetrtku so namerili 1086 mm padavin, v Podsredi pa že 1137 mm. Ob Sotli in v gričevju je količina padavin nekoliko nižja. Prvi višek padavin je v poletnem trimesečju, drugi pa novembra, kar ugodno vpliva na rast kmetijskih pridelkov. Nevihtnih dni je manj kot v osrednji Sloveniji. Ker park leži v večini na neprepustnih kamninah, je ob močnih nalivih površje izpostavljeno eroziji. Ko izostane poletni padavinski višek, pogosto nastopi suša. (prav tam)

2.1.6 Prebivalstvo

Vse od prvega popisa prebivalstva, ki je bil leta 1896, se kažejo znaki upadanja prebivalstva, na kar vplivajo različni dejavniki. Največji razlog za odseljevanje je prav gotovo pomanjkanje delovnih mest, slabše življenjske razmere zaradi pomanjkanja infrastrukture, kulturnih ustanov in druge. Staranje kmečkega prebivalstva je najbolj izrazito na južnem, obsoteljskem delu pokrajine, od koder se odseljujejo mladi in izobraženi ljudje. Opuščanje kmetovanja vpliva na povečano pogozdovanje in ozelenjevanje, kar je ponekod povzročilo razpad krajinske krajine. (Polšak, 2003) Po popisu iz leta 2001 je na območju Kozjanskega parka živelo približno 11 700 prebivalcev, leta 1869 pa je na tem območju živelo skoraj 20 000 prebivalcev. Število prebivalcev se je zmanjšalo kar za 50 %. V krajih Kozje, Bistrica ob Sotli, Imeno in Olimje se število prebivalcev rahlo povečuje. Plištanj in Podsreda sta bila nekoč pomembni trški naselji, danes pa živi tu več kot polovico manj prebivalstva. Največji kraj Kozje ima 3244 prebivalcev. V Kozjanskem parku živi 10 700 prebivalcev, največje naselje Kozje ima 738 prebivalcev, najmanjše naselje Ortnice pa 25 prebivalcev. (Statistike parka. (b. d.).

Pridobljeno (15. 4. 2012), iz http://www.kozjanski-park.si/sl/dejstva-in- podatki/statistike-parka)

2.1.7 Poselitev in naselja

Okolica Kozjanskega je bila poseljena že v prazgodovini, o močnejši poseljenosti pa lahko govorimo v srednjem veku. Na tem območju je potekala meja med nemško in ogrsko državo, ki je pripomogla k nastanku strateško pomembnih gradov v Podčetrtku, Kozjem, Podsredi, na Plištanju, Planini pri Sevnici in drugod, v bližini katerih so se začele razvijati trške naselbine. Na trgih se je postopoma razvijala obrtno-industrijska proizvodnja (glažutarstvo in fužinarstvo). Razgibana hribovita in gričevnata pokrajina v teh krajih ni dopuščala sklenjene ali goste poselitve. Ljudje so se naseljevali na slemenih in prisojnih legah, na suhih terasah nad poplavnimi območji, na področjih ob Sotli ter ozkih dolinah, kjer prevladujejo zaselki. Pokrajina je zaradi takega reliefa zaprta, nerazvita in prometno odmaknjena. Strmi predeli še vedno onemogočajo razvoj kmetijstva in zgoščeno poselitev. (Polšak, 2003) Čeprav gre za širšo dolino, je zaradi poplavnega območja ob reki Sotli tu malo zgoščenih naselij. V občini Bistrica ob Sotli opazimo zgoščeno naselje ob vznožju Orlice. Več naselij najdemo ob reki Bistrici (Plištanj, Kozje, Podsreda, Zagaj, Bistrica ob Sotli). Pokrajina se znižuje v smeri zahod-vzhod. (Polšak, 2006) V hribovitem svetu na območju Rudnice, ki leži na severu, najdemo samotne kmetije (Loka, Rudnica). Večje poselitve so ob Tinskem potoku (Loka), ob Olimščici (Olimje) in na obrobju. Na severovzhodu najdemo na razgibanem reliefu razložena naselja (Buče, Drensko Rebro, Klake). V zahodnem delu ob prometnicah najdemo gostejšo poselitev, na vzhodu pa so poseljena vznožja gričev, ki veljajo za vinorodno območje. Leta 1974 je bil na območju Kozjanskega potres, ki je vplival na selitev prebivalstva iz višje ležečih leg v nižje in hkrati bližje pomembnejšim prometnicam in večjim naseljem. Po potresu se je začel razmah novogradenj, ki pa v arhitekturnem in funkcijskem smislu niso sledile izročilu tega območja. Semiurbane kockaste hiše so zamenjale staro gradnjo in s tem povzročile vizualno degradacijo pokrajine. Ob strnjenih vinogradniških območjih, ki ležijo na

9 dostopnih legah se je začela razpršena gradnja zidanic in počitniških hišic. (Interno gradivo KP 2005) Na najnižji nadmorski višini (185 m) leži naselje Sedlarjevo, nad sotočjem Buče in Sotle, najvišji pa so zaselki na Vinagori (519) nad Plištanjem. V gričevnatem svetu so gručasta naselja redka, prave gručaste vasi so le ob Sotli. Na tem območju je gostota poselitve 51 prebivalcev na km2, kar predstavlja dokaj redko poselitev. (Statistike parka. (b. d.). Pridobljeno 15. 4. 2012, iz http://www.kozjanski-park.si/sl/dejstva-in-podatki/statistike-parka)

Slika 3: Večji kraji v Kozjanskem parku

(Vir: Kozjanski park. (b. d.). Pridobljeno 15. 4. 2012 iz http://www.kozjanski- park.si/sl/kultura/naselbinska-dediscina)

2.1.8 Prometna infrastruktura

Kozjansko leži zunaj glavnih prometnih koridorjev, prometno najbolj obremenjeni del je le cestna povezava Brežice-Slovenska Bistrica, ki poteka po dolini reke Sotle. Z železnico je povezano le naselje Imeno na severovzhodnem delu Kozjanskega. Zaradi slabše prometne povezanosti je pokrajina slabše gospodarsko razvita. (Perko in Orožen Adamič, 1999)

2.1.8.1 Gospodarstvo V območju Kozjanskega regijskega parka je v srednjem veku nastalo več trških naselbin. Prav zaradi tega so se ponekod iz živahnega trškega življenja razvili zametki obrtno-industrijske proizvodnje. Po 2. svetovni vojni je večina nekdanjih obratov propadlo in trškim naseljem je ostala le še upravna vloga. V prvih desetletjih po vojni se je prebivalstvo začelo množično preseljevati, saj so ljudje iskali delo v tovarnah in bližjih mestih. Kozjansko je zaradi teh dejavnikov začelo zaostajati in postalo je sinonim za manj razvito pokrajino. (Polšak 2003) Pokrajino, ki leži ob reki Sotli, uvrščamo med najboljša vinorodna območja. V nekaterih krajih je vinogradništvo poglavitna dejavnost. Kljub temu da je precej sadovnjakov propadlo, je to še dokaj pomembna dejavnost. Ponekod namesto sadnih dreves uvajajo nasade s tržno zanimivimi kmetijskimi pridelki, kot sta ribez in jagode. (Marušič, 1998)

2.1.8.2 Kmetijstvo To območje spada med območja s kar visokim deležem obdelovalnih površin. Kmečka naselja so manjša po dolinah in blizu večjih naselij, v višjih predelih pa večja. Podobno kot v večini panonskega sveta tudi tu prevladuje drobna posest. Kmetijska raba je zaradi razgibanega reliefa in geološke zgradbe zelo raznolika. V gričevnatem svetu, ki ga sestavljajo terciarne kamnine, se pojavljajo vinorodna območja, ki se razprostirajo na prisojnih legah. Obdelava se je v vinorodnih predelih iz teras spremenila v navpično po terenu. V nižjih predelih najdemo gručaste srednje in visokodebelne sadovnjake. Pogosti so tudi nasadi sliv in vinogradniških breskev. Na obsotelski ravnini, na odcednih robovih dolin ter na vznožjih gričev se razprostirajo obdelovalne površine. Na njivah prevladujejo okopavinske kulture, monokulturne kmetijske površine večjih razsežnosti pa najdemo v dolini reke Sotle, kjer so poleg njiv tudi travniki in pašniki. Na ekstenzivnih kmetijah, ki na tem območju prevladujejo, ljudje kombinirajo rejenje živine, poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Ekstenzivnim kmetijam sledijo čiste kmetije in kmetije, ki se ukvarjajo izključno z nekmetijstvom. (Marušič, 1998).

Na Bohorju, velikem Kozjem in Orlici, ki ležijo na višji nadmorski višini, prevladujejo pašniki. Zaradi reliefne razčlenjenosti so omejeni pogoji za

11 kmetijstvo, poleg tega pa se obdelovalne površine zmanjšujejo, za kar je poglavitni vzrok v depopulaciji prebivalstva, zaraščanja površin z gozdom in zaradi tega zmanjševanje kmetijske obdelave. (Geografski atlas, 1998) Na območju Kozjanskega parka se nahajajo številne ekološke kmetije, ki nam ponujajo stare sorte jabolk, zdrave kmetijske pridelke pridelane na sonaraven način.

2.1.8.3 Turizem Neokrnjena narava, kulturna dediščina in številne druge priložnosti, veliko pripomorejo k temu, da je turizem na območju Kozjanskega regijskega parka zelo razširjen. Zaradi svojih značilnosti in znamenitosti v te kraje prihaja vedno več obiskovalcev. Pomembno vlogo za promocijo in nadaljnji razvoj turizma ima Kozjanski regijski park, v katerem je urejenih preko 50 km pešpoti. S pohodništvom je povezan tudi romarski turizem, omembe vreden pa je tudi zdraviliški turizem bližnjih Term Olimia, ki bi lahko s sodelovanjem s Kozjanskim parkom zaokrožili turistično ponudbo tega območja. (Černelč idr., 2010)

2.1.9 Kulturna dediščina Kozjanskega parka

V kulturno dediščino Kozjanskega parka uvrščamo: - etnološko dediščino, v katero spadajo skupine stavb in predmeti iz vsakdanje rabe, - arheološko dediščino, - umetnostna dediščina, v katero uvrščamo številne gradove in sakralne objekte, ki krasijo griče Kozjanskega; eden največjih je samostanski kompleks v Olimju s poznano samostansko lekarno, - v zgodovinsko dediščino spadajo spomeniki, ki nas opominjano na zgodovinske dogodke, ki so povezani s časom druge svetovne vojne.

2.1.9.1 Gradovi Na območju Kozjanskega parka so ohranjeni grad Podsreda, Bizeljsko, Podčetrtek, Pišece in razvaline gradu Kunšperk, Kozje ter Plištanj. Ozemlje, na katerem so zgrajeni ti gradovi, je bilo nekdaj v lasti krških škofov in salzburške

12 nadškofije. V preteklosti so bili gradovi last pomembnih fevdalnih družin: Tattenbachi, Masconi, Attemsi in Windischgratzi. (Černelč idr., 2010)

Grad Podsreda Grad Podsreda je eden pomembnejših in dejavnih gradov v Kozjanskem parku, saj s svojo kulturno dejavnostjo živi še danes. Zaradi celovite prenove je postal nosilec kulturne, promocijsko-izobraževalne, družabne in turistične ponudbe. Grad je zgrajen na ozkem skalnatem pomolu na Tisovcu, severnem pobočju Orlice, ki je na 475 m nad morjem. Na severu se razprostira pogled na srednjeveški trg Podsreda, dolini Bistrice in Sotle ter na Hrvaško Zagorje. Po letu 1071, ko je umrla Ema Krška, ki je bila lastnica posesti, je posest prešla v roke krške škofije. V virih se grad omenja šele leta 1213, na njem pa so vse do njihovega izumrtja vladali Celjski grofje, nato pa je postal last dežele knežje. Lastniki in skrbniki so se ves čas pogosto menjavali, po drugi svetovni vojni je postal državna last, leta 1983 pa ga je prevzel Kozjanski park, ki je začel z njegovo obnovo. (Stopar, 1986) Na gradu si lahko skozi vse leto ogledamo stalno slikarsko razstavo slovenskega umetnika Franceta Slane, ki je dobitnik nagrade Prešernovega sklada za ciklus umetniških stvaritev z motiviko po potresu porušenega Skopja. Zraven te razstave je na gradu tudi stalna steklarska razstava, ki se nahaja v nekdanjih grajskih kleteh. Predmeti, ki so razstavljeni, kažejo del bogate tradicije kozjanskih gozdnih steklarn - glažut. Steklarstvo se je na tem območju razvijalo predvsem tam, kjer so gozdne površine posedovale zadostne količine lesa. V grajskih kaščah pogosto slovenski in tuji umetniki razstavljajo svoje umetnine. V toplih poletnih večerih grad zaživi v prav posebni luči, saj pod mogočnimi oboki v okviru programa Glasbeno poletje potekajo koncerti priznanih slovenskih in tujih glasbenikov. Freska dveh angelov z glasbilom, ki je upodobljena ob stopnišču vzhodnega trakta, priča o bogati glasbeni zgodovini. (Černelč idr., 2010)

Slika 4: Grad Podsreda

(Vir: Grad Podsreda. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.turizem-podcetrtek.si/new/kaj- doziveti/)

Grad Bizeljsko Grad leži na nadmorski višini 380 m, kjer bizeljske gorice prehajajo v gozdnato južno pobočje Kunšperka. Bizeljsko je spadalo k dedni zemljiški posesti Eme Breže-Selške, po njeni smrti pa jo je dobila v last krška škofija. Od leta 1251 se Bizeljsko že omenja kot gospoščina krške škofije, kar pomeni, da je tu že takrat stal manjši dvor. Bizeljski vitezi so ga upravljali in pozidali v 15. stoletju, ko pa so le-ti izumrli, so na gradu gospodarili razni gospodarji. Od leta 1532 se je na gradu zamenjalo kar nekaj rodbin, po drugi svetovni vojni pa je grad prešel v državno last. Grad se je ohranil v prvotni podobi, ki kaže na renesančne poteze, čeprav je vsako obdobje dodalo nekaj novega. (Stopar, 1986) Za obiskovalce so zanimivi zelo bogati štukaturni okrasi, ki jih najdemo znotraj treh soban in v kapeli. (Grad Bizeljsko. (b. d.). Pridobljeno 4. 5. 2012, iz http://bizeljsko.si/zanimivosti/grad-bizeljsko.html)

Slika 5: Bizeljski grad

(Vir: Bizeljski grad.(b. d.), Pridobljeno, 1. 6. 2013, http://bizeljsko.si/medij/Vsebina/Zanimivosti/Grad_Bizeljsko/slika%20%281%29.jpg)

Grad Pišece Pišeški grad leži na nadmorski višini 350 m, in sicer na južnem pobočju Orlice, severovzhodno od naselja Pišece. Ozemlje je nekdaj sodilo k posavskim posestim salzburškega nadškofa. V virih se sam grad omenja leta 1268, omenjeni so salzburški ministeriali in pišeški, ki so grad oskrbovali od leta 1353. Po njihovem izumrtju se je na gradu zamenjalo kar nekaj lastnikov, leta 1939 je celotno posestvo šlo na dražbo in grad je prešel v državno last. Na gradu se je ohranil mogočni romarski stolp, ki je kljub številnih prezidavam ohranil romarske prvine, ohranila se je tudi grajska kapela. Najpomembnejša rodbina je rodbina Mascon, ki je posedovala grad skoraj 350 let. Imela je zelo močan vpliv, njihovo življenje pa ni potekalo samo za zidovi samega gradu, ampak so imeli zelo lepo urejeno okolico drevesnega parka z ribnikom, kjer še danes stojijo eksotična drevesa – sekvoje in platane. Grad Pišece je po 2. svetovni vojni začel močno propadati, v zadnjih letih pa doživlja temeljito prenovo. (Stopar, 1986)

