UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom ...... 4-5

Iz občinske uprave ...... 6-12

Aktualno ...... 13-20

Iz šolskih klopi ...... 21-28 Lep, (še ne čisto) zimski pozdrav. Zaenkrat smo imeli letos prave zime le za ščepec. Nekaj dni Iz naših krajev ...... 29-37 nizkih temperatur in strganja avtomobilskih stekel vendarle ne more nadomestiti užitka ob vsakodnevnem kidanju de- bele snežne odeje. Šalo na stran, zime res niso več tisto, kar so bile. Ko sem za Šport...... 38-40 rubriko »Pisali smo pred desetletjem« prebiral glasilo Zma- jev glas izpred desetih let, sem v prispevku našega tedanjega stalnega dopisnika Marjana Marinška zasledil zapis o zimi leta 1952, ko je neprekinjeno snežilo tri dni in tri noči. Avto- busi nekaj dni niso vozili, z Vetrnika pa tudi ni bilo nobene- Predstavljamo vam/Pisali smo... 41 ga učenca v šolo. Leto 1952 je seveda že zelo daleč nazaj, so pa bile zime še nekaj desetletij kasneje marsikdaj podobne. V zadnjih letih pa je sneg v novembru in decembru že bolj izjema kot pravilo, bel božič pa običajno le še želja otrok, ki Križanka...... 42 se jim redkokdaj izpolni. Prehod iz jeseni v zimo so seveda zaznamovale lokalne vo- litve, ki jim precej prostora namenjamo v tokratni številki glasila. Poleg volilnih rezultatov pa objavljamo tudi kratko Policija svetuje...... 43 predstavitev nove sestave občinskega sveta. V napovedi vsebine pa ponovno ne morem mimo najšte- vilčnejše prireditve pri nas – Praznika kozjanskega jabolka, ki je že devetnajstič zapored v Podsredo privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Če se spomnim sramežljivih začetkov leta 2000, ko so si prireditev zamislili kot nekakšen NASLOVNICA zaključek projekta Obnova travniških sadovnjakov, in jih primerjam z letošnjo prireditvijo, si mislim, da so si organi- zatorji lahko samo želeli, da se bo prireditev tako prijela in Fotografijo Kozjega,iz ene najlepših razglednih točk, razvila, kot se je. ravno primerno za praznične dni, nam je poslal Miha Želim vam lepe praznike v krogu vaših najbližjih ter nepo- Švajger iz Kozjega. Tudi vas vabimo k sodelovanju. zaben skok v novo leto 2019, v njem pa naj se vam uresni- Lepe praznike in srečno v novem letu! čijo vse vaše želje. Roman Gradišek, odgovorni urednik Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda županje

Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Ponovno se oglašam z uvodnikom v našem občinskem glasilu. Lokalne voli- Vstopili smo v mesec december, ki je že tve so za nami. Občanke in občani slovenskih občin ste izbrali ljudi, ki bodo – po tradiciji mesec številnih praznovanj, je bomo usmerjali življenje in razvoj lokalnih skupnosti v naslednjih štirih letih. mesec številnih luči in okraskov, ki nas na Spoštovane in spoštovani, dovolite mi, da izrečem iskreno zahvalo vsem, ki vsakem koraku spominjajo, da so prazniki ste me na volitvah podprli, in tako skupaj stopamo v drugi mandat. Zame pred vrati, in je mesec številnih priložnosti pomeni rezultat visoko zaupanje, najprej pa veliko veselje, saj upam, da to za druženja. Začne se z miklavževanjem, pomeni, da smo glede na možnosti delali dobro, istočasno pa je to zame tudi ki je predvsem veselje najmlajših. Mi- zaveza, da bomo v prihodnosti poskušali narediti največ, kar je mogoče v teh klavžu sledi božič, ki nas ob krašenju dre- nepredvidljivih časih. vesc in postavljanju jaslic še bolj poveže in nam prinese notranje doživete trenutke. Na nas je odgovornost, da to zaupanje opravičimo, da namesto besed začno Praznovanja zaključimo z vstopom v novo govoriti dejanja. Prepričana sem, da sta poleg trdega dela le načelnost in po- leto, ki ga pričakujemo z velikimi pričako- štenost v odnosu do volivk in volivcev tisto, kar se obrestuje na dolgi rok. vanji in upanjem, da bo do nas prijazno, predvsem pa, da v njem ne bo dogod- kov, ki nas žalostijo in osebno prizadenejo. Ob letošnjih volitvah je bila po moje pri nas precej zgovorna tudi volilna kam- panja. Razen nekaj, verjamem da ne dovolj premišljenih, potez in izjav, je bila Ob tej priložnosti, ko zaključimo leto 2018, se želim zahvaliti vsem za sode- na dokaj visokem na nivoju. Kar obeta. Daje upanje, da bomo vsi sposobni lovanje, posebna zahvala gre našim številnim društvom, ki so organizirala sodelovati; ob zadostni meri politične kulture in ob spodobnem dialogu. množico različnih in zanimivih prireditev in v to vložila veliko dela in svojega časa, našima osnovnima šolama z vrtcem za sodelovanje, našim duhovnikom To, da nam ne gre več za delitev zaradi delitve, da smo sposobni približevanja, za spodbudne besede in pomoč pri odprtjih novih pridobitev, vsem občanom iskanja skupnih točk, je v razmerah, s kakršnimi se soočamo danes, še toliko in občankam, ki ste sodelovali pri različnih investicijah, naši občinski upravi, bolj pomembno. V tako zahtevnih gospodarskih razmerah in socialnih pogo- delavcem režijskega obrata za lepo urejene javne površine, podžupanu, ob- jih je pravzaprav nujno in neizbežno, da poiščemo skupne cilje in združimo činski svetnici in svetnikom, članicam in članom različnih komisij in odborov, moči. Da vsak po svoje ponudi najboljše in prispeva toliko, kot le lahko. predsednicam in predsednikom ter članicam in članom sveta KS, našemu ure- dniku in uredniškemu odboru lokalnega glasila in vsem tistim, ki ste s svojimi Ljudi ne zanimajo več parcialni interesi posamičnih političnih strank. Želijo idejami in delom pomagali ustvarjati podobo naše občine. kakovostno življenje. In lokalna samouprava je tista, ki odloča o mnogočem, kar je neposredno povezano s kakovostjo bivanja. Na primer o različnih nači- Pred nami so najlepši prazniki v letu, ki so namenjeni predvsem družini, zato nih zagotavljanja varnosti, o dostopnosti izobraževanja, zdravstva, kulture, želim veliko prijetnih trenutkov ob praznovanju božiča, poklonimo drug dru- športa, o urejenosti prometa, okolja … gemu vsaj prijazno besedo in lepo misel.

Zato vas vabim, da delamo skupaj za dobro vseh, v preteklosti se je namreč V letu 2019 vsem želim, da ste zdravi, srečni in da vas obkrožajo dobri ljudje, pokazalo, da je v slogi in skupnem delu moč in veliko priložnosti za vse. spremljajo pozitivne misli, predvsem pa želim, da nam je življenje naklonjeno.

Milenca Krajnc županja

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 87, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Jernej ŠULC, Mojca VALENČAK LEKTORIRANJE: Mojca VALENČAK UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje

3 POD DROBNOGLEDOM Predstavitev članov Občinskega sveta Občine Kozje 2018-2022

Novoizvoljenim svetnikom Občine Kozje smo zastavili nekaj vprašanj, in sicer: kje so zaposleni, kakšne so nji- hove dosedanje funkcije v lokalni politiki, ostale aktivnosti v lokalni skupnosti in društvih, kakšni so njihovi hobiji oziroma kako preživljajo prosti čas in za kaj se bodo zavzemali v občinskem svetu.

Takšni so njihovi odgovori:

Franc Plahuta, zaposlen na Zavarovalnici Triglav, OE Celje, na po- Nikola Ivič, zaposlen pri Pošti Slovenije, občinski svetnik štiri leta, dročju sklepanja zavarovanj. Štiri mandate predsednik KS Lesično, aktiven v turističnem društvu, hobi – košarka. občinski svetnik prav tako štiri mandate. Član PGD Lesično-Pil- Zavzemal se bom za uspešen razvoj Občine Kozje, razvoj turizma, štanj-Zagorje, KD Lesično-Pilštanj in TD Pilštanj. Hobiji: fotogra- za večjo pristojnost KS Občine Kozje, pomoč starejšim občanom ... firanje prireditev, znamenitosti in narave, izleti, izobraževanje, utr- jevanje znanja tujih jezikov (nemščina, francoščina, italijanščina, Filip Volaušek, zaposlen v Domači pekarni Resnik Kozje, zadnjih latinščina, grščina), kmetovanje in življenje z naravo. osem let občinski svetnik, predsednik OO NSi Kozje, hobiji so: Po svojih močeh bom aktiven na področju komunale in kmetij- igranje šaha, namiznega tenisa, potovanja, vrtičkarstvo in sadjar- stva, prizadeval si bom za ureditev cestne in kmetijske infrastruk- stvo. ture. V občinskem svetu se bom zavzemal za zastopanje interesov in po- Franc Žlender, zaposlen na MNZ PU Celje, PP Šmarje pri Jelšah, treb vseh občank in občanov ter vsesplošni razvoj in izgradnjo naše predsednik KS Zagorje osem let, član občinskega sveta osem let, občine. predsednik PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje dvajset let, član ŠD Zagorje, član KD Zagorje, krvodajalec – kri daroval 90-krat, član Anja Kostajnšek, referentka tehničnih pregledov in registracije Gobarskega društva Kozjansko. Hobiji: delo na manjši kmetiji in v vozil pri Avto Krka, d.o.o., predsednica KS Kozje v obdobju 2014– vinogradu, šport v manjši meri ter nabiranje gob. 2018, odkar sem mama, svoj prosti čas preživljam s svojo družino. V občinskem svetu se bom zavzemal za enakomerni celostni razvoj V občinskem svetu se bom zavzemala za obnovo, izgradnjo in sa- občine na vseh področjih, kjer je to potrebno in seveda mogoče. nacijo javne infrastrukture, sodelovanje občine s KS in društvi ter

Novoizvoljeni občinski svet Kozje z županjo 4 POD DROBNOGLEDOM spodbujanje njihovega razvoja in delovanja ter se trudila, nuditi Marko Kunej, zaposlen na FURS Brežice. Osem let sem bil pred- ustrezno materialno in finančno podporo. Za izboljšanje pogojev sednik KS Podsreda, dva mandata občinski svetnik in predsednik za razvoj gospodarstva, spodbuditev nastanka novih podjetij in sa- odbora za komunalo, v prejšnjem mandatu tudi podžupan. Član mozaposlenih ter spodbuditev novih delovnih mest. In pa posodo- PGD Podsreda, TD Podsreda, ŠD Podsreda in društva vinogradni- bitev in izgradnjo novega telekomunikacijskega omrežja. kov. Prosti čas rad preživim v krogu družine in prijateljev. Kot že zadnjih dvanajst let bom tudi v prihodnje izkazoval pripravljenost Boštjan Prešiček, samostojni podjetnik – servis gospodinjskih za sodelovanje in pomoč na vseh delovnih področjih. Vsi projekti, aparatov in hladilne tehnike, predsednik komisije za opravljanje ki bodo vodili v razvoj in še boljšo blaginjo Občine Kozje, bodo z s sredstvi iz požarnega sklada – štiri leta, poveljnik PGD Kozje – moje strani dobili pozitivno mnenje in se bom zanje tudi zavzemal. devetnajst let, Član poveljstva GZ Šmarje – pet let. Delo v gasilski Upam pa tudi na kompromisno in povezovalno delovanje članov prostovoljni organizaciji, ki ima velik spekter delovanja. Prostega občinskega sveta, kot je bilo do sedaj. časa tako ne ostane več veliko, kolikor ga pa, ga namenim za delo v domačem vinogradu in zapolnim s sprehodi v naravi. Zavzemal Jernej Šulc, zaposlen na OKo media, d.o.o., kot novinar in urednik. se bom za razvoj in napredek naše občine, za boljše življenjske in V PGD Podsreda štiri leta namestnik poveljnika in član upravnega delovne pogoje vseh občank in občanov, ki živijo v Občini Kozje. odbora. Od letos predsednik PGD Podsreda, podpredsednik GZ Predvsem pa se bom zavzemal in zastopal interese ljudi, ki živijo v Šmarje pri Jelšah in član Časopisno-založniškega sveta pri Gasilski KS Kozje v vaseh Ješovec, Veternik in Zdole, to so ljudje, ki so mi zvezi Slovenije. Član upravnega odbora Turističnega društva Pod- zaupali mandat svetnika in pričakujejo, da bom njihove interese in sreda in član ŠD Podsreda. Prostega časa ostane malo, namenim pa potrebe korektno in pošteno zastopal v svetu Občine Kozje. za druženje s prijatelji, pomoč doma na manjši kmetiji, pogledam kak dober film, poslušam glasbo … V Občinskem svetu Občine Kozje se bom zavzemal predvsem za to, da bodo investicije enakomerno razporejene po celotni obči- Sestava delovnih teles občinskega nei. Želja je, da vsi člani Občinskega sveta, županja in Občinska sveta: uprava delujemo povezovalno in stojimo za izrečenimi besedami in dejanji. Med drugim se bom zavzemal, da se mladim omogoči še Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja: več dejavnosti in se njihovo delo podpira. Prav tako sem za pomoč Franc Plahuta – predsednik, Anja Kostanjšek, Jernej Jagrič podjetnikom, ki bodisi zaposlujejo občane naše občine bodisi so Odbor za gospodarstvo in razvoj: Boštjan Prešiček – samozaposleni v obliki subvencij za nove zaposlitve, manjših daja- predsednik, Jernej Jagrič, Filip Volaušek, Primož Lesjak in tev pri gradnjah novih poslovnih prostorov, subvencionirane naje- Vladimir Pečnik mnine … Na kmetijski ravni želim, da ljudje prepoznajo potencial naših krajev, ki se ga lahko poveže tudi s turizmom. Pri turizmu pa Odbor za družbene dejavnosti: moramo delati v smeri, da več ljudi pripeljemo v občino (promo- Jernej Šulc – predsednik, Nikola Ivič, Franc Žlender, Roman cija), in predvsem, da jih lahko preko celotnega dne animiramo in Gradišek in Andreja Ferlič jim nudimo celosten program, ter, da turisti pri nas zapravijo več (butični turizem). Kot ponosen krajan Podsrede se bom zavzemal Odbor za komunalne dejavnosti, urejanje prostora in tudi za svoj kraj in njegov razvoj. Kot dolgoletni gasilec pa želim, varstvo okolja: da kljub solidni opremljenosti vseh društev v občini še dodatno Marko Kunej – predsednik, Anja Kostanjšek, Franc Plahuta, opremimo ljudi, ki v najtežjih trenutkih posredujejo prvi in pov- Matej Kovačič sod. Seveda pa zaradi vsega naštetega ne sme trpeti osnovno; soci- ala, zdravstvena oskrba, šolstvo … Komisija za peticije: Jernej Jagrič, zaposlen pri SiPRO inženiring, d.o.o., občinski sve- Nikola Ivič – predsednik, Boštjan Prešiček , Mojca Kolar tnik osem let, predsednik odbora za gospodarstvo in razvoj, pred- sednik Komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sve- Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja: ta, predsednik Komisije za kmetijstvo vse po štiri leta, Predsednik Franc Žlender – predsednik, Marko Kunej, Filip Volaušek ŠD Podsreda, član PGD Podsreda, TD Podsreda in Združenja koz- janskih vinarjev in pridelovalcev hrane. Komisija za pripravo statuta in poslovnika občinskega V prostem času se ukvarjam s športnimi aktivnostmi, posebno sveta: igranjem malega nogometa, smučanjem, badmintonom … V ve- Anja Kostanjšek – predsednica, Nikola Ivič, Jernej Šulc liko veselje mi je delo na ekološki kmetiji in v vinogradu. Preostali prosti čas pa najraje preživim v krogu družine in najdražjih. Komisija za kmetijstvo: Jernej Jagrič – predsednik, Franc Plahuta, Marko Mramor V občinskem svetu se bom zavzemal za razvoj občine na področjih gospodarstva, kmetijstva in turizma. Treba je izkoristiti potenciale, Nadzorni odbor Občine Kozje: ki nam jih daje lokalno okolje, kar bo dajalo možnosti mladim, da Milena Grobelšek, Veljko Kolar, Slavica Štukelj ostanejo v naših lepih krajih. Predvsem bo treba spodbuditi ljudi, da začnejo razmišljati o novih dejavnostih, ki omogočajo stabilno Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu: ekonomsko okolje in zagotavljajo dolgoročni razvoj občine. Trudil Nikola Ivič – predsednik, Bojana Bratuša, Liljana Cerar, se bom tudi v dobro delovanja društev, ki so pomembna za pove- Dušan Jurgec, Marinka Moškon, Mihael Zalokar. zovanje in okrepljenje dobrih odnosov med občani.

Odgovore zbral in povzel Roman Gradišek

5 IZ OBČINSKE UPRAVE LOKALNE VOLITVE 2018

V nedeljo, 18. novembra 2018, so se v vseh občinah izvedle redne lokalne V tretji volilni enoti so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov: volitve, na katerih so se volili člani občinskih svetov, župani in člani svetov Kandidat število glasov % ožjih delov občin. IVANA JAZBINŠEK 58 11,28 Občinska volilna komisija Občine Kozje je končne izide glasovanja ugotovila KATJA SINKOVIČ 130 25,29 na svoji seji dne 20. 11. 2018. ROBERT MARTIN KRAJNC 66 12,84 JOŽE KLAKOČER 32 6,23 V Občini Kozje je od skupnega števila volivcev – 2.709 – glasovalo 1.686 volivcev, kar znaša 62,24 odstotka vseh volilnih upravičencev. MARKO KUNEJ 223 43,39 MARKO MRAMOR 114 22,18 Pri glasovanju za župana so posamezni kandidati dobili naslednje število BRANKO LUGARIČ 98 19,07 glasov: NEŽA DOBRAVC 32 6,23 Kandidat število glasov % JERNEJ JAGRIČ 149 28,99 PETER KOZMUS 717 42,75 FRANC ŠTUKELJ 39 7,59 MILENCA KRAJNC 867 51,70 MAJA KUKOVIČIČ 51 9,92 ANICA BIDAR 93 5,55 JERNEJ ŠULC 174 33,85 Občinska volilna komisija je ugotovila, da je za županjo Občine Kozje izvolje- na MILENCA KRAJNC, Vrenska Gorca 44, Buče. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: MARKO KUNEJ, Gorjane 2, 3257 Podsreda Za volitve članov občinskega sveta Občine Kozje so določene tri volilne eno- JERNEJ ŠULC, Podsreda 97, 3257 Podsreda te, kjer se skupno voli devet članov občinskega sveta. JERNEJ JAGRIČ, Gorjane 17b, 3257 Podsreda.

V prvi volilni enoti so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov: Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI BUČE sta določeni dve vo- lilni enoti, v katerih se voli skupno pet članov sveta krajevne skupnosti. Kandidat število glasov % ANTON AGREŽ 75 12,95 V prvi volilni enoti se volita dva člana sveta. Izvoljena sta bila naslednja kan- NIKOLA IVIČ 169 29,19 didata: PRIMOŽ LUPŠE 67 11,57 FRANC ŠTUKELJ, Buče 55, 3255 Buče. BRANKO LUGARIČ, Buče 31, 3255 Buče FRANC PLAHUTA 206 35,58 DRAGICA KOPRIVC 29 5,01 V drugi volilni enoti se volijo trije člani sveta. Izvoljeni so bili naslednji kandi- JERNEJ ŠKOBERNE 135 23,32 dati: SIMON STADLER 60 10,36 SILVA VALENČAK, Vrenska Gorca 46, 3255 Buče FRANC ŽLENDER 186 32,12 ROBERT MARTIN KRAJNC, Vrenska Gorca 44, 3255 Buče JOŽE KLAKOČER, Vrenska Gorca 23, 3255 Buče. KARMEN KRIŽNIK JOKOSENUMI 12 2,07 DEJAN BAH 160 27,63 Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI KOZJE je določenih pet ANICA BIDAR 39 6,74 volilnih enot, v katerih se skupno voli sedem članov sveta krajevne skupnosti. BORIS KOPRIVC 30 5,18 V prvi volilni enoti se volita dva člana sveta. Izvoljena sta bila naslednja kan- Izvoljeni so bili naslednji kandidati: didata: FRANC PLAHUTA, Pilštanj 35, 3261 Lesično ANJA KOSTAJNŠEK, Kozje 34, 3260 Kozje FRANC ŽLENDER, Zagorje 61, 3261 Lesično ZDRAVKO CENTRIH, Kozje 78, 3260 Kozje. NIKOLA IVIČ, Pilštanj 49, 3261 Lesično. V drugi volilni enoti se volita dva člana sveta. Izvoljena sta bila naslednja V drugi volilni enoti so posamezni kandidati dobili naslednje število glasov: kandidata: PRIMOŽ PEČNIK, Kozje 152, 3260 Kozje. Kandidat število glasov % PRIMOŽ RESNIK, Kozje 151, 3260 Kozje. TANJA PERC 90 15,71 ROMAN GRADIŠEK 183 31,94 V tretji volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat MIRAN KRI- ŽNIK, Ješovec pri Kozjem 39, 3260 Kozje. ANJA KOSTAJNŠEK 216 37,70 MILOŠ ČEPIN 101 17,63 V četrti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljena je bila kandidatka TANJA SANDI ŠTUS 133 23,21 PERC, Zdole 15, 3260 Kozje. FILIP VOLAUŠEK 245 42,76 V peti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat ZDENKO BOŠTJAN PREŠIČEK 195 34,03 RESNIK, Vetrnik 33, 3260 Kozje. DANIJEL ŠTUS 78 13,61 Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI LESIČNO je določenih pet Izvoljeni so bili naslednji kandidati: volilnih enot, v katerih se voli skupno šest članov sveta krajevne skupnosti. FILIP VOLAUŠEK, Kozje 100, 3260 Kozje ANJA KOSTAJNŠEK, Kozje 34, 3260 Kozje V prvi volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljena je bila kandidatka MARTINA BOŠTJAN PREŠIČEK, Kozje 28, 3260 Kozje. STRGAR, Lesično 1, 3261 Lesično.

6 IZ OBČINSKE UPRAVE

V drugi volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat MARKO V peti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat MILAN OMER- ROMIH, Drensko Rebro 32, 3261 Lesično. ZEL, Vojsko 43, 8282 Koprivnica.

V tretji volilni enoti se volita dva člana sveta. Izvoljena sta bila naslednja kan- Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI OSREDEK je določena ena didata: volilna enota, v kateri se volijo trije člani sveta krajevne skupnosti. FRANC AMON, Gubno 7b, 3261 Lesično JERNEJ ŠKOBERNE, Gubno 22, 3261 Lesično. V volilni enoti se volijo trije člani sveta. Izvoljeni so bili naslednji kandidati:

V četrti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljena je bila kandidatka IRENA JOŽE OKROŠEK, Osredek pri Podsredi 14, 3257 Podsreda POLUTNIK (žreb), Dobležiče 11, 3261 Lesično. BORIS BEUC, Osredek pri Podsredi 18, 3257 Podsreda BOŠTJAN JAGRIČ, Osredek pri Podsredi 26, 3257 Podsreda. V peti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat FRANC PLA- HUTA, Pilštanj 35, 3261 Lesično. Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI ZAGORJE so določene tri volilne enote, v katerih se voli skupno pet članov sveta krajevne skupnosti. Za volitve članov sveta KRAJEVNE SKUPNOSTI PODSREDA je določenih pet volilnih enot, v katerih se voli skupno šest članov sveta krajevne skupno- V prvi volilni enoti se volijo trije člani sveta. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: sti. DARKO KOLAR, Zagorje 44, 3261 Lesično MARKO ZALOKAR, Zagorje 6, 3261 Lesično V prvi volilni enoti se volita dva člana sveta. Izvoljena sta bila naslednja kan- MARKO BEVC, Zagorje 75, 3261 Lesično. didata: PRIMOŽ LESJAK, Podsreda 51, 3257 Podsreda V drugi volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat DARKO MARTINA ZUPAN, Podsreda 21, 3257 Podsreda. ANTLEJ, Bistrica 25, 3261 Lesično.

V drugi volilni enoti se voli en član sveta. V tretji volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat BOŠTJAN OPREŠNIK, Topolovo 11, 3261 Lesično. Izvoljena je bila kandidatka BOJANA BRATUŠA, Gradišče 6a, 3257 Pod- sreda. Občinska volilna komisija ni prejela nobenega ugovora zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, prav tako ni prejela ugovora zoper odločitev občin- V tretji volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat GREGOR ske volilne komisije, ki bi lahko vplivala na potrditev mandatov. KLAVŽAR, Gorjane 23, 3257 Podsreda. PREDSEDNICA V četrti volilni enoti se voli en član sveta. Izvoljen je bil kandidat ANTON OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE PRESKAR, Poklek pri Podsredi 29, 3257 Podsreda.

