UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom –

Svečena seja...... 4

Pod drobnogledom –

Nagrajenci...... 5

Pod drobnogledom –

Intervju z županom...... 6-7 Lep pozdrav, drage bralke in bralci! Iz občinskega sveta...... 8-9 Če ste bili v prejšnjih letih navajeni, da je v mesecu maju do vas prišla izredna, precej tanjša številka našega glasila, pa vam tokrat ponujamo čisto pravo, lepo popolnjeno glasilo z vsemi Iz občinske uprave...... 10-15 rednimi rubrikami. Razlog zato je seveda v tem, da še vedno poskušamo nadoknaditi številko, ki ni izšla konec lanskega leta Kmetijstvo ...... 16,17 in zato imamo kopico prispevkov o dogodkih, ki so se zvrstili v zadnjih treh mesecih. Seveda je največji poudarek namenjen prazniku Občine Kozje in obilici prireditev, ki so bile organizi- Aktualno ...... 18-19 rane ob praznovanju. Predstavili bomo letošnje nagrajence in naj jim še enkrat čestitam ob zasluženih priznanjih, župan bo Iz albuma ...... 20-21 v intervjuju spregovoril o narejenem v času med dvema pra- znikoma … Iz šolskih klopi ...... 22-27 Na naš novi spletni naslov [email protected] ste poslali kar nekaj prispevkov in fotografij in tokrat v rubriki Iz albuma Iz naših krajev ...... 28-34 že predstavljamo prvega izmed tistih, ki so nam poslali svoje fotografije. Čisto prvi je več kot sto fotografij poslal Tone Žurej, rojen Kozjan, ki sedaj živi v vasi Prevalje v Občini Lukovica in Šport ...... 35-38 se rad s fotoaparatom potepa po krajih svoje mladosti. Seveda nas veseli tudi to, da kljub temu da ga je življenjska pot odpe- Oglas...... 39 ljala iz Kozjega, še vedno spremlja naše glasilo Zmajev glas. Seveda vabljeni tudi ostali avtorji fotografij, člankov, intervju- jev, novičk … Elektronski naslov čaka vaše prispevke. K NASLOVNICI

Nasvidenje poleti! Pomlad v Kozjem iz ptičje perspektive. Prizore, kot so ti, ki smo jih uporabili za naslovnico in zadnjo stran, si je tistega lepega dne (27. 4. 2012) ogledovala Živa Grobelšek. Roman Gradišek, odgovorni urednik Nekaj jih je ovekovečila in nam jih poslala. Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda župana Spoštovani občanke, občani!

Zdaj, ko naša zgodovini tako urejeno šolsko in predšolsko vzgojo, tako vlada išče vse usposobljena in opremljena gasilska društva, tako ure- možne rezerve, jeno zdravstvo, knjižničarstvo, športne objekte in po- da bi prebrodi- vršine, kulturne dvorane, ceste, urejeno okolico, lepe li finančne pro- domove, turistično infrastrukturo, kmetijstvo, vinogra- bleme države, se dništvo, tako dobro delujoča društva in še bi lahko na- pogosto sliši tudi števal. Moj odgovor je NIKOLI. Pa znamo in zmoremo smiselnost obsto- vse to tudi ceniti? Za večino mislim, da, res pa je, da nas ja nekaterih ob- to ne sme uspavati in da si moramo ob tem nenehno čin. Mislim, da bi prizadevati za napredek in dobre medsebojne odnose, ki se odgovorni mo- so tudi porok našega prijaznega sobivanja. rali zavedati, da Res je, da pri svojem delu naletimo tudi na težke ka- če hočemo vsaj mne, ki se jih včasih težko premakne, kljub temu pa približno doseči sem prepričan, da smo na dobri poti. Z optimizmom enakomeren ra- me navdaja skorajšnji pričetek gradnje v novi poslovno zvoj naših krajev in obdržati poseljenost, zaposlenost in obrtni coni, nakup objekta nekdanjega Dekorja in pri- urejeno infrastrukturo odmaknjenih območij, brez tako četek adaptacije za nove vsebine. Pri tako pomembnem aktivnih občin to sploh ni mogoče. Vsi, ki se ukvarjamo delu na lokalnem nivoju in zapleteni situaciji, ki smo ji z razvojem in napredkom, dobro vemo, da se je kva- priča na vseh nivojih, so medsebojni odnosi, naj si bo liteta bivanja ravno po nastanku novih občin bistveno na občinski upravi ali na ravni občinskega sveta zelo spremenila in da smo znali na osnovi različnih razpisov pomembni. Le z dobro pripravo, sledenjem razpisom in pripeljati neverjetno veliko sredstev v občinske blagaj- korektnim in odgovornim delom je možno doseči zasta- ne za financiranje investicij na vseh področjih. Veliko vljene cilje. Odkar pomnim, se nenehno pojavljajo raz- lažje in kvalitetneje je upravljati z manjšim področjem, lične krize, ki jih poznamo še iz nekdanje države, zato saj ljudje najbolj poznamo svoje kraje, ljudi in njihove sem prepričan, da se bo tudi ta kriza morala tako kot potrebe. Ljudje so občine vzeli za svoje in so zadovolj- vse v življenju slej ko prej končati. ni. Upam, da bodo odgovorni na državni ravni končno Mojim občankam in občanom čestitam ob našem sku- spoznali, kar ve že vsak človek, da ne moreš več porabiti, pnem prazniku ob želji, da imamo še naprej radi svoje kot zbereš. bližnje in okolje, v katerem živimo in delamo, s tem pa mislim tudi na občino. Sam si bom skupaj z občinskim Seveda pa je občina zadeva, ki je vedno bila in bo ne- svetom, upravo in krajevnimi skupnostmi prizadeval, dokončana zgodba, saj nas življenje neprestano uči in da ostanemo odgovorna občina, prijazna vsem in vsa- dodaja vedno nove ideje, izzive in seveda potrebe. Ko komur. razmišljam o naših krajih in dosedanjem razvoju, pa ne morem, da se ne bi vprašal, ali smo imeli kdaj v naši Dušan Andrej Kocman, župan Občine Kozje

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 60, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jasna SOK LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Naslovnica: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje Naklada: 1350 izvodov Glasilo brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kozje

3 POD DROBNOGLEDOM »Lepo je praznovati, ker se vidijo uspehi!«

Praznik Občine Kozje, ki ga občani s številnimi prireditvami pra- dnjo večnamenske športne dvorane in gradnjo doma krajanov v znujejo v aprilu, je bil obeležen z osrednjo prireditvijo, svečano Podsredi. Prav tako pa so veseli vsake še najmanjše investicije in sejo občinskega sveta. Svečana seja je potekala v renesančnih pro- pridobitve, ki prispeva k izboljšanju življenja in dobremu počutju storih gradu Podsreda. Na seji so se ozrli na dosežke, ki jih je Ob- občanov in krajanov. čina Kozje dosegla v minulem letu, in podelili denarni nagradi ter V nadaljevanju je povezovalka programa prebrala Marinškovo be- bronasti, srebrni in zlati grb Občine Kozje. sedilo o prvih v virih izpričanih Kozjanih. V navezavi spomina na rojaka pa je učenec osnovne šole Lesično Ambrož Amon zaigral na citre, glasbilo, ki je bilo nadvse ljubo tudi Marjanu Marinšku. Sledil je najslavnejši dogodek svečane seje Občinskega sveta Obči- ne Kozje, podelitev občinskih priznanj in nagrad. Prvo denarno nagrado je za svoje dvajsetletno delovanje na kultur- nem področju prejelo Kulturno društvo Zagorje, ki je gonilna sila društvenega delovanja v Zagorju. Čestitke in nagrado je prevzel predsednik KD Zagorje Dani Zalokar. Drugo denarno nagrado je prejelo Umetniško društvo Folklorna skupina Kozje, ki nepretr- gano deluje že tri- deset let. Denarno nagrado je prevzel predsednik dru- štva Mirko Kova- čič. Bronasti grb Obči- Nastopajoči učenci OŠ Lesično ne Kozje je prejela Marija Lupše, ki Voditeljica programa Polona Zakošek je v uvodu najprej prisrč- je aktivna članica no pozdravila župana Občine Kozje Dušana Andreja Kocmana Kulturnega dru- in številne goste. Nato se je na kratko ozrla po uspehih prehojene štva Lesično-Pil- poti v minulem letu. Žal pa so bili tudi žalostni dogodki. Občino štanj in Turistične- je za vedno zapustil rojak Marjan Marinšek. Njegova zapuščina je ga društva Pilštanj, Župan se je zahvalil voditeljici ogromna in kulturno-zgodovinsko zelo bogata. V spomin na ča- srebrni grb Občine stnega občana je Polona Zakošek svoje vezno besedilo obogatila Kozje je prejela Milenca Krajnc, ki s svojim znanjem, delom ter z nekaterimi zgodovinskimi podatki, ki jih je iz arhivov izbrskal zavzetostjo skrbi za društveno in družabno življenje v Krajevni Marjan Marinšek in se nanašajo na bogato zgodovino Kozjega in skupnosti Buče, sodeluje pri prostorskem razvoju kraja in njegovi Kozjanov. promociji, zlati grb Občine Kozje pa so podelili Tereziji, Cvetki Župan Občine Kozje Bevc, ki je bila več kot tri desetletja prostovoljka Rdečega križa Slo- Dušan Andrej Ko- venije, zadnjih dvanajst let pa je kot predsednica uspešno vodila cman je ob polni rene- Krajevno organizacijo RK Kozje. sančni dvorani izrazil V imenu nagrajencev je spregovorila Terezija Cvetka Bevc. Za- zadovoljstvo nad vsemi hvalila se je vsem prisotnim, da so s svojo prisotnostjo počastili prisotnimi, saj njihova praznik Občine Kozje. Zahvala je veljala tudi vsem nagrajencem pristnost pomeni, da kot tudi vsem predlagateljem, ki so opazili njihovo delo in napisali so veseli uspehov Ob- predloge. čine Kozje in da jim Praznika Občine Kozje so se skupaj z vsemi prisotnimi veselili tudi ni vseeno, v kakšno župani sosednjih občin in župani Upravne enote Šmarje pri Jel- smer gre njen razvoj. šah. V njihovem imenu je iskrene čestitke ob uspešno opravljenem Še poseben pozdrav pa delu v preteklem letu izrekel župan Občine Bistrica ob Sotli Fra- Dobitnica zlatega grba se je zahvalila je namenil letošnjim njo Debelak, v imenu posavskih županov pa novi župan občine v imenu nagrajencev nagrajencem, med nji- Krško mag. Miran Stanko. mi kar trem ženskam, K svečanosti seje je s svojo pevsko in glasbeno točko prispeval tudi dobitnicam zlatega, srebrnega in bronastega grba Občine Kozje mladinski pevski zbor in šolski ansambel Osnovne šole Lesično, ki in dvema predsednikoma društev nagrajenih z denarno nagra- je z barvitostjo mladih glasov in temperamentom glasbenikov zao- do. Izrazil veselje, da so uspeli urediti obrtno poslovno cono, ki je krožil prireditev. eden izmed osnovnih pogojev za možnost razvoja podjetništva in Skupaj z nagrajenci so se udeleženci svečane seje zadržali v sre- obrtništva. Prav tako je zelo vesel pridobitve evropskih sredstev, dnjeveški grajski kuhinji in na notranjem grajskem dvorišču, kjer s katerimi so lahko izvedli posodobitev vodovodnega omrežja Pil- so nazdravili uspehom občine, delu župana, občinske uprave in ob- štanj- Kozje. V preteklem letu so zaključili tudi dom krajanov v činskega sveta ter vsem nagrajencem Občine Kozje. najmanjši krajevni skupnosti na Osredku. V načrtu imajo izgra- Jasna Sok

4 POD DROBNOGLEDOM Nagrajenci Občine Kozje za leto 2012

Terezija Bevc - zlati grb Občine Kozje Terezija Bevc, oziroma Cvetka, kot ji pravimo, je že več kot tri desetle- tja prostovoljka Rdečega križa Slovenije, zadnjih dvanajst let – vse do letošnjega leta – je kot predsednica uspešno vodila Krajevno organi- zacijo RK Kozje. Njeno delo je obsegalo pripravljanje daril, izdelova- nje voščilnic, razvažanje paketov hrane in drugo pomoč. Veliko dobre volje in energije je vložila v soorganizacijo dobrodelnih prireditev ter akcije Drobtinica za topel obrok otrok. Kadarkoli so razmere zahte- vale, je priskočila na pomoč sočloveku. Vse to je zahtevalo ure in ure prostovoljnega dela. Poskrbela je, da so se starejše občanke in občani z območja Krajevne organizacije RK Kozje vsako leto družili na sku- pnem srečanju, jubilante pa je razveselila z obiskom na domu. Aktivna je tudi kot članica Območnega odbora OZ RK Šmarje pri Jelšah. Pri svojem delu je uspešno sodelovala z Osnovno šolo Kozje, kjer je vsako leto učence drugega razreda sprejela v vrste humanitarne organizacije Rdeči križ. Nagrajenci za leto 2012 Terezija Bevc je vidna in zelo aktivna članica Društva kmetic Ajda. Veliko je bilo dogodkov, ko so domače dobrote razvajale naše brbon- čine Kozje na Ljubljanskem gradu, ko se je tam predstavila pilštanjska čice, ki so jih v organizaciji in s pomočjo gospe Cvetke pripravile naše gospoda z vitezi in nepridipravom Gustlnom. kmetice in nemalokrat smo bili pogoščeni s kozjanskim tradicional- nim pecivom, narejenim prav v njeni domači pečici. Kulturno društvo Zagorje – denarna nagrada Kulturno društvo Zagorje letos praznuje dvajseto obletnico ustanovi- Milenca Krajnc - srebrni grb občine Kozje tve in aktivnega delovanja. Društvo je ves čas svojega obstoja gonilna Milenca Krajnc s svojim znanjem, delom ter zavzetostjo skrbi za dru- sila kulturnega dogajanja v kraju in tudi širše. S širokim spektrom pri- štveno in družabno življenje v Krajevni skupnosti Buče, sodeluje pri reditev skrbi za medgeneracijsko sodelovanje in povezuje krajane, ki prostorskem razvoju kraja in njegovi promociji. so vedno pripravljeni sodelovati pri izvedbi in obisku prireditev in do- Od leta 1985 je sodelovala pri izvedbi proslav različnih društev v kra- godkov, ki nastajajo v produkciji članov Kulturnega društva Zagorje. ju. Dvajset let je aktivna članica v Prostovoljnem gasilskem društvu V sklopu kulturnega društva delujejo tri sekcije: mladinska skupina, Buče in prav toliko tudi v Kulturnem društvu Buče. V obdobju od pevski zbor in dramska skupina. leta 2006 do 2010 je bila svetnica in predsednica v Krajevni skupnosti Mladinska skupina vsako leto organizira kulturni program ob mate- Buče, od leta 2010 pa nadaljuje s svetniškimi dolžnostmi, hkrati pa rinskem dnevu, aktivni pa so tudi pri vseh ostalih prireditvah in do- opravlja tudi funkcijo podžupanje Občine Kozje. godkih. V letošnjem letu so uprizorili predstavo Pika Nogavička, s ka- V času, ko je predsedovala krajevni skupnosti, je storila veliko za ra- tero so že opravili nekaj uspešnih gostovanj. zvoj in podobo kraja, za družabno življenje in za uspešnost ter medse- Pevski zbor je skozi vse obdobje delovanja sodeloval na več pevskih bojno sodelovanje društev v kraju in občini. Na Bučah je pustila viden revijah in na vseh dogodkih, ki se odvijajo v Zagorju. V letošnjem letu pečat svojega dela tudi preko promocije kraja. si pevci želijo, da bi v goste povabili zbore iz okoliških krajev in skupaj Kot kmetijska svetovalka, zaposlena pri Kmetijsko gozdarskem zavo- priredili koncert v prenovljeni Lurški jami. du Celje, svoje delo opravlja profesionalno in v veliko pomoč kmečke- Zelo prepoznavna je tudi dramska skupina, ki je nasmejala že marsi- mu prebivalstvu v Občini Kozje. katerega občana. Odigrala je že večje število iger in s tem popestrila kulturno dogajanje doma in po krajih gostovanj. V letu 2012 že pote- Marija Lupše - bronasti grb Občine Kozje kajo aktivnosti za postavitev nove komedije, ki bo na odrskih deskah Marija Lupše je aktivna članica Kulturnega društva Lesično Pilštanj predstavljena nekje v poletnih mesecih, ko bodo potekale osrednje in Turističnega društva Pilštanj. V obeh društvih vedno prevzame po- prireditve ob praznovanju obletnice društva. memben del nalog, ko je potrebno ob prireditvah pripraviti pogostitve ali sprejeme, scene za prireditve in podobno. Aktivna je pri likovnih Umetniško društvo Folklorna skupina Kozje - denarna nagrada kolonijah, ko pomaga pri organizaciji namestitev umetnikov, njihovi Umetniško društvo Folklorna skupina Kozje neprekinjeno deluje že 30 prehrani, pogosto pa jih tudi spremlja po naši okolici in jih seznanja s let. V letošnjem letu bodo konec jeseni ob jubileju pripravili prireditev, krajani. Že kar petkrat pa so bili slikarji gostje v njeni družini. na kateri se bo veliko plesalo. Ob prireditvah Pod cvetočo drnulo je vedno samostojno zasnovala Svoje delovanje že nekaj let širijo v vrtcu Kozje ter na osnovnih šolah sceno in jo s sodelavci v veliki meri tudi postavila. Pri prireditvi Bin- Lesično in Kozje, kjer otroke vzgajajo in seznanjajo z ljudskimi običa- koštovanje je bila vseh dvajset let vodja kuhinje, kjer so ženske pripra- ji, plesi in zgodovino življenja na podeželju nekoč. S sistematičnimi vljale različne vrste hrane za pastirje in obiskovalce. Pred leti je vzorno pripravami podmladka tako pridobijo dober kader za mladinsko in urejala cvetlice na mostovih v Lesičnem in bila več let članica komisije odraslo skupino, kar pomeni, da imajo v svojih vrstah vse generacije. za ocenjevanje urejenosti domačij in krajev. Z zavzetim delom in kontinuiranim izobraževanjem poskrbijo za sve- Marija Lupše aktivno sodeluje tudi pri drugih društvih. Dokler ji je že znanje in vedno širši spekter slovenskih plesov in običajev v svojem zdravje dopuščalo, je plesala pri Folklorni skupini Kozje, kjer je za repertoarju. V letih obstoja so pripravili veliko lepih, kvalitetnih in svojo aktivnost prejela Maroltovo značko. Sedem let je bila predse- odmevnih prireditev. Tradicionalen je postal mednarodni folklorni dnica Krajevne organizacije RK Lesično. Od leta 1973 je članica Pro- festival v Kozjem, ki bo letos potekal že šestič. Številne folklorne sku- stovoljnega gasilskega društva Lesično Pilštanj Zagorje, kjer se je dve pine iz Evrope in držav bivše Jugoslavije preko druženja spoznavajo desetletji udeleževala različnih tekmovanj in za svoje delo dobila več življenjski utrip, kulturo in kraje Kozjanskega, hkrati pa na različnih društvenih in občinsko priznanje, pa tudi priznanje za razvoj gasilstva plesnih delavnicah izmenjajo tudi plesne korake. GZ Šmarje pri Jelšah. Od nekdaj jo je veselilo delo z otroki, zato se je Slovenske folklorne plese in naše običaje Folklorna skupina Kozje vključila tudi k izvenšolskim dejavnostim OŠ Lesično, za kar je prav predstavlja tudi v tujini. Gostovali so v Italiji, Avstriji, Nemčiji, na Če- tako prejela priznanje. škem, Madžarskem, v Bolgariji, Makedoniji, Srbiji in na Hrvaškem. Največ časa in šiviljskega znanja pa Marija uporabi pri kreiranju ko- Veliko pozornost Folklorna skupina Kozje posveča vzdrževanju in ob- stumov. Za srednjeveški sejem, 600-letnico trga Pilštanj in Prangerija- novi narodnih noš. Na ta način zbira in ohranja kulturno dediščino ne do je skrojila in sešila preko 30 oblek, tako da garderoba društev danes le Kozjanskega temveč tudi ostalih slovenskih pokrajin. obsega že okoli 60 kosov. Posebno se je potrudila ob gostovanju Ob- Povzeto iz predstavitve nagrajencev na svečani seji 5 POD DROBNOGLEDOM že potekajo po zastavljeni dinamiki, kjer ni Realno načrtovanje za uspeh: nobenih večjih ovir oziroma odstopanj. Cilji, ki jih bo občina po izvedbi operacije porabiš, kolikor zbereš dosegla, so naslednji: Posodobljen vodovodni sistem na odseku Pilštanj–Kozje v skupni dolžini 6.1 km in Ob prazniku Občine Kozje župan Dušan Andrej Kocman oce- izboljšan vodovodni sistem za vsaj 694 pre- njuje opravljeno delo v zadnjem letu dni in razkriva smele na- bivalcev Občine Kozje v naseljih Lesično, Pilštanj, Kozje, Ješovec pri Kozjem. črte v prihodnje. Zaveda se, da je treba marsikje zategniti pas. Ve, da vsega načrtovanega vedno ne morejo izpeljati, četudi Obsežen in zahteven bo kohezijski projekt to že leta želijo in načrtujejo. Ker ni denarja. A na več držav- zamenjave azbestnih cevi. Kaj je v sklo- nih in evropskih razpisih so uspeli pridobiti precej (nepovra- pu projekta, ki vključuje občine subregije tnega) denarja in gradijo, delajo. Za boljšo kakovost življenja Obsotelje in Kozjansko, načrtovano v vaši občanov, ki bi lahko po mnenju župana kakšen evro dodatno občini? Kakšen je terminski načrt izvedbe, zaslužili. kolikšna je cena, iz katerih virov je načrto- vano financiranje izvedbe? Je v predlogu popravka državnega proraču- začetek gradnje in končanje v naslednjem Občina Kozje pristopa k celovitemu in na za letos kakšna naložba v vaši občini, ki letu. Predvideni viri financiranja so, en del učinkovitemu reševanju oskrbe s pitno so jo izločili? iz EU sredstev iz razvoja regij, en del zadol- vodo na območju celotne občine, zato se Za enkrat mi ni znano, da bi bila katera od žitev in sredstva občinskega proračuna pa je tudi vključila v skupni projekt “Oskrba s naložb v naši občini izločena, seveda pa je morda še del iz kakšnega razpisa. Dejstvo pitno vodo v porečju Sotle”, h kateremu so vse odvisno od uspeha na aktualnih razpi- je namreč, da če bi čakali na ministrstvo za pristopile tudi občine Šentjur, Rogaška Sla- sih, za katere pa še rezultati niso znani. šolstvo in šport, bi bila pot do prepotreb- tina, Rogatec, Šmarje pri Jelšah in Podčetr- Zmanjšanje katere proračunske postavke v nega objekta še zelo dolga. Sami z lastnimi tek. V letu 2012 je bila dokončno izdelana državnem proračunu bo po vašem mnenju sredstvi niti slučajno nismo sposobni sfi- projektna in investicijska dokumentacija ter najbolj prizadelo vašo občino? Zakaj? nancirati takšnega objekta. V primeru, da se posredovana zadnja vloga na Ministrstvo Vsako zmanjšanje načrtovanega priliva iz bodo postopki s pričakovanega 6. razpisa za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo za državnega proračuna v občinski proračun preveč zavlekli, je možen pričetek gradnje odobritev kohezijskih sredstev. Skladno s predstavlja problem, saj imamo občine šele naslednje leto. terminskim planom so predvidena fizična sprejete veljavne proračune, ki se že tudi gradbena dela – zamenjava dotrajanih salo- izvajajo. Že lani pa ste pospešeno uresničevali projekt nitnih vodov z novimi v skupni dolžini cca posodobitve vodovodnega sistema Pilštanj- 10 km na odseku Zagorje – Lesično v obdo- Kako v duhu varčevanja nameravate (še) Kozje. Kaj vse ste postorili, za koliko denar- bju 2013–2015. Ocenjena vrednost celotne- stisniti pas v občinski upravi? Se da kje še ja? Kaj načrtujete letos, kdaj bo projekt v ga projekta za Občino Kozje je cca 2. milijo- kaj privarčevati? celoti končan? Koliko je v celoti vreden pro- na €, od tega je predvidenih cca 1,5 milijona Mi že vseskozi, ne glede na krizo, načr- jekt? Iz katerih virov je zagotovljen denar in nepovratnih evropskih sredstev. tujemo zelo odgovorno in iščemo možne koliko? rezerve na vseh področjih. Mislim, da je Občina Kozje je v letu 2011 kandidirala v Lani ste uspeli na razpisu za ureditev doma pomembno predvsem realno planiranje okviru četrtega javnega razpisa »Razvoj krajanov v Podsredi in ureditev avtobusnih predvsem na prihodkovni ravni in da mora obmejnih območij s Hrvaško« s projektom postajališč. Kako daleč sta projekta? biti proračun izravnan. Proračuni države, ki »Posodobitev vodovodnega sistema Pil- Občina Kozje je lani uspešno kandidirala so bili v preteklih letih sprejeti s prevelikim štanj–Kozje« in pridobila kar 1.000.000 € na 6. javnem razpisu iz naslova ukrepa 322 proračunskim primanjkljajem, so po mo- evropskih nepovratnih sredstev. Obnova in razvoj vasi in pridobila dobrih jem problem, saj vsakdo ve, da ne moreš več Izbrani izvajalec gradbenih del podjetje Pli- 355.000 € nepovratnih evropskih sredstev porabiti kot zbereš. ma d.o.o. iz Žalca je v lanskem letu zamenjal za izgradnjo nadomestnega večnamenske- cca 2 km salonitnega voda na relaciji od vo- ga objekta v Podsredi, ki bo dostopen naj- V pogovoru za Rogaške novice lansko jesen dohrana na Pilštanju pa do prvega križišča širšemu krogu izvajalcev in uporabnikov, s ste dejali, da se bo verjetno morala občina z regionalno cesto R2 423 Črnolica - Bistri- čimer želimo omogočiti kvalitetno druženje zadolžiti za izgradnjo športne dvorane v ca ob Sotli, odsek Pilštanj–Podsreda. Jeseni in izvajanje raznih aktivnosti vsem uporab- Kozjem. Kako danes kaže z uresničitvijo te 2011 sta izvajalec gradbenih del in pod- nikom. Uspešni smo bili samo za ureditev naložbe? Bo morala občina sama zagotoviti jetje OKP iz Rogaške Slatina izvedla prve doma krajanov v Podsredi, zato smo ure- denar? priklope tamkajšnjih uporabnikov na nov ditev avtobusnih postajališč letos prijavili Naša občina spada med zelo malo zadolže- obnovljeni duktilni cevovod. Tako so prvi ponovno. Za dom krajanov smo že izvedli ne tudi iz razloga, da smo našo zadolžitveno uporabniki posodobljenega vodovodnega razpis za izbiro izvajalca, ki je že izbran, kvoto čuvali za največjo naložbo, gradnjo sistema pričeli z uporabo vode iz obnovlje- odločitev še ni pravnomočna. Tako se bodo večnamenskega centra v Kozjem, ki bo slu- nega sistema. rušitvena in gradbena dela lahko pričela žil zainteresiranim na področju kulture in V letošnjem letu, do konca septembra, pa takoj po pravnomočnosti. Letos moramo športa iz cele občine. V letošnjem letu je bo izvajalec zamenjal še preostanek saloni- objekt spraviti pod streho in naslednje leto skladno s sprejetim proračunom planiran tnega vodovoda v dolžini cca 4,1 km. Dela zaključiti in ga predati svojemu namenu.

