UVODNIK

UREDNIKOV STOLPEC T O K R A T P R E B E R I T E

Uvodnik...... 2-3

Pod drobnogledom -

30 let FS Kozje ...... 4,5

Iz občinskega sveta...... 6

Iz občinskege uprave...... 7-12

Predstavljamo...... 13

Kmetijstvo ...... 14-15

Pri pisanju uvodnika v prejšnji, jesenski številki glasila, sem se Aktualno ...... 16-19 naučil, da se na vreme res ne gre zanesti. Medtem ko sem jaz pisal o indijanskem poletju, so nas ob izidu glasila že presene- tile prve snežne padavine. Iz albuma...... 20-21 V tokratnem glasilu smo mesto pod drobnogledom namenili Umetniškemu društvu Folklorna skupina Kozje, ki je prazno- valo tri desetletja svojega delovanja. Društvo s takšno tradici- Iz šolskih klopi ...... 22-27 jo si zasluži vse priznanje in seveda tudi našo pozornost. Dve desetletji manj je praznovalo tudi Muzejsko društvo Kozje in Iz naših krajev ...... 28-32 tudi njihovo delovanje predstavljamo v tokratni številki. Pišemo seveda tudi o Prazniku kozjanskega jabolka, okoljskem sejmu s tradicijo, ki je že tako prerasel okvirje naše občine, da Nasveti-Pisali smo...... 33 si ga je na televizijski oddaji lastila že sosednja. Karateisti ponovno navdušujejo z uspehi, v Kozjem so se začeli plesati orientalski plesi in še kopica drugih zanimivosti se nahaja v S potovanja...... 34-35 glasilu. V rubriki Iz albuma smo vam tokrat pripravili slikovni pregled Šport...... 36-37 investicij, ki so se v letošnjem letu izvedle na področju Občine Kozje. Zelo z zanimanjem sem prebral tudi obsežen članek, ki nam ga Policija svetuje...... 38 je o svojem poletnem delu na Norveškem poslal Simon Rajgl. Tokrat objavljamo polovico članka, preostanek pa še čaka na Oglas...... 39 spomladansko številko. Sicer pa še malo in leto 2012 bo za nami. Leto v znamenju re- cesije, varčevalnih ukrepov, demonstracij in parole »Gotof si«. Naj bo prihajajoče 2013 boljše, bolj vedro in predvsem bolj po- zitivno. K NASLOVNICI Za letošnjo praznično naslovnico smo izbrali zanimivo fo- Roman Gradišek, odgovorni urednik tografijo, ki nam jo je poslal Marko Sok. Franc Grobelšek

2 UVODNIK Beseda župana Spoštovani občanke, občani!

Leto se že bliža kon- na novo asfaltirano je cestišče skozi vas. Med pomembne in cu in zima je že po- večje zadeve pa spada tudi novogradnja doma krajanov v trkala na vrata. Pred Podsredi, ki poteka v skladu z načrti. Veselim se otvoritve v nami je zadnji letošnji naslednjem letu, saj bo to eden lepših domov tudi širše, ki bo Zmajev glas, ki povze- zagotavljal odlične pogoje delovanja vseh društev in akterjev ma pestro dogajanje v KS Podsreda. Tudi rekonstrukcija občinske ceste Lesično- v obdobju od zadnje Gaberje je končana in zagotavlja varno in bolj prijetno vo- izdaje našega glasi- žnjo. Tudi sicer smo skupaj s krajevnimi skupnostmi in upo- la. V zraku se že čuti rabniki uspeli poasfaltirati več kilometrov občinskih cest in se praznično vzdušje, ki še bolj približali občini brez makadama na pomembnih od- pa ima žal glede doga- sekih cest. Zaradi velikega pomanjkanja oziroma presušitve janja v naši domovini vodnega vira smo na Osredku uspeli zgraditi nov vodovodni grenak priokus. Splo- sistem in s tem zagotovili zdravo pitno vodo uporabnikom. šna gospodarska in družbena kriza se je zarezala med nas in Na otvoritvi je bilo zelo veselo. V Kozjem smo zgradili nove prav gotovo vpliva na naše počutje. Verjamem in upam, da kleti in drvarnice in s tem sprostili nekdanje zapore. Tlak bo prevladal razum in da bo kultura dialoga pripomogla k pred poslovilno vežico na Pilštanju je obnovljen. Seveda smo iskanju dobrih rešitev za izhod iz krize, v kateri se je znašel izvedli še cel niz manjših zadev, ki pa so za naše skupno bi- svet. Upam, da bo k temu pripomogel tudi nov predsednik vanje velikega pomena. Vsa aktivna društva smo nemoteno naše države. financirali v skladu z dodeljenimi sredstvi na osnovi progra- V naši občini smo uspešno zaključili vse zastavljene cilje v mov, ovrednotenih na razpisih. Enako velja za vse javne za- smislu izvajanja proračuna. vode. V sled tega je bilo tudi dogajanje na športnem, kultur- Lahko rečem, da je za nami pestro leto in da sem vesel, da nem in drugih področjih zelo pestro in kvalitetno. Tudi letos smo kljub težkim časom prejeli vsa državna in evropska sred- so naši javni delavci lepo skrbeli za urejenost krajev. stva, ki so bila odobrena za izvajanje projektov in da so iz- Prav je, da se ob iztekajočem letu zahvalim vsem in vsakemu brani izvajalci dobro opravili svoje delo. Posodobitev vodovo- posebej, ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da se pri nas veli- dnega sistema Pilštanj- Kozje je uspešno zaključena. Največ ko dogaja in da imamo lepo urejeno občino. Posebna zahvala problemov in dela je bilo v trgu Kozje, mislim pa, da smo gre tudi občinskemu svetu, podžupanji, predsednikom KS in se prav odločili in zamenjali vse obstoječe vode, zato bo trg mojim sodelavcem na upravi. Zopet smo dokazali, da se da daljnoročno urejen in bolj prijeten za bivanje in dogajanje v s pravilnim planiranjem, pristopom, prijaznostjo, strpnostjo njem. Vsa dela, vključno s tlakovanjem, javno razsvetljavo in z odgovornostjo doseči in realizirati velike cilje. in urbano opremo, pa so predmet proračuna za leto 2013. Vsem od najmlajšega do najstarejšega želim, da bi se dobro Vas Šonovo je dobila novo kanalizacijo, vodovodno omrežje, počutili v družinah in krajih in v miru doživeli božič in skok položen je tudi cevovod za javno razsvetljavo, razširjeno in v novo leto.

ZMAJEV GLAS – GLASILO OBČINE KOZJE, številka 63, javno glasilo Zmajev glas je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 531 IZDAJA: OBČINA KOZJE ODGOVORNI UREDNIK: Roman GRADIŠEK UREDNIŠKI ODBOR: Suzana KUNST, Franc PLAHUTA, Jasna SOK LEKTORIRANJE: Elica TUČIČ UREDNIŠTVO: Kozje 37, 3260 Kozje, tel. (03) 800-14-00, e-naslov: [email protected] Oblikovanje naslovnice: Franc GROBELŠEK Oblikovanje in tisk: Grafika Gracer Celje Naklada: 1350 izvodov Glasilo brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Kozje

3 POD DROBNOGLEDOM Trideset let folklornega ustvarjanja in poustvarjanja

Članstvo v kateremkoli društvu pomeni mnogo več kot le številko na seznamu članov, po katerem se v nekaterih primerih šteje tudi moč in velikost društva. Članstvo je neke vrste pripadnost, ki nalaga določene obveznosti, skozi katere pa lahko udejanjiš svoje interesne dejavnosti in sposobnosti, ki jih skozi poklicno prakso ali pa tudi sicer v življenju kot posameznik težje uresničiš. Pravo članstvo je pravzaprav še veliko več kot zgolj pripadnost, za katerega si se prostovoljno odločil. Kot član društva si po svojih sposobnostih odgovoren tudi za napredek, ugled in prepoznavnost društva na vseh nje- govih področjih delovanja in ustvarjanja. Vse to in še mnogo več druži člane Umetniškega društva Folklorna skupina Kozje, da že trideset let vztrajajo pri svojem delu in poslanstvu ohranjanja in po- ustvarjanja slovenskega ljudskega plesnega izročila.

Kljub skromnim začetkom je pre- ki so bile spočetka predvsem krajevnega poznavnost skupine hitro rasla značaja. Začetki delovanja folklorne skupine so bili Redno so se udeleževali srečanj folklornih zelo skromni. Skupina je zagnano vadila skupin, ki jih je organizirala Zveza kultur- dvakrat tedensko. Ob nastopih so velik nih organizacij Šmarje pri Jelšah in tako problem predstavljala oblačila. Folklorne medsebojno primerjali in ocenjevali delo kostume si je skupina v tem začetnem ob- in uspehe. Srečanja pa so bila tudi prijetno dobju izposojala pri folklorni skupini iz druženje med člani folklornih skupin ob- Senovega in Šentjurja, izposoja pa je bila ve- močja nekdanje Občine Šmarje pri Jelšah. zana tudi na zagrebško gledališče. Z nastopi V naslednjih letih se je skupina programsko je v prvih letih FS prispevala k popestritvi začela vse bolj odpirati navzven. Udeleževa- proslav in praznikov na območju nekdanje ti so se pričeli območnih srečanj FS. Ta sre- Občine Šmarje pri Jelšah. Kar nekaj pa je čanja so imela ocenjevalni in selektorski po- bilo v tem obdobju nastopov tudi v sose- men, saj so nastope ocenjevali predstavniki dnji Hrvaški: Planina Donja, Pregrada, Iva- Zveze za kulturno ljubiteljsko dejavnost iz njec, Krapina, Juraj u Trnju in Koprivnica. Ljubljane in določili skupino, ki se je lahko Prav gotovo pa je bilo za člane v tedanjem uvrstila na medobmočno srečanje FS. začetnem obdobju veliko doživetje njihovo Območna srečanja folklornih skupin so prvo gostovanje v Makedoniji. člani FS pričeli organizirati tudi sami. Leta Uvod v prireditev ob jubileju Prepoznavnost skupine je rasla in v letu 2003 je bilo prvo Območno srečanje fol- 1986 se je skupina prvič predstavila na tele- klornih skupin ljudskih pevcev in godcev v zanimanja pri publiki. Tudi sicer FS skrbi viziji Slovenija v oddaji »Pod lipo« z vklju- Kozjem, ki ga je skupaj s folklorno skupino za odrsko predstavitev nekaterih običajev. čitvijo direktnega prenosa iz Kozjega. organiziral JS RS za Kulturne dejavnosti Tako imajo na oder postavljen običaj Mar- Zaradi želje po nabavi lastnih oblačilnih ko- Območna izpostava Šmarje pri Jelšah. tinovanja in Kresovanje. stumov so folkloristi začeli izvajati številne komercialne nastope v tedanjih Atomskih Celovečerni koncerti in obletnice Mednarodno delovanje toplicah in Zdravilišču Rogaška Slatina. Prvi celovečerni koncert, ki ga je priredila Prve predstavitve v tujini je vsekakor po- Programska leta pa so bila čedalje bolj za- FS Kozje, je bil posvečen 3. obletnici delo- trebno povezati s sodelovanjem s Koz- polnjena s številnimi nastopi na priredi- vanja skupine. janskim parkom in tedanjim direktorjem tvah, proslavah in otvoritvenih svečanostih, Programska leta so se vrstila in vsakih pet Francijem Zidarjem, ki se je kulturnega let delovanja so obeležili s celovečerno pri- poslanstva plesnega izročila dobro zavedal reditvijo, ki so ji vpletli določen vsebinski in v mednarodno kulturno sodelovanje ob pomen, vezan na krajevno izročilo. Tako raznih priložnostih vključeval tudi predsta- so si ob petletnih jubilejih sledili celovečer- vitev slovenskega plesnega izročila. ni nastopi, s predstavitvijo novih plesnih V sodelovanju s Kozjanskim parkom so spletov, tudi novih folklornih kostumov in folkloristi odpotovali v v Sinzeldorf, kjer so dejavnosti vseh delujočih skupin od otrok s svojimi folklornimi oblačili in plesi sode- v Vrtcu Zmajček Kozje, osnovnošolcev šol lovali v povorki ob praznovanju 100-letnice Kozje in Lesično, do mladinske in odrasle gasilstva. folklorne skupine, povezanih v plesni splet Leta 2001 so v sodelovanju s Kozjanskim , ki ga je zaokrožala določena vsebinska ce- parkom nastopili na božično-novoletnem lota. sejmu v Zwettlu v Avstriji. Skupaj s Kozjan- Ob 25-letnici delovanja so na oder postavili skim parkom so odšli tudi na praznovanje zanimivo legendo o kozjanskem zmaju, ki je 30-letnice naravnega parka Bavarski gozd v v delovanje FS vnesla nove programske in Waldmunchen v Nemčijo. Belokranjski ples na Virštanjški noči 2008 koreografske usmeritve in vzbudila veliko Leta 2004 je folklorna skupina postala čla- 4 POD DROBNOGLEDOM nica C;I;O;F:F:-a mednarodnega združenja Kljub dolgoletnim naporom, opravljenim folklornih skupin in po zaslugi številnih številnim komercialnim nastopom, iskanju vidnejših nastopov in prepoznavnosti sku- sponzorskih sredstev, iskanju ustreznosti pine so pričela prihajati vabila tudi za sode- blaga in krojačev se danes FS lahko pred- lovanje na mednarodnih festivalih. stavi s spleti petih slovenskih pokrajin, ki Tako je FS v septembru 2005 odpotovala jih lahko suvereno predstavi v oblačilnem v Radnevo, v Bolgarijo, naslednje leto so videzu petih slovenskih pokrajin. Tako v gostovali v Italiji, sledilo je gostovanje na mnogočem skupina prispeva k ohranjanju Madžarskem, na Češkem, pa v Srbiji, Hrva- in prezentaciji oblačilne kulturne dediščine ški in Makedoniji. ne le Kozjanskega temveč tudi drugih slo- Tovrstna gostovanja so prinesla skupini venskih pokrajin. povsem nova doživetja in dragocene izku- šnje, ob katerih se je skupina ne le plesno, Izobraževanje Gostovanje na Madžarskem v kozjanskih ampak tudi duhovno kalila. Naporno in Da bi člani FS lažje primerjali svoje delo prazničnih nošah utrudljivo dolgotrajno potovanje, prenaša- in uspehe, so se udeleževali večine srečanj, nje težkih folklornih oblačil in pogosti na- ki so bila organizirana na območnem in ob intenzivnem delu lažje in hitreje naučili stopi ob mnogih nepredvidljivih situacijah, medobmočnem nivoju in tako spremljali na novo postavljenih plesnih spletov, hkrati dolgotrajna potovanja iz kraja v kraj nasto- kritike ocenjevalne komisije za svojo, ka- pa utrdili že postavljene splete. Na intenziv- pa, vročina ali mraz, zasluženo kosilo v po- kor tudi za ostale udeležene skupine. To je nih vajah je bilo delo resno in postavljeno znih večernih urah po opravljenih nastopih vsekakor prinašalo dragocene izkušnje in po vnaprej določenem urniku, ki ga je pri- zahtevajo od članov skupine veliko disci- navodila, kaj je dobro in kaj ne. Prav tako pravil strokovni vodja skupine. Ta je za delo pliniranost in resnično potrpežljiv odnos. pa se je FS udeleževala nastopov in srečanj, na vajah običajno pripravil tudi nov plesni Potovanje pa je seveda tudi spoznavanje ki so jih prirejale druge vidnejše akademske splet. Tako je FS v svojem delovanju imela tujih krajev in ljudi, njihovih običajev ter folklorne skupine in se ob njihovih večino- intenzivne vaje v različnih krajih v Sloveniji navad. Ti pa vedno znova prinašajo v skupi- ma jubilejnih nastopih skušala zgledova- in na Hrvaškem. Intenzivnih vaj se folklori- no prijetno razpoloženje, na katerega osta- ti po vsem tistem, kar bi tudi sama lahko sti spominjajo na eni strani kot zelo resnega nejo nepozabni spomini. predstavila. in tudi napornega dela, ki pa ga je vendarle Ob izkušnjah udeležbe na mednarodnih fe- Na seminarjih za vodje folklornih skupin, ki spremljalo živahno »folklorno obredje«. stivalih je znotraj skupine prišla pobuda, da jih organizira Zveza ljubiteljskih kulturnih takšen festival organizirajo tudi v Kozjem. dejavnosti Ljubljana, se je izobraževalo več Priznanja V maju 2007 se je v Kozjem odvijal prvi članov. Kar pet članov ima opravljene men- Za svoje delovanje je FS Kozje dobila prvo mednarodni folklorni festival z udeležbo torske izpite in nosijo naziv izprašani men- priznanje leta 1988 na Srečanju delovnih folklornih skupin iz Italije, Avstrije in Slo- tor folklorne skupine. ljudi na Boču, kjer ji je Zveza sindikatov venije. V letošnjem letu je potekal že šesti Slovenije podelila srebrni znak za vestno tovrstni festival. Prav tako se je v letošnjem Pospešene vaje delo. Sledilo je kar nekaj priznanj letu FS Kozje uspelo uvrstiti v svetovnih Folklorna skupina je leta 1989 odšla na Krajevne skupnosti Kozje za številne na- koledar CIOFF-ovih festivalov iz celega sve- prve pospešene vaje v Portorož. Pri sami stope, s katerimi veliko prispevajo h kultur- ta. Na koledarju so bile doslej tri tovrstne izvedbi in namestitvi članov je veliko poma- nemu dogajanju v kraju in širši okolici. Na prireditve v Sloveniji (Folkart Maribor, Slo- gal Jože Planinc in DO Metka Kozje, saj svečanih sejah občinskega sveta so za svoje folk Novo mesto in Zeleni Jurij Črnomelj), so omogočili, da se je FS lahko nastanila v delo prejeli kar dve denarni nagradi. Najbolj od letošnjega leta pa je na svetovnem kole- njihovem počitniškem domu, kjer so imeli pa so člani folklorne skupine seveda pono- darju tudi Mednarodni folklorni festival v tudi vaje. sni na najvišje priznanje, ki ga lahko podeli Kozjem. Delo na intenzivnih vajah je poslej folklor- župan, to je grb Občine Kozje, ki so ga pre- na skupina vključevala v programski sklop jeli ob 25-letnici delovanja društva. Folklorni kostumi in svoje redne letne dejavnosti, v katerem so Vzgojna dejavnost in izobraževanje mladih oblačilni videz se člani folklorne skupine na enem mestu in FS veliko pozornost posveča tudi vzgoji mladih. Folklorna interesna dejavnost se prične že v Vrtcu Zmajček Kozje in se na- daljuje v Osnovni šoli Kozje in Osnovni šoli Lesično in v primeru, da je dovolj mladih članov, znotraj FS Kozje pa deluje tudi mla- dinska folklorna skupina.

Dokumentiranje in vodenje kronike Člani folklorne skupine pa so ponosni tudi na svojo skrbno vodeno in zapisano zgodo- vino. V tridesetih letih se je nabral zajeten sveženj desetih knjig, kjer se skozi natančno urejeni kronološki pisni in fotografski ma- terial lahko razbere razvoj in rast Umetni- škega društva Folklorne skupine Kozje. Nastop na tridesetletnici društva Jasna Sok 5 IZ OBČINSKEGA SVETA S 14. SEJE OBČINSKEGA SVETA

Dopolnitev Načrta razvojnih programov od 2012 do 2015 Kozje in Energetska sanacija Osnovne šole Lesično. Eden izmed pogojev Občina Kozje je na javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in prostor razpisa je bil tudi dokument o zagotovljenih sredstvih za izvedbo operacije, »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih kar predstavlja odlok o veljavnem proračunu občine in NRP, v katerega je skupnosti« v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne uvrščen projekt, ki je predmet vloge. Občinski svet je sprejel dopolnitev infrastrukture za obdobje 2007-2013, 6. razvojne prioritete »Trajnostna Načrta razvojnih programov, s katero je uvedel dve novi proračunski raba energije«, 1. prednostne usmeritve »Energetska sanacija javnih postavki v NRP Občine Kozje za obdobje 2012-2015, in sicer: Energetska stavb«, prijavila dve operaciji, in sicer Energetska sanacija Osnovne šole sanacija Osnovne šole Kozje in Energetska sanacija Osnovne šole Lesično.

Odlok o ustanovitvi OKP Javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o. S pristopom Občine Poljčane kot ustanoviteljice javnega podjetja smo posamezne občine že pristopile k sprejetju splošnega akta, ki vključuje tudi Občino Poljčane. Med obravnavami na posameznih občinskih svetih so se ugotovila še nekatera manjša neskladja, predvsem glede načina uveljavitve splošnega akta. Ker mora biti besedilo odloka sprejeto v identični obliki na občinskih svetih vseh občin ustanoviteljic, se je predlagalo, da se pomanjkljivosti pravočasno odpravijo in se zagotovi objava in uveljavitev odloka. Občinski svet je predlagani odlok sprejel v obeh obravnavah.

Odlok o dopolnitvi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Predlagano je bilo, da se odlok dopolni tako, da se kot izbirna javna Kozje gospodarska služba določi tudi izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja, Na predhodni seji občinskega sveta je bil članom občinskega sveta oskrba s toplotno energijo iz lokalnega omrežja. predstavljen projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v naselju V skladu z odlokom se gospodarska služba lahko izvaja preko režijskega Kozje. Člani občinskega sveta so projekt podprli ter zadolžili župana in obrata, v javnem podjetju, v javnem zavodu, s podelitvijo koncesije osebam občinsko upravo, da pripravijo potrebne akte za zagon navedenega projekta. zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnosti oseb V skladu z določili Energetskega zakona se daljinsko ogrevanje in oskrba z zasebnega prava. Občinski svet je sprejel v obeh obravnavah dopolnitev energetskimi plini iz omrežja izvajata kot izbirna lokalna gospodarska javna odloka, s katerim je kot izbirno gospodarsko javno službo določil tudi služba. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Kozje v 4. členu Izvajanje dejavnosti daljinskega ogrevanja, oskrba s toplotno energijo iz določa, katere so izbirne javne gospodarske službe, izvajanje dejavnosti lokalnega omrežja. daljinskega ogrevanja v odloku ni zajeto.

Volitve predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta in državnega sveta. Za predstavnika Občine Kozje v volilno telo 5. volilne enote za določitev kandidata za člana državnega sveta za izvolitev člana državnega sveta je prispel en predlog, in sicer predlog za Na zadnji seji občinskega sveta so bile izvedene volitve predstavnika g. Veljka Kolarja. Za člana državnega sveta RS kot predstavnika lokalnih Občine Kozje v volilno telo za volitve člana državnega sveta. interesov 5. volilne enote ni bilo predloga. Občinski svet je z izvedenim Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinskemu postopkom tajnega glasovanja določil kot predstavnika Občine Kozje v svetu predložila seznam predlaganih kandidatov za elektorja in za člana volilnem telesu za izvolitev člana Državnega sveta RS g. Veljka Kolarja.