KONSTITUTIVNA SEJA OBČINSKEGA SVETA

Novoizvoljeni občinski svet se je konstituiral na svoji prvi seji dne 29. 11. Občinski svet je še imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in ime- 2018. novanja kot stalno delovno telo občinskega sveta v sestavi Franc Plahuta Pri tem je tričlanska mandatna komisija za pregled prispelih pritožb in pri- – predsednik, Jernej Jagrič in Anja Kostajnšek. pravo predloga potrditve mandatov članov sveta na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi ugotovila, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane Mandatna komisija bo do naslednje seje pregleda članstvo v občinskih orga- sveta ter da ni bilo pritožb kandidatov oz. predstavnikov kandidatur. V sled nih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, navedenemu je mandatna komisija predlagala občinskemu svetu, da potrdi katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina ter pripravi poročilo in vse mandate. predloge za imenovanje novih članov. Pri tem bo tudi ugotavljala, ali je član- S potrditvijo mandatov članov občinskega sveta se je občinski svet konsti- stvo vezano na mandat občinskega sveta. tuiral. Glede na to, da občinski svet ni prejel pritožbe zoper mandat župana, je ugo- tovil, da je za županjo Občine Kozje izvoljena Milenca Krajnc. Andreja Reher

KONSTITUTIVNE SEJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po - KS BUČE: predsednik Branko Lugarič, podpredsednik Robert Martin izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni Krajnc; mandati več kot polovici njegovih članov. - KS LESIČNO: predsednik Franc Plahuta, podpredsednik Marko Romih; - KS KOZJE: predsednica Anja Kostajnšek, podpredsednik Zdravko Cen- Vse krajevne skupnosti so se že konstituirale, saj je bilo na podlagi poročila trih; volilne komisije in potrdil o izvolitvi ugotovljeno, da ni bilo pritožb kandidatov - KS PODSREDA: predsednica Martina Zupan, podpredsednik Primož oziroma predstavnikov kandidatur. Lesjak; - KS OSREDEK: predsednik Jože Okrošek, podpredsednik Boris Beuc; V vseh krajevnih skupnostih so bili izvoljeni tudi predsedniki in podpredsedni- - KS ZAGORJE predsednik Darko Kolar, podpredsednik Marko Zalokar. ki svetov krajevnih skupnosti: Andreja Reher

7 IZ OBČINSKE UPRAVE ODLOK O PRISTOJNOSTIH IN FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI KOZJE

Občinski svet je sprejel nov Odlok o pristojnostih in financiranju krajevnih sku- zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja pnosti v Občini Kozje, s katerim so se določile naloge, organizacija, delovanje ter zaščite in reševanja, pravni status ožjih delov Občine Kozje. • pospešujejo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina. Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: • obravnavajo vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje V skladu z odlokom o pokopališkem redu: krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo, ter oblikujejo svoja stališča in mne- - oddajajo v uporabo mrliške vežice ter skrbijo za urejenost in čistočo mrliških nja, vežic, • dajejo pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov obči- - sprejemajo prijave pokopa ter se z naročnikom pogreba dogovorijo o dodelitvi ne, najemnega prostora ter o tem obvestijo upravljavca pokopališča, • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na po- - skrbijo za red in čistočo na pokopališču, dročju javne infrastrukture na svojem območju, - opozarjajo najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov, • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelu- - obveščajo javno podjetje za komunalne storitve o potrebi odstranitve odpad- jejo pri njihovi sanaciji, kov s pokopališča, • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in - vodijo evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, - vodijo evidenco grobov in evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, uredi- deset let, tev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), - opozarjajo upravljavca pokopališča na motenje reda in miru na pokopališču, • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter - druge naloge v skladu z dogovorom z upravljavcem pokopališča. jih posredujejo pristojnemu organu občine, • seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev sku- V skladu z dogovorom z občino krajevne skupnosti upravljajo večnamenske pnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, objekte v lasti občine. • spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno Krajevne skupnosti niso pravne osebe javnega prava. Andreja Reher

PREDLOG KANDIDATA ZA ČLANE IN NAMESTNIKE ČLANOV OKRAJNIH VOLILNIH KOMISIJ

Državna volilna komisija je objavila Poziv za predlaganje kandidatov za člane in obrazbi univerzitetna diplomirana pravnica, je članica Občinske volilne komisije namestnike članov volilnih komisij volilnih enot in okrajnih volilnih komisij ter Javni Občine Kozje (v nadaljevanju OVK) že od leta 1999, in sicer do leta 2006 kot na- poziv za zbiranje predlogov kandidatov za imenovanje predsednikov in namestni- mestnica predsednika OVK, od leta 2006 naprej pa kot predsednica OVK. V Obči- kov predsednikov volilnih komisij ter za imenovanje članov in namestnikov članov ni Kozje je bil do leta 2009 proporcionalni sistem volitev, od leta 2009 pa večinski, volilnih komisij volilnih enot izmed pravnih strokovnjakov. tako da zelo dobro pozna oba volilna sistema. Ga. Reher ima bogate izkušnje na Občinski svet Občine Kozje je predlagal Državni volilni komisiji, da v 1. Okrajno področju volitev in je kot poznavalka volilne zakonodaje in poteka vseh postopkov volilno komisijo 7. volilne enote s sedežem Aškerčev trg 11, 3240 Šmarje pri Je- in volilnih opravil, ki so povezani z volitvami, primerna kandidatka za namestnico lšah, za namestnico predsednika ali za članico okrajne volilne komisije imenuje predsednika okrajne volilne komisije oz. za članico okrajne volilne komisije. go. Andrejo Reher. Pri tem je svoj predlog utemeljil z naslednjo obrazložitvijo: Andreja Reher, po iz- Andreja Reher

SKLEP O DELNI POVRNITVI STROŠKOV VOLILNE KAMPANJE ZA LOKALNE VOLITVE 2018 V OBČINI KOZJE

V skladu z določili Zakona o volilni in referendumski kampanji občine pred začet- Organizatorji volilne kampanje za župana oziroma kandidati za župana imajo pra- kom volilne kampanje določijo višino delnega povračila stroškov organizatorjem vico do delne povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,12 evra za dobljeni volilne kampanje na lokalnih volitvah. glas, če je za njihovega kandidata oziroma zanj glasovalo najmanj deset odstot- Lokalna skupnost lahko določi, da pripada delno povračilo stroškov samo orga- kov od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali. nizatorjem volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati v predstavniškem organu Skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, lokalne skupnosti, in samo organizatorjem volilne kampanje za individualni organ razvidnega iz poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za kampanjo, ki ga mora- lokalne skupnosti, katerih kandidati so dosegli določen odstotek od skupnega šte- jo organizatorji volilne kampanje oziroma kandidati za župana dostaviti občinske- vila volilnih upravičencev, ki so glasovali, pri čemer odstotek, ki ga določi lokalna mu svetu in računskemu sodišču. skupnost, ne sme presegati desetih odstotkov. Organizatorju volilne kampanje za volitve v občinski svet ali za volitve župana Občinski svet Občine Kozje je sprejel sklep, s katerim je določil, da imajo orga- oziroma kandidatu za župana, se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne nizatorji volilne kampanje, ki so jim pripadli mandati za člane v občinskem svetu, kampanje iz proračuna Občine Kozje v roku tridesetih dni po predložitvi poročila pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, občinskemu svetu in računskemu sodišču. pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstvih Andreja Reher za kampanjo. 8 IZ OBČINSKE UPRAVE TURISTIČNA TAKSA

S 15. 3. 2018 je začel veljati Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), ki - otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva raz- ureja načrtovanje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na državni ravni in na vrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, ravni turističnega območja, turistično in promocijsko takso, pogoje za opravljanje - učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, ki so udeležen- dejavnosti organiziranja in prodaje turističnih paketov in povezanih potovalnih ci strokovnih ekskurzij in podobnih oblik dela, ki jih na nepridobitni podlagi aranžmajev ter turistično vodenje. izvajajo vzgojno-izobraževalne ustanove in so določene z letnim delovnim načrtom v okviru javno veljavnega vzgojno-izobraževalnega ali študijskega Po novem zakonu občina določi turistično takso v znesku do 2,5 evra. programa, - osebe do 18. leta in njihove vodje oziroma mentorji, ki so udeleženci letovanj, Poleg turistične takse se obračuna promocijska taksa, kar je novost, in znaša 25 ki jih organizirajo društva, ki jim je bil podeljen status pravne osebe v javnem odstotkov zneska obračunane turistične takse. interesu, - osebe, ki prostovoljno odpravljajo posledice elementarnih nesreč, Turistična taksa je pristojbina za prenočevanje, ki jo zavezanci plačajo kot nado- - pripadniki Slovenske policije v obdobju opravljanja nalog iz svoje pristojnosti, mestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim na voljo na turističnem obmo- - osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu nepreki- čju in se jim ob vsakokratnem koriščenju ne zaračunajo posebej. njeno več kot 30 dni, - tuji državljani, ki so po mednarodnih pogodbah oproščeni plačila turistične Promocijska taksa je pristojbina, ki je namenjena za načrtovanje in izvajanje trže- takse. nja ter promocijo celovite turistične ponudbe Slovenije. Turistično takso v višini 50 odstotkov plačujejo: Občina pri določitvi višine zneska turistične takse upošteva vrsto in kategorijo - osebe od 7. do 18. leta starosti, nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju ter - osebe od 18. do 30. leta starosti, ki prenočujejo v nastanitvenih obratih, vklju- obseg ugodnosti in storitev, ki jih brezplačno zagotavlja turistom. čenih v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč (IYHF).

Vlada Republike Slovenije lahko na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin en- V novem zakonu se je nabor oprostitev plačila turistične takse zmanjšal, občinam krat na leto uskladi višino zneska turistične takse iz prvega odstavka tega člena, pa dopušča, da v svojih predpisih, skladno z lokalnimi politikami, strategijami in in to najpozneje v aprilu z veljavnostjo od prihodnjega koledarskega leta naprej. posebnostmi določijo osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse. Postopek pobiranja in odvajanja promocijske takse začne veljati 1. januarja 2019. Promocijska taksa se bo prenakazovala na poseben račun Slovenske turistične Pravne osebe javnega in zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki, organizacije. sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično in promocijsko takso v imenu in za račun občine oziroma javne agencije hkrati s Po zakonu plačujejo turistično in promocijsko takso državljani Republike Slovenije plačilom storitev za prenočevanje ali najpozneje zadnji dan prenočevanja. in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu. Osebe iz prejšnjega odstavka do 25. dne v mesecu za pretekli mesec nakazujejo Osebe iz prejšnjega odstavka plačajo turistično in promocijsko takso hkrati s pla- pobrano turistično in promocijsko takso na poseben račun občine. Občina prejeto čilom storitev za prenočevanje. Plačati jo morajo tudi, če so deležne brezplačnih promocijsko takso v osmih dneh po prejemu vseh promocijskih taks za pretekli storitev za prenočevanje, razen če zakon ne določa drugače. mesec prenakaže na poseben račun agencije.

Po zakonu so plačila turistične takse in posledično promocijske takse oproščeni: Občinski svet je s sprejemom Odloka o turistični taksi v Občini Kozje določil, da - otroci do sedmega leta starosti, znaša višina turistične takse za prenočitev na osebo na dan v znesku 1,2 evra. - osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, - osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere V znesek iz prejšnjega odstavka ni vključena promocijska taksa, ki znaša 25 je razvidno, da je pri zavarovancu ugotovljena invalidnost oziroma telesna odstotkov zneska turistične takse in se na podlagi zakona, ki ureja spodbujanje okvara, ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komi- turizma, začne pobirati 1. januarja 2019. sije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari, ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, Andreja Reher

MNENJE K IMENOVANJU RAVNATELJICE VIZ III. OŠ ROGAŠKA SLATINA

Občinski svet Občine Kozje je podal pozitivno mnenje k imenovanju Apolonije Kunštek, Zgornje Sečovo 9, 3250 Rogaška Slatina, za ravnateljico VIZ III. OŠ Rogaška Slatina. Kandidatka ima ob izpolnjevanju zakonskih pogojev za ravnateljico dolgoletne izkušnje na področju šolstva. Ga. Kunštek zaključuje mandat ravnateljice VIZ III. OŠ Rogaška Slatina. V tem času se je ves čas trudila za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela ter za dobre pogoje dela učiteljev in učencev. Poznavanje dela na šoli se kaže v kakovostnem in dobro izdelanem programu vodenja šole. Ves čas mandata je ga. Kunštek korektno sodelovala z občino. Pri svojem dosedanjem delu je ga. Kunštek izkazala znanje, strokovnost, izkušnje, zato je primerna kandidatka za ravnateljico VIZ III. OŠ Rogaška Slatina.

Andreja Reher

9 IZ OBČINSKE UPRAVE ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI KOZJE

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dajatev, ki jo plačujejo zavezanci Vrednost točke za izračun nadomestila na območju Občine Kozje znaša za leto kot nadomestilo za uporabo zazidanega oz. nezazidanega stavbnega zemljišča 2019 0,00056 EUR/mesec. in je izvirni prihodek občine. Vrednost točke se letno revalorizira z indeksom cen življenjskih potrebščin za ob- Vsa sredstva, zbrana iz plačil nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, so priho- dobje prvih devetih mesecev leta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. dek proračuna Občine Kozje in se namensko uporabljajo za pridobivanje, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč ter za investicije in vzdrževanje komunalne infra- strukture na območju vseh naselij v občini. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA

Občinski svet Občine Kozje je Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredni uporabnik v Občini Kozje sprejel v skladu z Zakonom o stavbnih zemljiščih v letu 2003, zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, podnajemnik). Zave- spremembe in dopolnitve v letu 2003 in 2005. zanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je lastnik nezazi- Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) je preho- danega stavbnega zemljišča. dnega značaja, saj ga bo nadomestil davek na nepremičnine. Ker omenjeni zakon še ni bil sprejet in se NUSZ še vedno odmerja, so ministrstva za javno upravo, za okolje in prostor ter za finance podala priporočila za izboljšanje sistema NUSZ. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA Ker je za pričakovati, da se bo NUSZ odmerjal še nekaj časa, je občinski svet sprejel nov Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kozje. Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in poslovne prostore, ki jih za opravljanje Z odlokom se ohranja koncept dosedanjega odmerjanja nadomestila, sistem dejavnosti uporabljajo javni zavodi, društva ter druge organizacije, ki opravljajo točkovanja in način izračunavanja nadomestila, spreminjajo pa se določila, ki se nepridobitno dejavnost in se financirajo iz občinskega proračuna. usklajujejo s predpisi ter glavnimi priporočili ministrstva. Nadomestilo se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, in za poslovne prostore, ki jih uporabljajo občinska uprava in krajevne skupnosti za Območja, na katerih se plačuje nadomestilo, se razvrstijo v štiri skupine. Skupine svoje delovanje. so določene po kriterijih, ki upoštevajo lokacijske ugodnosti posameznih stavbnih Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet zemljišč, in sicer: let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, - opremljenost s komunalno infrastrukturo, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma - funkcionalna ugodnost lokacije stavbnega zemljišča, družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega - gostoto javnih funkcij in poslovnih dejavnosti, zemljišča po določbah zakona. Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila - dostopnost z javnimi prometnimi sredstvi. začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Zavezanca se lahko v celoti ali delno oprosti plačila nadomestila, če bi se z izter- I. območje: javo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. Upravi- Stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjem strnjenem delu naselja Kozje. Območje čenec do oprostitve plačila nadomestila je zavezanec, ki je upravičen do denarne je razdeljeno na dve podobmočji (IA in IB) glede na možnost priključitve na kana- socialne pomoči kot edinega vira za preživljanje po predpisih o socialnem varstvu, lizacijsko omrežje. oziroma zavezanec, ki sicer ne prejema denarne socialne pomoči, vendar pa do- hodek zavezanca oziroma družine ne dosega višine minimalnega dohodka na II. območje: družinskega člana po predpisih o socialnem varstvu. Do celotne oprostitve plačila Stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjem delu naselja Lesično in delu naselja Dren- so upravičeni zavezanci, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Zavezanci, ki ne sko Rebro, v trgu Podsreda in v delu naselja Kozje v bližini občinskega središča. dosegajo višine minimalnega dohodka na družinskega člana, so upravičeni do delne oprostitve plačila nadomestila. Višina oprostitve se v tem primeru določi v III. območje: odstotku, v katerem se izrazi razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upra- Stavbna zemljišča, ki ležijo v osrednjem delu naselij Zagorje in Buče, v delu na- vičencu oziroma družinskim članom in njegovimi dohodki oziroma dohodki družin- selja Vrenska Gorca, v trgu Pilštanj in ostala stavbna zemljišča v Občini Kozje ob skih članov, ugotovljenimi na način, ki ga določajo predpisi o socialnem varstvu. regionalnih cestah. Višina oprostitve se v tem primeru določi v odstotku, v katerem se izrazi razlika IV. območje: med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu oziroma družinskim članom, V to območje se uvrščajo ostala stavbna zemljišča, ki ne ležijo v I., II. ali III. ob- in njegovimi dohodki oziroma dohodki družinskih članov, ugotovljenimi na način, močju. ki ga določa zakon o socialnem varstvu.

Območja so prikazana v prostorsko-informacijskem sistemu Občine Kozje. Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vlo- žiti najkasneje do 30. 1. za tekoče leto pri občinski upravi.

MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA Občinska uprava lahko v primerih elementarne in druge nezgode, težje bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila: ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine. Oprostitev velja dve leti od dogodka, zaradi katerega se je zave- 1. območje stavbnih zemljišč, zanca oprostilo plačevanja nadomestila. 2. namembnost stavbnih zemljišč, 3. splošna komunalna opremljenost po posameznih območjih. Na podlagi vloge in dokazil o oprostitvah s sklepom odloči občinska uprava, o oprostitvah obvesti občinski svet. Vrednotenje meril se opravi z metodo točkovanja. Občinska uprava je v odlok želela umestiti tudi oprostitve za gospodarske subjek- te, ki pa so bile po priporočilu pristojnega ministrstva umaknjene iz odloka. VREDNOST TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA Andreja Reher 10 IZ OBČINSKE UPRAVE Zaključen razpis za področje kmetijstva za leto 2018

V letošnjem letu je bil javni razpis o dodeljevanju podpor za ohra- sklepom, odločilo, da le-teh ne bodo izkoristili oz. da investicij ne njanje in razvoj kmetijstva objavljen konec februarja. Na javni raz- bodo izvedli. Poudariti pa je treba, da prijavitelj na javni razpis, pis je prispelo šestinpetdeset vlog, od tega enajst s strani društev s ki neupravičeno ni izkoristil odobrenih sredstev, ni upravičen do področja kmetijstva. dotacij oziroma subvencioniranih storitev dve leti po neizpolnitvi Največje zanimanje je bilo tudi tokrat za sofinanciranje posoda- pogodbenih obveznosti. Neporabljena sredstva ostanejo v prora- bljanja kmetijskih gospodarstev, predvsem za nakup kmetijske me- čunu in se ne morejo razdeliti drugim upravičencem iz tega jav- hanizacije in posodobitev hlevov, povečalo pa se je tudi zanimanje nega razpisa. za sofinanciranje zavarovalnih premij. Nakupi kmetijske meha- Skupno je za področje kmetijstva, gozdarstva in ribištva v proraču- nizacije so bili sofinancirani v višini 22,26 odstotka upravičenih nu občine za leto 2018 namenjenih 64.320 evrov, za namen javnega stroškov, ureditev hlevov, pašnikov in agromelioracije v višini 34 razpisa je bilo letos namenjenih 47.000 evrov. Preostala sredstva odstotkov, dopolnilne dejavnosti na kmetijah v višini 40 odstotkov, se namenjajo še vzdrževanju prikolic za prevoz živali, vzdrževanju zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove v višini 8 od- gozdnih cest, trajnostnemu gospodarjenju z divjadjo in oskrbi za- stotkov zavarovalne premije. puščenih živali. Letos se je nekaj upravičencev, ki so jim bila odobrena sredstva s Suzana Kunst

Predstavnik Občine Kozje v svetu območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Šmarje pri Jelšah

Občinski svet Občine Kozje je kot predstavnika Občine Kozje v čina Šmarje pri Jelšah dva člana. svetu Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Člane sveta območne izpostave imenuje direktor JSKD na predlog Šmarje pri Jelšah predlagal g. Mihaela Zakoška, do poteka manda- občin z območja izpostave. Občina oblikuje predlog tako, da k evi- ta sveta Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti dentiranju kandidatov pozove društva, zveze kulturnih društev in Šmarje pri Jelšah. posameznike s področja kulturnih dejavnosti, ki delujejo v posa- Območna izpostava JSKD Šmarje pri Jelšah ima pet članov, od tega mezni občini. občine Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek po enega člana ter Ob- Andreja Reher

Plaz v Lesičnem

Neurje z močnim vetrom in taljenjem snega v decembru 2017 je ustavitev premikov na območju Občine Kozje povzročilo veliko škode na infrastruk- zemljine. Nujni turi. V Lesičnem na območju novega naselja nad šolo se je sprožil ukrepi so bili v po- zemeljski plaz, ki ogroža štiri stanovanjske hiše, kategorizirano ob- letnih mesecih tudi činsko cesto, javni vodovod in meteorno kanalizacijo. izvedeni in s tem se Občina Kozje je o nastalem škodnem dogodku obvestila Upravo je teren stabiliziral. RS za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR). Škoda je bila Projektna doku- velika tudi na ravni države, zato je URSZR dne 21. 12. 2017 izda- mentacija za iz- la sklep o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav in vedbo sanacije močnega vetra v obdobju med 11.–13. 12. 2017. V začetku januarja celotnega priza- je na občino prišlo obvestilo o premikanju in pokanju zemljine na detega območja je zemljišču pod stanovanjsko hišo Lesično 32a. Na terenu je bil ne- pripravljena in je mudoma opravljen ogled s strani predstavnikov občine, občinske bila predstavljena komisije za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah in projektanta vsem prebivalcem g. Metoda Krajnca. Aktivirana je bila civilna zaščita in PGD Lesič- prizadetega območja, vrednost celotnega projekta sanacije znaša no-Pilštanj-Zagorje, da so opravili intervencijo in s folijo pokrili 508.931,80 evrov z DDV. Izvajalec del, podjetje Kunej Karl, s. p., iz območje plazišča. Osredka pri Podsredi, je bil izbran preko javnega razpisa. V mese- Stanje plazu se je po obilnem taljenju snega v spomladanskih me- cu novembru je Vlada RS sprejela program odprave posledic na- secih vidno slabšalo, velika gmota razmočene zemljine se je zače- ravne nesreče in s tem zagotovila sredstva za sanacijo plazu. Izva- la valiti proti stanovanjski hiši Lesično 69e. Občina Kozje je takoj jalec del bo začel izvedbo šele po podpisu pogodbe o zagotovljenih naročila izdelavo projektne dokumentacije za sanacijo celotnega sredstvih med Ministrstvom za okolje in prostor in Občino Kozje. prizadetega območja in prav tako za izvedbo nujnih ukrepov za Nives Bercko

11 IZ OBČINSKE UPRAVE Rekonstrukcija občinskih cest 2018

Občina Kozje je v letu 2018 s sofinanciranjem Ministrstva za go- spodarski razvoj in tehnologijo, skladno s 23. členom Zakona o fi- nanciranju občin, na območju celotne Občine Kozje rekonstruirala štiri občinske ceste: - lokalno cesto LC 181051 Vetrnik–Gorjane, v dolžini 400 m, - javno pot JP 681211 Drenik–Penkovo selo, v dolžini 400 m, - javno pot JP 681081 Ješovec–Rajgl, v dolžini 800 m, - javno pot JP 681222 Ključice–Mireje, v dolžini 300 m.

Občina Kozje je najprej pristopila k izdelavi projektne dokumenta- cije za rekonstrukcijo občinskih cest. Projektno dokumentacijo je izdelalo podjetje ISB, d.o.o., iz Maribora, odgovorni vodja projek- tov pa je bil Metod Krajnc. Javni razpis za izbor izvajalca gradbenih del je bil pripravljen po sklopih za vsako cesto posebej. Za izvedbo Eden od odsekov gradbenih del sta tako bila izbrana dva izvajalca, in sicer podjetje dili novi prepusti v smislu tega, da vode ne morejo več zamakati Kunej Karl, s. p., iz Osredka pri Podsredi in podjetje GAAL gra- spodnjih in zgornjih ustrojev. Vsi odseki so se preplastili z enosloj- dnje, d.o.o., iz Sel pri Podčetrtku. nim nosilno obrabnim slojem asfalta v debelini sedem centime- trov, istočasno se je naredila asfaltna mulda z navezavo na jaške in V sklopu projekta je občina izvedla vzdrževalna dela v javno korist globalno odvodnjo. na omenjenih kategoriziranih občinskih cestah v skupni dolžini približno 1,9 km. Obstoječe ceste so bile zelo dotrajane (številne Skupna vrednost projekta je znašala 272.203,68 evra z vključenim razpoke in neurejena odvodnja), cesta Ključice–Mireje pa je bila DDV, od tega je 251.086 evrov zagotovilo Ministrstvo za gospo- še makadamska. Z gradbenimi deli je bilo treba narediti izkope ze- darski razvoj in tehnologijo, razliko pa Občina Kozje iz proračuna mljine za potrebe rekonstrukcije cest na končno širino tri metre 2018. in več. Uredila so se izogibališča in razširitve krivin, v ta namen je bilo treba zgraditi dve kamniti zložbi. Izvedle so se drenaže in vgra- Nives Bercko

12 AKTUALNO Na Vetrnik po obnovljeni cesti

V Občini Kozje vedno znova opažamo nove oziroma prenovljene cestne odseke. Bodisi gre za odseke, ki povezu- jejo večje kraje med seboj, bodisi za odseke, ki peljejo do manj poseljenih in od oči odmaknjenih krajev. Tako so oktobra letos namenu predali prenovljen odsek ceste proti Vetrniku, ki meri dobrih štiristo metrov in je bil po dolgih desetletjih potreben temeljite prenove.