6 POD DROBNOGLEOM

ni razpisov, moramo pa še veliko ponudbo na območju cele občine skupaj postoriti, saj je še kar nekaj cest v s Kozjanskim parkom. Želim si predvsem makadamski obliki. Tudi letos smo turizma, ki bo ljudem dal kakšen zaslužek, del sredstev namenili v ta namen, res pa je, da smo turizem ljudje, ampak na predvsem za ureditev najbolj po- obeh straneh, kot ponudniki in uporabniki. membnih in poškodovanih odse- Če nimaš obojega, se ne moreš iti turizma, kov. S pristojnim ministrstvom pa zato morda pogrešam še večji interes ljudi smo tudi letos opravili pogovor o po dodatnem zaslužku. nadaljevanju rekonstrukcij držav- nih cest v naši občini in nadaljeva- Tic v Kozjem ni zaživel, kot ste pričakovali v nju aktivnosti za izgradnjo krožišč. lokalni skupnosti. Zdaj se povezujete – tudi Zavedam pa se, da se bodo nekate- pravno-organizacijsko z Zavodom za turi- re investicije zaradi krize nekoliko zem iz Podčetrtka. Kako daleč je projekt? Podsreda je velika krajevna skupnost in nuj- zamaknile v prihodnost. Kaj si obetate od tega sodelovanja? Kakšne no potrebuje takšen večnamenski prostor za finančne obveznosti ima oziroma bo imela različne prireditve tudi za potrebe Kozjan- Ključnega pomena za napredek občine pa je kozjanska občina? skega parka, ki ima sedež v samem trgu. zagotovo razvoj gospodarstva. Občina je v Turizem pri nas se sicer že dogaja predvsem skladu s pristojnostmi na tem področju na- po zaslugi občine, saj smo v minulih letih Med letošnjimi pomembnejšimi načrtovani- redila veliko. Česa si želite zdaj, kaj realno veliko vlagali v ureditev krajev in znameni- mi naložbami je ureditev trga v Kozjem. Kaj pričakujete? tosti in seveda po zaslugi Kozjanskega par- boste postorili, boste projekt prijavili na kak Res je, dosegli smo želen cilj in zagotovili ka in naših turističnih, kulturnih in drugih državni oziroma evropski razpis? prostorske možnosti za razvoj gospodarstva društev. Res pa je, da množičnega turizma Z rekonstrukcijo vodovodnega sistema z izgradnjo poslovno obrtne cone v Kozjem. pri nas ni, zato je tudi obisk v Tic-u bolj bomo posegli v sam trg Kozje, zato je smi- Glede na prisotno krizo in odmaknjenost skromen, mnogi pa tudi iščejo zanimivosti selno, da obenem uresničimo tudi dol- naše občine od centrov, avtocest in železni- kar po spletu. Tic ima svoj smisel, če je oprt goletno idejo in željo, da trg dobi novo in ce ni bilo realno pričakovati, da bo povpra- neprekinjeno, to pa je povezano z velikimi lepšo končno podobo. Pripravili smo za to ševanje po možnosti gradnje v coni veliko, stroški, zato smo se odločili, da se tesneje potreben projekt, ki zajema posodobitev zato sem še toliko bolj vesel, da imamo že povežemo s Turizmom Podčetrtek, saj so vseh voznih in pohodnih površin, menjavo znanega prvega investitorja, Kmetijsko za- tudi oni skupaj s termami Olimia izkazali vseh kanalizacijskih vodov, električnih in drugo Šmarje pri Jelšah, in da smo v fazi po- interes po sodelovanju in razširitvijo po- TK vodov, posodobitev javne razsvetljave, govorov o možni gradnji z Elektrom iz Ce- nudbe na naše območje. V ta namen smo postavitev urbane opreme … Nekaj sredstev lja in domačim podjetnikom, ki namerava v proračunu namenili 6000 evrov in če se smo v ta namen rezervirali v proračunu, zgraditi kurilno napravo na lesno bio maso, bo pokazalo, da smo dosegli pričakovano, prijavili pa smo se tudi na razpis ministrstva ki bi zagotavljala ogrevalni in toplovodni bomo s sodelovanjem nadaljevali. Naš Tic za kmetijstvo. Popolna realizacija tega pro- sistem za potrebe javnih in tudi vseh drugih bomo do 1. maja prestavili skupaj z e-točko jekta je odvisna od uspeha na tem razpisu, objektov v Kozjem. Pa tudi nasploh je treba v motel pri ribniku, ki se na novo odpira, da v nasprotnem primeru bomo izvedli samo reči, da se pri nas zadeve na gospodarskem bodo lahko zainteresirani prišli do informa- najnujnejše in postopoma. področju dobro odvijajo, saj je znani podje- cij turističnega značaja. Občina je v začetku letošnjega leta prijavila tnik odkupil prostore nekdanjega Dekorja, na razpis takratnega Ministrstva za kmetij- ki jih že adaptira za namen kar dveh novih Kakšni izzivi so še pred Občino Kozje do stvo, gozdarstvo in prehrano kar tri investi- proizvodenj. Upam, da se bo glede na izre- konca leta? Bi morebiti izpostavili kak pro- cijske projekte, in sicer: Ureditev avtobusnih dno ugodno lego in ceno parcel v coni, ki jih jekt v sklopu čezmejnega sodelovanja, LAS postajališč v občini, Obnova trga Kozje in promoviramo v več medijih, kmalu pojavil Obsotelje in Kozjansko za razvoj podeželja Obnova kulturnega doma Lesično v skupni še kakšen nov investitor. in podobno? vsoti 930.000 €, od tega smo zaprosili za do- Občina prijavlja projekte na vse možne raz- brih 700.000 nepovratnih sredstev. Rezulta- V katerih dejavnostih vidite gospodarsko pise, saj je investicijo veliko lažje speljati s tov javnega razpisa še ni, občina pa upa, da priložnost vaše občine? finančno podporo državnih oz. evropskih bo uspešna z vsemi prijavljenimi projekti. Mislim, da je še veliko možnosti na različ- sredstev. V letošnjem letu smo v sodelova- nih področjih. Pridelava in predelava hrane nju s Kozjanskim parkom kandidirali s pro- Napredka kraja Kozje in celotne občine ne na okolju prijazen način je že ena od zadev, jektom Revitalizacija porečja reke Sotle na bo brez boljših cestnih povezav, ste že več- ki so se pokazale za zelo uspešne, turizem 3. javni razpis IPA Slovenija – Hrvaška, kjer krat izpostavili. Kaj je na področju cestne v zidanicah je projekt, h kateremu smo pri- želimo opremiti naselja Lesično in Šonovo s infrastrukture v letošnjem načrtu? stopili in se je na Dolenjskem dobro izkazal. čistilnimi napravami. Ceste, naj si bo državne ali občinske, so večni Glede na to, da je tudi pri nas vinogradni- Prav tako smo skupaj s Kip vizijo iz Lesič- problem in nikoli povsem dokončana zgod- štvo dobro razvito s številnimi zidanicami, nega kandidirali na razpis LAS Obsotelja in ba. V preteklih letih smo zelo veliko vlagali ki skoraj celo leto samevajo, mislim, da bi Kozjansko, kjer želimo v sklopu skupnega v cestno infrastrukturo s sredstvi proraču- jih lahko ljudje tržili na takšen način. Kar projekta obnoviti zapuščene zapore v trgu na in še posebej s sredstvi, pridobljenimi nekaj vinogradnikov je izrazilo interes. Še Kozje za potrebe razvoja turizma. na razpisih, zato so premiki na tem podro- vedno pa so velike možnosti na področju Za Rogaške novice je spraševala čju veliki. Žal v tem trenutku za ta namen turizma, imamo zelo pestro in zanimivo Sergeja Javornik

7 IZ OBČINSKEGA SVETA 10. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE

Odlok o proračunu Občine Kozje za leto 2012 - občinska uprava prijaviteljem izda sklepe o sofinanciranju dejavnosti, Občinski svet je sprejel občinski proračun za leto 2012. Skupni prihodki znašajo - predlagatelj vloge lahko pri županu vloži pritožbo, 5.073.812 €, skupni odhodki pa 6.187.398 €. - po pravnomočnosti sklepa župan sklene z izbranimi izvajalci pogodbo.

Pravilnik za vrednotenje programov organizacij in društev na področju Poročilo Nadzornega odbora Občine Kozje o izvedenem nadzoru humanitarnih dejavnosti v Občini Kozje Nadzorni odbor je izvedel nadzor nad stroški proračunske postavke – sofinanciranje Pravilnik o sofinanciranju programov društev na področju turizma v Občini prevozov učencev za leto 2010. Nadzorni odbor je ugotovil nepravilnosti v zvezi z Kozje vsebinsko opredelitvijo izdatkov za prevoz otrok Kozjanskega nogometnega kluba Pravilnik o vrednotenju letnih programov in dejavnosti neprofitnih na tekmovanja, ki jih je nadzorovani organ že upošteval v predlogu proračuna za organizacij, društev, združenj in drugih institucij, ki se ne sofinancirajo iz leto 2012. V letu 2012 se prav tako ponovno prouči varnost učencev na poti v šolo drugih javnih razpisov Občine Kozje in s tem upravičenost zagotavljanja in financiranja obstoječih šolskih prevozov. V pravilnikih se je predlagalo nekaj sprememb predvsem glede samega razpisnega postopka in sprejemanja odločitve o sofinanciranju programov. Razpisni postopki Poročilo o delu uredniškega odbora javnega glasila Zmajev glas v letu 2011 so poenoteni za vsa področja dodeljevanja proračunskih sredstev. Odgovorni urednik javnega glasila Občine Kozje je podal poročilo o delu v letu 2011. V letu 2011 so bile izdane štiri številke, skupaj je bilo objavljenih okrog Osnovne spremembe: 250 prispevkov. Pri delu so uspešno sodelovali z različnimi organizacijami in - javni razpis se objavi na spletni strani občine in na krajevno običajni posamezniki: občinska uprava, OŠ Kozje, OŠ Lesično, vrtec Zmajček, Kozjanski način (sedaj je bila določena objava v Uradnem listu RS), park, Kmetijska svetovalna služba, Policijska postaja Šmarje - pisarna Kozje, - postopek odpiranja in ocenjevanja prispelih vlog opravi strokovna Marjan Marinšek, krajevne skupnosti, različna društva in organizacije v občini, komisija, ki jo imenuje župan, Grafika Gracer Celje, sponzorji križank. - v primeru, da vloga ni popolna, komisija prijavitelja pozove k dopolnitvi Andreja Reher in mu določi rok dopolnitve, 2. DOPISNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE

Svet javnega zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina je dne 24. 02. 2012 posredoval gradivo v zvezi z imenovanjem direktorja javnega zavoda. V skladu s 26. členom Odloka o ustanovitvi JZ Ljudska univerza Rogaška Slatina si mora svet zavoda pridobiti mnenje ustanovitelja zavoda, ustanovitelj mora mnenje podati v 20 dneh od prejema poziva. Občinski svet je podal podporo dosedanjemu direktorju ljudske univerze, mag. Igorju Prahu, Brecljevo 5, Šmarje pri Jelšah. Andreja Reher

11. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOZJE – 29. 3. 2012

Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kozje za leto 2011 v višini 0,1 % osnovnega kapitala v znesku 171,75 EUR bodočemu družbeniku Občinski svet je sprejel Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Kozje za javnega podjetja, Občini Poljčane. V Občini Poljčane namreč OKP že več desetletij leto 2011. Realizacija prihodov je znašala 4.514.955 €, realizacija odhodkov izvaja obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo, zato je potrebno 4.423.564 €. urediti status izvajalca gospodarske javne službe. Občina Rogaška Slatina si je morala v skladu z veljavnimi predpisi s strani vseh občin ustanoviteljic javnega Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska univerza podjetja pridobiti predhodno odpoved predkupni pravici in soglasja za prenos dela Rogaška Slatina poslovnega deleža v javnem podjetju. Sprejet je bil Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Ljudska Volitve predstavnikov Razvojnega sveta Savinjske regije univerza Rogaška Slatina. Sprememba odloka se nanaša na trajanje mandata in Občinski svet je izvedel volitve članov sveta Savinjske regije. RASR je pripravil izobrazbo direktorja javnega zavoda. skupno listo kandidatov, ki je bila izglasovana s potrebno večino glasov. Volitve bodo potekale na občinskih svetih vseh 31 občin. Priznanja Občine Kozje za leto 2012 Komisija za nagrade, priznanja in odlikovanja je predlagala Občinskemu svetu Vloga za oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Občine Kozje, da v letu 2012 podeli naslednja priznanja: Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Kozje določa, da se gospodarske družbe, ki imajo status invalidskega podjetja na podlagi 569. člena  zlati grb Občine Kozje se podeli gospe Tereziji (Cvetki) Bevc, Kozje 70, Zakona o gospodarskih družbah, oprostijo plačila nadomestila glede na delež Kozje, invalidnih oseb med vsemi zaposlenimi, in sicer:  srebrni grb Občine Kozje se podeli gospe Milenci Krajnc, Vrenska Gorca - 50 %, če imajo zaposlenih od 40 % do 70 % invalidnih oseb, 44, Buče , - 100 %, če imajo zaposlenih nad 70 % invalidnih oseb.  bronasti grb Občine Kozje se podeli gospe Mariji Lupše, Pilštanj 12, Lesično, O oprostitvah odloča občinski svet na podlagi predloženih dokazil in zahtevka  denarna nagrada se podeli Kulturnemu društvu Zagorje ter Umetniškemu zavezanca. društvu Folklorna skupina Kozje. Vlogo za oprostitev plačila je posredovalo podjetje KIP VIZIJA, d.o.o., Lesično. Občinski svet je predlog komisije podprl. Glede na delež invalidnih oseb med vsemi zaposleni je občinski svet sprejel sklep o zmanjšanju plačila nadomestila za 50 %. Odpoved predkupni pravici in soglasje za prodajo dela poslovnega deleža Občine Rogaška Slatina v OKP Rogaška Slatina d.o.o. Občini Poljčane Poročilo o oprostitvah zavezancev plačila nadomestila za uporabo Občinski svet je sprejel sklep o odpovedi predkupni pravici na delu 0,1 % stavbnega zemljišča poslovnega deleža javnega podjetja OKP Rogaška Slatina d.o.o. Na podlagi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča se lahko Občinski svet Občine Kozje je prav tako soglašal, da Občina Rogaška Slatina zavezanca za plačilo nadomestila v celoti ali delno oprosti plačila, če bi se z odproda del poslovnega deleža v javnem podjetju OKP Rogaška Slatina d.o.o. izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 8 IZ OBĆINSKEGA SVBTA

Upravičenec do oprostitve plačila nadomestila je zavezanec, ki je upravičen do Do 31. 01. 2012 je prispelo na občinsko upravo 6 vlog, vse vloge so bile rešene denarne socialne pomoči kot edinega vira za preživljanje po zakonu o socialnem pozitivno. varstvu oziroma zavezanec, ki sicer ne prejema denarne socialne pomoči, vendar Štirje zavezanci so bili oproščeni plačila nadomestila v celoti, ker prejemajo pa dohodek zavezanca oziroma družine ne dosega višine minimalnega dohodka denarno socialno pomoč, en zavezanec je bil delno oproščen zaradi izkazane na družinskega člana po zakonu o socialnem varstvu. težje bolezni, en zavezanec je bil oproščen plačila v celoti zaradi vselitve v novo stanovanjsko hišo. Do celotne oprostitve plačila so upravičeni zavezanci, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Zavezanci, ki ne dosegajo višine minimalnega dohodka na Poročilo o problematiki neplačevanja najemnin družinskega člana, so upravičeni do delne oprostitve plačila nadomestila. Občina Kozje se že vrsto let srečuje s problematiko neplačevanja najemnin za Višina oprostitve se v tem primeru določi v procentu, v katerem se izrazi razlika neprofitna stanovanja. med minimalnim dohodkom, ki pripada upravičencu oziroma družinskim članom, Glede na to, da je problematika pereča, je bil občinski svet z njo seznanjen. in njegovimi dohodki oziroma dohodki družinskih članov, ugotovljenimi na način, Po zadnjih podatkih upravljavca naših stanovanj ima v mesecu marcu dolg iz ki ga določa zakon o socialnem varstvu. naslova neplačila najemnin in stroškov 39 stanovalcev. V mesecu marcu znaša Občinska uprava lahko v primerih elementarne in druge nezgode, težje bolezni, izpad zaradi neplačila 40.256,93 EUR. nesposobnosti za pridobitno delo oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če S postopkom prekinitve pogodbe se je že pričelo v dveh primerih. ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca ali Pri 13 najemnikih je sprožen postopek izvršbe, ki pa je navadno neuspešen, saj njegove družine. najemniki nimajo prikazanih rednih dohodkov. Zahtevo za oprostitev ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec Vzrok neplačevanja najemnin je v veliko primerih brezposelnost, šibek socialni vložiti najkasneje do 30. 01. za tekoče leto. položaj družine … Najemnikom poskušamo pomagati z obročnimi plačili dolga, Vlogo za oprostitev ali delno oprostitev mora zavezanec vložiti pri Občinski upravi vendar pa se večkrat najemniki ne odzovejo na poziv. Občine Kozje. Na podlagi vloge in dokazil odloči o oprostitvi plačila Občinska Občinska uprava je seznanila občinski svet, da bo poskušala dolgove izterjati, v uprava Občine Kozje s sklepom in o oprostitvah obvesti občinski svet. nasprotnem primeru bo potrebno pričeti s postopki odpovedi najemnih pogodb. Andreja Reher

KADROVSKI NAČRT OBČINSKE UPRAVE OBČINE KOZJE ZA LETI 2012 in 2013

I. Uvod trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih uslužbencev in so zagotovljena finančna sredstva za V skladu s 43. členom Zakona o javnih uslužbencih – ZJU-UPB3 (Uradni list RS, nove zaposlitve. št. 63/07, 65/08) poda župan ob pripravi proračuna predlog kadrovskega načrta, ki mora biti usklajen s predlogom proračuna. II. Pravne podlage S kadrovskim načrtom se prikaže dejansko stanje zaposlenosti in načrtovane spremembe v številu in strukturi delovnih mest za obdobje dveh let. 1. Zakon o javnih uslužbencih Predlog kadrovskega načrta se pripravi glede na proračunske možnosti, 2. Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov predviden obseg nalog in program dela. 3. Odlok o organizaciji in delovnem področju Občinske uprave Občine Kozje Načrtovanje novih zaposlitev za nedoločen čas in načrtovanje novih zaposlitev za določen čas je mogoče, če se trajno ali začasno poveča obseg dela, povečanega III. Prikaz dejanske zaposlenosti na dan 31. 12. 2011:(tabela spodaj levo) obsega dela pa ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih uslužbencev. Kadrovski načrt, usklajen s sprejetim proračunom, sprejme župan najkasneje v S 01.10. 2011 je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, in sicer za 60 dneh po uveljavitvi proračuna. uradniško delovno mesto VIŠJI REFERENT – PRIPRAVNIK. Med proračunskim obdobjem se kadrovski načrt lahko spremeni, če pride do IV. Kadrovski načrt občinske uprave za obdobje 2012/2013

Vrsta 2012 2013 Naziv Število Zap. Uradniški naziv Število delovnega nedoločen določen nedoločen določen delovnega sistemiziranih Delovno mesto št. zaposlenega zasedenih mest mesta čas čas čas čas mesta mest Direktor občinske uprave / 1 / 1 Direktor občinske uradniško - Podsekretar – pravne zadeve 1 / 1 / 1. podsekretarka 1 1 Višji svetovalec – komunalna in cestna uprave položaj 1 / 1 / infrastruktura Podsekretar – 2. podsekretarka 1 1 uradniško pravne zadeve 1 (od 01. 06. Višji referent – javna infrastruktura / 1 / Višji svetovalec 2012) - komunalna 3. višji svetovalec III 1 1 uradniško Višji referent – računovodstvo 1 / 1 / in cestna Višji referent – tajništvo, družbene infrastruktura 1 / 1 / Višji referent dejavnosti 4. – javna / 1 0 uradniško infrastruktura Skupni organ za civilno zaščito - 10,9 % 1 / 1 / Višji referent – 5. višji referent I 1 1 uradniško računovodstvo Skupni organ za civilno zaščito – 10,9 % 1 / 1 / Višji referent – tajništvo, 6. višji referent II 1 1 uradniško Skupaj 7 1 7 1 družbene 1 (do 31. Pripravniki / / / dejavnosti 05. 2012) Skupni organ za uradniško- 7. višji svetovalec III 1 1 Skupaj / 1 / / civilno zaščito 10,9 % plače Skupni organ Javna dela / 5 / 5 za civilno Skupaj / 5 / 5 strokovno- zaščito-strokovni 8. / 1 1 tehnično – sodelavec VI 10,9 % plače za zaščito in reševanje

9 IZ OBČINSKE UPRAVE Zaključeni razpisi za sofinanciranje iz občinskega proračuna

Občina Kozje je objavila javne razpise za sofinanciranje naslednjih pro-  programi, ki niso predmet drugih razpisov v Občini Kozje. gramov:  kulturni programi in projekti s področja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, Vsi razpisi so že zaključeni.  programi organizacij in društev na področju humanitarnih dejavnosti, Prav tako je občina objavila Javni razpis za dodelitev proračunskih sred-  mladinski programi in projekti, stev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu  programi športa, 2012 ter Javni razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kme-  programi društev na področju turizma, tijstva in podeželja Občine Kozje v letu 2012. Razpisa sta še odprta. Andreja Reher Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem zaključen

Občina Kozje je v mesecu februarju objavila javni razpis za dodelitev ne- pis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, je bila objavljena naslednja profitnih stanovanj v najem. prednostna lista za oddajo neprofitnih stanovanj v najem: Na javni razpis je prispelo 5 vlog, od tega so štirje prosilci izpolnjevali razpisne pogoje. Zap.št. Priimek in ime Bivališče Število točk Komisija je v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj 1. Angela Kladušek Kozje 30, 3260 Kozje 345 v najem ocenila stanovanjski status, socialne razmere ter prednostne ka- 2. Primož Hostnik Kozje 191, 3260 Kozje 305 tegorije prosilcev. 3. Sandi Plavčak Kozje 136, 3260 Kozje 295 4. Franc Černelič Kozje 150, 3260 Kozje 225 Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter poročila komisije, ki je preučila utemeljenost vlog, prispelih na javni raz- Trenutno je na razpolago ena prosta stanovanjska enota. Andreja Reher

Javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje v letu 2012

Občina Kozje je na podlagi Pravilnika o dodeljevanju sredstev za pospeševanje Promocija izdelkov in storitev in svetovalne storitve razvoja malega gospodarstva v Občini Kozje objavlja Javni razpis za dodelitev Namen dodeljevanja sredstev je sodelovanje podjetnikov in obrtnikov na sejmih proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini v tujini in doma, na katerih lahko širše predstavijo svoje izdelke in storitve in ki Kozje v letu 2012. pomenijo možnost za sklepanje novih poslovnih odnosov. Sredstva se bodo dodeljevala za naslednje namene: Sredstva se lahko namenijo tudi za pokrivanje dela stroškov skupnih predstavi- tvenih katalogov podjetnikov z območja občine, skupne predstavitve na sejmih Pospeševanje odpiranja novih delovnih mest in podobno. Nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest se dodelijo za realizacijo Nepovratna sredstva se dodelijo v višini do 50 % stroškov najetja, postavitve in zaposlitve brezposelne osebe za nedoločen čas ali za samozaposlitve. delovanja stojnice oziroma stroškov izdaje in objave v katalogu. Nepovratna sredstva se lahko dodelijo tudi za realizacijo zaposlitve strokovnega Sredstva se dodeljujejo tudi za pokrivanje stroškov svetovalnih storitev v višini kadra, pripravnikov in štipendistov. do 50 % stroškov zunanjega svetovalca. Upoštevajo se realizirane zaposlitve oseb v koledarskem letu. Svetovalne storitve ne smejo biti povezane s ponavljajočimi se aktivnostmi in Novo delovno mesto mora biti ohranjeno vsaj dve leti po prejetju pomoči. drugimi operativnimi stroški podjetja. V primeru, da se delovno razmerje prekine prej kot v dveh letih od dneva skleni- tve pogodbe, mora prejemnik subvencije zaposliti drugo brezposelno osebo ali Na javni razpis za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodar- vrniti sredstva v sorazmernem deležu glede na čas zaposlitve. stva v Občini Kozje v letu 2012 se lahko prijavijo: V primeru stečaja prejemnika subvencije se terjatev prijavi v stečajni masi. • samostojni podjetniki, Upravičenec, pri katerem se ugotovi, da je navajal neresnične podatke za prido- • mala podjetja, bitev sredstev ali je sredstva uporabljal nenamensko, mora pridobljena sredstva • občani, ki so pri pristojnem organu vložili vlogo za priglasitev statusa samo- vrniti z zakonitimi obrestmi. stojnega podjetnika, • podjetja, ki so na pristojnem sodišču vložila zahtevo za vpis v sodni register. Nepovratna sredstva se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za: • samozaposlitev osebe, ki je bila na Republiškem zavodu za zaposlovanje (v Podjetja morajo izpolnjevati pogoje za majhna podjetja iz 6. člena uredbe o nadaljevanju RZZ) prijavljena kot brezposelna oseba, namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitev pristojnih • zaposlitev osebe, ki je bila na RZZ prijavljena kot brezposelna oseba, za ne- ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči. Pri podjetnikih določen čas, posameznikih se ti pogoji smiselno upoštevajo. Za sredstva lahko zaprosijo pro- • zaposlitev osebe, ki ima status presežnega delavca, za nedoločen čas, silci s sedežem, dejavnostjo in lokacijo investicije na območju Občine Kozje ali • zaposlitev strokovnega kadra, prosilci, ki nimajo sedeža na območju Občine Kozje, nameravajo pa zaprošena • zaposlitev pripravnikov, štipendistov. sredstva vložiti v investicije na območju Občine Kozje. Upravičenec ne sme biti v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidacijskem po- Brezposelna oseba mora izpolnjevati naslednje pogoje: stopku. Javni razpis se zaključi 31. 10. 2012. Vloge se bodo sprejemale do 31. 10. • je državljan Republike Slovenije, 2012. Vse vloge, ki bodo posredovane po tem roku, se bodo s sklepom zavrnile. • je bila prijavljena na RZZ, (ne za zaposlitev strokovnega kadra, pripravnika, Upravičenci lahko prijavijo ukrepe, ki so se izvedli v času od 01. 10. 2011 do 31. štipendista) 10. 2012. Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dobijo od dneva objave • izvaja dejavnost na območju Občine Kozje (za samozaposlitev). javnega razpisa na občinski upravi občine ter na spletni strani občine. Andreja Reher 10 IZ OBČINSKE UPRAVE Letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Kozje za leto 2012

I. UVOD parcelacija še ni 24 del 1013/12 Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim in premičnim 1232 Dobležiče zaključena 1232 Dobležiče parcelacija še ni premoženjem se sprejema v skladu z Zakonom o stvarnem premoženju 25 del 1013/10 države in samoupravnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem zaključena pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje premoženja. Akt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem je Letni načrt ravnanja Obrazložitev: s stvarnim premoženjem, ki ga sprejme na predlog župana občinski svet. Zap. Način, pogoji in postopek prodaje in pridobitve stvarnega premoženja štev. 1 je opredeljen z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih kmetijsko zemljišče leži na območju novega naselja v Lesičnem 2 skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11). kmetijsko zemljišče je bilo preneseno v last občine v skladu s sklenjeno Pogodbo 3 Letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem vsebuje: o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov, katero je občina sklenila s Skladom - načrt pridobivanja nepremičnega premoženja, 4 kmetijskih zemljišč - načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem, na kmetijskih zemljiščih leži objekt, lastnik tega objekta je izrazil interes po nakupu 5 - načrt najema nepremičnega premoženja. nepremičnin kompleks zemljišč predstavlja komunalno opremljeno stavbno zemljišče, Letni načrt ravnanja s premičnim premoženjem vsebuje: 6 - načrt pridobivanja premičnega premoženja, namenjeno za izgradnjo individualne stanovanjske hiše v naselju KS 4 7 stavbno zemljišče v KS 4 (sprememba trase ceste v KS 4) - načrt razpolaganja s premičnim premoženjem 8 v posamični vrednosti nad 10.000 EUR. 9 10 11 II. LETNI NAČRT RAVNANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM nepremičnine ležijo ob občinski cesti JP 681590 v naselju KS 4 in so nastale v 12 postopku parcelacije, ki se je izvedel zaradi določitve trase ceste 13 1. NAČRT PRIDOBIVANJA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA 14 Zap. Okvirna Okvirna Vrsta Predvidena 15 štev. lokacija velikost nepremičnine sredstva (v eur) 16 bivša mesnica Kozje, objekt ima trenutno v najemu Ervin Perčič 1472, k.o. Kozje 1 stanovanjska hiša 60.000,00 -objekt v Zagorju, Zagorje 46, 3261 Lesično 1466, k.o. Kozje -stavba se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine, za katerega so bili s 1328, k.o. Vrenska stavbno zemljišče 17 2 5 37,70 strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, izdani Gorca - pločnik kulturno varstveni pogoji Obrazložitev: 18 stavbno zemljišče leži ob stanovanjski hiši, lastnik hiše je izrazil interes po nakupu 1. Občina Kozje bo v letu 2012 pristopila k nakupu stanovanjske hiše 19 stavbno zemljišče leži ob stanovanjski hiši 20 stavbe in stavbno zemljišče na Topolovem (Mačkova hiša) na parc. št. 1472/0 in parc. št. 1466/0, obe k.o. Kozje. 21 Lastnika objekta sta Lilijana Šuštar in Janko Maček. Stanovanjska hiša se stavbna nepremičnina leži ob stanovanjski hiši, lastnik stanovanjske hiše želi 22 nahaja v trgu Kozje in bi bila primerna za ureditev občinskih stanovanj ali nepremičnino kupiti za druge vsebine občinskega pomena. 23 zemljišče v naravi predstavlja del dvorišča stanovanjske hiše 2. Občina Kozje bo v letu 2012 pristopila k nakupu solastniškega dela 24 kmetijsko zemljišče, zemljišče bi se ponudilo v odkup dejanskim uporabnikom tega nepremičnine parc. št. 1328, k.o. Vrenska Gorca, ki v naravi predstavlja 25 zemljišča pločnik na Bučah. 3. NAČRT NAJEMA NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA 2. NAČRT RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNIM PREMOŽENJEM Občina Kozje v letu 2012 ne predvideva oddaje ter najema nepremičnega Zap. Parcelna Katastrska Orientacijska Metoda razpolaganja premoženja. štev. številka občina vrednost EUR 1 19/9 1237 Pilštanj 265,20 neposredna pogodba 2 29/5 1237 Pilštanj 246,49 neposredna pogodba III. LETNI NAČRT RAVNANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM 3 697 1237 Pilštanj cenitev neposredna pogodba 1. NAČRT PRIDOBIVANJA PREMIČNEGA PREMOŽENJA 690 Zap. Vrsta premičnega Okvirni obseg Predvidena sredstva (v 696 št. premoženja premičnin EUR) 698 1. motorno vozilo 20.000 4 699 1237 Pilštanj cenitev neposredna pogodba 704/1 704/2 2. NAČRT RAZPOLAGANJA S PREMIČNIM PREMOŽENJEM 705 Občina Kozje v letu 2012 ne bo razpolagala s premičnim premoženjem. 1742/6 1235 Drensko 133,00 5 neposredna pogodba 1742/7 Rebro 692,00 IV. MENJAVE NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA 485/9 1. Predlaga se menjava zemljišča na parc. št. 1741/3, k.o. Drensko 504/24 6 1242 Kozje 9.057,00 pisno zbiranje ponudb 504/22 Rebro z zemljišči parc. št. 43/2, 45/2, , del 43/3, del 17.S, 49/5, 504/23 vse k.o. Drensko Rebro, ki so v lasti Andreja Tacerja, Gubno 5, 7 479/10 1242 Kozje 942,50 neposredna pogodba na navedenih nepremičninah poteka javna pot. 8 479/9 1242 Kozje 557,96 neposredna pogodba 2. Predlaga se menjava zemljišča na parc. št. 1248/5, 1249/6, k.o. 9 504/17 1242 Kozje 98,02 neposredna pogodba Vrenska Gorca z zemljiščem parc. št. 1119/4, k.o. Vrenska 10 504/18 1242 Kozje 248,82 neposredna pogodba 11 504/19 1242 Kozje 30,16 neposredna pogodba Gorca, ki je v lasti Jožeta Klakočerja, Vrenska Gorca 23, Buče. 12 504/21 1242 Kozje 339,30 neposredna pogodba Na tem zemljišču dejansko teče v naravi cesta. 13 504/25 1242 Kozje 339,30 neposredna pogodba 3. Predlaga se menjava zemljišča na parc. št. 210, k.o. Podsreda 14 485/10 1242 Kozje 113,10 neposredna pogodba z delom zemljišča parc. št. 621, k.o. Gorjane (parcelacija še ni 15 485/4 1242 Kozje 98,02 neposredna pogodba zaključena), katere lastnik je Jože Kunej iz Podsrede. Na tem 16 34/2.S 1242 Kozje 34.542,98 pisno zbiranje ponudb zemljišču dejansko teče v naravi cesta. 17 9/1.S 1236 Zagorje 31.912,00 pisno zbiranje ponudb 18 1216/9 1242 Kozje 392,08 neposredna pogodba V. PRIDOBITEV NEPREMIČNIN IZ ZAPUŠČINSKEGA POSTOPKA 19 1216/2 1242 Kozje 580,58 neposredna pogodba 507/2 parcelacija še ni Občina Kozje bo v letu 2011 pridobila nepremičnine parc. št. 197 v izmeri 2579 m², 20 1236 Zagorje 507/3 zaključena parc. št. 207 v izmeri 1241 m², parc. št. 30 v izmeri 633 m² in parc. št. 31 91.S v izmeri 6247 m², vse k.o. Zdole. Lastnik navedenih nepremičnin je Feliks 21 90.S 1236 Zagorje cenitev Bovha, Ortnice 5. Nepremičnine bomo pridobili v zameno za terjatev iz 89.S 22 661/2 1242 Kozje 1.930,24 neposredna pogodba zapuščinskega postopka po pokojnem očetu. Vrednost nepremičnin znaša 1235 Drensko 9.530,71 EUR. 23 1741/5 4.689,88 neposredna pogodba Rebro Andreja Reher 11 IZ OBČINSKE UPRAVE Znan izvajalec izgradnje doma krajanov v Podsredi in nabave opreme

Na Portalu javnih naročil je bilo objavljeno javno naročilo po odprtem in merila, določenega v razpisu, je kot najugodnejši ponudnik bil postopku, katerega predmet je bila IZGRADNJA DOMA KRAJANOV V izbran: PODSREDI IN NABAVA OPREME. Javno naročilo je bilo razdeljeno na dva sklopa: ⇒ ADAPTACIJE-VZDRŽEVANJE d.o.o., Ribičičeva ulica 21, Sklop I: IZGRADNJA DOMA KRAJANOV V PODSREDI, 1000 Ljubljana - Sklop I , Sklop II: NABAVA IN MONTAŽA OPREME ZA DOM KRAJANOV V ⇒ LESNINA MG OPREMA d.d. LJUBLJANA, Parmova 5, 1000 PODSREDI. Ljubljana - Sklop II.