Soglasje k zadolžitvi javnega zavoda Razvojna agencija Sotla št. 1 predvidoma izvajal do junija 2013. Za izvedene projektne aktivnosti Razvojna agencija Sotla kot projektni partner sodeluje v treh projektih RA Sotla izstavlja poročila in zahtevke za sofinanciranje na Ministrstvo evropskega teritorialnega sodelovanja SI-HR in SI-AT (čezmejni projekti). za gospodarski razvoj in tehnologijo. S potrjevanjem poročil in izplačilom Za projekte ima sklenjene pogodbe o sofinanciranju z nepovratnimi EU in zahtevkov se (izplačilni organ je Slovenski regionalni razvojni sklad) kasni, nacionalnimi sredstvi: zato so predvideli, da bodo v javnem zavodu nastopile likvidnostne težave, 1. Pogodba o partnerstvu za projekt »Vino-kultura-kulinarika-doživeti saj morajo pokrivati tekoče stroške poslovanja in izvajati projektne aktivnosti tudi za projekte, ki so financirani iz drugih virov (npr. Leader projekti). Svet vinske ceste – VINO COOL« Zavod za turizem Maribor in partnerji, zavoda se je seznanil z likvidnostno situacijo in podal soglasje direktorici, 2. Sporazum o partnerstvu za projekt »Oblikovanje skupnih čezmejnih da izvede postopek najema kratkoročnega bančnega kredita. Stroške za okoljskih standardov – 48 UR« Občina Štore in partnerji, odobritev kredita in pripadajoče obresti bomo pokrivali iz lastnih prihodkov. 3. Sporazum o partnerstvu za projekt »Razvoj čezmejne wellness V skladu z zakonom o javnih financah in zakonom o financiranju občin je destinacije s povezovanjem podeželskih turističnih produktov – zavod zaprosil Občino Kozje kot eno od ustanoviteljic javnega zavoda RA Wellness 3+« RA Kozjansko in partnerji. Sotla za izdajo soglasja k zadolžitvi za potrebe premoščanja likvidnostnih težav v višini do 50.000 EUR za obdobje enega leta. Občinski svet je Projekta pod št. 2 in 3 sta že zaključena, medtem ko se bo projekt pod soglasje podal.

Aneks št. 1 k Pogodbi o vzpostavitvi območnega razvojnega območje Obsotelja in Kozjanskega s sprejetimi spremembami Zakona o partnerstva za območje »Obsotelja in Kozjanskega« skladnem regionalnem razvoju, prav tako se je iz pogodbe izključila Občina Pogodba o ustanovitvi ORP za območje Obsotelja in Kozjanskega je bila Bistrica ob Sotli, saj je iz območnega partnerstva izstopila. podpisana 12. 06. 2006. Dopolnitve oz. uskladitve z ZSRR in ZSRR-2A se nanašajo na vzpostavitev S sprejetim aneksom se je uskladila Pogodba o ustanovitvi ORP za območnega razvojnega sveta, njegovo sestavo in delovanje.

Andreja Reher 6 IZ OBČINSKE UPRAVE Potrjen projekt »Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle« OBČINA KOZJE

Občina Kozje je v sodelovanju s sosednjimi V tabeli je predstavljena finančna konstrukcija celotnega skupnega projekta in posebej del, petimi občinami (Šmarje pri Jelšah, Roga- ki pripada Občini Kozje: ška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Šentjur) NEPOVRATNA že v letu 2009 pristopila k skupnem projek- Z. SKUPNI NEUPRAVIČENI UPRAVIČENI SREDSTVA OPIS DEL tu - operaciji Oskrba s pitno vodo v porečju št. STROŠKI STROŠKI STROŠKI (kohezijski sklad + Sotle. Občine želimo v sklopu projekta po- državna sredstva) sodobiti in obnoviti dotrajane magistralne Projektna/ vodovodne sisteme in tako doseči cilj učin- 1 investicij. 834.948,00 834.948,00 0,00 0,00 kovite izrabe naravnih virov - učinkovita dokumentacija 2 Nakup zemljišč 0,00 0,00 0,00 0,00 raba vode. Z vodo kot naravno dobrino je Gradbena dela/ 3 15.844.089,00 2.286,00 15.841.803,00 13.864.613,63 namreč potrebno ravnati skrajno gospo- nakup opreme darno in preprečiti prevelike izgube vode. Obveščanje 4 70.000,00 0,00 70.000,00 61.439,00 V stanju, v kakršnem je sedanji vodovodni javnosti sistem, pa so izgube zelo velike. V ta namen 5 Nadzor 166.355,00 0,00 166.355,00 145.317,15 je bila v sredini leta 2009 oddana vloga za 6 Vmesna vsota 16.915.392,00 837.234,00 16.078.158,00 14.071.369,78 pomoč iz Kohezijskega sklada (nepovratna 7 DDV 3.383.078,00 3.383.078,00 0,00 0,00 evropska sredstva). 8 SKUPAJ 20.298.470,00 4.220.312,00 16.078.158,00 14.071.369,78 Po štirih dopolnitvah vloge, dodatno izde- OBČINA 9 2.270.505,00 161.345,14 2.109.159,86 1.851.526,09 lani PGD in PZI dokumentaciji, pridoblje- KOZJE nih pravnomočnih gradbenih dovoljenjih in izdelani hidravlični študiji, investicijski dokumentaciji, razpisni dokumentaciji za relaciji Zagorje–Lesično–Pilštanj, približno načrt razvojnih programov pod postavko izbor gradbenega izvajalca in nadzornika 11 km cevovoda. Predvidena je rekonstruk- Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle – Vo- (razpisna dokumentacija je bila potrjena s cija obstoječega cevovodnega sistema, ki dooskrba v občini Kozje, v skupni višini strani takratne Službe vlade za lokalno sa- je trenutno poddimenzioniran in iz neu- 2,27 milijona evrov, kjer se pričakuje prido- moupravo in regionalno politiko), je obči- streznega azbestno-cementnega materiala. bitev 1,85 milijona nepovratnih evropskih nam končno uspelo. Rekonstrukcija se bo vršila s cevovodi iz in državnih sredstev. Gradbena dela pa se Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno- sodobnejših in predvsem odpornejših cevi bodo izvajala v obdobju 2013-2015. logijo je po štirih letih le izdalo dolgo pri- iz ustreznih DUKTIL materialov. Trasa Občina Kozje se zahvaljuje vsem občankam čakovano odločbo o dodelitvi sredstev za rekonstruiranega cevovodnega sistema je in občanom, ki so s podpisom služnostne skupino projektov »Oskrba s pitno vodo v sprojektirana večji del ob obstoječih cevo- pogodbe omogočili, da se bodo lahko re- porečju Sotle«, v višini 11.960,664,30 € ne- vodih, ki bodo za čas izvajanja del še aktivni konstrukcijska dela v posodobitev cevo- povratnih sredstev. in se bodo po dokončanju gradnje prenehali vodnega sistema izvajala tudi po zasebnih Občina Kozje želi v sklopu omenjenega uporabljati. zemljiščih. projekta posodobiti magistralni cevovod na Projekt je uvrščen v občinski proračun in Daniel Čoklc Zaključen javni razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva

Občina Kozje je dne 20. 02. 2012 objavila - promocija izdelkov in storitev in sveto- nje razvoja malega gospodarstva v Občini javni razpis za dodelitev proračunskih sred- valne storitve. Kozje odobril sredstva štirim prijavam za stev za pospeševanje razvoja malega gospo- prvi namen in štirim prijavama za drugi na- darstva v Občini Kozje v letu 2012. Razpis je Upravičenci so lahko prijavili ukrepe, ki so men. bil odprt do 31. 10. 2012. se izvedli v času od 01. 10. 2011 do 31. 10. V skladu s sprejetim proračunom ter s skle- Skupna vrednost razpisanih sredstev za so- 2012. pom Odbora za gospodarstvo in razvoj se je financiranje razvoja malega gospodarstva v Do določenega roke je prispelo 5 vlog za v letošnjem letu razdelilo za ukrep pospeše- letu 2012 znaša 8.000 EUR. prvi namen in 5 vlog za drugi namen. vanje odpiranja novih delovnih mest 5.000 Na podlagi javnega razpisa so se sredstva €, za ukrep promocija izdelkov in storitev in dodeljevala za naslednja namena: Po pregledu in obravnavi vlog je Odbor za svetovalne storitve pa 3.000 €. - pospeševanje odpiranja novih delovnih gospodarstvo in razvoj v skladu s Pravilni- mest, kom o dodeljevanju sredstev za pospeševa- Andreja Reher 7 IZ OBČINSKE UPRAVE

štipendije za študenta, in sicer v deležu 25 %. Regijska štipendijska shema Med 45 vlogami delodajalcev ni bilo nobene vloge iz Občine Kozje. Odbor za gospodarstvo in razvoj je podprl do- savinjske regije 2012/2013 delitev štipendije enemu dijaku in enemu štu- dentu iz Občine Kozje, za katera je bil izkazan Razvojna agencija Savinjske regije d. o. o. – Občina Kozje je v šolskem letu 2012/2013 interes delodajalca iz druge občine. RASR tudi letos izvaja projekt Regijska šti- podpisala pismo o nameri za vključitev v ome- pendijska shema Savinjske regije – RŠS kot njeno štipendijsko shemo, s katerim je izrazila Povprečna višina dijaške štipendije za šolsko prioritetni projekt Regionalnega razvojnega namen sofinanciranja štipendij. Predvideva se leto 2012/2013 znaša 194,72 EUR, povprečna programa Savinjske regije 2007-2013. sofinanciranje ene štipendije za dijaka in ene študentska štipendija pa je 370,09 EUR. Andreja Reher Zimska služba 2012/13 na območju Občine Kozje

Zimska služba se izvaja na občinskih cestah, IZVAJALCI ZIMSKE SLUŽBE NA OBČINSKIH CESTAH ki so po odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje kategorizirane kot lokalne ce- OBMOČJE IZVAJALEC KONTAKTNA OSEBA ŠTEVILKA ste in kot javne poti ter na javnih površinah GAAL Albin Leskovšek s.p., Sela 1, LESKOVŠEK ANDREJ 031 349 497 - pločnikih, intervencijskih poteh, avtobusnih LESIČNO, ZAGORJE 3254 Podčetrtek, podizvajalec VOC LESKOVŠEK ALBIN 041 627 921 CELJE d.d. oz. GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 postajališčih, parkiriščih in drugih površinah za pešce in prevozna sredstva. Za izvajanje LESIČNO, PILŠTANJ, GUBNO, VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, 3000 GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 zimske službe je na lokalnih cestah in šolskih MAROF, DRENSKO REBRO, KLAKE, ZDOLE, ZEČE, KOZJE Celje cestah pristojna občina, na javnih poteh in VOC CELJE, VZDRŽEVANJE IN javnih površinah (parkirišča, pločniki …) pa KOZJE - VETRNIK – GORJANE, OBNOVA CEST, d.d., Lava 42, 3000 GERŠAK MATJAŽ 051 301 582 krajevne skupnosti. Nekategorizirane dovo- RIHTAR, TOPLICE Celje zne poti, trotoarje in individualne odcepe do EKOD d.o.o., Vrenska Gorca 16, BUČE, BUČKA GORCA, ORTNICE, DOBRAVC MIRKO 051 651 357 objektov so dolžni čistiti njihovi lastniki. VRENSKA GORCA 3255 Buče Občane prosimo, da se v primeru nepravoča- KARL KUNEJ S.P., Osredek pri POKLEK , ŽELEZNO, OSREDEK, KUNEJ KARL 031 650 052 sno očiščenih oz. nevzdrževanih cest obrnejo RAKONCA Podsredi 19, 3257 Podsreda. direktno na svojega vzdrževalca, kontaktne BRAČUN JANEZ, Gradišče 26, 3257 BRAČUN JANEZ 040 899 244 osebe in številke so podane v spodnjih tabe- PRILEP (Kos – Kostanjšek) Podsreda lah. Če ne veste, kdo je vzdrževalec občinskih TOVORNIK ALOJZ, Zagorje 55, BISTRICA - POKORNA VAS TOVORNIK ALOJZ 041 794 082 cest na vašem območju oz. se vam le-ta na 3261 Lesično klice ne oglaša, kontaktirajte občinsko upra- vo Občine Kozje (Daniel Čoklc in Matej Ko- javno površino. po teh površinah. Sneg se mora odlagati ob stevc), kjer vam bomo pomagali. Pri odstranjevanju snega mora izvajalec upo- robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljen Osnovni nalogi izvajalca zimske službe sta: števati naslednje prioritete: odvod vode, ali na površini, kjer odstranjeni - da posipa ceste po prednostnem vrstnem 1. prioriteta: šolske avtobusne proge v času sneg ne ovira prehodnosti oziroma prevozno- redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav pouka, sti udeležencev v prometu. poledice. Na cestah oziroma cestnih od- 2. prioriteta: lokalne ceste, V času odstranjevanja snega z javnih površin sekih, za katere je v operativnem planu 3. prioriteta: dostop do javnih ustanov in jav- (parkirišča) so lastniki vozil dolžni odmakniti predvideno tudi preventivno posipanje, se na parkirišča, svoja vozila, saj je le tako možno očistiti jav- posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se 4. prioriteta: javne poti. ne površine. Hidranti, ki so v uporabi zaradi lahko pričakuje poledica; Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsa- - da začne praviloma odstranjevati novoza- površin, streh, funkcionalnih in drugih povr- kem času in ne smejo biti zametani s snegom. padli sneg, ko ga zapade 10 cm na cesto oz. šin je prepovedano onemogočanje prometa Daniel Čoklc

Rušitev nevarnih dotrajanih objektov

Na območju Občine Kozje je kar nekaj objek- Prvi objekt je bil gospodarsko poslopje – ko- Občina Kozje poziva vse lastnike dotrajanih tov, ki s svojim zgledom in nevarnostjo poru- zolec v Podsredi, neposredno ob novem več- objektov, da v kolikor jim to dopuščajo finanč- šitve, ki je ponavadi posledica nevzdrževanja, namenskem objektu – Dom krajanov v Pod- ne zmožnosti, poskrbijo za svoje objekte, jih kazijo prelepo kozjansko pokrajino. sredi. Občina Kozje se je z lastniki objekta redno vzdržujejo in obnavljajo in tako pripo- V letošnjem letu je Občini Kozje v sodelova- dogovorila, da se objekt poruši in tako izboljša morejo k urejeni občini in kozjanski pokraji- nju z lastniki dotrajanih nevzdrževanih in ne- izgled naselja Podsreda. Drugi objekt pa je bil ni. Lastniki dotrajanih objektov, ki ogrožajo varnih objektov uspelo porušiti in odstraniti dotrajana stanovanjska hiša v naselju Šonovo. okolico in predstavljajo nevarnost oz. kazijo kar dva večja objekta, ki sta kazila območje Nova lastnica objekta je rušitev naročila pri lo- okolico, se lahko za pomoč pri urejanju po- prav na vstopnih točkah občine, natančneje kalnem izvajalcu, ki je v nekaj dneh izvedel ru- stopkov in za rušitev objektov obrnejo tudi na ob regionalni cesti R2 423 Črnolica – Bistrica šitev objekta in ureditev okolice. Ves gradbeni občinsko upravo Občine Kozje. ob Sotli. material je bil odpeljan na legalne deponije. Daniel Čoklc 8 IZ OBČINSKE UPRAVE Končana I. faza ureditve trga Kozje

Za dokončanje ureditve trga Kozje bo po- trebno v prihajajočem letu izvesti tudi II. fazo, ki pa zajema naslednja dela: - ureditev mirujočih površin s tlakova- njem, - ureditev talnih označb in označitev nove- ga prometnega režima parkiranja v trgu, - ureditev novih dostopov do objektov – trotoarjev, - postavitev energetsko varčne javne raz- svetljave, - postavitev vrtnih ograj, - postavitev urbane opreme (koši, klopce, stojala za kolesa, zasaditve, vodnjak), - izgradnja pločnika ob državni cesti V začetku meseca decembra je bila s polo- razsvetljavo trga, (mimo motela). žitvijo asfaltne prevleke na obeh občinskih - kanalizacijo za telekomunikacijske vode cestah, ki potekata skozi trg, zaključena I. (optični kabel), Zasnova nove ureditve izhaja iz historične faza ureditve trga Kozje. - elektrifikacijo trga (vse nadzemne elektro oblike lijakastega oziroma trapezoidnega S položitvijo asfaltne prevleke so se dela v vode smo spravili pod zemljo v elektro trga, značilnega za mesta in trge na Štajer- trgu za letošnje leto zaključila, izvajalec, kanalizacijo), skem. Zaradi dejstva, da je trg Kozje varo- podjetje Plima d.o.o. iz Žalca, pa mora do- - obnovo lokalne ceste LC 181051 (Koz- van kot območje naselbinskega spomenika končati še manjše malenkosti. je–Vetrnik–Gorjane) ter JP 681541 (eno- Kozje – trško jedro (EŠD 4593), je bila pre- smerna ulica) znotraj obravnavanega ob- nova, ki je načrtovana v trapeznih oblikah, V sklopu ureditve trga Kozje je Občina Koz- močja trga, skupaj cca 500 m, ki se manifestirajo tako v grajenih (tlak, zid- je v letošnjem letu uredila: - ureditev hidroizolacije na objektih v eno- ci, vodni motiv…) kot raščenih (živice…) - 430 m manjkajoče meteorne kanalizacije smerni ulici, strukturah trga, usklajena z Zavodom za za odvajanje padavinskih voda, ki se zbe- - izgradnjo novih parapetov za postavitev varstvo kulturne dediščine Slovenije. Uredi- rejo na javnih površinah in strehah objek- enotnih vrtnih ograj v enosmerni ulici, tev trga po prenovi je prikazana v spodnji tov v trgu, - postavitev robnikov za potrebe izgradnje situaciji. - 340 m fekalne kanalizacije, pločnika ob državni cesti (mimo motela). - kanalizacijo za energetsko varčno javno Daniel Čoklc

Energetska sanacija javnih objektov

Občina Kozje je na Javni razpis Ministrstva za infrastrukturo in pro- energije in uporabila 211MWh toplote za ogrevanje, pridobljene iz ob- stor »Sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokal- novljivih virov energije*- lesna biomasa. nih skupnosti« prijavila dva projekta, in sicer Energetska sanacija OŠ V sklopu projekta Energetska sanacija OŠ Lesično pa želi občina izve- Kozje z enoto vrtca in Energetska sanacija OŠ Lesično. sti naslednja dela: V sklopu projekta Energetska sanacija OŠ Kozje z enoto vrtca želi ob- - energetsko sanacijo ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, zame- čina izvesti naslednja dela: njava dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, toplotna - energetsko sanacijo ovoja stavbe (toplotna izolacija fasade, zame- izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju z zamenjavo do- njava dotrajanih in energetsko neustreznih oken in vrat, toplotna trajane strešne kritine, toplotna izolacija tal ter sanacija toplotnih izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju z zamenjavo do- mostov), trajane strešne kritine, toplotna izolacija tal ter sanacija toplotnih - optimizirati energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema (izboljša- mostov), ve na ogrevalnih sistemih in vgradnja frekvenčne regulacije), - optimizirati energetsko učinkovitost ogrevalnega sistema (izboljša- - nakup in montaža nove peči na lesno biomaso. ve na ogrevalnih sistemih in vgradnja frekvenčne regulacije), Vrednost navedenih del je skladno s projektno dokumentacijo in pro- - priključitev obeh javnih objektov na daljinsko ogrevanje z lesno bi- jektantskimi popisi del ocenjena na 445.331 € z DDV, občina pa je na omaso. razpisu kandidirala za 359.170 € nepovratnih evropskih sredstev. V Vrednost navedenih del je skladno s projektno dokumentacijo in pro- primeru uspešne prijave se bo projekt začel in končal v letu 2013. V jektantskimi popisi del ocenjena na 426.088 € z DDV, občina pa je na primeru izvedbe navedenih del bi OŠ Kozje in vrtec Zmajček na leto razpisu kandidirala za 340.884 € nepovratnih evropskih sredstev. V privarčevala kar 167 MWh toplote na leto (55 % energije), 1,25 MWh primeru uspešne prijave se bo projekt začel izvajati v letu 2014, zaklju- električne energije in pridobila ter uporabila 132 MWh toplote za čen pa mora biti najkasneje do aprila 2015. V primeru izvedbe nave- ogrevanje, pridobljene iz obnovljivih virov energije*- lesna biomasa. denih del bi OŠ Kozje in vrtec Zmajček na leto privarčevala kar 141 Rezultati o uspešnosti prijave na javnem razpisu bodo znani v priho- MWh toplote na leto (dobrih 42 % energije), 17,75 MWh električne dnjih dneh. Daniel Čoklc 9 IZ OBČINSKE UPRAVE Izgradnja Večnamenskega centra Kozje

Občina Kozje si že vrsto let prizadeva, da vljala najmanjša še smiselna rokometna oz. mentacijo in pridobiti spremembo gradbe- bi našla rešitev za gradnjo nadomestne te- malonogometna dvorana, seveda s primar- nega dovoljenja. lovadnice pri Osnovni šoli Kozje. Obstoječa no uporabo za šolski pouk. Kadar se ne bi telovadnica je bila zgrajena v poznih šestde- potrebovala celotna dvorana naenkrat, bi Občina Kozje bo porušila obstoječo telova- setih letih prejšnjega stoletja in je že v zelo jo bilo možno razdeliti na 3 vadbene enote. dnico pri osnovni šoli in na njenem mestu slabem stanju, je energetsko zelo potratna, Objekt bi bil s toplim hodnikom povezan (seveda v veliko večjih gabaritih) zgradila okoljsko nesprejemljiva in potresno nevar- s šolo, za zunanje uporabnike bi bili zago- Večnamenski center Kozje. Le-ta bo zagota- na. Za rešitev tega problema je bilo izvede- tovljeni posebni vhodi. Ob tem so vsesko- vljal prostor tako kulturnim, gospodarskim, nih veliko aktivnosti. Tako je bilo izdelanih zi tekle aktivnosti za pridobitev ustreznih družbenim dejavnostim, manjši del pa bo več predlogov, in sicer od dozidave obsto- finančnih sredstev. Postalo je jasno, da s namenjen športni dejavnosti za potrebe ječe telovadnice in rekonstrukcije obstoječe strani ministrstva, pristojnega za šolstvo in osnovne šole. Zaradi zahtev javnega poziva do rušitve obstoječega objekta in izgradnje šport, v daljšem časovnem obdobju ni pri- in transparentnosti porabe evropskih sred- novega na isti lokaciji. Izdelana je bila pro- čakovati sofinanciranja, saj je ministrstvo stev, ki so strogo namenska, je bilo potrebno storska preverba Osnovne šole Kozje, ki zelo omejeno s sredstvi, zato so tudi razpisi objekt razdeliti na dva dela, ki pa sta med- je pokazala, kakšne površine so potrebne zelo redki, z majhnimi finančnimi sredstvi, sebojno ločena s pregradno steno, sicer pa za izvajanje pouka glede na število otrok ki komaj zadoščajo za stavbe šol, ki so v iz- z eno streho in enim zunanjim obodom ter v šolskem okolišu, vključno s potrebnimi redno slabem stanju. Tudi delež sofinanci- skupnimi tehničnimi prostori. 2/3 objek- površinami za športno vzgojo. Demograf- ranja bi v skladu s pogoji ministrstva lahko ta bosta namenjeni večnamenskemu delu ska slika šolskega okoliša OŠ Kozje je sicer bil največ dobrih 20 % celotne vrednosti (kulturne in športne dejavnosti), 1/3 objek- dokaj stabilna, rahlo padajoča. Vendar kljub investicije, glede na priznani šolski stan- ta pa bo namenjena za potrebe športne temu kaže, da bo osnovna šola 9-oddelčna, dard. Manjši delež sofinanciranja je mogoče vzgoje. Projekt izgradnje Večnamenskega izjemoma bi se lahko zgodilo, da bi lahko pridobiti tudi s strani Fundacije za šport, centra Kozje je Občina že v mesecu avgu- bila tudi 10-oddelčna. Po veljavnih stan- kjer pa vsako leto prispe več kot 10-krat več stu 2012 prijavila na javni poziv ministrstva, dardih za šolski prostor pomeni to, da OŠ vlog, kot je razpisanih sredstev. vendar še vedno ni dobila ustreznega sklepa Kozje pripada 1 vadbeni prostor za izvaja- o sofinanciranju. Po terminskem planu bi se nje športne vzgoje, kar predstavlja 546 m² Zaradi vseh dejstev je bilo nujno iskati dela morala začeti že v jeseni, vendar se bo površin, vključno s pomožnimi površinami. vire drugje. Občina Kozje je upravičena do začetek zamaknil na pozne zimske mesece. Ta površina je torej tudi tista, ki je lahko evropskih sredstev iz Razvoja regij, kjer so Za športni del objekta je občina kandidira- predmet sofinanciranja s strani ministrstva natančno določeni nameni sofinancira- la tudi na sredstva Fundacije za šport, kjer na javnem razpisu, seveda v primeru, da je nja. Občina Kozje je v finančni perspektivi bodo do konca februarja 2013 znani rezul- investicija uvrščena v program sofinancira- 2007-2013 upravičena še do skoraj 1 mio tati razpisa. Za izvedbo investicije je občina nja. Občina je investicijo že prijavila na jav- EUR sredstev iz tega naslova, ob zahtevi, najela tudi kredit. V odvisnosti od začetka ni razpis, vendar se kljub popolnosti vloge da prijavi ustrezni projekt, zagotovi vso gradnje bo tudi dokončanje investicije, pr- ni uvrstila v program sofinanciranja, saj je potrebno dokumentacijo, projekt izvede v votno je bilo predvideno za jesen 2013. Na- bila odobreno financiranje samo za nekaj skladu z vsemi zahtevami in doseže ustre- membnost objekta mora v skladu s pogoji najnujnejših investicij. zne cilje. Težava je v tem, da se iz teh sred- razpisa ostati 5 let po zaključku gradnje še stev ne sme graditi športna infrastruktura, nespremenjena, v tem času se bo tudi poka- Po sprejeti odločitvi, da se problem telova- kar pa predvidena večnamenska športna zalo, ali je smiselno, da pregrada še vedno dnice reši z novogradnjo na obstoječem me- dvorana vsekakor je. Zato smo po številnih ostane ali se odstrani in tako pridobi velik stu in da se zadosti tako potrebam šole kot usklajevanjih prišli do rešitve, ki bo zadosti- skupen prostor. tudi potrebam kraja po športnih površinah, la potrebam kraja po ustreznih površinah je občina izdelala potrebno dokumentacijo tako za šport kot tudi druge dejavnosti, is- Želimo, da bi po večletnem prizadevanju za in v začetku leta 2011 pridobila tudi grad- točasno pa bo ustrezala namenom javnega realizacijo tega projekta, le-ta bil uspešno iz- beno dovoljenje za izgradnjo večnamenske poziva ustreznega ministrstva. Tako je bilo veden v čim krajšem času, saj bi s tem omo- športne dvorane pri Osnovni šoli Kozje. potrebno spremeniti namembnost predvi- gočili prepotrebne prostore tako osnovno- Predviden objekt je velikosti 2.183 m² bruto denega objekta v večnamenski center, v ta šolcem kot tudi ostalim prebivalcem občine. tlorisne površine. V objektu bi se zagota- namen popraviti obstoječo projektno doku- Suzana Kunst