Slika 6: Grad Pišece

(Vir: Grad Podsreda. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.arhiv.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/Strukturni_skladi/Fotog alerija/Gradovi/GradPisece_009.jpg)

Grad Podčetrtek Na nadmorski višini 345 m, nad turško naselbino Podčetrtek, na južnem pobočju Male Rudnice, leži grad Podčetrtek. Njegovo ime Landsberg pomeni deželni grad in sodi med najstarejše gradove na območju Kozjanskega. Tudi ta grad stoji na območju nekdanjih Eminih posesti, pozidali so ga krški škofje, upravljali pa podčetrški vitezi. Prvi vitez je bil omenjen leta 1209, sam grad pa se omenja šele leta 1267. Po začasni lasti, ki so ga imeli v rokah Habsburžani, ga je v letih 1479– 1490 zasegla ogrska vojska, nato pa so zopet na njem gospodovali krški skrbniki. Leta 1527 je postal skrbnik gradu Hans Tatenbach. Nekaj časa je bil grad v lasti države, ki ga je leta 1682 prodala Ignacu Mariji grofu Attemsu, v njihovih rokah pa je bil vse do konca 2. svetovne vojne, ko je zopet prešel v državno last. Stanovanjski del gradu Podčetrtek je oklepalo obzidje, znotraj njega pa je bil obrambni stolp. V času vladavine Tottenbachov so grad iz skromne srednjeveške postojanke preuredili v trdnjavo in hkrati v udobnejšo rezidenco. Po vojni so bila

16 v gradu stanovanja, notranja bogata oprema se je porazgubila in zadnje čase grad intenzivno propada. (Stopar, 1986)

Za Podčetrtek je značilen tudi dvorec Olimje, ki stoji na ravnici ob vznožju hriba Sopote pri Podčetrtku. Leta 1404 je bil omenjen dvor, ki je bil stolpaste oblike in je naslednik prvotnega krškega dvora. Leta 1436 je grof Friderik II. Celjski podelil dvor Hanu Wintherju, zatem pa je dvor zopet prešel v last škofijski posesti. V kasnejših obdobjih so bili lastniki dvora različne plemiške rodbine, ki so spremenile njegovo podobo. Leta 1663 je bil v Olimju ustanovljen eramitski pavlinski samostan. K samostanu so prizidali mogočno cerkev, grajsko kapelo so opustili in v prostoru pod njo uredili lekarno, ki je odprta še danes. V njej lahko kupimo razna zelišča in domača zdravila. Od leta 1782 in drugo svetovno vojno, ko je dvorec prešel v državno last, se je zamenjalo nekaj lastnikov, ki so preuredili prostore in delno spremenili podobo dvora. Od leta 1990 v samostanu bivajo manjši bratje sv. Frančiška Asiškega, minoriti, ki skrbijo za samostan in cerkev. (Stopar, 1986)

Slika 7: Dvorec Olimje

(Vir: Dvorec Olimje. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.sloveniaholidays.com/olimje- podcetrtek.html)

2.1.10 Osnovne značilnosti Kozjanskega regijskega parka

2.1.10.1 Zavarovana območja Na področju Slovenije so strnjena največja bogastva in lepote narave. Je ena od držav, ki ima največjo biotsko raznovrstnost v Evropi. Zaradi razvoja sodobne družbe, gospodarske rasti in načina kako uporabljamo naravna bogastva, izginja neokrnjena narava. Iz tega izhajajo prizadevanja za ohranjanje narave in temu prilagojen razvoj lokalnega prebivalstva. Zavarovana območja Slovenije obsegajo 12,5 % površine, 35,5 % je varovanega v okviru Nature 2000, delimo jih na različne kategorije. Temeljna ločitev je na širša in ožja zavarovana območja. V Sloveniji so ustanovljena naslednja zavarovana območja:

Širša zavarovana območja ali naravni parki: - 1 narodni park - 3 regijski parki - 44 krajinskih parkov

Ožja zavarovana območja: - 52 naravnih rezervatov - 1217 naravnih spomenikov (Bizjak, 2008 )

Narodni park »Narodni park je zaščiteno geografsko področje neke države, za katerega veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave. Narodni park je obsežno zaokroženo naravno območje, ki ima z vidika varstva narave največjo vrednost. Narodni park tvorijo prvobitna območja z ekosistemi in naravnimi znamenitostmi izjemnega pomena. Vloga narodnega parka je predvsem ohranjanje in proučevanje naravnih ekosistemov, predstavlja pa tudi prostor, kjer človek najde duhovno in telesno sprostitev. V narodnem parku je uveljavljen strožji režim za osrednja območja in nekaj blažji varstveni režim za obrobje.« (Narodni park. (b. d.). Pridobljeno 18. 6 2012, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Narodni_park)

Regijski park Regijski parki so najprimernejša oblika varovanja naravno ohranjenih območij zaradi pomembne biotske in krajinske pestrosti, kjer je prisotna tudi gospodarska raba tal. (Mencinger, 2004)

Krajinski park »Krajinski park je območje, kjer se prepletajo številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Krajinski park je namenjen ohranjanju krajine in sprostitvi človeka.« (Krajinski park. (b. d.). Pridobljeno 16. 5. 2012, iz http://sl.wikipedia.org/wiki/Krajinski_park)

2.1.11 Kozjanski regijski park

Kozjanski park je bil ustanovljen leta 1981 pod imenom Spominski park Trebče. Nastal je zaradi pomembne zgodovinske dediščine. V Podsredi, na domačiji Javeršek, po domače na Lapovi domačiji, se je rodila Titova mati Marija Javeršek. Na tej domačiji je Josip Broz preživel večina svojega otroštva. Pred in med vojno pa se je zadrževal pri teti Ani Kolar na Trebčah. Kljub temu da je bil Josip Broz Tito zelo pomembna svetovna osebnost, se je večkrat vračal v Podsredo in na Trebče. Po letu 1991 se je območje iz strokovnih, promocijskih in sistemskih razlogov vse bolj uveljavljalo pod imenom Kozjanski park, kjer so vse bolj poudarjali varstvo narave. Zakon o ohranjanju narave je leta 1999 spremenil ime, status in upravljavca zavarovanega območja. Postane regijski park z imenom Kozjanski park, ki ga upravlja javni zavod. Ena vrsta dejavnosti Kozjanskega parka je varstvo narave, druga vrsta pa varstvo kulturne dediščine. Prirejajo pisan in bogat program, ki poteka vse leto. Zaradi visoke stopnje biotske raznovrstnosti se je Kozjanski park uvrstil med najpomembnejša naravovarstvena območja v Sloveniji in Evropi. Od leta 2004 večji del parka spada v ekološko pomembna območja Slovenije in evropsko pomembna posebna varstvena območja NATURA 2000. Območje Kozjanskega z

Obsoteljem se od leta 2010 ponaša s statusom biosfernega rezervata pod zaščito Unesca. (Černelč idr., 2010)

Natura 2000 Evropska unija, z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti, že več kot desetletje oblikuje mrežo posebej varovanih območij NATURA 2000. Njen namen je varovanje naravnih habitatov ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo. Vsaka država, ki je članica Evropske unije, se sama odloči za način varovanja določenih območij. Za biotsko raznovrstnost skrbijo s pogodbenim varstvom, na habitatnih tipih, ki se uporabljajo za kmetijstvo, pa so to pogodbe v okviru kmetijsko-okoljskega programa. NATURA 2000 je eden ključnih stebrov varstva narave v Evropski uniji. (Kaj je Natura 2000. (b. d.). Pridobljeno 18. 6. 2012, iz http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=44)

2.2 NARAVOSLOVNI SKLOP

2.2.1 Rastlinstvo in živalstvo

Na Kozjanskem je rastlinstvo in živalstvo zelo pestro. K slikoviti podobi te pokrajine prispevajo gozdovi, suhi travniki, travniški visokodebelni sadovnjaki, ki so bogati z redkimi vrstami dreves in živali.

2.2.1.1 Gozdovi V Sloveniji je več kot polovica površine poraščena z gozdovi, v Kozjanskem regijskem parku je z njim pokritih približno 55 % tal. (Bizjak, 2008) V preteklosti se je kozjanski človek bojeval z gozdovi, ki so skoraj edino naravno bogastvo. Najprej so ljudje skrčili gozdne površine v nižinskih legah ob reki Sotli, kasneje, ko so bile večje potrebe po čistem površju, pa so se širili v manj ugodne hribovite lege proti zahodu.

Že v času celjskih grofov se je osrednje Kozjansko imenovalo »Urwald«, kar v slovenskem prevodu pomeni pragozd, v katerem je veljalo, da vladajo nadnaravne in skrivnostne sile. Naši poganski predniki so zraven več verovanj, verovali tudi v drevesa. Bili so mnenja, da v drevesih vladajo zli ali pa dobri duhovi. Eno od verovanj se je ohranilo vse do danes. Na osrednjem kozjanskem se je ohranilo verovanje v lesno pošast, ki so jo poimenovali Viza. Le-ta se je naselila v staro bukev, če se je nepričakovano podrla ob določen času in uri. Viza je v njej prebivala toliko časa, dokler ni pojedla vse notranjosti bukovega debla. Največje površine kozjanskih gozdov porašča bukev, ki uspeva na kislih tleh. V nižjih legah se ji pridružijo še gaber, graden, divja češnja, mlaken in dob. V gozdovih najdemo tudi iglavce, razna zelišča, maline, borovnice in kostanj. Na poplavnih območjih reke Sotle prevladujejo vrbe, topoli, črna jelša, čremsa in več grmovnih vrst. (Černelč idr., 2010) Hribovje Orlica ponekod krasijo nekatera zelo stara drevesa in pa nekatere redke ogrožene vrste, kot na primer golob duplar, širokolistna in bodeča labodika, na samem robu gozda pa je svoj prostor našla jarica. Nad vasjo Orešje, ki leži na Bizeljskem, iz toploljubnih gozdov štrlijo skale, ki so edino znano nahajališče bavarske popkorese v Sloveniji. V bližini so bili opaženi celo gamsi, alpski kozliček in bogata favna metuljev. (Ciglenški, Rožman in Kozjanski park, 2002) Kozjanski park krasijo nekateri očaki, ki kljub svoji starosti bogatijo vrednost parka. Eden izmed teh je tudi hrast dob, ki raste v Gregovcah na Bizeljskem in ga imenujejo tudi Nuječev hrast. Raste na dvorišču in ga ocenjujejo na starost 500 let, preden so ga uničili zajedavci je njegova mogočna krošnja pokrivala čez 700 m2 domačega dvorišča. Dokaz njegove nekdanje veličine je obseg debla, ki meri 7,78 m. Zraven njega pa na tem območju rasteta še mogočna lipa in metasekvoja. (Perko in Orožen Adamič, 1999)

Slika 8: Nuječev hrast

(Vir: Nuječev hrast. (b. d.). Pridobljeno, 4. 5. 2012, http://www.bizeljsko.si/zanimivosti/nujecev- hrast.html)

2.2.1.2 Travniki

Travnike lahko razdelimo ne več različnih tipov. Najbolj značilni za to pokrajino so suhi travniki, ki so zelo pomembni za obstoj mnogih rastlinskih in živalskih vrst.

Suhi travniki Suhi travniki so se ohranili v višjih legah, predvsem zaradi težke dostopnosti, ki onemogoča dostop s stroji in redno gnojenje. Tla pod suhimi travniki pokriva tanka ruša, ki ne more vpiti veliko vode. Ker so nakloni teh travnikov pogosto večji, ponekod tudi do 50 stopinj, padavine hitro odtečejo po pobočju navzdol. K suhosti veliko prispeva kamninska sestava, ki je iz apnenca in dolomita, le-ta se na prisojnih območjih zelo hitro segreje in povzroča dodatno izhlapevanje vode. Posledica pomanjkanja vode je manjša vsebnost hranljivih snovi v tleh, ta pa onemogoča razvoj rastlin tistih vrst, ki presnavljajo večje količine hrane. Te po navadi hitro prevladajo in zasenčijo druge rastlinske vrste. (Černelč idr., 2010)

Na Vetrniku in Oslici, ki sta dve največji strnjeni območji suhih travnikov, preko leta najdemo več kot 300 vrst cvetnic in več kot 500 vrst metuljev. Med travami dominirajo pokončna stoklasa in navadna glota, pogosto srečamo tudi vrste iz družine kukavičevk. Suhi travniki so prav tako bogati s številnimi zelišči. Najbolj značilna so turška detelja, resasti škrobotec, srednji trpotec, navadni vrednik, gorska detelja, travniška kadulja … Tu najdemo še druge pomembne in hkrati redke vrste, kot so: kranjska lilija, navadni kosmatinec, orhideje pikastocvetna kukavica, čebeljeliko uho, čmrljeliko uho tržaški spomladanski ter avstrijski sviščevec.

Slika 9: Kranjska lilija

(Vir: Kranjska lilija. (b. d.). Pridobljeno, 5. 5. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/narava/ziva-narava/rastline)

Suhi travniki so življenjski prostor mnogih nevretenčarjev. Pestra je favna hroščev, metuljev in drugih žuželk. Na vrhu vetrnika lahko ob določenem času dneva opazimo pravo rajanje raznolikih metuljev. Tu med 500 različnimi vrstami najdemo tudi take, ki so zelo redki in ogroženi ter spadajo na slovenski rdeči seznam ogroženih metuljev. Zraven lastovičarja, ki velja za enega najlepših metuljev, tu najdemo še razne okarje, pisančke, citrončke …

Slika 10: Metulj

(Vir: Metulj. (b. d.). Pridobljeno,5. 5. 2012, iz http://www.delo.si/novice/slovenija/kozjansko- jabolko-bo-letos-izpostavilo-metulje.html)

Zraven metuljev tu domuje veliko vrst ptic in hroščev. Najbolj značilna vrsta je kosec, katerega populacija se zadnja leta zelo znižuje. Zanimivejše vrste so velika sinica, črnoglavka, ščinkavec … Posebno pozornost pa zagotovo pritegnejo hribski škrjanec, čuk, golob duplar, pivka, veliki strnad, vijeglavka. Zraven ptic, metuljev in hroščev živijo v tem okolju tudi zanimivi polži, pajki, mali sesalci in še kdo. Vse te vrste pa seveda v času svojega življenja za domovanje ne potrebujejo le suhih travnikov, ampak prav tako gozdove, mejice, grmišča, skalovja in grape. (Goršak, Kunst, Verčkovnik, 2005)

Suha travišča so bila ogrožena zaradi zaraščanja, intenzivnega kmetovanja in čezmerne paše. Izgubo suhega travnika Vetrnik in Oslica nam je uspelo preprečiti s projektom Life Narava. (Černelč idr., 2010)

Travniški sadovnjaki Najbolj značilna in tipična podoba zavarovanega območja so travniški sadovnjaki. Včasih so travniški sadovnjaki predstavljali dragoceno hrano za preživetje takratnega prebivalstva, danes pa visokodebelni travniški sadovnjaki obkrožajo domačije in jih varujejo pred vetrovi, plazovi, hkrati pa ustvarjajo prijetno podobo pred stanovanjskimi in gospodarskimi poslopji. Na dvoriščih najpogosteje

24 najdemo hruške, orehe, jablane, slive, marelice, breskve in nešplje. Vse te vrste dajejo zavetje številnih ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam, s tem pa ohranjajo biotsko raznovrstnost in ravnotežje v naravi. Ob gozdnem robu se žlahtnim sadnim sortam pridružijo divje sadne drevesne vrste. To so vrste, ki imajo užitne in uporabne plodove, z njimi se hranijo različne vrste živali. Najbolj značilne divje sadne vrste, ki uspevajo v kozjanskih gozdovih so: skorš, brek, mokovec, jerebika, lesnika, drobnica, črnica, čremsa, navadni glog, rumeni dren, črni trn in žlahtni kostanj. (Ivo Trošt, 2010) Travniški sadovnjaki ležijo med gozdom in pašniki, travniki in polji. V preteklosti so bili ti travniki zaradi površin le malo gnojeni, kar pomeni, da trava pod sadnim drevjem ni bila izpostavljena evtofikaciji in s tem zmanjševanju števila rastlinskih vrst. Tu so našle svoj življenjski prostor številne živali v tleh, žuželke in ptice v krošnjah, mahovi, lišaji in gobe na deblih dreves. Največjo pozornost varstvo narave posveča metuljem, sadjarji pa čebelam in čmrljem, ki so hkrati opraševalci in plenilci drugih škodljivcev, kot so pikapolonice, tenčarice, nekatere stenice, ose in številne druge žuželke. (prav tam)