Na javni razpis je prispelo 8 ponudb. Ob izpolnjevanju pogojev razpisa Z izvajalcema je že bila sklenjena pogodba o izvedbi javnega naročila. Andreja Reher

Vzdrževanje občinskih cest

Občina Kozje je v skladu z Zakonom o javnem naročanju objavila na OBČINI KOZJE - se ni oddalo, ker naročnik za ta sklop ni prejel Portalu javnih naročil javno naročilo po odprtem postopku, katerega nobene sprejemljive ponudbe. Naročnik je pričel s postopkom pogajanj predmet je bilo IZVAJANJE REDNEGA LETNEGA IN ZIMSKEGA po predhodni objavi, skladno s 1. točko 1. odstavka 28. člena ZJN-2. K VZDRŽEVANJA LOKALNIH CEST V OBČINI KOZJE V OBDOBJU pogajanjem so bili povabljeni vsi ponudniki, ki so v odprtem postopku 2012–2013. Javno naročilo je bilo razdeljeno na dva sklopa: javnega naročila za navedeni sklop oddali ponudbe in ki so izpolnjevali zahtevane pogoje razpisa in katerih ponudbe so bile v skladu s formalnimi 1. sklop: IZVAJANJE REDNEGA LETNEGA VZDRŽEVANJA zahtevami, vezanimi na postopek oddaje ponudb. LOKALNIH CEST V OBČINI KOZJE 2. sklop: IZVAJANJE REDNEGA ZIMSKEGA VZDRŽEVANJA V postopku pogajanj je naročnik v skladu z razpisno dokumentacijo LOKALNIH CEST V OBČINI KOZJE: ob izpolnjevanju pogojev kot najugodnejše izbral ponudbe naslednjih ponudnikov: podsklop 1 – relacije Lesično-Bobovec-Zagorje-Gabrje • za podsklop 1 - GAAL Albin Leskovšek s.p., Sela 1, 3254 podsklop 2 – relacije Gubno-Pilštanj-Klake-Zdole-Zeče Podčetrtek podsklop 3 – relacija Vetrnik-Gorjane • za podsklop 2 - VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVA podsklop 4 – relacije Vrenska Gorca-Buče-Bučka Gorca-Ortnice CEST, d.d., Lava 42, 3000 Celje podsklop 5 – relacija Železno-Osredek • za podsklop 3 - VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, 3000 Celje Naročnik je 07. 3. 2012 izdal obvestilo, na podlagi katerega je bilo javno • za podsklop 4 - EKOD d.o.o., Vrenska Gorca 16, 3255 Buče naročilo - 1. sklop: IZVAJANJE REDNEGA LETNEGA VZDRŽEVANJA • za podsklop 5 - KARL KUNEJ s.p., Osredek pri Podsredi 19, LOKALNIH CEST V OBČINI KOZJE - oddano najugodnejšemu 3257 Podsreda. ponudniku Karlu Kuneju s.p., Osredek pri Podsredi. 2. sklop: IZVAJANJE REDNEGA ZIMSKEGA VZDRŽEVANJA LOKALNIH CEST V Andreja Reher

Izvedbeni program vzdrževanja občinskih cest v letu 2012

V skladu s 5. členom Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah Pregledniška služba, redno vzdrževanje prometnih površin, redno in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Ur. l. RS, št. 62/98), je Občinska vzdrževanje bankin, redno vzdrževanje odvodnjavanja, redno vzdrževanje uprava Občine Kozje pripravila letni in štiriletni program vzdrževanja brežin, redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, strojno ali občinskih cest. Izvedbeni program za zimsko vzdrževanje cest 2011/2012 ročno krpanje vozišč, obnova talnih označb, obnova makadamskih vozišč, je pripravilo izvajalsko podjetje VOC Celje d.d. in je bil potrjen s strani obnova odvodnjavanja, manjša popravila objektov, zamenjava vertikalne Občinske uprave Občine Kozje. signalizacije, popravilo varnostnih ograj… in se opravljajo v obdobju od 15. 03. do 15.11. vsako leto. Vzdrževanje občinskih cest se opravlja na naslednjih površinah: - na občinskih cestah, ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest v ZIMSKO VZDRŽEVANJE CEST Občini Kozje kategorizirane kot lokalne ceste in kot javne poti; Zimska služba poteka od 15. 11. do 15. 3. Lahko pa se izvaja pred tem - na javnih površinah – pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih datumom ali po njem, kar je odvisno od vremena. V času se izvaja po postajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in za prevozna sredstva. določenem prednostnem redu, kar je odvisno od kategorizacije cest, z Ceste morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen promet na njih, določeno mehanizacijo in usposobljenimi delavci. da se ohranijo ali izboljšajo njihove prometne, tehnične in varnostne Dela, ki sestavljajo zimsko službo: lastnosti, da se skupaj z okoljem zaščitijo pred škodljivimi vplivi cestnega priprave, zimska služba, kasnejše aktivnosti. prometa ter ohranjajo urejen videz. Vzdrževalna dela se morajo izvajati vestno in po pravilih stroke, z uporabo ŠTIRILETNI PLAN DELA sodobnih tehnologij in mehanizacije ter s strokovno usposobljenimi Štiriletni plan dela vzdrževanja lokalnih in javnih poti je pripravljen v izvajalci, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje teh del. Strokovno skladu s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju nadzorstvo nad izvajanjem vzdrževalnih del zagotavlja strokovna služba. rednega vzdrževanja javnih cest in z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje, s katerim ima občina kategoriziranih 71.879 m LETNO VZDRŽEVANJE CEST lokalnih cest in 100.669 m javnih poti. Skupaj 172.548 m cest. Dela rednega vzdrževanja so:

12 IZ OBČINSKE UPRAVE

SANACIJE DELNO POŠKODOVANEGA ASFALTNEGA VOZIŠČA GRAMOZ ZA NASIP BANKIN Pri pregledu stanja je bilo ugotovljeno, da je cca 3 % delno poškodovanih Za nasip bankin javnih poti in lokalnih cest potrebujemo 2.500 m³ vozišč oz. dobrih 18.000 m² cest, ki bi jih bilo potrebno sanirati v gramoza na leto. Ta količina gramoza je namenjena samo za vzdrževanje štiriletnem obdobju. To so najbolj izpostavljeni odseki, kjer je vzrok za to bankin. Je pa v občini še nekaj makadamskih vozišč, ki jih je tudi potrebno nekvalitetna podlaga ali slabo odvajanje meteorne vode. Ocenjen strošek redno obnavljati. Cena za 1m³ gramoza, pripeljanega na mesto vgradnje, sanacije je cca 400.000 €. znaša cca 13 €. Seveda je cena različna od oddaljenosti mesta vgradnje in RAZPOKAN ASFALT količine gramoza. Za obdobje štirih let bi tako potrebovali 100.000 €.

Po enaki metodologiji kot je bila uporabljena v prejšnji alineji, je bilo Letni plan vzdrževanja občinskih cest za leto 2012 ugotovljeno, da je asfaltno cestišče poškodovano, »mreža na asfaltnem Zap.št. Poškodba Velikost Ocenjena vrednost (€) vozišču«, kjer ni potrebno izvajati sanacij, temveč je treba izvesti samo 1. delna sanacija asfaltnega vozišča 500 m² 25.000 novo preplastitev. To velja samo v primerih, če ni opaznih posedanj 2. mrežasti asfalt 1.400 m² 15.000 vozišča. Tako poškodovanih vozišč naj bi bilo za približno 10 % oz. 60.000 3. gramoz za bankine 3.000 m³ 35.000 m² asfaltnega vozišča. Za sanacijo razpokanega asfalta bi tako potrebovali 4. ostala dela ocena 55.000 v štiriletnem obdobju ocenjeno 497.000 €. SKUPAJ: PRORAČUN 2012 130.000

Aktualni evropski Revitalizacija porečja projekti OBČINA KOZJE reke Sotle v Občini Javni zavod Kozjanski park je v sodelovanju z občinami Kozje, Podčetrtek, Bistrica ob Sotli, RA Sotlo in čezmejnimi partnerji - Javno ustanovo za Kozje upravljanje zaštičenim prirodnim vrijednostima na području Krapinsko I. Že v prejšnjih številkah Zmajevega glasu smo vas seznanjali, da je – zagorske županije, Občino Kumrovec, Javno ustanovo za upravljanje Občina Kozje kandidirala v okviru četrtega javnega razpisa »Razvoj zaštičenim prirodnim vrijednostima na području Zagrebačke županije obmejnih območij s Hrvaško« in bila uspešna. Na javni razpis smo prijavil projekt Revitalizacija porečja reke Sotle na 3. javni razpis v okviru prijavili operacijo »Posodobitev vodovodnega sistema Pilštanj–Kozje, Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007-2013. kjer je odobrenih kar 1.000.000 € evropskih nepovratnih sredstev. Z Revitalizacija porečja reke Sotle je skupen projekt Slovenije in Hrvaške, izvedbo operacije želi občina izboljšati stanje na področju oskrbe s zato ga je nemogoče izvesti v okviru nacionalnih razpisov ene države. pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih Čezmejni programi so edinstvena priložnost za izvedbo tovrstnih služb, zmanjšati negativne vplive na zdravje prebivalstva, izboljšati projektov, ki obravnavajo geografski prostor, ki z vidika narave ne pozna standard prebivalstva, ohranjati poseljenost demografsko ogroženega politične meje. območja Obsotelja in Kozjanskega, zmanjšati izgube vode na Cilj projekta je s pomočjo identifikacije najpomembnejših habitatov in vodovodnem sistemu ter izboljšati kvaliteto pitne vode in posledično ciljnih vrst območij Natura 2000 z inovativnimi, v praksi preizkušenimi dvigniti gospodarsko in okoljsko razvitost območja. ekosistemskimi tehnologijami ter z izobraževanjem izboljšati kakovost voda v porečju Sotle. Cilji, ki jih bo občina po izvedbi operacije dosegla, so naslednji: • posodobljen vodovodni sistem na odseku Pilštanj–Kozje, v skupni Če bo prijava na razpis uspešna, bodo rezultati projekta naslednji: - dolžini 6.1 km in Karta habitatnih tipov in inventarizacija ciljnih vrst za območja • izboljšan vodovodni sistem za vsaj 694 prebivalcev Občine Kozje v Natura 2000. - naseljih Lesično, Pilštanj, Kozje, Ješovec pri Kozjem. Zaščita ogroženih in redkih vrst rastlin in živali s pomočjo ekosistemskih tehnologij. - Dinamika izvajanja in financiranja operacije Izboljšanje stanja okolja s pomočjo ekoremediacij. - Povečana biotska pestrost. Finančna konstrukcija operacije po letih in virih financiranja (v EUR) Vir financiranja Realizacija 2011 Plan 2012 SKUPAJ - Izgradnja čistilnih naprav. 1) Skupaj Republika Slovenija (SVLR 206.461 793.539 1.000.000 - Sanacija divjih odlagališč. + EU del) 2) Skupaj OBČINA KOZJE 0,00 0,00 0 - Izboljšana osveščenost lokalnega prebivalstva o varovanju vodnih 3) Skupaj vsi viri 206.461,00 793.539 1.000.000 virov. - Krepitev čezmejnega sodelovanja znotraj zavarovanih območij. Operacija ‘’Posodobitev vodovodnega sistema Pilštanj–Kozje’’, ki ga je Občina Kozje pričela izvajati v letu 2011, se približuje k zadnji fazi Projekt je namenjen v prvi vrsti lokalnemu prebivalstvu na območju izvedbe. Končana so vsa dela rekonstrukcije glavnega voda na relaciji od porečja reke Sotle, ki ga moramo ozaveščati in izobraževati v smeri vodohrana Pilštanj, skozi Stari trg ter Šonovo do Kozjega. Prav tako so na varovanja naravnih virov, predvsem vode in trajnostnega razvoja. tej relaciji rekonstruirani tudi vsi hišni priključki in urejeni vodomerni Ohranjanje naravnih virov in s tem povezane biodiverzitete je ključna jaški ter števci pri vseh objektih. vsebina in priložnost trajnostnega razvoja tega obmejnega območja. Trenutno dela potekajo v samem kraju Kozje, kjer se izvajalec pomika Projekt bo veliko pozornost namenil tudi šolajoči se mladini, ki bo proti samemu trgu. Vzporedno z rekonstrukcijo cevovoda se gradita tudi z aktivno vključenostjo v projektu (raziskovalne naloge, fotografski dva armirano betonska jaška za namestitev ventilov ter ostale pripadajoče natečaji…) sodelovala pri spoznavanju biodiverzitete tega območja in opreme vodovodnega sistema. inovativnega ohranjanja naravnih virov. Projekt bo tudi namenjen mladim V prihodnjih dveh mesecih je predvidena še menjava vodovodnih cevi raziskovalcem (študentje), ki bodo v prihodnosti delovali na področju krožnega sistema v Kozjem do vodohrana Kozje nad graščino Mont. ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. Predviden konec gradbenih del je september 2012. V primeru pozitivnega sklepa in odobritve projekta bo Občina Kozje v V času gradnje bo občasno oviran promet skozi trg Kozje, zato prosimo sklopu projekta zgradila novo rastlinsko čistilno napravo velikosti 100 PE vse uporabnike na pazljivo in strpno vožnjo skozi trg ter da uporabljajo za naselje Šonovo (v letu 2013) in pridobila projektno dokumentacijo za parkirišča pri motelu in Merkatorju. izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilno napravo za naselje Lesično in Glede zapore cest in spremembe voznega režima v Kozjem bomo trg Pilštanj ter obnovila Štok v Podsredi (v letu 2014). uporabnike sproti obveščali po javnih medijih. Daniel Čoklc Daniel Čoklc 13 IZ OBČINSKE UPRAVE Razpis Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je v Investicijsko-vzdrževalna dela so nujno potrebna, da se prepreči propa- januarju 2012 objavilo 7. javni razpis iz naslova ukrepa 322 Obnova in ra- danje objekta, zagotovi ustrezna infrastruktura in varnost v objektu. Z iz- zvoj vasi in 6. javni razpis iz naslova ukrepa 323 Ohranjanje in izboljševa- vedbo investicije bo omogočen pozitiven vpliv na emisije v okolje in zrak, nje dediščine podeželja v okviru Programa razvoja podeželja 2007-2013. saj bo nova kurilna naprava ustrezna, montirana bo tudi toplotna črpalka, nova fasada in stavbno pohištvo bo omogočalo manjšo potrebo po ogre- Občina Kozje je v roku oddala tri vloge za sofinanciranje, in sicer: vanju, kar zopet pozitivno vpliva na emisije snovi v zrak. 1. ureditev avtobusnih postajališč, Občina Kozje leži v območju Kozjanskega regijskega parka, ki skrbi za 2. večnamenski dom Lesično, ohranjanje kulturne in naravne dediščine. Z izvedbo investicijskega pro- 3. ureditev trga Kozje (mirujoče površine). jekta v obnovo večnamenskega doma se želi omogočiti nadaljnje izvajanje kulturnih in družabnih prireditev za prebivalce širšega kozjanskega ob- močja, povečati izkoriščenost dvorane, dati možnost za odvijanje novih 1. Opis projekta Ureditev avtobusnih postajališč: prireditev, zagotoviti boljše pogoje za vadbo članom društev in različnim skupinam prebivalcev ter zagotoviti lepše in prijetnejše prostore za obi- Z ureditvijo varnih avtobusnih postajališč, ki bodo z najbližjim križiščem skovalce. povezana s pločnikom in javno razsvetljavo, opremljena z ustrezno pro- metno signalizacijo ob in na regionalnih cestah in z njeno razširitvijo, bo 3. Ureditev trga Kozje: občina uspela zagotoviti varno, učinkovito in v lokalnem okolju prepo- Za dolgoročno in kompleksno ureditev naselbinske dediščine – trga Koz- znavno nujno potrebno cestno infrastrukturo. Vsi občani, ki koristijo jav- je je potrebno skladno s pogoji pristojnega Zavoda za varstvo kulturne ni potniški promet, bodo imeli izboljšane oz. vzpostavljene varne pogoje dediščine obnoviti dotrajane javne površine (pločnike, površine za pešce, za koriščenje javnega potniškega prometa, s postavitvijo avtobusnih ča- parkirišča) in obnoviti dotrajano in neučinkovito javno razsvetljavo. kalnic, s klopmi, koši in javno razsvetljavo pa se bo izboljšala kakovost ži- Ocenjujemo, da bo investicija v ureditev trga Kozje izboljšala stanje za- vljenja, saj bodo uporabniki deležni kvalitetne cestne infrastrukture, ki bo varovane kulturne dediščine na območju, povečala pogoje bivanja na ob- namenjena vsem uporabnikom pod enakimi pogoji. Naložba je še posebej močju, prispevala k večji prometni varnosti in posledično tudi k razvoju pomembna, saj predstavljajo šoloobvezni otroci večinski del potnikov, ki gospodarstva – razvoju turizma. koristijo javni potniški promet. Z ureditvijo avtobusnih postajališč bomo izboljšali pogoje za najobčutljivejšo skupino v cestnem prometu – otroke, V okviru investicije v ureditev trga Kozje nameravamo izvesti investicij- mladostnike, starostnike in invalide. sko vzdrževalna dela, kot to določa Zakon o graditvi objektov ter njegovi podrejeni predpisi. Dela bodo izvajana pod nadzorom Zavoda za varstvo Cilj projekta je: kulturne dediščine in strokovnega gradbenega nadzora. - zgraditi 5 (pet) novih parov avtobusnih postajališč z desetimi (10) ča- V projekt je vključeno: izdelava projektne dokumentacije, gradbena in kalnicami, pločnikom in javno razsvetljavo ter nabavo opreme (klopi, montažna dela, strokovni gradbeni nadzor in informiranje ter obveščanje koši za ločeno zbiranje odpadkov, korita za rože) ter širitvijo ceste, vse javnosti. Vsa dela se bodo izvajala na območju Občine Kozje, natančneje ob državnih cestah (Buče, Zeče, Gruska jama, Gorjane na Železnem in v samem trgu Kozje. Polana) in - obnoviti 8 (osem) obstoječih parov avtobusnih postajališč in 1 (eno) Z naložbo v ureditev trga Kozje želimo doseči naslednje specifične cilje: glavno postajo vse z novimi čakalnicami in opremo. - obnoviti dotrajano in energetsko neučinkovito infrastrukturo (obnovi- ti pločnike, na novo tlakovati pohodne površine, urediti parkirne pro- 2. Večnamenski dom Lesično: store ter posodobiti in z zakonodajo uskladiti obstoječo in energetsko V okviru predvidenega projekta Večnamenski dom Lesično se bodo izve- neučinkovito javno razsvetljavo). dla nujna investicijsko- vzdrževalna dela, predvsem se bo zamenjala stre- šna kritina, izvedla se bodo pripadajoča krovsko-kleparska dela, zamenja- Zgoraj navedeni projekti se bodo izvajali samo pod pogojem odobritve la se bodo vsa dotrajana okna in vrata, obnovila se bo fasada, izvedel se bo projektov s strani ministrstva in njihovega sofinanciranja. Rezultati razpi- strelovod, obnovila se bosta kotlovnica in centralno ogrevanje, nabavilo sa bodo znani predvidoma v mesecu avgustu 2012. se bo nekaj opreme za kuhinjo. Vsa ta dela se bodo izvajala samo na delu objekta, ki je opredeljen kot večnamenski dom. Daniel Čoklc

Obnova mostu Trebče

Občina Kozje se je v letošnjem letu lotila obnove še zadnjega lesenega mo- ribiški odlov, nato pa je stu, ki ni bil prevozen, mostu Trebče. Most Trebče se nahaja v Krajevni izvajalec izvedel nove skupnosti Podsreda na potoku Bistrica, ki je v tem delu zavarovana kot gredi mosta. Povozni naravni linijski spomenik, nasproti pogorelega Motela Trebče. del mostu je obložil Most vsakodnevno uporabljajo občani Občine Kozje za dostop do objek- s hrastovim lesom, iz tov kot tudi občani Občine Bistrica ob Sotli, ki imajo na tem območju katerega je tudi nova kmetijske in gozdne površine. zaščitna ograja. Dela Občina Kozje si je že več let prizadevala rešiti problem dotrajanega mostu, so zaključena, vrednost v letošnjem letu pa je županu uspelo zagotoviti sredstva v občinskem pro- obnove pa je ovredno- računu in dela so se lahko pričela. tena na cca 15.000 €. V začetku meseca marca je lokalni izvajalec Kunej Karl s.p. iz Osredka Pri financiranju obnove mostu sta pomagali Občina Bistrica ob Sotli in pričel s temeljito obnovo popolnoma dotrajanega mostu, ki je bil v enem Krajevna skupnost Podsreda. delu poseden in zelo nevaren. Pred pričetkom betonskih del je Ribiška družina Sotla–Vonarje izvedla Daniel Čoklc 14 IZ OBČINSKE UPRAVE Očistimo Slovenijo 2012

Tako kot že v preteklih letih se je Občina Kozje tudi Predhodni rezultat se je pokazal, ko je bilo letos z veseljem udeležila vseslovenske čistilne akcije do dneva pred čistilno akcijo na novo evi- »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«, ki je potekala 24. dentiranih kar nekaj novo odkritih divjih 3. 2012 na območju celotne Slovenije. odlagališč, ki so se vnesla v spletni register. Poseben poudarek letošnje čistilne akcije je bil na lo- Pri tem so sodelovali tako prostovoljci, dru- čenem zbiranju vseh pobranih odpadkov. Ta cilj je bil OBČINA KOZJE štva, Zavod za gozdove Slovenije, lovci, šole, zastavljen z namenom, da se z ločevanjem odpadkov vrtec…, ki so lokacije odlagališč javili na naslov Občine Kozje ali pa so jih na mestu pobiranja zmanjšajo nadaljnji stroški deponije in predelave le- kar sami vnesli v spletni register. teh. Dan prej, v petek 23. 03. 2012, so čistilne akcije potekale v obeh osnovnih šolah in vrtcu, kjer se je akcije udeležilo skupno kar 252 otrok z učitelji in vzgojitelji. Tako so tudi naši najmlajši dokazali, da že znajo ločevati po- brane odpadke. Na dan čistilne akcije pa se je na objavljenih lokalnih zbirnih mestih zbra- lo približno 150 prostovoljcev iz celotne občine, ki so skupaj očistili kar petnajst divjih odlagališč. Lokacije odlagališč, ki so jih čistili, so bile pred- vsem odlagališča, ki so ostala še neočiščena ali pa le delno očiščena po prejšnjih čistilnih akcijah. Skupno so prostovoljci pobrali za približno 5000 kg najrazličnejših od- padkov, ki so bili ustrezno ločeni že na mestu pobiranja in prepeljani v zbirni center Kozje. Pri odvozu odpadkov iz zbirnega centra Kozje do komunalnega odlaga- lišča Tuncovec je tudi letos sodelovala Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je tako pripomogla k hitrejši in tudi lažji organizaciji odvoza od- Del sodelujočih na Bučah padkov. Ti so se zaradi hitrega kopičenja začasno deponirali še ob samem Zato je bilo za ta namen na to temo predhodno organiziranih več koor- zbirnem centru. V samem zbirnem centru pa so pri ločevanju pomagali dinacijskih sestankov tako s strani Občine Kozje, komunalnega podjetja trije uslužbenci režijskega obrata Občine Kozje ter še nekateri prostovoljci. OKP Rogaška Slatina, kakor tudi s strani društva Ekologi brez meja. Letošnja akcija »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« je v Občini Kozje po Da pa je na dan akcije potekalo vse tako, kot mora, je bila organizacija zbranih podatkih zelo dobro uspela, kar povedo že prej navedene številke. le-te prestavljena delno tudi na lokalno raven. Tako so organizacijo pre- Tako je v njej skupaj s šolami ter vrtcem sodelovalo 452 prostovoljcev, kar vzeli predsedniki krajevnih skupnosti, ki so poskrbeli za boljše obveščanje predstavlja skoraj 14 % prebivalcev celotne občine. Tudi podatek, da je bilo občanov glede akcije, sporočanje novih lokacij še neevidentiranih divjih iz narave odstranjenih in ustrezno ločenih 5 t odpadkov, priča o čedalje odlagališč ter za odvoze odpadkov na dan akcije od mesta pobiranja do večji ozaveščenosti ljudi. zbirnega centra Kozje. Matej Kostevc