10 IZ OBČINSKE UPRAVE Otvoritev novega vodovoda na Osredku

Občina Kozje je v letošnjem letu uspešno iz- ki je preko novega črpališča in cevovoda v ležba je bila zelo vedla izgradnjo novega vodnega zajetja in dela dolžini 1.100 m povezano z obstoječim vodo- številčna. Prerez vodovoda na območju Osredka pri Podsredi. hranom. V sklopu investicije pa se je deloma otvoritvenega To območje se je v sušnih mesecih že dalj časa obnovil in posodobil tudi obstoječi vodohran, traku je ob žu- srečevalo s problemom zagotavljanja zadostne ki je bil že precej dotrajan. panu Občine količine pitne vode tamkajšnjim prebivalcem. Projekt za izvedbo investicije je izdelalo pod- Kozje gospodu Zadnje sušno obdobje, ki se pričelo lansko je- jetje OKP iz Rogaške Slatine, izvajalec grad- Dušanu Andre- sen, pa je botrovalo temu, da so morali vodo benih del pa je bil na razpisu izbran Kunej ju Kocmanu in za to območje dovažati tamkajšnji gasilci, vča- Adolf s.p. iz Gorjan. »Izvir pri treh apnencah«, p r e d s e d n i k u Z otvoritve vodovoda sih tudi večkrat dnevno. kot so ga poimenovali uporabniki, je izjemno Krajevne skupnosti Osredek gospodu Borisu Investicija, ki se je pričela izvajati v poletnih pomembna pridobitev za ta območje, česar Beucu opravil gospod Ivan Godler iz Osredka, mesecih letošnjega leta in ki je stala dobrih se še kako zavedajo vsi tamkajšnji prebivalci, ki je s svojim delom prispeval k lepši zunanji 36.000,00 €, je bila v celoti financirana iz pro- kjer se s kontrolirano pitno vodo po novem podobi novega zajetja. Blagoslov pa je opravil računa Občine Kozje. V okviru investicije je oskrbuje kar 12 družin. Zato so za ta namen tamkajšnji župnik gospod Alojz Weingerl. izvajalec del zgradil novo 5 m³ vodno zajetje, pripravili izjemno lepo otvoritev, katere ude- Matej Kostevc

ska dela ter sanacije globinskih poškodb, Ureditev odseka lokalne ceste lc izdelava spodnjega nosilnega ustroja z raz- širitvami voziščne konstrukcije, razširitev voziščne konstrukcije na 4,00 m, ureditev 181160, odsek Kovačič – Gabrje odvodnjavanja, preplastitev celotnega odse- ka in ureditev bankin na obeh straneh ceste. Občina Kozje je v sklopu projekta Ureditev Poleg vseh naštetih del se bo za zagotavlja- odseka lokalne ceste LC 181160 Kovačič – nje večje varnosti na obnovljenem delu ce- Gabrje uspešno zaključila izvedbo rekon- ste, ko bodo dopuščale vremenske razmere, strukcije najbolj poškodovanega dela pred- uredila še vsa potrebna horizontalna in ver- metne ceste v skupni dolžini 1300 m. tikalna prometna signalizacija. Preko javnega razpisa je bil izbran izvajalec Z izvedbo projekta je občina poskrbela za gradbenih del podjetje GAAL d.o.o., ki ga večjo prometno varnost in prevoznost na zastopa Albin Leskovšek, pogodbena vre- obravnavanem območju, izboljšan pa je dnost del pa je znašala 169.860,17 € z DDV. tudi dostop do naselji Gabrje in Zagorje. Obnovljena lokalna cesta V sklopu projekta so se tako izvedla zemelj- Matej Kostevc

vodotokov. Prva ocena škode, ki jo je Obči- območju Občine Kozje, ki po oceni Agen- Snegolom in na Kozje posredovala na Upravo Republike cije RS za okolje znaša 309.574,20 €, Slovenije za zaščito in reševanje, je znašala - poškodbe na poplavljenem objektu »Levsti- 940.000,00 €. Ta ocena je zajemala škodo, ki je kov mlin« v Podsredi v višini 37.820,24 €. poplave nastala kot posledica snegoloma in kot posle- Matej Kostevc dica kasnejših poplav. Celotno območje Občine Kozje je v času od Naknadno je uprava občine s strani Uprave 27. 10. 2012 do 30. 10. 2012 zajelo močno sne- Republike Slovenije za zaščito in reševanje pre- Praznična žno neurje, ki je z dolgotrajnimi padavinami jela obvestilo, da se škoda po snegolomu ne bo povzročilo nemalo nevšečnosti na cestah in upoštevala in ocenjevala, ampak pride v poštev ostali infrastrukturi, veliko škodo pa je pov- samo škoda po posledicah poplav, ki so trajale razsvetljava zročilo tudi na gozdnih površinah. Ker v tem od 04. 11. 2012 do 05. 11. 2012. Tako se je za- času na listnatih drevesih listje še ni povsem radi teh sprememb ocena škode na območju Občina Kozje je tudi v letošnjem letu pristo- odpadlo, je bilo zaradi posledic snegoloma Občine Kozje občutno zmanjšala in po izvedbi pila k prazničnem krašenju večjih naselij po poškodovane cca. 10.000 m3 lesne mase, kar cenitve vseh poškodovanih objektov, poškodo- občini. Pri tem smo se ravnali racionalno in je po poročilih Zavoda za gozdove Slovenije vane infrastrukture ter struge vodotoka Bistri- obseg glede na lansko leto zmanjšali. Zaradi povzročilo za okrog 300.000,00 € škode. ca in po vnosu v aplikacijo AJDA znaša skupaj dotrajanosti smo del opreme posodobili z Hitro topljenje vsega zapadlega snega pa je na- 451.952,51 €, brez škode v gozdovih. varčnejšo praznično razsvetljavo, kar bo pri- dalje povzročilo sprožanje manjših usadov ter Opravljen vnos škode v spletno aplikaci- pomoglo tudi k manjši porabi električne ener- poslabšanje že obstoječih plazov in usadov na jo AJDA je zajemal naslednje poškodovane gije. Postavitev praznične razsvetljave v času območju celotne občine. objekte: pisanja tega prispevka še ni povsem zaključe- Posledicam snegoloma so v času od 04. 11. - štirje objekti transportne infrastrukture na, bo pa po zagotovilih izvajalca del, podjetja 2012 do 05. 11. 2012 sledile še obilne padavine (občinske ceste) v skupni oceni 104.558,07 Elektro Kunst d.o.o. iz Vrenske Gorce, zaklju- s poplavami, ki so prav tako močno poškodo- €, čena najkasneje do srede, 19.12. 2012. vale cestno in drugo infrastrukturo ter struge - škoda na vodotoku Bistrica na celotnem Matej Kostevc 11 IZ OBČINSKE UPRAVE Izgradnja Večnamenskega objekta –

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje« Doma krajanov v Podsredi OBČINA KOZJE

Občina Kozje je v začetku leta 2012 preko m x 12,60 m, izdelali leseno ostrešje s tremi gasilskega doma. Skladno z njihovim obve- javnega razpisa Agencije RS za kmetijske frčadami, na vzhodni strani objekta vgradil stilom naj bi z deli nadaljevali predvidoma trge in razvoj podeželja prejela za pro- 5 strešnih oken in celotno streho, vključno s v mesecu marcu 2013, z deli pa morajo za- jekt Izgradnja večnamenskega objekta – streho obstoječega gasilskega doma, pokrili ključiti najkasneje do avgusta 2013. Doma krajanov v Podsredi sredstva v višini z opečno strešno kritino. Izdelane so predel- Nabavo in montažo opreme na objektu pa 355.353,18 EUR. ne stene in izvedene elektro ter strojne in- bo izvedlo podjetje Lesnina MG Oprema, Izvajalec gradbenih del podjetje Adapta- štalacije, položen je estrih, vgrajena biološka d.d. iz Ljubljane, takoj ko bo izvajalec grad- cije – Vzdrževanje d.o.o. iz Ljubljane dela čistilna naprava. Vgrajeno je celotno stavb- benih del zaključil z gradbeno-obrtniškimi pospešeno izvaja že od letošnjega junija. no pohištvo, ki ga je izdelalo in montiralo in inštalacijskimi deli. V skladu s pogodbo Zaradi neugodnih vremenskih razmer so v lokalno podjetje Rajmax d.o.o. iz Kozjega, mora izvajalec opremo dobaviti in zmonti- začetku decembra začasno prekinili z deli in vključno z industrijskimi dvižnimi garažni- rati najkasneje do avgusta 2013. zapustili gradbišče. V letošnjem letu so tako mi vrati na elektro pogon dimenzij 3800 x zgradili nov objekt zunanjih dimenzij 19,60 3500 mm, ki se nahajajo na garažnem delu Daniel Čoklc

Srečanje gospodarstvenikov Občine Kozje

V četrtek, 13. decembra 2012, je na pobu- je na kratko predstavil trenutni status Po- do Odbora za gospodarstvo in razvoj Ob- slovno-obrtne cone Kozje in ceno nakupa čine Kozje v Motelu Ribnik Kozje potekalo parcele, ki je med najcenejšimi na tem ob- srečanje podjetnikov, obrtnikov in nosilcev močju. Suzana Kunst, direktorica občinske dopolnilnih dejavnosti na kmetiji iz Obči- uprave, je seznanila z osnovnimi informaci- ne Kozje. Uvodni pozdrav in govor je imel jami v zvezi z Regijsko štipendijsko shemo, predsednik odbora Jernej Jagrič, župan v katero je že tretje leto vključena tudi naša Dušan Andrej Kocman pa je v nadaljeva- občina, in prisotne povabila k sodelovanju v nju predstavil aktualne novosti na podro- prihodnjem letu, hkrati pa je ob predstavitvi čju gospodarstva in infrastrukture v občini. občinskega razpisa za dodelitev proračun- Direktorica Razvojne agencije Sotla Bojana skih sredstev za pospeševanje razvoja ma- Žaberl je prisotne seznanila s projekti, ki so lega gospodarstva pozvala h koriščenju teh Lepo število udeležencev srečanja razpisani za potrebe razvoja gospodarstva sredstev. S področja kmetijstva je možnost na državni in evropski ravni in ponudila po- koriščenja sredstev prisotnim predstavila Srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj štiride- moč agencije v zvezi s prijavami na razpise. Milenca Krajnc, kmetijska svetovalka, in set gospodarstvenikov iz občine, se je za- Daniel Čoklc, ki je na občinski upravi od- prav tako ponudila pomoč, v kolikor bi se ključilo s prijetnim druženjem. govoren za področje komunalne dejavnosti, kdo želel prijaviti na razpise. Polona Zakošek

Skrajšana in enostavnejša vloga za znižanje plačila vrtca in uveljavljanje otroškega dodatka

Ministrstvo za pravosodje in javno upravo si obsežnega obrazca, ki je predviden samo za nekatere pravice (npr. otroški dodatek) bodo v okviru projekta Odprave administrativnih nove vloge. starši vložili vlogo za uveljavitev pravic samo ovir že dalj časa prizadeva, da državljanom Ministrstvo za pravosodje in javno upravo je enkrat, pristojni center za socialno delo pa ne bi bilo potrebno izpolnjevati zapletenih pripravilo tudi enostavno e-vlogo, ki jo je z bo v določenem obdobju po uradni dolžnosti obrazcev, s katerimi se srečujejo v vsakdanjem uporabo digitalnega kvalificiranega potrdila preveril, če je družina do pravice še upravi- življenju. možno izpolniti in oddati elektronsko. čena. Gre za uveljavitev tako imenovanih in- V prvem koraku nam je v sodelovanju z Mi- S to spremembo je uveljavljen samo prvi korak formativnih izračunov. Informacijski sistem nistrstvom za delo, družino in socialne za- v smeri bolj prijaznega sistema uveljavljanja (e-sociala) namreč že omogoča avtomatsko deve uspelo poenostaviti vlogo za ponovno pravic, predvsem tistih, ki jih morajo državlja- preverjanje izpolnjevanja pogojev. Seveda pa uveljavljanje pravice do otroškega dodatka in ni uveljaviti oziroma obnavljati vsako leto. V bo še vedno potrebno vložiti vlogo v primeru, vlogo za znižanje plačila vrtca. Če do bistvenih drugem koraku so predvidene spremembe Za- ko bo prišlo do okoliščin, ki bodo pomembno sprememb, ki bi vplivale na upravičenost do kona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vplivale na upravičenost. Postopki in aktivno- pravice, ni prišlo, bodo starši po novem od- in drugih področnih zakonov, ki bodo omo- sti za uveljavitev tega sistema se bodo pričeli dali samo izjavo, da želijo ponovno uveljavljati gočile uveljavitev enostavnega sistema, kot ga že v začetku leta 2013. pravico. Tako ne bo več potrebno izpolnjevati že poznamo na področju dohodnine. Vsaj za Ministrstvo za pravosodje in javno upravo 12 PREDSTAVLJAMO Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Kozjem

Podjetje TopKo energija d.o.o. se dnjo samega objekta kotlovnice davek. vidoma v mesecih oktober, je odločilo, da zgradi v Kozjem na lesne sekance. V prvih mese- • Energija pa se plačuje po de- november, december, janu- omrežje za daljinsko ogrevanje cih naslednjega leta bomo izde- janski porabi toplotne ener- ar, februar, marec in april. V na lesno biomaso (DOLB), na- lali vso potrebno dokumentacijo gije, in sicer se števec daljin- poletnih mesecih pa oskrbe s tančneje na lesne sekance. Pri in poskrbeli za pridobitev konce- sko odčita na koncu meseca, toplo vodo ne bo, ker v kra- samem projektu imamo podporo sije za izvajanje neobvezne javne plača pa se v naslednjem me- ju ni dovolj zanimanja zanjo, tudi s strani Občine Kozje, s kate- službe - oskrbe s toploto. Predvi- secu za pretekli mesec. Cena čeprav smo predvideli tudi to ro dobro sodelujemo. deno je, da bi v mesecu maju že porabljene energije je 59,90 možnost. pridobili gradbeno dovoljenje, ki EUR/MWh + davek. Cena • Sistem DOLB ima pred klasič- DOLB ima veliko prednosti pred je pogoj za pridobitev sredstev na MwH iz kurilnega olja znaša z nim ogrevanjem velike pred- klasičnim ogrevanjem, tako na razpisu DOLB 3 in za pridobitev davkom med 125 in 130 EUR, nosti, prav tako pa bo tudi lokalnem, kot tudi na širšem ob- kredita EKO sklada. Po pridobi- odvisno od izkoristka peči. vedno cenejši od ogrevanja na močju. tvi le-teh, bi se naj v drugi polovi- Če preračunamo na sedanjo fosilna goriva. Zaradi tega ne Naštel bi le nekaj prednosti kori- ci junija pričelo z gradnjo objekta porabo kurilnega olja, bi hiša, vidimo vzroka, da bi se bodoči ščenja lesne biomase (sekancev): kurilnice in gradnjo toplovoda, ki porabi 2000 l olja, plačala uporabniki odločili za odklop - Je obnovljiv vir energije. v mesecu avgustu pa bi že lah- za ogrevanje preko sistema iz sistema. Smo pa se odloči- - Prispeva k nujnemu čiščenju ko pričeli z montažo opreme in DOLB z davkom 1508 EUR li, da uporabniku ponudimo gozdov. priključevanjem uporabnikov na (vključeni vsi stroški, tako tudi možnost, da se iz siste- - Zmanjšuje onesnaževanje omrežje. Zaključek del in pri- priključnina, kot porabljena ma odklopi kadarkoli. Takrat okolja (manjša raba fosilnih četek obratovanja je predviden energija), če je bila poraba ku- velja 3-mesečni odpovedni goriv; študije v svetu namreč v začetku meseca oktobra 2013, rilnega olja 1500 l, pa bo cena rok, prav tako pa morajo biti kažejo, da industrija ni več torej s pričetkom kurilne sezone preko DOLB z davkom 1220 poravnane vse obveznosti iz največji onesnaževalec okolja, 2013/2014. Takrat bi naj bilo na EUR. naslova porabljene energije temveč so to individualna ku- DOLB že priključenih 29 hiš in • V stanovanjskih blokih je ta in priključne moči. Vrne pa se rišča ter promet). 9 večjih uporabnikov (šola, vr- prihranek na letnem nivoju tudi toplotna postaja. - Denar za nakup kuriva ostane tec, zdravstveni dom, bloki,…). 1600 EUR/posamezni blok, • Cene ogrevanja so znane doma v lokalnem okolju. Zanimanje za tovrstno ogreva- upoštevana je dejanska pora- vnaprej. Ker gre za podeljeno - Zagotavlja razvoj podeželja. nje je veliko, saj je omenjeni na- ba v lanski kurilni sezoni. koncesijo, mora vsak dvig cen - Odpira nova delovna mesta. čin poleg tega da bistveno manj • Strošek samega priklopa je potrditi občinski svet in drža- - Ogrevanje je cenejše od ogre- onesnažuje okolje kot sedanji minimalen, saj je v času iz- va, zato strahu pred nekontro- vanja na fosilna goriva. načini ogrevanja, tudi cenovno vajanja investicije in zaradi liranimi dvigi cen ne bi smelo Poleg zgoraj naštetih prednosti so ugodnejši od ogrevanja na ku- pridobljenih spodbud sam biti. Poleg tega pa bo v pogod- še sekundarne prednosti, ki pozi- rilno olje. Trenutno je prihranek priključek brezplačen, lastnik bi o dobavi toplote tudi varo- tivno vplivajo na kraj in bližnjo pri ogrevanju do 30 %, glede na poskrbi le za izkop kanala od valka, ki bo zagotavljala vedno okolico. Odpravijo se odlagališča ogrevanje na kurilno olje. parcelne meje do svoje kuril- vsaj 10 % cenejše ogrevanje od lesene embalaže, lesnih ostankov nice, v katerega se položijo ogrevanja na fosilna goriva. in koristijo se ostanki zelenih re- Sam projekt je razdeljen na dve cevi, ter za izvedbo preklopa zov. V kolikor ima država razde- fazi, tako bi se naj do oktobra svoje instalacije v hiši na sis- Pri izgradnji toplovoda smo s lan sistem osveščanja učinkovite 2013 priključili na ogrevanje na tem DOLB (priklop dveh cevi projektanti iskali najboljše mo- rabe energije in obnovljivih virov levi strani potoka Bistrice, kasne- iz obstoječe peči na DOLB žne poti, tako da se po eni strani energije, lahko občina kandidira je pa še zainteresirani na desni toplotno postajo, ki jo dobite približamo z vodom vašim ku- za naslov »Zelena občina«, kar je strani (trg, samopostrežna…). brezplačno, v sami postaji je rilnicam, po drugi strani pa čim za kraj s turistično vizijo zagoto- tudi števec porabljene ener- manj posegamo v prostor. Pot vo zelo pomembno. Poleg novih Pri pridobivanju zainteresiranih gije). Ocenjeni strošek upo- toplovoda je izbrana tako, da ne delovnih mest se omogoča kmeč- uporabnikov ste mi zastavljali rabnika je tako med 100 in uničuje vaših urejenih površin. kemu prebivalstvu dodaten za- več vprašanj, na katera pa bi želel 200 EUR, odvisno od dolžine Skoraj vsepovsod teče po travna- služek in stimulacijo za čiščenje še enkrat odgovoriti, kajti sedaj je izkopa kanala. V blokih je ta tih površinah. Tudi naših novoas- gozdnih površin. tudi že znan način obračunavanja strošek 1780 EUR + davek / faltiranih cest se ne bo uničevalo. toplotne energije. blok, pri čemer je vključen Se pa že vnaprej zahvaljujem Edina slabost je visoka investi- Cena ogrevanja je vnaprej znana izkop in priklop obstoječega vsem, ki bodo dovolili prekop po cijska vrednost, ki pri projektu in je sestavljena iz priključnine in sistema na DOLB. svojem zemljišču. S podrobnost- DOLB Kozje znaša za prvo fazo porabljene energije. mi in prošnjo za prekop se bom 1 MIO EUR. • Priključnina se obračuna gle- Še enkrat bi poudaril, da posegov pri vsakem posamezniku oglasil de na velikost toplotnega pri- na obstoječi sistem ogrevanja ni, v naslednjih tednih. V jesenskih mesecih smo inten- ključka in znaša npr. za dru- tako da ni potrebnih dodatnih Za vsa morebitna vprašanja v zivno pristopili k izvedbi projek- žinsko hišo 15 KW. Prispevek investicij v svojem že obstoječem zvezi z DOLB sem Vam vedno ta, tako da imamo že narejeno za priključnino je 19,90 EUR/ ogrevalnem sistemu. na voljo na telefonski številki študijo izvedljivosti, začrtano kW/leto + davek, torej za dru- • Vsi uporabniki lahko obdržijo 041/631-480 (Jože) ali preko ele- predvideno traso toplovoda, idej- žinsko hišo 15*19,90 =298,50/ tudi svoje obstoječe peči, če to ktronske pošte: topko.energija@ no zasnovo objekta same kotlov- leto, ker pa se plačuje v me- želijo. gmail.com. nice in pridobljeno zemljišče v sečnih obrokih, je strošek pri- • Odjem toplote bo možen v TopKo energija d.o.o. obrtno-poslovni coni za izgra- ključnine 24,87 EUR/mesec + času kurilne sezone, pred- Jože Preskar 13 KMETIJSTVO Stanje kmetijstva v Občini Kozje