Slika 11: Travniški sadovnjak

(Vir: Travniški sadovnjak. (b. d.). Pridobljeno, 9. 5. 2013, iz http://www.napovednik.com/dogodek153779_vloga_in_pomen_travniskih_sadovnjakov_v_prihod nje)

2.2.1.3 Vodni svet Na tem območju še vedno najdemo neoporečno čisto pitno vodo, po grapah in kotanjah gozdov pa se pretaka mineralizirana, dobro prezračena in prefiltrirana voda. Kljub temu pa na mestih, kjer vodotoki tečejo skozi intenzivneje obdelano kmetijsko krajino, najdemo vse več onesnaževalcev. Primer je del Obsotelja z reko Sotlo, ki je zaradi svoje lege med dvema državama, odnesla brez gradenj večjih industrijskih ali drugih objektov. Reka Sotla ima toliko večji naravovarstveni pomen zaradi svojih pritokov znotraj Kozjanskega parka. Dramlja, Olimski potok in reka Bistrica s svojimi pritoki prav tako spadajo med hidrološke naravne vrednote. K vrednosti teh rek veliko prispevajo redke, ogrožene ali drugače izjemne živali in rastline. Predvsem gre za mnoge vrste rib in dvoživk, tudi žuželk in mehkužcev ter živali, kot je kačji pastir, vodomec in povodni kos, ki ne morejo preživeti brez vodnega sveta. Posebej pa je potrebno izpostaviti potočnega raka in vidro. Območje je gosto prepleteno s številni vodotoki, na kar kažejo elementi površinskega krasa. Ti vodotoki nemalokrat pokažejo ob večjih nalivih tudi

26 drugačen obraz, saj se v obliki hudournika spustijo v dolino in tam poplavljajo ravninska območja. (Černelč idr., 2010) K biotski raznovrstnosti veliko prispevajo tudi mokrišča in njegovi prebivalci. Eden najzanimivejših je močvirska skledica, kopenska želva, ki je na Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. (Ciglenški, Rožman in Kozjanski park, 2002)

Slika 12: Močvirska skledica

(Vir: Močvirska skledica. (b. d.). Pridobljeno 23. 5. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/narava/ziva-narava/zivali)

2.3 PEDAGOŠKO – DIDAKTIČNI SKLOP

2.3.1 Pregled ciljev in dejavnosti iz učnih načrtov pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku

Zanimalo nas je, kateri cilji se lahko realizirajo v Kozjanskem parku, zato smo si podrobneje ogledali učne načrte za spoznavanje okolja (1., 2. in 3. razred), naravoslovje in tehnika (4. in 5. razred) ter družba (4. in 5. razred).

Preglednica 1: Pregled ciljev in dejavnosti za 1. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku Tematski sklop Operativni cilji iz UN Primeri dejavnosti - vedo, da je bilo - ogled starih hiš življenje ljudi v (opazovanje, preteklosti drugačno primerjanje)

- spoznajo vidike - poslušanje zgodb ČAS življenja ljudi v preteklosti in danes (bivališča, prehrana, obleka, delo, prevoz) - uporabijo temeljne pojme v zvezi s pokrajinskimi PROSTOR značilnostmi okolice - neposredno opazujejo šole (zadaj, spredaj, bližnjo okolico šole levo, desno, zgoraj, spodaj) - znajo uporabiti različna gradiva (snovi), orodja in

obdelovalne postopke SNOVI ter povezujejo - oblikovanje iz lastnosti gradiv in naravnih materialov načine obdelave - znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave

ŽIVA BITJA - prepoznajo, - iskanje, odkrivanje, poimenujejo in opazovanje, primerjajo različna raziskovanje živih živa bitja in okolja bitij v njihovih - znajo poiskati razlike okoljih v okolici šole in podobnosti med in doma, v učilnici rastlinami in živalmi - urejanje gojilnic in oskrbovanje ter negovanje rastlin in - spoznajo, kaj

potrebujejo sami in živali v njih kaj druga živa bitja - postavljanje in za življenje oskrbovanje ptičjih krmilnic ter gnezdilnic - opišejo kako sami in OKOLJSKA VZGOJA drugi vplivajo na naravo

Preglednica 2: Pregled ciljev in dejavnosti za 2. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku

Tematski sklop Operativni cilji iz UN Primeri dejavnosti

- vedo, da je bilo - pogovor s starejšo življenje ljudi v osebo o življenju v preteklosti drugačno preteklosti

- spoznajo vidike - preteklost

življenja ljudi v primerjamo z ČAS preteklosti in danes današnjim življenjem (bivališča, prehrana, - zbiranje, ogled in obleka, delo, prevoz) opis starih orodij, predmetov, slikovnega gradiva, igrač - spoznajo možnosti za - neposredno opazujejo orientacijo v okolju bližnjo okolico šole (glede na znane in imenujejo oblike,

objekte) ki jih vidijo – dolina, PROSTOR - poznajo značilnosti hrib, ravnina, grič, domačega kraja ali potok, reka, kje se soseske (ustanove) površje spušča, kje se dviga, je ravno, strmo, položno - na sprehodih opazujejo lastnosti pokrajine, arhitekturne in

namembnosti stavb - znajo dokazati, da se pri nekaterih pojavih lahko spremenijo - sušenje gob, jabolk

lastnosti snovi ipd., primerjanje teže

- znajo uporabiti ali velikosti sadežev različna gradiva pred sušenjem in po SNOVI (snovi), orodja in njem, opazovanje obdelovalne postopke gnitja jabolk, ter povezujejo preperevanje listja lastnosti gradiv in načine obdelave - znajo povezati lastnosti gradiv in načine obdelave

Preglednica 3: Pregled ciljev in dejavnosti za 3. razred pri predmetu spoznavanje okolja, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku TEMATSKI SKLOP OPERATIVNI CILJI IZ PRIMERI UČNEGA NAČRTA DEJAVNOSTI - poznajo pomen - iskanje podatkov o dediščine življenju v preteklosti - spoznajo in iz različnih virov in

vrednotijo informacij spremembe v svojem - ogled kraja in kraju na podlagi pogovor o ČAS različnih virov spremembah v kraju, ki se jih spominjajo - ogled kulturnozgodovinskih znamenitosti kraja - ogled krajevnega muzeja ali zbirke - spoznajo vrste naselij - ogledajo si različne - spoznajo življenje in vrste naselij in delo na kmetiji po primerjajo hiše v

letnih časih mestu in na vasi

PROSTOR - obiščejo kmetijo in si ogledajo opravila na kmetiji, ogledajo si njive in namembnosti različnih prostorov (stanovanjska hiša, hlev, sadovnjak, travnik, njiva, pašnik) - spoznajo, kaj vpliva - opazujejo spremembe na spreminjanje pri sušenju sadja, gob lastnosti snovi (zrak, … SNOVI sončna svetloba, voda) - poznajo spreminjanje lastnosti snovi pri segrevanju - po načrtu izdelajo - znajo slediti načrtu izdelek iz naravnega ali shemi delovnega materiala postopka pri izdelavi tehničnega predmeta - razlikujejo in opišejo - iskanje, odkrivanje, živa bitja in okolja, v opazovanje, katerih živijo, ter primerjanje,

kako ponavljajoče se raziskovanje živih spremembe vplivajo bitij v njihovih nanje okoljih v ožji in širši - znajo opisati in okolici ter v učilnici razlikovati različna - primerjanje rastlin in okolja v Sloveniji ter živali iz različnih

živali in rastline v okolij njih - zbiranje podatkov o - vedo, da živa bitja iz živih bitjih in ŽIVA BITJA okolja nekaj življenjskih okoljih s sprejemajo, pomočjo različnih predelujejo in v virov okolje oddajajo - zbiranje podatkov o nekem procesu (npr. s čim se hranijo ptice,

kako se gibljejo) in povezovanje z okoljem - obisk učne poti - urejanje gojilnic in opazovanje, negovanje ter skrb za živali in rastline v gojilnicah in v naravi

Preglednica 4: Pregled ciljev in dejavnosti za 4. razred pri predmetu družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku TEMATSKI SKLOP OPERATIVNI CILJI IZ PRIMERI UN DEJAVNOSTI - razlikujejo sestavine - opazovanje načina življenja - zbiranje (prosti čas, bonton, - fotografiranje LJUDJE V DRUŽBI vsakdanjik, praznik, - raziskovanje navade, šege) - se orientirajo na - orientacija, kartiranje različnih skicah, okolice šole po kartah, zemljevidih namembnosti stavb,

(domači kraj, domača opazovanje lege, pokrajina) oblike naselja, ogled - poznajo naravne gospodarskih in osnove za nastanek in negospodarskih razvoj domačega dejavnosti kraja za življenje - anketiranje

ljudi - skupinsko delo - spoznajo (predlogi izboljšav v gospodarske in druge naselju z vidika LJUDJE V PROSTORU dejavnosti, različne določene skupine IN LJUDJE V ČASU poklice krajanov) - razumejo vlogo - zbiranje posameznika v - urejanje razvrščanje skupnosti pri skrbi za - primerjanje, urejenost domačega interpretiranje kraja podatkov

- vrednotijo urejenost - opazovanje domačega kraja z - raziskovanje vidika različnih potreb ljudi, varovanja okolja ter naravne in kulturne dediščine - spoznajo naravne značilnosti domače pokrajine (relief, vode, prst, podnebje, kamnine, tla, rudnine) - opišejo nekatere značilnosti in razlike med naselji v domači pokrajini - spoznajo vlogo gospodarskih in drugih dejavnosti v domači pokrajini - vrednotijo vplive človeka na spreminjanje narave - spoznajo preteklost domačega kraja/pokrajine skozi življenje ljudi in jo primerjajo z današnjim življenjem - spoznajo naravno in kulturno dediščino domačega kraja/domače pokrajine in razumejo, zakaj moramo skrbeti zanjo - pojasnijo vzroke in

posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost na enem od primerov (na primer promet, gospodarstvo, načini življenja, prenos informacij idr.),

Preglednica 5: Pregled ciljev in dejavnosti za 5. razred pri predmetu družba, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku TEMTSKI SKLOP OPERATIVNI CILJI IZ PRIMERI UN DEJAVNOSTI - razložijo selitve - primerjanje prebivalcev, vzroke - anketiranje in posledice selitev - zbiranje, urejanje

- spoznajo različne podatkov LJUDJE V DRUŽBI oblike združevanja - raziskovanje med ljudmi v - raziskovanje s skupnosti pomočjo virov - spoznajo vrste - pogovor o izbrani sodelovanja in temi medsebojne pomoči - poznajo sestavine - opazovanje zemljevida - izdelovanje - se orientirajo s - delo na terenu

kompasom in - delo z zemljevidom zemljevidi - ogledovanje - poznajo in uporabljajo nekatere strategije terenskega dela

- spoznajo in navedejo LJUDJE V PROSTORU nekatere slovenske IN LJUDJE V ČASU značilnosti, posebnosti, ki odlikujejo narodno

istovetnost, naravno in kulturno dediščino - razvijajo pozitiven odnos do tradicije; razumejo pomen ohranjanja tradicije - spoznajo nekatere pokrajinske značilnosti naravnih enot Slovenije

Preglednica 6: Pregled ciljev in dejavnosti za 4. razred pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku

TEMTSKI SKLOP OPERATIVNI CILJI IZ PRIMERI UN DEJAVNOSTI SNOVI - razložiti škodljivost - ogled divjega Spreminjanje lastnosti divjih odlagališč odlagališča, pogovor

snovi

- ugotoviti podrobnosti - opazujejo gibanje in razlike med žabe SILE IN GIBANJA gibanjem nekaterih Premikanje in prevažanje živali in gibanjem človeka

POJAVI - opisati pot vode od - primerjajo hitrost in zajetja do pipe premikanje različnih Pretakanje snovi - poimenovati in kopenskih živali (npr. opisati porabnike polž, ptič, metuj, vode deževnik …) - opisati rezervoar (zbiralnik, hram), razložiti njegov

namen in ga izdelati - izdelati model

mlinčka (vodnega kolesa) iz različnih gradiv - ogled zajetja

ŽIVA BITJA - razvrstiti živa bitja v Razvrščanje živih bitij skupine po skupnih značilnostih

- prepoznati najpogostejše vrste rastlin, živali in gliv - izdelovanje in v neposrednem preizkušanje okolju

- razložiti zunanjo

zgradbo rastlin - opazujejo različna

živa bitja v gozdu in - razlikovati med na travniku in jih na rastlinami s cvetovi podlagi opazovanju in brez cvetov razvrstijo

- prepoznati - v gozdu in na najpogostejše gozdnem robu drevesne in grmovne naberejo čim več vrste, ki rastejo v različnih rastlin in ožjem okolju (po podrasti in jih listih, cvetovih in razvrstijo glede na to,

plodovih) ali imajo liste, steblo, korenine, cvetove - prepoznati les - pripravijo zbirko najpogostejših listov različnih drevesnih vrst v dreves in grmov ter ožjem okolju njihovih plodov

- razložiti zunanjo

zgradbo živali

- razlikovati med nevretenčarji (polži,

školjke, žuželke, pajki, kolobarniki) in vretenčarji (ribe,

dvoživke, plazilci, - opazujejo debla ptiči in sesalci) dreves in razlikovati med njimi - razložiti, da se živa Rast in razvoj bitja spreminjajo

zaradi rasti in razvoja - opazujejo različne

kopenske živali - ugotoviti, da so živa - določajo živalske bitja prilagojena na skupine s preprostimi okolje, v katerem ključi živijo, in da se do - o izbrani kopenski določene mere lahko živali naberejo čim prilagodijo več podatkov iz spremembam v različnih virov okolju

Preglednica 7: Pregled ciljev in dejavnosti za 5. razred pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se lahko realizirajo v Kozjanskem parku

TEMTSKI SKLOP OPERATIVNI CILJI PRIMERI DEJAVNOSTI IZ UN

- pojasniti razlike - pojasnijo, kje je bila med voda preden je prišla na površinskimi površje

vodami in - izdelajo bazenček ob podtalnico potočku in opazujejo - razložiti pomen dviganje vodne gladine podtalnice kot v njem vira pitne vode - sklepajo, kaj se dogaja s - utemeljiti pomen podtalnico SNOVI vode za življenje - ugotovijo, da so zaloge Snovi v naravi in napovedati pitne vode v podtalnici Voda posledice omejene, ker je velik omejenosti del tal onesnažen

vodnih zalog - pripovedujejo o načinu - prepoznati in varčevanja z vodo (v opisati gospodinjstvu in

onesnaževalce industriji) površinskih voda in podtalnice ter pojasniti posledice onesnaževanja

- opredeliti pomen varovanje vode

- opredeliti prst kot - raziskujejo plasti v tleh Prst vrhnjo plast tal, - ločujejo sestavine prsti ki je sestavljena z vodo in s sejanjem

iz preperelih - pripravijo in razvrstijo kamnin in zbirko prsti iz različnih razkrojenih okolij rastlinskih in - v razpredelnico vnesejo živalskih imena prsti in njihovo ostankov sestavo

- s poizkusi ugotovijo - pojasniti in lastnosti prsti prikazati različne - iščejo vzroke lastnosti prsti onesnaževanja in (barva, zrnatost, sklepajo o posledicah zračnost, - ovrednotijo poseganje prepustnost) človeka v naravo