Med akcijo v Kozjem Zaključek akcije v Podsredi

Piezometrična vrtina pri Športnem parku Kozje

Občina Kozje je pri Inštitutu za hidrogeologijo in okolje GeoAqua naro- izmerjena temperatura čila izdelavo piezometrične vrtine pri Športnem parku Kozje za potrebe podzemne vode 8,3°C. pridobivanja geotermalne energije za ogrevanje načrtovane večnamenske Projektanti, ki izdelujejo športne dvorane in Osnovne šole Kozje. Občina Kozje si prizadeva, da bi projekt faze PZI za večna- zgradila nizkoenergetski večnamenski objekt, ki bi porabil malo energije menski objekt pri Osnov- za ogrevanje in hlajenje. ni šoli Kozje, bodo prido- Inštitut Geoaqua je v sredini meseca marca izvrtal piezometrično vrti- bljene podatke o količini no in izvedel črpalni preizkus za določitev hidrodinamičnih parametrov in temperaturi podzemne prodnega zasipa potoka Bistrica. Piezometrična vrtina je dosegla končno vode iz vrtine uporabili vrtino 7 metrov, kjer se je vrtanje zaustavilo v nepropustnem laporju. pri dimenzioniranju ko- Iz poročila je razvidno, da debelina vodonosne plasti znaša 1,2 m in da tlovnice in ostalih strojnih bi bilo potrebno za potrebe izkoriščanja geotermalne energije izvrtati vo- inštalacij, vse z namenom izdelati energetsko varčen objekt. dnjak globine 7 m in premera 600 mm. S takšnim vodnjakom bi povpreč- ni odvzem termalne vode znašal cca 5 l/s. Pri črpalnem preizkusu je bila Daniel Čoklc 15 KMETIJSTVO

ske površine pa kljub temu Krmljenje krav in suša ostanejo obdelane. Cilj reje krav dojilj naj bi bil, kolikor je mogoče, visoka prireja s Kot že nekaj let do sedaj se tudi v letošnjem letu srečujemo s sušo. krmo z lastne kmetije, iz- Pomanjkanje padavin je bilo občutiti že vse od zime, letos pa so boljšanje kvalitete živalskih se pojavile še (pre)visoke temperature. Zaradi suše so močno pri- proizvodov in reja zdravih zadeti pridelki na travnikih in njivah. Seveda posledice suše niso živali z dolgo življenjsko enake povsod po Sloveniji. Ponekod je suša vzela skoraj ves pride- dobo. lek na travinju, drugod so posledice suše nekoliko manj hude. Tudi Bistvo reje krav dojilj je v pridelek koruze je, različno po območjih, zmanjšan. tem, da jih ne molzemo. Vse mleko posesajo teleta, ki so ves čas s Vemo, da bo povsod primanjkovalo krme za živino. Zlasti bo pro- kravami na pašniku ali v hlevu. To je tudi najbolj naravna oblika blem prehraniti prežvekovalce: govedo in drobnico, ki v obrokih vzreje telet. Značilnost reje krav dojilj je naraven stik krave in te- nujno potrebujejo voluminozno krmo (travo, seno, travno silažo, leta, krmljenje je preprosto, živali so bolj zdrave. S pomočjo krav, koruzno silažo…). njihovega mleka in zlasti paše vzredimo teleta s čim večjo kakovo- stjo prirasta. Bilanca krme Največkrat se kmetje odločajo za izračun zalog krme v jesenskem Kakšno pasmo izberemo? času, ko prehajajo na krmljenje zimskega obroka. V času pomanj- Za krave dojilje so primerne kombinirane, križanci kombiniranih kanja krme pa je smiselno (nujno!), da k izdelavi krmne bilance pasem z mesnimi in mesne pasme govedi. Pri nas so to zlasti lisasto pristopite čim prej. Potrebno je ugotoviti, koliko krme bo potrebno in rjavo govedo in križanci z raznimi mesnimi pasmami. Za rejo za prehrano živali do zime in še za vso zimsko obdobje. Tako že krav dojilj ne želimo prevelikih krav zaradi poškodb zlasti strmih pravočasno ugotovimo, ali bo krme premalo in koliko premalo in pašnikov. Pomembno pa je, da so krave sposobne zauživati velike se še lahko odločamo, kaj storiti. Pri izračunu krmne bilance mo- količine voluminozne krme. ramo ugotoviti število živali, količino krme, ki jo imamo na za- logi, in poznati moramo potrebe živali po krmi. Odraslo govedo Tehnologija reje potrebuje dnevno 10 do 12 kg SS iz voluminozne krme. To v praksi Pri reji krav dojilj je glavni proizvod tele, zato želimo, da dobimo pomeni 10 do 14 kg mrve ali npr. 25 do 30 kg silaže (travne in/ od krave dojilje vsako leto eno tele. Zaželeno je, da bi bile telitve ali koruzne) in 1 kg mrve. Teža potrebne silaže je seveda odvisna sezonske. Krave naj telijo še pred odhodom na pašo. Če je tako, od vsebnosti suhe snovi silaže (vlažnosti silaže). Plemenska telica potem se izkoristi najvišja mlečnost krav in največji prirast zelene stara cca leto in pol potrebuje dnevno okrog 5 kg mrve ali 10 kg mase in s tem hranilnih snovi na travniku. Kvalitetna paša pokrije silaže in 1,5 kg mrve, toliko krme potrebuje tudi cca 350 kg težak potrebe po hranilnih snoveh za vzdrževanje in prirejo 10 do 12 l pitanec, pitanec teže 500 kg pa 8 kg mrve ali cca 20 kg silaže. mleka po kravi dnevno. Dokrmljevanje krav v takšnem primeru ni potrebno, razen ob prehodu na mlado zeleno pašo. Takrat je Koliko krme potrebuje odraslo govedo v zimskem obdobju (6 potrebno zaradi pomanjkanja strukturne surove vlaknine dodajati mesecev)? kravam nekaj sena. Ob takšni mlečnosti in dobri paši priraščajo Krava molznica, težka 600 kg, potrebuje za zimsko obdobje cca 12 teleta od 800 do 1000 g na dan in so v starosti 8 do 10 mesecev (od- m3 silaže (travne in/ali koruzne) in cca 280 kg sena. Če krmimo stavitev) težka 250 do 300 kg. To naj bi bilo ob koncu pašne sezone. samo mrvo, potrebuje odraslo govedo za pol leta 2300 kg sena. Teleta lahko takrat prodamo, lahko pa jih še eno leto pitamo. Hranilne snovi iz mrve in silaže pokrijejo potrebe po hranilnih snoveh za vzdrževanje in prirejo določenih količin mleka in/ali Prehrana mesa. Za višjo prirejo je potrebno dodajati močna krmila, mleta Prehrana je eden od osnovnih in najpomembnejših elementov za žita, koruzo, pesne rezance. Ob slabši kakovosti osnovne (doma ohranjanje zdravja živali. Od prehrane je odvisna kakovost in ko- pridelane) krme je potrebno računati na zimo vsaj 200 do 300 kg ličina prireje, krma je pomemben ekonomski dejavnik reje živali. žit (ječmen, koruza) na odraslo govedo, če bo osnovne krme zelo Kljub številnim kompromisom lahko rečemo, da igra tudi pri reji malo, je potreba po žitih še večja. krav dojilj krma pomembno vlogo. Odločujoč je njen vpliv na plo- dnost, zdravje, prirejo in preko tega na ekonomičnost reje same. Kaj še lahko krmimo govedu? Prehrana krav dojilj naj temelji na krmi s travinja. Poleti je to paša, Razmislimo lahko tudi o vključitvi raznih stranskih produktov, pozimi pa mrva in travna silaža. Značilnost krme s travinja: vsebu- zlasti živilske industrije, v prehrano govedi. Takšni so pesni rezan- je več beljakovin kot energije, strukturnost in hranilna vrednost te ci (sveži, silirani), pivske tropine, sadne tropine…Tudi slamo in krme se hitro spreminja, vsebuje več rudninskih snovi in vitami- npr. koruznico lahko uporabimo za krmljenje govedi. Hranilna nov. Na hranilno vrednost in strukturnost vpliva vegetacijska faza vrednost slame je sicer zelo nizka, prinaša pa v obrok za govedo (latenje, cvetenje, odcvetanje...), zrezanost krme, način konzervi- nujno potrebno surovo vlaknino. ranja, vremenske razmere. Pomembno je, da vemo, kakšno krmo krmimo, da jo znamo ustrezno dopolniti. Izračun krmne bilance ni tako enostaven, zato svetujem kme- Paša oziroma zelena krma pokrijeta potrebe za vzdrževanje krave tom, da se obrnete na kmetijsko svetovalno službo, radi vam dojilje in prirejo mleka, ki zagotavlja dobre priraste telet. Vendar bomo pomagali. mora biti te krme dovolj. Če se krave pasejo in so na paši nepre- kinjeno ves dan, potem ni bojazni, da ne bi zaužile dovolj krme. Krave dojilje Če pa krave ponoči vhlevljamo, potem je nujno, da jim spomladi Reja krav dojilj je ena od alternativnih rešitev v živinoreji. Pred- zagotovimo vsaj 8 ur paše dnevno, v jeseni mora trajati paša vsaj 10 nost ima zlasti na strmih, hribovskih in visokogorskih kmetijah, se ali celo več ur na dan. Vemo namreč, da je prirast trave spomladi pravi na območjih s težjimi obdelovalnimi pogoji. Širi se tam, kjer bistveno večji kot v jesenskem času. Če dobijo živali na paši prema- se opušča mlečna proizvodnja. S spodbujanjem reje krav dojilj se lo hranil, jih moramo dokrmljevati. Kravam dodajamo zlasti žita želi ohranjati poseljenost krajine in tudi povečati prirejo mladega ali koruzo (energetsko bogata krmila), in sicer do 1,5 kg dnevno. pitovnega goveda. Rejci se odpovedo tržni pridelavi mleka, kmetij- Če krave telijo pozimi (zlasti druga polovica zime) in je kvaliteta 16 KMETIJSTVO osnovne krme slaba, je nujno, da krave dokrmljujemo. Slaba krma še druge zdravstvene težave. Vzroki za to so različni, lahko da gre marsikdaj komaj pokrije potrebe za vzdrževanje, nikakor pa ne še le za krmo slabe kvalitete ali premalo krme, lahko so problem pa- za prirejo 10 l mleka dnevno, kar je potrebno za dober prirast te- raziti ali visok potencial za mlečnost in neusklajenost krmljenja … let. Dokrmljujemo z energetsko bogato krmo, od 1 do 3 kg krmil dnevno. Krave rejnice Če kravam dojiljam krmimo poleg mrve (in travne silaže) še ko- Krave z mlečnostjo nad 15 l mleka na dan lahko poleg svojega ruzno silažo, potem dodatno dokrmljevanje ni potrebno. Takšen vzredijo še eno tele. Takrat te krave imenujemo krave rejnice. Naj- obrok po navadi zadostuje za pokritje potreb za vzdrževanje in bolje je, da kravam pristavimo drugo tele v prvem tednu (3 do 7 prirejo mleka, ki zadostuje za vzrejo teleta. Proti koncu laktacije dni) po telitvi. Tuje tele naj bo kakšen dan starejše od lastnega, da in v fazi presušitve je potrebno količino koruzne silaže omejevati, je močnejše in si lažje izbori prostor pri kravi. Prirast dveh telet je oziroma jo dopolnjevati s slabo mrvo ali celo slamo, sicer obstaja skupno večji, posameznega pa nekoliko manjši, kot če krava vzreja nevarnost, da se krave preveč zamastijo. Kravam dojiljam je po- samo svoje tele. trebno redno krmiti tudi ustrezen mineralno vitaminski dodatek. Ker je v sveži travi (paša!) več mineralov in vitaminov, je dovolj, Prehrana telet da kravam krmimo le do 5 dag mineralno vitaminskega dodatka Teleta so ves čas ob materah, sesajo in se pasejo. Sveže, polnoma- dnevno. Je pa v krmi s travinja malo natrija, zato je potrebno kra- stno mleko je najbolj naravno krmilo za vzrejo telet in je temelj vam dodajati tudi sol. Nujno je, da živali oskrbimo z vodo. Oskrba za kasnejše zdravje in dolgoživost krave. Za normalno vzrejo po- z vodo v hlevih običajno ni problematična, ne smemo pa pozabiti trebuje tele okrog 10 l mleka dnevno. Če tele sesa in je ves čas ob na vodo, ko so živali na paši. Če je vode dovolj, bo tudi mlečnost materi, popije v 4 mesecih 1000 do 1200 l mleka. Če imajo krave krav boljša. Obstajajo različne možnosti za oskrbo z vodo na pa- manj mleka, je potrebno teleta dokrmljevati. Dnevno dokrmljuje- šnikih, poiskati je potrebno tisto, ki je v danih okoliščinah najpri- mo do 1,5 kg energetsko bogatih krmil (koruza, žita) ali kompletne mernejša. V prehrani krav dojilj se pojavljajo tudi napake. Krave krmne mešanice za teleta. Primerno je, da imajo teleta na voljo dojilje so lahko predebele. Zlasti v času presušitve jih marsikdaj tudi kvalitetno mrvo. Pri takšni vzreji lahko pričakujemo priraste krmimo preobilno. Pri preveč krmljenih kravah lahko nastopijo od 800 do 1000 g dnevno. težave: težke telitve, slabša plodnost, tudi presnovne bolezni. Tudi Ko teleta začno jesti poleg mleka še druge vrste krme, jim mora- v začetku laktacije so lahko krave preobilno oskrbljene s hranili, mo zagotoviti možnost pitja vode! Kljub temu da je reja krav dojilj posledica je (pre)visoka mlečnost. Tele popije v prvih tednih le 6 ekstenzivna oblika gospodarjenja na travnatem svetu, je potrebno do 8 l (maksimalno 10 l) mleka dnevno. Če je krava obilno oskr- zagotoviti minimalne zahteve reje krav dojilj. Je delovno varčna bljena s hranili in ima visok potencial za mlečnost, se pojavi nevar- oblika reje, zahteva pa, da ohranjamo stik z živalmi, da jih opazu- nost vnetja vimena, pri teletih pa driske. Lahko pa so krave dojilje jemo in po potrebi ukrepamo. Le tako lahko zagotovimo zdravje tudi preslabo krmljene. Zlasti na začetku laktacije slabo krmljene živali, dobro plodnost in proizvodnjo. krave hitro hujšajo. Mlečnost takšnih krav je slaba, teleta slabo na- Pripravila: predujejo, tudi pri teh kravah je slaba plodnost, pojavijo se lahko Helena Prepadnik, univ. dipl. inž. zoot.

Siliranje trave

Če hočemo pridelati kvalitetno silažo, moramo zelo zgodaj silirati. in šestkratno ovijemo s folijo. Kako suha naj bo silaža, je odvisno Za siliranje se odločamo, ker je to najcenejši in najhitrejši način predvsem od načina siliranja, od velikosti odvzema silaže in sta- konzerviranja krme in tudi glede izgub hranilnih snovi najugo- rosti trave, ki jo siliramo. Pri koritastih silosih naj bo sušine oko- dnejši način spravila. Pri tem smo tudi manj odvisni od vremena li 35 % in pri balah do 40 %. Poseben problem predstavlja vnos kot pri sušenju sena. Siliramo vedno le dovolj mlado travo, ki jo zemlje v silažo. Kosilnice naravnamo na višjo rez in obračalnike primerno posušimo. Če lahko travo posušimo, tako da vsebuje nad naravnamo tako, da ne drsajo po zemlji. Tudi pobiralne naprave 30% suhe snovi, bo silaža dobra, seveda ob pravilni izvedbi silira- nastavimo višje, tako, da je čim manj možnosti pobiranja zemlje. nja. Večino problemov pri siliranju nam reši dovolj zgodnje siliranje, Pri košnji naravnamo kosilnice tako, da ne kosijo preveč »v živo«. ko je trava še mlada. Z nekaj znanja in malo sreče pri vremenu, Ruša, ki smo jo pokosili 5 do 7 cm visoko, mnogo hitreje ozeleni bomo pridelali dobro silažo. Za siliranje trave praktično ni nikoli in nam v krajšem času da nov pridelek, kot ruša, ki smo jo pokosili prezgodaj, saj nam zmanjšan pridelek nadomesti naslednji odkos. prenizko. Na travniku moramo travo vsaj enkrat obrniti, tako, da Več problemov imajo tisti, ki silirajo travo prepozno. Pridelek je dosežemo enakomerno osušenost trave. Če nam ne uspe posušiti sicer večji a slabe kvalitete, saj se silaža iz stare trave greje in plesni. trave dovolj ali pa nas preseneti slabo vreme, potem smo prisiljeni Zato ne odlašajte s siliranjem trave in izkoristite prvo ugodno vre- silirati svežo ali premalo uvelo travo. Takrat moramo uporabiti si- me za spravilo prvega odkosa trave. lirne dodatke, ki nam pomagajo pri vrenju silaže, kajti sama sveža trava se zelo slabo silira. Pri spravilu ovele trave v silos moramo biti Za vse dodatne informacije pokličite na tel.št. 03 818 30 43 ali natančni. Silaža mora biti v silosu dobro stlačena. Silos moramo osebno v času uradnih ur na sedežu Kmetijske svetovalne službe v napolniti v čim krajšem času, najbolje v enem dnevu. Pokrijemo Šmarju pri Jelšah ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00 uro in sredah v ga takoj po končanem siliranju. Za to uporabimo vsaj dve foliji, Kozjem med 9.00 in 10.00 uro v prostorih sejne sobe Občine Kozje, tako da dosežemo boljše in zanesljivejše tesnjenje. Za obtežitev si- izven uradnih ur po dogovoru s kmetijsko svetovalko. losov priporočamo obtežilne vreče, napolnjene s peskom, ki so se pri siliranju dobro izkazale. Dobro silažo se da pridelati v korita- stem silosu kot pri siliranju na kup ali siliranju v bale. Odvisno je Pripravila: od tega, kako smo pri siliranju natančni. Bale temeljito stiskamo Milenca Krajnc, univ.dipl.inž.kmet. 17 AKTUALNO KIP VIZIJA na dobri poti za EU sredstva

• VODNI PRSTAN Invalidsko podjetje Kip vizija iz Lesičnega se je v aprilu 2012 kot vodilni partner prijavilo na javni razpis v okviru Operativnega programa IPA Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013. Projekt z naslo- vom »Vodni viri kot osnova za skupni obmejni razvoj, turistično povezovanje in promocijo« – Vodni prstan je bil zasnovan skupaj s partnerji, Občino Hum na Sutli iz sosednje Hrvaške in Javnim zavodom za kulturo, turizem in razvoj Občine Rogatec ter Občino Bistrica ob Sotli. Kot plod prizadevanj, da bi vodo kot naravni vir izkoristili za doda- tno turistično ponudbo, smo pripravili projekt, ki bo aktiviral štiri vodne vire kot novo turistično ponudbo in jo s skupno promoci- jo obmejnega območja plasiral kot nov turistični produkt. Tako bomo skupaj s projektnimi partnerji obnovili napajališče Halbeko- vo vrelo in napajališče Gornje Brezno v občini Hum na Sutli, ob- novili Marijin vodnjak v parku graščine Strmol v Občini Rogatec in uredili Gabronov vodnjak z okolico v Občini Bistrica ob Sotli. Da bi kar najbolje promovirali obnovljene vodne vire, bomo izve- dli prireditve ob njih (prikaz ročnega pranja perila, obujanje ljud- skih običajev, ljudskih pesmi) in pripravili skupni vodni portal na svetovnem spletu, kjer bo promovirana turistična ponudba obmej- neg območja, povezana z vodnimi viri, poudarek pa bo na štirih obnovljenih vodnih virih, ki bodo tekom izvedbe projetka dobili Vizitke, verižice nov sijaj in vsebino. V invalidskem podjetju Kip vizija bomo izde- lali promocijske suvenirje, ki bodo temeljili na vodi kot osnovnem ko turistom na drugačen način približamo omenjene kraje in jih elementu življenja in predpogoju za življenje ter pripravili promo- vzpodbudimo k obisku. Zato bomo v sklopu projekta raziskali zgo- cijski material. Tako bomo prispevali k turističnemu razvoju sveta dovinske osebnosti območja in jih s pomočjo družabne igre »Čez ob reki Sotli in čezmejnemu povezovanju. Glavnina projekta bo griče Kozjanskega in Obsotelja« vključili v predstavitev območja izvedena v letu 2013, predpogoj za to pa je seveda odobreno sofi- kot turistične destinacije. Izbrane štiri osebnosti bodo posebej iz- nancirnje. Držimo pesti. postavljene v družabni igri kot igralci in bodo povezane z različ- nimi kraji promoviranega območja. Da bi se igralci igre lahko po- drobneje spoznali z njimi, bo družabni igri priložen vložek z opisi. Omenjena družabna igra bo torej igra štirih igralcev (zgodovinski liki), ki tekmujejo oziroma se pomikajo po naravnih znamenitostih območja Obsotelja in Kozjanskega na poti do cilja. Muzejsko društvo Kozje bo v sklopu projekta postavilo razstavo »Sodstvo v Kozjem«, skozi katero bodo izpostavljeni zgodovinski liki kot npr. sodnik, ki je s svojimi sodbami, odločitvami, vplivom krojil življenje in usodo posameznika in širše skupnosti. Uredi- tev razstave po načelih muzealne stroke bo pomenila nedvoumno velik prispevek pri razvoju turistične ponudbe, skupne promocije območja. Občina Kozje bo sodelovala pri izvedbi projektnih ak- tivnosti, zagotovila bo prostorske pogoje za postavitev stalne raz- Sprostitveni set stave in se aktivno vključevala v promoviranje turistične ponudbe območja celotnega območja LAS (občin Rogaška Slatina, Rogatec, • ČEZ GRIČE KOZJANSKEGA IN OBSOTELJA Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje). Naslednji projekt, ki ga nameravamo izvajati partnerji Kip vizija, Aktivnosti po zaključku tega projekta pa bodo usmerjene v nadalj- Muzejsko društvo Kozje in Občina Kozje že konec tega leta in ga nje stalne postavitve zbirk in gradiva, ki se neposredno nanaša na nadaljevati v letu 2013, je projekt „Zgodovinske osebnosti Koz- zgodovino Kozjega: zbirka Marjana Marinška, steklarska razstava, janskega in Obsotelja kot odlična priložnost skupne promoci- razstava Razbojnik Guzej… Rezultati projekta bodo dostopni širši je”. Projekt je že uvrščen v Načrt izvedbenih projektov za leto 2012 javnosti, turistom, vključiti jih bo mogoče v turistično ponudbo s strani Lokalne akcijske skupine Obsotelje in Kozjansko, posre- območja in jih koristno uporabljati pri plasmaju turistične ponud- dovan pa bo še v potrditev na Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. be in promociji območja kot celote. Območje Obsotelja in Kozjanskega je bogato po naravnih da- nostih, hkrati pa ima zanimivo zgodovino, ki jo je vredno bolje Naj vas povabimo v prostore Kip vizije na sedež invalidske- spoznati in izkoristiti kot možnost dodatne turistične ponudbe in ga podjetja, Lesično 71, vsak delovni dan, kjer boste lahko kot pospeševalec razvoja turizma. Že uveljavljeni in razvijajoči se izbrali primerno darilo za vaše najdražje: ročno žgane slike v lesenem zdravilišči Terme Olimia in Rogaška Slatina sta lahko dobro izho- okvirju s kozjanskimi motivi, ročno izdelane vizitke za različne pri- dišče za spoznavanje in potepanje po ostalih še ne zadosti uvelja- ložnosti kot so birme, poroke, obletnice, rojstni dnevi, otroški motivi, vljenih turističnih destinacijah. S pomočjo spoznavanja zgodovin- žalne vizitke …, svečnike, darilne sete z domačim kozjanskim čajem, verižice itd. skih osebnosti in z vlogami, ki so jih imele za razvoj in kasnejšo PODARITE Z OBČUTKOM! zgodovinsko pomembnost posameznega kraja oz. območja, lah- 18 AKTUALNO

NASVETI ZA PODJETNE 2 – Kako do zasluženega denarja

V prejšnji številki Zmajevega glasu sem opozorila na strožjo omejitev gotovljen tudi dostop do kakšne izmed plačljivih baz o boniteti podje- plačevanja z gotovino. Hitro kot teče čas, se vrstijo tudi spremembe in tij. Spremljajte podatke o blokadah podjetij – lahko brezplačno tudi na zgodila se je tudi ta, zlasti za podjetnike težko pričakovana: dovoljeni internetni strani AJPES-a http://www.ajpes.si/eRTR/JavniDel/Iskanje. znesek plačevanja z gotovino, ki je veljal do 26. decembra lani, se je aspx. Če sami niste dovolj vešči v branju finančnih podatkov, poiščite ponovno dvignil na raven 420,00 €. Tako od 31. 3. 2012 spet veljajo koga, ki ima na tem področju več znanja, saj dobra informacija o tem stare omejitve za gotovinska plačila dobav blaga in storitev med prav- lahko pripomore k pomembnim odločitvam glede poslovanja, sklepa- nimi osebami, samostojnimi podjetniki in drugimi fizičnimi osebami, nja novih poslov, vpliva lahko na preprečitev napačnih odločitev in s ki opravljajo dejavnost, to je 420 €, prav tako se nazaj na omejitev 125 tem možnosti, da po nepotrebnem ne zaidete v težave. € vračajo plačila za prejemke od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače 2. Stalno bdite nad stanjem obstoječih poslovnih partnerjev in umetnostne obrti. Spremembe veljajo na podlagi v Uradnem listu Naj vas trenutni poslovni uspehi in dobro poslovno sodelovanje ne št. 24/2012 objavljenega spremenjenega Pravilnika o izvajanju Zakona uspavajo. Stalno bodite na preži. Spremljajte dogajanje pri vaših par- o davčnem postopku. tnerjih, naročnikih. Stanje se hitro spreminja in temu primerno se Kako priti do gotovine – denarja - pa je že druga zgodba, zato dana- morate odzvati tudi podjetni. šnje Nasvete za podjetne namenjam temi »KAKO DO ZASLUŽENE- GA DENARJA«. Vpliv svetovne gospodarske krize nas vse bolj pesti 3. Posel je opravljen, račun je izdan, ne čakajte predolgo na plačilo tudi v Sloveniji. Pravijo, da je potrebno varčevati, dokler še kaj imamo, Pravočasno se lotite izterjave. Že nekaj dni po zapadlosti fakture vlju- ker je potem prepozno. Verjetno je temu res tako, vendar bi rada v na- dno pokličite, vprašajte, opozorite, da je potekel rok plačila, morda daljevanju podala nekaj nasvetov, ki bodo podjetnim nakazali poti, da so samo spregledali. Že pred rokom plačila imate možnost, da svojo se bodo njihovi posli uspešno zaključili – ne le s kvalitetno opravljeno terjatev daste v odkup pri faktor banki; to vas bo sicer stalo nekaj od- storitvijo oz. prodanim blagom temveč bodo prejeli tudi plačilo (pa stotkov, vendar si tako lahko zagotovite likvidna sredstva, kar je zlasti tokrat res ni pomembno ali v gotovini ali na bančni račun ali še kako primerno pri solidnih naročnikih, ki pa imajo dolge plačilne roke, drugače). podjetni pa se na ta način izognete najemanju kratkoročnih likvidno- stnih kreditov. Lahko se poslužujete tudi drugih možnosti za poplači- 1. Preverjajte nove poslovne partnerje lo: država je predpisala t.i. obvezni pobot, na razpolago pa so vam tudi Preden sklenete posel, se prepričajte, kakšne so dejanske možnosti za kompenzacije, e-izvršbe ipd. Obstajajo tudi podjetja, ki so specializi- plačilo s strani naročnika. Kako to lahko storite? Dobro je, da spre- rana za izterjavo in jim lahko zaupate tovrstne skrbi. mljate dnevne novice o dogajanju v poslovnem svetu, tako boste imeli Takojšnje plačilo je odlična možnost, vendar velikokrat neizvedljiva v boljši vpogled v dogajanje v panogi. Podjetij, o katerih že »vrabci čiv- poslovnem svetu. Vendar tisti, ki berete Nasvete za podjetne, veste, da kajo«, da jim gre slabo, se raje izogibajte, če pa se vendarle ne želite je previdnost mati modrosti, izzivi pa nove poslovne priložnosti. Izko- odpovedati poslu, si zagotovite resnično dobro garancijo za plačilo, ristite pravo mero obojega in uspešno krmarite v času krize. avans. Pobrskajte po internetu o potencialnem naročniku, preglejte javno dostopne baze o finančnem stanju, priporočljivo je, da imate za- Mira Romih, Kip vizija

Prostorski informacijski sistem občin – PISO

Občina Kozje je že pred časom ponudila svojim občanom možnost brezplačne uporabe Prostorsko informacijskega sistema občin (v nadaljevanju PISO). Prostorski informacijski sistem občin predsta- vlja enotno geoinformacijsko infrastrukturo, ki je na voljo vsem uporabnikom v Sloveniji in do sedaj ga uporablja že več kot 120 občin, med katerimi je tudi Občina Kozje. PISO spletna aplikacija je namenjena širši javnosti kot tudi javni upravi za vsakodnevno uporabo, brskanje in ostalo informativno delo. Vsi uporabniki lahko po novem tudi brez brezplačne registra- cije dostopajo do spletnih podatkov. Aplikacija je narejena tako, čja, naravovarstvena območja, območja najboljših kmetijskih po- da lahko uporabnik išče želene podatke na več načinov, in sicer vršin), hidrografiji … Podatki so ažurni, saj se posodobitve izvajajo po naslovu objekta, po parcelni številki oziroma številki objekta večkrat letno. oziroma po koordinatah. Uporabnik si lahko na enem mestu pridobi odgovore o legi parcele, Uporabnik lahko pridobi na spletnem portalu informacije o na- podatke o stavbi, komunalni opremljenosti, namembnosti itd. Vse menski rabi zemljišč (stavbno zemljišče, kmetijsko zemljišče, to lahko shrani, natisne ali pa pošlje po elektronski pošti. Brezpla- gozd), katastru stavb, katastru obstoječe gospodarske javne infra- čen dostop do aplikacije PISO je možen na naslovu http://www. strukture (trase cest, elektrovodov, telefonskih vodov, vodovodov, geoprostor.net/kozje kanalizacij…), podatke o zavarovanih območjih (kulturna obmo- Daniel Čoklc 19 IZ ALBUMA

iz albuma Predstavljamo:

Avtor tokratnih fotografij je Tone Žurej. Takole se je sam predstavil:

»Rodil sem se januarja 1947 na skromni kmetiji v Kozjem očetu Francu in materi Antoniji kot najmlajši od petih otrok. Otroška leta sem preživel doma. Po končani osnovni šoli sem se zaposlil kot delavec v tedanji Metki, nato v Libeli v Celju, po končanem služenju vojaškega roka pa sem odšel na delo v Švico, kjer sem ostal 11 let. 1978. nas je z družino pot pripeljala nazaj v Slovenijo. Dom smo si ustvarili na Prevaljah, manjši vasi na vznožju pobočja Komovca med Lukovico in Domžalami, s pogledom na Savinjsko-Kamniške Alpe ter Julijce. Po povratku v domovino sem se zaposlil na Občini Domžale na davčni upravi in nato še na DURS v Ljubljani. Med delom sem končal srednjo in višjo šolo, kar za Kozjane ni bil problem, saj smo bili navajeni dela in skromnosti. Sedaj sem tri leta v pokoju. V prostem času zelo rad planinarim, delam v vrtu, če pa mi čas dopušča, se rad vračam v kraje svoje mladosti, kjer z aparatom še ujamem nekaj utrinkov iz tistih časov.«

20 IZ ALBUMA iz albuma Tone Žurej

Fotografije so bile posnete v Ješovcu, na Vetrniku, v Zagorju … Izbor fotografij je naredil Franc Grobelšek, strani oblikoval Roman Gradišek. Fotografije pošiljajte na [email protected].