Slovenija je pred nekaj dese- na kmetijskih površinah. In na 0,95%, rž, ajdo, oves in kmetijah, in 1.334 govejih tletji imela več kot 800.000 ni vseeno, če na njivah, kjer proso le na 6,73 ha oz. na živali nad dve leti starosti hektarov kmetijskih ze- naj bi pridelovali hrano za 1,12 %, oljne buče pridelu- na 235 kmetijah oz. 5,6 glav/ mljišč. Sedaj so te površine ljudi in živali, dobiva pred- jemo na 2,48 ha oz. na 0,41 kmetijo. Prav tako smo imeli skoraj prepolovljene. Bili nost »betonska njiva«. %, stročnice (krmni grah, v reji drobnico, in sicer 162 smo preskrbljeni z vrsto bob, sojo) na 1,94 ha oz. na jagnjet do starosti 1 leta na kmetijskih proizvodov. Po Po uradnih evidencah RKG 0,32 %, krompir na 4,70 ha 20 kmetijah in 263 odraslih vstopu v EU smo lahkomi- (register kmetijskih gospo- oz. na 0,78 %. Ostala pride- ovc na 21 kmetijah, 27 koz- selno odpravili vrsto do- darstev) je v letu 2012 v lava na njivskih površinah ličkov do starosti 1 leta na 6 mačih proizvodov (slad- Občini Kozje evidentiranih predstavlja detelje, deteljno kmetijah in 112 odraslih koz kor, krušna žita, prašičje 585 kmetijskih gospodar- travne mešanice, lucerno in na 16 kmetijah. Na 18 kme- meso…). Omejitve, ki jih stev. Na območju Občine trave na njivi v skupni povr- tijah smo redili tudi konje. pri pridelavi hrane posta- Kozje obdelujemo skupaj šini 181 ha oz. 30 %. Iz tega vljajo zahteve (več ko tre- 2.875,44 ha kmetijskih po- izhaja, da na njivskih povr- V času številnih sprememb tjina slovenskega ozemlja vršin. Od tega obdelujemo šinah v glavnem še vedno tudi na področju kmetijstva je v območju Nature 2000 605,87 ha njivskih površin pridelujemo krmo za živino, se velikokrat sprašujemo, in kar petina kmetijskih ze- s povprečno velikostjo 0,38 le manjši del pa je namenjen kako naprej, kje so naše ne- mljišč so posebna varstvena ha, travnikov 2.098,77 ha s hrani za ljudi. Na obmo- izkoriščene možnosti, pri- območja), lahko vplivajo povprečno velikostjo 0,66 čju Občine Kozje počasi, a ložnosti in rešitve. Glede na na manjši obseg pridelave. ha, vinogradov 104,07 ha s vztrajno sledimo pridelavi zapisana dejstva in glede na Toda po drugi strani bi prav povprečno velikostjo 0,22 zdrave ekološko, integrirano naravne danosti ter tradici- ta območja lahko dajala ha, travniških sadovnjakov in sonaravno pridelane hra- onalnost naših kmetovalcev več za uresničevanje posta- 47,29 ha s povprečno veli- ne. Tako imamo na obmo- in kmetij je odprtih mnogo vljenih ciljev na področju kostjo 0,35 ha in intenziv- čju 25 ekoloških kmetij, ki priložnosti za razvoj sleher- ekološkega kmetijstva in nih nasadov jabolk, breskev, obdelujejo skupaj 221 ha oz. ne kmetije na našem obmo- pridelave bolj zdrave hra- jagod, marelic… 19,44 ha s 7,69 % kmetijskih zemljišč čju. Ali se te priložnosti skri- ne. Slovenija je v tovrstni povprečno velikostjo 0,67 in se ukvarjajo z najrazlič- vajo v povečanju in pestrosti pridelovalno-prodajni po- ha. Na njivskih površinah nejšo pridelavo in predela- pridelave, v novem načinu nudbi močno podhranjena, pridelujemo koruzo na 260 vo. V integrirano pridelavo tehnologije, prehrane do- kot kažejo razmere na trgu, ha oz. na 42,9 %, ječmen je vključenih 23 kmetij, ki mačih živali ali v zaokrože- kjer ponudbo dopolnjujejo na 74,8 ha oz. na 12,37 %, obdelujejo skupaj 55,97 ha vanju kmetijskih zemljišč, pridelki tujih proizvajalcev. pšenico na 59 ha oz. na 9,76 njivskih, sadjarskih in vino- pa je odvisno od usmeri- Zato ni več vseeno, za ka- %, tritikalo na 7,8 ha oz. na gradniških površin. V sona- tve posamezne kmetije. Za kšen namen se prideluje žita 1,29 %, piro na 5,72 ha oz. ravno rejo je vključenih 65 preusmeritev proizvodnje kmetij, ki oskrbujejo 525 ha v novo obliko oz. dejavnost travnatih površin. je poleg finančnih sredstev in znanja potreben tudi po- Po podatkih ARSKTRP gum. In naj vas opogumi (Agencije RS za kmetijske dejstvo, da kupci iščejo in trge) je v letu 2012 odda- vse bolj cenijo pridelke in lo subvencijsko vlogo 390 izdelke s kmetij. kmetij iz območja Občine Kozje. Na podlagi teh kmetij Verjamem, da bomo ohrani- smo na dan 1. 2. 2012 imeli li kmetijsko proizvodnjo na v reji 1033 govejih živali do naših kmetijah in jo s sku- starosti 1 leta na 158 kmeti- pnim delom, vztrajnostjo jah, 837 govejih živali v sta- in z novimi priložnostmi še rosti med 1 in 2 leti na 166 nadgradili. 14 AKTUALNO Pavšalno nadomestilo davka na dodano vrednost za kmete

Kmetovalci oz. predstavniki kmečkega gospodinjstva, pri katerih dnosti prištejejo znesek pavšalnega nadomestila, ki ga izračunajo se dohodek od osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ugota- po 8 % stopnji. Kupci kmetijskih pridelkov ali storitev, ki so iden- vlja na podlagi katastrskega dohodka, le-ta pa znaša manj kot 7.500 tificirani za namene DDV, lahko znesek pavšalnega nadomestila EUR ter prostovoljno niso postali zavezanci za DDV, imajo pravi- DDV, ki ga plačajo kmetu pavšalistu, uveljavljajo kot odbitek DDV- co do uveljavljanja pavšalnega nadomestila DDV. ja v svojem obračunu DDV. Če želi kmet uveljavljati pavšalno nadomestilo DDV, mora: Na podlagi računov, ki jih v imenu kmeta pavšalista izdajo kupci - dobavljati kmetijske in gozdarske pridelke, ki so rezultat osnov- blaga ali storitev, identificirani za namene DDV (zavezanci DDV), ne kmetijske in gozdarske dejavnosti ter opravljati storitve za mora imetnik dovoljenja za uveljavljanje pavšalnega nadomestila plačilo v okviru osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti ali do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto davčne- preko strojnega krožka, in sicer mu organu predložiti obračun pavšalnega nadomestila. - mora te pridelke in storitve dobavljati zavezancem za DDV. Obračun pavšalnega nadomestila se odda v elektronski obliki pre- ko sistema eDavki za obdobje veljavnosti dovoljenja v posame- znem letu. ZEMLJIŠKI POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO UVELJA- VLJANJA PAVŠALNEGA NADOMESTILA SPREMEMBE PRI UVELJAVLJANJU PAVŠALNEGA NADO- Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljavljati za kmetijske in goz- MESTILA darske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve, kadar so izpol- njeni naslednji pogoji: Če želi predstavnik kmečkega gospodinjstva, na katerega se glasi - za pridelke živinoreje, poljščine, krmne rastline, vrtnine in dovoljenje za pavšalno nadomestilo, za predstavnika gospodinjstva druge pridelke, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v določiti drugo osebo ali če želi dopolniti/spremeniti seznam bla- uporabi vsaj 1 ha njiv, travnikov, barjanskih travnikov in pašni- ga in storitev, za katerega ima pravico do pavšalnega nadomestila, kov; lahko uveljavi spremembo pri pristojnem davčnem organu. To lah- - za pridelke čebelarstva, kadar imajo člani kmečkega gospo- ko stori v elektronski obliki. Isti obrazec izpolni imetnik dovolje- dinjstva v uporabi več kot 10 čebeljih panjev; nja za pavšalno nadomestilo v primeru, ko pravice do pavšalnega - za sveže sadje, oreške in oljčno olje, kadar imajo člani kmečke- nadomestila ne želi več uveljavljati. Davčni organ nato dovoljenje ga gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 ha plantažnega ali eksten- razveljavi in izbriše imetnika s seznama upravičencev do pavšalne- zivnega sadovnjaka; ga nadomestila. - za gozdarske pridelke, kadar imajo člani kmečkega gospodinj- stva v uporabi vsaj 1 ha gozdne plantaže in gozda; - za storitve v rastlinski pridelavi, živinoreji in storitve za goz- NOV ELEKRONSKI NAČIN POSLOVANJA KMETOV PAVŠA- darstvo, kadar imajo člani kmečkega gospodinjstva v uporabi LISTOV vsaj 2 ha kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 ha kmetijskih zemljišč. Od 1. julija 2012 poteka poslovanje imetnikov dovoljenja za uve- ljavljanje pavšalnega nadomestila z davčnim organom le še v ele- ktronski obliki preko portala eDavki. DOVOLJENJE ZA UVELJAVLANJE PAVŠALNEGA NADOME- Po novem tako vlagatelj oz. imetnik dovoljenja za uveljavljanje STILA pavšalnega nadomestila v elektronski obliki predloži vlogo za pri- dobitev/spremembo/prenos/prenehanje dovoljenja za uveljavljanje Kmetovalci, ki izpolnjujejo pogoje za uveljavljanje pavšalnega na- pavšalnega nadomestila ter obračun pavšalnega nadomestila. domestila, morajo pridobiti dovoljenje za uveljavljanje pavšal- nega nadomestila s strani pristojnega davčnega urada. Vlogo za pridobitev dovoljenja oddate v elektronski obliki prek sistema Če kmetje pavšalisti sami ne želijo oz. ne morejo poslovati z eDavki davčnemu organu. Vlogo lahko vloži le en član kmečkega DURS-som na ta način, lahko za elektronsko davčno poslova- gospodinjstva kot njegov predstavnik. nje pooblastijo Kmetijsko svetovalno službo Šmarje pri Jelšah. Dovoljenje za pavšalno nadomestilo je veljavno od datuma izdaje dovoljenja do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno. Obstoječim imetnikom dovoljenja je davčni organ s 1. januarjem Za vse dodatne informacije in prijave pokličite na tel. št. 03 818 30 naslednjega leta podaljšal njihovo veljavnost za naslednje koledar- 43 oz. 041 429 927 ali se oglasite osebno v času uradnih ur na sede- sko leto po uradni dolžnosti, razen če imetnik dovoljenja ne pre- žu Kmetijske svetovalne službe v Šmarju pri Jelšah ob ponedeljkih dloži obračuna pavšalnega nadomestila v skladu s predpisi. med 8.00 in 12.00 uro in sredah v Kozjem med 9.00 in 10.00 uro v prostorih sejne sobe Občine Kozje, izven uradnih ur pa po dogo- voru s kmetijsko svetovalko. OBRAČUN PAVŠALNEGA NADOMESTILA Pripravila: Pavšalno nadomestilo se uveljavi tako, da kupci kmetijskega blaga Milenca KRAJNC, univ.dipl.ing.kmet. oz. naročniki storitev, ki so davčni zavezanci za DDV, odkupni vre- Terenski kmetijski svetovalec I. 15 AKTUALNO V čast jabolku v znamenju srečne trinajstice, ki je prinesla le presežke

V Kozjanskem parku verjamejo v srečno Novo osrednje prizorišče dogajanja Franc Bogovič. Ko so novega carja usto- trinajstico. Verjamejo zato, ker je bil letos Svetlo prihodnost Prazniku kozjanskega ja- ličili na tronu, ki stoji na dvorišču uprave trinajsti Praznik kozjanskega jabolka spet bolka iz leta v leto napoveduje tudi domači Kozjanskega parka, se je minister Bogovič nekaj posebnega, uspelo jim je postaviti kar župan Dušan Andrej Kocman. Dobro so- sestal s predstavniki Skupnosti zavarovanih 139 stojnic, na katerih se je predstavilo 160 delovanje s parkom je letos pripeljalo tudi območij Slovenije, kamor spada tudi Koz- razstavljavcev. Dvodnevno sejemsko doga- do novega osrednjega prostora pred cerkvi- janski park. Ministru je bila predstavljena janje pa je po njihovi oceni obiskalo okrog jo. Slednjega je občina asfaltirala in organi- Skupnost zavarovanih območij Slovenije in 15 tisoč obiskovalcev. zatorji so se odločili tam postaviti šotor, ce- aktualna problematika In ko so že malce z bojaznijo pogledovali v loten trg pa spremeniti v eno samo sejmišče. zavarovanih območij. nebo, ki je v soboto, ko se je sejemsko doga- Odločitev se je izkazala za izvrstno in župan janje pričelo, pošiljalo dežne kaplje, so kma- Kocman je bil zadovoljen, da je tudi občina Pestra ponudba, kulturni program, lu uvideli, da je vsaka bojazen odveč. Prav dodala svoj doprinos. Zahvalil se je vsem, ki zanimive razstave … nič namreč ne more odgnati zvestih in novih so na kakršen koli način pripomogli k orga- Že podatek 139 stojnic pove, da je bila leto- obiskovalcev, ki želijo v Podsredi drugi vi- nizaciji in realizaciji praznika in predvsem šnja ponudba na stojnicah še pestrejša. Med kend v oktobru doživeti sejem, ki ima zares čestital zaposlenim v Kozjanskem parku, ki najpogostejšimi vprašanji je letos bilo »Kje dušo. Dušo pa ima v prvi vrsti predvsem za- vedno znova dokazujejo, da zmorejo. je najbližji bankomat?«, kar priča o tem, da radi zaposlenih, zato se je mag. Teo Hrvoje Čestitke s strani Kozjanskega parka pa je se je zares kupovalo. Poleg tega pa so ime- Oršanič, direktor Kozjanskega parka, v svo- prejel tudi župan, ki je le nekaj dni prej pra- li obiskovalci moč videti tudi, kako se peče jih uvodnih besedah najprej zahvalil svojim znoval okrogli jubilej. Direktor parka mag. pravi domači jabolčni štrudl. Najboljšega sodelavcem, potem pa izpostavil še dejstvo, Oršanič mu je v imenu sodelavcev izročil sta letos spekli Marija Berglez in Marta da vsa njihova požrtvovalnost v preteklosti darilo, župan pa je vse navdušil s pesmijo Gnus. Veliko občudovanja je požela gobar- ni ostala neopažena. Z gotovostjo pa lahko »En starček je živel« in požel bučen aplavz. ska razstava Gobarskega društva Kozjansko trdimo, da ni bojazni, da bi kdaj neopažen Sledila je uradna otvoritev praznika, pri ka- Kozje, saj so razstavili kar 240 vrst gob, zelo ostal Praznik kozjanskega jabolka. Tega se teri so sodelovali vsi visoki gostje, ki pa jih barvit pa je bil tudi kulturni program. Sejem zaveda tudi minister za kmetijstvo in okolje ni bilo malo. Med njimi so poleg omenjenih so z nastopom odprle mažoretke iz Desini- Franc Bogovič, ker tudi zaradi dejstva, da je bili dr. Vinko Gorenak, minister za notranje ča, manjkali pa niso skupina Fitschebeen prebivalec Kozjanskega parka, to prireditev zadeve, župani občin, ki ležijo v parku, di- iz Nemčije, številni ljudski pevci, folklorne še posebej ponosno spremlja. Zaposlenim rektorji zavarovanih območij ter še mnogi skupine, tamburaši, mladi harmonikarji v Kozjanskem parku je zato čestital za izje- drugi, ki so nazdravili z jabolčnim sorbe- ter še in še. Tradicionalno se je odvilo tudi mno organizirano prireditev, ki je zagotovo tom, in barantanje na stojnicah se je pričelo. tekmovanje v najdaljšem olupu, ki ga je iz- edinstvena v slovenskem prostoru. Minister Nekaj časa so imeli obiskovalci odprte celo rezal Martin Magdalenc. Letos je dosegel Bogovič je izpostavil še odgovornost do dežnike, vendar ni to prav nikogar moti- dolžino nekaj več kot tri metre. Dobro je ohranjanja narave, ki mora biti v domeni lo, barantanje je steklo v zadovoljstvo vseh bilo poskrbljeno tudi za otroško zabavo in prav vseh ljudi. »In ravno Kozjanski park razstavljavcev in obiskovalcev, to pa je tudi v Kozjanskem parku so z eno besedo resnič- je živ dokaz povezanosti naravnega okolja najpomembnejše. no mislili na vse. Tudi na tiste, ki živijo v s kulturno dediščino in življenjem ljudi,« je Med pomembnejšimi dogodki pa je bila športnem duhu. V soboto se je odvijal ma- poudaril Bogovič in omenil razvoj ekološke- tudi podelitev naziva Carjevič leta 2012, ki lonogometni turnir mladih nogometašev in ga kmetijstva, ki je vsekakor temelj poti, po ga je prejel Janko Dobravc, podelil pa mu veteranov, v nedeljo pa so tradicionalno na kateri bomo hodili v naslednjih desetletjih. ga je sam minister za kmetijstvo in okolje vrsto prišli tekači. Absolutni rekord v teku iz Podsrede do gradu Podsreda in nazaj je ponovno dosegel Vinko Jost. Z velikim zadovoljstvom je dogajanje spre- mljal tudi domačin in predsednik KS Pod- sreda Marko Kunej, ki je ob izteku prire- ditve veliko zahvalo izrekel zaposlenim v Kozjanskem parku. Tako kot je v navadi, je uradni del dogajanja s pesmijo polepšal žu- pan Dušan Andrej Kocman, direktor mag. Teo Hrvoje Oršanič pa je prezadovoljen o prazniku in vseh vanj vpletenih govoril v presežkih. In prav nič se ni motil, ko je ob otvoritvi napovedal, da bo dogajanje pre- krasno in da so jabolka sladka. Res je bilo tako.

Zdenka Ivačič Ogromno število stojnic in obiskovalcev 16 AKTUALNO Razstavi Stare sorte jabolk in Sadje na znamkah

V okviru prireditev, ki so v tednu Praznika kozjanskega jabolka potekale v Podsredi, so v Kozjanskem parku tudi letos pripravili že tradicionalno razstavo Stare sorte jabolk in razstavo Sadje na znamkah. Direktor Kozjanskega parka mag. Teo Hrvoje Oršanič se je v poz- dravnem govoru sprehodil skozi Praznik kozjanskega jabolka in predstavil njegov osnovni namen. Predstavil je prireditve, ki so jih že izvedli. Tako so v nedeljo izvedli pohod po kozjanskih sadovnja- kih, v torek sta predstavnika Zavoda RS za varstvo narave predsta- vila projekt »Spodbujanje tradicije obrezovanja glavatih vrb«, ki ima v prostoru Kozjanskega parka svojo specifiko. V sredo je sledil dan odprtih vrat in Kozjanski park je obiskala delegacija iz Albani- je. Obiskali so jih strokovnjaki za sadjarstvo in njihova pozornost je bila predvsem usmerjena v negovanje visokodebelnega sadjar- stva. V Kozjanskem parku pa v zadnjem času posvečajo pozornost tudi metuljem. Tako so pred kratkim pričeli z manjšo raziskavo, v kateri so že evidentirali okoli 1000 vrst različnih metuljev. Lucija Zorenč je nato predala besedo Adrianu Černelču, ki skoraj Tradicionalna razstava jabolk vsako leto pripravi razstavo starih sort jabolk. Černelč je povedal, ob Sotli in Podsreda. Posebej zanimiva pa je seveda njegova zbirka da je ta razstava res tradicionalna, saj so na njej sorte, ki so jih sadja na znamkah. Tu so tudi znamke Kozjanskega parka. Izdali lastniki skozi stoletja negovali, pričajo pa tudi o biotski raznovr- so dve seriji, kot osebne znamke, ki jih lahko izda kdorkoli preko stnosti, ki jo na terenu vse bolj ugotavljajo. Pošte Slovenije. Nastale so na osnovi sodelovanja z ilustratorko Za- Lucija Zorenč je nato predstavila še razstavo iz zbirke sadja na gorko Simič. Lucija Zorenč se je zahvalila avtorju zbirke znamk, znamkah Janka Štampfla. Ena njegovih velikih ljubezni je filateli- direktor pa mu je izročil priložnostno darilo. Kulturni program so ja. Na pot zbiranja znamk je stopil že kot otrok, leta 1952. Na raz- glasbeno obarvali tamburaši skupine Zelenjak. stavi pa gre preko znamk tudi za poštno zgodovino pošt Bistrica Jasna Sok

Fotografski extempore Kozjansko jabolko

Ena od vzporednih prireditev Praznika kozjanskega jabolka je tudi parka mag. Teo Hrvoje Oršanič je čestital vsem avtorjem, ki si fotografski extempore, ki je postal že stalnica prireditve. Letos so za fotografiranje vzamejo čas. Opravičil pa se je vsem tistim, ki ga že šestič organizirali skupaj s Fotografsko zvezo Slovenije in Fo- jih komisija ni izbrala kot nagrajence fotografij. Opogumil jih je, tografskim društvom Celje. da naj jim to ne vzame volje do fotografiranja, temveč jim naj bo Otvoritev fotografij je bila tudi letos v Slovensko –bavarski hiši in spodbuda za delo v prihodnje. Nataša Ferlinc Krašovic je poveda- je sovpadala s številnimi prireditvami po slovenskih muzejih, ki la, da se je letos extempora udeležilo 17 fotografov, ki so v času so se izvajale v okviru projekta »Ta veseli dan kulture«, kot je po- od 12. do 14. oktobra v fotografski objektiv ujeli pokrajino, ljudi, vedala kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic. Direktor Kozjanskega živali, rastline in dogajanje na trgu Podsreda. Skupaj so oddali 299 fotografij. Strokovna žirija v sestavi Vinko Skale, Joco Žnidaršič in mag.Teo Hrvoje Oršanič je pregledala oddane fotografije in za projekcijo izbrala 97 fotografij, za razstavo pa 32. Med razstavlje- nimi fotografijami so tri prejele 1., 2. in 3. nagrado, trem fotografi- jam pa so podelili diplome. Prvo nagrado je prejela fotografija konj Mirana Orožima, drugo nagrado fotografija zaljubljencev Marka Soka, tretjo pa razpelo Franca Bidra. Diplome so prejele: fotografija pokrajine Andreja Žmavca, fotografija gosi Andreje Ravnak in fotografija pogovora Mojce Cvirn. Nagrade za fotografije so prispevali: Terme Olimia, Graviart Kozje, Marko Kostanjšek in Kozjanski park. Podelitev nagrad in diplom je v kulturnem programu popestri- la tamburaška skupina Zelenjak, kateri so obiskovalci prireditve predano prisluhnili. Fotografom se organizatorji zahvaljujejo za sodelovanje in jih naslednje leto zopet vabijo na Kozjansko med gozdove, vinograde, sadovnjake in travnike ter med prijazne ljudi, na že sedmi Fotografski extempore Kozjansko jabolko.