Za odprtje ceste, ki med drugim vodi do domačije Francija Raj- gla, ki je seveda znan po svoji šoli harmonike, ni bolj primernega načina proslavitve, kot da mojster in eden izmed njegovih učencev zaigrata na harmoniko, in kaj je bolj primernega, kot pesem »Kme- tič praznuje«, ker je za domačine nova cesta prav gotovo razlog za veselje in pesem. Nato pa je Franci Rajgl predstavil zgodovino ceste, ki sta jo daljnega leta 1974 s skupnimi močmi v veliki meri pripravila njegov oče Lojze in sosed Stanko. Tako so se domačini takrat veselili prve ceste preko Rihterjevega brega do Veternika, leta 1988 pa so dobili še asfaltno prevleko, ki pa jo je do letos po- šteno načel zob časa. A po besedah Francija Rajgla je Občina Kozje z županjo Milenco Krajnc na čelu imela posluh in pristopila k ce- loviti obnovi ceste na Vetrnik v dolžini 400 metrov. V nadaljevanju je tako spregovorila Krajnčeva, ki je vesela, da jim je projekt uspelo izpeljati v dogovorjenih rokih in v okviru razpoložljivih sredstev. Tako so skupaj z izvajalcem del, Karlom Kunejem s. p. iz Osred- ka pri Podsredi, celovito obnovili cesto v dolžini štiristo metrov, delu pokazali dobro voljo in razumevanje. Po prerezu traku in ko jo preplastili z novo asfaltno prevleko, uredili odvodnjavanje ob je simbolično najmlajši domačin prvi zakorakal po novi cesti, pa se cesti, utrdili bankine, razširili oster zavoj in utrdili brežine s ka- je zbrana druščina popeljala po novi cesti do vinograda Janka in mnito-betonskimi škarpami. Po besedah županje je projekt obnove Andreje Rajgl, kjer so domačini pripravili pogostitev, manjkala pa ceste vreden dobrih 61 tisoč evrov in veseli jo predvsem dejstvo, seveda ni niti harmonika, ki sta jo spretno vihtela Franci Rajgl in da so se vsi lastniki zemljišč le-tem odpovedali brezplačno in pri njegov učenec Aljaž. (J. Š.)

Prenovljene ceste so venomer razlog za veselje

Ceste so tiste, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v krajih. Če so stare in luknjaste, so lahko za upo- rabnike še kako nevarne, če pa so nove ali prenovljene, je lahko pot domov za ljudi varnejša in prijetnejša. In od minulega tedna naprej se bolj varno in po prijetnejši cesti vozijo tudi domačini, ki uporabljajo odsek ceste Ješovec–Rajgl, ki je prenovljen in sedaj tudi uradno predan namenu.

zbranim besede namenila županja Milenca Krajnc, ki je predstavi- la projekt obnove ceste. Po besedah županje je bil odsek, dolg 800 metrov, v celoti obnovljen. Tako so poleg novega asfalta uredili tudi bankine, ustrezno odvodnjavo in vse ostalo potrebno. Kot je pove- dala Krajčeva, je projekt in nadzor nad deli opravilo podjetje ISB iz Maribora, dela na odseku pa so odlično opravili v podjetju GAAL, čigar direktor Albin Leskovšek je bil prisoten na otvoritvi. Celoten projekt je bil ovrednoten na 106 tisoč evrov, del sredstev pa je bil pridobljen iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je ob koncu povedala županja, je vesela, da so vsi lastniki parcel ob cesti le-te odstopili brezplačno in pokazali željo in razumevanje ob obnovi cestnega odseka. Še pred prerezom traku pa je novo cesto blagoslovil domači župnik Niko Marovt, ki je poudaril pomembnost, da se cesto uporablja Tako so prvo novembrsko soboto namenu predali osemsto metrov pametno in z glavo in da previsoka hitrost in alkohol ne sodita na dolg odsek Ješovec–Rajgl, ki je bil pred prenovo v izrazito slabem cesto. Trak so družno prerezali županja in domačini, prav vsi pa stanju in nujno potreben sanacije. Občina Kozje je prisluhnila do- so bili deležni zdravice. Nato so jih povabili še do bližnje domačije mačinom in ostalim pristojnim, da je treba odsek prenoviti, do- Križnik, kjer so pripravili pogostitev za vse zbrane v želji, da jim mačini pa so se za naložbo zahvalili s pripravo uradne otvoritve, nova cesta služi dolga leta. kjer so slavje najprej popestrili s kulturnim programom, nato pa je (J. Š.) 13 AKTUALNO V Mireju so se razveselili ceste

Urejena cestna infrastruktura je zelo pomembna. Tega se zavedajo tudi v Občini Kozje, kjer so zadnji oktobr- ski dan odprli cesto v Mireje in z njo razveselil tam- kajšnje prebivalce in uporabnike ceste, ki so s številno udeležbo ob odprtju ceste dokazali, kako pomembna je zanje. Odprtja se je udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, saj je bila cesta po besedah župa- nje Milence Krajnc delno sofinancirana tudi s sredstvi gospodarskega ministrstva.

V Občini Kozje so letos rekonstruirali in zgradili skoraj dva in pol zadnjih dveh letih zgradila država, od dveh mostov na Bistrici pri kilometra cest, ki so za občane zelo pomembne, saj je cestna preple- Lesičnem, do rekonstrukcije ceste Kozje–Buče. Napovedala je še tenost Občine Kozje zelo razvejana – imajo kar dvesto kilometrov izgradnjo krožišča v Lesičnem in Kozjem ter dejala, da je že pod- kategoriziranih in nekategoriziranih cest. Uporabniki cest se vsa- pisan sporazum o ureditvi kolesarske povezave Podsreda–Krško. kega novega metra asfalta razveselijo in tako je bilo tudi v Mireju v Čestitke ob novi pridobitvi je zbranim izrekel tudi Zdravko Poči- Kozjem, kjer je zbrane ob odprtju tristometrskega odseka ceste naj- valšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je prepri- prej pozdravil Anton Moškon, družina katerega je najbolj odvisna čan, da je dobra cestna infrastruktura pomemben pogoj za razvoj od nove ceste, ter se zahvalil Občini Kozje, županji Milenci Krajnc gospodarstva. Dodal je še, da je gospodarska situacija v državi do- in vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da so dobili novo cesto. bra, ter dejal, da se bodo skupaj trudili, da bodo poskrbeli za razvoj Županja Milenca Krajnc se je v svojih besedah najprej dotaknila našega območja. Največja moč pa je v skupnem sodelovanju, ki je dneva reformacije, ko se je rodil slovenski jezik. Ta ima po njenih bilo že do sedaj zelo dobro, tako da je minister prepričan, da, če besedah toliko lepih besed z velikim in globokim pomenom, kot bodo enako nadaljevali, bodo razvojni uspehi še večji. Preden so so hvala, prosim in dober dan. V nadaljevanju je povedala, da se v prerezali otvoritveni trak, je cesto blagoslovil župnik Niko Marovt, Občini Kozje zelo zavedajo pomena vsakega metra asfalta, ter na- ki je zbranim pomenljivo položil na srce, naj se po cesti raje vozi- nizala nekaj podatkov o novi cesti, za katero so odšteli nekaj manj jo v ritmu valčka kot pa v ritmu polke. Sledil je prerez traku, ko kot petintrideset tisoč evrov, njeno gradnjo pa je s pomočjo tako so nazdravili novi cesti, pa so se vsi skupaj odpravili na domačijo imenovanega 23. člena sofinanciralo tudi gospodarsko ministrstvo. Moškon, kjer so presrečni Moškonovi v čast novi cesti pripravili Županja se je ob tem zahvalila gospodarskemu ministru Zdravku pravo gostijo. Počivalšku ter nanizala še vse cestne pridobitve, ki jih je v občini v (Z. I.)

Prenovljene ceste so venomer razlog za veselje

Ceste so tiste, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja v krajih. Če so stare in luknjaste, so lahko za upo- rabnike še kako nevarne, če pa so nove ali prenovljene, je lahko pot domov za ljudi varnejša in prijetnejša. In od minulega tedna naprej se bolj varno in po prijetnejši cesti vozijo tudi domačini, ki uporabljajo odsek ceste Ješovec–Rajgl, ki je prenovljen in sedaj tudi uradno predan namenu.

zbranim besede namenila županja Milenca Krajnc, ki je predstavi- la projekt obnove ceste. Po besedah županje je bil odsek, dolg 800 metrov, v celoti obnovljen. Tako so poleg novega asfalta uredili tudi bankine, ustrezno odvodnjavo in vse ostalo potrebno. Kot je pove- dala Krajčeva, je projekt in nadzor nad deli opravilo podjetje ISB iz Maribora, dela na odseku pa so odlično opravili v podjetju GAAL, čigar direktor Albin Leskovšek je bil prisoten na otvoritvi. Celoten projekt je bil ovrednoten na 106 tisoč evrov, del sredstev pa je bil pridobljen iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot je ob koncu povedala županja, je vesela, da so vsi lastniki parcel ob cesti le-te odstopili brezplačno in pokazali željo in razumevanje ob obnovi cestnega odseka. Še pred prerezom traku pa je novo cesto blagoslovil domači župnik Tako so prvo novembrsko soboto namenu predali osemsto metrov Niko Marovt, ki je poudaril pomembnost, da se cesto uporablja dolg odsek Ješovec–Rajgl, ki je bil pred prenovo v izrazito slabem pametno in z glavo in da previsoka hitrost in alkohol ne sodita na stanju in nujno potreben sanacije. Občina Kozje je prisluhnila do- cesto. Trak so družno prerezali županja in domačini, prav vsi pa mačinom in ostalim pristojnim, da je treba odsek prenoviti, do- so bili deležni zdravice. Nato so jih povabili še do bližnje domačije mačini pa so se za naložbo zahvalili s pripravo uradne otvoritve, Križnik, kjer so pripravili pogostitev za vse zbrane v želji, da jim kjer so slavje najprej popestrili s kulturnim programom, nato pa je nova cesta služi dolga leta. (J. Š.) 14 AKTUALNO Zakaj je med boljši od sladkorja?

SESTAVA IN LASTNOSTI MEDU kamo tudi kavo, šabeso, ledeni čaj, smutije, Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo za- Med je povsem naravno živilo. Vsebuje limonado, mlečni riž, razne kaše, sladoled, radi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak okrog dvesto različnih snovi. Lastnosti in sadne solate … Poleg tega, da si med zju- predvsem zaradi njegove arome. Če je le kakovost medu so odvisni od izvora nek- traj namažemo na kruh, ga lahko dodamo možno, ga dodamo na koncu kuhanja, da tarja, zrelosti medu, klimatskih pogojev, tudi v kosmiče, si pripravimo skutni namaz ohranimo več sestavin. sezone, sestave tal, načina in pogojev pri- z medom, ali namaz z medom in kakavom, delave in shranjevanja kot tudi od čebelar- kislo smetano z medom, dodamo ga lahko v Razlika med belim sladkorjem in medom ske prakse. Nekatere sestavine so posledica jogurt ali si pripravimo palačinke z medom. je več kot očitna. V belem sladkorju je le zorenja medu, nekatere dodajo čebele, izvor Poda se pri pripravi piščančjih, divjačinskih disaharid saharoza, ki se razkroji v gluko- nekaterih pa so rastline. Med istega botanič- in azijskih jedi. Tudi omake, prelivi, mari- zo in fruktozo in nič drugega. V medu so nega porekla se razlikuje zaradi klimatskih nade in zelenjava dobijo z dodatkom medu tudi sladkorji, pa še druge snovi, skoraj vse, razlik in različnega geografskega porekla. posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato Že majhne spremembe v količini naštetih pripravi slaščic. Uporabimo lahko recep- ima med posebne lastnosti, ne samo slad- organskih in rudninskih snovi spremenijo te za navadni sladkor, pri tem pa moramo kost. In ne nazadnje: pri proizvodnji slad- barvo, vonj in okus. Od tod potem toliko upoštevati, da je slajši kot navadni sladkor korja se uporabljajo različne kemikalije, v različnih vrst medu od svetlega do temnega in da vsebuje več vode, zato vzamemo malo nasprotnem primeru pa je med popolnoma z vsemi njihovimi značilnostmi. Od sloven- manj medu, kot je predpisanega sladkorja, naraven proizvod čebel, ki mu ničesar ne skih medov imajo najvišjo antioksidativno količino tekočine v receptu zmanjšamo za dodajamo niti ne odvzemamo, ne vsebuje učinkovitost hojevi medovi, sledijo smre- četrtino teže dodanega sladkorja. Pečemo nobenih konzervansov, vsebuje pa anti- kovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in pri malo nižji temperaturi, da preprečimo oksidante in deluje protimikrobno. Naša nazadnje akacijevi. prekomerno porjavitev peciva. Med veže novoletna zaobljuba bi lahko bila bolj zdrav nase vlago, zato ostane pecivo z medom dalj način življenja – v vsakdanji prehrani zame- Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na časa sveže in zmanjšuje drobljenje peciva. njamo sladkor za med. katerih čebele nabirajo medičino oziroma mano. V Sloveniji so to predvsem akacija, Pri pripravi jedi iz medu je treba upošte- Za začetek lahko pripravimo preprost osve- lipa, smreka, hrast, kostanj, hoja, oljna ogr- vati tudi njegovo aromo. V splošnem je za žilni in krepčilen napitek – limonado z me- ščica, ajda ... In od tod tudi toliko različnih svetlejše vrste medu značilna mila, nežna dom. Iztisnemo sok polovice limone, do- vrst medu: akacijev, lipov, smrekov, kosta- aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo damo kozarec tople vode in žlico medu ter njev, hojev, regratov … aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, dobro premešamo. Napitek bo še izdatnejši, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, če ga bomo uživali na tešče. UPORABA MEDU uporabili nežen akacijev med, v golaž bomo Med se večinoma uporablja kot nepredelano dodali temen gozdni med, medenemu peci- živilo, uporablja pa se tudi v živilsko-prede- vu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Andreja Kandolf Borovšak lovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti, predvsem pri proizvodih, ki temeljijo na žitaricah.

Zaradi enkratne sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostav- ne sladkorje, ki jih naše telo lahko nepo- sredno izkoristi. Če ga primerjamo z belim sladkorjem, ima med manjši vpliv na koli- čino glukoze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.

Raznolikost medu lahko s pridom izkoristi- mo pri pripravi raznovrstnih jedi in napit- kov. Za vsak okus lahko kaj najdemo. Upo- rabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Z me- dom lahko nadomestimo sladkor, ki ga upo- rabljamo v svoji prehrani ali ga uporabimo kot dodatek glavnim jedem. Sladkanje čaja z medom je stara navada, z njim pa lahko slad- 15 AKTUALNO Že 110 let prijateljujemo s čebelami

V Čebelarski družini Podčetrtek letos obeležujemo 110-letnico delovanja družine. Visokemu jubileju smo se po- klonili s slavnostno akademijo na prireditvenem prostoru pod kozolcem v Bistrici ob Sotli v družbi naših župa- nov, visokih gostov iz čebelarskih organizacij, stanovskih prijateljev, podpornikov čebelarstva ter naših kultur- nikov.

Na slavnostnem prostoru pod prireditve- zadnjih deset let delovanja družine zazna- o čebelah pri naših ljudeh dviguje, to pa je nim kozolcem na ploščadi v Bistrici ob Sotli movalo mnogo zgodovinskih dogodkov. tudi dobra popotnica za prihodnost. Skrb za se je v soboto, 8. septembra, trlo čebelarjev Ob širjenju programa, preko katerega se našo kranjsko sivko pa je naša naloga za pri- in podpornikov našega dela, ki so Čebelar- danes poleg čebelarjev v čebelarsko dejav- hodnost,« je še izpostavil predsednik. Naše ski družini Podčetrtek s predsednikom Ja- nost vključuje od najmlajših do najstarejših delo so v nagovoru pohvalili župan Občine nom Žanom Ilekom na čelu prišli voščit ob generacij, od osnovnih šol, vrtcev, institucij Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, predse- 110-letnici delovanja družine. »Danes smo s področja turizma, kulture, varovanja nara- dnik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan v naših krajih še vedno na istem mestu, ven- ve in kmetijstva, smo se ves ta čas v druži- Noč, predsednik Turistične zveze Slovenije dar opaženi na svetovnem zemljevidu. Ne ni ubadali, kako naj se čebelarji »odrešijo« in župan Občine Podčetrtek Peter Misja ter glede na vzpone in padce, uspehe in neu- čebelarskega zajedavca varoje, prestali smo mnogi prijatelji iz pobratenega in sosednjih spehe ter razne preobrazbe našega društva medijski linč glede uporabe zdravil v čebe- čebelarskih društev. Čebele pa so bile tudi v minulem stoletju, lahko z gotovostjo tr- larstvu, zaradi neugodnega vremena smo naše sopotnice v lepem kulturnem progra- dimo, da je društvo odigralo ustrezno vlo- doživeli izredno slaba medonosna leta, pa mu, ki so ga sooblikovali učenci Osnovne go v svojem prostoru in času. Velik uspeh leta, ko smo izgubili večji del družin, bo- šole Bistrica ob Sotli, Mešani pevski zbor k naravnemu ravnovesju v Obsotelju in na rili smo se proti pojavu čebel z rumenimi Bistrica ob Sotli, skupina Šani Šeni ter Ma- Kozjanskem so vedno dajale čebele in nji- obročki … »Vsekakor pa se naši otroci ak- teja Bobek in Jože Bohorč. hovi prijatelji čebelarji,« je potem, ko se je tivno vključujejo v čebelarsko dejavnost, to v nagovoru sprehodil od skromnih vznikov nam je zagotovilo, da se bodo naše čebelice V Čebelarski družini Podčetrtek sodeluje družine, o katerih so poročali tudi tedanji ohranile in skrbele za nadaljnji obstoj biotske dvainosemdeset članov povečini z območja najvidnejši slovenski časopisi, pa vse do raznolikosti narave. Vse pogosteje smo vklju- občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek, podobe, ki jo ima družina danes, izpostavil čeni v gospodarsko, turistično in kulturno do- ki čebelarijo na 121 čebeljih stojiščih in z predsednik. Med drugim je omenil, da je gajanje v naših krajih. Vesel sem, da se zavest okoli 2.000 družinami. Začetki delovanja 16 AKTUALNO društva segajo v daljni 6. september leta kasneje le enajst, do današnje podobe, ko vseh naših vrtcih in osnovnih šolah, vsako 1908, ko je v Podčetrtku potekal čebelar- šteje največ članov v vsej svoji zgodovini, pa leto se vključujemo v akcijo dneva odprtih ski shod. Dober mesec kasneje je časopis je število še nekajkrat zanihalo. Iz starejših vrat slovenskih čebelnjakov, preko katerega Slovenski gospodar poročal o ustanovitvi društvenih zapisov je mogoče razbrati, da zainteresiranim v svojih čebelnjakih pred- čebelarske podružnice, ki da je zaživela v se je čebelarska družina na rednih občnih stavljamo dejavnost čebelarstva. Izvajamo »našem od svetovnega prometa oddaljenem zborih velikokrat ukvarjala s kadrovskimi akcije sajenja medovitih rastlin, tehniške kraju«. Sprva je delovala kot Čebelarska Po- težavami, sicer pa je program obsegal sku- dneve in čebelarske krožke za šolarje ter vr- družnica, po drugi svetovni vojni kot Čebe- pno nabavo sladkorja za krmljenje čebel, sto drugih dogodkov, preko katerih sezna- larska družina Podčetrtek, ki je bila sekcija občasno tudi skupno nabavo zdravil, or- njamo, kako pomembne so čebele za okolje. Čebelarskega društva Celje, od leta 1976 ganizirani so bili izleti in ekskurzije, nekaj Med pomembnejšimi društvenimi mejniki pa delujemo kot samostojna družina. Pri- čebelarjev je opravilo tečaje za preglednike zadnjih let delovanja velja omeniti podeli- bližno v istem času kot Čebelarska družina čebel, zaradi pojavov bolezni pri čebelah so tev naziva častni predsednik Jožetu Uršiču Podčetrtek je začela delovati tudi družina v skrbeli za opravljanje strokovnih pregledov v 2015, leto kasneje pa smo podpisali listino Kozjem, nekaj časa pa je delovala tudi dru- čebeljih družin, pripravljali so strokovna o pobratenju s Čebelarsko družino Slivnica žina Lesično. Kozjanski čebelarji so svoje usposabljanja … pri Mariboru. društvo ukinili konec devetdesetih let. Ve- Poslanstvo čebelarske družine se do danes čina čebelarjev pa se je priključila družini v ni bistveno spremenilo. Letno družina pri- Čebelarska družina je v sled visokega jubile- Podčetrtku. pravi okoli dvajset dogodkov, namenjenih ja letošnje leto s številnimi aktivnostmi na- druženju in strokovnemu izobraževanju redila še bolj čebelarsko. Tako smo v mese- Delovanje družine je vse do leta 1964 v za- čebelarjev, spodbujanju pestrosti in kako- cu maju izvedli skupno krvodajalsko akcijo, pisih pustilo le skopo sled, saj je bila večina vosti čebeljih produktov, predstavitvi čebe- v Termah Olimia smo pripravili čebelarski dokumentacije s tistega obdobja uničene in larstva širši javnosti ter vzgajanju mladih večer, svoje dogodke smo popestrili z raz- izgubljene. Bogatejše življenje družine je iz generacij, naša pristojnost pa je tudi izva- stavo o zgodovini društva, pečat jubileju pa arhivske dokumentacije mogoče zaslediti janje pašnega reda na območju vseh treh je dal tudi zbornik z orisom zgodovine če- od leta 1965 naprej, ko je družina štela šest- občin. Med vidnejšimi dogodki velja ome- belarske dejavnosti v naših krajih. intrideset članov, približno petindvajset let niti vsakoletno pripravo medenega zajtrka v ČD Podčertek Čebelji pridelki so odlično darilo

Jesen je čas priprav na zimo, ko napolnimo zaloge in brezskrbno pričakamo zimo. Ob tem pa tudi že razmišljamo, kako bomo obda- rovali najdražje, znance, saj se prazniki približujejo zelo hitro, in še preden se bomo dobro zavedeli, bodo tu. Pa smo spet v dvomu, kaj podariti najdražjim ter kako jim izkazati pozornost in hvaležnost. Čebelji pridelki so vsekakor izbira, s katero ne morete zgrešiti. Slovenski med s široko paleto okusov lahko razveseli še tako zah- tevnega uporabnika in hkrati ponuja možnost, da prav vsakega obdarjenca razveselimo z drugim okusom. Čudovito je spoznava- ti paleto različnih okusov slovenskega medu in najti najljubšega. Med, označen z eno od shem kakovosti, kaže na posebnost ali višjo kakovost proizvoda. V Sloveniji na področju medu poznamo tri zaščite geografskega poimenovanja, priznane na evropski ravni, in sicer slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski goz- dni med in kraški med, ki nosita zaščiteno označbo porekla. Ne- kateri čebelarji pa se vključujejo tudi v ekološko pridelavo medu. Tudi za marsikoga še neodkriti čebelji pridelki, kot so cvetni prah, Peneča medica, ki so jo razvili slovenski čebelarji in je edinstve- matični mleček, propolis, medica, medeni liker, peneča medica, na, narejena izključno iz medu in vode po klasičnem postopku z postajajo vedno bolj prepoznavni in zanimivi za kupce. Zlasti ka- vrenjem v steklenicah. Nanjo so čebelarji še posebej ponosni in je dar potrebujemo izdatnejše blagodejne učinke, ki jih bomo znali primerna za posebne priložnosti. Tudi pobuda Čebelarske zveze poiskati in najti pri slovenskih čebelarjih. Sveče iz čebeljega vo- Slovenije za svetovni dan čebel in letošnje prvo praznovanje nas ska pa bodo z mehko rumeno svetlobo in prijetnim vonjem v nas postavlja prav na svetovni oder dogajanja in prepoznavnosti. vzbudile nostalgijo po starih časih, ko so ljudje preživljali večere Širok spekter čebeljih pridelkov boste dobili v primernih darilnih bistveno drugače kot danes. embalažah in jih s pridom uporabili za obdarovanje ob najrazlič- Čebelji pridelki so tesno povezani s tradicijo čebelarstva na Slo- nejših priložnostih, še zlasti, ko želite iz rok dati le najboljše. Če- venskem in so primerni tudi kot protokolarno darilo, tako znotraj belji pridelki so darilo čebel in narave – podarite košček narave. kot zunaj naših meja. Širjenje pomena slovenskega čebelarstva in predstavitev zunaj meja pa povečuje našo prepoznavnost v tujini. Nataša Klemenčič Štrukelj, svetovalka za ekonomiko pri ČZS JSSČ 17 AKTUALNO Že devetnajst let se v Podsredi poklanjajo jabolku