- ugotoviti različne

vrste prsti glede na okolje

- ugotoviti glavne

onesnaževalce prsti in pojasniti posledice onesnaževanja

- pojasniti, da

lahko pride do onesnaženosti prsti pri poplavah

- prepoznati in Zrak opisati glavne povzročitelje

onesnaženosti zraka in lokalne onesnaževalce zraka - poiskati alternativne vire

energije - načrtovati raziskavo, s katero bi ugotovili, da lišaji lahko

uporabljajo kot biološki pokazatelj čistega zraka

- razložiti pomen POJAVI vetra pri Tekočine tečejo opraševanju Veter rastlin in razširjanju semen

(plodov)

- pojasniti razliko med ogrevanjem Vplivi sonca na vreme prisojnih in

osojnih bregov

- ločiti hrano po

ČLOVEK izvoru in načinu Prehrana predelave - dokazati, da živa

bitja vsebujejo veliko vode, in ŽIVA BITJA utemeljiti pomen Živa bitja izmenjujejo vode za življenje snovi z okolico in jih spreminjajo - razložiti in dokazati , da se voda nenehno

izmenjuje med živimi bitji in okoljem - pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin: neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci

- po videzu sklepati ali je žival plenilec ali ne - utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi - opisati najbolj značilne kulturne rastline in domače živali naših krajev, - razložiti, zakaj je manjša pestrost

življenja na obdelovalnih površinah kot v prosti naravi - napovedati posledice človekovega nenehnega posega v naravno okolje in vrednotiti učinke - utemeljiti pomen trajnostnega razvoja

2.3.2 Pouk zunaj učilnice

Pouk zunaj učilnice je težko definirati z enim stavkom. Julian Smith je bil eden izmed prvih, ki so se prizadevali, da bi pouk potekal tudi zunaj učilnice v okviru telesne vzgoje. Sam je dejal, da je pouk zunaj učilnice pouk o in v zunanjem okolju. Kasneje je njegov učenec podal novo definicijo, ki je temeljila na tem, da je pouk zunaj učilnice pouk o odnosih v okolju in odnosih med okoljem in človeško družbo. Po Buntingu zaobjema pouk zunaj učilnice tri dimenzije: razširitev poučevanja zunaj meja učilnice, vsebino in metodo. Prva se nanaša na razširitev strukturiranega poučevanja zunaj učilnice, v družbo, v naravo. Vsebina, dimenzija in metoda so na drugem mestu in vsebuje informacije o okolju in vplivanje nanj. Zadnja dimenzija je metoda. Pouk zunaj učilnice razvija potrebne spretnosti in razumevanje konceptov naravne raznolikosti. Prav tako razvija kognitivne in psihomotorične afektivne cilje. (Mihelin, 2010)

2.3.2.1 Karakteristike pouka zunaj učilnice Najpomembnejša od vseh značilnosti pouka zunaj učilnice je umeščenost učenca v naravo. Že samo ime nam pove, da gre za posebno obliko pouka, ki od učitelja zahteva drugačno znanje in veščine. Priest je pouk zunaj učilnice opisal kot

41 dežnik, ki pokriva vse vrste učenja o naravi. Le-ta se razprostira od izobraževanja o naravi, spoznavanja okolja do pustolovskega učenja. Pričakovanja in pripravljenost učencev na učenje se razlikujejo glede na to ali gre za osebno rast ali v smeri izgradnje novih odnosov. Pouk v naravi omogoča vzpostavljanje vezi z naravo skozi razumevanje narave in razumevanja pomena ljudi in civilizacije v naravnem okolju. Priest omenja, da je pouk zunaj učilnice sestavljen iz šestih točk: - je učna metoda, - je eksperimentalna metoda, - lociran je v naravi, - v uporabo pridejo vsi čuti, - baziran je na interdisciplinarnih učnih načrtih, - raziskuje odnose živih bitij z naravo. Opazimo lahko, da je pouk zunaj učilnice vse od merjenja vrhov v Himalaji do opazovanja ptičev skozi okno ali opazovanje v naravi. Pouk zunaj učilnice je opisan z zunanjim okoljem, z ekologijo in namenom učenja. Prav tako je eksperimentalna metoda, čutni proces in odnos do učenja. Če gledamo iz drugega zornega kota je pouk zunaj učilnice metoda, ki poudarja direktno in multisenzorno doživetje. Poteka v naravi in povezuje ljudi, naravo in posameznikovo okolje. Hkrati pa dviga posameznikovo fizično, psihično, kognitivno in duševno raven. Učimo se v naravi o naravi. Za današnjo družbo so čutenje sonca, vetra, dežja, opazovanje divjih živali ali pa omogočanje izkušenj z drugačnimi zvoki in vonji, dragocene izkušnje. Pouk zunaj učilnice je pomemben, saj nam omogoča, da pridejo do nas senzorni dražljaji. Če vidimo leva v kletki, v njegovem nenaravnem okolju, je to čisto nekaj drugačnega, kot pa da ga vidimo v naravi. Torej učenje zunaj učilnice omogoča polnejše učenje od tistega v razredu. (Gilbertson, 2006)

2.3.2.2 Stopnje poučevanja na prostem Joseph Cornell v svojih knjigah opisuje, kako lahko na zanimive načine približamo naravo otrokom. Skozi leta izkušenj, ki si jih je pridobil z vodenjem naravoslovnih dejavnosti, je postopoma ugotovil, da je določeno zaporedje iger in

42 dejavnosti najuspešnejše. Sistem je poimenoval tekoče učenje in ga razdelil na štiri stopnje. (Joseph Cornell, 1998) Stopnje si sledijo v naslednjem vrstnem redu:

Zbuditev navdušenja

V tej stopnji je najpomembnejši začetek, saj se prav na začetku ljudje odločijo, če se bodo zabavali ali ne. Z živahnimi igrami si pridobimo pristno sodelovanje skupine. Pozorni moramo biti na starost udeležencev. Mlajše učence bomo pridobili z živahnejšimi igrami, s katerimi bomo pritegnili njihovo zanimanje. Za starejše pa moramo izbrati igre, ki so hkrati dovolj zabavne, a ne preotročje. Ko si bomo pridobili dovolj izkušenj, bomo lažje izbrali igro, s katero bomo vzpodbudili zanimanje pri učencih.

Značilnost prve stopnje: igrivost in budnost, pripravljenost

Koristi:  temelji na otrokovi ljubezni do igre,  ustvarja navdušeno razpoloženje,  razgiban začetek spodbudi vsakega, da reče »Da!«,  razvija budnost, premaguje pasivnost,  ustvarja sodelovanje,  privablja pozornost (zmanjšuje disciplinske težave),  razvija pogovor z vodnikom,  ustvarja dobro skupinsko dinamiko,  ponuja usmeritev in obliko,  pripravlja na poznejše, bolj občutene dejavnosti.

Usmeritev pozornosti

V drugi stopnji je pomembno, da učence, ki se počutijo sproščene in navdušene, umirimo, da postanejo pozorni. Da bomo svojo pozornost usmerili v naravo, moramo umiriti duha. Za uspešnejše umirjanje je najbolj učinkovito, da izberemo dejavnost, pri kateri se osredotočijo na enega izmed čutov, saj tako dosežemo

43 visoko stopnjo zbranosti in pozornosti. Prav tako moramo pri tej stopnji poznati raven navdušenja in dovzetnost skupine.

Značilnost: zavzetost

Koristi:  povečuje čas pozornosti,  poglablja zavedanje,  pozitivno usmerja navdušenje, ki je nastalo na prvi stopnji,  razvija spretnost opazovanja,  umirja duha,  razvija sposobnost sprejemanja občutenih doživetij narave.

Neposredna izkušnja, doživljanje

Neposredno doživljanje narave nam omogoči, da se zbližamo z naravo. Če hočemo, da učenci razvijejo čut za naravo, jim moramo ponuditi neposredne izkušnje, če tega ne bodo doživeli, bo njihovo znanje ostajalo oddaljeno in teoretično, le-to pa se jih ne bo nikoli dotaknilo.

Značilnost: zatopljenost

Koristi:  ljudje se ob osebnem odkrivanju najbolje učijo,  ponuja neposredno, izkustveno, intuitivno razumevanje,  spodbuja začudenje, empatijo, ljubezen,  razvija osebno privrženost ekološkim idealom.

Delitev navdiha z drugimi

V zadnji stopnji je napočil čas, ko se pogovorimo o tem, kaj smo doživljali med dejavnostjo. Z delitvijo doživetega okrepimo občutke in povežemo skupino. To je za učitelja pomembna stopnja, saj bo imel priložnost izvedeti, kaj so učenci čutili med dejavnostmi, to pa mu bo v veliko pomoč pri oblikovanju prihodnjih učnih ur. Izlet v naravo lahko sklenemo z zgodbami iz narave ali iz življenja velikih naravoslovcev.

Značilnost: zatopljenost

Koristi:  razjasni in okrepi osebne izkušnje oziroma doživetja,  temelji na spodbujajočem razpoloženju,  predstavlja navdihujoče modele vlog,  družba vrstnikov daje pogum,  povezuje skupino,  omogoča povratno informacijo za voditelja,  vodnik se lahko o svojem navdihu pogovarja z dovzetnimi poslušalci.

2.3.2.3 Vloga učitelja pri učenju v naravi Učitelj mora pri učenju zunaj učilnice učence vzpodbujati k raziskovanju svojega okolja in učenju iz lastnih izkušenj. Dejavnost v naravi lahko organiziramo v katerokoli etapo učne ure. Učitelj se mora ustrezno in dobro pripraviti na vodenje učne ure, izhajati mora iz učnih ciljev, ki jih želi realizirati. V pripravi mora predvideti učno temo, problem proučevanja, učne cilje, organizacijsko obliko, učno obliko, trajanje, kraj in sredstva ter pripomočke, ki so primerni za učno uro. Pri pouku v naravi je veliko lažje, če so učenci navajeni samostojnega in skupinskega dela. Vodenje pouka v naravi je lahko veliko bolj zahtevno in odgovorno kot vodenje pouka v učilnici. Upoštevati moramo dejavnike, kot so usposobljenost učitelja, značilnosti učencev, prostor, čas in učna sredstva. (Cenčič in Cenčič, 2002) Za uspešno poučevanje na prostem mora učitelj: - imeti pedagoške, organizacijske in vodstvene sposobnosti, - upoštevati in poznati svoje učence, njihove posebne in splošne posebnosti, znanje, posebne osebne lastnosti in interese, - zagotoviti aktivno udejstvovanje učencev v dejavnosti, - imeti dovolj didaktičnega znanja in spretnosti poučevanja, - zagotoviti jasen občutek dela na prostem, povezave med dejavnostmi morajo biti skrbno izbrane, - omogočiti vsem učencem aktivno udeležbo v dejavnostih,

- učence preko že obstoječega znanja skozi aktivnosti pripeljati do novega znanja, - spodbujati motivacijo za dejavnosti in odgovarjati na njihove zamisli, kadar je to mogoče, - spodbujati k načrtnem opazovanju in sistematičnem delu, - usmeriti pozornost s produktivnimi vprašanji in s tem spodbuditi razmišljanje, ki odpira možnosti za raziskovanje in poizvedovanje. (prav tam)

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

Namen empiričnega dela diplomske naloge je ugotoviti, ali so učitelji razredne stopnje zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka, ali so mnenja, da v zadostni količini izkoriščajo danosti le-tega, zaradi katerih razlogov se ne odločajo za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park. Kakšno imajo mnenje o odnosu učencev do izvajanja dejavnosti, ki jih ponuja park, ali so v letošnjem šolskem letu obiskali katero izmed pešpoti, ali se bodo učitelji z učenci udeležili katere izmed naravoslovnih tem, ali bodo obiskali katero izmed kulturnih znamenitosti, ali bodo obiskali katero izmed ustvarjalnih delavnic, ali so mnenja, da so dovolj dobro seznanjeni s ponudbo in ali se želijo pobližje seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka.

3.2 RAZČLENITEV IN PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 Temeljna raziskovalna vprašanja 1. Ali so anketirani učitelji razredne stopnje zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka?

1.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v zadovoljnosti s ponudbo Kozjanskega parka glede na spol?

1.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v zadovoljnosti s ponudbo Kozjanskega parka glede na delovne izkušnje?

1.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v zadovoljnosti s ponudbo Kozjanskega parka glede na razred poučevanja?

2. Ali anketirani učitelji razredne stopnje menijo, da v zadostni meri izkoriščajo danosti Kozjanskega parka?

2.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka o zadostni meri izkoriščanja danosti Kozjanskega parka glede na spol?

2.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka o zadostni meri izkoriščanja danosti Kozjanskega parka glede na delovne izkušnje?

2.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka o zadostni meri izkoriščanja danosti Kozjanskega parka glede na razred poučevanja?

3. Zaradi katerih razlogov se anketirani učitelji razredne stopnje ne odločajo za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park?

3.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v odločitvi za razloge, zaradi katerih se ne odločajo za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na spol?

3.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v odločitvi za razloge, zaradi katerih se ne odločajo za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na delovne izkušnje?

3.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razredne stopnje v odločitvi za razloge, zaradi katerih se ne odločajo za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na razred poučevanja?

4. Kaj menijo učitelji razrednega pouka o odnosu učencev do izvajanja dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park?

4.1 Ali obstajajo razlike v mnenjih učiteljev razrednega pouka o učenčevih odnosih do izvajanja dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na spol?

4.2 Ali obstajajo razlike v mnenjih učiteljev razrednega pouka o učenčevih odnosih do izvajanja dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na delovne izkušnje?

4.3 Ali obstajajo razlike v mnenjih učiteljev razrednega pouka o učenčevih odnosih do izvajanja dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na razred poučevanja?

5. Ali bodo učitelji razrednega pouka z učenci v letošnjem šolskem letu obiskali katero izmed pešpoti?

5.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v odločitvi za obisk katere izmed pešpoti v letošnjem šolskem letu glede na spol?

5.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v odločitvi za obisk katere izmed pešpoti v letošnjem šolskem letu glede na delovne izkušnje?

5.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v odločitvi za obisk katere izmed pešpoti v letošnjem šolskem letu glede na razred poučevanja?

6. Ali se bodo učitelji razrednega pouka z učenci udeležili katere izmed naravoslovnih tem, ki jih ponuja Kozjanski park?

6.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v udeležbi naravoslovnih tem, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na spol?

6.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v udeležbi naravoslovnih tem, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na delovne izkušnje?

6.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v udeležbi naravoslovnih tem, ki jih ponuja Kozjanski park, glede na razred poučevanja?

7. Ali bodo učitelji razrednega pouka v letošnjem šolskem letu obiskali katero izmed kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park?

7.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku kulturnih znamenitosti, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede na spol?

7.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku kulturnih znamenitosti, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede na delovne izkušnje?

7.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku kulturnih znamenitosti, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede na razred poučevanja?

8. Ali bodo učitelji razrednega pouka v letošnjem šolskem letu obiskali katero izmed ustvarjalnih delavnic, ki jih ponuja Kozjanski park?

8.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku ustvarjalnih delavnic, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede na spol?

8.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku ustvarjalnih delavnic, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede delovne izkušnje?

8.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v obisku ustvarjalnih delavnic, ki jih ponujajo v Kozjanskem parku, glede na razred poučevanja?

9. Ali učitelji razredne stopnje menijo, da so dovolj dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka?

9.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v ocenjevanju lastnega poznavanja Kozjanskega parka glede na spol?

9.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v ocenjevanju lastnega poznavanja Kozjanskega parka glede na delovne izkušnje?

9.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka v ocenjevanju lastnega poznavanja Kozjanskega parka glede na razred poučevanja?

10. Ali se učitelji razrednega pouka želijo pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka?

10.1 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka s podrobnejšo seznanitvijo s ponudbo Kozjanskega parka glede na spol?

10.2 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka s podrobnejšo seznanitvijo s ponudbo Kozjanskega parka glede na delovne izkušnje?