21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Učenci OŠ Lesično na zadnjem Comeniusovem srečanju

Od 26. do 30. marca je na Poljskem potekalo peto, zadnje sre- čanje mednarodnega projekta Comenius – večstranska šolska partnerstva. Štirje devetošolci OŠ Lesično so si v spremstvu učiteljic ogledali nekaj znamenitosti, sodelovali so v ustvar- jalnih delavnicah in uživali v gostoljubnosti svojih gostiteljev.

Udeleženci OŠ Lesično na zadnjem srečanju Učenci so prvič poleteli z letalom smo ob večerji poklepetale z učitelji iz osta- V ponedeljek smo se s šolskim avtobusom lih partnerskih držav (iz Nemčije, Francije, značilne poljske jedi in pijačo ter spoznavale odpeljali na letališče Jožeta Pučnika Lju- Madžarske in Poljske). njihove običaje in kulturo. bljana, od koder smo v večernih urah na- prej poleteli proti Muenchnu. Ker smo ime- Ustvarjalne delavnice Krakow in rudnik soli li pred naslednjim letom nekaj časa, smo si Zjutraj smo v šoli doživeli topel sprejem, ki Proti Krakowu smo se z avtobusom odpe- malo ogledali letališče in si privoščili skro- so ga pripravili učenci in učitelji. Ravnatelj ljali v oblačnem četrtku. Prekrasno mesto, mno okrepčilo. Nekoliko daljši drugi polet, šole nas je pozdravil in nam predstavil nji- ki leži ob reki Visli, je polno starih stavb in v katerem smo prav vsi uživali, tudi tisti, hovo šolo, učenci pa so nam pripravili zani- razkošnih cerkva. Pred gradom Wawel nam ki so leteli prvič, smo zaključili v mestu miv glasbeni program. Dopoldne so učenci je vodička povedala zanimivo legendo o Katowice. Tam nas je kljub poznim uram sodelovali v različnih delavnicah. Učili so zmaju, ki je grozil mestu in je zelo podobna pričakala poljska učiteljica z voznikom, ki se osnov poljskega jezika, ustvarjali preo- tudi naši dobro znani legendi o kozjanskem nas je s kombijem odpeljal v Zawiercie. Po brazbe Mone Lize, se preizkušali v izdelavi zmaju. Ogledali smo si tudi Marijino bazili- dobre pol ure trajajoči vožnji smo prispe- različnih tangramov in računalniški trans- ko in se odpravili proti mestecu Wieliczka. li pred hotel, kjer so gostitelji že nestrpno formaciji slikarskih umetnin. Z vodičem smo se sprehodili skozi rudnik pričakovali naše učence, da jih odpeljejo k Učitelji smo si imeli priložnost ogledati soli in spoznali zgodovino kopanja tega sebi domov. šolo. Še posebej nas je navdušilo, da je v šol- tako imenovanega belega zlata na Poljskem. skih prostorih celo bazen, kjer imajo učenci Še zadnji večer smo preživeli v družbi novih Ogled samostana, cerkve in zakladnice dvakrat tedensko plavanje. Ogledali smo in starih prijateljev ter se težkih src poslovili. Ob osmih zjutraj smo se dobili pred šolo, si, kako poteka pouk pri različnih predme- od koder smo se sprehodili do železniške tih, nekateri pa smo imeli možnost poljske Pot domov postaje. Z vlakom smo se odpeljali do me- učence eno šolsko uro sami poučevati. Po- V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili sta Częstochowa. Od tam nas je pot vodila poldne je minilo v delovnih sestankih, kjer proti domu. V Frankfurtu smo prestopili in do grička, imenovanega Jasna Góra, kjer smo učitelji predstavljali naše delo, ki smo dobrodošlico so nam zaželeli na Adrijinem smo si ogledali samostan, cerkev in zakla- ga naredili v sklopu projekta. Mi smo pred- letalu. Potovanje je bilo prijetno, mi pa smo dnico. Povzpeli smo se na vrh stolpa, od stavili dva kratka filma na temo energije ter neučakano pogledovali skozi mala okenca koder je bil krasen razgled na celo mesto. varčevanja z različnimi viri in materiali. letala in v mislih podoživljali prijetne tre- Na žalost nas je močan veter hitro pregnal Učenci so spoznavali interesne dejavnosti nutke. Čeprav je teh nekaj dni res hitro mi- z vrha, zato smo se šli raje pogret v prijetne svojih poljskih vrstnikov in tudi sami aktiv- nilo, pa smo se vsi veselili prihoda v toplo, kavarne. Proste minute smo izkoristili še za no sodelovali v njihovih aktivnostih. zeleno Slovenijo. obisk trgovin. Učiteljice smo večer preživele v družbi uči- Pozno popoldne so učenci preživeli vsak teljev iz različnih držav na tradicionalni Jasmina Bešić, na svoj način pri gostiteljih, učiteljice pa večerji, kjer smo pri gostiteljicah okušale koordinatorica projekta Comenius

22. april, dan Zemlje

V petek, 20. aprila, sem bila ob dnevu Zemlje v Kozjanskem parku nologijo, ki bi okolje varovala. Nasploh pa bomo morali poiskati v Podsredi na predavanju naravovarstvenika, g. Dušana Pluta. To nove, obnovljive vire energije. Povedal nam je, da ima Slovenija je priznani strokovnjak, ki že dolgo časa prizadevno dela na po- boljše pogoje za lepo življenje kot marsikatera druga država. Ima- dročju varovanja narave. mo ogromno živalskih in rastlinskih vrst, za katere si moramo pri- Povedal je, da je praznovanje dneva Zemlje prišlo k nam iz Ame- zadevati, da se ohranijo. 60 % naše površine pokrivajo gozdovi, žal rike. Razlagal nam je, da Zemljo po eni strani preveč izkorišča- pa so se začele naše obdelovalne površine krčiti. Ljudje opuščajo mo, po drugi pa onesnažujemo. Obnašamo se tako, kot da imamo polja. Prav bi bilo, da bi država poskrbela, da se ljudje ne bi izse- planet in pol, ki ga lahko črpamo, in če bomo tako nadaljevali, ljevali, da se podeželje ne bi praznilo, da bi mladi ostajali doma, da bomo ogrozili svoje življenje in življenje rodov za nami. Zemljo bi obdelovali polja ali pa imeli nasploh delo blizu doma. Tako bi se najbolj onesnažujejo bogati Zemljani, ki živijo zelo razkošno, na tudi na našem lepem Kozjanskem ohranilo življenje. drugi strani pa revni, ki nimajo sredstev za čistilne naprave in teh- Teja Kolar, 7. razred OŠ Kozje 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI Uspehi na tekmovanjih iz znanja biologije in kemije

Tudi letos smo bili učenci OŠ Kozje na tekmovanjih s področja naravoslovja, to je iz znanja kemije in biologije, zelo uspešni.

Najprej smo se začeli pripravljati na tekmo- prav, in ničesar ne spregleda. Vsako bitje, Udeleženke državnega tekmovanja iz kemije vanje iz znanja biologije. Z lepimi točkami pa naj bo še tako majhno in na videz nepo- na šolskem tekmovanju se je Moniki Resnik membno, ima svoje mesto in svoj pomen v s pripravami na šolsko tekmovanje iz ke- iz 9. razreda in meni iz 8. uspelo uvrstiti na naravi. Lahko omogoča življenje tudi člove- mije. Za priprave nismo imeli veliko časa, državno tekmovanje, ki je potekalo decem- ku, ki pa se do njega pogosto obnaša nehva- vendar smo bili pridni, zato smo 23. 1. 2012 bra v Šempetru v Savinjski dolini. ležno in neodgovorno. na šolskem tekmovanju pokazali veliko Tema letošnjega tekmovanja je bila zelo za- Vsi, ki smo letos proučevali življenje čebel znanja in dosegli lepe rezultate. Na držav- nimiva – ČEBELE IN ČMRLJI. Tudi mi, ki in čmrljev, smo spoznali, kako pomembna no tekmovanje, ki je potekalo 10. 3. 2012 v smo tekmovali, smo bili pridni kot čebele, so ta bitja za nas, ljudi. Ponavadi se jih ote- Laškem, smo se uvrstile kar štiri učenke, in še bolj pa sva se potrudili Monika in jaz, ki pamo, a brez njih bi težko živeli. Zato jih ču- sicer: Monika Resnik in Nina Gorjup iz 9. sva se z mentorico, gospo Lidijo Čepin, vsak vajmo in trudimo se ohraniti naravo »zdra- razreda ter Nina Belina in jaz iz 8. Še naprej dan znova vračali k literaturi, tako kot se če- vo«, da bomo tudi mi živeli zdravo. smo se pridno pripravljale in marsikdaj pre- belice vedno znova vračajo v gnezdo in ga Pravijo, da se trud vedno obrestuje. Čebe- živele kakšen sončen dan za pisalno mizo in obnavljajo. lam se z njihovim medom, Moniki in meni se posvečale kemiji, kemijskim reakcijam in Skozi čas priprav in samo tekmovanje smo pa se je s priznanji. Monika je prejela SRE- formulam. In rezultati so potrdili naš trud. spoznali veliko novega o čebelah. Presene- BRNO PREGLOVO PRIZNANJE, jaz pa Nini Belina je zmanjkala ena točka do sre- tilo nas je spoznanje, kako visoko razvita ZLATO. brnega priznanja, Moniki pa dve, jaz pa sem je skupnost čebel in tudi čmrljev. Ugotovili Komaj smo končali s pripravami na tek- osvojila ZLATO PRIZNANJE. smo tudi, da narava vse uredi tako, kot je movanje iz znanja biologije, smo že začeli Petra Oprešnik, 8. razred OŠ Kozje

mentorjem sta predstavila majh- OŠ Lesično gostila no, a naravno in družbeno-geo- grafsko bogato Lesično. Sedmo- šolci so pripravili dramatizacijo območno tekmovanje o značilnostih rumenega drena, značilnega grma za območje mladih geografov Kozjanskega. Ravnateljica šole Irena Krajnc je gostom zaželela V torek, 13. marca 2012, je na OŠ Lesično po- prijetno počutje, tekmovalcem pa veliko uspeha. Mladinski pev- tekalo 17. območno tekmovanje iz znanja geo- ski zbor in šolski ansambel sta s grafije. Udeležilo se ga je 46 mladih geografov pesmijo sprostila vzdušje pred Pri Prangerju med ogledom Pilštanja iz 21 osnovnih šol. prvim delom tekmovanja. Le- ta je potekal v učilnicah, kjer so različnih geografskih metod. Mednarodno leto gozdov 2011 Trajnostno, večnamensko in so- odgovarjali na teoretična vpraša- Za to, da je tekmovanje osta- Organizacija združenih narodov naravno gospodarjenje z gozdovi nja. Da bi se lažje orientirali med lo vsem v lepem spominu, so je leto 2011 razglasila za »Med- naj bi opravljali z roko v roki z odgovori, jih je na mizi čakal poskrbeli donatorji: Darko Ku- narodno leto gozdov 2011«, saj naravo, saj smo za gozdove od- obesek kompasa in vidni trak za kovičič, s.p., Solarmont, d.o.o., več kot 60 % slovenskega ozemlja govorni lastniki gozdov, gozdar- zapestje. Po končanem pisnem Damijan Arzenšek, s.p., Rajmax, pokriva gozd. Gozd je v Sloveniji stvo, država in družba. delu so se tekmovalci odpravili d.o.o. ter Mesnine Žerak. Tako simbol prepoznavnosti države in na malico, potem pa v treh sku- so tudi mentorji v spomin na odraz njenega odnosa do trajno- Tekmovanje iz znanja geogra- pinah na terensko delo po kraju. XVII. območno tekmovanje iz stnega razvoja. fije Metode in oblike dela, s katerimi znanja geografije prejeli spomin- Slogan mednarodnega leta goz- Naslov letošnjega tekmovanja je so mladi geografi spoznavali in sko darilce. dov 2011 se glasi »Gozdovi za bil Gozd – ranjena pljuča našega prepoznavali naravne in družbe- Vsem donatorjem se iskreno za- ljudi« in prikazuje pomembno planeta. Tako so mladi in vedo- no-geografske značilnosti Lesič- hvaljujemo. vlogo ljudi pri trajnostnem upra- željni geografi pod okriljem svo- nega, so bile različne. Zahtevale Po končanem tekmovanju so ne- vljanju, ohranjanju in trajno- jih mentorjev podrobneje spo- so pravilno orientacijo, ostro oko kateri odšli na ogled starotrške- stnem razvoju gozdov po vsem znavali gozd. in ravno prav hitro hojo. ga naselja Pilštanj. Zanimivo in svetu. Ključna sporočila nacio- Na OŠ Lesično smo goste poz- Mentorji so se po okrepčilu od- poučno predstavitev je pripravil nalne gozdne kampanje so, da so dravili s kulturnim programom. pravili na posamezne postaje, predsednik TD Pilštanj, Andrej gozdovi pomembni tudi za nas, Povezovalni del programa sta na katerih so skrbeli za varnost Kolar. saj nam zagotavljajo kakovostno vodila Laura Lupše in Tilen Ko- tekmovalcev, hkrati pa spremlja- Lidija K. Klaužer, organizatorica življenje in varno prihodnost. čevar. Tekmovalcem in njihovim li njihove spretnosti pri uporabi območnega tekmovanja 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Tekmovanje za Cankarjevo priznanje

Tudi letos je tako kot vsako leto na naši šoli potekalo šolsko tek- Najboljši tekmovalci od 2. do 7. razreda so po šolskem tekmovanju movanje iz slovenščine, to je tekmovanje za Cankarjevo priznanje. prejeli bronasta priznanja, najboljši iz 8. in 9. razreda pa se lahko Letošnje je imelo naslov Pisave prestolnice kulture. Ker je spomla- uvrstijo naprej na regijsko tekmovanje. In tako sva se za regijsko di 2009 Maribor postal evropska prestolnica kulture, smo na vseh tekmovanje, ki je bilo v Zrečah, pripravljali Petra Oprešnik iz 8. stopnjah tekmovanja prebirali dela avtorjev z vzhodnega dela Slo- razreda in jaz iz 9. venije. Deli sva prebrali še enkrat in skupaj z mentorico razmišljali o spo- Učenci 2. in 3. razreda so se tako ukvarjali z Mačkom Murijem, ki ročilu in aktualnosti besedil. Odpirale so se nam mnoge teme za ga je napisal Kajetan Kovič, učenci4. in 5. razreda so brali Mislice pogovor in literarno ustvarjanje – naš odnos do bolečine, trpljenja, Ferija Lainščka, tekmovalci iz 6. in 7. razreda so brali Vorančeve lastnega, in trpljenja drugih, tudi živali. V obeh delih sva opazovali Solzice in eno zbirko črtic Toneta Partljiča, 8. in 9. razredu pa je dr- jezik in posebej v črticah Oči, ki govorijo o bolečini in trpljenju, žavna tekmovalna komisija izbrala deli Oči (Andrej Makuc) in Na naju je prevzela lirizirana proza. Pisatelj je rabil zanimive okrasne zeleno vejo (Andrej Predin). Ker pa je bilo letos veliko razpravlja- pridevke, na novo tvorjene besede, presenetljive metafore, poose- nja o tem, ali so izbrane knjige res primerne za takšno tekmovanje bitve … in za otroke naše starosti – mnenja so bila deljena, smo se na naši Na tekmovanju sva pisali razlagalni spis z naslovom Da bi ugasnil šoli odločili le za kratkoprozne zgodbe Oči, kot drugo delo pa je dan. Ob danih odlomkih sva predstavili svoje doživljanje prebra- naša mentorica, Elica Tučič, izbrala mladinski roman Janje Vidmar nih del. Obe sva osvojili SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE. Princeska z napako. Zala Grobelšek, 9. razred OŠ Kozje Tekmovanje iz geografije in zgodovine

Tudi v letošnjem šolskem letu smo se pri zgodovinsko-geograf- Prav tako so potekale priprave za geografsko tekmovanje s temo skem krožku, ki ga vodi gospa Simona Strašek, pripravljali na tek- Gozdovi – ranjena pljuča našega planeta, na katerega se je prijavi- movanje iz zgodovine in geografije. V mesecu decembru (14. 12. lo 21 učencev. Tekmovanje je posebej zanimivo zaradi terenskega 2011) smo pisali tekmovanje iz znanja zgodovine na temo Srednje- dela, kjer smo reševali naloge iz orientacije in opazovanja pokraji- veška mesta na Slovenskem. Priprave na tekmovanje so potekale v ne. Na šolskem tekmovanju, ki je potekalo 10. 1. 2012, smo osvojili sklopu krožka vsak ponedeljek zjutraj. Ogledali smo si tudi dva fil- sedem bronastih priznanj. Na območno tekmovanje na OŠ Lesič- ma, ki sta nam prikazala življenje v srednjeveškem Piranu in Škofji no, 13. 3. 2012, sva se uvrstili Petra Oprešnik in jaz. Mladi geografi Loki. Na šolsko tekmovanje se je prijavilo 16 učencev. Pet učencev smo ponovno merili svoje znanje geografije. Priznanja sicer nisva je osvojilo bronasta priznanja. Na tekmovanju iz zgodovine smo osvojili, sva pa pridobili kar nekaj izkušenj v opazovanju naše po- dovolj točk za regijsko tekmovanje zbrale Katarina Zupan in Petra krajine. Oprešnik in jaz. Regijsko tekmovanje je potekalo na OŠ Blanca, Monika Resnik, 9. razred OŠ Kozje kjer sem osvojila SREBRNO PRIZNANJE. Srebrno priznanje iz znanja fizike

V marcu smo imeli šolsko tekmovanje iz znanja fizike, to je tek- je bila to lanska snov, ki sem jo že malo pozabil, težave pa sem imel movanje za Stefanovo priznanje. Nanj smo se lepo pripravljali in tudi z risanjem in računanjem sil. Na regijskem tekmovanju ni bilo veliko nalog smo dobili tudi za domače delo. Na šolskem tekmo- pretežko in najbolj se spomnim zanimive naloge, pri kateri smo vanju sem se odrezal najbolje na šoli in se tako uvrstil na regijsko morali izračunati kinetično energijo Robija Kranjca na odskočni tekmovanje. Priprave naj so bile kar zahtevne, reševal sem različne mizi. Osvojil sem SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE in samo naloge, kot so računanje sil, gibanje, električna vezja (ki mi gredo štiri točke so mi zmanjkale do tega, da bi šel na državno tekmova- kar dobro od rok) … nje. Na svoj dosežek sem ponosen, ob enem pa vseeno razmišljam, Pri reševanju sem prišel tudi do težav, ki pa sva jih z mentorjem, da bi bil lahko boljši, če bi v priprave vložil še več truda. učiteljem fizike, g. Tomažem Kranjcem, kar hitro rešila. Največkrat Garbriel Kemperl, 9. razred OŠ Kozje

Dve srebrni priznanji iz znanja matematike

Tudi letos je na naši šoli potekalo tekmovanje iz znanja matemati- na regijsko tekmovanje dobro pripravljeni in z več znanja. ke, ki ima zanimivo ime »matematični kenguru«. Šolsko tekmo- Dosegli smo dve SREBRNI PRIZNANJI, in sicer sva ju osvojila vanje smo imeli 4. aprila, in sicer smo tekmovali vsi razredi od 1. Žiga Cvek in jaz. Jaz sem se z visokim številom točk uvrstila tudi do 9. Od 7. razreda dalje pa se je bilo možno uvrstiti naprej in tako na državno tekmovanje, ki je bilo 21. 4. v Slovenskih Konjicah. Spet smo se Žiga Cvek (7. r.), Dejan Kunst (9. r.) in jaz (8. r.) uvrstili na- sem se pridno pripravljala in vadila in čeprav mi ni uspelo poseči prej na regijsko tekmovanje iz znanja matematike. Zdaj so se začele po zlatu, sem zadovoljna s tem, kar sem dosegla, ker nam znanja, intenzivne priprave. Vsak dan smo reševali zahtevne probleme in ki ga imamo, ne more nihče vzeti. tako spoznavali tipe nalog in možne poti do rešitve. Tako smo šli Petra Oprešnik, 8. razred OŠ Kozje 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI Otroški parlament na OŠ Kozje

V sredo, 15. 2. 2012, smo imeli učenci 7., urah pogovarjali, kdo so za nas junaki in o 8. in 9. razreda kulturni dan, otroški par- njih naredili plakate, ki smo jih v sklepnem lament. Naslov letošnjega parlamenta je bil delu dneva predstavili. Za mnoge so junaki Junaki našega časa. znani slovenski in tuji športniki, filmski ju- Zjutraj pa smo imeli vsi učenci od 1. do 9. naki, družina in prijatelji, učenci 9. razreda razreda v telovadnici predstavo, ki jo je za- pa so kot junake prestavili sebe. Kot goste igrala skupina Za boljši svet. Tudi tema te smo v šolo povabili nekaj ljudi, ki so za nas predstave so bili junaki našega časa. Naši junaki. Intervju pa smo naredili z gospodom gostje so nam skozi igro sporočili, da so ju- Srečkom Vodebom, očetom naše sošolke naki našega časa ljudje okrog nas, ljudje, ki Nastje. Ko je bil star 17 let, je imel prometno Predstavitev dela učencev jih mogoče niti ne opazimo – skrbni starši, nesrečo in sedaj je na invalidskem vozičku. pridni delavci, medicinske sestre, ki se raz- Junak je lahko tudi nekdo, ki ti je blizu, te žina nekaj najpomembnejšega, saj se lahko dajajo za druge … medijske zvezde, slavni razume, ti pomaga, ti je vedno na voljo, lah- vedno zanesem nanje in vem, da mi bodo pevci in igralci pa so ponavadi junaki le ko mu zaupaš, on te pa sprejema takšnega, stali od strani, kadar bom to najbolj potre- navzven. kakršen si, in te ima rad. To so pa prijatelji bovala. V pripravi na ta dan smo se na razrednih in družina. Tudi zame so prijatelji in dru- Karmen Rajgl, 7. razred OŠ Kozje

Moj ati, moj junak

Letos smo se ob otroškem parlamentu po- mu je zgodila nesreča, je hodil v rudarsko bih izkušenj. Včasih pa si mora človek nadeti govarjali o tem, kdo so naši junaki. Zame šolo, danes pa popravlja in izdeluje kovin- tudi »trdo kožo« in se sam potruditi, da kaj je junak moj ati in vesela sem, da je bil po- sko kmetijsko orodje in stroje in to svoje spregleda in presliši. Odnos posameznikov vabljen na sklepni del šolske prireditve, kjer delo uspešno opravlja. Ne ozira se na ovi- in družbe do invalidov pa se spreminja in to je mojim sošolcem spregovoril o svojem re, preprosto jih premaga in z optimizmom na boljše. Včasih so bili takšni ljudje zazna- življenju. gleda naprej. In mislim, da je to pri njem movani, danes pa so del našega vsakdana. Moj ati je invalid, imel je prometno nesrečo veliko vredno, ta optimizem, ta veseli po- Družba se trudi, da bi jim bilo okolje prija- in po njej je na invalidskem vozičku, a jaz ga gled na svet in življenje. zno, premagujejo se arhitektonske ovire, ob ne vidim kot invalida, ampak le kot svoje- Mojim sošolcem in ostalim učencem je stopnicah so marsikje narejene klančine za ga očeta. Mislim, da ga tako, le kot mojega spregovoril o svojem življenju in na nek invalidske vozičke in tudi parkirni prostori očeta, vidijo tudi moji sošolci in prijatelji. način nas je opozoril na to, da moramo biti za invalide so širši, saj rabijo več prostora. Prometno nesrečo je imel, ko je bil še mlad, previdni, ker se nam lahko hitro zgodi kaj Včasih vidim kakšnega neodgovornega voz- star 17 let. Po njej in po dolgotrajni rehabi- hudega, pa naj bo to v prometu na cesti, pri nika, ki parkira na mestu za invalide in čisto litaciji si je moral življenje postaviti čisto na športnih aktivnostih ali pa le pri preprosti na mestu se mi zdi opozorilo: »Zasedli ste novo in to mu je uspelo. igri. moje mesto, ali prevzamete tudi mojo inva- Moj ati je res junak, ve, kaj hoče, in sam pra- Spregovoril je tudi o odnosu družbe do in- lidnost?« vi, da življenje zajema z veliko žlico. Ko se validov in povedal, da s tem nima ravno sla- Nastja Vodeb, 9. razred OŠ Kozje Ohranimo dvoživke!

V ponedeljek, 19. 3. 2012, smo šle učenke, in krastačo. In tako so naši predsodki o njih ki obiskujemo izbirni predmet organizmi v kar kmalu izginili. naravi in umetnem okolju, z učiteljicama, Ker je padlo nekaj dežja, je bilo dvoživk ve- gospo Lidijo Čepin in gospo Simono Stra- liko in vesele smo bile, ker smo izbrale pra- šek, v Podsredo, da bi bolje spoznale dvo- vi dan. Opazovale smo, kaj počno, kakšne živke. odnose imajo med sabo, kako živijo, kako Dan je bil za to nadvse primeren, saj so se odlagajo mrest in podobno. Najprej smo ponujale celo kapljice dežja. In kdo se dežja mislile, da jih ne bomo prijemale, a potem razveseli bolj kot žabe? si je vsaka od nas poiskala svojo krastačo in Pomagamo dvoživkam V Podsredi nas je pred ribnikom pričakal jo nesla v ribnik. Hodile smo ob cesti in po- gospod Dušan Klenovšek, biolog iz Koz- birale tiste, ki so bile ob ograji. Preko ceste janskega parka. Vprašal nas je, kaj misli- smo v vedrih prenesle kar 198 dvoživk, med Po tem dnevu sem tudi sama spremenila mo o žabah, o krastačah in ali verjamemo njimi 5 rjavih žab in 3 pupke. Dobro smo mnenje o dvoživkah. v govorice o tem, da lahko zaradi krastače se počutile, ker smo naredile nekaj dobre- Prav je, da jih ljudje ohranjamo v naravnem postaneš krastav. Razložil nam je, da to ni ga za naravo. Mislim, da je prav, da skrbi- okolju. Mislim, da bi bilo prav, če bi tudi vo- res, da so to le predsodki in da krastače niso mo za živali, tudi za tiste, ki se nam zdijo zniki, ki vozijo, kjer se zadržujejo dvoživke, nevarne za nas in da bi nas jedka snov, ki jo nepomembne. A samo zdijo! Krastače so malo upočasnili vožnjo in bi s tem ohranili izločajo, lahko le malo zapekla, če bi prišla v pomembne, saj se prehranjujejo z drugimi marsikatero življenje teh drobnih, neprevi- stik z našimi očmi. Povedal nam je nekaj o živalmi, ki jim pravimo >>škodljivci<<. A dnih živalic. dvoživkah, o njihovih lastnostih in zanimi- ob tem moramo vedeti, da je vsaka žival za vostih in razložil nam je razlike med žabo nekaj dobra, za nekaj koristna. Andreja Žmavc, 7. razred OŠ Kozje 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI Dan dejavnosti - ekologija

V petek, 23. 3. 2012, smo imeli učenci od natančno poučijo. Tako smo videli, da žve- 6. do 9. razreda dan dejavnosti z naslovom čilni gumi ni organski odpadek, da žarnica Ekologija. Z njim smo se pridružili akciji ne sodi med steklo, da gredo parfumi med Očistimo Slovenijo. nevarne odpadke … Učenci 7. in 9. razreda smo izdelovali nov Ogledali smo si tudi film podjetja Slopak, papir iz odpadnega. In kako smo to poče- v katerem je bilo predstavljeno, kako pre- li? Papir smo razrezali na trakove in ga na- delujejo odpadke, ki so iz stekla, papirja, močili v vodo, da se je počasi zmehčal. Da plastike in železa. Po ogledu filma več ni smo dobili kašasto zmes, smo dodali malo bilo potrebno vprašanje, zakaj je potrebno Priključili smo se čiščenju okolice moke in vse skupaj zmešali s paličnim me- odpadke ločevati. Izvedeli smo veliko zani- šalnikom. Potem smo nastalo zmes zaje- mivih podatkov in jaz sem si zapomnila, da čen, saj smo se naučili, kako se izdeluje pa- mali s sitom in počakali, da se je odcedila lahko iz 360 pločevink naredimo en žar. pir, kako se da koristno uporabiti embalažo voda. Nato smo še moker in mehek papir 6. razred je izdeloval izdelke iz odpadnega in kako se ločujejo različni odpadki. previdno položili na bombažno kuhinjsko materiala, kot so vrečke, v katerih kupimo Z našim dnevom dejavnosti smo se pri- krpo. Že vnaprej smo vedeli, da se papir kavo, 8. razred pa je uredil ekološki otok na družili vsem tistim, ki so se širom po naši suši nekaj dni, in veselili smo se ponedeljka, šoli, da bomo tudi mi odpadke ločevali še domovini trudili s čiščenjem naravnega ko bo naš »novi« papir gotov. bolj dosledno, kot smo jih do sedaj. okolja. Marsikdo izmed nas se je s svojimi V drugi delavnici smo različne odpadke Po malici smo vsi skupaj odšli v zbirni cen- domačimi pridružil tej akciji še v soboto. razvrščali v zabojnike, ki so namenjeni tem ter v Kozjem, kjer smo lahko oddali nevar- Prav je, da skrbimo za čisto okolje in da so odpadkom. Bila sem presenečena, ko sem ne odpadke, kot so baterije, mobilni telefoni organizirane takšne akcije, še bolj prav pa bi videla, da o ločevanju odpadkov in o pome- in kartuše. Ogledali pa smo si tudi čistilno bilo, če bi imeli vsi odnos do narave in je ne nu ohranjanja okolja veliko vemo. Marsi- napravo. Medtem ko smo se vračali nazaj bi onesnaževali. česa pa vseeno nismo znali razvrstiti, zato v šolo, smo pobirali odpadke in jih kasneje smo si pomagali s knjižicami, ki nas o tem dali v šolske zabojnike. Dan je bil zelo pou- Karmen Rajgl, 7. razred OŠ Kozje