Pronagrajena fotografija Jasna Sok 17 AKTUALNO

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje

Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem

Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem je naslov projekta, ki ga izvajamo v Javnem zavodu Kozjanski park. Pridobili smo ga v okviru 3. javnega poziva »LAS OBSOTELJE IN KOZJANSKO« za izbor projektov za izvajanje lokalne razvojne strategije 2007-2013. Delavnica za učence šol s področja parka Prijavitelj Javni zavod Kozjanski park omenjeni projekt izvaja skupaj s partnerji: Občino Kozje, Občino Podčetrtek in Razvojno za pripravo in sprejem prostorskih aktov ter za usmerjanje in- agencijo Sotla. Pomemben strokovni del projekta izvaja Zavod za vestitorjev. prostor Savinjske regije METRO SR iz Celja. Projekt smo začeli iz- - Vsem prebivalcem in investitorjem znotraj območja LAS - po- vajati januarja 2012, zaključili ga bomo konec junija 2013. kazalo se jim bo primere dobre prakse ter jih usmerilo v kvali- Tako kot vse občine v Sloveniji se tudi občine znotraj območja Koz- tetnejšo gradnjo. janskega parka srečujejo s problematiko izdelave občinskih pro- - Projektantom – ki bodo dobili izhodišča za upoštevanje ar- storskih načrtov. V teh prostorskih aktih se bodo med drugim na hitekturne tipologije pri projektiranju stavb znotraj območja novo določili tudi pogoji za gradnjo novih objektov. V trenutno še LAS. veljavnih aktih so ti pogoji glede na današnji način gradnje, bivanja in energetske izrabe zastareli ter v dobršnem delu tudi zaviralni. V okviru projekta bo strokovna ekipa Zavoda za prostor Savinjske Zaradi navedenega želi Javni zavod Kozjanski park v sodelovanju regije METRO SR opredelila izhodišča za oblikovanje objektov, ki z občinami, ki sodijo vanj, za območje Kozjanskega parka pridobi- bodo podlaga za izdelavo prostorskih aktov občin. Uporabo le-teh ti strokovne kriterije za umeščanje novih objektov v prostor. Le-ti pa bo prikazala na petih konkretnih lokacijah. bodo morali na eni strani upoštevati arhitekturno tipologijo ob- Rezultate projekta bomo predstavili v brošuri in na razstavnih pa- močja, v katerega se umeščajo, na drugi pa sodoben način gradnje, nojih, ki jih bomo selili v Občino Kozje, Občino Podčetrtek, Ob- bivanja in rabe energije, ki morajo biti ekološki in trajnostni. čino Šmarje pri Jelšah, Občino Rogatec, Občino Rogaška Slatina. Z izvajanjem projekta želimo prispevati k izboljšanju kakovosti ži- vljenja na podeželju, k čemer prispeva tudi kvalitetna in racionalna Zanimivo je, da je sočasno zaključil svoje raziskovalno delo tudi raba prostora, saj je prostor omejena dobrina. Hkrati številni pro- arhitekt Andrej Pajer, ki je več kot deset let raziskoval in ustvarjal storski strokovnjaki kot laična javnost ugotavljajo, da je podeželska arhivsko gradivo za arhitekturno topografijo arhitekturne savinj- krajina onesnažena z mnogimi neustrezno oblikovanimi objekti, sko-kozjanske regije. Ta njegova raziskava nadaljuje delo prof. dr. zato je nujno potrebno ukrepati. Petra Fistra in njegovih sodelavcev z naslovom Arhitekturne kra- jine in regije Slovenije – arhitekturna identiteta (iz leta 1993). To Projekt je namenjen trem ključnim skupinam, ki soodločajo in so- raziskovalno delo Andreja Pajerja bomo predstavili v publikaciji, ki delujejo pri posegih v prostor, in sicer: bo obsegala del njegovega obsežnega dela. - Vsem občinam znotraj območja LAS - dobili bodo izhodišča Vesna Zakonjšek

izvajala dela. Mlada harmo- Končno brez makadama nikarja Dejan in Gašper sta raztegnila meh, g. župan pa V soboto, 17. novembra 2012, je bil poseben dan za ljudi, ki živijo je v družbi predsednika KS neposredno ob lokalni cesti od Hribra do Penkovega sela (Reber- Lesično in svetnika Marka šak – Romih) na Drenskem Rebru, še zlasti za družino Andreja Kuneja ter ostalih prisotnih Kolarja in Miloša Reberšaka, saj so se dolgo prevažali s svojimi veselo zapel. Družina Kolar je prevoznimi sredstvi po blatni, zaprašeni makadamski cesti. Mar- vse pogostila na svoji kmetiji sikdaj so bili čevlji blatni, neurja pa so odnašala gramoz. Cilj imeti z dobrotami, še posebej pa je Občino Kozje brez makadama, kot jo je ob otvoritvi dejal župan bil slasten domač odojek, o Dušan Andrej Kocman, je vsekakor tudi zaradi tega 850-metrske- tem, da so se mize šibile pod ga odseka nove asfaltne ceste bliže. Franc Plahuta, predsednik KS težo virštanjskih vin, pa ni Lesično, v kateri je bila izvedena investicija, pa je krajane pozval, potrebno izgubljati besed. naj lepo skrbijo in vzdržujejo to cesto. Prisotni so bili enotni, da Miroslava Romih bodo še poprijeli za prostovoljno delo, tako kot so že, ko so se Prerez traku 18 AKTUALNO S pomočjo avtomatskega defibrilatorja rešili življenje

V okviru humanitarne akcije Rotary Kluba Čatež in vseslovenske akcije »Sekunde rešujejo« sta občini Kozje in Bistrica ob Sotli s podpisom pisma o nameri leta 2008 pristopili k nabavi defibrila- torja. Glavni cilj akcije je bil vzpostaviti mrežo avtomatskih de- fibrilatorjev v Posavju in Obsotelju. V času nabave defibrilatorja je bila aktualna problematika »krčenja« dežurne službe na našem območju, zato je bil pomen nabave defibrilatorja za občini še to- liko večji. V Kozjem je defibrilator nameščen pred Zdravstveno postajo Kozje. Defibrilator je nameščen na zunanji steni Zdravstene postaje Kozje V okviru nabave defibrilatorja je Rotary klub Čatež s podporo ob- čin Kozje in Bistrica ob Sotli organiziral tečaj usposabljanja, kjer novembra s svojimi lovskimi tovariši odpravil na lov. Na poti mu je so bile predstavljene osnove oživljanja ter delovanje avtomatskega postalo slabo in izgubil je zavest. Pomoč lovskih kolegov, ki so ga defibrilatorja. Avtomatski defibrilator deluje po enakem principu z masiranjem skušali oživljati, je bila hitra in učinkovita, medtem kot profesionalni defibrilator, ki ga uporablja za to ustrezno uspo- pa so že pričakovali pomoč avtomatskega defibrilatorja, ki ga je po sobljeno zdravstveno osebje. Uporablja se v vseh primerih nena- telefonskem klicu na pomoč na Zdravstveni postaji Kozje vzela dne srčne slabosti, ko se človek nenadoma zgrudi in obleži ter Irena Jug in pohitela na kraj dogodka. Prisebno je vodila postopek se ne odziva na klice in ne naredi normalnega vdiha. Uporaba je oživljanja z avtomatskim defibrilatorjem in ko je prispela reševal- sicer preprosta, saj se navodila izvajajo v glasovni obliki, zahteva pa na služba, je bolnik že prihajal k zavesti. Kljub temu da je upravlja- zbranost in prisebnost izvajalca. Defibrilator poskuša s pomočjo nje z avtomatskim defibrilatorjem sicer enostavno, saj te glasovno elektrošoka srce spraviti nazaj v normalen ritem, pri tem je po- vodi, je vendarle v tovrstnih situacijah potrebna velika zbranost. membno, da zna sam prepoznati ritem in se tudi pravilno odločiti Jugova ima opravljeno usposabljanje za temeljne postopke oživlja- za nadaljnje ukrepanje. Zaradi vsega navedenega je pomembno, nja z avtomatskim defibrilatorjem in prav gotovo so tovrstni tečaji da je avtomatski defibrilator nameščen na javnem, dostopnem me- izjemnega pomena za občane, zato je Občina Kozje v mesecu de- stu. Naprava je prenosljiva, tako da se lahko zelo hitro prenese na cembru ponovno organizirala usposabljanje občanov za uporabo kraj, kjer je potrebna pomoč. Zdravstvena stroka je prepričana, da naprave za oživljanje. Avtomatski defibrilator pa je po opravljenem so pri srčnih zapletih usodne prve minute in hitra ter učinkovita servisu nameščen na starem mestu, torej v preddverju Zdravstve- pomoč, ki jo lahko nudi vsak občan in tako reši življenje. ne postaje Kozje. Usodne bi lahko bile tudi za člana Lovske družine Kozje, ki se je Jasna Sok

Matjaž Javšnik nasmejal občinstvo v Kozjem

Da bi v teh kar težkih časih vsaj malo spro- pridejo v ospredje vsakdanje težave malega stili in nasmejali občinstvo, se je invalidsko človeka, ki jih v naglici življenja enostavno podjetje KIP Vizija d.o.o. Lesično odločilo, prezremo in jim nismo več sposobni pri- da v goste povabi stand up komedijanta Ma- sluhniti drugače kot skozi satiro. Tako je tjaža Javšnika. Podjetje ima tudi sicer željo tudi v svojem enournem nastopu v kinod- organizirati različne kulturne prireditve. Za vorani Kozje dodobra nasmejal obiskovalce začetek pa so pripravili nekaj bolj lahkotne- z izredno satirično obarvanim prikazom ga in zabavnega, da bi pritegnili čim širši različnih spominov na mladost, obdobje krog zainteresirane publike. S tehnično po- socializma, sindikalnega dopustovanja, od- močjo Občine Kozje jim je prireditev tudi nosov med moškim in žensko ter drugih uspela. zanimivih tem, ki jih je skozi svoj nastop Matjaž Javšnik, slovenski igralec in kome- spontano nizal in vanje vpletal dogajanja, dijant, je nastopal v kar nekaj celovečernih ki so pritegnila in nasmejala tako mlajše kot filmih. Pred leti je posnel oddajo Skriti mi- tudi starejše. krofon. V oddaji je klical različne ustanove V zahvalo za prijeten večer je direktorica in posameznike raznovrstnih strokovnih podjetja Miroslava Romih Matjažu Javšni- usmeritev in jim razlagal svoje na videz ku izročila ročno žgano sliko trga Kozje, nepomembne težave, vendar ob posnetkih izdelano v njihovem invalidskem podjetju. kljub obilici smeha v nekaterih primerih Zahvala direktorice izvajalcu Jasna Sok

19 IZ ALBUMA

iz Pridobitve albuma v Občini Kozje v 2012...

V rubriki iz albuma tokrat s fotografijami predstavljamo pregled tistega, kar se je v iztekajočem letu naredilo in uredilo v Občini Kozje. Fotografije so iz arhiva Občine Kozje, izbral in uredil jih je Roman Gradišek.

Ureditev trga Kozje Dom krajanov Podsreda

Vodovod Osredek Parkirišče v Podsredi

Plaz Zagorje - Bobovec Drvarnice v Kozjem 20 iz albuma IZ ALBUMA

Asfaltiranje odsek Hriber Asfaltiranje odsek Gajšek

Asfaltiranje Ključice Rekonstrukcija Šonovo

Zamenjava vodovoda Pilštanj - Kozje Obnova mostu Zupan

Ureditev platoja pri čistilni napravi Ureditev odseka Kovačič - Gabrje 21 IZ ŠOLSKIH KLOPI Teden otroka v Vrtcu Zmajček Kozje

V tednu otroka so v Vrtcu Zmajček Kozje kov«, ki ju vodita, so otroci stari od 1 do ves teden potekale številne aktivnosti. Tako 3 let in tako mnogo premajhni za tovrstno so otroci v vrtec prinašali jesenske plodove ustvarjanje. Odziv staršev je bil zadovoljiv in v skladu s svojimi sposobnostmi izdelo- in ob skupnem druženju s starši so ustvar- vali izdelke iz jesenskih plodov in drugega jali cvetlično pot do vrtca. Teden otroka pa naravnega materiala. V torek so se otroci so zaključili s prijetnim pohodom v naravo. posvetili likovnemu ustvarjanju. Po svojih Različne starostne skupine otrok so odšle zamislih so poslikali pločnik in ploščad na svojim sposobnostim prilagojeno dolgo pred vrtcem. Naslednji dan je sledila kuli- pot in se utrujene in zadovoljne ob občudo- narična delavnica. V delavnici so otroci iz vanju lepot, ki jih v tem času lahko vidimo v sadja izdelovali različne kulinarične izdelke, naravi, vrnile nazaj v vrtec. seveda prilagojeno svojim starostnim spo- V tednu otroka so v Vrtcu Zmajček Kozje sobnostim. V četrtek pa sta starejši skupini, in družabnimi igrami. poskrbeli, da so se otroci seznanili s šte- ki vključujeta otroke med četrtim in šestim Vzgojiteljici Lenka Černelč in Martina vilnimi dejavnostmi, skozi katere so lahko letom starosti, imeli priložnost ogleda in- Agrež sta se odločili, da bi bilo lepo poslika- spoznali veliko novega in aktivno izživeli tervencijskih vozil v Šmarju pri Jelšah. Mlaj- ti obnovljeni črni asfaltni pas, ki se vije proti svojo otroško ustvarjalnost. še skupine so ostale v vrtcu, vzgojiteljice pa vrtcu. Tako sta k poslikavi asfaltne prevleke so jim priredile prijetno dopoldne s plesom pritegnili starše, kajti v skupini »medved- (J.S.)

Medeni zajtrk Vrtca Zmajček Kozje

V petek je bil za otroke vrtca Zmajček prav na, podžupanjo Milenco Krajnc, ravnatelja poseben dan. Pridružili so se vsesloven- Romana Gradiška, vodjo vrtca Slavico Bla- skemu projektu »Tradicionalni slovenski žič in čebelarko Marico Kolar. Po slastnem zajtrk«. Tradicionalni slovenski zajtrk je medenem zajtrku so otroci po posameznih nastal na pobudo Čebelarske zveze Slove- skupinah z zanimanjem prisluhnili čebelar- nije. S projektom želijo spodbuditi promo- ki Marici Kolar, ki jim je ob panju in satnici cijo lokalne pridelave in predelave hrane, nazorno prikazala, kako nastaja med, jih se- zdravega načina prehranjevanja in skrb za znanila z zdravilno močjo medu in otroci so okolje, ključni poudarek in pomemben vi- lahko poskušali cvetni prah. Ker pa obisk dik projekta je torej, da otroci ta dan dobijo čebelarke Marice Kolar v Vrtcu Zmajček za zajtrk domača živila iz lokalnega okolja. Kozje poteka že vrsto let, so otroci v starej- Na osnovi tega je Čebelarska družina Pod- ši skupini poleg odkritega zanimanja imeli četrtek na šolo dostavila promocijski ma- že zanimiva vprašanja o čebelah in čebelar- terial, za vrtce pa je brezplačno dostavila stvu, na katera jim je čebelarka Marica ob tudi med. Zato so v vrtcu Zmajček zajtrk svojih bogatih čebelarskih izkušnjah prija- Čebelarka Marica Kolar razlaga o panju in sa- poimenovali »Medeni zajtrk«. Na zajtrk so zno odgovarjala. tnicah povabili župana Dušana Andreja Kocma- (J.S.)

Z učenjem angleščine v novo šolsko leto

V lanskem šolskem letu smo začeli z inter- letu imamo v prvem razredu tudi deklici, ki nim projektom uvajanja angleščine v prvo sta se preseli v Slovenijo iz Velike Britanije. vzgojno-izobraževalno obdobje. Tudi v le- Tako je angleščina v tem razredu prisotna tošnjem letu nadaljujemo po zastavljenih kar celo dopoldne. Sošolce in sošolke tako ciljih, katere smo v lanskem šolskem letu učita tudi Rubie in Renee, ki sta postali realizirali in jih za letošnje šolsko leto še moji »asistentki«. Vsaka učna ura in tema razširili, saj so učenci dokazali, da so spo- je podkrepljena z glasbo ali s poslušanjem sobni na igriv način sprejemati in uskladi- originalnih posnetkov, s projekcijo in tudi ščiti angleške besede/fraze ter jih v določeni z delom na interaktivni tabli. Učnih pripo- situaciji pravilno uporabiti. Prijetno je de- močkov za delo imamo veliko. Radi pa jih lati z mlajšimi, ki nimajo nikakršnih zavor ustvarimo tudi sami. Mladi učenci (na sliki manjkata dve učenki in in so aktivni celih 45 minut. V letošnjem Mentorica: Lili Cerar dva učenca) 22 IZ ŠOLSKIH KLOPI Nepozabna šola v naravi

Konec oktobra smo sedmo- in osmošolci OŠ Lesično skupaj z učite- ljicama odšli v šolo v naravi v dom Breženka, ki se nahaja v Fiesi. Tam se je odvilo nepozabnih pet dni z raznimi zabavnimi dejavnost- mi, od lokostrelstva, pohodov, ribištva do kanuizma in seveda nepo- zabne zaključne zabave.

Prihod v dom Breženka Vsi smo vneto navijali, žal smo si lahko V ponedeljek, 22. oktobra, smo se z učite- ogledali le prvi polčas, ker je že bil čas za ljicama Jasmino Vršnik in Lidijo Kotnik spanje. Klaužer odpravili na dolgo pot proti Fiesi. Vožnja je bila dolga in utrujajoča. V Fieso Dolg in poučen pohod smo prispeli približno ob enih popoldne. Sreda je bila za večino najbolj naporen dan Bili smo zelo radovedni, kakšne so naše v CŠOD, saj smo prehodili veliko razdaljo. sobe, zato smo si jih šli ogledat. Bile so zelo Pešačili smo do Strunjana, kjer smo preho- urejene in lepe. Gospod Rado, ki je upra- dili Strunjanske soline. Tekom pohoda smo vitelj CŠOD Breženka, nas je lepo sprejel si ogledali še Mesečev zaliv in skozi predor in nam razložil domski red. Po kosilu smo prispeli v Portorož, kjer smo imeli malo imeli počitek in usmerjeni prosti čas. Ta prostega časa za nakupovanje. V Fieso smo dan ni bil posebno naporen, kajti imeli smo prišli v času kosila. Potem smo malce zadre- Lep razgled z Belega križa samo dve popoldanski dejavnosti. Najprej mali, nato pa je zopet sledil usmerjeni prosti smo z učiteljico Katjo raziskovali morsko čas. Tudi ta dan smo imeli lokostrelstvo, le dan pa je bil načrtovan poseben večer, in obalo, potem pa smo imeli lokostrelstvo. V da je tokrat šlo za tekmovanje med skupina- sicer zaključna zabava. Pred zabavo smo se tem domu so bivali tudi učenci drugih šol, s mi in posamezniki. Največ točk je dosegla vsi lepo uredili in pripravili točke, s katerimi katerimi smo se pri aktivnostih izmenjevali. skupina C, med posamezniki pa je najboljši smo predstavili sobo oz. razred. Fantje so bili pravi kavalirji in v jedilnici pripravili vse Zvečer smo odšli na razburljiv sprehod v Pi- rezultat dosegel Jaka Romih. Nato smo pri- potrebno za nepozaben večer. Res je bilo za- ran in se utrujeni vrnili v dom. stali pri uri morske biologije in se učili o žel- vah. Za na konec smo imeli še predavanje o bavno, saj smo pripravili različne točke. Ne- kateri so peli, plesali ali pa uprizorili kakšno Slovenski Istri, pri čemer smo si vsi skrbno Že drugi dan veliko zanimivih dramsko igro. Potem je sledila zabava. Vsi beležili podatke. aktivnosti smo plesali in se super zabavali. Eden izmen Zbudili smo se v novo jutro in že pred zajtr- tamkajšnjih učiteljev je celo povedal, da je kom smo imeli jutranjo telovadbo ter se do- Zaključna zabava to bila zabava, kakršne tam še niso imeli. dobra razgibali. Zatem smo se sprehodili do V četrtek nas je čakal še en vznemirljiv pa Pirana in si ogledali njegove znamenitosti. tudi naporen dan, saj smo imeli veliko ak- Zaključek bivanja v domu Breženka Ko smo se vrnili, nas je že čakala učiteljica tivnosti. Prvi je bil na sporedu orientacijski Kar prehitro je bil tukaj petek in s tem naš Sonja, ki nas je naučila nekaj o jezerih v Fi- pohod. Vseh pet skupin je hodilo po terenu zadnji dan bivanja v domu Breženka. Pred esi. Najbolj zanimiva dejavnost tega dneva in opravljalo različne naloge, ki so prever- povratkom smo šli na izlet z ladjico. Pred je bil zagotovo kanuizem. Razdelili smo se v jale znanje, ki smo ga pridobili v CŠOD. Na tem smo si vsi pripravili prtljago in jo od- dve skupini: Ferrari in Hitra pošta. S kanuji voljo smo imeli eno uro. Pred kosilom smo nesli pred izhod. Na ladji je bilo kljub malo smo se odpravili proti Strunjanskemu zali- še spoznavali sredozemsko rastje z učiteljico bolj kislemu vremenu lepo. Najprej smo se vu. Ogledali smo si gojišča školjk. Na poti Sonjo. Po obilnem kosilu ter počitku smo peljali do naših največjih slovenskih solin. proti domu smo tudi tekmovali in zmagala imeli zopet usmerjen prosti čas. Po eni uri V Sečoveljskih solinah smo šli v muzej, v je skupina Ferrari. Zvečer smo imeli še kviz športa smo imeli predavanje o ribah, zatem katerem smo lahko videli fotografije, pripo- z izvirnimi vprašanji. Vrhunec večera pa je pa smo jih odšli tudi lovit. Žal ulov ni bil močke za pridelovanje soli in seveda tudi bila nogometna tekma, Chelsea-Shakhtar. ravno velik, tri ribe pa smo le ujeli. Za ta sol. Imeli smo si možnost ogledati eno iz- med ohranjenih solinarskih hiš, v katerih so bivali solinarji. Ko smo se vračali, smo lah- ko videli gojišče školjk in rib, na drugi strani pa Piran. Pred kosilom v domu smo imeli še podelitev priznanj, in sicer za najboljšo skupino ter za najbolj urejeno sobo fantov ter deklet. Po kosilu smo se poslovili od vr- stnikov iz OŠ Murska Sobota, od upravnika doma in učiteljev. V Lesičnem so nas priča- kali starši in nas odpeljali domov. Mislim, da nam bo ta zadnja šola v naravi v osnovi šoli ostala v lepem in dobrem spominu in se je bomo vsi radi spominjali.