Trg Podsreda je bil drugi konec tedna v oktobru sko- Vsem zbranim je dobrodošlico v Podsredi izrekla tudi županja Mi- raj premajhen za vse, ki so si želeli ogledati edinstveno lenca Krajnc, ki je pred devetnajstimi leti tudi sama sodelovala pri sejemsko dogajanje, ki se je pred devetnajstimi leti za- organizaciji prvega Praznika kozjanskega jabolka. Med drugim je čelo v čast kozjanskemu jabolku in do danes preseglo dejala, da je jabolko več kot sadež in zagotovo tisti krivec, da se lju- vsa pričakovanja. Edinstveno dogajanje je v dveh dneh dje že devetnajstič srečujejo na Prazniku kozjanskega jabolka. »V v Podsredo privabilo okrog osemnajst tisoč obiskoval- Kozjanskem parku večkrat rečete, da je to okolijski sejem z dušo,« cev, ki so mrzlično nakupovali na 145 stojnicah, na ka- je dejala županja Krajnčeva ter dodala, da se na tem okoljskem sej- terih se je predstavljalo 170 razstavljavcev. Letos jabolk mu z dušo prepletajo danosti narave z ustvarjalnostjo posameznika ni primanjkovalo in jih je bilo v izobilju. Prav tako je in skupnosti. Številne naravne danosti pa znajo ljudje, ki tukaj živi- bilo na stojnicah v izobilju še veliko dobrot in izdelkov, jo, s pridnimi rokami dodobra izkoristiti in zato lahko, kot je dejala ki so pridno polnili vrečke obiskovalcev. Zelo pestro je županja, te kraje imenujemo srce slovenskega podeželja. bilo tudi tradicionalno obsejemsko dogajanje, piko na i pa je dodalo še čudovito sončno vreme in obiskoval- Nad Praznikom kozjanskega jabolka je navdušen tudi minister za ci so enostavno lahko le uživali v doživljanju Praznika gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je dejal, kozjanskega jabolka. O slednjem pa se, tako kot smo da je kozjanska dežela prepolna dobrot – tako slastnih, da se gostje že vajeni, govori le v presežkih. Zato čestitke kolektivu z veseljem vračajo nazaj, domačini pa domov. »Praznik Kozjanske- Kozjanskega parka, ki mu je ponovno več kot uspelo! ga jabolka danes obeležuje že 19. leto in prepričan sem, da brez pra- vih ljudi, ki znajo ohranjati tradicijo in postaviti dobre temelje, ne bi Letošnji poklon jabolku, tistemu, ki raste na starih travniških jabla- dosegli tako visoke številke,« je dejal Počivalšek in ob tem izrekel za- nah, je svoj vrhunec tradicionalno dosegel drugi vikend v oktobru, hvalo stanovski kolegici županji Milenci Krajnc, ki je bila ena od ti- ko se je zdelo, da je sonce od veselja in v pričakovanju edinstvene- stih prvih, ki so ugriznili v sladko kozjansko jabolko. Tako ona kot ga in največjega okolijskega sejma z dušo sijalo z vso svojo močjo. tudi vsi zaposleni v Kozjanskem parku, ki že devetnajst let gradijo Kljub obilici dela, ki so ga zahtevale priprave na Praznik kozjan- in nadgrajujejo zgodbo praznika Kozjanskega jabolka, si zaslužijo skega jabolka in sama izvedba le-tega, so zaposleni v Kozjanskem veliko zahvalo in Počivalšek je prepričan, da bodo tudi v prihodnje parku tudi na devetnajstem Prazniku kozjanskega jabolka doka- znali razvijati to edinstveno prireditev. zali, da jim ni para v slovenskem prostoru. In ko je v. d. direktorja parka mag. Valerija Slemenšek po odpeti Zdravljici MePZ Bistrica ob Sotli zbranim gostom predstavila, kako se je praznik v čast ja- bolku začel in razvijal in kako so leto za letom vztrajali, je vzbudila spoštovanje vseh prisotnih visokih gostov in obiskovalcev. Začelo se je skromno in z leta v leto nadgrajevalo. Že več kot desetletje pa je Praznik Kozjanskega jabolka zagotovo največji naravovarstveni in okoljski dogodek v državi. Vanj vključujejo številne deležnike iz lokalnega okolja in tako s Praznikom kozjanskega jabolka živijo ljudje. Slemenškova je ob nizanju uspehov leto za letom večkrat iz- postavila: »In uspelo nam je!« In res jim je uspelo tudi devetnajstič, ko so na trgu v Podsredi postavili kar 145 stojnic, na katerih se je v dveh dneh zvrstilo kar 170 razstavljavcev. Seveda pa je za vsem tem, kot je poudarila Slemenškova, veliko dela, za katerim stojijo vsi zaposleni v Kozjanskem parku.

V.d. direktorica, županja in ministra

Osrednji govornik ob odprtju 19. Praznika kozjanskega jabolka je bil minister za okolje in prostor mag. Jure Leben, ki je uvo- doma priznal, da mu je o lepotah tega okolja doslej navdušeno pripovedoval minister Počivalšek, in ko je prišel v Podsredo, je spoznal, da ni pretiraval. »Kozjanski park je največji regijski park v Sloveniji, kot okoljski minister pa spoštujem vaš slogan Sožitje narave in človeka vsak dan,« je dejal minister Leben in nadaljeval, da bomo pa vendar morali biti v Sloveniji bolj drzni na področju zaščite narave, če želimo ohraniti našo zeleno Slovenijo. »Če ne bomo bolj pogumni, se že čez nekaj desetletij morda ne bomo mo- gli pohvaliti s kozjansko črno žolno, pivko, sršenarjem, z vijeglav- ko in s številnimi drugimi zaščitenimi vrstami, ki jih Kozjanski park kot naravovarstvena institucija tako skrbno ščiti in neguje. Vaše tradicionalne in avtohtone vrste sadja, tu v parku imate več Kronanje carjeviča kot sto sort jablan in preko šestdeset sort hrušk, bodo prav tako 18 AKTUALNO sčasoma ogrožene, če se ne bomo kot družba in kot država skupaj odločili, da bomo bolj pogumni pri okoljski politiki,« je dejal Leben in napovedal, da bo kot okoljski minister vsak dan potreboval podporo pri ukrepih, ki bodo na prvo mesto postavljali okolje in našo zeleno Slovenijo. »Vsak pri sebi skušajte narediti več za ohranjanje čistega okolja. Reciklirajte, ne mečite stvari v naravo, poskušajte manj uporabljati avto, kupujte lokalno. Samo skupaj lahko ohranimo naš planet, nimamo alternative. Imamo en planet in eno priložnost, da ga ohranimo,« je opomnil Leben in dodal, da ima Slovenija močno tradicijo naravnih parkov. »Kar štirinajst odstotkov Slovenije spada med zavarovane parke in to številko bomo še povečevali,« je napovedal Leben in zaključil: »Jabolko je na kozjanskem že zdavnaj postalo več kot sadež, postalo je simbol ohranjanja narave, nadaljevanje tradicije, zdravega življenja ter simbol kozjanskega parka. Kozjanko jabolko je danes vrednota in ne le vrednost v ekonomskem smislu. Dragi obiskovalci in zaposleni v Kozjanskem parku, zahvaljujem se vam za trud in velik doprinos k ohranjanju naše zelene Slovenije.« Tudi letos so pripravili razstavo jabolk

Zelo pestro dogajanje v dveh dneh privabilo okrog 18 tisoč obiskovalcev Kmetija Videc Šentjur, kjer na domačiji v vasici Vodruž prosto Po besedah ministra je sledilo uradno odprtje Praznika kozjanske- živi sto koz, katerih mleko predelajo v široko paleto večkrat nagra- ga jabolka. Gostje so letos nazdravili z jabolčnim šampanjcem. jenih sirov, jogurtov, sirotke in skute ter v naravna mila. Po zdravici in uvodni Zdravljici ter himni o Kozjanskem jabolku, ki so jo odpeli člani MePZ Bistrica ob Sotli, so razglasili še letošnje- Nato je bilo na vrsti še ustoličenje Carjeviča na tronu, ki stoji na ga Carjeviča. Ta prestižni naslov je romal v roke Franca Turnška dvorišču uprave Kozjanskega parka. Ustoličenje je spremljalo igra- iz Verač. Zaradi bolezni je nagrado sprejela njegova žena Milka, ki nje godbe Orlica, Carjeviču oziroma »Carjevički« Milki pa so če- ima prav tako pomembno vlogo pri ohranjanju domačega travni- stitali vsi visoki gostje prireditve. škega sadovnjaka. Kot vsako leto so podelili še kolektivno blagovno znamko Sožitje – Kozjansko. Sledilo je pestro sejemsko dogajanje, ki je trajalo vse do poznega popoldneva v nedeljo. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo Letos so jo prejeli: starih sort jabolk, ki jo je letos spremljala razstava »Gozdni hrošči – jih poznamo?«, Gobarsko društvo Kozje je tudi letos pripravilo OŠ Kozje – kulturna šola, za odlično sodelovanje pri številnih gobarsko razstavo. Obiskovalci so tekmovali v najdaljšem olupku parkovnih aktivnostih s poudarkom na izobraževanju glede narav- iz jabolka in zopet je zmagal Martin Magdalenc. Od desetih tek- ne in kulturne dediščine, za udeleževanje na etnoloških in nara- movanj, ki se jih je Martin udeležil, je zmagal sedemkrat. Njegov voslovnih delavnicah, ki jih organizirajo v Kozjanskem parku, in olupek je meril kar 730 centimetrov. Martin je tako presegel svoj za redno sodelovanje pri izdelavi raziskovalnih nalog ter odlično rekord iz leta 2013. Takrat je njegov olupek meril 540 centime- sodelovanje v okviru mednarodnega projekta Zelena Evropa. trov. V kulturnem programu se je zvrstilo preko dvesto nastopa- Domačija Hernavs, Herbalija, za izbrano poslanstvo, da ohranjajo jočih. Od ljudskih pevcev in godcev, harmonikarjev, folklornih več kot 120 let staro domačijo Hernavs ter jo podarijo prihodnjim skupin ... Izvedli so še rekreacijski tek na grad Podsreda, ki ga rodovom. Usmerili so se v ekološko pridelavo s poudarkom na ze- organizira Športno društvo Podsreda, in družabno kolesarjenje liščih ter z znakom štirih jabolk potrjujejo najvišjo kakovost turiz- »Z jabko na kolo«, ki ga organizira Kolesarska sekcija Orans iz ma na kmetiji v objemu narave. Bistrice ob Sotli. V nedeljo pa so izvedli še tekmovanje v peki štrudlja. Najboljšega sta tokrat spekla Davor Pušnik in Kristjan Šmid s Štajerskega vala in dokazala, da ne le dobro govorita, am- pak se znajdeta tudi pri opravilih, ki načeloma bolj pritičejo žen- skam.

Okoljski sejem z dušo je po ocenah organizatorjev v dveh dneh obiskalo okrog osemnajst tisoč obiskovalcev, ki so uživali v izjemni in raznoliki ponudbi na stojnicah ter v obsejemskem programu in tudi lepem vremenu, ki je 19. Prazniku kozjanskega jabolka dodalo piko na i. Za red na sejmu so dva dni skrbeli člani PGD Podsre- da, ki so več kot odlično opravili svoje delo, vsi akterji Praznika kozjanskega jabolka pa so že z mislimi pri okrogli obletnici tega edinstvenega sejma.

Zdenka Ivačič

Letos jabolk na stojnicah ni manjkalo 19 AKTUALNO Jesen je tu, čas za sajenje sadnega drevja

Jesen je letni čas, ki je najpogosteje napake. Korenine morajo biti zdrave in brez zaznamovan s pestrostjo barve kra- poškodb. V primeru poškodbe jih moramo jine. Na poljih so lepe zelene barve na zdravem delu prikrajšati. Sadike do sa- ozimnih žit, v vinogradih in v gozdu jenja skladiščimo v vlažni zemlji ali mivki, neštete barve listja, ki počasi odpa- da se korenine ne izsušijo ali pomrznejo. Pri da in nam naznanja prihod zime. sajenju je treba narediti veliko sadilno jamo, Sadovnjaki so v tem času najpogo- ki bo služila drevesu, da se bo s koreninami steje zaznamovani z obiranjem in spravilom sadja. To je čas, ko se sa- lahko dobro razvijalo. Kadar sadimo sadi- dnemu drevju zahvalimo za dobro ke na bujnih podlagah in hočemo vzgojiti letino in naredimo načrte za priho- visokodebelno sadno drevo, moramo sadi- dnjo. Če nam dopuščajo vremenske ko privezati k opornemu kolu, ki bo skoraj in talne razmere na zemljišču, je ta desetletje služil nalogi. Korenine zaščitimo z čas najprimernejši za sajenje sadne- mrežo proti voluharju, dodamo kompost in ga drevja. hranila. Pri tem pazimo, da hlevski gnoj in korenine ne pridejo v stik, saj bi lahko prišlo Cilj vsakega sadjarja je, da posadi kakovo- do trajnih poškodb. Nadzemni del sadike stno, lepo olesenelo sadiko, ki bo preživela moramo še zaščititi z zaščitnimi mrežami nizke zimske temperature in spomladi zače- proti divjadi. la z rastjo. Še posebno pozornost moramo nameniti izbiri sorte in podlage, ki jo po- Tudi v ekološki drevesnici Kozjanskega par- gosto izberemo z namenom, za kaj jo bomo ka smo se potrudili, da smo čez leto pride- uporabljali in glede na naš okus. lali lepe, kakovostne sadike tradicionalnih sort jablan in hrušk, ki so primerne za trav- Černelč – 03 8007100, 031 650 208, adrijan. Ravno pri sadnih podlagah, ki dajejo la- niške sadovnjake in ohišnice. Dodatne in- [email protected] ali na spletni strani. stnost drevesu, kako veliko bo v polni rasti, formacije dobite na sedežu JZ Kozjanskega se z nepravilno izbiro naredijo najpogostejše parka v Podsredi, kontaktna oseba Adrijan Adrijan Černelč

Obnovljen GRAD PODSREDA

OBČINA KOZJE

20GRAD PODSREDA - jumbo_375x250cm_FINAL.indd 1 29. 06. 15 09.11 IZ ŠOLSKIH KLOPI Vrtec Zmajček Kozje v medenem objemu

V sredini novembra je po slovenskih osemdeset otrok, ki so razdeljeni v različne osnovnih šolah in vrtcih potekal starostne skupine, prav vsem pa je teknil tradicionalni slovenski zajtrk, vseslovenska med in medene dobrote ob skodelici mleka akcija ob dnevu slovenske hrane, ki ali čaja. Gostje so tako najprej od skupine do promovira kakovost in pomen lokalno skupine otrokom zaželeli dober tek, nato pa pridelane hrane. Medeno je bilo tudi v so tudi sami zajtrkovali skupaj z najstarejšo Kozjem v Vrtcu Zmajček. Petkovo jutro je skupino Palčkov. Da je bilo jutro še toliko bilo za vrtčevske otroke še bolj posebno, že lepše, pa so poskrbeli prav »palčki«, ki so pred osmo uro zjutraj so jih namreč obiskali zapeli vsem dobro znano pesem »Čebelar«. gostje, ki po navadi niso dnevni obiskovalci Zajtrk je bil tako hitro »pospravljen«, otroci vrtca, a se takšnih običajev z veseljem pa so z nestrpnostjo čakali, da se jim v vsaki udeležujejo. Vzgojiteljicam in pomočnicam skupini pridruži čebelarka Marica Kolar, ki so se pridružili županja Občine Kozje je tudi letos prinesla polne satnice medu, da prstki pa so bili medeni in sladki še cel dan. Milenca Krajnc, ravnatelj OŠ Kozje Roman so ga otroci lahko poskusili čisto svežega, Vrtec Kozje pa tradicionalnega slovenskega Gradišek in pomočnica ravnatelja za Vrtec kar s prstki. Otroci pa so poskusili tudi čisto zajtrka z medom ne prakticira le enkrat Zmajček Simona Jazbec. Seveda pa ni pravi cvetni prah, ki ga nabirajo čebelice, letno. Med je pri njih na jedilniku večkrat, šlo brez čebelarke Marice Kolar, ki vrtec se naučili, kako se odpre čebelji panj in kje saj je zdrav, otroci pa ga imajo neizmerno Kozje obiskuje že dvanajsto leto in otrokom vanj priletijo čebelice, kam čebele odlagajo radi. Dopoldne je tako v vrtcu minilo, kot prinaša med in čebelje dobrote ter se je tudi med ... Najmlajši pa so pokazali tudi že bi tlesknil s prsti, čebelarka Marica pa se letos z veseljem odzvala na akcijo medenega kar nekaj znanja, saj so, kot so povedali, je poslovila, a mladim nadobudnežem zajtrka, ki postaja zaščitni znak dogajanja v čebelnjak že tudi sami videli na sprehodu. obljubila, da se kmalu zopet vidijo. Pa naj vrtcih in šolah v mesecu novembru. V Vrtcu Vseh pet skupin v Vrtcu Zmajček je bilo medi! Zmajček letos dopoldneve preživlja več kot navdušenih nad čebelicami in medom, (J. Š.)

Teden otroka obeležili v vrtcu Zmajček Kozje

Jesen je letni čas, ki je najpogosteje zaznamovan s pestrostjo barve krajine. Na poljih so lepe zelene barve ozi- mnih žit, v vinogradih in v gozdu neštete barve listja, ki počasi odpada in nam naznanja prihod zime. Sadov- njaki so v tem času najpogosteje zaznamovani z obiranjem in spravilom sadja. To je čas, ko se sadnemu drevju zahvalimo za dobro letino in naredimo načrte za prihodnjo. Če nam dopuščajo vremenske in talne razmere na zemljišču, je ta čas najprimernejši za sajenje sadnega drevja.

Teden otroka je bil v vrtcu Zmajček zelo kjer so ustvarili veliko število unikatnih pester in poln otroške zabave in poučnih izdelkov. Veliko novega pa so malčki izve- delavnic. Malčki so med drugim prisluhnili deli tudi o naravi in predvsem o hroščih. S knjižničarki, ki jim je prebirala najrazlič- Kozjanskega parka sta jih namreč obiskali nejše knjige, svoje spretnosti so pokazali Mojca Kunst in Barbara Ploštajner, ki sta pri izdelovanju iz naravnih materialov … predstavili te male, a zanimive živalce. Ker Pomagali so pri sušenju sadja, najstarejši pa je jesen v tem času že dodobra zakora- skupini sta si v Šmarju pri Jelšah ogledali kala med nas, so otroci s skupnimi močmi intervencijska vozila in spoznali delo ga- naredili tetko Jesen, ki krasi zunanjost pred silcev, policistov in reševalcev, najmlajši pa vrtcem in s svojim trudom dodali kamen- Otroci so pomagali izdelati Tetko Jesen so ta čas namenili ustvarjalnim delavnicam, ček v mozaik urejenosti vrtca. (OKo) Navdušeno opazovali gasilce

V oktobru so v Vrtcu Zmajček Kozje aktivnosti prekinile glasne sirene gasilskega avtomobi- la. Prav vsi malčki so skupaj z zaposlenimi odhiteli na prosto in preverili, kako se najhitreje umakniti pred ognjem. K sreči je šlo le za vajo, ki so jo v Vrtcu Kozje izvedli domači gasilci PGD Kozje. Vrtčevski otroci pa so z zanimanjem in žarom v očeh spremljali delo gasilcev in opazovali modre luči, ki so utripale na gasilskem vozilu. Nato pa so gasilci vsem malčkom prijazno razkazali avto, jim na glave nadeli čisto prave gasilske čelade, pokazali, kako se gasi z vodo … Za zaključek pa so najmlajši tudi sami poskusili, kako se drži cev, z brentačo so namreč poskušali podreti tarčo. Glede na nasmejane obraze se za nov rod gasilcev ni bati, vrtčevski otroci bodo že čez nekaj let pridno tekali okrog gasilskih domov. (OKo) 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Brest Lenarčič državni prvak v logiki

Na Osnovni šoli Kozje so ponosni na svojega učenca Bresta Lenarčiča. Osmošolec je na preteklem tekmova- nju iz znanja logike osvojil prvo mesto in naziv držav- nega prvaka med vsemi osmošolci v Sloveniji. Bresta je tako ob visokem uspehu sprejela tudi županja Občine Kozje Milenca Krajnc in mu čestitala ob uspehu.

Tekmovanje iz znanja logike tradicionalno prireja Zveza za tehnič- no kulturo (ZOTKS), tokratno tekmovanje je bilo že 33. po vrsti, tekmovali pa so tako učenci, dijaki kot študenti iz celotne Sloveni- je. Tekmovanje iz logike je eno najbolj razširjenih v Sloveniji, a kot zanimivost velja izpostaviti, da nima svojega predmeta v šolskem programu. Šolskega tekmovanja se je v letošnjem šolskem letu ude- Brest z županjo, mentorico in ravnateljem ležilo nekaj več kot 26 tisoč tekmovalk in tekmovalcev, na državno tekmovanje pa se je prebilo 1848 učenk in učencev. Brest Lenari- žavnega prvaka je na Občini Kozje sprejela tudi županja Milenca čič, učenec OŠ Kozje, je tako osvojil zlato priznanje, a hkrati po- Krajnc, ki je vesela, da v njihovi občini premorejo takšne učence, stal še absolutni zmagovalec med vsemi osmošolci v Sloveniji. Dr- polne znanja, kot je Brest. (J. Š., foto: Občina Kozje)

letos na tekmovanje podali z visokimi pričakovanji. Na državno Bor osvojil zlato priznanje tekmovanje, ki je potekalo na Osnovni šoli Dobje, se je sicer uvrs- tilo enajst naših učencev, vendar sta dva zaradi bolezni manjkala. Najboljši rezultat je dosegel petošolec Bor Gradišek, ki je osvojil na tekmovanju Matemček zlato priznanje Matemček. To je njegovo že tretje zlato priznanje na tem tekmovanju, skupaj pa so naši učenci osvojili že deset zlatih Učenci Osnovne šole Kozje se državnih tekmovanj iz prostorske priznanj Matemček. Le za malo sta zlato priznanje zgrešila še dva predstavljivosti udeležujejo od šolskega leta 2011/12 dalje. V pre- učenca, devetošolec Lan Gradišek in osmošolec Brest Lenarčič, ki teklih sedmih letih so nanizali kopico lepih dosežkov, zato so se tudi sta osvojila državno srebrno priznanje.

Učenci OŠ Kozje med najboljšimi v državi v znanju biologije

30. novembra je na OŠ Jurija Dalmatina pravil, a sem bil vseeno presenečen, ko sem Krško potekalo 15. državno tekmovanje iz izvedel, da sem se uvrstil na drugo mesto. znanja biologije za osnovne šole za srebr- Tudi zaradi tega bom drugo leto skoraj zago- no in zlato Proteusovo priznanje. Letošnja tovo spet tekmoval.« tema tekmovanja je bila »Raznovrstnost in Brest Lenarčič, 8. r. ogroženost plevelov Slovenije«, prav gotovo za osnovnošolca na prvi pogled neprivlačna »S tekmovanjem sem pridobila veliko novega in nezanimiva tema. Pet tekmovalcev naše znanja, ki mi bo koristilo pri pouku biologije šole se je tudi letos učenja lotilo zavzeto in in pri nadaljnjem izobraževanju. Rada bi se odgovorno in se tako uvrstilo med najboljše zahvalila ge. Lidiji Čepin, ki nas je vztrajno Uspešni mladi biologi v znanju iz biologije v Sloveniji. Brest Le- pripravljala na tekmovanje in mi s tem omo- narčič je osvojil 2. mesto, Manca Berglez pa gočila, da sem dosegla rezultat, ki sem ga zelo »Ko sva izvedeli, da greva na državno tekmo- 6. mesto v državi in zasluženi zlati Proteu- vesela.« vanje iz biologije, sva bili zelo presenečeni, saj sovi priznanji. Neli Belina je osvojila srebr- Manca Berglez, 9. r. se ga še nikoli nisva udeležili. Za naju je bil ta no Proteusovo priznanje. dan zelo poseben. Čeprav nama je zmanjkalo Lidija Čepin, mentorica »Tekmovanja sem se udeležila z namenom, pol točke, da bi osvojili srebrno priznanje, sva da se naučim nekaj novega. Pridobljeno zadovoljni, saj nama je to tekmovanje prine- »Iz biologije sem tekmoval prvič in na začet- znanje o plevelih bom lahko v življenju še slo mnogo novih in lepih izkušenj. Izvedeli ku nisem bil prepričan, če sploh bi. Zdelo se velikokrat uporabila. Pred samim tekmovan- sva veliko zanimivih informacij o plevelih: so mi je, da bom moral brez razloga predelati jem me je bilo malo strah, a je ta kmalu iz- koristni v okolju, zdravilni, uporabljajo se v toliko literature. Potem pa sem ugotovil, da ginil. Rezultat bi lahko bil boljši, ampak sem prehrani, a mnogi so tudi zaradi vpliva člove- sem se motil, saj je bila tema zelo zanimiva. zadovoljna s tem, kar sem dosegla.« ka že ogroženi.« Za državno tekmovanje sem se še bolje pri- Neli Belina, 9. r. Maša Ferlič in Katja Bratuša, 8. r.