V nadaljevanju smo besede namenili spo- Proslava ob 8. februarju minu na našega sodobnega pesnika Toneta Pavčka. Predstavili smo ga skozi nekaj pe- smi, takih, ki jih osnovnošolci najbolj po- in od katerih smo se v lanskem letu poslovi- znamo. To so pesmi, ki sežejo do duše, ki li. To pa so Marjan Marinšek, Tone Pavček dušo božajo. Pesnik Pavček je bil prijeten in in Lojze Slak. šaljiv gospod, poln vedrine in veselja do ži- Najprej nas je Pika Nogavička popeljala k vljenja. O tem govorijo tudi njegove pesmi, našemu rojaku, zavednemu Kozjanu, Mar- predvsem tiste, ki so namenjene nam. Ob janu Marinšku. Čeprav je živel v Velenju, zaključkih prireditev za bralno značko je bil kjer je ustanovil tudi Pikin festival, se je rad dvakrat tudi gost na naši šoli. O glasbeniku redno vračal v Kozje. Organiziral je mnoge Lojzetu Slaku pa je spregovorila pesem. Kdo literarne večere v naši knjižnici, v Kozje je ne pozna njegovega Čebelarja ali pa tiste pripeljal Zmajčkov abonma in v nekaterih sanjave V dolini tihi? Poznajo jo tudi naši predstavah je nastopal tudi sam. V svojih Mladinski pevski zbor harmonikarji in pevci, ki so igrali in peli. literarnih delih je opisal spomine na svojo Prireditev smo zaključili s pesmijo Pevcu v Kot vsako leto smo tudi letos na OŠ Kozje mladost in predstavil ljudi, Kozjane, ki jih spomin, ki smo jo malce priredili. Proslava pripravili prireditev ob 8. februarju, sloven- je poznal. K ogledu so vabile mnoge njegove je odlično uspela, z našim trudom in izved- skem kulturnem prazniku. Letošnjo prire- zbirke, prva berila in nasploh šolske potreb- bo smo bili vsi zadovoljni, tudi mentorici, ditev smo posvetili trem velikim možem, ki ščine, zbrane v muzejski zbirki Šola moje gospa Mateja Kolar in gospa Lidija Čepin. so zaznamovali slovenski kulturni prostor mame, pa Gasparije razglednice, jaslice … Lara Ferlič, 8. razred OŠ Kozje S Kozjanskim parkom v Logarsko dolino

Pri uri slovenščine smo dobili nalogo, da Lesično, Bistrica ob Sotli in Koprivnica. gavic, kap… Nato smo si ogledali muzej, v napišemo razmišljanje, domišljijsko zgod- Od tam smo pot nadaljevali v Logarsko katerem so razstavljeni izdelki domačinov, bo, dramsko besedilo, pesem ali oblikujemo dolino. Ko smo prispeli v Solčavo, smo si razne slike, poučne igrice, pa tudi fosili rib, strip za literarni razpis Kozjanskega parka ogledali film, v katerem so bile predstavlje- fosili predhodnikov dinozavra – pahiple- ob dnevu Zemlje. Naslov letošnjega literar- ne znamenitosti tega kraja in cele Logarske vrozavra … Nato smo imeli čas za malico. nega razpisa je bil »TRAVNIK«. Sama sem doline. Izvedeli smo, da je Logarska dolina Sledil je pohod proti slapu Rinka. Bili smo si takoj domislila dramsko besedilo s tremi alpska ledeniška dolina in da so jo izobli- zelo presenečeni, saj je na poti k slapu bil vlogami. Učiteljica je izbrala najboljša dela kovali ledeniki. Ena največjih znamenitosti še sneg. Ko smo prispeli, smo naredili nekaj in jih poslala na sedež parka, ta pa je vse, ki je tudi slap Rinka, ki je izvir reke Savinje. fotografij in občudovali lepoto in moč vode, smo pisali, nagradil z ekskurzijo v Logarsko Med drugimi informacijami smo izvedeli ki v slapu pada s sten pod Okrešljem. Po- dolino. 23. 4. 2012 sem se s Tejo, Katjo in tudi, da je v tem delu Slovenije povprečno tem smo počasi odšli proti domu. Dan je bil Lauro odpeljala proti Podsredi, kjer smo zelo malo prebivalcev in da se ukvarjajo z poučen in vsi udeleženci ekskurzije smo se se zbrali vsi nagrajeni učenci iz šol Kozje, ročnimi izdelki, kot so pletenje rokavic, no- imeli lepo. Nina Belina, 8. razred OŠ Kozje 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Obisk domače Pekarne Resnik

pravilno prijeti, ga povaljati v dlani, da na- je zelo spremenil. Gospa Resnik nam je po- stane lepa krogla. Ta spretnost z obema ro- vedala tudi iz svojih izkušenj, kakšen je bil kama je pomembna, saj tako v enakem času odnos do kruha včasih. Otroci v družini so pripravimo enkrat več žemljic. dobili kos kruha na dan, zelo so si ga žele- Iz pripravljene krogle testa smo se lotili li, najbolj pa so se veselili sveže pečenega oblikovanja žemljic. Pa ne le žemljic, am- kruha ob sobotah. Kruh se je včasih pekel pak tudi pletenic in kajzeric. Ptičke iz testa enkrat na teden. Danes pa smo velikokrat znajo izdelati le še naše babice in ker smo nezadovoljni, če nimamo vsak dan svežega tudi mi imeli željo, da bi jih znali narediti, kruha na mizi. Še bolj žalostno je, da ga pre- nas je gospa Resnikova naučila tudi te spre- pogosto vidimo v smeteh. Delo v Pekarni tnosti. Vse izdelke smo nato premazali z Za tem nas je gospa Resnik presenetila in V ponedeljek, 23. 4. 2012, smo se učenci 8. jajcem, nekatere posuli z makom, druge s pogostila s torto in sokom. r. OŠ Kozje, ki obiskujemo izbirni predmet sirom. Pekače s testom je gospa Resnik z Potem pa je bil čas, da iz pečice vzamemo sodobna priprava hrane, odpravili v pekar- vozičkom zapeljala v vzhajalno komoro, v naše pekovske izdelke, ki so že zelo dišali. no Resnik z namenom, da bi več izvedeli o kateri je bila temperatura 37 ° C. Med vzha- Vsi skupaj, tudi gospa Marija, smo bili pre- pekovskem poklicu in se tudi sami preizku- janjem testa smo se lotili drugega dela naše senečeni, kako dobro so nam uspeli. Pove- sili v peki kruha. naloge. Morali smo oceniti kakovost dveh dala je tudi, da bi nekatere izdelke lahko dali Ob prihodu nas je gostoljubno sprejela ga. vrst kruha, štruce in hleba. Ocenjevanje je celo v prodajo, ker so bili zelo lepega videza Marija Resnik in nam na kratko predstavi- potekalo ob delovnem listu zelo podrobno. in odličnega okusa. la, kako bo potekalo naše delo. Najprej nas Morali smo oceniti videz kruha, videz skor- Ob odhodu pa smo se gospe Mariji zahvalili je popeljala skozi pekarno in nam predsta- je, prehod skorje v sredico, prožnost sredice, s šopkom tulipanov in sliko iz žitnih semen, vila opremo, stroje in njihovo nalogo. Nato aromatičnost, barvo in seveda okus. Gospa saj smo vedeli, da poleg svojega poklica še je vzela že pripravljeno testo, nam ga razde- Marija nam je pokazala tudi kruh, ki ni za zelo rada vrtnari in obožuje rože. Vsi smo se lila in pojasnila, kako ga pravilno pripravi- v prodajo, ker je padel z loparja in je bila naučili veliko novega o poklicu peka. Ugo- mo. Pokazala nam je tudi, kako se z obema njegova skorja poškodovana. Povedala nam tovili smo, da mora biti pek pri svojem delu rokama zmesi testo za žemljice. To nam je je, da kruh, ki ni dovolj ''dober'' za prodajo, izredno natančen in spreten, da je kruh, ki na začetku predstavljalo veliko težavo, saj obdržijo doma in iz njega naredijo drobtine. pride na naše mize, prijetnega vonja in do- nismo bili vajeni delati z obema rokama, a Nato smo spregovorili tudi o odnosu do brega okusa. smo čez čas ugotovili, kako je treba testo kruha nekoč in danes, saj vsi vemo, da se Sebastijan Kranjčič, 8. razred OŠ Kozje

bile čudovite in ves čas se je nekaj dogaja- Naravoslovni lo. Tam je tudi učenje postalo zabava. Stre- ljali smo z lokom, plezali po plezalni steni, se s kolesi vozili po poligonu, obiskali me- tabor sto Ptuj in si ogledali eno izmed najlepših evropskih knjižnic – Splošno knjižnico Ptuj. Ali veste, kako se imenuje samec štorklje? Hodili smo na jutranje in večerne sprehode, Štrk. Prav zanimivo, mar ne? Same bi rekle, se učili o vesolju, opazovali zvezde in poslu- da se imenuje štork. šali mite o njihovem nastanku, preučevali No, Štrk pa se imenuje tudi dom, kamor življenje v gozdu, imeli orientacijski tek in smo učenci 5. razreda OŠ Kozje šli na ta- še bi lahko naštevale. Vsak dan smo pisali bor. V ponedeljek, 19. 3., smo se morali od Učenje v naravi dnevnik. Spoznali smo sovrstnike iz Rodi- družin posloviti takoj ob prihodu v šolo, ce in se na zaključnem večeru predstavili v nekateri pa že doma, saj smo imeli najprej je zdela vrtača, ki smo jo opazili. programu Pokaži, kaj znaš. malico. Ko smo pojedli, smo izvedeli še Ob prihodu v dom Štrk nam je upravitelj Skratka, imeli smo se super in čeprav smo ocene preizkusa pri angleščini in šele nato doma razložil pravila. Nato smo prepolne se že veselili snidenja z domačimi, smo bili smo se odpravili na pot. Vožnja je bila zelo kovčke odnesli v sobe in se namestili. Tako kar malo žalostni, da je ta teden tako hitro zanimiva, saj smo si čas krajšali z opazova- se je začel nadvse zanimiv teden v domu minil. njem okolice. Še posebej zanimiva se nam Štrk. Dejavnosti, ki so nam jih pripravili, so Nika, Dezire in Daša, 5. razred OŠ Kozje Zaključena osma sezona Zmajčkovega abonmaja

Z lutkovno predstavo Deklica lastovica se je prejšnjo soboto zaklju- vo drevo, gledališče Bičikleta s predstavo Bici-Kleta, Studio Anima čila že osma sezona Zmajčkovega abonmaja v Kozjem. Tudi osmi Medvode s predstavo Pikin rojstni dan, gledališče Ku-kuc s predstavo abonma sta skupaj pripravila Osnovna šola Kozje ter pobudnik in Čebelica Debelica in za konec še lutkovna predstava Deklica lastovica organizator Marjan Marinšek. Nenadna smrt gospoda Marjana, v izvedbi Teatra za vse z Jesenic. Finančno je letošnji abonma podpr- kmalu po pričetku letošnjega abonmaja, je sicer nekoliko zamajala že la Občina Kozje, ki nosi tudi stroške dvorane, Gostišče Miran Švajger ustaljeno organizacijo abonmaja, vendar so se na Osnovni šoli Kozje pa je za nastopajoče sponzoriralo malice. Udeležba otrok in staršev na odločili, da z abonmajem nadaljujejo, tudi v spomin na njegovega ne- predstavah je bila lepa, zato bodo na OŠ Kozje storili vse, da bi lahko utrudnega pobudnika. Tako je tudi letošnje šolsko leto v kinodvorani tudi v prihodnje pripravili podoben abonma ter otrokom za nizko v Kozjem gostovalo šest kvalitetnih predstav. Začarana Ela v izvedbi ceno ponudili kvalitetne lutkovne in gledališke predstave. Vrtca Velenje, Marička z Zelenega vrtička v izvedbi gledališča Dudo- (R.G.) 27 IZ NAŠIH KRAJEV Vrtec Zmajček Kozje predstavil zaključek projekta Grad gradič

Vrtec Zmajček Kozje je v kinodvorani Kozje predstavil zaključek projekta Grad gradič. Projekt je prijavljen na državni ravni in poteka že vrsto let pod naslovom Turizem in vrtec. Vsebina pro- jekta temelji na spoznavanju turističnih vsebin in že pri otrocih v vrtcih razvija čut do spoštovanja preteklosti in turističnih vsebin. S pripravami na projekt so začeli v mesecu novembru. Malčki so Igrica o živalih v gradu si ogledali grad Podsreda, ki jim je omogočil , da je njihova do- mišljija dobila krila. Ob igrah so se nato otroci zlahka prelevili v jiteljica Simona Jazbec, so otrokom omogočili, da so sami izbrali kralje in kraljične, viteze in spletične. Ob vračanju v preteklost jim vlogo živali, s katero so se najlažje poistovetili. Pri tem so uživali je pri domišljiji pomagala tudi srednjeveška glasba, plesi in likovno in vzgojiteljice so ob delu lahko spremljale velik napredek otrok na ustvarjanje ter oblikovanje iz različnih materialov, hkrati pa so se vseh področjih. Otrokom ni bilo nikoli dovolj grajskih vsebin iz seznanjali z načinom takratnega življenja. realnega in domišljijskega sveta, saj so tri- do petletniki suvereno in Vodja vrtca Slavica Blažič je ob začetku programa povedala, da ima doživeto izražali vsebine iz glasbene pravljice. Glasbeno pravljico sleherni otrok v vrtcu svoje posebno mesto in vsak ima možnost pa so dopolnili s pesmijo in grajskim plesom. Starši in ostali gledal- razvijati svoje razvojne potenciale. Vzgojiteljice pa imajo svoje ci so pri predstavi glasbene pravljice nadvse uživali in bili presene- metode, kako voditi pot k uspešnemu individualnemu razvoju po- čeni nad tem, kako doživeto so otroci izražali svoje vloge na odru. sameznika. Eden izmed načinov dela je tudi projektno delo, skozi V predstavitvi projekta je sodelovala tudi Osnovna šola Kozje, ki je katerega lahko otroci izrazijo svoje sposobnosti, pri tem pa se se- pod mentorstvo učiteljice Mateje Kolar na oder postavila Razvaje- znanijo z raznimi vsebinami. Vodja vrtca je iskreno čestitala otro- nega kralja. Igrica se je vsebinsko lepo dopolnjevala s predstavlje- kom skupine Sonček in njunima strokovnima delavkama Simoni nim projektom Vrtca Zmajček Kozje. V njej so nastopali številni Jazbec in Mojci Prešiček, ki sta aktivno vodili otroke skozi projekt učenci osnovne šole in ob odlični vlogi razvajenega kralja, Aljaža vse do njegovega zaključka. Klavžarja, s svojo igrivo razposajenostjo ponovno navdušili obi- Pri glasbeni pravljici Grad gradič, ki jo je na oder postavila vzgo- skovalce prireditve. Jasna Sok, foto: Aleš Jazbec Igrica »Razvajeni kralj« Maškare preganjale zimo

Letos smo ob materinskem so se služabniki in kuharji na- v trgu Kozje dnevu učenci dramskega krož- veličali vsakodnevnega ukazo- ka naše šole z mentoricama, vanja, so se kralju uprli. Seveda gospo Matejo Kolar in gospo ga je to razjezilo in jih je zvezal. Lidijo Čepin, pripravili igrico Ko pa je prišel večer in čas za v Razvajeni kralj. K igri so pova- posteljo, je spet rabil pomoč in bili tudi mene, igral sem glavno je svoje služabnike prosil, naj vlogo, saj so rabili majhnega mu pomagajo, da se umije, pre- mladega kralja. Igrica je govori- obleče in rabil je tudi večerjo. To la o najmlajšem kralju, ki je bil pa seveda ni bilo mogoče, saj so zelo razvajen. Z ničemer ni bil bili zvezani, ob tem pa še zelo zadovoljen, ni pospravljal, am- jezni nanj. Rekli so mu, da mu pak je skupaj s fanti razgrajači ne bodo več pomagali in da ne razmetal vse igrače in ves grad. bodo več pospravljali za njim. Služabnikom je rad ukazoval in Kralj je bil žalosten, zato se jim ustreči so mu morali v vsem, kar je iskreno opravičil in obljubil je naročil. Prinesti so mu morali je, da se bo poboljšal – ne bo več hrano, obleko, čevlje … Naro- razmetaval in sam bo pospra- čil jim je tudi, naj mu pripeljejo vljal svoje stvari. Tako so bili vsi otroke, s katerimi se bo igral. In srečni. V igri je nastopalo veli- Veselo pustno rajanje res so prišli fantje, ki so se želeli ko učencev, saj so bili na gradu Na pustno soboto je v dopoldanskih urah živopisana množica ma- igrati, vendar on ni želel z nji- služabniki, razgrajači, kuharji, lih mask napolnila trg Kozje, kjer so ob veselem rajanju skušali pre- mi deliti svojih igrač. Ker ni bil sobarice,… V samo igro pa sta gnati zimo. Za organizacijo pustnega rajanja je kot vrsto let doslej zadovoljen s temi fanti, so mu se s svojim nastopom vpletla poskrbelo Turistično društvo Kozje, ki je v sodelovanju z Osnovno pripeljali malo večje – nastopil tudi Moški pevski zbor Kozje in šolo Kozje in s pomočjo sponzorjev organiziralo pustno povorko. je moški pevski zbor – in tudi šolska folklorna skupina. Učenci iz Osnovne šole Kozje so v sodelovanju s svojimi učitelji ti fantje niso bili dovolj dobri Meni je bila moja vloga zelo všeč v dveurnem programu ustvarili razposajeno in norčavo pustno zanj. Tudi ravnateljev nagovor in v razvajenega kralja sem se res ni prepričal mladega razvajene- vživel. Igrica je bila po eni strani vzdušje. Za pustno rajanje je z glasbo poskrbel Žan Kovačič, pro- ga kralja. Tako kot služabniki smešna in zabavna, po drugi pa gram pa je povezovala in posamezne maske predstavljala Nina so tudi kuharji morali ustreči tudi poučna. Ob njej je vsakdo Perc. Člani turističnega društva Kozje pa so s krofi in čajem skrbeli, njegovim željam. Glede hrane lahko razbral, da človek ne sme da maškare ob plesu niso omagale. Ob zaključku prireditve so bile je bil izbirčen, vedno si je nekaj biti preveč ukazovalen, trmast, izbrane in nagrajene izvirne maske in predvsem tiste, ki so svoja izmišljeval, oni pa so se trudili, neubogljiv in razvajen. oblačila za pustovanje pripravljale doma. da bi mu v vsem ustregli. Ko pa Aljaž Klavžar, 5. razred OŠ Kozje (J.S.) 28 IZ NAŠIH KRAJEV Na Pilštanju otvoritev razstave Fotografski Extempore – Kozjansko jabolko 2011 in počastitev dneva Zemlje Kulturni program OŠ Lesično

Kulturno društvo Lesično-Pilštanj je v okviru in literarnimi spisi so razmišljali o naravi in Po ogledu razstave so obiskovalci, predstav- praznika Občine Kozje v stari šoli na Pilštanju Zemlji. Literarni del je doživeto dopolnjevala niki obeh društev in domačini odšli v Stari pripravilo kulturni program in odprlo razsta- Laura Kovačič z igranjem na citre. Domačinka trg, kjer so ob počastitvi dneva Zemlje posa- vo Fotografski extempore – Kozjansko jabolko Marija Kračun, ki je v lanskem letu prejela di- dili drenovo drevo. Predsednik Turističnega 2011. plomo na fotografskem extemporu, je poveda- društva Pilštanj Andrej Kolar je ob tem de- Predsednik Kulturnega društva Lesično Pil- la, da jo fotografija že dogo privlači in zato se jal, da se zavedajo okoljskih problemov, zato štanj Miha Zakošek je dejal, da se vsako leto je odločila tudi za sodelovanje. Nagrada jo je ob dnevu Zemlje vsako leto v različnih delih potrudijo in v prostorih stare šole pripravijo spodbudila in v načrtu ima novo samostojno krajevne skupnosti posadijo drevo. Posa- razstavo. Poleg razstav likovnih pedagogov, ki razstavo. Zelo pa je vesela, da so fotografije iz ditev drevesa pa, kot posebna čast, pripada nastanejo na likovnih kolonijah, so v teh pro- extempora našle svoj razstavni prostor tudi v nagrajencu Občine Kozje, ki je član njihove- storih gostovale še številne druge gostujoče prostorih šole na Pilštanju. ga društva. Ker sta letos zlati in bronasti grb razstave. V minulem letu so imeli čast gostiti O razstavi sami je spregovorila Mojca Kunst Občine Kozje prejeli kar dve njihovi člani- pregledno razstavo del Marjana Marinška, ki iz Kozjanskega parka. Povedala je, da otvo- ci, Terezija Cvetka Bevc in Marija Lupše, je nastala ob praznovanju njegove 70-letnice. ritev razstave povezujejo s praznikom dneva sta ob pomoči predsednika z vso ljubeznijo Predsednik društva je izrazil veselje, da lah- Zemlje. V Kozjanskem parku namreč že 15 let do dela na zemlji posadili drenovo drevo. ko v prostorih šole tokrat razstavljajo foto- obeležujejo dan Zemlje z razpisom literarnega Člani obeh društev so nato z namenom, da grafije, ki so nastale v času sejma Kozjansko natečaje za učence iz osnovnih šol na območju bi spodbudili mlade h gibanju v naravi, or- jabolko v Podsredi. V kulturnem programu Kozjanskega parka. S fotografskim extempo- ganizirali druženje več generacij. Druženje je so sodelovali učenci 4. in 5. razreda Osnovne rom pa so pričeli v letu 2007, ko so dogajanje, potekalo v obliki pohoda. Pohodniki so kreni- šole Lesično: Nina Godler, Tamara Kovačič, ki poteka ob Prazniku kozjanskega jabolka, li skozi Stari trg na Belo, Vina Goro, Klake in David Turk in Laura Kovačič. Z recitacijami skušali nadgraditi s fotografsko razstavo. nazaj na Pilštanj. Jasna Sok V galerijskih prostorih gradu V Kozjem ustanovili Podsreda so na ogled poslikave tudi mešani pevski na panjskih končnicah zbor

V Kozjanskem parku so v galerijskih prosto- stavila pomen čebelarstva in poslikanih panj- Kljub temu da ima v Kozjem Moški pevski rih gradu Podsreda odprli razstavo panjskih skih končnic. Dejala je, da so poleg avtohtone zbor že dolgoletno tradicijo, se je v februar- končnic. Kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic kranjske čebele posebnost slovenskega čebe- ju zbralo nekaj zainteresiranih posameznikov, je v uvodu povedala, da so v preteklosti že so- larstva poslikave na panjskih končnicah. Po- ki imajo radi ljudsko petje in ti so dali pobu- delovali z muzeji radovljiške občine. Tokrat je slikane panjske končnice so se pojavile sredi do za ustanovitev Mešanega pevskega zbora. bilo sodelovanje vzpostavljeno s Čebelarskim 18. stoletja, domnevno najprej na področju Pobudnikom se je kmalu pridružilo kar lepo muzejem, ki je na ogled postavil poslikane Gorenjske, in se nato razširile še na njen osre- število članov, tako da danes zbor šteje 30 po- panjske končnice. Razstavo je pripravila ku- dnji del, nato pa še čez Karavanke na Koroško. sameznikov, ki tedensko vadijo pod strokov- stosinja Čebelarskega muzeja iz Radovljice Ida Gnilškova je še poudarila, da je zelo pomemb- nim mentorstvom Anje Ratkovič, ki prihaja Gnilšak. V pozdravnem govoru je direktor no, da se pomena čebelarstva in poslikav zave- na vaje iz Koprivnice. Zbor deluje kot sekcija Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič de- damo, saj so bili čebelnjaki del tipične krajin- Umetniškega društva Folklorne skupine Koz- jal, da je čebelarstvo primer dobre parkovne ske arhitekture. je. Njihovo delo je usmerjeno predvsem v go- prakse in vzporednica med visokodebelnimi Razstava, ki je na ogled v galerijskih prosto- jenje ljudskih pesmi. V začetku meseca junija sadovnjaki, ki ne potrebujejo kaj dosti kemije. rih, je po motiviki združena v poslikave, ki go- pa načrtujejo tudi svoj prvi samostojni nastop. Omenil je velik pomen čebel kot opraševalcev vorijo o zgodbah iz Marijinega in Jezusovega Mešani pevski zbor pa še vedno v svoje vrste in poudaril, da se tega tudi v parku dobro za- življenja, o motiviki svetnikov in svetniških prisrčno vabi vse zainteresirane, ki imajo že- vedajo, zato so pripravili projekt Od čebele do legend, tu je tudi motivika iz Svetega pisma, ljo, da s svojim glasom prispevajo k bogatitvi jabolka, kjer bo velik poudarek na opraševal- stare zaveze, prav tako si na panjskih končni- slovenskega pevskega izročila. (J.S.) cih. Direktor je med drugim izrazil željo po cah lahko ogledamo prizore iz vsakdanjega ži- razbitju mita čebelarja, kot redkega ptiča, ki vljenja, pa prizore o moških in ženskah, vaških gnezdi v Stari vasi na Bizeljskem. Kljub svoje- rokodelcih, poslikave z živalmi ter s pravljič- mu imenu mu čebele niso glavni vir prehrane, nimi in pokrajinskimi motivi. kot mnogi glede na njegovo ime sklepajo. Za- Za prijeten kulturni program sta poskrbela hvalil se je Čebelarskemu muzeju iz Radovljice učenca Osnovne šole Kozje, harmonikar Aljaž in avtorici razstave Idi Gnilšak. Klavžar, in kitaristka Daša Berglez. V nadaljevanju je kustosinja razstave pred- Jasna Sok 29 IZ NAŠIH KRAJEV

nič. V slovensko-bavarski hiši Za uvod v otvoritev razstave so z doživetimi glasbenimi točkami, ki so se nanašale na po- men vode, poskrbeli učenci Osnovne šole Bi- odprli razstavo Dediščina naših zeljsko pod vodstvo učitelja Vilka Ureka. Mag. Teo Hrvoje Oršanič je ob uvodnem poz- dravu povedal, da prireditev poteka v sklopu vodnjakov praznika Občine Kozje. V nadaljevanju je de- jal, da se je v Kozjanskem parku skozi leta zvr- Nekoč dostop do vode ni bil tako samou- stilo kar nekaj ustvarjalcev, katerih ustvarjal- meven kot danes, saj je vodnjak na dvorišču nost je bila tako ali drugače povezana z vodo. hiše ali pa v bližini pomenil pravo bogastvo. Kustosinja Lucija Zorenč je povedala, da je Voda v bližini doma je pomenila neprecen- Marija Sušnik na terenu zabeležila in opisala ljivo razkošje in olajšanje pri vsakodnevni 61 vodnjakov, ki so predstavljeni na razstavi. preskrbi. Žal se tega danes premalo zavedamo To so vodnjaki na širšem področju Bizeljske- in tako neupravičeno spregledamo prav tisti ga, vendar to še niso vsi. Avtorica razstave je segment dediščine, ki je še vedno pred našimi povedala, da bi marsikateri vodnjak moral biti očmi, čeprav že malo zaraščen in zapuščen. zaščiten. Razlog, da je tako veliko ohranjenih Avtorica razstave Marija Sušnik že vrsto let Kustosinja, avtorica in direktor vodnjakov ostalo prav na Bizeljskem, pa raz- zbira podatke o naravni in kulturni dediščini ne. Njeni sorodniki, tako oče kot stric, so bili laga z velikimi zalogami vode in zaradi veli- Bizeljskega. V svoji opuščeni rojstni hiši in »šternjarji«, domači mojstri, ki so izkopali in kega števila »šternarjev«. Mnogi pa so tudi v gospodarskem poslopju je uredila etnograf- obložili kar nekaj vodnjakov na širšem obmo- sodobnosti ohranjali in vzdrževali vodnjake, sko zbirko in pripravila že tudi nekaj razstav. čju Bizeljskega. Vodnjaki so na razstavi pred- ker so se bali, da bo zmanjkalo vode. Razstavo Tokrat pa so njeno pozornost pritegnili vo- stavljeni s fotografijami in opisi. Fotografije so je idejno zasnovala in oblikovala Vesna Za- dnjaki na širšem območju Bizeljskega. Na vo- prispevali: Marija Sušnik, Judita Francekovič, konjšek. dnjake je ne veže samo ljubezen do dedišči- Miran Francekovič in mag.Teo Hrvoje Orša- Jasna Sok »Ni je krize, ki bi nam vzela našo pesem!«