10.3 Ali obstajajo razlike med učitelji razrednega pouka s podrobnejšo seznanitvijo s ponudbo Kozjanskega parka glede na razred poučevanja?

3.2.2 Temeljne raziskovalne hipoteze

Hipoteze, vezane na zadovoljnost ponudbe Kozjanskega parka

H 1.1 Predvidevamo, da je večina učiteljev in učiteljic razrednega pouka zadovoljna s ponudbo Kozjanskega parka.

H 1.2 Predvidevamo, da so učitelji s krajšo dobo delovnih izkušenj bolj zadovoljnih s ponudbo Kozjanskega parka.

H 1.3 Predvidevamo, da so učitelji 4., 5. in 6. razreda bolj zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka.

Hipoteze vezane na izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka

H 2.1 Predvidevamo, da večina učiteljev in učiteljic razrednega pouka ne izkorišča ponudb Kozjanskega parka.

H 2.2 Predvidevamo, da učitelji z manj delovnimi izkušnjami bolj izkoriščajo ponudbe Kozjanskega parka.

H 2.3 Predvidevamo, da učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu bolj izkoriščajo ponudbe Kozjanskega parka.

Hipoteze vezane na dejavnike, ki vplivajo na vključevanje učiteljev razrednega pouka na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka

H 3.1 Predvidevamo, da večina učiteljev in učiteljic razrednega pouka kot glavni razlog, zaradi katerega se ne odločajo za več dejavnosti v Kozjanskem parku, navajajo stroške.

H 3.2 Predvidevamo, da se učitelji z več delovnimi izkušnjami ne odločajo za več dejavnosti v Kozjanskem regijskem parku zaradi stroškov in pomanjkanje časa.

H 3.3 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 1., 2. in 3. razredu ne odločajo za dejavnosti Kozjanskega parka zaradi vsebin.

Hipoteze vezane na odnos, ki ga kažejo učenci, ko izvajajo dejavnosti v okviru Kozjanskega parka

H 4.1 Predvidevamo, da učitelji in učiteljice razrednega pouka menijo, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih, ki jih izvajajo v okviru Kozjanskega parka.

H 4.2 Predvidevamo, da učitelji z manj in več delovnimi izkušnjami menijo, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka.

H 4.3 Predvidevamo, da so učitelji razrednega pouka mnenja, da učenci v vseh razredih razredne stopnje z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka.

Hipoteze, ki so vezane na obisk pešpoti

H 5.1 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka bolj odločajo za obisk pešpoti v okviru Kozjanskega parka.

H 5.2 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka z daljšimi delovnimi izkušnjami bolj odločajo za obisk pešpoti, ki jih ponuja Kozjanski park.

H 5.3 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka v enaki meri v vseh razredih razredne stopnje odločajo za obisk pešpoti v okviru Kozjanskega parka.

Hipoteze, ki so vezane na obisk naravoslovnih dni

H 6.1 Predvidevamo, da se učiteljice razrednega pouka bolj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park.

H 6.2 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka z daljšimi delovnimi izkušnjami manj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park.

H 6.3 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka v 4. in 5. razredu bolj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park.

Hipoteze, ki so vezane na obisk kulturnih znamenitosti

H 7.1 Predvidevamo, da se učiteljice razrednega pouka bolj odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku.

H 7.2 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka z daljšimi delovnimi izkušnjami bolj odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku.

H 7.3 Predvidevamo, da se učitelji vseh razredov razredne stopnje v enaki meri odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku.

Hipoteze vezane na ustvarjalne delavnice

H 8.1 Predvidevamo, da se učitelji in učiteljice razrednega pouka v enaki meri odločajo za obisk ustvarjalnih delavnic v okviru Kozjanskega parka.

H 8.2 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka z manj in več delovnimi izkušnjami v enaki meri odločajo za obisk ustvarjalnih delavnic v okviru Kozjanskega parka.

H 8.3 Predvidevamo, da se učitelji vseh razredov na razredni stopnji v enaki meri odločajo za obisk ustvarjalnih delavnic v okviru Kozjanskega parka.

Hipoteze vezane na ocenjevanje lastnega znanja o Kozjanskem parku

H 9.1 Predvidevamo, da so učitelji in učiteljice razrednega pouka mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka.

H 9.2 Predvidevamo, da so učitelji razrednega pouka z več delovnimi izkušnjami mnenja, da so bolj seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka.

H 9.3 Predvidevamo, da so učitelji vseh razredov razrednega pouka mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka.

Hipoteze vezane na željo po dodatni seznanitvi s ponudbo Kozjanskega parka

H 10.1 Predvidevamo, da se učitelji in učiteljice razrednega pouka želijo pobliže spoznati ponudbo Kozjanskega parka.

H 10.2 Predvidevamo, da se učitelji z manj in več delovnih izkušenj v enaki meri želijo bolj seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka.

H 10.3 Predvidevamo, da se učitelji razrednega pouka v vseh razredih razredne stopnje želijo pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka.

3.2.3 Spremenljivke

3.2.3.1 Seznam spremenljivk Neodvisne spremenljivke

1. Spol 2. Delovne izkušnje 3. Razred poučevanja

Spola, kot neodvisne spremenljivke, nismo mogli vključiti, ker v raziskavi ni sodeloval noben učitelj moškega spola.

Odvisne spremenljivke

4. Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka. 5. Izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka. 6. Dejavniki, ki vplivajo na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka. 7. Odnos učencev do dejavnosti Kozjanskega parka. 8. Obisk učnih poti v Kozjanskem parku. 9. Teme za naravoslovne dneve, ki jih ponuja Kozjanski park. 10. Teme za ogled kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park. 11. Ustvarjalne delavnice, ki jih ponuja Kozjanski park. 12. Ocenjevanje lastnega znanja o Kozjanskem parku. 13. Želja po dodatnem izobraževanju o Kozjanskem parku.

3.2.3.2 Izvori podatkov za spremenljivke Podatke smo zbrali anketnim vprašalnikom.

3.2.3.3 Preizkušanje odvisnih zvez med spremenljivkami Preglednica 8: Odvisne zveze med spremenljivkami

Raziskovalna vprašanja Neodvisna spremenljivka Odvisna spremenljivka 1.1 1 4 1.2 2 4 1.3 3 4 2.1 1 5 2.2 2 5 2.3 3 5 3.1 1 6 3.2 2 6 3.3 3 6 4.1 1 7 4.2 2 7 4.3 3 7 5.1 1 8 5.2 2 8 5.3 3 8 6.1 1 9

6.2 2 9 6.3 3 9 7.1 1 10 7.2 2 10 7.3 3 10 8.1 1 11 8.2 2 11 8.3 3 11 9.1 1 12 9.2 2 12 9.3 3 12 10.1 1 13 10.2 2 13 10.3 3 13

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 Raziskovalna metoda

Pri zbiranju podatkov smo uporabili deskriptivno metodo v teoretičnem delu naloge in kavzalno neeksperimentalno metodo v empiričnem delu naloge.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Raziskava temelji na slučajnostnem vzorcu 28 učiteljev razredne stopnje, ki poučujejo na osnovnih šolah, ki se nahajajo v Kozjanskem parku in zunaj njega. Razdeljenih je bilo 40 anket, vrnjenih je bilo 10 manj, dve anketi sta bili neveljavni. V raziskavo smo zraven osmih osnovnih šol, ki so se odzvale na raziskavo, hoteli vključiti še štiri osnovne šole, ki pa se niso hotele vključiti, čeprav smo jih poklicali in jim poslali v vpogled anketne vprašalnike. Šole, ki niso sodelovale v raziskavi, ležijo na obrobju Kozjanskega parka in se najverjetneje prav zaradi pomanjkljive seznanjenosti s ponudbo, niso hotele vključiti v raziskavo.

Preglednica 9: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na spol

f f % Moški 0 0 Ženski 28 100,0 SKUPAJ 28 100,0

Iz preglednice 9 je razvidno, da so bile med anketiranci same učiteljice.

Preglednica 10: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na delovne izkušnje

Delovne izkušnje f f % od 0–5 let 4 14,3 5–15 let 7 25,0 15 in več let 17 60,7 Skupaj 28 100

Preglednica 10 prikazuje, da je največ učiteljev, ki imajo 15 in več let delovnih izkušenj.

Preglednica 11: Število (f) in strukturni odstotki (f %) učiteljev glede na razred poučevanja

Razred f f % poučevanja 1,00 8 28,6 2,00 6 21,4 3,00 7 25,0 4,00 5 17,9 5,00 2 7,1 Skupaj 28 100,0

Iz preglednice 11 je razvidno, da največji delež anketirancev, 26,6 %, predstavljajo učitelji prvega razreda, sledijo jim učitelji tretjega razreda s 25 %, učitelji drugega razreda z 21,4 %, učitelji četrtega razreda s 17,9 % in učitelji petega razreda s 7,1 %.

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov Anketa je bila izvedena v mesecu maju 2012. V raziskavi so sodelovali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v šolah na območju Kozjanskega parka in zunaj njega. Šole, ki so sodelovale v anketi, so naslednje: OŠ Globoko, OŠ Artiče, OŠ Adama Bohoriča Brestanica, OŠ Kozje, OŠ Lesično, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, OŠ Koprivnica in OŠ Bizeljsko. Po predhodnem dogovoru z ravnatelji smo anketne vprašalnike dostavili na šole in jih po dogovorjenem roku osebno prevzeli.

3.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti anketnega vprašalnika a) Vsebinsko-formalne značilnosti anketnega vprašalnika Anketni vprašalnik je bil anonimen. Prvi del vprašalnika je bil sestavljen iz osnovnih podatkov učiteljev: spol, starost, delovne izkušnje, šola, na kateri poučujejo in razred poučevanja. Drugi del se nanaša na namen raziskave. Vsebuje 10 vprašanj zaprtega tipa.

b) Merske karakteristike anketnega vprašalnika Veljavnost smo zagotovili s pregledom s strani mentorja diplomskega dela. Zanesljivost smo zagotovili z natančnimi navodili in enopomenskimi vprašanji. Objektivnost smo zagotovili z vprašanji zaprtega tipa, pri katerih ni mogoče s subjektivnim presojanjem spreminjati informacij.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov Podatke smo obdelali na nivoju deskriptivne statistike (tabelarični prikazi frekvenčnih distribucij – f in f %).

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka

Preglednica 12: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali ste zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka?«

f f % Da 17 60,7 Ne 1 35,7 Delno 10 3,6

SKUPAJ 28 100,0

Iz preglednice 12 lahko razberemo, da je 60,7 % anketiranih učiteljev zadovoljnih s ponudbo Kozjanskega parka za učence razredne stopnje, 35,7 % anketirancev je delno zadovoljnih, 3,6 % učiteljev s ponudbo Kozjanskega parka sploh ni zadovoljnih.

Preglednica 13: Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka glede na dolžino delovne dobe

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več Frekvenca 1 5 11 17 Da % 5,9 % 29,4 % 64,7 % 100,0 %

Ali ste zadovoljni s Frekvenca 1 0 0 1 ponudbo Ne Kozjanskega parka? % 100,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 %

Frekvenca 2 2 6 10 Delno % 20,0 % 20,0 % 60,0 % 100,0 %

Frekvenca 4 7 17 28 Skupaj % 14,3 % 25, 0% 60,7 % 100,0 %

Iz preglednice 13 lahko razberemo, da je 11 učiteljev, ki imajo 15 in več let delovne dobe, najbolj zadovoljnih s ponudbo Kozjanskega parka, sledi jim 5 učiteljev s 5–15 let delovne dobe in na koncu je 1 učitelji z najmanj delovne dobe. S ponudbo Kozjanskega parka ni zadovoljen 1 učitelj, ki ima od 0–5 let delovne dobe. Delno je s ponudbo Kozjanskega parka zadovoljnih 6 učiteljev, ki imajo 15 in več let delovne dobe, sledijo pa jim učitelji z manj delovne dobe v enakem številu.

Na podlagi dobljenih rezultatov hipoteze H 1.2, ki predvideva, da so učitelji s krajšo dobo delovnih izkušenj bolj zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka, ne moremo potrditi. Preglednica 14: Zadovoljnost s ponudbo Kozjanskega parka glede na razred poučevanja

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca 5 2 5 3 2 17 Da % 29,4 % 11,8 % 29,4 % 17,6 % 11,8 % 100,0 % Ali ste zadovoljni s Frekvenca 0 1 0 0 0 1 ponudbo Ne Kozjanskega % 0,0 % 100,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % parka? Frekvenca 3 3 2 2 0 10 Delno % 30,0 % 30,0 % 20,0 % 20,0 % 0,0 % 100,0 %

Frekvenca 8 6 7 5 2 28 Skupaj % 28,6 % 21,4 % 25,0 % 17,9 % 7,1 % 100,0 %

Iz preglednice 14 lahko razberemo, da je 5 učiteljev s prvega in 5 s tretjega razreda najbolj zadovoljnih s ponudbo Kozjanskega parka, sledijo jim po 2 učitelja iz drugega in petega razreda. S ponudbo Kozjanskega parka ni zadovoljen 1 učitelj, ki poučuje v drugem razredu. Delno so s ponudbo Kozjanskega parka zadovoljni 3 učitelji prvega in 3 učitelji drugega razreda. 2 učitelja iz tretjega in 2 učitelja iz četrtega razreda so prav tako delno zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka. Na podlagi dobljenih rezultatov, hipoteze H 1.3, ki predvideva, da so učitelji četrtega in petega razreda bolj zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka, ne moremo potrditi.

Preglednica 15: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali menite, da zadosti izkoriščate ponudbo Kozjanskega parka?«

f f % Da 9 32,2 Ne 13 46,4 Sploh ne 6 21,4

SKUPAJ 28 100,0

Iz preglednice 15 lahko razberemo, da 13 učiteljev meni, da ne izkoriščajo zadosti ponudbe Kozjanskega parka, 9 jih je mnenja, da zadosti izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka in 6, da sploh ne izkoriščajo ponudbe Kozjanskega parka.

Preglednica 16: Izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka glede na dolžino delovne dobe

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več Frekvenca 0 3 6 9 Da Ali menite, da % 0,0 % 33,3 % 66,7 % 100,0 % zadosti izkoriščate Frekvenca 2 2 9 13 Ne ponudbo % 15,4 % 15,4 % 69,2 % 100,0 % Kozjanskega parka? Frekvenca 2 2 2 6 Sploh ne % 33,3 % 33,3 % 33,3 % 100,0 %

Frekvenca 4 7 17 28 Skupaj % 14,3 % 25,0 % 60,7 % 100,0 %

Iz preglednice 16 je razvidno, da 6 učiteljev s 15 in več delovne dobe meni, da zadosti izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka, takega mnenja so tudi učitelji s 5–15 let delovne dobe. 9 učiteljev s 15 in več let delovne dobe je mnenja, da ne izkorišča ponudbe Kozjanskega parka, prav tako so takega mnenja 4 učitelji z manj delovne dobe. Po 2 učitelja iz vsake kategorije sta mnenja, da sploh ne izkoriščata ponudbe Kozjanskega parka. Na podlagi dobljenih rezultatov hipoteze H 2.2, ki predvideva, da učitelji z manj delovnimi izkušnjami bolj izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka, ne moremo potrditi.

Preglednica 17: Izkoriščanje ponudb Kozjanskega parka glede na razred poučevanja

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca 2 2 2 2 1 9 Da Ali menite, da % 22,2 % 22,2 % 22,2 % 22,2 % 11,1 % 100,0 % zadosti izkoriščate Frekvenca 4 1 4 3 1 13 Ne ponudbo % 30,8 % 7,7 % 30,8 % 23,1 % 7,7 % 100,0 % Kozjanskega parka? Sploh Frekvenca 2 3 1 0 0 6 ne % 33,3 % 50,0 % 16,7 % 0,0 % 0,0 % 100,0 %

Frekvenca 8 6 7 5 2 28 Skupaj % 28,6 % 21,4 % 25,0 % 17,9 % 7,1 % 100,0 %

Iz preglednice 17 je razvidno, da učitelji vseh razredov v večji meri ne ali pa sploh ne izkoriščajo ponudbe Kozjanskega parka. Ponudbo Kozjanskega parka izkoriščata po 2 učitelja iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in 1 učitelj iz petega razreda.