22 IZ ŠOLSKIH KLOPI Praznično vzdušje v razredu

Mesec december je potrkal na vrata tretjega naj lepe misli vse dobro prineso. razreda in v nas prebudil prijetne občutke, ki Vsem želimo sreče, zdravja in veselja, so povezani s prihajajočimi prazniki. Učen- to naša je novoletna želja.« ci so si pričarali prijetno vzdušje z okraski, Tretješolci lučkami in voščili. Ustvarjalnost so izrazili na različnih področjih. Svoja razmišljanja so Razmišljali so o prihajajočem letu in si za- izrazili s pisanjem čarobnih misli. Eno misel dali cilje, tako osebne kot razredne. Čas bo bi radi podelili z vami: pokazal, kako močna bo njihova volja. Z vztrajnostjo, z delom, s sodelovanjem in s »Ko prižgejo se luči, prijateljskimi odnosi se veliko doseže. vsak si nekaj zaželi. Utrinki sreče krasijo nam pano, Razredničarka 3. razreda OŠ Lesično

Obiskali smo Cankarjevo Vrhniko, Erazma Predjamskega in človeško ribico

V petek, 9. novembra, smo se učenci od 7. do 9. razre- da OŠ Lesično z učiteljicami odpravili na ogled Vrh- nike, rojstnega kraja Ivana Cankarja, saj je leto 2018 Cankarjevo leto. V tem letu namreč obeležujemo 100. obletnico njegove smrti. Obiskali smo tudi Predjamski grad in Postojnsko jamo, kjer letos obeležujejo 200 let odkritja najlepših delov jame.

Izpred šole smo se najprej odpeljali na Vrhniko, rojstni kraj ene- ga največjih slovenskih pisateljev – Ivana Cankarja. Vodička nas je popeljala do brežine ob reki Ljubljanici, kjer smo obudili spomin na Cankarjevo Trinajsto šolo pod mostom. Pot nas nato vodila do rojstne hiše Ivana Cankarja, ki je v času njegovega otroštva sicer zgorela, je pa na njenem mestu postavljena spominska hiša, v ka- teri je muzej. Vodička nas je po ogledu hiše popeljala do cerkve Svete Trojice. Uživali smo, ko nam je pripovedovala Cankarjeve zgodbice. Ogled smo nadaljevali od hiše do hiše, kjer so po požaru živeli Cankarjevi in zaključili z zgodbo o njegovi smrti. Po ogledu Pred Postojnsko jamo Vrhnike smo zopet sedli na avtobus in se odpeljali do Predjamske- ga gradu, kjer smo v 123 metrov visoki navpični steni opazili vkle- smo se tudi z zgodovino jame. Slišali smo besede Luke Čeča ob od- san več kot 800 let star neosvojljiv srednjeveški čudež – Predjamski kritju jame »Tu je nov svet, tu je paradiž!«, občutili stalno jamsko grad. Največji jamski grad na svetu, vpisan v Guinnessovo knjigo temperaturo, spoznali jamske živali in se na simulatorju popeljali rekordov, pripoveduje zgodbo časa, ko se je udobje moralo umika- s prvim jamskim vlakcem, saj je leta 1872 bila v Postojnski jami ti varnosti in ko je žvenket orožja nemalokrat preglasil trubadur- odprta prva železnica v kapniški jami na svetu. Po ogledu razstave sko pesem. Tako poseben in edinstven, da se uvršča v deseterico smo imeli nekaj časa zase, nato pa je sledil najbolj pričakovan del najbolj fascinantnih gradov na svetu. K sreči nam je bilo vreme dneva. Ogled Postojnske jame. Odpravili smo se v jamo, sedli na naklonjeno in smo se pravljično sprehodili do vhoda, kjer nas je vlakec in se odpeljali v notranjost. Zagledali smo kapnike, stalag- pričakal vodič in nam je povedal kar nekaj zanimivosti, med dru- mite, stalaktite, ki so bili zares zanimivih oblik in velikosti. Če smo gim legendo o uporniškem vitezu Erazmu, ki je več kot leto dni imeli vsaj kanček domišljije, smo lahko videli razno razne oblike. kljuboval obleganju cesarske vojske. Med drugim smo izvedeli, da Ko smo izstopili iz vlakca, nam je vodič predstavil še nekaj dejstev se Erazem, po legendi, še dandanes skriva v jami in se sprehaja o jami. Ogledali smo si najlepša kapnika v jami, ki sta poleg člo- po skrivnih prehodih gradu. Sprehodili smo se po gradu, spoznali, veške ribice, ki smo jo prav tako videli, simbola jame. Zanimiv mi kako so v gradu živeli, s kakšnim orožjem so se bojevali in kje so je bil podatek, da človeške ribice brez hrane preživijo tudi do 12 spali. Še nekaj skupnih fotografij in že smo se odpravili na končno let, živijo pa do 100 let. Po zanimivem ogledu smo zopet sedli na destinacijo – v Postojnsko jamo. Najprej smo si ogledali zelo zani- vlakec in se odpeljali na površje. Poslovili smo se od vodiča in se mivo interaktivno razstavo Expo jama kras, ki prikazuje vpogled po napornem, a zelo zanimivem dnevu, utrujeni in polni novega v kraški svet, kako nastanejo posamezni kraški pojavi. Seznanili znanja vrnili proti šoli.

Nika Klaužer, 9. razred OŠ Lesično 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Učenci OŠ Kozje znova »Prvaki znanja« Savinjske in Zasavske regije

Dve ekipi učenk in učencev OŠ Kozje sta ger in Patricija Žučko pa je z doseženimi tudi letos sodelovali na območnem tekmo- 131 točkami prepričljivo osvojila prvo me- vanju Prvaki znanja, ki je potekalo 15. no- sto. S tem rezultatom se je ekipa DREAM vembra na OŠ Frana Kranjca v Celju. Ekipa TEAM uvrstila na državno tekmovanje »Pr- z imenom LIMITED EDITION, ki so jo se- vaki znanja«, ki bo 12. februarja 2019, na stavljale: Neli Belina, Manca Berglez, Anja Vrhniki. Pečnik in Lana Pirš je zasedla peto mesto. Iskrene čestitke vsem sodelujočim na tek- Ekipa z imenom DREAM TEAM, v sestavi: movanju! Lan Gradišek, Brest Lenarčič, Miha Švaj- Mentorica: Marinka Žibret Ekipi OŠ Kozje

Male sive celice

Ekipa Osnovne šole Kozje se je po predtekmovanju uvrstila med najboljših dvaintrideset ekip v novi sezoni kviza Male sive celice. V ponedeljek, 12. novembra, se je ekipa v postavi Patricija Žučko, Brest Lenarčič in Matic Blatnik ob spremljavi mentorice Marinke Žibret, ravnatelja ter pedagoginje in petintridesetih navijačev odpravila v Ljubljano na snemanje od- daje. Na tekmovanju so se pomerili z Osnovno šolo Srečka Kosovela iz Sežane in po hudem boju izgubili za eno samo točko. Oddaja je bila na sporedu prvega programa TV Slovenija v soboto, 1. decembra, še vedno pa si jo lahko ogledate na spletu, v arhivu oddaj TV Slovenija. Izvedeli pa smo še eno lepo novico, kot letošnji zmagovalci področnega predtekmovanja bomo lahko naslednjo jesen ponovno gostili predtekmovanje v Kozjem. (R. G.) Ekipa in navijači v studiu TV Slovenija

Ogled letališča POVEDALI SO: »KAJ JIM JE BILO VŠEČ?« Kevin: »Na letališču mi je bilo najbolj všeč, ko je pristalo in vzletelo letalo. Zanimiva so bila tudi letala, ki so jih uporabljali nekoč.« Jožeta Pučnika Blaž: »Na izletu mi je bilo zelo lepo. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo se vozili z letališkim avtobusom po celem letališču.« Tudi letos kot že vrsto let je učence prvega razreda v mesecu Tajda: »Všeč mi je bilo, ko so nas popeljali skozi letališki rentgen. novembru policijska postaja iz Šmarja pri Jelšah v povezavi z Zanimivo je bilo opazovati vzlet in pristajanje letal.« občinskim SPV-jem popeljala na letališče Jožeta Pučnika na Urban: »V spominu mi je ostalo predelano letalo, ki vozi potnike in tovor.« Brniku. Z nami so bili tudi učenci in učiteljici prvega razreda Shanaya: »Všeč mi je bila vožnja z avtobusom po letališču, prista- iz Osnovne šole Lesično. Spremljala sta nas policista Dušan nek in vzlet letal.« Jurgec in bivši policist Dani Fon ter predstavnik SPV-ja Robi Naja: »Všeč mi je bilo, kako so se kovčki premikali v krogu.« Kranjc, ki je poskrbel za varno vožnjo. Peljali smo se z av- Jure: »Bilo je zanimivo, in sicer ko smo vzklikali »Gori!«, je pripeljal tobusom, med vožnjo so otroci posebno uživali, ko smo se voznik velik gasilski avto in pokazal, kako se spušča voda v različne smeri.« peljali skozi predore. Gal: »Lepo je bilo videti vzlet in pristanek letal, zanimiva so mi bila stara letala, ki so ji uporabljali nekoč.« Na letališču so nas popeljali Rene: »Najboljše mi je bilo opazovati, kako je gasilec z velikim gasil- po civilnem in policijskem le- skim avtom škropil vodo.« tališču. Vodič nam je pokazal Noel: »Lepo mi je bilo opazovati vzlet in pristanek letal, zanimiva je zgradbe na letališču in pred- bila vožnja po letališki ploščadi.« stavil vlogo letališča. Popeljali Ema: »Všeč mi je bilo, ko smo šli skozi letališki rentgen in vožnja z so nas skozi letališki rentgen, letališkim avtobusom.« tako so otroci spoznali, kako Sanja: »Na ekskurziji mi je bilo zelo lepo. Všeč mi je bilo, ko je leta- pregledujejo potnike in oseb- lo vzletelo in pristalo in ko je voznik gasilskega vozila iz velike cevi no prtljago. Z letališkim av- škropil vodo.« tobusom so nas popeljali po celotnem letališču. Otroci so lahko videli potniška in tovorna letala, po ploščadi in nam priredil pravo predstavo brizganja vode v vse sme- premične stopnice, letališka varnostna vozila, letališko stezo, stolp, ri. Vsi učenci so resnično uživali in doživeli veliko zanimivega. Za vse kjer spremljajo pristajanje in vzlete letal. Imeli smo tudi srečo, da je je bila ekskurzija poučno doživetje, hkrati pa so si razširili znanje in vzletelo eno potniško letalo, dve letali pa sta v tem času pristali. Otroci pridobili nove izkušnje za življenje. V imenu učencev in učiteljic hvala so lahko opazovali potek pristajanja in vzleta. Videli smo velik gasilski za nepozabno in lepo doživetje, ki ste nam ga omogočili. avto, ki je namenjen gašenju požarov, s katerim se je voznik popeljal Marica Jurak

24 IZ ŠOLSKIH KLOPI Naravoslovni teden v CŠOD Breženka

Dneve med 8. in 12. oktobrom so učenci 7. in 8. razreda OŠ Lesično preživeli ob morju. V skladu z letnim delovnim načrtom smo realizirali raziskovalno naravnan tematski teden »Ob robu morja«. Poleg novih izobraževalnih vsebin pa so se stkala tudi nova prijateljstva z vrstniki iz Luč.

Osmošolci pred domom Breženka Pozdrav sedmošolcev s Strunjanskih solin

Šola v naravi je posebna oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki so sredozemsko rastje in živalstvo z ogledom akvarija v Piranu. poteka izven poznanega šolskega prostora, na drugi lokaciji, izven Raziskovali so sladkovodni jezeri v neposredni bližini morja. kraja bivanja in strnjeno več dni. Vzgojno-izobraževalni proces pa Ogledali so si opuščene Strunjanske in še aktivne Sečoveljske soline. se odvija ves dan. Na orientacijskem pohodu so se preverili v orientaciji. Pripravili so Učenci so v tednu, ki so ga preživeli v Fiesi, spoznavali in poglabljali si klapavice v omaki, ki so jih nekateri pokusili prvič. Seznanili so naravoslovne vsebine, vezane na življenje v in ob morju. Vsebinski se z različnimi športi: z lokostrelstvom, nordijsko hojo, vožnjo s sklopi tematskega tedna so bili razdeljeni na tri glavne skupine: kanuji in supanjem. Biološka raznovrstnost in neživi dejavniki okolja, Kulturna in Ves čas pa so razvijali tudi druge spretnosti, kot so medsebojna naravna dediščina in Gospodarske dejavnosti ob morju. komunikacija, navajanje na samostojnost in skrb zame, sodelovanje Učenci so se učili v naravnem okolju ob morju, ki jih je v skupini, prilagajanje, sprejemanje drugačnosti … Z vrstniki iz spodbujalo k raziskovanju in preizkušanju. Ves čas so bili aktivni. Luč so se povezali in stkali pristne prijateljske vezi, ki jih ohranjajo Z raziskovalnim skupinskim delom so spoznavali življenje v tudi po zaključku šole v naravi preko družabnih omrežij. bibavičnem, pršnem, priobalnem in obrežnem pasu. Spoznavali Lidija Kotnik Klaužer, prof. ZGO in GEO

Ogled operne predstave Všeč si mi

V četrtek, 6. decembra, smo učenci izbirnega predmeta Glasbe- Po čem si bodo šolo v naravi zapomnili učenci? na dela in člani MPZ OŠ Lesično z učiteljem Matejem Romihom, odšli v Ljubljano, kjer smo si v Cankarjevem domu ogledali oper- »V Breženki mi je bilo lepo in zanimivo. Veliko novega sem se naučila o no predstavo Damijana Močnika in Milana Dekleve z naslovom življenju ob morju. Zanimivo mi je bilo kuhati školjke, čeprav mi njihov okus, »Všeč si mi«. po tem ko sem jih poskusila, ni bil všeč. V šoli v naravi sem se prvič peljala s Nad operno predstavo smo bili zelo navdušeni, predvsem zato, ker kanujem in mi je bilo zanimivo. Najbolj sem uživala pri skupinskem delu.« Anja Turk, 8. razred je govorila o zdaj aktualni temi – begunstvu in nas spodbudila k raz- mišljanju o kulturni raznolikosti, identiteti, drugačnosti in čutu za »V šoli v naravi sem se počutila odlično, ker smo se veliko družili, se zabavali, humanost. Zgodba Tarika in Vesne, najstnikov iz različnih kultur, se učili izven šolske učilnice in spoznali nove prijatelje.« je vsakega dotaknila na svoj način in spodbudila razmislek in pogo- Tisa Polšak, 8. razred vor o aktualni tematiki, s katero se zadnja leta ukvarja vsa Evropa. »Meni se je zdel pouk na drugi lokaciji zelo zanimiv in zabaven. Veliko Po končani operni predstavi smo si ogledali še praznično mesto novega sem se naučila o morju, življenju v in ob njem in o mestu Piran. Ljubljana in se veseli ter bogatejši za mnogo novih izkušenj vrnili Poskusila sem tudi novo hrano, klapavice.« domov. Renee Leigh Cornelly, 7. razred Lara Centrih, 9. r., OŠ Lesično »Meni je bilo v Breženki zelo všeč, saj smo bivali v prijetnem domu. Naši pohodi v Piran in Strunjan so bili zelo poučni. Najbolj pa smo uživali, ko smo se kopali in supali. Cel teden sem se imela zelo lepo. Ostal mi bo v prijetnem spominu.« Nika Senica, 7. razred

»V CŠOD Breženka mi je bilo zelo všeč. Super je bilo, ker je bilo lepo vreme in smo se lahko kopali. Adrenalinska je bila vožnja s kajakom in supi. Smo se pa tudi veliko novega naučili o življenju ob in v morju.« Ana Ploštajner, 7. razred Nastopajoči iz opere Všeč si mi so nas navdušili. 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI O zdravi prehrani

V delavnici z naslovom »Nutela, da ali ne?« smo ugotovili, da ni najbolj primerna za vsakdanje uživanje, saj vsebuje velike količine sladkorja, pa tudi palmovo olje. Zaradi proizvodnje tega olja se krči deževni gozd, dnevno pa pogine ogromno živali. Nato smo se odpravili v delavnico, kjer smo raziskovali količino sladkorjev v sladkih pijačah. Ugotovili smo, da z rednim pitjem kupljenih sladkih pijač pridobimo največ odvečnega sladkorja. Najstniki ga letno zaužijemo kar trikrat preveč. Sladkor pa je pov- zročitelj številnih bolezni sodobnega časa.

Potem smo odšli v računalniško učilnico, kjer smo izpolnili anketo o šolski prehrani in zapisovali slogane na temo prehrane. Nazadnje smo se odpravili še v delavnico, v kateri smo s pomočjo igre s prehranskimi kartami ugotavljali, kako pogosto je priporo- čljivo uživati posamezna živila. Naučili smo se, da se moramo izo- gibati sladkim in slanim prigrizkom ter maščobam, vsakodnevno pa vključiti v jedilnik predvsem žitarice, zelenjavo in sadje. Obisk čebelarke Po malici smo se odpravili v VCK, kjer nam je ga. Marica Kolar, če- belarka, povedala nekaj več o čebelah, nastanku medu in o opremi V petek, 16. novembra, smo imeli učenci naše šole naravoslovni čebelarjev. Med in cvetni prah smo lahko tudi poskusili. dan na temo prehrane. Nato smo se vrnili v jedilnico, kjer smo gostili predstavnici LAS V šoli smo se zbrali ob 7.30, ko smo v kratkem uvodu ge. Lidije Obsotelje in Kozjansko ter izvedeli nekaj več o doma pridelani ze- Čepin izvedeli o pomenu lokalno pridelane hrane in zdravi prehra- lenjavi in sadju in o tisti, ki jo uvažajo iz tujine. Ugotovili smo, da je ni. Nato smo v jedilnici pojedli tradicionalni slovenski zajtrk, črni domača hrana boljša, pa če tudi morda od zunaj ne izgleda najbolj kruh, maslo, med, mleko in jabolko. privlačno. Predvsem pa smo se zamislili nad tem, koliko hrane za- vržemo v Sloveniji. Veliko preveč! Učenci nižje stopnje so pripravljali zelenjavne namaze, sadne na- pitke, načrtovali praznovanje rojstnega dne malo drugače ter ana- Tako je potekal naš poučni dan in prepričana sem, da bomo vsi se- lizirali zajtrkovalne navade. Učenci višje stopnje pa smo obiskali daj na hrano gledali drugače. Ko bomo naslednjič v dilemi, ali naj različne delavnice, ki so nam jih pripravili naši učitelji. kupimo sladko pijačo ali vodo, se bomo zagotovo odločili za vodo.

Jerneja Sikošek, 7. r. OŠ Kozje

Teden otroka na OŠ Kozje

V letošnjem tednu otroka smo imeli na OŠ Kozje v oddelku podalj- šanega bivanja različne delavnice. Že kar na začetku tedna nas je obiskala tetka Jesen. Z njo so učenci spoznali, kaj vse delamo jeseni in se v nekaterih od teh opravil tudi sami preizkusili. Po napornem delu vseh učencev je sledila pra- va pogostitev z različnimi jesenskimi dobrotami (pečen kostanj, ocvirkovka, jabolka, grozdje, bučnice in domač jabolčni sok). Zato bi se radi zahvalili prav vsem, ki so nam priskočili na pomoč pri izvedbi tega dne. V torek smo na obisk povabili čebelice. Okrasili smo jih s koruzo in barvami. Sedaj pa nam prav lepo krasijo učil- nico. V sredo je bil na vrsti šolski kino. Ogledali smo si film o Piki Nogavički in se posladkali z bombončki. Ker nam je v ponedeljek od peke kostanja ostalo še veliko nabranega kostanja, smo iz njega v četrtek izdelovali različne figurice. Kaj vse nastane, ko se vklopi otroška domišljija. V petek pa smo bili ustvarjalni zunaj. S kredami smo poslikali igrišče. Cel teden smo se veliko igrali, saj je bila tema letošnjega tedna otroka prav prosti čas. M. G. in M. Ž. Otroci pri jesenskih opravilih

26 IZ ŠOLSKIH KLOPI 20. november - Svetovni dan otrok

Srečni otroci žive med resničnostjo in fantazijo in po neskončni sinjini hite za neizpolnjeno čarovnijo. (Tone Pavček: Srečni otroci)

Generalna skupščina Združenih narodov je 20. novembra 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Postala je prva pravno zavezujoča mednarodna konvencija za uresničevanje pravic v ko- rist vseh otrok in predstavlja enega največjih zgodovinskih mej- nikov v prizadevanjih, da bi ustvarili svet po meri otrok, saj so z njo v svet poslali pomembno sporočilo – da so otroci osebnosti z vsemi pravicami človeka, ki pa potrebujejo posebno skrb in zaščito. Učenci med raziskovalnim delom Kot zavezujoča pogodba mednarodnega prava uzakonja načela, za katera so se članice Združenih narodov strinjale, da so univerzalna ukaz nekoga drugega. Po ogledu posnetkov otrok, ki živijo drugače – za vse otroke, v vseh državah in kulturah, ob vseh časih in brez kot mi, v drugačni družbi, sem vesela, da živim tu, da si lahko vza- izjem. Z ratifikacijo konvencije (Slovenija 1991) so se države zave- mem čas zase in imam hkrati tudi možnost izobraževanja. Tudi mi zale, da bodo ščitile in zagotavljale otrokove pravice ter sprejemale otroci se moramo zavedati, da imamo poleg pravic tudi dolžnosti, ki in izvajale politike, ki bodo vedno upoštevale največjo korist otrok. nas naredijo močnejše in nas pripravijo za življenje brez staršev. Ne Na pravice otrok smo se pri urah DKE spomnili že v tednu otroka, morem pa verjeti, da nekje, na tem planetu, še vedno živijo otroci saj se je letošnja tema nanašala na otrokovo pravico do prostega v tako slabih pogojih, da se vprašam, kje vidijo tisto luč, ki jim da časa. Sedmošolci so raziskovali in se igrali igre otrok po svetu. S upanje. Uri sta bili poučni in hkrati zabavni.« problemskim in izkustvenim raziskovanjem smo nadaljevali in se posvetili vsem ostalim njihovim pravicam. Ugotovili smo, da so Renee Leigh Cornelly je napisala: »Ure etike so mi bile zelo zanimi- kljub doseženemu napredku vsakodnevno kršene pravice milijo- ve. Naučila sem se veliko in videla, kako zelo drugačno je življenje nov otrok. otrok po svetu. Niso vsi tako srečni kot mi. Na žalost živi po svetu 20. novembra smo obeležili svetovni dan otrok tako, da smo pred- veliko otrok, ki so jim pravice onemogočene, tudi pravica do prostega stavili nekatere pravice otrok. časa. Ponekod otroci še vedno delajo na plantažah in v rudnikih. Pri etiki sem spoznala, da so igre, ki se jih igrajo otroci drugje po svetu, Gaja Cerar je strnila misli učnih ur in zapisala: »Pri urah smo spo- zelo zanimive. Srečni smo lahko, da imamo pravico do izobrazbe, znali in povedali tisto, kar zadeva nas – otroke, ki imamo pravico do varnosti, izražanja svojih mnenja, prostega časa itd.« prostega časa, do dejavnosti, kakršnih si želimo izvajati mi in niso Lidija K. Klaužer, OŠ Lesično

Naša prva fotografska razstava

Devetošolke imamo rade izzive. Učiteljica Lidija Kotnik Klaužer nam je na začetku šolskega leta pri izbirnem predmetu dala vsaj enega. Predstavila nam je idejo o pripravi lastne fotografske razstave, ki bi nastala v sodelovanju s Kulturnim društvom Lesično − Pilštanj. Idejo smo z navdušenjem sprejele in se lotile izziva. Pouk se je za nekaj časa iz učilnice preselil v naravo in Pilštanj je postal naša učilnica na prostem. V fotografski objektiv smo ujele trg in trške detajle. Pri fotografiranju smo neizmerno uživale in čas, ki smo ga preživele na Pilštanju, je vedno prehitro minil. Sledilo je računalniško oblikovanje fotografij, ampak ne vseh. Nekatere so nam bile tako všeč, da obdelave sploh niso potrebovale. Pripravile smo izbor in natisnile, po svojem mnenju, najboljše. V oktobru smo pripravile fotografsko razstavo, ki je vizualno dopolnila predstavitev monografije Pilštanj in cerkev sv. Mihaela, ki jo je pripravilo Kulturno društvo Lesično − Pilštanj.