Občina Kozje, Kulturno društvo Moški pevski zbor Kozje in JSKD, vloženega veliko prostega časa in energije, tako pevcev kot pevovodij, Območna izpostava Šmarje pri Jelšah so v dvorani gasilskega doma v ki so gonilna sila vsakega zbora. Glede na to, da ima pevsko srečanje Kozjem pripravili »21. pevsko srečanje, Kozje 2012«. v Kozjem že dolgoletno tradicijo, je župan prepričan, da se bo kljub Prireditev je odprl in poslušalce uvedel v prijetno zborovsko pe- krizi nadaljevalo tudi v prihodnje. Svoj govor je zaključil z mislijo: »Ni tje domači Moški pevski zbor Kozje, pod vodstvom zborovodkinje je krize, ki bi nam vzela našo pesem!« Metode Denžič in s svojim petjem napovedal bogat pevski večer. Obiskovalci prireditve so lahko v nadaljevanju uživali v poslušanju Povezovalka programa Nina Gnus je ob pozdravu gostom, vsem na- pesmi, ki so jih izvajali: Mešani pevski zbor Zvon z zborovodkinjo stopajočim in občinstvu napovedala kulturni dogodek, ki je bil pre- Mihaelo Pihler, Moški pevski zbor Planina z zborovodjem Matejem pleten z bogato zakladnico slovenskih ljudskih pesmi, priredb in no- Romihom, Dekliški pevski zbor Bistrica ob Sotli z zborovodkinjo vejših skladb. Povedala je, da bo ob prepevanju misel posvečena tudi Metodo Denžič, Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli z zborovodki- dolgoletnemu vodji Moškega pevskega zbora Kozje Karlu Volavšku in njo Špelo Drašler, Moški pevski zbor Terme Olimia z zborovodkinjo Marjanu Marinšku, ki je svojo dejavno življenjsko pot posvečal kul- Špelo Drašler in Mešani pevski zbor »Zarja« Akvonij z zborovodjem turnemu utripu Kozjanskega. Prireditev je potekala v sklopu praznika Matejem Romihom. Občine Kozje. Obiskovalci prireditve so pozorno prisluhnili tudi izvajanju pesmi Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman je svoj pozdravni govor Ljudskih pevcev s Prevorja z vodjo Majdo Rezec in vokalni skupini posvetil pesmi. Dejal je, da smo s pesmijo povezani od rojstva pa do Osti Jarej iz Podčetrtka, ki deluje pod umetniškim vodstvom Mihaele smrti. Ena izmed prvobitnih tradicij je ljudsko petje, ki smo ga ponesli Pihler. tudi izven meja svoje države. To se je dogajalo tudi tedaj, ko je bilo Ob zaključku prireditve se je povezovalka programa vsem nastopa- najhujše, celo v izgnanstvu se je prepevala slovenska pesem in opo- jočim zahvalila za prijeten večer. V imenu Moškega pevskega zbora zarjala, da kljub trpljenju znamo spoštovati slovenski jezik, pesem in Kozje in njegovega predsednika Antona Bergleza pa vse nastopajoče kulturo. Zahvalil se je vsem tistim, ki so skozi 21-letno obdobje vztra- povabila na družabni del prireditve. jali in zvesto prihajali na pevske revije v Kozje. Župan se zaveda, da je Jasna Sok Otvoritev Kašče Lesično

Kmetijska zadruga Šmarje je v soboto, 31. našnji krizi še kako pomembno. Za prijetno marca, odprla že šesto živilsko trgovino Kašča otvoritveno vzdušje so poskrbele mlade pevke Lesično. Ob velikem številu krajanov Lesične- iz Dobležič in David Turk, ki je veselo razte- ga, Zagorja ter okolice so se otvoritve udele- gnil svojo harmoniko. Direktor Kmetijske za- žili tudi župan g. Dušan Andrej Kocman, ki druge Šmarje Vinko But je zaželel poslovodji ga krajani dobro poznajo tudi kot dolgole- Robertu Volavšku ter Nataši Maček uspešno tnega poslovodjo te trgovine, in predsednika in dobro delo ter veliko zadovoljnih kupcev. krajevnih skupnosti Lesično in Zagorje, g. Ob tej priložnosti je direktor Kmetijske zadru- Franc Plahuta in g. Daniel Zalokar. Najprej ge Šmarje predal bon v vrednosti 500 € Poloni je vse skupaj pozdravil predsednik zadruge g. Zakošek, predsednici Društvu Debra Slove- dili, da najdejo skupni jezik, kar bo nedvomno Stanko Javornik in izrazil zadovoljstvo, da se nija. V zadrugi so prepričani, da je uspešnost v zadovoljstvo vseh. v zadrugi zelo trudijo, da bi svojim strankam male vaške trgovine odvisna tudi od tega, kako Po otvoritvi je bil čas za nakupe in klepet ob omogočili najugodnejše nakupe, kar je v da- jo sprejmejo domačini, zato se bodo zelo tru- pogostitvi Hiše vin Emino. 30 IZ NAŠIH KRAJEV

iz Kanade je dal postaviti zraven popolno- Kozjanski upokojenci v Medžugorju ma novega. Tu domujejo častne sestre, ki so nas lepo sprejele in bile vesele našega obi- ska. Nekatere med njimi so nekaj časa živele in nudi celovit pogled skozi čas s prikazom tudi v Sloveniji. življenja Hercegovcev, ki so doživeli veliko Nadaljevali smo pot po zelo lepi dolini hudega v svoji bogati zgodovini. Neretve med planotami Čebulja, Veleža, Po kosilu smo šli na Križevac, ki je za nas Prenja proti Jablanici, Jablaniškem jezu, to starejše kar visok in naporen hrib. Ob poti je umetno zajezena Neretva, do Konjica in proti vrhu so postavljene reliefne bronaste vse do Sarajeva. To je bila zadnja točka naše- postaje križevega pota. Pot je seveda kamni- ga razgledovanja. Med vožnjo do mestnega ta, zelo izhojena in za nekatere kar težka. središča smo občudovali njihov napredek v Nekateri gredo tudi na to pot bosi. Na vrhu izgradnji povojnega Sarajeva in hkrati bili stoji veličasten visok križ. To je kraj medita- zgroženi ob pogledu na zapuščene zgradbe, cij, tišine in miru. Odpre se nam lep razgled kjer so posledice vojne še zelo opazne. Vse- na samo mesto Medžugorje. Naselje je do- kakor pa v Sarajevu brez Baščaršije ne gre. živelo velik razcvet po letu 1981. Prej vasica Videli smo njihove obrtne delavnice, male z nekaj nasadi vinske trte in tobaka je sedaj trgovinice z vsemogočimi filigranskimi iz- postala pravo mesto s številnimi hoteli in delki iz bakra, srebra … Prijazni Sarajevča- penzioni. Razgled se odpre tudi na pogorje ni te vabijo, da pokažejo svoje spominske Biokovo, na druge strani, na vzhodu pa na izdelke. Iz prodajaln čevapčičev in bureka dolino spodnje Neretve. Ne da bi bili pre- je prijetno dišalo. Koga ne bi pritegnile te več utrujeni po napornem vzponu, smo se vonjave balkanskih specialitet? vrnili v dolino, kjer nas je pričakal avtobus Kdor je želel, si je v bližini tudi lahko ogle- za vrnitev v mesto. Še to noč smo preživeli V zgodnjih jutranjih urah smo se 17. 4. 2012 dal Ghazi-Husret-begovo džamijo. v Medžugorju. Naslednje, čeprav deževno kozjanski upokojenci kljub dežju napotili v Urice našega ogleda v Sarajevu so kar prehi- jutro, smo se po zajtrku odpravili proti Mo- Medžugorje, Mostar in Sarajevo. tro minile. Res pa je bilo, da smo bili po treh starju. Z vmesnimi postanki smo se za daljši čas dneh že kar utrujeni. Še skok na avtobus. Za V Mostarju smo si med drugim ogledali ustavili v Vepricu ob makarski rivieri. Ve- nami ostajajo Bosanski brod, Zagreb in dr- stari novi most čez Neretvo, ki je bil med za- pric je hrvaški Lurd. V Vepricu smo imeli žavna meja. dnjo vojno porušen. Turški del Mostarja je sv. mašo, ki sta jo darovala g. Niko Marovt Lepo smo se imeli, vendar smo si že moč- na levem bregu Neretve, tudi tu so še vidni in g. Lojze Weingerl. no želeli domače postelje, posebej še tisti, sledovi nesmiselne vojne na Balkanu. Pot smo nadaljevali proti Orahovlju, kjer ki niso prespali v hotelu morda že kar nekaj Nedaleč od Mostarja je vas Potoci. Vas ima smo prestopili hrvaško-bosansko mejo. let. velik frančiškanski samostan, ki je bil med Proti večeru smo prispeli v Medžugorje. Valburga Jevšnik zadnjo vojno uničen. Neki dobrodelni tujec Po nastanitvi in dobri večerji smo se od- referentka za prireditve v DU Kozje pravili na ogled mesta. Sprehodili smo se mimo stojnic, kjer so prodajali raznovr- stne spominke in ponujali izdelke doma- če obrti. Ustavili smo se tudi pri mogočni cerkvi, ki je bila polna obiskovalcev z vsega V Kozjem pri postavljanju mlaja sveta(Kitajci, Arabci itd.). Naslednje jutro, v sredo, nas je pozdravil lep sodelovalo več društev sončen dan. Po zajtrku smo odšli na Crnico, kjer naj bi se 24. junija 1981 pastirčkom pri- kazala Devica Marija. Kljub temu da je bila Turistično društvo Kozje, ki je tudi prejšnja pot strma, kamnita in tudi malo spolzka, je leta organiziralo postavljanje prvomajskega bilo lepo vzdušje enkratno, treba pa je bilo mlaja, se je tudi letos odločilo, da bodo mlaj paziti … postavili po starem, torej brez pomoči me- Pričakal nas je avtobus in nas odpeljal do hanizacije. K sodelovanju so povabili PGD Cenakola, kjer je komuna za odvisnike od Kozje, PGD Lesično-Zagorje in Umetniško drog. Zelo lepo so nas sprejeli tamkajšnji društvo Folklorna skupina Kozje. Ob že prebivalci, fantje, nekdanji odvisniki. Pri- utečenem sodelovanju so se pred Osnovno kazali so nam, kako živijo v skupnosti, kjer šolo Kozje začele živahne priprave na posta- so si vsi enaki ne glede na to, od kot so in vitev mlaja. K sodelovanju so povabili tudi iz kakšnega okolja prihajajo. Pripovedova- cvetličarko Marijo Zajc, ki je s pomočjo li so nam o svojih stiskah in težavah, ki so prostovoljk spletla venca. Venca so pričvr- jih pahnile v svet omamljanja. Tukaj živijo stili tik pod vrh mlaja, ki so ga okrasili z Dviganje na roke fantje iz različnih držav Evrope, med njimi živopisnimi trakovi, na sam vrh pa name- je tudi 16-letnik iz Slovenije. Vsi ti fantje stili zastave. Mlaj se je tako ob moči rok in ob spretnem se preživljajo s svojim delom, brez denarja. Nekateri fantje in možje so svoja znanja poveljevanju dvigoval vse višje. Možje in Vso hrano si pridelajo sami. Izdelujejo raz- spretno uporabili za pripravo »žavr«, edi- fantje so prestavljali »žavre« in potrebno je lične izdelke, kot npr. ikone, slike, posodice, nega pripomočka, ki služi za dvigovanje bilo kar nekaj skupne moči, da so v višini verske simbole itd., ki jih prodajajo v svoji smreke s tal. Za delo se je zbralo kar pre- zaplapolale zastave. Ponosni na opravljeno trgovini. cejšnje število krajanov. Poveljevanje pri delo so se člani društev ter krajani še nekaj Ogledovanje smo popestrili z Etno selom, dvigovanju mlaja je tudi letos prevzel žu- časa zadržali na postavitvenem prostoru in ki je nekaj kilometrov oddaljeno od Medžu- pan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman. se od časa do časa s ponosom zazrli na pla- gorja. Tu je tipična hercegovska arhitektura Možje in fantje so se postavili k »žavram« polajočo zastavo, ki je vihrala na vrhu mlaja. in je dodatna turistična ponudba tega kraja in na glasen ukaz izpolnjevali dana povelja. Jasna Sok 31 IZ NAŠIH KRAJEV Krajevna organizacija Rdečega križa Kozje z novim vodstvom

Na svojem rednem letnem obč- prehrane, posteljnine, denarne pripravljeni delovati v dobrobit nem zboru so se v gostišču Švaj- pomoči in drugo. Poskrbeli so tistih, ki jo potrebujejo. Župa- ger v Kozjem sestali člani Kra- za letovanje otrok in starejših novim pohvalam se je pridruži- jevne organizacije RK Kozje, da na Debelem Rtiču in opravili la tudi predsednica območnega Poročilo dosedanje predsednice so pregledali svoje opravljeno sprejem drugošolcev v mlade združenja RK Šmarje pri Jelšah delo, izvedli volitve in si zastavili člane RK. Ob hudem neurju s Milka Dobravc, ki je v številkah zaupanje in povedala, da ji delo program dela za tekoče leto. točo, julija lani, so na območju nanizala, kaj vse je bilo v štiri- v KORK ni novo, saj je pred tem Letna skupščina se je začela s Kozjega nudili pomoč petim letnem obdobju opravljenega. že petnajst let delala kot članica pozdravnim govorom pred- družinam. Članice so sodelovale Predsednik društva upokojen- RK v Komendi na Gorenjskem, sednice društva Cvetke Bevc. na dobrodelni akciji Drobtinica. cev Veljko Kolar je povedal, da od koder prihaja. Sicer pa je Delo letne skupščine je v na- Prav tako so organizirali sreča- je med člani društva tudi veliko že kar nekaj časa tudi aktivno daljevanju usmerjalo delovno nje starejših občanov s kultur- članov KORK, zato se delo na vključena v delo KORK Kozje. predsedstvo z delovnim pred- nim programom. mnogih področjih pokriva in je V programu dela je nanizala de- sednikom Jožetom Kladuškom. Po poročilu je prisotne pozdra- tako tudi bolje poskrbljeno za javnosti, ki so stalnica letnega Poročilo o delu v minulem letu vil župan Občine Kozje Dušan sosedsko pomoč. Vsi trije so se programa dela KORK. je podala predsednica Cvetka Andrej Kocman in dejal, da dosedanji predsednici zahvalili Novemu vodstvu so čestitali tudi Bevc, ki je povedala, da je bilo v KORK svoje delo zelo dobro za njeno delo. predstavniki KO RK Buče, Pod- minulem letu delo usmerjeno v opravlja, da je žal situacija ta- Sledila je razrešitev starega vod- sreda in Zagorje. Člani KORK številne dobrodelne dejavnosti; kšna, da bodo še vedno obstajali stva in volitve novega. Za novo pa so po uradnem delu svoje obisk starejših in obolelih ob- posamezniki, ki bodo potrebo- predsednico KORK Kozje je bila druženje ob kulturnem progra- čanov, obisk jubilantov, razde- vali pomoč, zato je toliko bolj izvoljena Marjana Plak. Nova mu in pogostitvi nadaljevali še ljevanje intervencijskih paketov pohvalno, da so ljudje, ki so predsednica se je zahvalila za v popoldanski del dneva. Jasna Sok

da ne bodo žrtev kakšne prevare, če bi se kakšen nepridiprav prila- Iz aktivnosti DU Kozje stil številke transakcijskega računa, ko bodo kupovali na internetu ali plačevali račune s klikom. Aktivnosti članov DU Kozje potekajo po sprejetem planu na obč- Sedaj še poteka nekoliko zahtevnejša oblika izobraževanja, to je nem zboru 18. 1. 2012. Vsak član je ob plačilu članarine dobil tudi RAČUNALNIŠKA IN DIGITALNA PISMENOST ZA ODRASLE. koledarček z navedenimi izleti in prireditvami. Torej, vabljeni! Gre za nekakšno nadaljevalno usposabljanje v računalništvu in ro- Tako je za nami 3-dnevni izlet v Bosno. Na srečo je potekalo vse v kovanju s pripomočki, ki temeljijo na digitalizaciji. Teh pa imamo najlepšem redu, saj je to bil pravi podvig za starejše, posebej za tiste pri hiši vsak dan več, vnuki žal niso vedno pri roki (zanje je naj- korajžnejže, ki so že zakoračili v deveto desetletje svojega življenja. večkrat ta digitalizacija samoumevna), zato je prav, da se naučimo Drugače pa smo ta zimsko-pomladanski čas izkoristili za izobra- sami nastaviti televizor, fotoaparat ali telefon, pa seveda še marsikaj ževanje. Tako sta dve skupini že končali s predavanji o osnovah sodi zraven. Sam bom seveda vesel, če bom spoznal, kako pogledati računalništva. Usposabljanje je bilo organizirano s pomočjo Ljud- v storitve e-uprave, kako plačevati položnice s pomočjo bankoma- ske univerze Rogaška Slatina in je potekalo v računalniški učilnici ta, parkirnino s pomočjo telefona oz. monete, marsikaj pa bomo Osnovne šole Kozje. Seznam udeležencev pa smo izbrali v Dru- tudi obnovili, saj se programi izpopolnjujejo in če ne slediš, ne znaš štvu upokojencev Kozje. Udeleženci so se naučili komunicirati po uporabljati novih orodij. Zame je bil problem že novi operacijski elektronski pošti, brskati po medmrežju, vedo, kakšne pasti lahko sistem in pa rokovanje z nosilci podatkov. Tu so pa še moderni ske- nastavi tudi družabno omrežje, pa tudi nekaj o varnosti na interne- nerji in še kup digitalnih pripomočkov, ki nas spremljajo dnevno v tu. Glede na to, da mi naši člani pošiljajo sedaj veliko pošte kar po življenju. Pomembno je urejanje slik, albumov, naročanje in poši- gmailu, sem sam prepričan, da je izobraževanje v obeh skupinah ljanje slik, saj gre za veliko število podatkov in prejemnika slik ni več kot odlično uspelo. Verjamem tudi, da bodo uspešno skrbeli za dobro obremenjevati s pošiljam na nepravilen način. Pa toliko bi še varnost svojega računalnika, da jih ne bo obiskal nezaželen virus ali radi izvedeli! In teh 50 učnih ur bo kar prekratkih, pa čeprav je že pomlad in nas vleče v naravo … Zato bi se ob tej priložnosti posebej zahvalil Osnovni šoli Kozje in ravnatelju gospodu Gradišku, ki nam omogoča ugodne pogoje za uk in tako osvajanje novih znanj iz računalništva, in Ljudski uni- verzi Rogaška Slatina za organizacijo izobraževanja in vsakoletni trud, da pridobi na javnem razpisu sredstva za izboljšanje računal- niške pismenosti starejših. Tako dobrega sodelovanja si želimo tudi v bodoče. In ne nazadnje se zahvaljujem profesorju Francu Gro- belšku za veliko potrpljenja z nami, za to, da se resnično posveti vsakemu posamezniku, saj smo si po predznanju o računalništvu zelo različni. P.S. Vsem našim članom pa priporočam, da se včlani- jo v Univerzo za tretje življenjsko obdobje pri Knjižnici Šmarje pri Jelšah, enota Kozje. Tam je planirano veliko predavanj, pisanih na kožo starejšim, so možnosti druženja in pridobivanja novih znanj. Veliko lahko naredimo za bistrenje spomina in koristno izrabo pro- Z računalniškega seminarja stega časa. Veljko Kolar 32 IZ NAŠIH KRAJEV Občni zbor Društva vinogradnikov Virštanj- Kozjansko in rezultati ocenjevanja vin

Vinogradi in vino so od nekdaj šuje in da so kljub lanskoletni tinov pohod in v novembru de- iz preteklih združevali prijatelje, sosede in toči vinogradniki uspeli pride- gustacijo mladega vina. Vse leto let. Predse- znance ter pletli številne pri- lati nadpovprečno dobra vina. pa so sodelovali na raznih sej- dnica ocenje- jateljske vezi širom Slovenije. Predsednik Društva vinogra- mih in tako skozi svoje pridelke valne komisi- Poročilo predsednika Kljub majhnemu obsegu ze- dnikov Virštanj-Kozjansko promovirali domače vinorodno je enologinja mljiških površin vinogradništvo Jože Mramor je pozdravil vse območje. Po poročilih blagaj- Darja Bovha in vinarstvo na Kozjanskem prisotne, v prvi vrsti pa župa- nika, verifikacijske komisije in je povedala, da je bil letnik vin predstavljata pomembno do- na Dušana Andreja Kocmana, nadzornega odbora so predali 2011 letnik stoletja. Ocenili so polnilno dejavnost na kmetiji. predsednico ocenjevalne komi- besedo gostom. Župan Občine 80 vin, pri katerih je bila pov- S skrbnim obdelovanjem vino- sije, enologinjo Darjo Bovha, Kozje Dušan Andrej Kocman prečna ocena 18,03. Komisija gradov in vzdrževanjem vinskih ter predsednike vseh sosednjih je izrazil veliko spoštovanje do je podelila številna srebrna in hramov pa tako poskrbijo tudi društev. Delo občnega zbora je v njihovega dela, saj ohranjajo tra- zlata priznanja. Največ priznanj za ohranjanje kulturne krajine nadaljevanju usmerjalo delovno dicijo in kulturno krajino, saj si za kvaliteto svojih vin je prejela s številnimi vinogradi in »gorca- predsedstvo z delovnim predse- je težko predstavljati Kozjansko družina Volavšek iz Verač. Raz- mi«. S količino pridelanega vina dnikom Maksom Jurakom. brez vinogradov in gorc. V ime- glasili pa so tudi prvake sorte, ki se vinogradniki res ne morejo Poročilo o delu je predstavil nu Kmetijske svetovalne službe so jih prejeli: Žan Ilek, družina primerjati z nekaterimi evrop- predsednik društva. Med ak- Šmarje pri Jelšah je spregovorila Volavšek za modro frankinjo in skimi državami, zagotovo pa se tivnostmi so izvedli delovno Marjana Gradišek, ki je opozo- rumeni muškat, Hiša vin Emino lahko primerjajo po kakovosti degustacijo vin, javno ocenjeva- rila na nevarnost trsne rume- za chardoney, Vlado Sinkovič za pridelanih vin. nje vin, pripravili so občni zbor nice. V imenu društva kmetic rumeni muškat, Tone in Ivica To se je dokazalo na občnem in izbor županovega vina. Prav Ajda je spregovorila Francka Lesjak za laški rizling, Leopold zboru Društva vinogradnikov tako so pripravili predstavitev Javeršek, njenemu govoru pa se Maher za sivi pinot, Rajko Pečnik Virštanj-Kozjansko, ki je potekal strojev in demonstracijo del v je pridružila tudi mlada kmeti- za sauvignon in renski rizling. v prostorih gasilskega doma na vinogradu. V avgustu so tradici- ca leta Barbara Kolar. Predse- Člani društva so se po uradnem Bučah, kjer so ob letošnjem oce- onalno izvedli Klopotčevo nede- dnik društva je nato predstavil delu še zadržali ob veselem dru- njevanju vin ugotavljali, da se ljo, opravili svečano trgatev stare program dela za tekoče leto, ki ženju in nazdravljanju najbolj- kvaliteta pridelovanja vin izbolj- trte na Virštanju, pripravili Mar- vključuje že utečene aktivnosti ših sort vina. Jasna Sok

se uvrstile na državno tekmova- Šmarje pri Jelšah Alojz Tirgušek Občni zbor PGD Kozje nje. Med pomembnejšimi uspe- v imenu Gasilske zveze Sloveni- hi v minulem letu je tudi obnova je, občinski gasilski poveljnik dvorane gasilskega doma. Ob- Milan Brilej in poveljnik Civil- Kljub povsem zimskim razme- lom z mladimi. Mladim članom nova, ki je potekala v sodelova- ne zaščite Občine Kozje Ervin ram se je dvorana gasilskega PGD Kozje je bilo tudi v prete- nju z Občino Kozje, je obsegala Perčič. klem letu omogočeno letovanje doma Kozje napolnila s člani obnovo odra, pleskanje dvorane V programu dela za leto 2012 je na morju. Predsednik je pred- domačega in vabljenih PGD ob in nabavo novih stolov. Med ak- predsednik društva v prvi vrsti stavil tudi dve veliki prireditvi, že 137. letnem občnem zboru, cijami je predsednik predstavil poudaril zagotavljanje požarne ki so ju člani PGD Kozje s pod- na katerem so pregledali opra- tudi taktično vajo, ki so jo or- varnosti, za kar je nujno potreb- poro Gasilske zveze Šmarje pri vljeno delo in si zastavili cilje za ganizirali na poslovni zgradbi no brezhibno delovanje tehnike Jelšah organizirali v Športnem tekoče leto. podjetja Rajmax. in pregledi vseh gasilskih apa- parku Kozje. V septembru je Občni zbor je s pozdravnim Poročilo o delu v operativi je ratov. Nadaljevali bodo uspešno potekalo tekmovanje članov in govorom slavnostno pričel podal poveljnik Boštjan Preši- začeto delo z mladimi, pripravili članic, v oktobru pa še dvodnev- predsednik PGD Kozje, Toni ček, ki je predstavil intervencije, izobraževanja, sodelovali s sose- no tekmovanje Celjske regije. Oprešnik, ki je pozdravil vse usposabljanje, izobraževanje in dnjimi društvi in skupaj z Obči- Pri uspehih je izpostavil odlično prisotne. V nadaljevanju je obč- dosežke na tekmovanjih. no Kozje nadaljevali z obnovo uvrstitev starejših članic, ki so ni zbor potekal pod delovnim Predstavnica mladih gasilcev dvorane. pod mentorstvom Ervina Per- predsedstvom, ki ga je vodil Petra Oprešnik je predstavila V nadaljevanju občnega zbora je čiča na regijskem tekmovanju v Veljko Kolar. delo mladih. Povedala je, da so PGD v svoje vrste sprejelo nove Kozjem dosegle četrto mesto in V poročilu o delu v preteklem se uvrstili na regijsko tekmova- člane, podelili so priznanja in letu je predsednik PGD izposta- nje v orientaciji na Rogli, kjer so odlikovanja za dolgoletno delo vil delo, ki ga je društvo opra- dosegli šesto mesto. Organizi- v PGD ter razglasili napredova- vilo na področju formalnega in rali pa so tudi piknik za otroke nja gasilcev. Podelili pa so tudi neformalnega izobraževanja. in starše, na katerega so povabili pisne zahvale za opravljeno delo. Veliko pozornost so skozi leto otroke in člane PGD Trnje. Po uradnem delu so se gasilci usmerjali tudi v delo z mladi- Po poročilih o opravljenem delu še zadržali v prostorih gasilske- mi. Zanje so pripravljali izo- je bila beseda predana gostom. ga doma in v družabnem delu braževanja in se trudili, da so se Delo društva so pohvalili župan srečanja izmenjali izkušnje in pod vodstvom svojih mentorjev Občine Kozje Dušan Andrej razmišljanja ter s priložnostnim udeleževali tekmovanj. Pred- Kocman, poveljnik Gasilske druženjem in veseljem okronali sednik je pri tem pohvalil vse zveze Šmarje pri Jelšah Bojan svoje opravljeno delo. mentorje, ki so se trudili z de- Predsednik PGD podaja poročilo Hrepevnik, častni poveljnik GZ Jasna Sok 33 IZ NAŠIH KRAJEV Združena letna skupščina KD Lesično-Pilštanj in TD Pilštanj

V avli Osnovne šole Lesično sta potekala kipu pastirja posadili dren. Sodelovali so občna zbora kar dveh po naravi in delu na 14. Prangerijadi v Radovljici, prvič so dokaj sorodnih društev. Na delovnem sre- se udeležili srečanja trgov Slovenije v Kropi čanju ob pregledu dela in zastavljenih ci- na Gorenjskem, predstavili pa so se tudi na ljih sta se zbrala Kulturno društvo Lesično ljubljanski tržnici. Ob božičnem času je tudi Predsednika sta podeljevala priznanja –Pilštanj in Turistično društvo Pilštanj. Za letos družina Mastnak pripravila čudovite štvi podala blagajničarka Tatjana Lapornik, uvod v delovno srečanje so v glasbenem in glinene jaslice, med letom pa so poskrbeli, sta predsednika obeh društev še podala pro- recitatorskem programu poskrbeli učenci da so preko TZS odprli spletno stran, preko gram dela za tekoče leto. Osnovne šole Lesično: Ambrož Amon, Ta- katere lahko oglašujejo svoje prireditve. V razpravi po poročilih sta župan Občine mara Kovačič, Domen Kozmus in Gašper Za kulturno društvo Lesično-Pilštanj pa je Kozje Dušan Andrej Kocman ter župan Hladin. poročilo podal predsednik Miha Zakošek. Občine Podčetrtek in predsednik Turistične Andrej Kolar je v uvodu pozdravil vse pri- Povedal je, da programsko leto pravzaprav zveze Slovenije Peter Misja izrazila zado- sotne, delo pa je v nadaljevanju povezovalo začnejo s prireditvijo ob slovenskem kultur- voljstvo nad delom obeh društev. V nadalje- delovno predsedstvo s predsednikom Deja- nem prazniku. Ob okroglem življenjskem vanju so predstavnikih številnih sosednjih nom Gučkom. jubileju Marjana Marinška so pripravili društev čestitali k delu in izrazili pripravlje- Poročilo o delu Turističnega društva Pilštanj razstavo v njihovi likovni galeriji, pripravi- nost za sodelovanje pri izvajanju sorodnih je podal predsednik Andrej Kolar. V njem li pa so tudi otvoritev že 14. slikarske ko- aktivnosti. Ob zaključku letne skupščine je je omenil obeležitev 20-letnice Binkošto- lonije likovnih pedagogov Pilštanj 2010. V sledila podelitev zahval in priznanj tistim vanja, udeležbo na pohodu Po poteh XIV. decembru so pripravili že 17. srečanje ljud- zaslužnim članom in družinam, ki so v divizije, Valentinovem pohodu in pohodu skih pevcev in godcev Pod cvetočo drnulo. dvajsetih letih angažirano in zavzeto delo- Od vodnjaka do vodnjaka, organizirali pa Nastopilo je 15 skupin in posameznikov, ki vali na pripravah Binkoštovanja. Priznanja so tudi velikonočni pohod po Guzejevi poti, so izvajali stare ali pa prirejene pesmi Loj- za delo so dobile: družina Tonija Zakoška, četrti Trubarjev pohod in enajsti tradicio- zeta Slaka. Pilštanjski gospodarji pa so se s družina Juršič, družina Mastnak, družina nalni Božični pohod v Zagorje. V spomla- svojimi pesmimi letos predstavili na trgatvi Jazbec, družina Ivanc in družina Černič. Po danskem času so uredili označene pešpoti, na Virštanju, v Podčetrtku in na srečanju zaključku programske konference je sledila udeležili so se tudi vseslovenske očiščevalne ljudskih pevcev Pod lipo na Križan Vrhu. pogostitev in družabni klepet med gosti in akcije. Na dan Zemlje so na Pilštanju pri Po finančnem poročilu, ki ga je za obe dru- člani društev. Jasna Sok Občni zbor Muzejskega društva Kozje