Na podlagi dobljenih rezultatov hipoteze H 2.3, ki predvideva, da učitelji, ki poučujejo v četrtem in petem razredu bolj izkoriščajo ponudbo Kozjanskega parka, ne moremo potrditi, saj so rezultati vseh razredov približno v enakih odstotkih.

Preglednica 18: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Kateri dejavniki vplivajo na vaše vključevanje v dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park?«

f f % Pestrejša ponudba 5 17,9 Oddaljenost 13 46,4 Stroški 15 53,6 Vsebine 14 50 Vsaka vrstica predstavlja število (f) in strukturni odstotek (f %) od celote (28 učiteljev = 100 %)

Iz preglednice 18 je razvidno, da 56,6 % učiteljev navaja stroške, kot največji razlog za ne vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka. Kot drugi razlog 50 % učiteljev navaja vsebine, sledijo jim oddaljenost s 46,4 % in pestrejša ponudba s 17,9 %.

Preglednica 19: Dejavniki, ki jih navajajo učitelji glede na delovno dobo, ki vplivajo na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Pestrejša Frekvenca 0 1 4 5 ponudba % 0,0 % 20,0 % 80,0 % Kateri dejavniki Frekvenca 2 4 7 13 vplivajo na Oddaljenost vaše % 15,4 % 30,8 % 53,8 % vključevanje v dejavnosti, Frekvenca 3 2 10 15 ki jih ponuja Stroški Kozjanski % 20,0 % 13,3 % 66,7 % park? Frekvenca 2 4 8 14 Vsebine % 14,3 % 28,6 % 57,1 %

Skupaj Frekvenca 4 7 17 28

Podatki v preglednici 19 kažejo, da se večina učiteljev s 15 in več let delovne dobe za več dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park, ne odloča zaradi stroškov. Sledijo jim vsebine, oddaljenost in pestrejša ponudba. Učitelji s 5–15 let delovnih izkušenj kot največji razlog navajajo oddaljenost in vsebino, sledijo jim stroški in

62 pestrejša ponudba. Učitelji z najmanj delovnimi izkušnjami kot največji razlog navajajo stroške, sledijo jim oddaljenost in vsebine. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko hipotezo H 3.2, ki predvideva, da se učitelji z več delovnimi izkušnjami ne odločajo za več dejavnosti v Kozjanskem parku zaradi stroškov, potrdimo.

Preglednica 20: Dejavniki, ki vplivajo na vključevanje v dejavnosti Kozjanskega parka glede na razred poučevanja

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca 1 1 0 1 2 5 Pestrejša ponudba 20,0 20,0 20,0 40,0 % % % 0,0 % % % Frekvenca Kateri dejavniki 3 2 5 1 2 13 Oddaljenost vplivajo na vaše 23,1 15,4 38,5 15,4 % vključevanje v % % % 7,7 % % dejavnosti, ki jih Frekvenca ponuja Kozjanski 1 3 5 4 2 15 Stroški 20,0 33,3 26,7 13,3 park? % 6,7 % % % % %

Frekvenca 4 3 1 4 2 14 Vsebine 28,6 21,4 28,6 14,3 % % % 7,1 % % % Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Iz preglednice 20 je razvidno, da v enaki meri učitelji vseh razredov navajajo kot vodilne razloge oddaljenost, stroške, vsebine in na koncu pestrejšo ponudbo. Hipotezo H 3.3, ki predvideva, da se učitelji prvega, drugega in tretjega razreda ne odločajo za dejavnosti Kozjanskega parka zaradi vsebin, lahko delno potrdimo, saj v skoraj enakih odstotkih kot vsebine navajajo pestrejšo ponudbo, oddaljenost in stroške.

Preglednica 21: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Kakšen odnos kažejo učenci, ko izvajate dejavnosti v okviru Kozjanskega parka?«

f f % Z veseljem sodelujejo v 26 92,8 dejavnostih Te dejavnosti jih manj 1 3,6 zanimajo V dejavnostih neradi 1 3,6 sodelujejo

Iz preglednice 21 lahko razberemo, da večina učiteljev meni, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka.

Preglednica 22: Mnenja učiteljev o odnosu, ki ga kažejo učenci, ko izvajajo dejavnosti v okviru Kozjanskega parka, glede na delovne izkušnje učiteljev

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več Z veseljem Frekvenca 4 7 15 26 sodelujejo v Kakšen odnos dejavnostih % kažejo učenci, 15,4 % 26,9 % 57,7 % ko izvajate Te dejavnosti jih Frekvenca 0 0 1 1 dejavnosti v manj zanimajo okviru % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Kozjanskega parka? V dejavnostih Frekvenca 0 0 1 1 neradi sodelujejo % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Skupaj Frekvenca 4 7 17 28

Iz preglednice 22 je razvidno, da se skoraj vsi učitelji, ki so sodelovali v anketi strinjajo, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka. Hipotezo H 4.2, ki predvideva, da učitelji z manj in več delovnimi izkušnjami menijo, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka, lahko potrdimo.

Preglednica 23: Mnenja učiteljev o odnosu, ki ga kažejo učenci, ko izvajajo dejavnosti v okviru Kozjanskega parka, glede na razred poučevanja

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Z veseljem Frekvenca 7 6 6 5 2 26 sodelujejo v 23,1 19,2 7,7 % Kakšen odnos dejavnostih 26,9 % % 23,1 % % % kažejo učenci, ko Frekvenca izvajate dejavnosti Te dejavnosti jih 0 0 1 0 0 1 0,0 v okviru manj zanimajo % Kozjanskega 0,0 % 0,0 % 100,0 % 0,0 % % parka? Frekvenca V dejavnostih 1 0 0 0 0 1 0,0 neradi sodelujejo % 100,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % % Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Iz preglednice 23 je razvidno, da so učitelji ne glede na delovno dobo mnenja, da učenci z veseljem sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka. Hipotezo H 4.3, ki predvideva, da so učitelji razrednega pouka mnenja, da učenci vseh razredov radi sodelujejo v dejavnostih Kozjanskega parka, lahko potrdimo.

Preglednica 24: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katero izmed pešpoti ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?«

f f % Pešpot Podsreda 3 10,7 Pešpot Vetrnik 1 3,6 Geološka pot na Rudnico 0 0 in Virštanj Soteska Bistrice 0 0 Nobeno 24 85,7 Drugo 0 0

Iz preglednice 24 je razvidno, da večina učiteljev ni obiskala nobene pešpoti. 3 učitelji so s svojimi učenci obiskali Pešpot Podsreda in 1 izmed anketiranih učiteljev je z učenci obiskal pešpot Vetrnik.

Preglednica 25: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se bolj odločajo za obisk pešpoti

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Pešpot Frekvenca 0 1 2 3 Podsreda Katero izmed % 0,0 % 33,3 % 66,7 % pešpoti ste ali še boste Pešpot Frekvenca 0 0 1 1 obiskali v Vetrnik % 0,0 % 0,0 % 100,0 % letošnjem šolskem letu? Frekvenca 4 6 14 24 Nobeno % 16,7 % 25,0 % 58,3 %

Skupaj Frekvenca 4 7 17 28

Iz preglednice 25 je razvidno, da se večina učiteljev ne glede na delovno dobo ne odloča za obisk pešpoti. Za le-tega so se odločili 4 učitelji s 15 in več delovnih izkušenj in pa s 5–15 letnimi delovnimi izkušnjami. Hipotezo 5.2, ki predvideva, da se učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami bolj odločajo za obisk pešpoti, lahko potrdimo, saj se nobeden od učiteljev z manj delovnih izkušenj ni in ne bo odločil za obisk pešpoti.

Preglednica 26: Ne glede na razred poučevanja se učitelji v enaki meri odločajo za obisk pešpoti

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca 1 0 1 1 0 3 Pešpot Podsreda 33,3 33,3 0,0 % 0,0 % 33,3 % % % % Katero izmed pešpoti ste ali še Frekvenca 0 0 1 0 0 1 boste obiskali v Pešpot Vetrnik 0,0 letošnjem šolskem % 0,0 % 0,0 % 100,0 % 0,0 % % letu? Frekvenca 7 6 5 4 2 24 Nobeno 29,2 25,0 16,7 8,3 % 20,8 % % % % %

Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Preglednica 26 prikazuje, da se učitelji ne glede na razred poučevanja v večji meri ne odločajo za obisk katerekoli pešpoti. Pešpot so oziroma bodo obiskali učitelji, ki poučujejo v prvem, tretjem in četrtem razredu. Hipotezo H 5.3, ki predvideva, da se učitelji ne glede na razred poučevanja v enaki meri odločajo za obisk pešpoti, lahko potrdimo.

Preglednica 27: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katero izmed naštetih tem za naravoslovne dneve, ki jih ponuja Kozjanski park, ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?«

f f (%) Suhi travniki in orhideje 2 7,1 Travniški sadovnjaki 1 3,6 Ekološko kmetovanje 0 0 Gnezdišča čebelarja na 0 0 Bizeljskem Drevesni očaki 0 0 Nobeno 23 82,1 Drugo 3 10,7 Vsaka vrstica predstavlja število (f) in strukturni odstotek (f %) od celote (28 učiteljev = 100 %) Iz preglednice 27 je razvidno, da se večina učiteljev ne odloča za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park.

Preglednica 28: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se manj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Suhi travniki Frekvenca 0 2 0 2 in Orhideje % Katero izmed 0,0 % 100,0 % 0,0 % naštetih tem za Frekvenca naravoslovne Travniški 0 1 0 1 dneve, ki jih sadovnjaki % 0,0 % 100,0 % 0,0 % ponuja Kozjanski park, ste ali še Frekvenca 3 4 16 23 boste obiskali v Nobeno letošnjem šolskem % 13,0 % 17,4 % 69,6 % letu? Frekvenca 1 1 1 3 Drugo % 33,3 % 33,3 % 33,3 % Skupaj Frekvenca 4 7 17 28

Iz preglednice 28 je razvidno, da so se za obisk naravoslovnih dni v Kozjanskem parku odločili le 3 učitelji, ki imajo od 5–15 let delovnih izkušenj. Večina učiteljev se ne odloči za obisk naravoslovnih dni v okviru Kozjanskega parka. Hipoteze H 6.2, ki predvideva, da se učitelji razrednega pouka z daljšimi delovnimi izkušnjami manj odločajo za obisk naravoslovnih dni v okviru Kozjanskega park, ne moremo potrditi, saj se noben učitelj s 15 in več let delovnih izkušenj ne odloči za obisk naravoslovnih dni.

Preglednica 29: Učitelji 4. in 5. razreda se bolj odločajo za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca Suhi travniki in 0 0 0 2 0 2 Orhideje 100,0 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % % 0,0 % Frekvenca Katero izmed naštetih Travniški 0 0 0 1 0 1 tem za naravoslovne sadovnjaki 100,0 % dneve, ki jih ponuja 0,0 % 0,0 % 0,0 % % 0,0 % Kozjanski park, ste ali še Frekvenca boste obiskali v 8 5 6 3 1 23 Nobeno letošnjem šolskem letu? 34,8 21,7 26,1 % % % % 13,0 % 4,3 % Frekvenca 0 1 1 0 1 3 Drugo 33,3 33,3 33,3 % 0,0 % % % 0,0 % %

Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Iz preglednice 29 je razvidno, da se za obisk naravoslovnih dni, ki jih ponuja Kozjanski park odločijo le 3 učitelji četrtega razreda. Učitelji drugih razredov se

67 odločijo za obisk drugega naravoslovnega dneva ali pa se za to v večini sploh ne odločijo. Hipotezo H 6.3, ki predvideva, da se za obisk naravoslovnih dni bolj odločajo učitelji, ki poučujejo v četrtem in petem razredu, lahko potrdimo.

Preglednica 30: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katere izmed kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park, ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu?«

f f ( %) Stalne in občasne razstave na gradu Podsreda 2 7,1 Srednjeveški trg Podsreda s prangerjem 3 10,7 Trebče (Kolarjeva domačija – dom tete in sestrične Josipa Broza Tita, Javerškova 3 10,7 domačija – dom matere Josipa Broza Tita) Priložnostne predstave v slovensko – bavarski hiši 0 0 Nobeno 19 67,9 Drugo 2 7,1 (Vsaka vrstica predstavlja število (f) in strukturni odstotek (f %) od celote

28 učiteljev = 100 %) Iz preglednice 30 je razvidno, da se v večji meri učitelji ne odločajo za obisk kulturnih znamenitosti Kozjanskega parka. Kljub temu pa se je 10 učiteljev odločilo za ogled različnih kulturnih znamenitosti.

Preglednica 31: Učitelji z daljšimi delovnimi izkušnjami se bolj odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Stalne in občasne Frekvenca 0 2 0 2 razstave na gradu Podsreda % 0,0 % 100,0 % 0,0 % Srednjeveški trg Frekvenca 0 1 2 3 Katere izmed Podsreda s kulturnih prangarjem % 0,0 % 33,3 % 66,7 % znamenitosti, ki Priložnostne jih ponuja Frekvenca predstave v 0 0 3 3 Kozjanski park, Slovensko - ste ali še boste % bavarski hiši 0,0 % 0,0 % 100,0 % obiskali v letošnjem Frekvenca 4 3 12 19 šolskem letu? Nobeno % 21,1 % 15,8 % 63,2 %

Frekvenca 0 2 0 2 Drugo % 0,0 % 100,0 % 0,0 %

Iz preglednice 31 je razvidno, da se 5 od 17 učiteljev s 15 in več let delovnih izkušenj odloči za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku. Prav tako se za obisk kulturnih znamenitosti odločijo 3 od 7 učiteljev, ki imajo od 5–15 let delovnih izkušenj. Za obisk kulturnih znamenitosti se ne odločijo učitelji, ki imajo manj delovne dobe. Najbolj zanimive za učitelje so stalne in občasne razstave na gradu Podsreda in pa priložnostne razstave v Slovensko – bavarski hiši. Hipotezo H 7.2, ki predvideva, da se učitelji razrednega pouka z daljšimi delovnimi izkušnjami bolj odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku, lahko potrdimo.

Preglednica 32: Učitelji vseh razredov razredne stopnje se v enaki meri odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih najdemo v Kozjanskem parku

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Stalne in občasne Frekvenca 0 0 0 2 0 2 razstave na gradu 100,0 % Podsreda 0,0 % 0,0 % 0,0 % % 0,0 % Frekvenca Srednjeveški trg 1 0 0 1 1 3 33,3 33,3 Podsreda s prangarjem % Katere izmed kulturnih % 0,0 % 0,0 % 33,3 % % znamenitosti, ki jih Priložnostne predstave Frekvenca ponuja Kozjanski park, 1 1 0 1 0 3 v Slovensko - bavarski ste ali še boste obiskali 33,3 33,3 hiši % v letošnjem šolskem % % 0,0 % 33,3 % 0,0 % letu? Frekvenca 6 5 5 2 1 19 Nobeno 31,6 26,3 % % % 26,3 % 10,5 % 5,3 %

Frekvenca 0 0 2 0 0 2 Drugo 100,0 % 0,0 % 0,0 % % 0,0 % 0,0 % Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Iz preglednice 32 je razvidno, da učitelji vseh razredov kulturnih znamenitosti v Kozjanskem parku v večji meri ne obiskujejo. Kulturne znamenitosti si kljub tej ugotovitvi ogledajo 4 učitelji četrtega razreda, 1 iz petega in drugega, 2 iz prvega in tretjega. Hipotezo H 7.3, ki predvideva, da se učitelji vseh razredov v enaki meri odločajo za obisk kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park, lahko potrdimo.