Eva Bah, Lara Centrih, Nika Klaužer, Hana Leskovšek in Violeta Nika, Eva, Hana in Lara z mentorico Mramor z mentorico Lidijo Kotnik Klaužer, OŠ Lesično

27 IZ ŠOLSKIH KLOPI OŠ Kozje ponovno gostila Področno prvenstvo v šahu

V zadnjih letih je na Osnovni šoli Kozje postalo že tradicionalno, da v sodelovanju z Društvom šahovskih mentorjev Celje gostimo večja šahovska osnovnošolska tekmovanja. Po dveh državnih pr- venstvih smo v soboto, 8. decembra, drugič gostili še posamično področno osnovnošolsko prvenstvo celjskega področja. V dvorani Večnamenskega centra Kozje se je zbralo oseminšest- deset mladih šahistov skupaj z njihovimi mentorji in še kakšnim Utrinek s tekmovanja staršem. Uvodoma jih je pozdravil ravnatelj OŠ Kozje Roman Gra- dišek, ki jim je zaželel dobro počutje in uspešno tekmovanje. Mla- Izabela Godler. Med fanti je bila udeležba precej številčnejša, kar de šahiste in spremljevalce je nagovorila še županja Občine Kozje je prav tako že tradicionalno. V kategoriji učencev do 9 let je lansko Milenca Krajnc, nato pa je glavni sodnik Marjan Drobne podal zmago obranil Lan Želj iz III. OŠ Celje, v najštevilčnejši kategoriji navodila o poteku tekmovanja. Mladi šahisti so se pomerili v sed- učencev do 12 let je prvak postal Tilen Drama iz OŠ Šmarje pri Jel- mih krogih švicarskega sistema, izjema sta bili kategoriji do 15 let, šah, v kategoriji do 15 let pa Matic Nareks iz OŠ Petrovče. Domača kjer so igrali vsak z vsakim. Med najmlajšimi učenkami do 9 let je osnovna šola je imela svoje predstavnike le še v kategoriji učencev prvakinja postala Nina Kočevar iz OŠ Braslovče, ki je bila edina do 12 let, v kateri je Bor Gradišek z osvojenimi petimi točkami prijavljena in je igrala v starejši kategoriji. Do 12 let je prvakinja po- iz sedmih partij osvojil končno 7. mesto, pol točke manj je na 10. stala Lucy Brinovec iz OŠ Šempeter, do 15 let pa Tia Gajšek iz OŠ mestu osvojil Rok Romih, tri točke pa so Matevža Muškatevca Braslovče. V tej kategoriji je tretje mesto osvojila domača šahistka uvrstile na 26. mesto med petintridesetimi šahisti. R. G. foto Lan Gradišek

Rekordno število mladih badmintonistov

Mlajše učenke in učenci Starejše učenke in učenci

Na zadnji novembrski ponedeljek je Športna zveza Kozje ob so- in na koncu tri finaliste, ki so se pomerili vsak z vsakim. Zanesljivo delovanju Osnovne šole Kozje in Tenis kluba Kozje organizirala je zmagovalec postal Lan Mesec, drugo mesto je osvojil Florijan občinsko prvenstvo v badmintonu za osnovnošolce. V športni Kiderič, tretje pa Jan Dobravc. V kategorijah starejših učenk in dvorani Večnamenskega centra Kozje se je zbralo rekordnih deve- učencev je nastopilo po pet tekmovalk oziroma tekmovalcev, ki tindvajset badmintonistov. V kategoriji mlajših učenk, do petega so se pomerili vsak z vsakim. Med učenkami je lansko zmago in razreda, jih je nastopilo sedem. naslov občinske prvakinje zanesljivo ubranila Katja Bratuša, na drugo mesto se je uvrstila Špela Šošterič, tretja pa je bila Laura Najprej so se pomerile v dveh skupinah, nato pa najboljše še za Bratuša. Med učenci je po preobratu v zadnji tekmi naslov prvaka prva tri mesta. Zmagovalka je postala Nikita Švajger, na drugo osvojil Žan Kiderič, drugi je bil Lan Gradišek in tretji Tim Šmon. mesto se je uvrstila Julia Bratuša, tretje mesto pa je osvojila Ronja Čepin. Najštevilčnejša je bila skupina mlajših učencev, kjer je na- V mesecu januarju bo v Kozjem ponovno na sporedu še področno stopilo kar dvanajst tekmovalcev. prvenstvo osnovnošolcev v badmintonu. Razdeljeni so bili v tri skupine, nato smo dobili šest polfinalistov (R. G.) 28 IZ NAŠIH KRAJEV

Prvošolci osnovnih šol Četrtošolci OŠ Lesično so Kozje in Lesično so si ustvarjali akrostihe na temo Zima Zjutraj, ko se zbudim, se igre na snegu veselim. ogledali brniško letališče In pogledam na peč, kjer je moj maček speč. Mami je iz peči potico vzela, Ati in Jaša pa sta skupaj zapela. V mesecu novembru smo si prvošolci iz OŠ Lesično in OŠ Kozje ogledali letališče Jožeta Pučnika na Brniku. Spremljala sta nas po- Jona Čepin licista Dušan Jurgec in Dani Fon, predstavnik SPV-ja Robi Krajnc pa je bil tudi naš voznik avtobusa. Ogled sta nam omogočila Svet za Snežaka sem naredila, preventivo in vzgojo v cestnem prometu Kozje in Policijska postaja Nos korenčkov pritrdila. Šmarje pri Jelšah, za kar smo jima nadvse hvaležni. En klobuk na glavo, Živahne gumbe na trebuh za zabavo. A, glej, mami sem obljubila, Ko bo čaj naredila, se bom z Oskarjem okrog snežaka lovila. Sara Polšak

S sanmi spuščam se po bregu, Ana čaka me v dolini v snegu. Neža joče se, ker jaz se sankam, In zdaj je vse končano, nehajmo z zabavo. Lenar Ploštajner

Snežinke se zjutraj prebudijo, Neslišno se na zemljo spustijo. Ena se je na mojo dlan spustila, Željno sem se je dotaknila. In čeprav stopi se mi, Nikoli se ne zbrišejo sledi. Kako lepa je zima, Na letališki ploščadi smo opazovali vzletanje in pristajanje letal. A prve snežinke ne bom nikoli pozabila. Manca Senica Na letališču so nas sprejeli v avli potniškega terminala. Prijazni vo- dič nas je popeljal po letališki stavbi in njeni okolici. Ogledali smo Mraz nas obdaja. si, kako poteka prijava na let, kje in kako je treba oddati prtljago. Roke nam ohlaja. Videli smo, kako potuje prtljaga skozi letališki rentgen. Vodič nas A to ni vse, zebe nas še, je opozoril, da določenih predmetov ne smemo imeti med prtljago, kar je označeno tudi s piktogrami na opozorilni tabli in jih zaposle- Zato zavijemo v odejo se. ni zlahka odkrijejo med varnostno kontrolo. Doroteja Šergon

Z letališkim avtobusom so nas popeljali po letališki ploščadi. Tam Sneži, smo spremljali dogajanje na vzletni stezi in manevrskih površinah. Na polju pa zajec čepi. Videli smo vzletanje in pristajanje letal. Ogledali smo si stopnice, Enkrat skoči sem, drugič tja, ki jih pripeljejo do letala, da lahko potniki vstopajo in izstopajo. Po teh stopnicah smo se lahko tudi povzpeli in ugotavljali, kako visoke Gaz na snegu se pozna. so. Na ploščad so pripeljali tudi gasilsko reševalno vozilo, s katerim Nastja Bidar so uprizorili pravi vodni spektakel. Pokazali so nam, kje, kam in kako lahko brizgajo vodo iz gasilskega vozila in nam predstavili Šal v trgovini na polici zložen je, delo letaliških gasilcev. Anja v trgovino z mamo zavije. Lepo se šal okrog vratu poda in toploto ji da. Navdušeni nad ogledom in polni lepih vtisov smo se vrnili v šolo in še dolgo razpravljali o videnem. Sanja Stadler Karolina H. Amon

29 IZ NAŠIH KRAJEV Adi Smolar v Kozjem o glasbi in življenju nasploh

V torek, 20. novembra, smo povsod po državi obeleževali dan slovenskih splošnih knjižnic, ki ga zagotovo z vese- ljem slavi vsaj četrtina Slovencev. Približno toliko nas namreč po zadnjih ugotovitvah redno zahaja v slovenske knjižnice. Kot z veseljem povedo knjižničarji, pa je v zadnjem desetletju mogoče opaziti porast izposoje knjižnih gradiv, kar da slutiti, da svetovni splet, kljub širokemu naboru informacij in lahkega dostopa, še ne bo uresničil svoje »grožnje« za prevlado nad klasičnimi knjižničnimi ustanovami.

ril o svežem albumu, ki je že 15. po vrsti in je prodajne police obtežil septembra letos. Seveda pa je glasbenika tudi ob tej priložnosti spre- mljala zvesta spremljevalka – kitara. In tako je Smolar zbrane razve- selil z marsikatero dobro poznano pesmijo iz svojega širokega nabora, vsako pa je pospremil z zanimivo zgodbo iz svojega življenja, na tak ali drugačen način povezano z izvorom pesmi, in temu dodal še številne male modrosti, ki jih je nabral na poti skozi življenje. Kot je dejal, se v svojem delu trudi združevati vse – zabavo in modrosti. »Ljudem se trudim dati nekaj pozitivnega, nekaj, kar bi jim pomagalo v življenju, jih naredilo bolj pogumne in jih obranilo pred neumnimi razmišljanji. Življenje je namreč kratka stvar,« pove Adi in poudari, da je treba znati prepoznati resnične vrednote življenja, »Zdaj, ko sem že malo bolj v Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic mnogo knjižničnih ustanov letih, se tega bolj zavedam in živim bolj polno življenje.« Skozi zabaven pripravlja različne prireditve. S čudovitim dogodkom so to priložnost glasbeno-pogovorni večer so zbrani prisluhnili in skupaj z Adijem za- obeležili tudi v Knjižnici Šmarje pri Jelšah – enoti Kozje, kjer so ob peli ob številnih dobro poznanih, že skorajda ponarodelih »komadih«, dnevu slovenskih splošnih knjižnic pripravili prvi čitalniški večer v kot je tudi pesem »Daleč, daleč je za naju pomlad«, s katero se, kot sezoni 2018/19 z gostom večera – Adijem Smolarjem. V povabilu na pove, trudi opomniti, naj ne hlepimo zgolj po mladosti in ne sledimo nepozabno glasbeno-pogovorno druženje so organizatorji zapisali: miselnosti, da je samo mladost tista, ki te lahko osrečuje. Vsako ob- »Adija Smolarja ne prepoznamo le po njegovi bujni pričeski in visoki dobje ima svoje prednosti in tudi zrela leta so dobrodošla za bolj spro- postavi, temveč tudi po melodijah, s katerimi ljudi opozarja na pozitivne ščeno življenje, brez iskanja nesmiselnih stvari, pove Smolar. »Ko sem strani bivanja in vrača vero v življenje. Že dolgo ni več samo kantavtor. bil mlajši, se je vedno našel kdo, ki se je obregnil ob moj izgled, češ, Njegov pozitivni odnos do življenja se zadnja leta čedalje bolj izraža „Smolar, poglej se, kakšen si. Postrizi se, zredi se, zrihtaj se ... “ Zdaj, tudi v zgodbah za otroke, izdal že enajst knjižic, namenjenih osnovno- ko sem v nekoliko bolj poznih letih, pa nič več. „Dobro zgledaš Smolar,“ šolcem. Pravi, da človek nikoli ne sme obupati in se zapreti vase; vedno mi pravijo,« z nasmehom pove glasbenik. mora upati, da pride še kaj lepega, kajti sreča se skriva v majhnih stva- S svojo enkratno energijo in sproščenostjo je Smolar v Kozjem pričaral reh, ki jih je povsod naokoli veliko.« nepozaben večer, ki je zbrane nasmejal do solz ter jih v isti meri tudi In ravno te sreče, ki se skriva v majhnih rečeh, kot je na primer zaba- ganil, s čimer je avtor še enkrat več dokazal, da je njegov recept za ven in sproščen pogovor z navdihujočim, nadvse talentiranim in za- uspeh prav njegova spontanost, saj, čeprav ima za sabo že več kot tri bavnim ustvarjalcem, so bili deležni vsi, ki so se na torkov večer zbrali tisoč nastopov, nista bila v triinpetdesetih letih njegove glasbene kari- in do zadnjega kotička zasedli prostore kozjanske knjižnice. V uro in ere še niti dva povsem enaka. pol trajajočem čitalniškem večeru je kantavtor Adi Smolar spregovo- Mojca Valenčak

Delavnica adventnih venčkov V Kozjem

Temperature so konec novembra naznanjale prihajajoči decembrski čas, s katerim nastopi pričakovanj poln advent, ki začenja novo cerkveno leto in priprave na božič. Tako so na prvo adventno nedeljo po naših domovih že zagorele adventne sveče. Da pa je prva izmed štirih svečk, ki bodo ena za drugo vsak konec tedna vse do božiča osvetljevale družinsko omizje, zagorela na prav posebnem, doma izdelanem adventnem vencu, so ponovno poskrbeli člani in prijatelji Turističnega društva Kozje, ki so se v zadnjem tednu v novembru tradicionalno, v dobri volji lotili ustvarjanja unikatnega adventnega okrasja. V »ustvarjalni delavnici«, ki je potekala v mali večnamenski sobi v zgornjem delu večnamenske dvorane v Kozjem, so velike in male ročice marljivo pletle zimzeleno rastlinje, ga krasile in ustvarile številne nadvse zanimive adventne okraske. Praznični napevi so še polepšali praznično vzdušje, zraven pa so se prilegli slastni piškoti domače je tudi letos velikodušno prispevala svoj dragoceni čas in številne ideje pekarne in topel čaj. Posebna zahvala gre vsem članom TD Kozje, ki in neprecenljive nasvete. Velika zahvala gre tudi domačemu župniku so pomagali pri pripravi delavnice, med drugim gospe Mariji Zajc, ki Niku Marovtu, ki je poskrbel za blagoslov venčkov v domači cerkvi. Mojca Valenčak 30 IZ NAŠIH KRAJEV »Vaš nasmeh je naša plača«

Konec novembra so prostovoljci Krajevne organizacije Rdečega križa Lesično organizirali tradicionalno sre- čanje starejših. Ob kulturnem programu osnovnošolcev, številnih pozdravih gostov ter ob zvokih zaigrane in zapete pesmi je čas hitro minil.

in starejša leta prihajajo, otroci odidejo v službe, vnuki pa v šole in se velikokrat zgodi, da ste doma sami. Zato je ta dan namenjen vam, da se družite, nam pa je prioriteta, da vam ga popestrimo, kolikor je v naši moči. In na tem mestu bi se rad zahvalil vsem prisotnim, predvsem prostovoljcem in predsednici gospe Marti, da se trudijo in so organizirali to srečanje.« Nato je besedo prejel podžupan Občine Kozje Marko Kunej, ki je vse zbrane pozdravil v imenu županje Občine Kozje, občinske uprave, občinskega sveta in v svojem ime- nu. Krajanom je povedal, da je tovrstno srečanje, ki ga pripravljajo prostovoljci, izvrstno pripravljeno in namenjeno samo njim, saj za- radi različnih okoliščin sedaj več časa preživljajo doma, tako pa se Petošolci so pripravili program lahko na srečanju družijo in skupaj obujajo številne spomine. Ob koncu je pohvalil celoletno delo, ki ga opravljajo prostovoljci, vsem Kot že mnoga leta do sedaj so prostovoljci KORK-a Lesično pripra- zbranim pa zaželel predvsem veliko zdravja ter da se naslednje leto vili prijeten popoldan za starejše krajane Lesičnega. Uvodoma sta srečanja zopet udeležijo v tako velikem številu, če ne še večjem. jih s harmoniko in kitaro »pozdravila« Eva in Gašper, ki obisku- Zbrane je pozdravil tudi predsednik KS Lesično Franc Plahuta ter jeta deveti razred OŠ Lesično. Vsem zbranim je dobrodošlico izre- jih opomnil, da se bližajo božični prazniki, in jim zaželel lepe pri- kla predsednica Marta Bostner ter se zahvalila, da so se udeležili prave nanje ter da bi jih preživeli v krogu svojih družin, prav tako srečanja, nato pa besedo predala gostom. Prvi med njimi je zbrane jim je zaželel obilo zdravja in pa prijetno druženje. V imenu sose- pozdravil predsednik OZRK Šmarje pri Jelšah gospod Vladimir dnjih Krajevnih organizacij Rdečega križa pa je zbrane pozdravila Kamenšek in dejal: »Lepo pozdravljeni v mojem imenu in v imenu predsednica KORK-a Kozje Marija Klavžar in jim zaželela, da bi Območnega združenja Rdečega križa Šmarje pri Jelšah. Danes vam imeli lep, prisrčen dan. Sledil je kulturni program, ki so ga pod naših dejavnosti ne bom našteval, saj jih vsi dobro poznate, veste pa, mentorstvom učiteljice Lučke Palir Mavrič pripravili petošolci. da je glavna naloga te organizacije pomagati posameznikom in dru- Druženje se je nato nadaljevalo ob hrani gostišča Banovina, dobri žinam v stiski. Poleg tega pa je naša naloga tudi to, da vam enkrat kapljici in zvokih harmonike in kitare Eve in Gašperja. na leto popestrimo ta dan, jesen življenja, saj vemo, da čas hitro beži (V. Ž.)

Na decembrski petek spet Pod cvetočo drnulo v Lesičnem

V kulturnem domu Lesično je 7. decembra spet cvetelo od glasbe. V dvorani kulturnega doma se je predstavilo trinajst nastopajočih posameznikov in skupin, ljudskih pevcev in godcev, letos na temo zemlja.

Nastopili so: Pilštanjski gospodarji, Fantje z Žusma, Kristina in Benjamin Planko, Ambrož Amon, učenci 4. razreda OŠ Lesično, mladi harmonikarji Mateja Jagriča, Veseli drnulovci, Ansambel OŠ Lesično, ansambel Sanje, ansambel Prijatelji, pevci DS Peilenstein, DU Podčetrtek in Paridolske korenine. V skoraj dvournem progra- mu so ogreli polno dvorano naklonjenih poslušalcev.

Za mnenje o prireditvi smo prosili Nives Kostevc – Arzenšek, predsednico KD Lesično-Pilštanj. Povedala nam je: »Veseli smo, da nam je 24. Cvetoča drnula zelo lepo uspela. Letos smo opevali zemljo in njen neusahljivi vir dobrin. Vsi nastopajoči so navdušili občinstvo. Pevci dramske skupine Peilenstein Izpostavila bi rada najmlajše, pa tudi ostale osnovnošolce, ki že na- stopajo v nekaterih ansamblih in so pokazali svoje kvalitete. Dobro Celotno prireditev je uspešno vodila članica našega društva, Ana La- je bilo zastopano tudi ljudsko petje. S svojimi ubranimi, močnimi pornik. V društvu smo hvaležni tudi vsem donatorjem za njihove glasovi so obiskovalce najbolj navdušili pevci Paridolske korenine. prispevke.« Program je popestril tudi ansambel Prijatelji. Nika Gradišek 31 IZ NAŠIH KRAJEV Nenapovedana gasilska vaja v Občini Kozje tokrat na Bučah

Mesec oktober je mesec požarne varnosti in letošnja te- matika je številka 112. Ena izmed mnogih dejavnosti v mesecu oktobru pa so tudi gasilke vaje, ki jih organizi- rajo občinska gasilska poveljstva. Minulo sobotno popol- dne so tako vajo nenapovedano pripravili v Občini Kozje, odvijala pa se je na območju, ki ga pokriva PGD Buče.

Malo po peti uri popoldne je klic iz regijskega centra predramil gasilce vseh štirih prostovoljnih gasilskih društev v Občini Kozje, scenarij je napovedal požar gospodarskega poslopja na Bučah in prvi so na kraj prihiteli člani domačega društva PGD Buče, ki so začeli z vodenjem intervencije. Domači poveljnik Kristijan Kajba podal svoje videnje vaje. Na nenapovedani vaji je sodelovalo osem- je razporedil svoje gasilce in sprejemal preostale. Tako so kaj kmalu intrideset gasilk in gasilcev iz vseh štirih društev, ki so pokazali, na kraj prišli še gasilci iz PGD Kozje, PGD Podsreda in PGD Le- da se venomer odzovejo klicu na pomoč. Videnje vaje sta poda- sično-Pilštanj-Zagorje. Prav vsi so dobili svoje zadolžitve in začeli la še strokovna opazovalca Janko Oprešnik in Rok Stiplovšek, ki aktivno delo. Med drugim so demonstrirali gašenje v notranjosti sta opozorila na določene pomanjkljivosti, a hkrati tudi pohvalila objekta s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov, gašenje objekta od dobro delo gasilcev, zbrane pa je nagovorila tudi županja Milenca zunaj in varovanje sosednjih objektov. Vajo sta ves čas budno nad- Krajnc, ki je poudarila, da se bo Občina Kozje še vnaprej trudila, da zirala občinski poveljnik Janko Oprešnik in član poveljstva GZ bodo gasilci primerno opremljeni in tako kar se da dobro pripra- Šmarje pri Jelšah Rok Stiplovšek, seveda pa je delo svojih gasil- vljeni na svoje delo. Po končani vaji sta za vse sledila še malica in cev spremljala prva med gasilci v Občini Kozje županja Milenca kratko druženje v Gasilskem domu Buče, ob skupni ugotovitvi, da Krajnc. Po končani vaji je domači poveljnik postrojil sodelujoče in je bolje, da se večkrat srečajo na vaji, kot na pravih požarih. (J. Š.)

Druženje gasilk in gasilcev v Občini Kozje

Oktober je bil v Občini Kozje povsem gasilsko obarvan. Gasilska zveza Šmarje pri Jelšah je pripravila tradicio- nalno srečanje s prijateljsko Gasilsko zvezo Ruše, v nadaljevanju popoldneva pa so se članice GZ Šmarje pri Jel- šah podale na prvi pohod članic, ki je tokrat potekal od Lesičnega do Zagorja. Zvečer sta se obe skupini gasilcev in gasilk združili v Zagorju na skupnem pikniku.

priskočiti na pomoč. Dan pa se je nato za člane GZ Šmarje in GZ Ruše nadaljeval v Zagorju, kjer so se združili z okrog petdesetimi pohodnicami, članicami GZ Šmarje pri Jelšah. Gasilke, ki so na pot krenile iz Lesičnega in se preko Topolovega in okoliških gričev podale do Zagorja, so se dodobra naužile lepot Kozjanskega. Da pa vmes niso zgrešile poti, so poskrbeli domači gasilci PGD Lesično-Pilštanj-Zagorje, ki so vodili skupino po pravi poti. Tako so okrog šeste ure gasilke prišle do svojega cilja, Lurške jame. Tam pa sta se jim pridružila tudi županja Milenca Krajnc in predsednik domače krajevne skupnosti Daniel Zalokar. Ta jim je predstavil zgodovino kraja in Lurške jame ter hkrati poudaril dej- stvo, da se gasilke in gasilci nahajajo v najlepši vasi v Sloveniji, ki je Dan se je začel pri gasilcih v Podsredi, kjer so člani tamkajšnjega ta častni in laskavi naziv dobila pred nekaj dnevi v Portorožu, kjer so PGD Podsreda v svojem gasilskem domu gostili predstavnike GZ razglasili zmagovalce v različnih kategorijah akcije TZS »Slovenija, Šmarje pri Jelšah in GZ Ruše. Uvodoma sta gasilce nagovorila po- lepa in gostoljubna«. Dan se je prevesil v večer, zbrana druščina pa si veljnik GZ Šmarje pri Jelšah Bogdan Krumpak in predsednik PGD je v nadaljevanju ogledala še cerkev, ki je prav tako biser Zagorja in Podsreda Jernej Šulc. Po prigrizku in ogledu gasilskega doma so se Kozjanskega. Večer so nato izkoristili še za druženje ob polnih mizah vsi skupaj podali do bližnjega gradu Podsreda, kjer so si pod stro- dobrot, ki so jih v sodelovanju z GZ Šmarje pri Jelšah pripravili do- kovnim vodstvom vodičke Nine Jurak ogledali grad in razstave. Pot mači gasilci s predsednikom Robertom Volavškom na čelu. V nada- je nato gasilce peljala ob reki Bistrici do Kozjega, kjer jim je pred- ljevanju pa se je zbrani druščini pridružil tudi predsednik GZ Šmarje sednik PGD Kozje Ervin Perčič razkazal gasilski dom, nato pa so pri Jelšah Erih Strašek, ki je izrazil zadovoljstvo nad organizacijo si ogledali še stalno razstavo »Šola moje mame« v trgu Kozje. Po dneva in se zahvalil vsem gasilskim društvom, ki so skupaj pripravi- vseh ogledih je gasilce na trgu sprejela županja Milenca Krajnc, ki je la izjemen dan. Ob koncu se je Strašek zahvalil tudi članicam, ki so gostom predstavila občino in hkrati poudarila, da je izjemno zado- najbolj pripomogle pri organizaciji pohoda – predsednici komisije voljna in vesela, da ima v občini gasilce, ki so venomer pripravljeni za članice Nataliji Šolinc, Poloni Zakošek in Marinki Strašek. (J. Š.) 32 IZ NAŠIH KRAJEV Srečanje starejših v Podsredi

V nedeljo, 28. oktobra, se je v Podsredi odvijalo, lahko bi že rekli tradicionalno, 12. srečanje starejših, ki ga vsako leto organizira Krajevna organizacija Rdečega križa Podsreda-Osredek. Srečanje se je začelo s sveto mašo v Podsredi, ki jo je daroval župnik Alojz Weingerl, nadaljevalo pa v Domu krajanov Podsreda.