Šolski novinarki: Vožnja z ladjo Tadeja Mlakar Anja Romih, 7. r. 23 IZ ŠOLSKIH KLOPI Tri srebrna Proteusova priznanja in eno zlato

Tema letošnjega tekmovanja iz znanja bio- no učiti in se znajti iz neznane literature. logije za Proteusovo priznanje so bile orhi- Učenci smo po šolskem tekmovanju kma- deje Slovenije. Lahko jim rečemo tudi kuka- lu izvedeli rezultate drugih sodelujočih šol, vičevke, saj cvetijo v času oglašanja kukavic. na podlagi katerih smo se nekateri uvrstili Pomembne so predvsem zato, ker so edina v naprej, na državno tekmovanje. Dovolj točk celoti zavarovana družina rastlin v Sloveniji. smo zbrali Jaka Rajgl, Petra Oprešnik, Katja Učenci, ki smo se prijavili na šolsko tekmo- Resnik, Alja Božiček, Nina Belina in jaz ter vanje ter ga 18. oktobra tudi uspešno pisali, se vse do 30. novembra pripravljali na dr- smo na pripravah postopoma spoznavali žavno tekmovanje. Za nas je to potekalo na morfološko zgradbo predstavnikov družine OŠ Stična. Test iz državnega tekmovanja se orhidej, njihov življenjski prostor, pogoje za nam je zdel precej težji in obsežnejši od šol- rast, razmnoževanje, vpliv delovanja člove- skega. Zahteval je precej natančnosti, veli- ka, poglobili smo se tudi v samo ogroženost ko podrobnosti in razumevanja usvojenega orhidej, kaj jih ogroža in zakaj, ter spoznali znanja. Toda s sprotnim učenjem in voljo posamezne predstavnike družine in njihove do tekmovanja nam je uspelo doseči odlič- značilnosti. ne rezultate. Petra, Nina in Katja so osvojile Na šolskem tekmovanju smo bronasta pri- Uspešne mlade biologinje srebrno Proteusovo priznanje, medtem ko znanja osvojili: Ines Maček, Nina Jazbec, je meni uspelo osvojiti zlato. Karmen Rajgl, Jaka Rajgl, Alja Božiček, Pe- nje, usmerjala k pravilnemu in lažjemu sis- Pri vsem tem mi je največ pomenilo to, da tra Oprešnik, Katja Resnik, Nina Belina in temu učenja ter skupaj z nami obdelala vso sem rada hodila na priprave in da sem usvo- jaz. Do odličnih uspehov nam je pomagala potrebno literaturo. Na tekmovanje smo jila pravilni sistem učenja iz veliko literatu- predvsem gospa učiteljica Lidija Čepin, ki se prijavili z namenom, da razširimo svoje re, kar mi bo vnaprej gotovo koristilo. nas je vsak teden pripravljala na tekmova- znanje biologije in da se naučimo pravil- Neža Švajger, 8. r., OŠ Kozje

sta nas spremljala gospod ravnatelj Roman Matemček Gradišek in gospa učiteljica Marinka Mo- škon. Tekmovanje je trajalo eno šolsko uro Ponosni smo na svoje ptičje krmilnice Na OŠ Kozje smo imeli tudi letos šolsko tek- in v tem času smo morali rešiti naloge. Po movanje v prostorski predstavljivosti. Tek- tekmovanju smo sestavljali različne kon- movanje organizira Mathema iz Ljubljane strukcije s poliedri. Najbolj smo bili veseli, in se imenuje Matemček.Učenci, ki smo v ko smo čez štiri dni zvedeli rezultate in ve- posameznih razredih imeli največ točk, smo selo novico, da sta postala državna prvaka postali šolski prvaki. Tekmovalci na državnem tekmovanju Glorija Kajba in Lan Gradišek, ker sta vse 24. 11. 2012 je na Fakulteti za elektroteh- razrede: Glorija Kajba iz 1., Eneja Lupše iz naloge rešila pravilno. niko potekalo državno tekmovanje. Udele- 2., Lan Gradišek iz 3., Tim Pirš iz 4. in jaz, žili smo se ga šolski prvaki za posamezna Tamara Kos iz 5. razreda. Na tekmovanje Tamara Kos, 5. razred, OŠ Kozje

gostilničarka in rekla je, da je prepovedano Mizica, pogrni se biti z mizo pred gostilno. A ko je pokazal, kako deluje, je bila navdušena. Rekla je, de je miza umazana in jo bo umila, a tudi to je V torek, 13. 11. 2012, smo si učenci 1., 2. in 3. razreda v Krškem ogle- zamenjala. Ko je poskušal čarovnijo izvesti dali lutkovno predstavo Mizica, pogrni se. pred Marjetko, mu ravno ni uspelo in Mar- jetka je mislila, da se mu meša. Kmalu se Nekoč je živel Mihec.Vsak dan je moral pa- si rekel : Ovca, stresi se, je z nje kar deževalo je spet pojavil starček Žaži in rekel: Dam ti sti kozo. Nekega dne pa se je koza delala, da kovancev. Ovco je Mihec peljal na sprehod. zadnjo priložnost. Dal mu je vrečo s palico, jo boli trebuh. Mihec jo je poskusil odnesti Ko je prišel do gostilne, ga je gostilničarka izgovoril je čarobne besede in odšel. Mihec k očetu, a mu je ta prišel nasproti. Ko je pri- ogovorila: Kaj počneš z ovco pred gostilno? je ponovil besede in palica ga je začela tep- šel, se je koza zlagala, da jo je Mihec hotel To je vendar prepovedano! Saj to ni nava- sti. Starček Žaži, ki se je spet prikazal, je po- vreči v prepad. Oče je Mihcu dal kazen, da dna ovca! Čarobna je! Pokazal ji je čarob- vedal besede za protiurok in Mihec je nehal mora biti v hiši. Mihec mu je ugovarjal, da ne moči. Gostilničarka je rekla, da bo ovco cviliti od bolečin. Spet je hodil mimo bara je zmenjen z Marjetko, a oče ni popustil. nahranila, a jo je zamenjala. Mihec je hotel in srečal gostilničarko, ki ji je zdaj povedal Oče je odšel, Miha pa je še malo postal. moči pokazati tudi Marjetki, a zaman. Sta- za palico ter ji na uho zašepetal čarobne be- Tedaj je zaslišal avtobus in iz njega so vrgli ra ovca ni bila čarobna. Marjetka je odšla in sede. Ko jih je izgovorila, je palica tepla njo. starčka. Mihec mu je pomagal vstati in star- naenkrat se je pojavil starček Žaži. Mihcu Pomočnike je vprašal, če imajo njegovo ček se je predstavil: Jaz sem starček Žaži. je dal drugo priložnost. Dal mu je mizico, ovco in mizico. In res so ju imeli. Z Marjet- Ker si bil tako prijazen, ti bom izpolnil eno na kateri se je, če si rekel: Mizica, pogrni se, ko sta dobila stanovanje in v njem živela do željo. Mihec je želel stanovanje, a tega ni pojavila hrana. Šel jo je pokazat Marjetki, a konca svojih dni. dobil. Dobil je ovco, ki je bila čarobna - če ko je prišel mimo bara, ga je spet ustavila Lan Gradišek, 3. r., OŠ Kozje 24 IZ ŠOLSKIH KLOPI

Sredi vasi snežak stoji, Zanimiva ustvarjalna delavnica okrog njega otroci zbrani so s cele vasi, V sredo, 12. 12. bilo prijeten vonj po pomarančah in klinčkih. z namazanimi sanmi 2012, smo četr- Najprej smo naredili skupinsko sliko, nato pa v dolino oddrveli bodo vsi. tošolci skupaj z z voščenkami narisali snežno valovanje. Po- razredničarko tem smo se lotili različnih vaj za lepo pisanje. Veseli snežak se na bregu smeji. Nives Kostevc Gospe Vesna in Nataša, ki sta usmerjali naše V zimskih radostih uživajo vsi. Arzenšek odšli delo, sta nas pohvalili, da smo zelo uspešni pri v Podsredo, kjer pisanju. Zanimivo je bilo izpisovati različne smo se udeležili oblike črk ter risati različne vzorce. Najbolj pa Maja Volavšek Ustvarjalna delavnica kaligrafije delavnice, ki jih smo bili navdušeni, ko smo dobili v roke ka- v tem predprazničnem času pripravlja Koz- ligrafska pisala, s katerimi smo se učili pisati Hvala ti, Božiček, za snežno darilo, janski park. Šli smo izdelovat voščilnice s različne črke. Za zaključek smo izdelali še no- pisala sem ti in že je snežilo. poudarkom na lepopisju in kaligrafiji. V pro- voletno voščilnico in izpisali SREČNO 2013 s storih je še prijetno dišalo, saj so naši prvošol- kaligrafskim pisalom. Za vse je bilo to nekaj Zaradi tebe, Božiček, lepši je svet, ci pred nami izdelovali pomandre in čutiti je novega in pri delu smo zelo uživali. ker sneg prekril je vse vprek. Učenci 4. razreda OŠ Lesično Larisa Kladušek

Izdelovanje ptičjih krmilnic Že se zima nam najavlja, Miklavž od nas se že poslavlja. Četrtošolci smo imeli nalogo, da skupaj s starši na- Božiček že po nakupih hiti, redimo doma ptičje krmilnice. Ko je zapadel sneg, ker si vsak otrok nekaj drugega želi. smo jih prinesli v šolo. Krmilnice so zelo lepe. Vsaka Mi pa še samo božično drevo okrasimo, je drugačna. Učiteljica Nives je rekla, da so nekatere zjutraj pod njim bo prelepo darilo. pravi hoteli za ptice. Prišel je čas, da smo krmilni- ce postavili pred šolo. Pri tem nam je pomagal naš Barbara Plevnik hišnik Jože. Nekaterim je spodaj pribil palico, da so lahko prosto stale. Količke s hišicami smo potisnili v Hvala ti, zima, za to darilo, zemljo, ostale hišice pa smo obesili na drevesa. Zdaj ki me je zelo razvedrilo. bodo ptički imeli zavetje in hrano v teh mrzlih dneh. Sankam se po bregu Patricija Polutnik, 4. razred OŠ Lesično Ponosni smo na svoje ptičje krmilnice in delam snežake na snegu. Zato hvala ti zima, da si prinesla sneg, ki pričaral je smeh.

Ljubi me, sanjaj, beri! Patricija Polutnik

preberemo tri knjige. Danes sem dobil darilo, In tako smo prvo srečanje bralcev imeli v ker je ves večer snežilo. začetku meseca decembra. Vonj po cimeto- Smuči mi je prinesel Božiček, vem čaju in piškotih ter nežna glasba so v zato sem srečen kot ptiček. nas zbudili željo, da prebrano knjigo pred- Naredil bom tudi sneženega moža, stavimo drugim bralcem in jih povabimo k da mami pokažem, da je zima prišla. branju te knjige. Ugotovitve, da smo v prvih treh mesecih že Andrej Motoh vsi prebrali in hkrati opravili bralno značko za zaposlene, nas niso presenetile. Pripravili Zapadel je sneg, Udeleženlke v pogororu smo nov nabor priporočilnih knjig za bra- prinesel nam je novoletni smeh. nje, ki smo jih v preteklosti prebrali in skle- Preplesti besede ljubiti, sanjati in brati je nili, da se v takšnem prijetnem kramljanju Le kaj bi mi sanke, če ne bi snežilo, uspelo knjižničarkama OŠ Lesično. Povabi- ob knjigah dobimo še vsaj enkrat. moje bile so božično darilo. lo k branju za bralno značko za zaposlene je pokazalo, kako močna je bila potreba po Čudovit uvod v knjigo Čudežno potovanje Davor Leskovšek branju. Po branju drugačne literature, lite- avtorja Daniela Pennaca se glasi: Glagol rature za dušo, za sanjanje. Našli smo čas, ki »brati« se upira velelni obliki, v tej trmogla- Že božični čas prihaja, je potreben za branje in tako v bralno znač- vosti pa je soroden nekaterim drugim glago- ko Božiček zgodaj vstaja. ko vpisali 83 % aktivnih bralcev. lom, recimo »ljubiti« in »sanjati«. Dolgo v noč bedi, Priporočilni seznam je zajemal knjige, ki da pridnim otrokom darila priskrbi, sva jih knjižničarki že prebrali in tudi s Zagotovo lahko rečemo, da zaposleni na OŠ jim vesel božič zaželi in obljubi mi, sodelovanjem gospe Andreje Bračun, ki Lesično ljubimo branje, da radi sanjamo o da vidimo se čez leto dni. vodi krajevno knjižnico v Lesičnem. Bralci prebranem in da preprosto beremo! imamo edini pogoj za uspešno opravljeno Šolski knjižničarki Vida Zajko Kovačič in Barbara Narat bralno značko, da v šolskem letu 2012/2013 Lučka Palir Mavrič 25 IZ ŠOLSKIH KLOPI Pohod na Lisco

V čudovitem jesenskem dnevu smo se v pe- deli smo Gorjance in Sljeme, odpiral se nam tek, 19. 10. 2012, učenci 7., 8. in 9. razreda je pogled proti Boču in Donački gori, naj- naše šole z učitelji spremljevalci podali na bolj pa nas je navdušilo, ker se je videl tudi pohod na Lisco. Triglav. Ker imajo na Lisci lepo urejeno no- Z avtobusom smo se peljali ob reki Savi in gometno igrišče, so fantje igrali nogomet, skozi Sevnico do vasi Lisce. Od tam pa nas dekleta pa smo bolj občudovala naravo. Ta je čakala še dobra ura strmega vzpona do dan smo vsi imeli res kaj videti! Velik del vrha. Iz jezera megle v dolini ob Savi smo se lepe Slovenije je bil pred nami kot na dlani. dvignili v svež, a sončen jesenski dan. Hoja Na poti nazaj v dolino smo opazovali rastli- v hrib ni bila prenaporna in trudili smo se nje in našli tudi rjavo gnezdovnico, ki smo Na vrhu svoj tempo prilagajati celi skupini. Pazili jo prepoznali učenci, ki smo imeli prejšnji ve okrog nas. Lani smo bili na Bohorju, letos smo le, da ne bi prišlo do kakšnih zdrsov, dan tekmovanje iz znanja biologije. na Lisci, v naslednjem šolskem letu pa se že na vrhu pa smo bili poplačani s čudovitim Na pohodu smo bili učenci treh razredov, ki veselimo pohoda na Boč. razgledom. Pod nami je bila dolina Save, vi- bomo tako v treh letih skupaj obredli vrho- Karmen Rajgl, 8. r. OŠ Kozje

vsak si jo je narisal. Nato smo iz krompirja Ustvarjalni tehniški dan naredili modele za odtiskovanje, jih pomo- čili v barvo in začeli s ponavljajočimi odti- V petek, 30. 11. 2012, smo imeli učenci OŠ si. Tako so nastajali ornamenti. Nekateri so Kozje tehniški dan z namenom, da bi v pra- jih dosegli tudi z zaporednim ponavljanjem zničnem času na svoj ustvarjalen in izviren narisanih ali nalepljenih motivov. Že med način okrasili šolo. samim delom smo primerjali svoje ideje in Prejšnji dan smo dobili sezname stvari, ki za nasvet vprašali tudi učiteljice, ki so bile z jih moramo prinesti za delo (geometrijsko nami, ali pa gospoda Grobelška. orodje, škarje, lepilo, časopis, barvne revije Čas je hitro minil in ko je bila ura 12, smo in krompir). V petek ob osmih smo se vsi morali končati. Večina nas je bila že gotova, razredi zbrali v jedilnici, kjer sta nas pozdra- zato smo s skupnimi močmi hitro pospravi- vila gospod Saša Škorić, ki je učitelj tehnike Ustvarjali so tudi najmlajši li, ločili odpadke in šli pogledat, kaj so nare- in tehnologije, in gospod Franci Grobelšek, poenostavljanje in ponavljanje določenih dili ostali razredi. V jedilnici smo si ogledali učitelj likovne vzgoje. Gospod Škorić nam je oblik, v našem primeru so bili to okraski. tudi projekcijo fotografij, ki so nastale med povedal, kaj bomo delali, gospod Grobelšek Okoli pol devetih smo odšli vsak v svojo delom. pa nam je podrobno predstavil način dela in učilnico, kjer smo dobili materiale (čopiče, Nastali so zanimivi izdelki, različni, a ven- z njim v zvezi pojem ornament. Ob video- tempere, lepenko za smrečice in risalni pa- dar na nek način podobni in v tem praznič- projekciji nam je pokazal slike, skice in ris- pir). Nato smo narisali vsak svojo idejo za nem času nas pozdravljajo s sten učilnic in be, na katerih so bili določeni ornamenti, in obliko novoletne jelke, po tem pa smo iz- šolskih hodnikov. kmalu smo izvedeli, da je ornament v bistvu brali tisto, ki se je vsem zdela najboljša in Teja Kolar, 8. r., OŠ Kozje

Obisk šolskega muzeja Ko je sneg postal v Ljubljani zlat …

V petek, 14. decembra, smo šli Na vasi je živela skromna družina. Bližala se je učenci 1., 2. in 3. razreda v Ljublja- zima, bil je že november in začelo je snežiti. Veter no. V šoli smo vzeli malico in ve- je pihal in nanosil debelo snežno odejo. Naenkrat seli sedli na avtobus. Peljali smo se je prišel božič. Otroci so že pred tem pisali pisma malo več kot dve uri. Ko smo prišli in se veselili praznikov in skromnih darilc. Prišel v Ljubljano, smo najprej pomalica- desetimi prečkami. Vprašal nas je, na katero je praznični večer in pričakovali so svoja darila. li, potem pa smo šli na ogled me- prečko bi stopili nazadnje. Morali smo šteti sta. Ob 12. uri pa smo šli v šolski naprej in nazaj. Zatem smo reševali uganke Minila je noč in nastalo je lepo zimsko jutro. Otro- muzej in najprej počakali vodičko. in se naučili pesmico. Med uro sta bila ka- ci so stekli k jelki in gledali, če je kje kakšen svetleč Ko je prišla, nas je peljala v staro znovana naša učiteljica in Patrik, ker sta kle- zavoj. A daril ni bilo. Bili so razočarani, a naen- učilnico, kjer so bila stara pisala in petala. Ta pouk je bil zanimiv, ker smo videli, krat se je z jelke vsul zlati prah. Zlati sneg! Otroci papir. Zazvonil je šolski zvonec in kako je bilo v šoli včasih. Po koncu učne ure v so bili najprej čisto zmedeni in niso vedeli, kaj je vstopil je učitelj. Bil je zelo strog in muzeju smo šli domov. V praznični Ljubljani to. Počasi pa so videli, da zlati sneg vse spreminja. imel je šibo. Najprej nam je uka- smo se imeli res lepo! Njihov revni in skromni dom je postal prava gra- zal, da na tablice narišemo lestev z Lan Gradišek, 3. r., OŠ Kozje ščina. Leon Geršak, 4. r., OŠ Kozje 26 IZ ŠOLSKIH KLOPI Zdrava prehrana v povezavi s kmetijstvom

V petek, 16. 11. 2012, smo tako kot drugod klenjakih. V njih pa lahko gojimo več vrst po Sloveniji tudi na naši šoli organizira- zelenjave, od korenovk do gomoljnic. Ga. li tradicionalni slovenski zajtrk, ki smo ga Milenca nam je podrobno razložila razliko povezali s poučnim predavanjem kmetijske med lokalno pridelano hrano in hrano, ki jo svetovalke iz Kmetijsko-gozdarskega zavo- pripeljejo z drugega konca sveta. Na primer: da Celje ge. Milence Krajnc. Na zanimiv lubenica, ki je bila vzgojena na domačem način nam je ob projekciji spregovorila o vrtu, ima v sebi še zelo veliko vitaminov, lu- zdravi prehrani v povezavi s kmetijstvom. benico, ki pa smo jo kupili v trgovini, pa so Med drugim smo izvedeli, da je v Občini pobrali še nezrelo in je s pomočjo raznih ke- Kozje 390 kmetij, ki obdelajo 2800 hektarjev mikalij dozorela in s tem tudi izgubila skoraj zemljišč, to pa so njive, vinogradi, sadov- vse vitamine. njaki, pašniki in travniki. Na Kozjanskem je tudi veliko sadovnjakov, Najprej nam je spregovorila o poljedelstvu, tako plantažnih kot travniških. Najpogo- predvsem o žitih in kruhu, ki je osnova stejše sadne vrste pa so: jabolka, hruške, Prisluhnili smo zanimivemu predavanju naše prehrane in tako smo se skupaj spreho- breskve, nektarine, češnje, kutine itd. Zo- zdravje ljudi, živali in okolja, ekologija, po- dili od »zemlje do žemlje«. Preden na njivi pet je pomembno, da je sadje pridelano lo- štenost in previdnost. Takšna kmetija dobi kaj zraste in preden začnejo kmetje pobirati kalno in brez škropiv. tudi poseben certifikat kakovosti na sloven- pridelke s svojih njiv, jih morajo primerno Tako kot delimo kmetijstvo na več panog, ski ali evropski ravni. pripraviti: njiva mora biti pognojena, po- imamo tudi več vrst pridelave hrane in več Kot sem že omenila, je bil na šoli organizi- tem jo preorjejo in šele nato lahko poseje- vrst kmetovanja. Integrirana pridelava hra- ran tudi tradicionalni slovenski zajtrk, ki je jo seme. Za njivo je potrebno tudi vnaprej ne je naravi prijaznejše kmetovanje (zmanj- vključeval sveže mleko, polnozrnat kruh, skrbeti, preprečevati bolezni, zatirati plevel šuje negativne vplive kmetovanja na okolje med in jabolko, vse domačega, kozjanske- in škodljivce. in zdravje ljudi). Imamo pa tudi tako ime- ga porekla. Zajtrk je bil nadvse okusen in Šele nato napoči čas, ko je treba pobrati, po- novano tradicionalno pridelavo hrane, za predvsem zdrav. kositi ali požeti ter seveda primerno shraniti katero pa nekateri pravijo, da je »razvojna »Zajtrk pojej sam, kosilo deli s prijatelji, ve- oz. predelati vse, kar je zraslo. cokla.« čerjo pa daj sovražniku,« je ob koncu preda- Naloga vrtnarstva pa je pridelava zelenjave, Eden od načinov kmetovanja je ekološko vanja dejala ga. Milenca. S podobno mislijo, zelišč v manjših količinah in vzgoja sadik, kmetovanje. To je kmetovanje, ki se obre- ki naj nas vedno spremlja in opominja na cvetja ter še raznih drugih rastlin. Zelenja- stuje na dolgi rok, pridelki so visoke ka- pomembnost zdrave in uravnotežene pre- vo lahko gojimo na prostem, na vrtu, ali kovosti in predvsem izbor teh pridelkov hrane, pa bi zaključila tudi jaz: »Eno jabolko v zaprtih prostorih, rastlinjakih oz. ste- je zelo širok. Temelji na štirih principih: na dan, odžene zdravnika stran.« Petra Oprešnik, 9. r. OŠ Kozje

Maroko Predavanje V četrtek, 22.11. 2012, nam je Maroko. Najprej smo vsi odšli Maroku ne prosijo za bonbone, o Maroku gospa pedagoginja Marinka v računalniško učilnico, kjer je ampak za denar, ki se imenuje Drofenik predavala o državi potekalo predavanje. Otroci v dirham. Tam so vse hiše oran- Gospa pedagoginja Marinka žno-rdeče. Maroko je kraljevina, Drofenik je pripovedovala o zato imajo tudi kralja. Hiše pred obisku v Maroku. Tam je pre- gradom so modro-bele. Imajo živela deset dni. Ko je prišla, je tudi morje, v katerem se doma- po dveh mesecih prvič deževalo. čini in drugi lahko kopajo. Tam Štiri dni je preživela v puščavi. so jahali kamele in štiri dni pre- Imela je svojo kamelo in vodiča. spali v puščavi. V puščavi je spala na tleh. Ko se Gospa Marinka nam je poveda- je vrnila z ježe, je odšla v gostil- la zanimivost, ki mi je še pose- no, ki je imela kačo. Ogledovala bej ostala v spominu. Če natakar si je stavbe, ki so bile oranžne toči čaj z visokega, te spoštujejo, če pa z nižjega, te manj cenijo. barve. V Maroku so bile različ- V neki gostilni je bila na stropu ne trgovine z nakitom, sadjem, zvita kača. Nekateri obiskovalci parfumi in spominki. Ogledala so jo občudovali, mnoge pa je si je različne kaktuse. Pripove- bilo strah. Predavanje mi je bilo dovala nam je o ljudeh, ki so bili zelo zanimivo. temnejše polti. Tudi sam si že- lim obiskat puščavo. Manca Berglez, Miha Švajger, 3. razred, OŠ Kozje Maroko nas je navdušil 3. razred, OŠ Kozje 27 IZ NAŠIH KRAJEV Podpisana listina o sodelovanju v mreži šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje

Kar šest šol je podpisalo listino o sodelovanju v mednarodni mreži šol biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje. V Kozjanskem parku, ki bdi nad tem sodelovanjem, so prepričani, da so izobraževanje, razisko- vanje in ohranjanje narave naloge, ki bodo pripomogle k uspešnemu upravljanju biosfernega območja.