Preglednica 33: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Katere izmed ustvarjalnih delavnic, ki jih ponuja Kozjanski park, ste se udeležili v letošnjem šolskem letu?«

f f (%) Velikonočne delavnice 4 14,3 Božične delavnice 2 7,1 Nobeno 21 75

Drugo 1 3,6

Iz preglednice 33 je razvidno, da se večina učiteljev z učenci ne udeleži nobene delavnice. 4 se udeležijo Velikonočnih delavnic in dva Božičnih delavnic.

Preglednica 34: Učitelji se ustvarjalnih delavnic udeležujejo v enaki meri ne glede na delovne izkušnje

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več Frekvenca Velikonočne 0 0 4 4 delavnice % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Katere izmed ustvarjalnih Božične Frekvenca 0 0 2 2 delavnic, ki jih delavnice ponuja % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Kozjanski park Frekvenca 4 7 10 21 ste se udeležili v Nobeno letošnjem % šolskem letu? 19,0 % 33,3 % 47,6 % Frekvenca 0 0 1 1 Drugo % 0,0 % 0,0 % 100,0 % Skupaj Frekvenca 4 7 17 28

Iz preglednice 34 je razvidno, da se delavnic udeležujejo le učitelji s 15 in več let delovnimi izkušnjami. Hipoteze H 8.2, ki pravi, da se ustvarjalnih delavnic v enaki meri udeležujejo vsi učitelji ne glede na dolžino delovnih izkušenj, ne moremo potrditi, saj se ustvarjalnih delavnic udeležujejo le učitelji s 15 in več let delovne dobe.

Preglednica 35: Učitelji se ustvarjalnih delavnic udeležujejo v enaki meri ne glede na razred poučevanja

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca Velikonočne 1 1 1 0 1 4 delavnice 25,0 25,0 25,0 25,0 % % % % 0,0 % % Frekvenca 1 0 0 1 0 2 Katere izmed Božične delavnice 50,0 ustvarjalnih delavnic, ki % jih ponuja Kozjanski % 0,0 % 0,0 % 50,0 % 0,0 % park ste se udeležili v Frekvenca 6 5 6 3 1 21 letošnjem šolskem letu? Nobeno 28,6 23,8 28,6 % % % % 14,3 % 4,8 % Frekvenca Drugo 0 0 0 1 0 1 % 0,0 % 0,0 % 0,0 % 100,0 % 0,0 %

Skupaj Frekvenca 8 6 7 5 2 28

Iz preglednice 35 je razvidno, da se učitelji vseh razredov v večji meri ne odločajo za obisk ustvarjalnih delavnic. Za obisk Velikonočne delavnice se odloči po 1 učitelj iz prvega, drugega, tretjega in petega razreda, za Božične ustvarjalne delavnice se odloči 1 učitelj iz prvega in 1 iz četrtega razreda. Hipotezo H 8.3, ki predvideva, da se ustvarjalnih delavnic v enaki meri udeležujejo učitelji vseh razredov, lahko potrdimo.

Preglednica 36: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali menite, da ste dovolj dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka?«

f f ( %) Da 21 75 Ne 7 25

Iz preglednice 36 je razvidno, da je 21 učiteljev mnenja, da je dobro seznanjenih s ponudbo Kozjanskega parka, 7 učiteljev pa je mnenja, da s ponudbo Kozjanskega parka niso dobro seznanjeni.

Preglednica 37: Učitelji z več delovnimi izkušnjami so mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Frekvenca 0 7 14 21 Ali menite, da ste Da dovolj dobro % 0,0 % 33,3 % 66,7 % 100,0 % seznanjeni s ponudbo Frekvenca 4 0 3 7 Kozjanskega parka? Ne % 57,1 % 0,0 % 42,9 % 100,0 %

Frekvenca 4 7 17 28 Skupaj % 14,3 % 25,0 % 60,7 % 100,0 %

Iz preglednice 37 lahko razberemo, da so vsi učitelji s 5–15 let delovne dobe mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka, prav tako so v večini takega mnenja učitelji s 15 in več let delovne dobe. Učitelji, ki imajo najmanj delovne dobe so v celoti mnenja, da niso dovolj dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka. Hipotezo H 9.2, ki predvideva, da so učitelji razrednega pouka z več delovnimi izkušnjami bolj seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka, lahko na podlagi dobljenih rezultatov, potrdimo.

Preglednica 38: Učitelji vseh razredov so mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka

Razred poučevanja Skupaj 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00

Frekvenca 6 4 4 5 2 21 Da Ali menite, da ste dovolj 9,5 % dobro seznanjeni s 28,6 % 19,0 % 19,0 % 23,8 % % 100,0 % ponudbo Kozjanskega Frekvenca parka? 2 2 3 0 0 7 Ne 0,0 % 28,6 % 28,6 % 42,9 % 0,0 % % 100,0 %

Frekvenca 8 6 7 5 2 28 Skupaj 7,1 % 28,6 % 21,4 % 25,0 % 17,9 % % 100,0 %

Iz preglednice 38 je razvidno, da so učitelji vseh razredov v skoraj enakih odstotkih mnenja, da so dobro in ne seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka. Hipotezo H 9.3, ki predvideva, da so učitelji vseh razredov mnenja, da so dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka, lahko potrdimo.

Preglednica 39: Števila (f) in strukturni odstotki (f %) odgovor na vprašanje: »Ali bi se želeli pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka?«

f f ( %) Da 20 71,4 Ne 8 28,6

Iz preglednice 39 je razvidno, da bi se 71,4 % učiteljev želelo pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka.

Preglednica 40: Ne glede na dolžino delovne dobe se učitelji v enaki meri želijo seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka

Delovne izkušnje Skupaj 0–5 let 5–15 let 15 in več

Frekvenca 4 4 11 19 Ali bi se želeli Da pobliže seznaniti s % 21,1 % 21,1 % 57,9 % 100,0 % ponudbo Kozjanskega Frekvenca 0 3 6 9 parka? Ne % 0,0 % 33,3 % 66,7 % 100,0 %

Frekvenca 4 7 17 28 Skupaj % 14,3 % 25,0 % 60,7 % 100,0 %

Iz preglednice 40 je razvidno, da se najbolj želijo seznaniti s ponudbo učitelji z najmanj delovne dobe, s ponudbo se želijo prav tako seznaniti 4 učitelji s 5–15 let delovne dobe in 11 učiteljev s 15 in več let delovne dobe. Hipotezo H 10.2, ki predvideva, da se učitelji ne glede na dolžino delovnih izkušenj v enaki meri želijo seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka, lahko potrdimo.

4 PRAKTIČNI DEL Večina učiteljev v naši raziskavi ne ve, kaj Kozjanski park ponuja za učence osnovnih šol. Učitelji ne vedo, katere dejavnosti bi lahko predstavili učencem. Zaposleni v Kozjanskem parku organizirajo veliko dejavnosti, ki jih učitelji sploh ne poznajo, drugi pa se za njih ne odločijo iz različnih vzrokov. Prav zaradi tega sem se odločila, da dejavnosti, ki jih organizirajo, predstavim, zraven pa dodam še svoje zamisli, ki bi vodile do boljšega sodelovanja. Glavni razlogi, zaradi katerih se ne vključujejo v dejavnosti, so oddaljenost, stroški in vsebine.

Da bi šole, predvsem iz okolice, začele izkoriščati naravne in kulturne danosti, bi predlagali, da Kozjanski park izda zloženko, v kateri bi bile predstavljene dejavnosti primerne za vse razrede osnovne šole. Šole, ki ležijo v samem območju, bi iz zloženk razbrale, kaj se nahaja v njihovi bližnji okolici. Tako za ogled kulturnih in naravnih znamenitosti ne bi imele nobenih stroškov, prav tako, bi se morali z vodilnimi iz Kozjanskega parka dogovoriti, da se določene delavnice, ki niso vezane na znamenitosti, izvedejo v šoli in ne v prostorih Kozjanskega parka.

4.1 Opis dejavnosti, za učence razredne stopnje, ki jih v Kozjanskem parku že ponujajo

Naravoslovni dnevi v kozjanskem parku

- Soteska Bistrice - Suhi travniki in orhideje - Travniški sadovnjaki - Ekološko kmetovanje - Gnezdišče čebelarja na Bizeljskem - Drevesni očaki - Biodiverzitetna in zavarovana območja - Gozd - Geološka učna pot

Vsak tematski sklop obsega predstavitev življenjskega okolja, v katerem se nahajajo učenci in procese v njem. Ob določenih temah park pripravi tudi delavnice v sklopu naravoslovnih dni. Učenci na listih dobijo naloge, ki so povezane z njihovem predznanjem, razlaga novih pojmov, sledijo pa naloge, ki so povezane s konkretnimi primeri iz okolja, v katerem se nahajajo.

Tehnične dejavnosti, ki jih pripravlja Kozjanski park

Velikonočne delavnice in Božične delavnice

Ti dve delavnici sta stalni, namenjene sta predvsem otrokom iz parkovnih šol in tudi drugim ustvarjalcem parka. Z vodstvom parka se je možno dogovoriti tudi o drugih delavnicah, ki ustrezajo k določnim tehničnim dnem.

Slika 13: Božične delavnice

(Vir: Božične delavnice. (b. d.). Pridobljeno, 1. 6. 2013, http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159847)

Pri kulturnih vsebinah so ponujene naslednje teme:

- Grad Podsreda - Levstikov mlin - Trebče in Javerškova domačija

V okviru Kozjanskega parka so organizirani tudi naslednji tematski dnevi:

- Dan voda

Izvedeno je predavanje na temo ohranjanja vodnih virov. Skupaj s sodelovanjem s Hrvaško pa v parku pripravijo razstavo o vodah.

- Dan Zemlje

Ob dnevu Zemlje park razpiše literarni natečaj za osnovnošolce, ki ga predstavijo ob praznovanju Dneva Zemlje. Ob razstavi literarnih izdelkov pripravijo tudi predavanje o Zemlji. Letošnja tema bo Življenje na Zemlji danes – življenje na Zemlji pred milijoni let.

Slika 14: Dan Zemlje

(Vir: Dan Zemlje. (b. d). Pridobljeno, 1. 6. 2013, http://www.napovednik.com/dogodek135826_dan_zemlje)

- Dan biodiverzitete in dan parkov

Ob tem dnevu park pripravi predstavitev raziskovalnih nalog osnovnošolcev, ki so vključeni v mrežo šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje.

- Dan okolja

Tradicionalen pohod po Kozjanskem parku.

Gozdne učne ali druge tematske poti

- Geološka učna pot na Rudnico in Virštanj

Pot poteka po severnem delu Kozjanskega parka, okoli naselja Olimje. Pešpot ne poteka v celoti po območju Kozjanskega parka. Geološka zgradba, ki je na tem

76 območju zelo pestra, je primerna za predstavitev geološkega razvoja in geološke zgradbe Kozjanskega parka. Ob poti si lahko ogledamo dolino Olimskega potoka in lipo v Olimju. Ob poti najdemo tudi bogato in pestro kulturno dediščino (cerkev Marijino Vnebovzetje v Olimju, samostan Olimje, cerkev Devica Marija na Pesku, Počivavškov kozolec v Slakah in arheološko najdišče na Rudnici). Pešpot poteka po gozdnih stezah, kolovozih in delno po lokalnih cestah z redkim prometom.

Slika 15: Pešpot Vetrnik

(Vir: Pešpot Vetrnik. (b. d.). Pridobljeno, 1. 6. 2013, http://www.kozjanski- park.si/sl/component/content/article/3-obvestila/73-ilustracije-arka-vrezca)

- Učna pot Travnik na Veterniku

Na suhih travnikih v višku sezone najdemo 50 rastlinskih vrst na kvadratni meter. Na tem območju rastejo številne redke in ogrožene orhideje. Na suhih travnikih poleg različnih rastlinskih vrst domujejo tudi različne živali, veliko je metuljev, mrežekrilcev, hroščev in ostalih živali. Gre za bogat in nepogrešljiv svet, ki ga danes spoznavamo in vrednotimo kot izjemen življenjski prostor. Z vrha Vetrnika je lep razgled na Boč, trg Plištanj in vzhodne obronke Bohorja.

- Pešpot Podsreda

Podsreda in njena okolica sta veličasten primer okolja, kjer se prepletata naravna in kulturna dediščina na enkraten in neponovljiv način. Pešpot poteka v širši in ožji okolici trga Podsreda. Ob pešpoti stoji splet cerkva, ohranjenih rek in potokov, mlinov, redkih rastišč, gradov, gozdov, pomembnih zgodovinskih osebnosti, zanimivih naravnih pojavov, legend, grap, preteklega življenja, starih sadovnjakov in domačih prebivalcev.

- Pešpot Plištanj

Pešpot je razdeljena na tri sklope:Trška pot, Grajska pot, Pot na Vino goro. V trgu so številne zanimivosti: rumeni dren, pranger, Ajdovska žena, lipa, cerkev, cerkev Sv. Mihaela, kapela sv. Eme, razstava o šolstvu, obzidje nekdanjega gradu Peilensteia.

- Bizeljske pešpoti

Bizeljske pešpoti obsegajo sklop poti okoli naselja Bizeljsko po vinorodnih gričih, ki vključujejo značilno kulturno krajino ter naravne in kulturne znamenitosti.

Pot k repnicam

Pešpot nas vodi od Stare vasi na Bizeljskem do Brezovice, ki je znana po repnicah. Repnice so peščene jame iz silikatnega peska, ki se uporabljajo za hrambo vina in pridelkov.

Vidova pot

Pot poteka od Parkljevca do cerkve Sv. Vida. Pot se začenja z etnografsko zbirko Marije Sušnik nadaljuje po poti, kjer lahko opazimo število križev, vinogradov, ki jih jeseni krasijo številni klopotci, najmanjši hram v Sloveniji, ki je pokrit s slamo, in cerkev sv. Vida z obnovljenim župniščem, zeliščni vrt in žuželnjak.

Te pešpoti so opremljene z vodniki in zloženkami.

- Ostale pešpoti:

Pot po soteski Bistrice, Evropska pešpot E7, Slomškova pot, Zasavska planinska transverzala, Vodna pot Gabernica, Gozdna pot Pišece.

4.2 Primer dejavnosti primerne za prvi in drugi VIO

Vsak kraj, ki leži v območju Kozjanskega parka, ima vsaj eno pešpot, ki jo lahko učitelji obiščejo z učenci. Učitelji lahko sami prilagodijo dolžino poti in si sami izberejo znamenitosti, ki jih bodo učencem predstavili in so primerne za doseg ciljev, ki jih najdemo v učnih načrtih. V prvem delu bomo predstavili pešpot primerno za učence iz prvega triletja. Pešpot bomo začeli pri osnovni šoli Bizeljsko, vodila nas bo mimo številnih vinogradov. Učencem pokažemo razliko med starim vinogradom in novim nasadom, pogovorimo se, kakšna je razlika in kakšno orodje uporabljajo danes in kakšno mislijo, da so uporabljali včasih za delo v vinogradih, poljih. Po rahlem vzponu pridemo do najmanjšega hrama v Sloveniji, tudi tu se pogovorimo o razlikah tega in tistih, ki jih vidijo v bližnji okolici. Nedaleč stran stoji stara hruška in ob njej klopca. Od tu se razprostira pogled na celo Bizeljsko in okolico. V daljavi vidimo Bizeljski grad, osnovno šolo in reko Sotlo, ki meji na Hrvaško. Naprej ves čas sledimo asfaltni cesti in na levi strani zagledamo repnico.