Zbrani so najprej prisluhnili predsednici vabilom, saj njegove korenine izhajajo iz KORK-a Podsreda-Osredek, ki je vse poz- naših krajev. Nato so se zaslišale melodije iz dravila in se zahvalila vsem starejšim za od- sintesajzerja, na katerega je igrala Monika Nastopajoči na srečanju ziv na vabilo, saj so, kot je poudarila, zaradi Planinc. Naslednja je nastopila Ida z recita- njih prisotni tudi vsi ostali. Ob tej prilo- cijo pesmi, ki jo je napisala Fanika Novak ganjem in opravljanjem sta medse povabila žnosti se je predsednica zahvalila za pomoč prav nalašč za srečanje starejših in je vsem Urbana Lesjaka, ki je vsem zapel, nato pa in dobro sodelovanje prostovoljkam, tako pričarala nasmeh na obraz. Med udeleženci še muzikanta Metoda Čepina, da sta lah- za ta dan kot tudi za delo, ki poteka skozi so bili prisotni tudi najstarejša krajanka in ko počasi odplesala z odra in tako zaklju- vse leto in ga ni malo. Besedo so dobili še dva jubilanta, ki so v dar dobili vrtnice ter čila kulturni program. Seveda je muzikant sekretarka OZRK Šmarje pri Jelšah Milka lepe želje. Kulturni program se je nadaljeval še naprej raztegoval svoj meh iz zabaval vse Dobravc, županja Občine Kozje Milenca z nastopom Luke Lesjaka na trobenti, ki sta zbrane tudi po kosilu. Tako se je srečanje Krajnc, predsednik KS Podsreda Vinko ga z zanimanjem poslušala tudi vaška opra- počasi nagibalo h koncu in razšli so se z na- Klavžar in direktor Mlekarne Celeia Mar- vljivca Francka in Lojzek – Ida in Gašper smehom na obrazu in z obljubo, da se nasle- jan Jakob. Slednji je izrazil veselje nad po- Simončič. Med svojim hudomušnim razla- dnje leto zopet snidejo. Olga Simončič PGD Podsreda odkrivalo Primorsko in Kras

Prostovoljno gasilsko društvo Podsreda je v letošnjem letu praznovalo ča- stitljivo obletnico, 110 let obstoja in delovanja društva. Društvo, ki v svojih vrstah združuje več kot 150 članov, je v tem uspešnem letu, ki so ga okro- nali s prireditvijo ob 110. obletnici in nabavo novega moštvenega vozila, za svoje člane pripravilo izlet na Primorsko in Kras.

Sobotni dan so izkoristili za ogled Luke Ko- kjer ne manjka odličnih primorskih vin. Pot per, z zanimanjem pa so si v Kopru ogledali pa je nato odlično razpoloženo druščino, za slovi po znameniti arhitekturi in zanimivih tudi Poklicno gasilsko brigado, ki sodi med kar je skrbel harmonikar Aljaž, peljala proti ulicah, ki so terasasto razporejene na griču, tri največje v državi. Podsredške gasilce, Krasu. Tako so se na Turistični kmetiji Grča ki se imenuje Turn. Dan se je tako za gasil- ki se jim je na izletu pridružila tudi župa- okrepčali s pravimi domačimi dobrotami iz ce prevesil v večer in s postankom na Tro- nja Kozjega Milenca Krajnc, saj občina in tamkajšnje pršutarne in kleti ter ostalo po- janah so se zadnjič okrepčali pred vrnitvijo društvo z roko v roki odlično sodelujeta že nudbo kmetije, kjer ne manjka odličnega domov. Ob zvoku harmonike in ubranem vrsto let, je v nadaljevanju dneva čakal še terana in z njim povezanih specialitet. Pred petju je čas na avtobusu hitro minil, po be- obisk vinske fontane, ki so jo pred dvema odhodom domov pa so si gasilci vzeli čas za sedah udeležencev pa si želijo, da takšen ga- mesecema odprli v Marezigah nad Koprom, ogled slikovitega kraškega naselja Štanjel, ki silski izlet postane društvena tradicija. (OKo) Piknik gasilske mladine v Podsredi

Brez podmladka ni prihodnosti. Tega se dobro zavedajo v Gasilskem društvu Pod- sreda, kjer so preteklo soboto za mladino, ki pridno prihaja med gasilce, pripravili piknik z družabnimi in gasilskimi igrami. Tako se je v Podsredi tokrat zbralo več kot dvajset mladih gasilk in gasilcev, čez leto pa je gasilske veščine v društvu urilo kar okrog petdeset mladih. Predstavitev opreme Gasilstvo ima v naših krajih bogato in pestro vse gasilce, mlajše od 18 let. Od nekaj več kot tradicijo in prav lepo je videti, da so gasilski petdeset mladih se je piknika udeležila pribli- gašenje s penilom, ki je otroke povsem navdu- domovi postali središče družbenega dogajanja žno polovica otrok. Kljub hladnemu in dežev- šilo … Kot je dejal namestnik poveljnika PGD predvsem v manjših krajih, kjer preostalih de- nemu vremenu pa je mladina uživala najprej Podsreda David Pečnik, je želja tako mentor- javnosti ni na pretek. Tako je tudi v Podsredi, ob družabnih igrah, nato pa še v predstavitvi jev kot tudi otrok, da postane ta dogodek tra- kjer tamkajšnje gasilsko društvo aktivno skrbi gasilske opreme in učenju, kako postopati ob dicionalen, število mladih v društvu pa iz leta za podmladek društva, ki bo 110-letno tradi- požaru. Otroci so spoznavali delo z gasilnim v leto še večje. Druženje se je v popoldanskih cijo gasilstva v kraju peljalo naprej. Preteklo aparatom, delo z različnimi ročniki, mentor- urah zaključilo, a že kmalu bodo mladi gasilci soboto so tako mentorji mladim gasilkam in ji so jim predstavili tudi delovanje izolirnega začeli priprave na gasilki kviz, ki jih čaka že gasilcem pripravili piknik, kamor so povabili dihalnega aparata, na koncu pa so prikazali še čez dobre tri mesece. (Oko) 33 IZ NAŠIH KRAJEV Zagorjani ponosni na prejeti naziv najlepšega vaškega jedra

Kot smo že pisali, je Zagorje letos prejelo naziv najlepšega vaškega jedra, ki mu ga je dodelila Turistična zveza Slovenije v sklopu natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna. Prvo nedeljo v novembru so vaščani v družbi županje Mi- lence Krajnc in predsednika Turistične zveze Slovenije Petra Misje proslavili pridobitev tega častnega naziva.

Sprva so si vsi zbrani ogledali posnetke iz delim tukaj z vami. Pravijo, da so naši kraji podelitve v Portorožu, nato pa jih je nago- pokrajina mnogoterih obrazov, in res je tako. Ponosni na prejeto nagrado voril predsednik KS in KD Zagorje Daniel Vsak dogodek se zgodi z določenim name- ocenjevanja prirejajo že od začetka osamo- Zalokar in vsem zbranim zaželel dobrodo- nom in določenim razlogom. Danes smo tu- svojitve, in sicer kraje ocenjujejo v različnih šlico v domačem kraju. Povedal je tudi, da si kaj s tem razlogom, da obeležimo priznanje kategorijah. In ravno v kategoriji vaških je- želi, da bi se turizem v Zagorju bolj razširil za najlepše vaško jedro za leto 2018. In če na der je sodelovalo okoli sto šestdeset občin. ter da bi lahko obiskovalcem poleg zname- hitro pogledamo naše kraje, imamo izjemno Poudaril pa je tudi, da je bilo rečeno, da je nitosti ponudil tudi, da se pri njih okrepča- naravo, čudovita polja, travnike, sadovnjake v Zagorju prisotna velika gostoljubnost, saj jo, za kar bi poskrbela razširitev gostinstva in urejene domačije. Da pa je vse to ureje- ne ocenjujejo samo urejenosti okolice, am- oziroma prisotnost kmečkega turizma. Po- no, so zaslužne vaše pridne roke, ki vse sku- pak tudi druge vrline. Pove, da se bo moral vedal je tudi, da tu ne smejo obstati, ampak paj oblikujejo in negujejo. In kadarkoli smo turizem še naprej razvijati, saj v našo deželo morajo delati še naprej, saj so s tem prizna- prišli v Zagorje, nikoli nismo šli mimo doma zahaja veliko turistov in je pomembno, da njem prejeli ogromen zagon za nadaljnje krajanov oziroma naše stare šole, vedno smo poleg tega, da turisti vidijo vse naše zname- delo. Pozdravom se je pridružila tudi župa- bili deležni pogostitve, prijazne, lepe in to- nitosti, imajo tudi domačini kaj od tega in nja Občine Kozje Milenca Krajnc: »Spošto- ple besede.« Ob koncu nagovora je županja tako zaslužijo. Po končanem uradnem delu vane in spoštovani, dovolite mi, da vas prav vsem zaželela lep dan in prijetno druženje. je svoj meh raztegnil Dejan Potočnik, vsi lepo pozdravim. V čast in ponos mi je, da lah- Pozdravom se je pridružil tudi predsednik zbrani pa so se lahko okrepčali ob dobrotah ko današnji dan in tudi dogodek v Portorožu TZS Peter Misja, ki je povedal, da takšna domačinov in domačink. Vesna Žlender Zahvalna maša v Zagorju

V cerkvi zahvalno nedeljo vsako leto obha- vsako leto zberejo pri sveti maši v cerkvi jamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Marije Pomočnice v Zagorju, da se zahvalijo Letos je ta bila 4. novembra. za vse pridelke. Iz teh sta Jožica Lupšina in Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahva- Marica Bevc Trupi postavili čudovit aran- ljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, žma, ki krasi glavni oltar v cerkvi. Mašo je ki jih je dala narava, ampak tudi za druge tudi tokrat daroval župnik Jože Hribernik, darove, kot so spoznanje, svoboda, dobrota, s petjem pa so sveto mašo polepšali zagorski dom, čas in vera. Tudi v Zagorju se farani pevci. (V.Ž.)

kmečki upor in njegovega mogočnega vo- Romanje faranov iz Podsrede ditelja – Matijo Gubca. Ker pa so se naši želodčki že začeli oglašati, smo romarsko pot zaključili, doma, na Bizeljskem, z oku- bazilika nas je popolnoma prevzela s svojo snim kosilom. Romanje, katerega duhovni notranjo lepoto. Vsak je pri sebi začutil mir. vodja je bil naš župnik Lojze Weingerl, je Pogled na čudežni kip Črne Marije v cerkvi v nas zopet pustilo velik pečat. Vsako leto pa nas je povsem očaral. Večina se nas je z komaj čakamo, da se odpravimo na znana molitvijo zatekla prav k Njej. Poleg te pre- romarska središča doma in tudi izven naših krasne bazilike nas je pot po maši vodila še meja, ključno pa je poleg molitve druženje. na ogled Kalvarije s postajami Križnih poti, Kajti tempo življenja je večkrat vse prehiter, ki vsaka zase predstavlja umetniško delo zato si moramo vzeti čas drug za drugega. znanih hrvaških kiparjev. Za hribom Kalva- In ravno to je bil naš namen. Odpravite se rije, v oazi miru, pa se nahaja še samostan tudi vi k Mariji Bistrici, saj lahko vsak pri Bosonogih karmeličanskih sester. Vse poti sebi najde tisti košček miru, ki ga to svetišče V soboto, 6. oktobra, smo se podsredški fa- torej vodijo v Marijo Bistrico. Nadalje smo ponuja. rani podali k največjemu hrvaškemu sveti- se na poti ustavili še na Trgu Matije Gubca šču – Marija Bistrica. Tamkajšnja čudovita in podoživeli odmeven slovensko-hrvaški Danica Kunej, Podsreda 34 IZ NAŠIH KRAJEV

suh les naselil hrošč strigoš (veliki hrastov Stilska preobrazba Rajglovega cera kozliček). Gre za v slovenskem in evrop- skem merilu redko, ogroženo ter posledič- Na čudoviti razgledni točki nad doli- no zavarovano vrsto. Njihove ličinke (ogrci) no Bistrice je domačija družine pri- se namreč hranijo le s suho hrastovino. Kar znanega harmonikarja Franca Raj- nekaj let jo grizejo (in ustvarjajo značilne gla. Na njihovem dvorišču raste že na rove), preden se preobrazijo v velike hrošče daleč opazno mogočno drevo – Raj- z dolgimi tipalnicami. Veje smo zato žagali glov cer. Gre za vrsto hrasta, ki uspeva skrbno, da ne bi pri tem poškodovali ličink po kozjanskih hribih na osončenih ali prezimovajočih odraslih kozličkov. De- legah. Mogočno drevo je zaradi svoje belejše veje smo shranili, da bodo ličinke izjemnosti zavarovano kot drevesna lahko dokončale svoj razvoj. A tudi v tanjših naravna vrednota. je bilo najdeno marsikaj. Pri tem velja po- hvaliti družino Rajgl, ki je v naslednjih dne- Zaposleni v Kozjanskem parku redno spre- vih iz razsekanega lesa rešila trideset ličink mljamo njegovo »zdravstveno« stanje in to in odraslih. Marsikdo bi velike ličinke vrgel zadnja leta ni dobro – drevo počasi umira. kokošim ali jih celo pohodil, zakonca pa sta Listi so vse bolj bledo zeleni, suhih vej je vse jih skupaj z žagovino shranila ter nas obve- več. Zaradi varnosti ljudi in podaljšanja ži- stila o najdbi. Navdušena, že skoraj biologa, vljenja cera smo že večkrat izvedli sanacijo kot je v smehu dejal gospod Franci. Najde- krošnje. Nazadnje v letošnjem novembru. ne primerke smo sedaj v parku »namestili« Skupaj z Zavodom RS za varstvo narave je glovi pa občutek varnosti. Tudi ponosni, da v suh hrastov les, da bodo lahko dokončali bil na podlagi terenskega ogleda izveden bo še naprej krasilo domače dvorišče. Cer svoj razvoj in v naslednjih letih poskrbeli strokovni poseg odstranitve vseh suhih bo sicer še naprej počasi hiral, zato smo ob za obstoj vrste. Vsem vpletenim v akcijo v in nestabilnih delov krošnje. Lahko bi re- pospravljanju odžaganih vej že razmišlja- imenu kozličkov in hrasta hvala za uspešno kli – prava stilska preobrazba. Strokovnjak li tudi o času, ko se bo dokončno posušil. akcijo, ki bo pripomogla k ohranjanju velike arboristike je s plezalnimi pripomočki ob Ohraniti želimo vsaj najbolj mogočni spo- raznolikosti narave na Kozjanskem. Podob- občudovanju prisotnih preplezal celotno dnji del debla. Že nekaj let smo na podlagi no uspešno smo pred letom pomagali čudo- krošnjo. Drevo je dobilo novo podobo, Raj- lukenj v deblu in vejah sklepali, da se je v viti lipi pri Novakovih v Ješovcu pri Kozjem. Dušan Klenovšek, Kozjanski park Z muziko o vinu in ljubezni

Minuli petek sta Zagorje obiskala člana popularne slovenske skupine MI2, Jernej Dirnbek – Dimek in Davor Klarič. Skozi svojo glasbo sta opevala številne tematike, predvsem pa vino in ljubezen. Poleg dobre glasbe pa so obiskovalci lahko poskusili tudi odlično vino Hiše vin Emino, sir Katje Sinkovič iz Buč ter mesne izdelke lokalnih pridelovalcev.

Kulturno društvo Zagorje je organiziralo katerimi so se obiskovalci dobro poistove- prav poseben večer za domačine in ostale tili. Med samim poslušanjem so poslušalci obiskovalce. Svojo glasbo sta prišla predsta- lahko degustirali tri vina Hiše vin Emino, vit člana popularne slovenske skupine Mi2, in sicer Pubeca, Modro frankinjo in Sauvi- Jernej Dirnbek in Davor Klarič. Sprva je gnon. Med premorom pa so se okrepčali z vse zbrane pozdravil predsednik KD Zagor- odličnim sirom Katje Sinkovič in mesnimi je Daniel Zalokar, ki je vsem zaželel dobro dobrotami lokalnih pridelovalcev. Mizo pa počutje v domačem kraju. Nato pa sta oder so krasile tudi čudovite rože, ki so nastale v prevzela glasbenika. pečici ene od domačink. Po koncu koncerta Skozi ves večer sta opevala ljubezen in pa so se vsi zbrani družili še pozno v noč. vino, našle pa so se tudi druge tematike, s Vesna Žlender

V Zagorju izdelovali adventne venčke

Adventni čas je kljub netipičnemu decembrskemu vremenu prišel med nas. In simbol tega časa so prav gotovo tudi adventni venčki, takšni in drugačni.

Kulturno društvo Zagorje je v tem predprazničnem obdobju organiziralo delavnico iz- delovanja adventnih venčkov. Pod mentorstvom Ane Lapornik in Mojce Kolar so otroci skupaj s sorodniki izdelali čudovite venčke ter druge ustvarjalne izdelke, primerne za čas pred božičnimi in novoletnimi prazniki. (V. Ž.) 35 IZ NAŠIH KRAJEV Spomin ne bo zbledel

S prvim novembrom in dnevom spomina na mrtve se naše misli preusmerijo k tistim, ki so za večno odšli. Bodisi k tistim, ki jim je ura življenja odbila, bodisi k tistim, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov k večnemu počitku legli mnogo prezgodaj. In prav pred prvim novembrom so se v Občini Kozje s komemoracijami spomnili tistih, ki jim je vojna vihra vzela življenje, a njihova žrtev ni bila zaman, priborili so nam namreč našo samostojno domovino.

se lahko danes šolarji poučujejo v maternem Tako kot je v Občini Kozje v navadi, so se ko- Nastopajoči v Lesičnem memoracije odvijale na treh lokacijah, in sicer jeziku, slovenščini. Zbranim pa je nekaj misli najprej pri spomeniku v Lesičnem, v Parku namenila tudi županja Občine Kozje Milenca pravili šolarji, tokrat osnovnošolci OŠ Kozje, spomina v Kozjem in pri spomeniku v Pod- Krajnc, ki je izpostavila predvsem pomemb- prav tako pa je besede v spomin in opomin sredi, ki je posvečen padlim borcem druge nost tega, da spomin na te junake zgodovine zbranim namenila županja Občine Kozje. S čete Kozjanskega bataljona. Člani veteranskih nikoli ne usahne. Nato pa so tako šolarji kot polaganjem cvetja in prižigom sveč so tudi v in borčevskih organizacij in vsi, ki ohranjajo predstavniki vseh borčevskih in veteranskih Kozjem počastili padle, delegacija pa se je nato spomin na padle prednike, so se najprej zbra- organizacij ter županja Krajnčeva v spomin na ob zaključku dopoldneva padlim poklonila še li v Lesičnem, kjer so bogat kulturni program padle položili vence in prižgali sveče. Z odho- pri spomeniku v Podsredi. In kljub temu da so pripravili osnovnošolci bližnje OŠ Lesično. dom praporščakov je tako bila komemoracija minila že desetletja, spomin na junake in tiste, S prepletom pesmi, recitacijami in igranjem v Lesičnem zaključena, padlim pa so se nato ki so nam zagotovili svobodno prihodnost, na instrumente so se poklonili svojim pred- poklonili tudi v Kozjem. V tamkajšnjem Par- ostaja živ in globoko v zavesti vsakega posa- nikom, ki so pomemben in velik razlog, da ku spomina so bogat kulturni program pri- meznika. Jernej Šulc Aškerčev večer posvečen Simonu Gregorčiču

Zadnjih šest let oziroma odkar v Podsredi stoji kip Antona Aškerca, se v pričakovanju Praznika kozjanskega jabolka odvija Ašker- čev večer. Večer, ko je Podsreda obarvana v kuliso kulture, večer, ki ga vsako leto namenijo enemu izmed velikanov slovenske literature, poezije … Tokrat so se na četrtek pred sejemskim dogajanjem zbrali v spomin na Simona Gregorčiča, ki je bil Aškerčev sopotnik in velik zaveznik. Z recitacijo njegovih del, ki so jih obiskovalcem približali tako najmlajši kot tudi že prekaljeni mački odrskega nastopanja, je večer doživel vrhunec s pesmijo »Soči«, ki je najbolj znano Gregorčičevo delo iz njegovega bogatega opusa.

Za začetek so na odru svoje pevske sposobno- dobra predstavili delo Simona Gregorčiča in sti še enkrat več dokazali člani Rajhenburškega njegovo povezanost z Antonom Aškercem. okteta, ki so se predstavili z dvema pesmima, Svoje kamenčke v mozaik večera kulture so nato pa je zbranim obiskovalcem besede do- dodali tudi najmlajši domačini, etno skupina brodošlice zaželela v. d. direktorja Kozjan- Nojek s Francijem Černelčem na čelu, direk- skega parka mag. Valerija Slemenšek, ki je tor Knjižnice Šmarje pri Jelšah Jože Čakš, ki je vesela, da se tradicija Aškerčevega večera, kot prebiral Gregorčičeva dela, častni občan Obči- nekakšnega uvoda v dogajanje ob Prazniku ne Kozje Dušan Andrej Kocman, ki se vedno kozjanskega jabolka, neguje in ohranja zadnjih znova rad vrne na oder Aškerčevega večera, šest let. Povezovalka večera Nataša Ferlinc in mnogi drugi. Vsi skupaj pa so obiskoval- Krašovic pa je nato k besedi povabila še žu- Mladi recitatorji cem pričarali vsebinsko poln večer, ki postaja panjo Občine Kozje Milenco Krajnc, ki zado- tradicija v Podsredi. Tako kot je v navadi, pa voljna, da se vedno znova lahko vrača v sredo mo v občini, kjer imamo najlepše vaško jedro se druženje ni končalo z zadnjim nastopom, kulturnikov, ki ustvarjajo v teh lepih krajih, na v Sloveniji – Zagorje. Nadaljevanje večera pa prijazni domačini so namreč za vse pripravili katero smo vsi lahko upravičeno ponosni. Kot je bilo povsem v znamenju nastopajočih čla- pogostitev in ob klepetu se je šesti Aškerčev je dejala županja, se lahko pohvalimo, da živi- nov literarne sekcije KD Podsreda, ki so do- večer tudi zaključil. Jernej Šulc Podsredo tudi letos krasi adventni venček

Zadnja leta adventni čas v Podsredi pričaka- izdelave je prišel letošnji venec pogledat tudi jo z adventnim venčkom velikanom, ki krasi domači župnik Lojze Weingerl, ki je zelo prostor med farno cerkvijo in župnijsko stav- vesel, da se tradicija nadaljuje in ohranja. Ne bo, in tako je tudi letos. Kot je že tradicional- dvomimo pa, da bo še bolj vesel, če bo v pri- no, ga vsako leto postavi in pripravi Turistič- hodnjih letih venec izdelovalo več ljudi, saj je no društvo Podsreda, in tudi tokrat je bilo bilo letos pridnih rok zelo malo, a so ga kljub tako. Venček je sestavljen iz košatih smreko- temu pripravili. Venec namreč krasi kraj in vih vej in snežno bele koprene, krasijo pa ga doda kamen v mozaik adventnega časa prav tudi pentlje vijolične barve, saj je simbol ad- vsem faranom in domačinom in le tistim, ki ventnega časa prav vijolična barva. Ob koncu ga izdelujejo. (J.Š.) 36 IZ NAŠIH KRAJEV Poletni tabori Kozje

Minulo poletje se je v Kozjem zopet odvil že deseti Poletni tabor za otroke. Tabori so potekali v dveh sklopih, trije termini v juliju in dva v av- gustu. Skupaj je počitnice v Kozjem preživelo 243 otrok iz vse Slovenije, ki so se lahko posebej izobrazili v košarki, nogometu, tenisu, likovni umetnosti in šahu. Pod vodstvom trenerjev in mentorjev, ki so čez dan in noč skrbeli za njihovo dobro počutje in varnost, so se naučili mnogih veščin, ki jim bodo prišle v življenju še kako prav. Nekaj dni brez staršev je tudi ena preizkušnja, ki da otroku posebno odgovornost vzornega vedenja in pa staršem znak, da lahko tudi brez nji- hove prisotnosti preživijo lep, kakovosten čas v družbi svojih sovrstnikov in to brez domotožja. Organizatorji so z izvedbo taborov zadovoljni, saj, kar je pomembno, so otroci domov odhajali zadovoljni in nepoškodovani. Naslednje leto si obetajo podobno število terminov in otrok ter da bodo otroci še vedno radi prihajali na počitnice v Kozje.

ZAHVALA SPONZORJEM IN DONATORJEM: Posebej bi se radi zahvalili zakoncema Janku in Andreji Rajgl, ki skupaj uspešno vodita domače podjetje Rajmax d.o.o., ki je bilo naš generalni pokrovitelj dolgih in uspešnih šest let. Zahvala gre tudi podjetjem IST d.o.o, MAKOP d.o.o., SIBIZ d.o.o., PRO GOL d.o.o., Burgfreund Slavko Rupret, GES d.o.o., KS logistik d.o.o., Pekarna Resnik, Motel Ribnik, MARAND d.o.o., MNZ Celje, Kovaštvo Pečnik, Elektro Kunst d.o.o., Trgovina Polje d.o.o., Kukovičič s.p., Štus Design, ABH Šport d.o.o., MOF s.p., Nogometna zveza Slovenije, Gradbeništvo SAPO s.p., KŠŠO, Pekarna Brglez Vransko, ŠD Kozje, ŠD Bistrica ob Sotli, AZA+ d.o.o., Petrol Kozje-Vavričuk Irena s.p., Bar Sonček, Cvetličarstvo Štravs, Asfalt Kovač, ESTET d.o.o., Tenis klub Kozje, KNK Odred Kozje in Športna zveza Kozje.