Člani Muzejskega društva Kozje so se v mi društva je predsednik omenil predvsem 1941-1945«. Pri programu dela za tekoče in kinodvorani v Kozjem zbrali na svoji le- potrebo po ustreznih depojskih prostorih, prihodnje leto je Jasna Sok povedala, da se tni skupščini. V pozdravnem govoru je ki bi služili zbiranju muzejskega gradiva za je muzejsko društvo kot partner KIP Vizije predsednik društva dr. Slavko Kremen- zgodovinsko podobo Kozjega. Ob doseda- prijavilo na razpis s projektom Skupna pro- šek povedal, da letos mineva deset let od njih razstavah se je nabralo veliko fotograf- mocija območja Obsotelja in Kozjanskega z ustanovnega sestanka društva, ki je bilo skega in pisnega gradiva, ki bi nujno potre- zanimivo temo o kozjanskih zaporih s po- ustanovljeno z namenom zbiranja zgo- bovalo svoj prostor za hrambo. Predsednik stavitvijo razstave »Kozjanskega sodstva.« dovinskega, etnološkega in domoznan- je izrazil zahvalo županu Dušanu Andreju Poročilo o delu društva je podala še tajnica skega gradiva o Kozjem in Kozjanih. Kocmanu za izkazano podporo pri delu društva Suzana Kunst, blagajniško poroči- Po imenovanju delovnega predsedstva, ki društva in se priporočil za čim prejšnjo lo pa Valčka Jevšnik. Ker je Valčka Jevšnik mu je predsedoval Veljko Kolar, je predse- rešitev prostorskega vprašanja depojskih vseh deset let vestno in skrbno vršila blagaj- dnik društva podal poročilo o delu in pro- prostorov. Predsednik je v predlaganem niške posle, je prosila za razrešitev. Tako je gram društva. Pri tem se je nekoliko ozrl programu izpostavil letnico 2016,ko naj bi blagajniško poslovanje prevzela Irena Jug, tudi po desetletni delovni poti. Povedal je, v Kozjem obeležili tisočletnico prve omem- predsednik društva pa se je obema prisrčno da je Muzejsko društvo Kozje v zadnjih de- be kraja, znotraj česar se bodo lotili treh ali zahvalil. V besedi gostov je najprej sprego- setih letih priredilo 20 predavanj, 2 okrogli štirih projektov. Gre za nalogo Trg Kozje in voril župan Občine Kozje Dušan Andrej mizi in 13 razstav. Pripravilo je zbornik tržani, obravnavo industrijskega obdobja v Kocman. Dejal je, da se zaveda izjemnosti »200 let šole Kozje« in sodelovalo pri posta- Kozjem, zgodovino glažutarstva in steklar- pomena in dela muzejskega društva, čestital vitvi razstave o zgodovini kozjanske šole. stva ter razstavo o zdravstveni kulturi, ki jo je društvu ob njegovem desetletnem delova- Društvo je organiziralo tri strokovne ek- bo pripravila članica društva Anica Kolar. nju in dejal, da se bo tudi v nadalje trudil skurzije, poskrbelo je za predstavitev knjige V tekočem letu društvo čaka predvsem obe- pri izvajanju zastavljenih nalog, ki jih načr- Jakoba Štukla in dveh filmov ter odkrilo dve ležitev desetletnice društva, ki bo obeležena tuje društvo. V imenu gostov je društveno spominski plošči. z razstavo v mesecu maju in predstavitvijo dejavnost pozdravil predsednik Steklarske- Desetletnico obstoja društva bodo konec publikacije o obnovi Kroflnovega mlina. ga društva Tone Jost, v imenu Kozjanskega maja obeležili z razstavo, ki bo skozi foto- Predsednik je omenil še, da se je lansko leto parka Lucija Zorenč, v imenu Turističnega grafije in tekst opominjala na naštete de- pričela akcija za sanacijo ruševin starega društva Pilštanj pa Anica Kolar. Občni zbor javnosti. Ob tej priliki bo predstavljena gradu in akcija za pridobitev vsaj ene celice je svoje delo zaključil s pogovorom ob do- tudi študija obnove kulturnega spomenika nekdanjih zaporov kozjanskega okrajnega brotah, ki jih je pripravila članica društva »Nekoč grajski, danes Kroflnov mlin«, ki sodišča, kamor bi namestiti že pred nekaj Antonija Ivanc. jo je pripravil dr. Vito Hazler. Med naloga- leti pripravljeno razstavo »Odpor, Kozje Jasna Sok 34 ŠPORT

povzročilo med drugim tudi to, da sta se že v Sin nasledil očeta četrtfinalu srečala edina dosedanja občinska prvaka, Dušan Ferlič in Ervin Perčič, letošnja Točno na občinski praznik je Tenis klub soigralca v ekipi Tenis klub Kozje Vezenje Kozje organiziral tradicionalno, tokrat že EP. Kot je to bil običaj v zadnjih letih, je bil enajsto občinsko prvenstvo v namiznem uspešnejši Ervin, ki pa je v polfinalu klonil tenisu. Udeležilo se ga je dvanajst igralcev, v dvoboju proti Filipu Volaušku, članu ekipe ki so bili razdeljeni v štiri predtekmovalne ŠD Kozje Avtomaterial Kukovičič. V drugi skupine. Najboljša dva iz vsake skupine sta polfinale sta se uvrstila devetošolca Boris Župan s Filipom, Rokom in Ervinom se uvrstila v četrtfinale, preostali igralci pa Bezamovski in Rok Perčič, soigralca v ekipi v razigravanje od devetega do dvanajstega TK Kozje vezenje EP mladi. Uspešnejši je bil občinskega prvaka se je veselil Rok Perčič. mesta. Že tekme po skupinah so pokazale, Rok, ki se je tako uvrstil v veliki finale. Finale Rok je tako na mestu občinskega prvaka po da bo letošnje prvenstvo prineslo nekaj spre- je bil napet in izenačen do konca. Filip je imel šestih letih zamenjal očeta in trenerja Ervina, memb na vrhu, saj sta dva izmed štirih nosil- v zaključku petega seta dve točki prednosti, ki je v tekmi za tretje mesto premagal svojega cev bila poražena že v skupinskih bojih. To je ki pa ju ni uspel zadržati in prvega naslova drugega učenca Borisa. (R.G.) Sokov memorial tokrat veteranom Sevnice

govalcem in pokale vsem trem ekipam sta Rezultati memoriala: na zaključku v Športnem parku Kozje pode- Kozje : Lesično 40:47, lila župan Dušan Andrej Kocman in pred- Sevnica : Kozje 71:52, sednik Športnega društva Kozje Jože Zajc. Lesično : Sevnica 48:53 (R.G.) Domačini ponovno občinski Predstavniki ekip z županom in predsednikom dreuštva prvaki

Vsakoletni prispevek Športnega društva Ekipe malega nogometa športnih društev iz mesto. Nosilca skupin, lanska finalista, sta Kozje k prireditvam ob občinskem prazniku Občine Kozje se ob dnevu upora proti oku- upravičila vlogo favoritov in se uvrstila v fi- Občine Kozje je tradicionalni memorial dr. patorju tradicionalno zberejo na občinskem nale, čeprav je ekipa ŠD Podsreda ugnala ŠD Antona Soka za veteranske ekipe v košarki. prvenstvu in hkrati počastijo še praznik Zagorje šele po izvajanju kazenskih strelov. Letošnjega memoriala, ki je bil odigran v Občine Kozje. Prvak je postala domača eki- Za tretje mesto so se tako Zagorjani pome- telovadnici Osnovne šole Lesično, so se pa ŠD Kozje KMK Merks MOF Štus Design rili z ekipo ŠD Podsreda mladi, ki pa je bila udeležile tri povabljene ekipe, ob organiza- Vitamin bar. Prvenstvo se seli po krajevnih bolj prepričljiva in jih je premagala s tremi torjih iz Kozjega in domačinih iz Lesičnega, skupnostih v Občini Kozje in osmo občin- zadetki razlike. V finalu je tekmo odločil en še ekipa Sevnice. Predstavniki ekip so naj- sko prvenstvo sta v Športnem parku Kozje sam zadetek, ki so ga dosegli igralci ekipe prej položili cvetje na grob dr. Antona Soka, organizirala Športno društvo Kozje in Špor- ŠD Kozje KMK Merks MOF Štus design človeka, ki je bil v svojem času gonilna sila tna zveza Kozje. Na prvenstvu, na katerem Vitamin bar in s tem preprečili ekipi ŠD športa v Kozjem. Ekipe, ki so jih sestavljali nastopajo ekipe športnih društev z igralci, Podsreda, da bi obranila naslov občinskega igralci nad petintrideset let, so se nato po- ki so občani Občine Kozje, se je zbralo šest prvaka. Na ta način je že tretje leto zapored, merile vsaka z vsako. Najprej sta se pomerili ekip iz štirih društev. V predtekmovanju so po Bučah in Podsredi, prvak postala ekipa obe ekipi iz Občine Kozje. Ekipa Kozjega, bile ekipe razdeljene v dve skupini, zmago- domačin – tokrat Kozjani, ki so pokal za ki je bila s povprečjem dobrih 47 let daleč valca skupin sta se uvrstila v veliki finale, zmago prejeli iz rok župana Dušana Andre- najstarejša na turnirju, se je nasprotnikom drugouvrščeni ekipi pa v tekmo za tretje ja Kocmana. (R.G.) dobro upirala do sredine drugega polčasa, ko so igralci iz Lesičnega zadeli nekaj trojk, se odlepili in zmagali. V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Kozjega in Sevnice. Utrujeni Kozjani, ki so imeli eno samo menjavo, se niso mogli resneje upirati nasprotnikom. Ti so v svojih vrstah imeli tri še aktivne igralce iz četrte slovenske lige in so s protinapadi večali razliko iz minute v minuto. Tretja tekma je odločala o prvem mestu. Čeprav je bila tekma rezultatsko precej izenačena, pa je bila pobuda ves čas nekoliko na strani igralcev iz Sevnice, ki so zmagali in tako pr- vič osvojili memorial. Prehodni pokal zma- Prve tri ekipe v občini 35 ŠPORT Vrstni red v badmintonu 10. občinsko prvenstvo v enak kot lansko leto šahu

Drugo izmed občinskih prvenstev, V nedeljo, 15. 4. 2012, ki ga Tenis klub Kozje organizira je bilo v kulturnem ob praznovanju občinskega pra- domu Lesično v or- znika Občine Kozje, je prvenstvo ganizaciji ŠD Lesično v badmintonu, ki je bilo prav tako izvedeno 10. odprto na sporedu že enajstič. občinsko prvenstvo v Zanimivo športno panogo, ki je šahu.Tekmovanja se je v nasprotju s splošnim prepriča- udeležilo 14 šahistov, Najboljši šahisti v občini njem tudi izredno naporna, gojita od tega 11 iz Občine Kozje. Odigrano je bilo 7 zelo izenačenih in Roman, Jože in Matej dve društvi v občini, Športno dru- zanimivih kol, kjer je bil končni vrstni red negotov vse do konča- štvo Podsreda in Tenis klub Kozje, nega zadnjega kola. in člani teh dveh društev so se tudi pomerili na občinskem prven- Zmagovalec turnirja in občinski prvak je postal Marko Lapornik stvu. V predtekmovanju so se tekmovalci pomerili po sistemu vsak (ŠD Lesično) s petimi osvojenimi točkami, drugi na turnirju in ob- z vsakim, nato pa sta se prva dva iz predtekmovanja pomerila v činski podprvak je bil Jože Jazbinšek (ŠD Buče), prav tako s petimi velikem finalu, tretji in četrti pa v tekmi za tretje mesto. V finale sta osvojenimi točkami, tretji na turnirju je bil Nandi Hercog (Šen- se uvrstila sedemkratni prvak Roman Gradišek iz Tenis kluba Koz- tjur), s štirimi in pol osvojenimi točkami, četrti pa Bojan Centrih je in prvak zadnjih dveh let Jože Vuk iz ŠD Podsreda. Kljub temu (ŠD Lesično), prav tako z istim številom točk, ki je osvojil s tem da je bil v predtekmovanju uspešnejši Roman, je finale še tretjič za- tudi tretje mesto v Občini Kozje. Prava popestritev turnirja je bila pored dobil Jože in obranil naslov občinskega prvaka. Tudi tekma tudi udeležba 8- letne Nuše Hercog, ki je državna prvakinja v svoji za tretje mesto je bila ponovitev lanske tekme, prav tako tudi njen kategoriji. Nuša je na koncu osvojila 9. mesto, vendar je s svojimi izid. V dvoboju dveh članov TK Kozje je bil Matej Sok tudi letos igrami povročila precej težav starejšim igralcem, med drugim je v boljši od Ervina Perčiča in končni vrstni red najboljše četverice je začetnih kolih premagala tudi kasnejšega prvaka turnirja. bil popolnoma enak kot leto poprej. Po koncu turnirja je župan Občine Kozje podelil pokale najboljšim (R.G.) trem v razvrstitvi za občinsko prvenstvo, prireditelji pa smo pri- pravili manjšo pogostitev za udeležence. Ob sproščenem vzdušju in pogovoru o prejšnjih in naslednjih šahovskih turnirji za občin- sko prvenstvo je večina bila soglasna, da poseben čar temu turnirju Tradicionalni Valentinov daje predvsem vsakoletna nepredvidljivost končnih rezultatov. (ŠD Lesično) pohod na Bohor

Na Valentinovo Občinsko prvenstvo v soboto je Turistič- no društvo Kozje v sodelovanju s Pla- streljanju z zračno puško ninskim društvom Bohor Senovo orga- V soboto, 14. 4. 2012, se niziralo že 18. tradi- je v okviru praznovanja cionalni Valentinov občinskega praznika na pohod iz Kozjega na strelišču na Bučah odvi- Bohor. jalo občinsko prvenstvo v Zimske razmere na pohodu Kljub temu da je streljanju z zračno puško, Valentin »prvi spo- tekmovanja pa so se lahko mladin«, ki naj bi prinesel tudi »ključe od korenin« in že nekoliko udeležili prebivalci Občine omehčal zimsko zmrzal, tokrat temu ni bilo tako. Vreme je bilo na Kozje. Na tekmovanju so dan pohoda izjemno zimsko; hladno, vetrovno in sneženo. Zato sodelovale štiri ekipe, tri se je za pohod odločilo znatno manj pohodnikov kot pretekla leta. ekipe z Buč in ena ekipa iz Približno osemdeset pohodnikov se je z avtobusom in osebnimi Lesičnega. Po končanem prevozi pripeljalo iz Senovega in okolice, v Kozjem pa se jim je streljanju je sledila podeli- pridružilo še približno trideset domačinov in članov TD Kozje. tev v ekipni in posamični Kljub izjemno zimskim vremenskim razmeram se je Turistično konkurenci. Prva tri mesta društvo Kozje potrudilo in pripravilo vse potrebno za pohodni- so osvojile ekipe z Buč, na Najboljši posamezniki prvenstva ke. Tako so ob prijavi v TIC-u v Kozjem prejeli planinske Valenti- nehvaležno četrto mesto se nove kartončke ter sladka medena srca kot simbol Valentinovega je uvrstila ekipa Lesičnega. V posamični konkurenci je prepričljivo pohoda. Pogoščeni so bili s toplim napitkom in pecivom Domače zmago slavil strelec ekipe ŠD Buče 1, Mirko Kunst, ki je nastreljal pekarne Resnik. Za vmesno pogostitev je bilo poskrbljeno tudi na 187 krogov od možnih 200, na drugo mesto se je tudi uvrstil stre- domačiji Bračun, da so pohodniki lažje premagovali napor in zim- lec ekipe ŠD Buče 1, Peter Kunst, na tretje mesto se pa je uvrstil ske razmere. Tako je bilo ob premaganem naporu veselje ob dose- Željko Frece, nehvaležno četrto mesto pa je drugič zapored osvojil ženem cilju na koči na Bohorju neizmerno. Na koči so se pohodni- Klemen Frece. Po podelitvi je Športno društvo Buče tekmovalce ki okrepčali, nato pa peš ali s prevozi vrnili proti svojim domom. pogostilo s hrano in pijačo. (J.S. ) Klemen Frece 36 ŠPORT Karateisti nizajo uspehe tudi v letu 2012

V soboto, 28. januarja, je v telovadnici Osnovne šole Kozje potekal drugi otroški klubski karate turnir. Udeležilo se ga je 58 mladih tekmovalk in tekmovalcev, ki so nastopali v petih panogah. Pomerili so se v elementarnih igrah, osnovnih tehnikah karateja, kihon elementih, katah in špor- tnih borbah. Poleg bojev za medalje je bilo srečanje priložnost za druženje v prijetni družbi vseh članov in prijateljev Karate kluba Kozjansko in Obsotelje, tako so bili na parketni površini tudi številni očetje, mame, babice in drugi. Prireditev je z uvo- dnim govorom odprl župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman. Vabilu se je odzval tudi ravnatelj OŠ Kozje Roman Gradišek. Tekmovanje je povezoval Jožef Kladušek, Klubsko tekmovanje v Kozjem za red in tekočo izvedbo tekmovanja pa je skrbel organizacijski odbor. Sodili so klub- li: Jan Kladušek, Bor Hartl, Domen Šoštarič, 14. 4. 2012 je v Rogaški Slatini potekal 12. ski sodniki: Tilen Jordan, Joži Preskar, An- Janez Petauer, Tilen Jordan, Eva Petauer ter Karate turnir za pokal Rogaške Slatine, na drej Hartl in Zdravko Romih. Velika zahva- prva ekipa mlajših dečkov. Srebrni so bili: katerem je nastopilo je 10 klubov. Karateisti la gre sponzorju kluba, uspešnemu podjetju Jožef Kladušek, Borut Fajs, Jan Hartl, Zala KK Kozjansko in Obsotelje so bili zelo uspe- Rajmax d.o.o. Za slastno pecivo gre zahvala Petauer, Neža Švajger, druga ekipa mlaj- šni. Osvojili so 11 medalj. Jan Kladušek je pekarni Resnik. ših dečkov ter prva ekipa deklic. Bronaste osvojil drugo, Leon Geršak in Jan Hartl pa V telovadnici OŠ Podčetrtek se je v sobo- medalje pa so prejeli: Marko Šoštarič, Nejc sta med vrstniki dosegla tretje mesto. Janez to, 4. februarja, v organizaciji Karate kluba Fajs, Ana Marija Petauer, Anja Rajgl, Nina Petauer je osvojil bronasto medaljo. Njego- Kozjansko in Obsotelje odvijalo tretje kolo Jazbec, Marina Pevec, Barbara Lipnik, tretja va starejša sestra Eva pa je bila prva. V isti šolske karate lige. Pomerilo se je 110 tekmo- ekipa mlajših dečkov ter druga ekipa deklic. kategoriji je bila Barbara Lipnik druga. Sara valcev iz desetih karate klubov. V Podčetr- Ekipo sta na tekmi vodili Živa Grobelšek in Trebše se je v svoji kategoriji uvrstila na tre- tek so prišli karateisti iz Loč, Žalca, z Ro- Jerneja Smole. Na tekmovanju je delilo pra- tje mesto. V borbah je Anja Rajgl stopila na gle, iz Rogaške Slatine, s Ptuja, iz Laškega, vico šest nacionalnih sodnikov KZS. najvišjo stopničko, tretje mesto pa sta osvo- Štor in dva kluba iz Velenja. Zaradi nizkih V soboto na zadnji marčevski dan se je na jili Marina Pevec in Neža Švajger. V borbah temperatur in slabih razmer na nekaterih obali odvijala 1. pokalna tekma v letu 2012. je bil uspešen še Nejc Fajs, saj je osvojil tretje cestah je žal prišlo tudi do nekaterih od- Tekmovanja se je udeležilo 41. slovenski mesto. V skupnem seštevku so ekipno koz- povedi. Karateisti so se pomerili v desetih klubov s kar 436 različnimi nastopi. Član janski karateisti osvojili 3. mesto. Na tek- ženskih, trinajstih moških in štirih ekipnih karate kluba Kozjansko in Obsotelje Joži movanju so nastopili še Jožef Kladušek, Bor kategorijah. Domači klub je nastopil s 23 Preskar se je vrnil domov s kar dvema me- Hartl, Burut Fajs, Kevin Pevec, Janja Bevc in tekmovalci, ki so dobro izkoristili površino daljama. Tako v katah kot v športnih borbah Nina Jazbec. domačih tatamijev. Zlate medalje so osvoji- je v kategoriji mladincev osvojil 3. mesto. KK Kozjansko Kresovanje in turnir v Kozjem

Na predvečer prvega maja je v Kozjem potekal turnir v malem no- Zelo velik kres so postavili predzadnji dan aprila in ga potem za- gometu, pripravili pa so tudi kresovanje z živo glasbo. dnjo noč tudi stražili, da ne bi prišlo do prezgodnjega vžiga. Kresovanje so pripravili člani Kluba mladih Kozje, ki so že kar ne- Turnir v malem nogometu je potekal pod okriljem Športnega dru- kaj dni pred prvim majem v Športni park Kozje vozili les za kres. štva Kozje, udeležilo pa se ga je rekordnih šestindvajset ekip iz bližnje in širše okolice. Na turnir so poleg ekip iz Kozjanskega in Posavja prišle še ekipe iz okolice Celja, Maribora, Gornjega Grada, Velenja … Veliko število sodelujočih ekip je seveda pomenilo, da je turnir kljub temu da se je igral na izpadanje, trajal vse do jutra- njih ur. V zaključne boje, ki so potekali že ob dnevni svetlobi, so se uvrstile res kvalitetne ekipe. V tekmi za tretje mesto je ekipa Vita- min bar po streljanju kazenskih strelov premagala ekipo Torpedo, v velikem finalu pa je bila ekipa Kiwi shop iz Sevnice uspešnejša od ekipe Rajmax, za katero so nastopali igralci iz Loke. Ob turnirju pa se je seveda veliko dogajalo še na prostoru za kres. Igrala je živa glasba, in sicer je skupina Zlatni časi na plesišče zvabi- la veliko število parov. Ko je po deseti uri zvečer zagorel še kres, je druženje doživelo vrhunec. Ogenj, ki je ogrel številne obiskovalce, je gorel še kar nekaj ur, ob živi glasbi ter hrani in pijači pa je smo kar mimogrede dočakali mesec maj. Prve tri ekipe turnirja (R.G.) 37 ŠPORT Po dveh letih ponovno zmaga v Šentjur

Zaključila se je tudi peta sezona Veteranske košarkarske lige Koz- jansko, ki jo je organizirala Športna zveza Kozje. V ligi so sodelo- vale štiri ekipe, ki so se pomerile po dvokrožnem ligaškem siste- mu. Naslova prvaka se je po dveh letih premora ter tretjič po letih 2008 in 2009 veselila ekipa KK Šentjur 2000. V šestih tekmah so le enkrat izgubili, v predzadnjem krogu proti ekipi ŠD Kozje. Slednja je osvojila drugo mesto, na tretje pa se je uvrstila ekipa Dren Lesič- no. Lanski prvaki, KK Podčetrtek, niso odigrali na nivoju lanske sezone in so tokrat ostali na četrtem mestu. Najboljši strelec lige je bil Mario Stiplošek iz ekipe ŠD Kozje, največ trojk v sezoni sta za- deli ekipi ŠD Kozje in KK Podčetrtek, največ osebnih napak je na- redila ekipa KK Podčetrtek, največ prostih metov je izvajala ekipa KK Šentjur 2000, daleč najboljši odstotek zadetih prostih metov pa Prve tri ekipe veteranske lige je imela ekipa ŠD Kozje. (R.G.)

Dravski veterani zmagali v prvi, Lemberg v drugi ligi

Osma sezona Lige namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko je bila ponovno rekordna, saj je v njej nastopilo kar triindvajset ekip iz devetih različnih občin. V prvi ligi je nastopalo deset ekip, na- slov prvaka lige pa je brez poraza obranila ekipa Dravski veterani. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Rogaška Mizarstvo Žgajner, na tretje pa ekipa Moj mesar Jože. Iz lige je po enem letu izpadla ekipa Vitamin bar, ekipa NTK Ponikva pa je v ligi obstala po zmagi v kvalifikacijski tekmi za obstanek v prvi ligi. V drugi ligi je nastopalo trinajst ekip, ki so bile letos zelo izena- Najboljši na turnirjih posameznikov čene. Tako sta tudi prvouvrščeni ekipi zabeležili po dva poraza, ravno tako pa nobena ekipa ni ostala brez zmage. Po tesni zmagi v Tradicionalni zaključek sezone pa je bil turnir posameznikov prve zadnjem krogu je naslov prvaka druge lige osvojila ekipa Lemberg in druge lige. Med igralci prve lige so imeli največ uspeha člani Tehnokom in se uvrstila v 1. ligo v sezoni 2012/13. Na drugem Namiznoteniškega kluba Rogaška. Prvo mesto je namreč osvojil mestu je z enakim številom točk in medsebojnim porazom kon- Rok Gradišnik, drugo pa Damjan Gotlin. Na tretje pa se je uvrstil čala ekipa Tenis klub Kozje Vezenje EP mladi, ki v dodatni kvali- član Tenis kluba Kozje Ervin Perčič. Tudi med igralci druge lige je fikacijski tekmi proti predzadnji ekipi 1. lige ni bila uspešna in bo zmaga odšla v Rogaško Slatino. Zmagal je Stanko Žgajner, na dru- tudi drugo sezono nastopala v drugi ligi. Na tretjem mestu je ligo go mesto se je uvrstil Rok Perčič iz Tenis kluba Kozje in na tretje zaključila ekipa Rogaška 1. mesto Zvonko Andrinek iz ŠD Lemberg. (R.G.)

na drugem mestu, tretje mesto pa je osvojila ekipa ŠD Buče 2, ki je Strelci zaključili s tekmo letos dosegla kar nekaj tesnih zmag. Med posamezniki je bil že četrtič zapored najuspešnejši strelec lige Miran Posteržin iz ekipe Bistrica 1, na drugem mestu je sezono posameznikov končal Mirko Kunst iz ekipe Buče 1 in na tretjem še en član zma- govalne ekipe Marko Kostanjšek. Sedma sezona v Strelski Zadnje dejanje sezone pa je bila še tradicionalna tekma posame- ligi »GraviArt« Kozjan- znikov. Tokrat je zaključno tekmovanje potekalo na strelišču v sko se je ponovno odlo- Šmarju pri Jelšah, udeležilo pa se ga je osemnajst strelcev iz sode- čala v zadnjem krogu. V lujočih sedmih ekip. derbiju sta se pomerili Tudi na zadnji tekmi je bil najboljši Miran Posteržin, ki je nastre- ekipi ŠD Bistrica 1 in ljal odličnih 370 krogov in še dokazal, da je naziv najboljšega strel- branilci naslova prva- ca lige šel v prave roke. Tudi na drugem in tretjem mestu sta tekmo ka, ekipa ŠD Buče 1. Še zaključila njegova sotekmovalca, Jernej Ivačič in Jože Domitrovič. drugič letos je bila bolj- Tekmovanju je sledila podelitev medalj in praktičnih nagrad za tek- ša ekipa ŠD Bistrica 1 in mo posameznikov ter pokalov za najboljše ekipe in posameznike tako po letu 2008 drugič v celotni sezoni, ki sta jo izvedla predstavnik »GraviArta« Franci osvojila naslov prvaka. Valenčak in predsednik Športne zveze Kozje Roman Gradišek, ki Najboljši posamezniki lige Ekipa ŠD Buče 1 je ostala je že sedmič uspešno izpeljala ligo. (R.G.) 38 OGLAS Poslovno obrtna cona Kozje

Občina Kozje je uspešno zaključila ope- racijo »Poslovno obrtna cona Kozje – 1. ZAZIDALNA SITUACIJA faza«, sofinancirano iz naslova Prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, razvojne prioritete »Razvoj regij«, opera- tivnega programa krepitve regionalnih ra- zvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012.

V okviru operacije so bila opremljena stavb- na zemljišča za izgradnjo poslovnih in obr- tnih prostorov. Občina Kozje obvešča in vabi vse potencialne investitorje k ugo- dnemu nakupu zemljišč. Znotraj cone so dovoljene trgovinska, gostinska, storitvena dejavnost in lahka proizvodnja. Cena komunalno opremljenih zemljišč zna- ša 17,50 € brez DDV, komunalni prispevek ni vštet v ceno. Območje, kjer se nahaja ze- mljišče, je opremljeno z asfaltirano cesto, cestnim priključkom, pločnikom in javno razsvetljavo, meteorno in fekalno kanali- zacijo, vodovodom in cevno kanalizacijo za elektro in telefonski priključek. Višina komunalnega prispevka je odvisna od veli- Interesenti za nakup zemljišča dobijo vse potrebne informacije na Občinski upravi kosti gradbene parcele in tlorisne površine Občine Kozje, Kozje 37, 3260 Kozje oz. na telefonski številki 03/800-14-00, kontaktna želenega objekta. oseba je Daniel Čoklc.

Prikaz predvidene gradnje v Poslovno obrtni coni Kozje

Za ponazoritev: Za 1.500 m2 veliko parcelo in 600 m2 velik poslovno/industrijski objekt komunalni prispevek znaša 17.937 €, kar pomeni 11,95 €/m2. Celoten strošek nakupa 1.500 m² velike komunalno opremljene parcele (nakup zemljišča in plačilo komunalnega prispevka) bi tako znašal 29,95 €/m2.

Občina Kozje vabi vse interesente na ogled zemljišč in podrobnejšo predstavitev.

VLJUDNO VABLJENI! 39