Slika 16: Repnica

(Vir: Repnica. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.inyourpocket.com/slovenia/Brezice/Sightseeing/Repnice-Wine-Cellars)

Najprej učencem razložimo, kaj je repnica in za kaj se je uporabljala včasih in čemu je namenjena danes. Pohod zaključimo na Filovi domačiji, kjer si ogledamo etnografsko zbirko Marije Sušnik. Zbirka se nahaja v stari hiški, v kateri so včasih živele tri generacije. Ogledamo si prostore in razstavljene predmete. Učencem pokažemo predmete, ki so jih za vsakdanjo rabo uporabljali naši predniki. Ob koncu ogleda gospa Marija pove, kako so otroci živeli v njenih šolskih letih.

Slika 17: Zemljevid pešpoti Vidova pot

(Vir: Zemljevid. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.bizeljsko.si/component/content/article/27-pespot/85-vidova-pot.html)

Za učence četrtih in petih razredov vam bomo predstavili Grajsko pešpot. Pot začnemo pri osnovni šoli Bizeljsko, kjer stoji informativna tabla, nadaljujemo jo do cerkve sv. Lovrenca, kjer si ogledamo stalno razstavo »Naravna in kulturna dediščina Bizeljskega«. Pot nadaljujemo med vinogradi in naslednji postanek naredimo pri domačiji »Pr Mrazi«, kjer si ogledamo znano zbirko majolik. Po rahlem vzponu pridemo do domačije Premelč, kjer hranijo veliko starega kmečkega orodja, ogledamo si tudi vrt, na katerem najdemo različno in redko drevje in cvetje tega območja. Čez nekaj časa v daljavi zagledamo Obsotelje z mestom Klanjec na Hrvaškem. Učencem pokažemo, kje poteka meja med Slovenijo in Hrvaško. Pot nas vodi naprej po »Smehovi poti« do spominske plošče Antona Smeha, ki je bil pomembna osebnost za Bizeljsko in Slovenijo, saj je bil prvi slovenski filmski snemalec. Na hribu pred nami zagledamo Bizeljski grad, do katerega nas vodi pot, s katere pod nami učencem pokažemo, kje je bilo t. i. »Trojno mesto«, rimsko vojno taborišče in rimske vile, katerih ostanki so še vidni. Mi zavijemo proti gradu in si na poti pogledamo še staro osnovno šolo Orešje. Nad nami se dvigajo mogočne pečine, med katerimi dominira »Vlka pečina«, zraven katere lahko vidimo Bavarsko popkoreso, ki je zaščitena rastlinska vrsta. Pot nas pripelje do Bizeljskega gradu, kjer si ogledamo grajsko dvorišče z vodnjakom in notranje prostore. Pot nadaljujemo po grajskem drevoredu, ki nas pripelje v Bizeljsko vas, kjer raste najstarejša lipa v Sloveniji, stara je preko 300 let. Na nasprotnem hribu si ogledamo »Lusthaus«, od katerega se ponuja čudovit pogled na Bizeljsko in okolico. Včasih je od tu grajski gospod nadzoroval delo v vinogradih. Od tu se spustimo v dolino do izhodiščne točke.

Slika 18: Lustahaus

(Vir: Lustahaus. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.bizeljsko.si/novice/481-propadanje- najimenitnejsega-bisera-stavbne-dediscine-na-bizeljskem.html)

Slika 19: Zemljevid Grajske pešpoti

(Vir: Zemljevid. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://bizeljsko.si/medij/Vsebina/Pespoti/grajska_pot.pdf)

To so poti, ob katerih učenci vidijo kulturnozgodovinske spomenike, spoznajo pomembne osebnosti ter naravno in kulturno dediščino. V oddaljenosti 10 kilometrov v različne smeri so od tu oddaljene 3 osnovne šole, ki bi lahko z minimalnimi stroški obiskale obe poti. S pomočjo gradiva, ki ga je izdal Kozjanski park, bi lahko učitelji brez večjih težav sami vodili pohod, na katerem bi učenci lahko videli veliko znamenitosti. To je ena izmed možnosti, ki bi jo učitelji lahko uporabili za pouk izven učilnice in s tem zajeli sklop »Čas« iz učnega načrta spoznavanje okolja za 1., 2. in 3. razreda. Za drugi VIO pa »Ljudje v času« iz učnega načrta za predmet družba.

5 SKLEP

Kozjanski park je biser, kjer lahko najdemo edinstvene naravne vrednote in bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Leži v enem izmed najpomembnejših naravovarstvenih območij Slovenije, kar nam pove, da na tem območju najdemo najrazličnejše živalske in rastlinske vrste. Naravno bogastvo se prepleta z zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, ki so pomemben del naše zgodovine. Kozjanski park, ki ga upravlja javni zavod, tem krajem ponuja skozi vse leto različne dejavnosti na vseh področjih in s tem privablja v te kraje ljudi iz vseh koncev, da bi ohranili in spoznali vrednote, ki jih imajo. Park prav tako ponuja ogromno možnosti za preživljanje prostega časa in rekreacijo. Zavarovano območje učiteljem in učencem lahko predstavlja učilnico v naravi, kjer lahko pridobijo nova znanja ali pa utrdijo že usvojeno znanje. Rezultati, ki smo jih dobili z manjšo raziskavo, so pokazali, da učitelji ne izkoriščajo možnosti, ki jih Kozjanski park ponuja. Glede na to, da se želijo o ponudbi dodatno seznaniti, predlagamo, da Kozjanski park izda zloženko, v kateri bi bile predstavljene vse dejavnosti, ki jih organizirajo, in možnosti, kako lahko sami učitelji izvedejo pouk izven učilnice. V prvem delu praktičnega dela smo izhajajoč iz izsledka raziskave učiteljem v pomoč zbrali že obstoječe delavnice, ki jih organizira Kozjanski park. V drugem delu pa smo predstavili dve novi možnosti, ki jih učitelji lahko izvedejo sami. Prva jim ponuja obisk Vidove pešpoti in je primerna za učence prvega VIO druga pa ponuja obisk Grajske pešpoti in je primerna za učence drugega VIO. Obe poti lahko izvedejo učitelji sami brez dodatnih stroškov vodenja in prevoza. Prilagojene so tudi vsebine, ki jih učitelji prav tako navajajo kot razlog za neizkoriščanje ponudbe Kozjanskega parka. Učenci zelo radi sodelujejo pri pouku izven učilnice, saj so pri takšnem načinu učenja bolj aktivni. Vključena so čutila, ki jih pri pouku v učilnici ne moremo uporabiti, zato je pomembno, da učence popeljemo v naravo. Pomembno se nam zdi, da učitelji, ki poučujejo v šolah, ki ležijo v zavarovanih območjih, izkoristijo danosti, ki jih imajo.

LITERATURA

Aničič, B. in Pavšič, J. Geološka učna pot kozjanski park Rudnica/Virštanj. Podsreda, Kozjanski park.

Balon, A., Gostinšek Blagotinšek, A., Papotnik, A., Skribe Dimec, D. in Vodopivec, I. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Pridobljeno 16.10.2012, iz http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje /os/devetletka/predmeti_obvezni/Naravoslovje_in_tehnika_obvezni.pdf.

Bizeljski grad.(b. d.), Pridobljeno 1. 6. 2012, iz http://bizeljsko.si/medij/Vsebina/Zanimivosti/Grad_Bizeljsko/slika%20%281 %29.jpg.

Bizjak, J. (2008). Zavarovana območja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.

Božične delavnice. (b. d.). Pridobljeno 1. 6. 2013, iz http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=159847.

Brudar, M., Kerin, M., Umek, M., Raztresen. M. in Mirt, G. (2011). Učni načrt. Program Osnovna šola. Družba. Pridobljeno 16. 10. 2012, iz http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetle tka/predmeti_obvezni/Druzba_obvezni.pdf.

Cenčič, M in Cenčič, M. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Ciglenečki, S., Rožman, H. in Kozjanski park. (2002). Odmaknjena bližina: naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka. Podsreda: Kozjanski park, (Kranj: Trajanus).

Cornell, J. (1998). Veselimo se z naravo:naravoslovne dejavnosti za vse starosti. Celje: Mohorjeva družba.

Černelič, A., Ferlinc Krašovic, N., Goršak, B., Kunst, M., Ploštajner, B., Slemenšek, V. idr. (2010). Kozjanski regijski park. Nazarje: Aragos.

Dan Zemlje. (b.d.). Pridobljeno 1. 6. 2013, iz http://www.napovednik.com/dogodek135826_dan_zemlje.

Dvorec Olimje. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.sloveniaholidays.com/olimje-podcetrtek.html.

Gams, I. in Vrišer, I. (1998). Geografija Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica. Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. (1998). Ljubljana: DZS.

Gilbertson, K. (2006). Outdoor education: methods and strategies. Champaign: Human Kinetucs.

Goršak, B., Kunst, M., oštajner, B. (2005). Gruska jama – naravni spomenik. Podsreda: Kozjanski park.

Grad Bizeljsko. (b. d.). Pridobljeno 4. 5. 2012, iz http://bizeljsko.si/zanimivosti/grad-bizeljsko.html.

Grad Podsreda. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.turizem-podcetrtek.si/new/kaj-doziveti/.

Kolar, M., Krnel, D. in Velkavrh, A. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. Pridobljeno 15. 10. 2012, iz http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/os/devetle tka/predmeti_obvezni/Spoznavanje_okolja_obvezni.pdf.

Kranjska lilija. (b. d.). Pridobljeno, 5. 5. 2012, iz http://www.kozjanskipark.si/sl/narava/ziva-narava/rastline.

Lustahaus. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.bizeljsko.si/novice/481propadanje-najimenitnejsega-bisera- stavbne-dediscine-na-bizeljskem.html.

Marušič, J. (1998). Krajine subpanonske regije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostorsko planiranje.

Metulj. (b. d.). Pridobljeno, 5. 5. 2012, iz http://www.delo.si/novice/slovenija/kozjansko-jabolko-bo-letos-izpostavilo- metulje.html.

Mencinger, B. (2004). Naravni parki Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Mihelin, K. (2010). Pouk predmeta spoznavanje okolja zunaj učilnice. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

Močvirska skledica. (b. d.). Pridobljeno 23. 5. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/narava/ziva-narava/zivali.

Naravnogeografska razdelitev. (b. d.). Pridobljeno 9. 4. 2012, iz http://www.kozjanski-park.si/sl/narava/naravnogeografska-razdelitev.

Naselbinska dediščina. (b. d.). Pridobljeno, 15. 4. 2012, iz http://www.kozjanski- park.si/sl/kultura/naselbinska-dediscina.

Natek, K. in Natek, M. (1998). Slovenija: geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Nuječev hrast. (b. d.). Pridobljeno 4. 5. 2013, iz http://www.bizeljsko.si/zanimivosti/nujecev-hrast.html.

Občine v Kozjanskem parku. (b. d.). Pridobljeno 12. 4. 2013, iz http://www.kozjanski-park.si/sl/dejstva-in-podatki/obcine.

Perko, D. in Orožen Adamič M. (1999). Slovenija pokrajine in ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Pešpot Vetrnik. (b. d.). Pridobljeno 1. 6. 2013, http://www.kozjanski- park.si/sl/component/content/article/3-obvestila/73-ilustracije-arka-vrezca.

Polšak, A. (2003). Nekatere regionalnogeograsfske značilnosti Kozjanskega. V Slovenija – ekskurzije Ljubljanskega geografskega društva. (79–94). Ljubljana: Založba ZRC SAZU.

Polšak, A. (2006). Razvojni problemi kmetijstva na Kozjanskem s posebnim ozirom na socialnoekonomske razmere. Doktorska disertacija, Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Filozofska fakulteta.

Repnica. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.inyourpocket.com/slovenia/Brezice/Sightseeing/Repnice-Wine- Cellars.

Stopar, I. (1998). Gradovi na Slovenskem. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Špes,M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. (2002). Študija ranljivosti okolja (metodologija in aplikacija. Geographica Slovenica, Ljubljana: ZRC.

Travniški sadovnjak. (b. d.). Pridobljeno 9. 5. 2013, iz http://www.napovednik.com/dogodek153779_vloga_in_pomen_travniskih_sa dovnjakov_v_prihodnje.

Zakojšek, V.,Vreže, N., Černelč, A. (2010). Visokodebelni travniški sadovnjaki v Kozjanskem parku. I. Trošt (Ur.), Vloga in pomen travniških sadovnjakov v prihodnje (str. 4). Javni zavod Kozjanski park.

Zemljevid. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://www.bizeljsko.si/component/content/article/27-pespot/85-vidova- pot.html.

Zemljevid. (b. d.). Pridobljeno 5. 6. 2013, iz http://bizeljsko.si/medij/Vsebina/Pespoti/grajska_pot.pdf.

PRILOGE

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani profesorji razrednega pouka!

Moje ime je Kaja Putrih in sem absolventka razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo pri predmetu Spoznavanje okolja z delovnim naslovom Vloga Kozjanskega regijskega parka pri izvajanju pouka v naravi na razredni stopnji. Naloga vsebuje tudi praktični del, ki ga lahko napišem le z Vašo pomočjo. Na Vas se obračam s prošnjo, da si vzamete čas in odgovorite na spodaj zastavljena vprašanja. Vprašalnik je anonimen, dobljene rezultate bom uporabljala izključno za namene diplomske naloge. Za Vaše iskrene odgovore ter vložen trud in čas se Vam iskreno zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.

Kaja Putrih

SPOL (obkrožite): M Ž

STAROST: ______

DELOVNE IZKUŠNJE: a) 0-5 let b) 5-15 let c) 15 in več

OSNOVNA ŠOLA (napišite): ______

RAZRED POUČEVANJA: ______

1. Ali ste zadovoljni s ponudbo Kozjanskega parka? a) DA b) NE c) DELNO

2. Ali menite, da zadosti izkoriščate ponudbo Kozjanskega parka?

a) DA b) NE c) SPLOH NE

3. Kateri dejavniki vplivajo na vaše vključevanje v dejavnosti, ki jih ponuja Kozjanski park? a) PESTREJŠA PONUDBA b) ODDALJENOST c) STROŠKI d) VSEBINE

4. Kakšen odnos kažejo učenci, ko izvajate dejavnosti v okviru Kozjanskega parka? a) Z VESELJEM SODELUJEJO V DEJAVNOSTIH b) TE DEJAVNOSTI JIH MANJ ZANIMAJO c) V DEJAVNOSTIH NERADI SODELUJEJO

5. Katero izmed pešpoti ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu? a) PEŠPOT PODSREDA b) PEŠPOT VETRNIK c) GEOLOŠKA POT NA RUDNICO IN VIRŠTANJ d) SOTESKA BISTRICE e) NOBENO e) DRUGO

6. Katero izmed naštetih tem za naravoslovne dneve, ki jih ponuja Kozjanski park ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu? a) SUHI TRAVNIKI IN ORHIDEJE b) TRAVNIŠKI SADOVNJAKI c) EKOLOŠKO KMETOVANJE d) GNEZDIŠČA ČEBELARJA NA BIZELJSKEM e) DREVESNI OČAKI f) NOBENO g) DRUGO

7. Katere izmed kulturnih znamenitosti, ki jih ponuja Kozjanski park ste ali še boste obiskali v letošnjem šolskem letu? a) STALNE IN OBČASNE RAZSTAVE NA GRADU PODSREDA b) SREDNJEVEŠKI TRG PODSREDA S PRANGERJEM c) TREBČE (Kolarjeva domačija – dom tete in sestrične Josipa Broza Tita, Javerškova domačija - dom matere Josipa Broza Tita, apnenica) d) PRILOŽNOSTNE PREDSTAVE V SLOVENSKO – BAVARSKI HIŠI e) NOBENO f) DRUGO

8. Katere izmed ustvarjalnih delavnic, ki jih ponuja Kozjanski park ste se udeležili v letošnjem šolskem letu? a) VELIKONOČNE DELAVNICE

b) BOŽIČNE DELAVNICE c) NOBENO d) DRUGO

9. Ali menite, da ste dovolj dobro seznanjeni s ponudbo Kozjanskega parka? a) DA b) NE

10. Ali bi si želeli pobliže seznaniti s ponudbo Kozjanskega parka? a) DA b) NE