37 ŠPORT Ko se uresničijo sanje – Karate klub Kozjansko in Obsotelje

V soboto, 23. novembra, je v Hočah potekalo Državno prvenstvo Slovenije do enaindvajset let. Na njem je sodelovalo 434 najboljših tekmovalcev iz Slovenije, ki so zastopali devetinštirideset klubov. Za Karate klub Kozjansko in Obsotelje je tekmovalo deset tekmo- valcev, ki so se dalj časa pripravljali za to pomembno tekmo na koncu sezone –Ana in Lea Bele, Lara Sodin, Vinko Juraja, Filip Lo- trič, Grega Zbil, Leon Sodin, Benjamin Herman, Luka Bele in Žan Luka Lesnika.

Skupinski treningi ekip iz Celjskega

v finalu premagal Luka. Tako je Grega osvojil odlično tretje mesto, Luka pa je, kot po željah in napovedih že četrtič v svoji športni karieri, postal državni prvak.

Tekmo so nadaljevali v tej sezoni odlično pripravljeni borbaši. Prvi sta na tatami stopili najmlajši borbašici dvojčici Ana in Lea. Ana se Ekipa na Državnem prvenstvu Slovenije v Hočah je borila v kategoriji kumite malčice + 30 kg in glede na manj iz- kušenj v tej kategoriji presenetila in osvojila odlično drugo mesto. Tekmovanje sta v kategoriji kata malčki pričela naša najmlajša tek- V kategoriji kumite malčice – 30 kg se je vzporedno borila njena movalca Filip Lotrič in Vinko Juraja. Oba sta bila odlično pripra- dvojčica Lea. Tudi za Leo smo po tihem računali, da lahko osvoji vljena, vendar na žalost do odličja nista prišla. Le malo je Filipu naslov državne prvakinje, saj je drugi del sezone v tej kategoriji po repasažu zmanjkalo za osvojitev medalje. Nadaljevala je ta dan vedno stala na najvišji stopnički. In res se je izteklo vse po pričako- edina katašica Lea Bele v kategoriji kata malčice. Tudi njen nastop vanjih. Lea si je po taktičnih borbah letos priborila svoj prvi naziv ta dan ni bil prepričljiv in je prav tako ostala brez kolajne v tej di- državne prvakinje. Tekmo je prav tako odlično nadaljeval Leon So- sciplini. Kot zadnja kataša ta dan sta v kategoriji kata dečki stopila din v kategoriji kumite malčki – 30 kg. Leon je kot začetnik letos na tatami Grega Zbil in naš joker, za katerega smo bili prepričani, celo sezono presenečal z dobrimi uvrstitvami in tudi na to tekmo da bi upravičeno osvojil naslov državnega prvaka, le če se ne zgodi se je odpravil kot morebitni zmagovalec. Tako je tudi zares kazalo, kaj nepredvidljivega, Luka Bele. Grega se je odlično boril, prikazal ko je zmagoval borbo za borbo in tudi v zadnji vodil 6 : 0 do za- svojo vrhunsko formo in klonil le pred enim nasprotnikom, ki ga je dnje sekunde boja, a je pred piskom, ki oznani konec boja, naredil

Klubska tekma Kozjanček 2018 Zadnja pokalna tekma Slovenije 38 ŠPORT prestop, si prislužil četrto kazen in bil žal diskvalificiran. Na veliko žalost vseh se je Leonu res nesrečno izmuznil naslov državnega pr- vaka. Za začetnika si je sicer priboril neverjetno drugo mesto, a po taki smoli, se tega ta dan res nihče ni mogel veseliti. Verjamemo, da take napake ne bo nikoli več ponovil in se že drugo leto odpravi v boj po naslov, ki mu je letos verjetno tudi zaradi neizkušenosti žal ušel. Z bojem za naš klub je nadaljeval Benjamin Herman v kate- goriji kumite malčki + 30 kg. Benjamin se je dobro boril, prišel do repasaža, a žal drugega izgubil in s tem izgubil možnost za stopnič- ke. Naslednji borec Grega Zbil, ki je ta dan že bil nosilec bronastega odličja iz kategorije kat, se je podal v boj za najvišja mesta tudi v borbah. In tako je boje tudi začel – borbeno, taktično in odločno. Prebil se je vse do odličnega tretjega mesta. V kategoriji ml. kade- tinje – 40 kg je nastopila Lara Sodin. Tudi ona s tekme na tekmo nabira izkušnje tako velikih tekmovanj in zelo hitro napreduje v borbah. V finalni borbi pa je mogla priznati poraz in je osvojila 2. mesto. Ko so bili navijači že dodobra ogreti, je na tatmi že drugič ta dan stopil nosilec naslova državnega prvaka v katah Luka. Letos se je tudi v kategorije kumite dečki – 45 kg odlično boril, tudi tu dosegel veliko zmag in po tihem upal, da mu uspe tudi tokrat na največjem tekmovanju v tem letu. Luka je suvereno in odločno sto- pil na tatami in se prebijal iz borbe v borbo vse do finala. Tudi tu je uspel premagati težkega nasprotnika in sanje so se uresničile. Luka je tako ta dan postal dvojni državni prvak, kar so lahko res le sanje vsakega karateista. Tekmovati v obeh disciplinah je za tekmovalce večja obremenitev, povečano število treningov in le redki so tisti, Žan Luka Lesnika bo nastopil na balkanskem prvenstvu v Dubrovniku ki jim to uspeva. Po statistiki sodeč, je naslov dvojnega državnega prvaka uspelo doseči le dvema karateistoma v Sloveniji in eden od teh je Luka, karateist Karate kluba Kozjansko in Obsotelje, na kar Zahvaljujemo se tudi Daniju Lotriču pri usmerjanju tekmovalcev. smo izredno ponosni. Napovedi so se uresničile. Naš klub je dobil tri državne prvake in tako tekmo med devetinštiridesetimi klubi iz cele Slovenije končal In kot zadnje žezlo v rokavu našega kluba je v kategoriji kumite na odličnem četrtem mestu, česar letos, s pomlajeno ekipo tekmo- kadeti + 70 kg na tatami stopil Žan Luka Lesnika. Luka kot izkušen valcev res nismo pričakovali. Naši tekmovalci so skromni, složni, tekmovalec se je seveda znal zbrati za tako veliko tekmovanje, kar pravi borci, starši vztrajni, z realnimi pričakovanji in brez obtožb, je dokazal z borbami vse do finala. Tu mu zmage na žalost ni uspelo navijači pa najbolj glasni in vzdržljivi. To je recept za odlično delo osvojiti, tako da je tekmo končal na odličnem drugem mestu. in vrhunske dosežke. Iskrene čestitke vsem tekmovalcem, velika hvala staršem in navija- Na tem DP-ju bi moral nastopiti tudi Tai Kunst, vendar se je na čem – brez vas ne bi bili v samem vrhu. žalost teden dni pred tekmo izven športnih aktivnosti poškodoval. Miha Romih, glavni trener

Kolo šahovske lige odigrali na Vetrniku

Na pobudo Jožka Rajgla se je eno izmed kol kozjanske šahovske lige Emmi bar na nedeljo konec novembra odigralo na Rajglovi zi- danici na Vetrniku. Tam sta na domačiji, kjer je bil dom Rajglovega očeta, tekmovalce dobrodušno gostila Jožkov brat Janko in njegova žena Andreja. V lepo urejenem prostoru, kjer je vse zbrane prijetno grel kamin, je tekmovalce na dan lige prijazno sprejela Andreja in jih pogostila s toplim čajem, seveda pa ni manjkalo tudi dobrot za prigriznit. Vse to je bil lep uvod v resno igro, ki je trajala nekje do dvanajste ure. Sledil je počitek igralcev, nakar jih je Andreja prese- netila z izjemno dobrim kosilom, kar pa še ni bilo vse, saj je dodala še svojo zelo okusno sladico, ki se je nihče ni branil, saj je bilo sku- pno mnenje vseh prisotnih, da je enostavno izvrstna. Nato je Janko vse zbrane šahovske navdušence povabil še v svojo klet na lastno penino, kjer so lahko poskusili tudi druge odlične vinske dobrote. Ob zaključku prijetnega druženja sta gostitelja potrdila, da so šahi- sti pri njih vedno dobrodošli, za ves njun trud pa se šahovski klub Emmi bar Janku, še posebej pa Andreji iz srca iskreno zahvaljuje. 39 ŠPORT Zaključek teniške lige posameznikov v Kozjem

Člani Tenis kluba Kozje so na prvo oktobrsko Kozje. Gregor je tako osvojil drugo mesto, v nedeljo izpeljali jesenski turnir članov, ki je bil tekmi za tretje mesto pa je zmagal Jože. hkrati tudi zaključni turnir letošnje lige posa- Zaključni turnir so izkoristili tudi za podelitev meznikov TK Kozje. pokalov najboljšim v četrti sezoni lige posa- meznikov TK Kozje. V tekmovanje, ki je pote- Turnirja se je udeležilo enajst igralcev, ki so se kalo v dveh ligah, se je prijavilo sedemnajst te- pomerili na izpadanje. Med najboljše štiri so se nisačev, zaključilo pa ga je šest igralcev v prvi uvrstili Blaž Hartl, Gregor Volavšek, Jaka Šket in osem v drugi ligi. Še četrto leto zapored je in Jože Zalokar. Blaž je v polfinalu zanesljivo bil najboljši v prvi ligi Blaž Hartl, drugo mesto premagal Jožeta, bolj izenačen pa je bil dru- je tudi v ligi osvojil Gregor Volavšek, tretji pa gi polfinale, v katerem je bil Gregor boljši od je bil Bojan Dobravc. V drugi ligi je prvak po- Jake. Tudi v finalu Blaž ni dovolil preseneče- stal Tomaž Kunej, drugi je bil Gregor Motoh nja in je še enkrat več osvojil turnir članov TK in tretja Ivica Krošelj. (R. G.) Najboljši trije v obeh ligah Družinske dvojice za zaključek sezone TK Kozje

Nekakšen neuraden zaključek sezone teniških turnirjev v Kozjem je že vrsto let družinski turnir mešanih dvojic. Letošnji, v nedeljo, 21. oktobra, je tako bil že enajsti po vrsti. Morebiti je neko- liko hladnejše jutro od udeležbe odvrnilo kakšen par, kljub temu pa so se zbrale štiri družinske mešane dvojice, ki so odigrale vsaka z vsako. Lep jesenski dan je bil kot nalašč za igranje tenisa, k dobremu vzdušju pa je svoje dodal še oku- sen bograč ter že tradicionalno pečen kostanj in mošt. Rezultati na družinskih turnirjih niso najbolj pomembni, vsekakor pa velja omeniti tudi najbolj uspešne. Že petič zapored sta zmago- valca postala Ivica Krošelj in Bojan Dobravc, na drugo mesto sta se uvrstila Veronika in Roman Gradišek, tretja pa sta bila Greta in Toni Hostnik. Udeleženci družinskih dvojic (R. G.)

V šesti panogi zmaga še za druge novince

Šesta panoga druge sezone Športnih iger društev je bil ročni nogomet, ki ga je or- Vrstni red po šestih panogah: ganiziralo Športno društvo Podsreda. V domu krajanov v Podsredi se je zbralo vseh Društvo TEN KOŠ ODB ODBž TEK ROČn SKUPAJ osem ekip, ki so bile v prvem delu razdeljene v dve skupini. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta se uvrstili v polfinale, preostale pa so se pomerile za mesta od petega do ŠD Kozje 100 100 60 100 50 30 440 osmega. Po zanimivih dvobojih so do prve zmage prišli še drugi letošnji novinci, ekipa ŠD Lesično 50 60 80 60 100 80 430 ŠK Virštanj. Na drugo mesto so se uvrstili lanski zmagovalci, ekipa ŠD Lesično, tretje ŠK Virštanj 60 35 50 80 40 100 365 mesto pa je osvojila ekipa ŠD Bistrica. Po šestih panogah se je ekipa ŠD Lesično približala vodilni ekipi ŠD Kozje na zgolj de- ŠD Polje 80 80 30 0 80 25 295 set točk zaostanka, na tretje mesto pa se je zavihtela ekipa ŠK Virštanj, ki je prehitela ŠD Bistrica 0 40 100 0 0 60 200 ŠD Polje. Vodilne tri ekipe so tudi edine, ki so se do zdaj udeležile vseh panog. Na- ŠD Zagorje 0 50 25 0 60 40 175 slednja panoga bo namizni tenis, ki bo potekal v decembru v organizaciji Športnega ŠD Buče 35 30 40 0 0 50 155 društva Kozje. ŠD Podsreda 0 0 35 0 0 35 70 (R. G.) Odlična malonogometna jesen za člane in veterane ŠD Podsreda

Na zadnji avgustovski dan se je začela nova sezona Lige male- ekipa Vulkanizerstvo F 1 je v prvih šestih krogih nanizala šest v jesenskem delu in z zaključkom po spomladanskem delu. V le- ga nogometa »Market TUŠ Kozje« Kozjansko. To je že jubilejna, zmag, ekipa ŠD Podsreda pa pet zmag in en neodločen rezul- tošnji sezoni v ligi nastopa pet ekip, kar je ena manj kot prejšnjo dvajseta sezona lige v organizaciji Športne zveze Kozje. Poseb- tat. Tesno tekmo so dobili igralci iz Podsrede, ki so tako s točko sezono. Naslov jesenskega prvaka je bil znan že pred zadnjim nost te sezone je, da bo prvič potekala v dveh koledarskih letih, prednosti osvojili naslov jesenskega prvaka. Na tretjem mestu je krogom, saj je imela ekipa ŠD Podsreda Fasade No-Bo, ki je bila prvi del jeseni 2018 in drugi del spomladi 2019. V ligo se je pri- jesenski del zaključila ekipa ŠD Polje – Buče, ki je še v eni tesni v zadnjem krogu prosta, neulovljivo prednost. Se pa je ekipa ŠK javilo osem ekip iz štirih občin – Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob tekmi premagala ekipo iz Kozjega. Virštanj z zmago približala zgolj na točko zaostanka. Jesenski Sotli in Šentjur. Tudi enajsta sezona Veteranske lige malega nogometa »Market del je zaznamovala velika izenačenost ekip, saj se je kar polovica Po odigranih sedmih jesenskih krogih smo prav v zadnjem videli Tuš Kozje« Kozjansko je prinesla spremembo tekmovalnega for- vseh tekem končala z neodločenim rezultatom. derbi med edinima še neporaženima ekipama. Lanski prvaki, mata, saj bo liga enako kot pri članih po novem potekala najprej (R. G.) 40 PREDSTAVLJAMO/PISALO SMO Prestavljamo: Žganje iz rožc

Na kmetiji Kozole v zaselku Rožce pri Pod- sredi izdelujemo žganja in likerje.

Žganje destiliramo na način, kot so to počeli naši predniki, v bakrenih kotlih ter s kurjavo na drva. Likerje pa, razen ene izjeme, izde- lujemo iz lokalnih sadežev oziroma rastlin.

Trenutno se v našem asortimaju nahaja se- demnajst različnih vrst likerjev in žganj, kot so: višnjev, bananin, grozdni, borovničev, jagodni, aronijin, orehov, murvin, zeliščni in konopljin liker, liker smrekovih vršičkov, kozjanska mešanica, slivovka, žganje s če- snom, žganje z brinom ter žganje s čilijem. So pa vedno v nastajanju nove pijače zani- mivih okusov.

Svoje izdelke prodajamo na stojnicah neka- terih prireditev, v nekaj trgovinicah ter na domu.

Pisali smo pred desetletjem

Decembra 2008 je izšla 45. številka glasila monografije Marijina cerkev – Zagorje pri Pil- Zmajev glas, ki jo je na naslovnici krasila foto- štanju, ki jo je izdal Petar Antunovič. grafija novoletne okrasitve na OŠ Kozje. Stalni sodelavec Marjan Marinšek je v rubriki Mesto pod drobnogledom smo v tej številki »Iz albuma« predstavil stare fotografije raz- namenili podjetju Rajmax, ki je praznovalo ličnih krajev naše občine, v rubriki »Iztrgano desetletnico obstoja, in ob tej priložnosti opra- pozabi« pa je pisal o zadnjem kozjanskem vi- vili intervju z lastnikom Jankom Rajglom. ničarju – Jožetu Umeku z Bučke Gorce. Na straneh iz občinskega urada smo pisali o V šolski rubriki smo tudi pred desetimi leti pi- aktualnih razvojnih projektih v občini. Iz- sali o medenem zajtrku v vrtcu, na obeh šolah postavljeni so bili predvsem štirje: izgradnja pa sta v sodelovanju z gasilci potekali evaku- doma starejših v Kozjem, večnamenske špor- acijski vaji. tne dvorane, obrtno-poslovne cone in rekon- V različnih krajih po občini so potekala sreča- strukcija državne ceste Buče–Kozje. Deset let nja starejših krajanov v organizaciji krajevnih kasneje lahko ugotovimo, da so bili zadnji tri- organizacij Rdečega križa otroke pa je obisko- je projekti uspešno realizirani, čeprav morda val sveti Miklavž. kakšno leto kasneje, kot se je predvidevalo, Malonogometno ligo je osvojila ekipa Špor- na žalost pa do realizacije ni prišlo pri domu tnega društva Kozje, med veterani so bili naj- starejših in morda je zdaj spet čas za ponovni boljši člani ŠD Imeno. Člani Tenis kluba Kozje razmislek o tem. pa so pred desetimi leti prvič organizirali tur- nir v mini tenisu za otroke, med člani Karate V glasilu smo pisali tudi o devetem Prazniku kluba Kozjansko pa je s svojimi rezultati nav- kozjanskega jabolka, ki se ga je udeležil teda- duševal Joži Preskar. nji minister Janez Podobnik, ter o predstavitvi Roman Gradišek 41 KRIŽANKA

AVTOR VINO IZ Nadalje- MINISTER AVTORROMAN NAGNITEGA ZNAK ZA NOGOMETNI DOMAČ DEJAN AVSTRALIJO KLUB SADEŽ vanje GRADIŠEKROMAN GROZDJA gesla GRADIŠEK

JAPONSKI POLITIK

BLAŽ ZVIŠAN ZGAGA TON D BERILIJ

PESNIK ALUMINIJ MATEJ URADNO SPOROČILO

UPORABNI NASPROTJE MOŠKI Z MEHIŠKI Zmajev RAČUNALNI- RENIJ MOŠKI ATLETINJA OD DELA DOLGIMI NOGOMETAŠ ŠKI STARŠ KRAVEC MEHIŠKA glas LASMI CARLOS PROGRAM ALK.PIJAČA

KOBALT KAREL NADARJEN, ŽAGAR TALENTIRAN CALDWELL LOKOSTREL. TAYLOR KLUB SKAKALEC TOAST PAVEL VRTEČI DEL STROJA ELEKTRIČAR LIDIJA (REDKO) OBVEZA OKAMNEL LAPAJNE CVET STROČNICA

REKA V CENTER BARIJ PREMIK LIBANONU VRTENJA TELESA POLITIK ŠVEDSKA OBSEDENE MOŠA SKUPINA ŽENSKE ORODJE ZNAMKA OBRAMBNI (STAR.) TOV.VOZIL NASIP REKA V KOREJSKI AFRIKI NOGOMETAŠ

MESTO V NAROČNIK HRV.ISTRI PISATELJ KAPOR IGRALEC IGRALEC ALICE CAREY MARLON COOPER JEZERO KITAJSKA V TIBETU REKA GLASBENIK JUDOVSKA BAABA MOLILNICA IT.REŽISER DARIO

NEKDANJI OTOŠKA PREDSEDNIK DRŽAVA TOGA

AMERIŠKI SOL OLJNE REŽISER KISLINE JAMES

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE je KMETIJA KOZOLE, Rožce pri Podsredi. Za sodelovanje v žrebanju morate rešiti geslo na osenčenih poljih ter ga, napisanega na dopisnici ali v ovojnici, poslati na naslov: Občina Kozje, Zmajev glas, Kozje 37, 3260 Kozje, do 20. februarja 2018. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri nagrade: 4 steklenice po 2 dcl žgane pijače po izbiri, 3 steklenice po 2 dcl žgane pijače po izbiri in 2 steklenici po 2 dcl žgane pijače po izbiri,

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ 88. ŠTEVILKE: Med pravilnimi rešitvami (KOZJANSKI STUDIO LEPOTE IN ZDRAVJA) je uredniški odbor izžrebal tri nagrajence, in sicer: domači izdelki v vrednosti 8 evrov: Tina Zupan, Podsreda 101, Podsreda, Vojka Svetičič, Planina 1, Cerkno in Neja Šmajdek, Podsreda 68, Podsreda. Nagrade prispeva Kmetija Kunej, Gorjane 2, Podsreda.

42 POROČILO PP ŠMARJE

POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH OPOZORILO GLEDE UPORABE je ter odločanja in končne izvedbe ustreznega ravnanja. PIROTEHNIČNIH IZDELKOV Zato se zaradi vpliva alkohola že pri koncentraciji 0,5 pro- Ker ponovno prihaja obdobje božično-novoletnih prazni- mila oz. 0,24 mg alkohola verjetnost povzročitve prome- kov, ni odveč, da še enkrat opozorimo občane na upora- tne nesreče podvoji, pri 1,1 promila alkohola oz. 0,52 mg bo pirotehničnih izdelkov, katerih uporaba je v tem obdo- alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim vozni- bju dovoljena od 26. decembra do vključno 2. januarja. kom. Alkohol je najbolj problematičen pri voznikih, kjer Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov, katerih so tudi posledice prometnih nesreč najtežje, vendar pa glavni učinek je pok, je prepovedana, dovoljena je proda- je prav tako dejavnik tveganja za nastanek prometne ne- ja, posest in uporaba izdelkov, ki predstavljajo zelo majh- sreče pri kolesarjih in pešcih. Okrog četrtina prometnih no nevarnost. Opozarjamo tudi, da uporaba izdelkov ni nesreč s smrtnimi žrtvami in huje poškodovanimi je po- dovoljenja v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah vezana z alkoholom v prometu. Učinki alkohola na naše in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sposobnosti, pomembne za varno sodelovanje v prome- sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih tu, so zožanje vidnega polja, bleščavost, slabše prepozna- potekajo javni shodi in javne prireditve, v šoli in okolici, vanje barv – predvsem rdeče, slabše zaznavanje gibanja, v okolici domov za ostarele ter v okolici, kjer se nahajajo globine, oddaljenosti/bližine, slabša koordinacija rok in živali. nog, občutek poguma pri obvladovanju stvari, zanika- nje posledic, depresivnost, jeza, agresivnost. Zaradi tega upoštevajte naslednje nasvete; nikoli ne vozite pod vpli- ČAS NOVOLETNIH POČITNIC IN DOPUSTOV vom alkohola niti drugih psihoaktivnih snovi, alkohol v V zadnjem obdobju ponovno beležimo vlome v stano- prometu je eden glavnih dejavnikov tveganja udeležbe vanjske hiše v večernih urah. Da bi bilo tovrstnih kaznivih v prometni nesreči, zavedajte se, da se že s prvim kozar- dejanj manj oziroma bi bili oškodovanci čim manj oško- cem alkohola slabšajo naše psihofizične sposobnosti za dovani, svetujemo, da med odsotnostjo pustite prižgano varno udeležbo v prometu, ne peljite se z voznikom, ki luč, televizijo, vgradite si časovna svetloba stikala. V ko- je užival alkohol, ter ga raje opozorite na tveganje. Tudi likor kljub vsemu postane žrtev kaznivega dejanja, takoj pri pešcih in kolesarjih je alkohol dejavnik tveganja, saj je obvestite policijo. Če ob prihodu domov opazite sledove vsako leto nekaj pešcev in kolesarjev, ki so utrpeli hude vloma, ne vstopajte, saj se storilec še vedno lahko zadržu- posledice v prometnih nesrečah zaradi alkohola. Alkohol je v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne pomembno vpliva na delovanje naših možganov, pri dol- izpostavljate, zlasti če je ta fizično močnejši, oborožen ali gotrajnem uživanju pa tudi resno ogroža naše zdravje. pa je storilcev več – najpomembnejša je vaša varnost. Do prihoda policistov ne hodite po stanovanju in ničesar ne Preventiva je pomembno področje policijskega dela. S prijemate ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uni- številnimi projekti za šole, vrtce in domove za starejše čile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kazni- občane, sodelovanji na preventivnih prireditvah in na vega dejanja. Pozorni bodite na sumljive neznance, ki si druge načine svetujemo občanom, kako lahko poskrbi- pod pretvezo, da so prodajalci, anketarji ali serviserji pred jo za lastno varnost in varnost svojega premoženja. S ta- vlomom včasih ogledajo objekt in njihovo notranjost. Od kšno obliko dela, med katero tudi sodijo prispevki v glasi- njih lahko zahtevate, da se predstavijo in izkažejo z doku- lu Zmaj glas, bomo nadaljevali tudi prihodnje leto. mentom. Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah želijo ob- ALKOHOL UBIJA čanom Občine Kozje v letu 2019 obilo zdravja, sreče in Alkohol ter vožnja pod vplivom alkohola je še vedno eden medsebojnega razumevanja, predvsem pa, da bi živeli izmed glavnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne varno. nesreče. Zaradi alkohola se zmanjšujejo naše sposobnosti varnega sodelovanja v prometu, zaznav, predvidevanja in preso- Vodja policijskega okoliša Dušan JURGEC

43