Človek in biosfera (MAB) je Unescov med- vega domačega prostora, ki se jim z vidika vladni raziskovalni program, ki vzpostavlja njihovega poznavanja prostora zdijo najbolj svetovno mrežo biosfernih območji, kjer se zanimivi in želijo svoja spoznanja prenesti ohranja biološka pestrost in spodbuja traj- tudi ostalim prebivalcem in obiskovalcem nostni razvoj. prostora. Direktor Kozjanskega parka mag. Kozjansko in Obsotelje se je svetovni mreži Teo Hrvoje Oršanič se je v svojih besedah biosfernih območij priključilo 2. junija 2010 zahvalil Mojci Kunst, ki ni le dober koordi- v Parizu. Nosilec priprave projekta vklju- nator biosfernega območja, ampak tudi ge- čitve je bil Kozjanski park, ki je sedaj tudi nerator idej. Poudaril je, da je ta projekt še upravljavec biosfernega območja, za koor- ena od dobrih parkovnih praks, ki v časih, ki Udeleženci podpisa listin o sodelovanju dinacijo slednjega pa skrbi Mojca Kunst. so zares težki, najde svetle trenutke. Priča- Usmeritev upravljanja biosfernih območij kujejo, da bodo učenci razvili dober odnos Vse zbrane je nagovoril tudi župan Občine je v tem, da pomagajo iskati najprimernejše do okolja, kar nam vsem manjka. Izpostavil Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je dejal, da odgovore na eno temeljnih vprašanj dana- je še uspešno črpanja evropskih sredstev, je človek tisti, ki upravlja z našim planetom, šnjega časa: kako uskladiti ohranjanje biot- saj Kozjanski park trenutno sodeluje v kar ga onesnažuje in spravlja v slabo stanje, na ske raznovrstnosti, krajinske pestrosti ter osmih mednarodnih projektih. S pomočjo drugi strani pa je človek tudi tisti, ki lahko naravnih virov z razvojnimi zahtevami. evropskega denarja jim je uspelo narediti že ta planet reši. Poudaril je, da je dobro, da »Izobraževanje, raziskovanje in ohranja- velike projekte in tudi na ta način se bodo je vedno več takšnih, ki se tega zavedajo in nje narave so naloge, ki bodo pripomogle v bodoče lahko izognili skrajnim ukrepom. nekaj storijo za naše okolje. »Tudi v Občini k uspešnemu upravljanju biosfernega ob- Za sodelovanje v projektu se je odločilo šest Kozje, ki je že dolgo časa v zavarovanem ob- močja,« je ob podpisu listine o sodelovanju šol: OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Kozje, OŠ Le- močju Kozjanskega parka, se tega zavedamo omenjenih šol v mednarodni mreži šol bi- sično, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Laško in in vemo ter poznamo, kaj je dobro in kaj je osfernega območja Kozjansko in Obsotelje OŠ Kumrovec (HR), listina o sodelovanju v potrebno, da naredimo za naše okolje. Seve- povedala Mojca Kunst. Dodala je še, da želi- mednarodni mreži šol biosfernega območja da se tega ne zavedajo vsi, tega verjetno ne jo z ustanovitvijo mreže šol otroke že v zgo- Kozjansko in Obsotelje s sodelujočimi šola- bomo dosegli nikoli, vendar je pomembno, dnji dobi njihovega izobraževanja pritegniti mi pa je bila podpisana v sredo, 24. oktobra, da jih čim več dela prav.« k iskanju in raziskovanju tistih delov njiho- na gradu Podsreda.. Zdenka Ivačič

Miklavžev večer v Kozjem

svojim otrokom. V pridigo je župnik vple- druge otroke. tel spomine iz svoje mladosti in tako pri- Vsa pisma za otroke sta tudi letos skrbno tegnil k poslušanju tako otroke kot tudi napisali članici Turističnega društva Kozje starše. Berilo je prebral župan Občine Nives Oprešnik in Darja Bevc ter s pomo- Kozje Dušan Andrej Kocman. Na koru pa čjo še drugih članov turističnega društva so zvenele božične pesmi mladih pevk. poskrbeli, da se je Miklavž ustavil v Koz- Šestošolke so izvedle kratek kulturni pro- jem in otrokom razdelil darila. Na trgu pa gram, v katerem so s pripovedjo o dobro- so člani Turističnega društva Kozje starše in tniku Miklavžu priklicale Miklavža. Ko se otroke še pogostili s čajem, kuhanim vinom je Miklavž s košem, polnim daril, prikazal in slastnimi medenjaki. na cerkvenih vratih, je v cerkvi završalo. (J. S.) Miklavž s svojimi pomočnicami Miklavž je odložil svoj težki koš in pričel deliti darila. Otroško razpoloženje, polno ZAHVALA V farni cerkvi v Kozjem so otroci tudi letos radoživosti in veselja, so starši kar težko Turistično društvo Kozje se lepo za- imeli priložnost, da skupaj s starši pričaka- nadzorovali, saj so otroci vzneseno priča- hvaljuje domačemu župniku Niko jo prihod Miklavža. Maša, ki jo je daroval kovali, kdaj bodo slišali svoje ime in smeli Marovtu, ki že vrsto let sodeluje s župnik Niko Marovt, je bila posvečena po- steči po darilo. Ko je Miklavž razdelil darila Turističnim društvom Kozje pri or- menu vzgoje, ki naj temelji na pogovorih, med otroke, je oprtal svoj koš in se odpravil ganizaciji, izvedbi in pri sponzor- pa tudi okvirjih, ki naj jih starši postavljajo še v druge kraje, kjer je z darili osrečeval še stvu miklavževanja.

28 IZ NAŠIH KRAJEV Pogovor na temo Kozje in Kozjani v letih 1941–1942

Muzejsko društvo Kozje je v obstoju osnutka kronike iz NOB V drugem delu je beseda tekla prostorih kinodvorane Koz- Občine Šmarje pri Jelšah. Avtor o različnih stališčih do odpora. je organiziralo okroglo mizo kronike ni poznan. Zanimiv pa V pogovor so se vključili ne- oziroma razgovor z naslovom je tudi zapisnik o posvetovanju kateri domačini, ki so sami do- Kozje in Kozjani v letih 1941- na Bohorju leta 1962. Ti zapisi življali vojno obdobje, ali pa so 1942. Pobuda za organiziranje so zanimivi, ker se v njih naha- po pripovedovanju očeta, par- tovrstnega pogovora je prišla s jajo dogodki, ki niso bili nikjer tizana, sosedov ali sorodnikov strani predsednika društva dr. objavljeni. Pavel Baloh je po teh skušali razjasniti ali pa dopol- Slavka Kremenška, ki se je že virih napisal knjigo Po poteh re- niti predstavljena dejstva. Ne- pred leti lotil tovrstne raziskave volucije. kateri so skozi svoja pričevanja in svoje izsledke predstavil leta Da bi bil pogovor čimbolj spod- skušali povedati, da je delovalo Predsednik društva med pogovo- 2007 na razstavi Odpor; Koz- bujen z različno tematiko teda- odporniško gibanje v Kozjem rom je 1941-1942. Med pobudami njega časa, je vodja pogovora vendarle v večjem razmahu, za razgovor je dr. Kremenšek dr. Slavko Kremenšek pripravil kot je bilo nakazano. Na osno- zato predlaga dopolnitev razsta- navedel pietetni razlog; poteka obsežen nabor tem z namenom, vi vprašanj, ki jih je postavljala ve s pomočjo pripovedi zainte- namreč 70 let od ustrelitve 13 da bi se jih nato v pogovoru do- skupina zainteresiranih zgodo- resiranih posameznikov, ki po Kozjanov v Mariboru. Hkrati pa taknili tudi zainteresirani posa- vinarjev in etnologov ter osta- starših, sorodnikih in znancih je skozi pogovor skušal opozo- mezniki. Tako je predstavil go- lih, ki so na predavanje prišli ohranjajo spomin na to obdobje. riti na obdobje, ki je dandanes spodarski in socialni položaj v iz Ljubljane, je dr. Kremenšek Župan Občine Kozje Dušan premalo v zavesti. Zato je bilo Kozjem v Kraljevini Jugoslaviji, povzel, da vse te nakazane na- Andrej Kocman se je dr. Slavku skozi pogovor, kljub časovni spregovoril je o idejno-politični drobnosti kažejo na to, da so Kremenšku za njegov nazorni oddaljenosti, pričakovati razja- razdeljenosti Kozjanov, oživitvi bile razmere v istem časovnem prikaz dogajanja v Kozjem v le- snitev nekaterih dejstev, pred- katoliškega tabora in sokolski obdobju na Štajerskem bistve- tih 1941 in 1942 ter za pobudo vsem pa dopolnitev tolmačenja usmerjenosti Kozjanov, izposta- no drugačne kot v Ljubljani. in izvedbo pogovora na ome- položaja in dogodkov omenje- vil je vlogo nekaterih vidnejših Ravno debata, ki se je razvila, njeno tematiko lepo zahvalil. Dr. nega obdobja. V uvodnem delu osebnosti tedanjega časa, spre- je spodbudila dr. Kremenška k Slavko Kremenšek pa je bil z iz- je dr. Slavko Kremenšek pred- govoril o prevratnih aprilskih iskanju nekaterih novih dejstev. vedbo razgovora zadovoljen, saj stavil nekaj literature in vire, ki dnevih, prvih represalijah in Zanimala bi ga študija »Koz- so se dodali nekateri drobci, ki se nanašajo na medvojno doga- zametkih odpora ter o idejno- janska četa in njeno zaledje«. bodo z gotovostjo prispevali k janje. Udeleženci okrogle mize političnih in taktičnih razha- Skozi pogovor ugotavlja, da so utrjevanju zgodovinske zavesti. so z zanimanjem prisluhnili janjih v odporniškem gibanju. bile stvari med seboj povezane, Jasna Sok Tečaj ali šola orientalskega plesa tudi v Kozjem

Učiteljica in koreografinja orientalskega Zaradi nujne organizacije je iniciativa plesa ga. Irena Majcen iz Celja se je prija- »OPK« zaprosila za pomoč župana občine zno odzvala in skupina desetih deklet vadi g. Dušana Andreja Kocmana, ki je dovolil v kinodvorani Kozje enkrat tedensko od 8. uporabo prostora, in predsednika TD Kozje novembra dalje. Dušana Pirša, ki skuša skupaj s še nekaj čla- In kaj je orientalski ples? ni poskrbeti, da se nova ponudba za druž- V predstavitvi si pomagam s kratkim iz- beno aktivnost deklet in žena prime pri nas vlečkom iz raziskovalne naloge za področje na Kozjanskem. To je lahko velika popestri- orientalskih plesov, ki je nastala v Mariboru: tev tako v ponudbi dejavnosti in seveda pri- »Od kar svet stoji, vsa zemlja pleše. Ori- čakovanih predstavitvah, ko bo »ekipa« za entalski ples, ki izhaja iz Vzhoda z izvir- to usposobljena. nim imenom v arabskem prevodu »Raks S tem namenom tudi posredujemo nasle- sharqi«, je v zadnjih letih navdušil šte- dnje vilne Slovenke. To je ples, ki je družbeno koristen, saj ženskam pomaga pridobiti VABILO: Če malo pobrskamo po internetu ali se dru- samozavest. Je odlična sprostitev in za- Zainteresirana dekleta (za začetek v sta- gače pozanimamo, ugotovimo, da je ta ples bava. Za gledalce je atraktiven, eleganten rosti nad 13 let) in ženske vabimo, da se v Sloveniji že lepo razširjen. Seveda tukaj in zanimiv. Orientalski ples je priljubljen včlanijo v sekcijo »orientalskega plesa« prednjačijo tisti na splošno razvitejši centri, po celem svetu, gibi v njem so potovali Kozje. Vadba poteka po dogovoru članic, kot so to Ljubljana, Maribor, Celje, v naši po celotnem Vzhodu in se dopolnjevali. začasno VSAKO SREDO po eno uro in bližini pa so to Krško, Brežice in Sevnica. Primerjamo ga lahko z baletom, je veli- pol v kinodvorani Kozje. Prijave in in- Odločitev, da poskusimo tudi v Kozjem z častven, dostojanstven in kraljevski ples. formacije so možne po telefonu (041 766 novo ponudbo za dekleta in ženske vseh Postavlja se lahko kot individualna plesna 527 ali 031 336 463) ali pri vaditeljici na starosti, pa je prišla iz skupine, ki deluje tudi figura, v višji stopnji pa preide še v možno dan vadbe. v Šmarju pri Jelšah. Priložnostni nastop ne- folklorno koreografsko predstavitev kot kje na Kozjanskem je kreiral idejo, zakaj pa npr.: čikhat, tahtib, ples z mečem, saidi ali ne bi tudi naš kraj umestili med tiste bolj npr. šamadan kot ples s svečami itd.« razvite. Za iniciativo »OPK« Jožef Božiček 29 IZ NAŠIH KRAJEV Skupaj praznovali 260-letnico

V letošnjem letu so v PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje obeležili kar pet častitljivih jubilejev, in sicer štiri Abrahame in Herkulesa. Martin Jaz- bec, Franc Žlender, Albina in Miran Bevc ter Dušan Andrej Kocman so svoje tovarišice in tovariše gasilce povabili, da skupaj nazdravijo njihovemu prazniku.

Povabljeni so se zbrali v domu krajanov v Za- kmetijstvo in okolje Franc Bogovič ter jih vse gorju. Vse zbrane je najprej pozdravil Dušan presenetil z dejstvi, da tudi sam večkrat obi- Peterica slavljencev Andrej Kocman ter se vsem v imenu slavljen- šče Zagorje, saj ga ta kraj spominja na otroška cev z besedo in pesmijo zahvalil za udeležbo leta. Slavljencem je tudi v bodoče zaželel obilo na sladki torti. Najprej naj bi sicer skupaj pra- in povedal, da je vesel, da lahko praznuje v zdravja in uspehov. Ministru se je pridružil še znovalo samo pet oseb, kar naenkrat pa jih je krogu prijateljev, s katerimi se tudi zunaj ga- vodja območne enote Zavoda za gozdove OE bilo šest. Gospod Dušan Andrej se je pošalil silskih vrst dobro razume. Da pa slavljencev Celje Ivo Trošt, ki je slavljencem prav tako za- na svoj račun in svoja leta razdelil na pol, tako nihče ni mogel zgrešiti, je poskrbel Martin želel obilo zdravja. V imenu članov in članic da jih je 30 praznoval Dušan in 30 Andrej. Jazbec, kajti vsem je priskrbel enake maji- PGD Lesično - Pilštanj - Zagorje je poveljnik Zbrane je hudomušno in glasbeno zabaval Jo- ce z imenom in njihovo jubilejno starostjo. Janko Oprešnik vsem zaželel še naprej tako žef Kladušek - Pepi Josefino. Zbrane sta prav tako čakali dve presenečenji. dobro delo in jim skupaj z ostalimi člani izro- Najprej jih je prišel pozdravit sam minister za čil darilo. Drugo presenečenje pa jih je čakalo Vesna Žlender

Srečanje starejših občanov v Lesičnem

V nedeljo, 21. 10., je Krajevna organizacija Rdečega križa pod vodstvom Tudi drugo leto se bodo starejši občani imeli predsednice Marte Bostner tudi letos organizirala srečanje starejših možnost združiti, uživati v animacijah in do- občanov Lesičnega. Zbrali so se v kulturno-gasilskem domu Lesično, brem kosilu. Delili si bodo zgodbe, izkušnje in uživali v programu najmlajših in se nasitili z okusnim kosilom. se nasmejali. Starost je nekaj impresivnega, saj povzema človekovo življenje: zrelost se je do- Lesično, ki so s svojimi nasmeški na obrazu segla počasi in kljub mnogim oviram so se bo- in rahlo tremo že razsvetljevali prostor. Dve lezni ozdravile, žalovanja prebolela ... Zrelost punci sta zaigrali na sintetizator in vzpodbu- se je oblikovala skozi toliko želja, upanja, ob- dili nekaj plesnega majanja z glavo. Kasneje so žalovanja, pozabljene stvari in ljubezni. Člove- skupaj zaigrali dve krajši predstavi, v katerih kova starost predstavlja lep tovor izkušenj in so med drugim predstavili slovenske pregovo- spominov. Popolno življenje, popoln vzorec re in zdravilni učinek jabolk, mladi prstki so življenja predstavljajo tako starost kot mladost se preizkusili tudi na harmoniki in v sodelova- in zrelost. Lepota jutra in sevalnost popoldne- Nastop učencev OŠ Lesično nju z zborčkom odpeli pesem »V dolini tihi«, va sta dobri, ampak oseba, ki bi zakrila okna z Občani so se zbrali ob 14. uri pred domom kateri so se pridružili tudi udeleženci priredi- zavesami in prižgala luč, da prekrije mirnost in zasedli mesta ob lepo opravljenem omiz- tve, tako da je odmevalo po celotni dvorani. večera, je nespametna. Starost ima svoja ugod- ju. Kot pozdrav jim je Dani Bratuša zaigral Program je nadaljeval zvok harmonike, ki je ja, ki niso, čeprav so drugačna, nič kaj slabša na harmoniko, sledila pa mu je predsednica občane pospremil h kosilu. od tistih v mladosti. organizacije, ki je vse prisotne nagovorila, se Antea Mramor zahvalila vsem, ki so pomagali pri pripravah in organizaciji dogodka, ter povabila župana Občine Kozje Andreja Dušana Kocmana k mi- Komemoracija ob spomeniku krofonu. V krajšem nagovoru je povedal nekaj vzpodbudnih besed, s katerimi je dal vedeti, padlim borcem v Lesičnem da je odnose s starejšimi potrebno negovati, saj so v življenju že dali nekaj skozi, dočakali V četrtek, 18. oktobra, smo se v Lesičnem pri za svobodo, ki so padli v teh krajih. Predstav- svojo srečo. S prijaznimi besedami sta prisotne krajevnem spomeniku poklonili spominu na nik Območne zveze za ohranjanje vrednost nagovorila še predsednik OO RK Šmarje pri padle borce NOB. Slavnostne komemoracije NOB je položil venec, predstavnika skupnosti so se udeležili predstavniki Območne zveze učencev OŠ Lesično pa cvetje in sveče. Župan Jelšah Vlado Kamenšek in predsednik krajev- za ohranjanje vrednot narodnoosvobodilne- Dušan Andrej Kocman je v nagovoru pouda- ne skupnosti Franc Plahuta, ki je s kozarcem ga boja, župan občine Kozje, učenci, učitelji ril pomen takratnega časa za današnje dni in v roki in s pesmijo »Kolkor kapljic, tolko let« OŠ Lesično z ravnateljico Ireno Krajnc in kar pomembnost zavedanja, da je mir dragoce- nazdravil starejšim občanom. Ravno tako je nekaj domačinov, ki so s svojo prisotnostjo še nost, ki pa žal ni večna. Poudaril je, da je mir izkoristil priložnost in županu tudi javno če- dodali vrednost spominu na te pomembne neprecenljiva vrednota, za katero si moramo stital za rojstni dan in vsi skupaj so se z njim zgodovinske dogodke. Učenci OŠ Lesično so vseskozi prizadevati in tudi današnje rodove poveselili. pripravili kulturni program, v katerem so se skozi tovrstne obeležitve opozarjati na pomen Po resnejših temah so na vrsto prišli otroci OŠ skozi pesem in besedo poklonili vsem borcem takratnih dni. Gordana Salobir 30 IZ NAŠIH KRAJEV V Motelu Ribnik prireditev za starejše krajane

Krajevna organizacija RK Kozje je kot že mno- svojih družin. ga leta doslej tudi letos organizirala prireditev, Vladimir Kamenšek, predsednik Območnega ki je namenjena starejšim krajanom z name- združenja RK Šmarje pri Jelšah, je izrazil za- nom, da se starejši vsaj enkrat na leto sreča- dovoljstvo, da se po krajevnih organizacijah jo in medsebojno družijo. Kljub zelo težkim organizirajo druženja z namenom, da se po- prometnim in vremenskim razmeram se je v pestri življenje starejšim generacijam. Zaželel Motelu Ribnik v Kozjem zbralo kar nekaj sta- jim je še veliko zdravja in raznovrstnega dru- rejših in predsednica KORK Kozje Marjana ženja ter se zahvalil vsem tistim, ki so kakor- Plak jim je čestitala za korajžo in bila nadvse koli prispevali k tovrstni organizaciji druženja. vesela njihove udeležbe. Za uvod v druženje Veljko Kolar, predsednik Društva upokojen- so poskrbeli učenci OŠ Kozje z mentorico Pevke z OŠ Kozje cev Kozje, je povedal, da se znotraj društva Lidijo Čepin. Učenci so skozi igro, glasbo in trudijo za izobraževanje starejših in za razne pesem povedali, da se zavedajo bogastva, ki ra vsakega naroda odvisna tudi od odnosa do oblike druženja. Rekel je, da morajo kljub tež- jim ga nudi življenje v večgeneracijskih dru- starejših. Poudaril je, da se moramo zavedati, kim časom biti optimisti in naj pozabijo na žinah, kakor se tudi zavedajo pomena, ki ga da živimo eno življenje in pomembno je, da krizo, ki nas pesti, in naj se v današnjem dnevu imajo za mlade starejši krajani z vsemi svoji- znamo in zmoremo medsebojno sodelovati. sprostijo. Ob zaključku je predsednica skupaj mi življenjskimi izkušnjami in sposobnostmi, Zavedati se moramo, da so starejši prehodili z županom za življenjske jubileje krajanom da s potrpežljivo predanostjo prisluhnejo tudi različne poti, ki so jih pripeljale do številnih poklonila vrtnico. Predsednica se je zahvalila problemom, ki jih imajo mladi. Predsednica je izkušenj in zato je treba spoštovati mnenja in vsem, ki delajo in se trudijo za dobrobit sta- v svojem govoru pozdravila vse prisotne kot potrebe starejših. Zahvalil se je KORK Kozje rejših, in vsem zaželela lepo popoldne. Za pri- tudi goste ter kolegice iz KOKR Lesično in in območni organizaciji RK, ki mnogo pripo- jetno vzdušje je poleg hrane in medsebojnega Podsreda. moreta k temu, da posredujejo informacije, ki druženja poskrbel tudi muzikant Jože Kla- Župan Dušan Andrej Kocman je v svojem jih zaznajo na terenu in tako lahko prej posre- dušek, ki je s svojo harmoniko in melodijami pozdravnem govoru dejal, da ko govorimo o dujejo in rešijo situacijo. Starejšim pa je zaže- popeljal starejše tudi v svet njihove mladosti. starejših, ne moremo mimo tega, da je kultu- lel trdnega zdravja in prijetno počutje znotraj Jasna Sok

V Zagorju 5. srečanje starejših

KORK Zagorje je organiziral že peto srečanje želela dobrega počutja in zdravja in da bi se še starejših v KS Zagorje. Zaradi slabega vre- večkrat videli, župan Dušan Andrej Kocman mena se je v nedeljo, 28. 10., pri sveti maši v pa je vesel pohvalil delo prostovoljk, ki so pri- župnijski cerkvi Marije Pomočnice v Zagorju pravile srečanje, na katerem se lahko starejši zbralo manjše število starostnikov. Druženje vsaj enkrat letno dobijo in skupaj poveseli- Igra za popestritev so nadaljevali v tamkajšnjem domu krajanov. jo, saj si to zaslužijo. Tudi predsednik OZRK Najprej so pripravili kratek kulturni program, Šmarje pri Jelšah gospod Vladimir Kamenšek za katerega so članice poskrbele kar same in se je pridružil pohvali, vsem starejšim zaželel ZAHVALA odigrale šaljiv skeč z naslovom Srce, da te veliko zdravja in še veliko takšnih srečanj ter Članice KORK Zagorje se zahvaljuje- kap. Prikazale so prihod aktivistke Rdeče- se zahvalil gospodu Jožetu Hriberniku za lepo jo vsem sponzorjem, ki so pripomo- ga križa, ki obišče starejšo osamljeno gospo. darovano mašo. Vse je pozdravil tudi predse- gli pri izvedbi tega srečanja. Ti so: Medtem ko ji je aktivistka merila pritisk, sta dnik KS in KD Zagorje Daniel Zalokar in jim Občina Kozje, Solarmont d.o.o., KS se pogovarjali o njeni preteklosti. Starejšo go- zaželel obilo zdravja. Članice so vsem obisko- Zagorje, Avtoprevozništvo Bevc Voj- spo je prepričljivo odigrala Milena Romih, valcem podarile cvet v spomin na srečanje. Ob ko s.p., Ekod d.o.o, Bar Ida, Trgovi- aktivistko pa Tatjana Žlender. Obe sta si pri- dobrotah gostišča Banovina, harmoniki Toni- na Vihar, Kmetijska zadruga Šmarje služili bučen aplavz. Vse zbrane je pozdravila ja Hladina in slovenski pesmi se je nadaljevalo pri Jelšah, Pekarna Resnik in Cvetli- predsednica KORK Zagorje Tatjana Žlender. prijetno druženje. čarna vrtnica Kozje. Vesela, da so se srečanja udeležili, je vsem za- Vesna Žlender

mlinar, je skrbel za vodo, »merico« in kako bi Zagorje obiskal Guzaj najbolje omožil hčer. Razgovor z »brentarji« pa prikaže, kako je njihov razbojnik vsemo- goč in tako postaja legenda, čeprav ga v resnici Zagorje je Ta je nastala ob prebiranju del o »Guzaju« pi- sploh ne poznajo. Ljubezen med mlinarjevo obiskal raz- scev Tirana, Straška, Golca, Petančiča in Tan- hčerko in »grajskim« pa pokaže, kako slepo bojnik Gu- ška ter iz želje prikazati občinstvu razmere in predana in neomajna je ljubezen preprostega zaj. Kultur- dogajanje na kmetih, bolje rečeno pri kočarjih dekleta. Tudi »grajski« to spozna in želi uživati no društvo v tedanjih časih na Kozjanskem. ljubezen, za katero sta oba pripravljena oditi v P r e v o r j e Dogajanje je postavljeno v Amonov mlin, v Ameriko. je v domu drugo polovico devetnajstega stoletja, ko je Z uprizoritvijo so kulturniki s Prevorja polep- k r a j a n o v svet in življenje na njem hudo spreminjala in- šali večer krajanom Zagorja in ostalim obisko- Gosti s Prevorja v Zagorju dustrijska revolucija, teh krajev pa se še skoraj valcem. u p r i z o r i l o dotaknila ni. Mlin je predstavljal udobno ži- igro Guzaj, s podnaslovom »Guzi po naše!«. vljenje, če ga je vodila prava roka. Amon, pravi Vesna Žlender 31 IZ NAŠIH KRAJEV Na Kozjanskem se vedno dogajajo novosti na področju vzgoje in izobraževanja – tukaj žive inovativni ljudje

Dne 14. novembra smo imeli na posebnimi potrebami, vendar delavce opozorila na to, da so smo z zglednim sodelovanjem Osnovni šoli Kozje pomembno se je trend v zadnjih 12 mesecih izjemno pomembne informacije med starši, otroki in strokovni- gostjo, predavateljico in pred- obrnil v čisto napačno, nekako- osveščenih staršev, ki upraviče- mi delavci kot ga je občutila na sednico centra za avtizem v vostno in nestrokovno popra- no začnejo opozarjati vzgojite- Osnovni šoli in v vrtcu Kozje na Sloveniji, dr. Marto Macedoni- vljanje že omenjenih sprememb. ljico ali učiteljico na določene dobri poti. Lukšič. Skozi ta pogled, neodvisen od spremembe, ki jih opazijo pri Zadovoljni in prijetno presene- Prijetno presenečena nad lepoto političnih dogajanj, nam je svojem otroku. Tega ne smemo čeni nad strokovnim znanjem, kozjanske pokrajine, inovativ- predstavila tudi možno verje- prezreti in jim moramo prisluh- energičnostjo in naklonjenostjo nostjo, iznajdljivostjo in gosto- tnost ustanovitve Centra za avti- niti ter primerno reagirati. Zelo strokovnim delavcem v praksi ljubnostjo ljudi tega področja zem, kjer bo celostna obravnava pomembno je tudi, da otroku, smo se od gospe Marte Mace- nam je 'prenesla' pomembno, otrok s tovrstno motnjo in po- ki je vključen v vrtec ali šolo, doni-Lukšič poslovili v upanju strokovno-izobraževalno vsebi- moč njihovim staršem ter stro- ustvarimo prijetno okolje, ki in želji, da ji uspejo zastavljeni no o učenju in poučevanju otrok kovnim delavcem vrtca in šole, podpira njegove potenciale in cilji ter da nas še kdaj, mogoče s spektroavtistično motnjo. v okolici Mozirja. To pa pomeni ga spodbuja ter pozitivno moti- ob drugi priložnosti ponovno Pred predavanjem je poudarila, za nas strokovne delavce boljšo vira na tistih področjih, kjer se obišče.Več o predavanju si lahko da smo eden izmed redkih pri- dostopnost strokovne obravna- čuti primanjkljaj. Kajti le tako preberete na spletni strani Cen- merov dobre prakse vključeva- ve. mu lahko zagotovimo varno in tra za avtizem Slovenije: nja teh otrok v vrtec in osnovno V nadaljevanju nas je seznanila brezskrbno otroštvo ter dobro http://www.ppt2txt.com/ šolo. Kajti toliko posluha, kot ga s pomembnimi kriteriji za pre- naložbo znanja in veščin, ki jih r/76a1b6fa/ ima župan Občine Kozje gospod poznavanje otroka s spektroav- bo še kako potreboval na svoji Dušan Andrej Kocman s svojo tistično motnjo ter strokovne življenjski poti. Poudarila je, da mag. Katja Valenčak, svetovalna ekipo v sodelovanju z ravnate- delavka Vrtca Zmajček Kozje ljem Osnovne šole in vrtca Koz- je gospodom Romanom Gradi- škom in njegovimi strokovnimi sodelavci, za otroke s posebnimi potrebami – tudi s sumom na Mir je neprecenljiva vrednota! spekrtoavtistično motnjo, je za- sledila redkokje v Sloveniji. V parku spomenikov v Kozjem Predavanja smo se udeležili vsi so se poklonili vsem, ki so ži- strokovni delavci Osnovne šole vljenja izgubili za to, da danes ter vrtca Kozje in Bistrica ob So- ne poznamo gorja, imenova- tli ter del strokovnih delavcev iz nega vojna. Ganljive besede Osnovne šole in vrtca Podčetr- govorcev pa so bile prepletene s tek, Vrtca Rogaška Slatina, Vrtca kulturnim programom, ki so ga Šmarje pri Jelšah, Osnovne šole pripravili učenci OŠ Kozje. Šmarje pri Jelšah, Osnovne šole Rogatec, Vrtca Velenje in Vrtca V Občini Kozje vseskozi skrbijo, Ptuj ter nekaj vabljenih staršev da je spomin na ljudi, ki so se v iz Kozjega. preteklosti borili za to, da danes zborov poskrbeli za zares izre- in zavedanje, kako srečni smo, Dr. Marta Macedoni-Lukšič nas vsi mi živimo v miru in svobo- den kulturni program in petje da lahko živimo v času, ko ne je najprej seznanila s trenutno di. Še posebej se vsem padlim mladih je vsem seglo do srca. poznamo grozot vojne, čeprav zelo slabo situacijo v vzgoji in v vojnah poklonijo v dneh pred Do srca pa so vsem segle tudi povsod na svetu ni tako. izobraževanju, tudi kar se tiče dnevom mrtvih. Tako se je v mi- besede župana Dušana Andre- Predsednica območnega odbora otrok s posebnimi potrebami. nulem tednu v parku spomeni- ja Kocmana, ki je med drugim ZB za vrednote NOB Šmarje pri Kot žena ministra za šolstvo, kov zbralo veliko število pripa- poudaril, da je mir neprecenlji- Jelšah Anka Novak pa se je med šport in znanost prejšnje vla- dnikov veteranskih organizacij va vrednota in da se je potrebno drugim dotaknila aktualnih po- de je bila dobro podkovana o iz Šmarja pri Jelšah, Bistrice ob zavedati, da le-ta ni večna. Zato litičnih razmer in opozorila na vseh kakovostnih spremembah, Sotli, Rogaške Slatine, Brestani- je po njegovih besedah še kako nekatere odvzete pravice bor- ki so se v štirih letih odvijale v ce in seveda veliko domačinov, prav in pomembno, da se skozi cem, ki jih je povzročila zadnja sodelovanju s starši, strokovni- med njimi tudi veliko mladih. takšna obeležja, ki stojijo tudi zakonodaja, povezana z gospo- mi delavci - praktiki in strokov- Osnovnošolci so z recitacijami, v parku spomenikov v Kozjem, darsko krizo in varčevalnimi njaki, predavatelji, na področju nastopom violinistke in flavtist- skozi rodove ohranja spomin ukrepi. vzgoje in izobraževanja otrok s ke ter s petjem kar treh pevskih na krute vojne dni v opomin (OKo) 32 NASVETI-PISALI SMO Nasveti za podjetne 5 - obdarovanje in davki

Danes se v poslovnem svetu vse bolj pogreša pristen osebni odnos, no vrednost pozna dve izjemi, in sicer: vse manj imamo osebnega stika s svojimi poslovnimi partnerji, zato • brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih je z namenom ohranjanja dobrih in pristnih odnosov zelo pomemb- količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo no, da takrat, ko obdarimo poslovnega partnerja, to naredimo pristno oziroma so v takšni obliki, da jih ni mogoče prodajati, in iskreno. Pravo darilo združuje in sporoča naklonjenost, hvaležnost, • dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti pozornost, izvirnost, ustvarjalnost in s svojo sporočilnostjo presega davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim materialno vrednost darila. osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih A vendar poglejmo si še poslovna darila z vidika davčne zakonodaje. vrednost posameznega darila ne preseže 20 €.

Davčno obravnavanje daril pri prejemniku Torej kako izbrati dobro poslovno darilo? Glede daril, ki jih podjetje da osebam, ki niso delavci podjetja ali nji- Preden se odločite za darilo, si vzemite čas, saj je pravi izbor daril za hovi družinski člani, Zakon o dohodnini določa, da darilo ni obdavče- marsikoga težaven. Razmislite, koliko denarja lahko zapravite za ta no z dohodnino, če njegova vrednost ne presega 42 € oziroma če sku- namen in si izdelajte proračun. Paziti morate, da pomembnih par- pna vrednost vseh daril, prejetih v davčnem letu od istega darovalca, tnerjev vašega podjetja ne boste razočarali s pretirano skromnostjo. ne presega 84 €. Preden popolnoma obupate in tako kot vedno sežete po majčkah in Izjeme so delavci podjetja in njihovi družinski člani. V tem primeru svinčnikih z vašim logotipom, blokcih in notesih in pa seveda butelj- se darilo obravnava kot dohodek iz zaposlitve, točneje kot boniteta. kah, raje poskusite biti izvirni, presenetite s čim novim, drugačnim. Bonitete, ki jih podjetje delavcu ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne Obdarovanje je lahko enostavno, zabavno in brez stresa – preprosto vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v podarite unikatna poslovna darila. Z izborom ročno izdelanih, uni- mesecu ne presega 13 €. Podjetje torej lahko ob novoletnih praznikih katnih poslovnih daril boste svojim poslovnim partnerjem sporočili, pogosti svoje zaposlene, njihovim otrokom do 15. leta starosti pa v da jih cenite in spoštujete, povečali boste svoj ugled in ugled vašega decembru podari darila do vrednosti 42 €, ne da bi moralo pri tem podjetja, dosegli boste, da jih bodo skrbno izbrana darila še naprej obračunati akontacijo dohodnine. spominjala na vas in vaše podjetje in pokazali boste, da imate čut za lepoto in kvaliteto. Davčno obravnavanje daril pri darovalcu Logotip vašega podjetja je pomemben sestavni del darila za poslov- Vštevanje odhodkov med davčno priznane odhodke je odvisno od nega partnerja, vendar priporočamo razumno uporabo – velikost in tega, kateri osebi oziroma s kakšnim namenom je darilo dano. Če pod- vidnost logotipa sta seveda odvisni od tipa darila. Škoda je, da darilo jetje da darilo zaposlenemu ali njegovemu družinskemu članu, odho- naredite neuporabno zaradi neprimerne postavitve vašega logotipa. dek v zvezi s takim darilom ni davčno priznan odhodek. Miroslava Romih, Kip vizija d.o.o. Če pa podjetje da darilo poslovnemu partnerju, se odhodek, povezan s tem darilom, obravnava kot strošek reprezentance – prizna se kot P.S.: Podarite z občutkom, naj bo vaše poslovno darilo nekaj poseb- odhodek v višini 50 % vrednosti darila. nega in unikatnega, vendar kljub vsemu ne pozabite na davčni vidik obdarovanja. Kako je z davkom na dodano vrednost pri darilih? P.S.S.: V invalidskem podjetju Kip vizija d.o.o. izdelujemo unikatna Glede priznavanja odbitka vstopnega DDV-ja Zakon o davku na doda- ročno izdelana darila, ki so plod dela invalidov.

Pisali smo pred desetletjem

Decembra 2002 je izšla 15. številka glasila Zmajev glas, ki je na li kulturni program, na OŠ Lesično pa naslovnici prinesla fotografiji s 3. Praznika kozjanskega jabolka v sta gostovala Marjan Marinšek in Pika Podsredi. Nogavička. V rubriki Beseda župana se je prvič predstavil novoizvoljeni župan Karateisti KK Kozjansko so osvojili 32 Dušan Andrej Kocman, ki smo ga predstavili tudi z intervjujem. odličij na različnih tekmovanjih, v ligi Predstavili smo tudi poročilo občinske volilne komisije o lokalnih malega nogometa je zmagal ekipa Go- volitvah v Občini Kozje. stišče Ciril, drugo mesto pa je osvojila Pisali smo o tretjem Prazniku kozjanskega jabolka, ki ga je odprl ekipa ŠD Podsreda, med ekipami NK minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač. Kozjanski park Odred Kozje pa je največ uspehov za- je na pobudo Marjana Marinška pripravil tudi spominsko sveča- beležila selekcija kadetov. nost ob 60-letnici streljanja talcev, med katerimi sta bila tudi na- V rubriki Iz Marinškove omare smo takrat podrobno spoznali An- dučitelj Ante Potočnik iz Podsrede in živinozdravnik Franc Moser drejčkove iz Lesičnega, v spomin na preminulega slikarja Marjan iz Kozjega. Prisička pa je članek o njegovem življenju in delu napisal Peter Kri- Folklorna skupina Kozje je praznovala dvajsetletnico delovanja, vec. Marjan Marinšek se je spomnil tudi na preminulega Franca Kulturno društvo Zagorje desetletnico in ob tem je pripravilo še Valenčaka, Terezija Trupi pa na umrlega župnika iz Zagorja, go- večer kmečkih običajev, v Kozjem pa je zaživelo muzejsko društvo. spoda Feliksa Strnišo. V intervjuju smo predstavili Slavico Blažič, pomočnico ravnatelja Na predzadnji strani se je od bralcev poslovil dotedanji župan Jože za vrtec v Kozjem in aktivno članico folklorne skupine. Planinc in člani občinskega sveta v mandatu od 1999 do 2002. Na OŠ Kozje so v uporabo predali novo kuhinjo in ob tem pripravi- Roman Gradišek 33 S POTOVANJA Poletno delo na Norveškem

Kot nadobuden študent magistrskega študija znanosti o živalih (Msc) na oddelku za zootehniko sem želel pridobiti več izkušenj predvsem v državah, ki so razvitejše v kmetijstvu. V času mojega študija sem obiskal kar precej domačih, tujih, sodobnih in staro- dobnih kmetij ter videl dobršen del Evrope. Teorija, ki se razlikuje od videne prakse, mi je bila pogosto pereča misel, ko sem sedel na predavanjih ali pred spanjem razmišljal, kako bi jaz kmetoval. Volja po delu in kredibilnost, ki jo pridobiš kot mlad diplomirani inženir, ki ne le modruje o teoriji, ampak jo tudi sam zna praktici- rati, sta vodila v odločitev:»Treba bo v svet po praktične izkušnje!« Po urah brskanja po internetnih straneh, delovnih oglasih, foru- mih in zbiranju poguma za prijavo na delo v tujini sem izvedel za študentko Tino Rejec na oddelku za zootehniko, ki je lani preživela del poletja na govedorejski kmetiji na Norveškem. Takoj sem vzpo- stavil stik z njo in po nekaj pridobljenih informacijah sem začel pisati elektronska sporočila na kmetijo Waerstad iz okolice Berga. Hiša z »zeleno streho«. Navdušen sem bil nad pogoji, različnimi deli, ki naj bi jih opravljal in urno podstavko. Tako smo se dogovorili za 5-tedensko izkušnjo, potjo smo se pogosto umikali ovcam, ki so prav ležerno poležavale začenši konec junija. na asfaltni cesti, saj ni ograj, le gozd, jase, jezera. Nekaj kilome- trov pred krajem Berg, na križišču za Grotheim, sem izstopil. Tukaj me je pričakal Oystein Waerstad, gospodar kmetije, s katerim sva se odpeljala do posestva. Ob pogledu na kmetije, obdane s hribi, sveže pokošenimi travniki, šele zdaj cvetoče magnolije, ob vonju morja in besedah gospodarja »No, tukaj boš delal, Simon«, mi je odleglo. Končno sem tu! Celotno logistično zahtevno potovanje je trajalo 22 ur, v tem času pa sem skorajda odprtih ust opazoval raznoliko deželo - od me- stnega vrveža, samotnih kmetij sredi »čiste divjine«, jezer, gora, močvirij, mešanih gozdov, nizkega grmičevja, polj, travnikov s pašnimi ovcami ter govedom do neskončno fjordov. Potovanje je popolnoma varno, a drago, ljudje umirjeni, v kratkih rokavih pri 10 stopinjah. Nekoliko so zadržani, toda prijazni, ko sem rabil ka- kšen napotek, ter skoraj vsi znajo vsaj osnove angleškega jezika. Stavbe na podeželju so skoraj vse lesene, tradicionalno rdeče ali bele barve, prav tako trgovine, uradi, bencinske črpalke. Hiše ima- Hlev pri Waerstadtovih. jo verando, velika okna, nekatere so bile pokrite z »zeleno streho«, krito s travo in mahom. Na dvorišču je običajno drog s plapolajočo Moja pot na sever se je začela na letališču v Zagrebu in nadaljeva- zastavo, ki visoko dvignjena obiskovalcu že od daleč da vedeti, da la preko Zuricha v Oslo, prestolnico Norveške, kamor sem prispel je nekdo doma. na svežih 11 stopinj. Nadaljeval sem 11-urno pot z vlakom preko Prijazno in prav nič zadržano so me pozdravili člani družine, na- Trondheima v majhno mesto Grong, kjer sem prestopil na avtobus mreč ljudje na podeželju so običajno bolj odprti, še posebej proti in 4-urno potovanje, kjer sem del poti preplul še s trajektom. Med severu države. Nastanil sem se v počitniški prikolici zraven hiše,

Družina Waerstad in jaz. Jaz, babica Anna, žena Tammarong, sin Tipična norveška hiša z zastavo. Knut, gospodar Oystein.

34 S POTOVANJA

Izpust za molznice vodi na 3,5 ha velik travnik. Hlev se nadaljuje v Jaz in Marian ob luknji v hribu Torghatten predprostor, kjer je voz za travno silažo, samovozni krmilni avto- mat za močna krmila in dva velika silosa. V časih pred balirkami sta bila polna travne silaže s samovoznim dvigalom, ki je prineslo krmo na krmilno mizo. Poslopje in tehnologija nista najsodobnej- ša, vendar funkcionalna in dobičkonosna ter iz vidika dobrobiti živali ustrezna, zato ni predvidenih večjih sprememb, pravijo pri Waerstadovih. Zraven hleva stoji rastlinjak s sezonskim balkonskim cvetjem, ka- terega vodi sestra gospodarja Marian Waerstad Grude. Ob redni službi ima 3 zaposlene od aprila do julija ter pravi, da tako cvetje kot posel »cvetita«. V regiji ni prisotne močne konkurence, kupci so domačini. Ko se sezona zaključi, se rastlinjak pospravi in čaka na naslednje leto. Moj delovni dan se je začel ob 7.00, gospodar je navadno molzel, za vse ostalo sem skrbel jaz. Vsaka stvar je imela svoje mesto, vsako opravilo je bilo vestno opravljeno v določenem vrstnem redu in kjer sem imel kopalnico in garderobo. Podpisali smo delovno po- najpomembneje, brez naglice in stresa. Teleta sem napajal iz ve- godbo, listino o začasnem bivališču, ki sem nesel na policijo in der, na voljo imajo močna krmila, travno silažo in vodo, biki in davčni urad. Razkazali so mi hlev, kjer so bile molznice, teleta in telice travno silažo in 1 kg močne krme, dodane ob krmljenju. pitanci, skupno 100 glav govedi in me natančno seznanili z delov- Krave molznice so krmljene s travno silažo, čez dan so na paši, od nim dnem. Moje delo naj bi bilo predvsem molža, krmljenje ži- večera do jutra pa večkrat dobijo določeno količino močnih krmil vali, napajanje telet, čiščenje boksov in pomoč pri raznih delih na s pomočjo samovoznega krmilnega avtomata. Po molži sem krave kmetiji. Stroške potovanja in hrano sem kril sam, delovnik je trajal spustil na pašo, očistil stojišča, bokse pri teletih, krmilno mizo in maksimalno 7,5 ur dnevno, 5 dni v tednu. Vikendi so bili načeloma razvozil travno silažo. Do večerne molže ob 17.00 je bilo časa na rezervirani za ogled bližnjih znamenitosti, spoznavanje prijateljev pretek za razna dela na kmetiji, katera sem običajno opravil sam. in njihove kulture. Delovno obleko in obutev sem dobil pri njih, Ogradil sem pašnik, kosil travo, naredil krmilnik, zidal, varil, po- pogovarjali smo se v angleščini. Vsak dan sem pisal delovni dnev- pravljal razne reči, skratka, kar je bilo treba in kar sem znal. Pogo- nik, v katerega sem zapisal, koliko ur sem delal in kaj sem delal. sto so me spraševali o mojem mnenju, kaj in kako narediti, kar mi je zelo godilo. Bil sem deležen velikega zaupanja, tako je bila kme- Naravne danosti norveškemu kmetijstvu niso naklonjene, saj je tija za nekaj dni prepuščena tudi samo meni in družina je lahko šla malo površin primernih za kmetovanje. Te so skrbno obdelane in po opravkih bolj ali manj brez skrbi. izkoriščena je skoraj vsaka ped. Tik ob morju so navadno travniki, Košnja travnikov je samo dvakrat letno, trava je ugodne botanične saj ob morebitni visoki plimi slana voda na žitih povzroči precej sestave in dobre kvalitete. Ječmen žanjejo v septembru, pridelek pa večjo škodo. Pogosto dežuje in je precej hladneje, od žit prevladuje je skromen, nekje 3-4 tone na hektar. Vsakih 5 let se opravi analiza ječmen, koruza uspeva le na jugu in jugozahodu, kjer so tudi naj- tal na parcelah in nato se pripravi gnojilni načrt za vsako parcelo boljši pogoji. Norveška je znana tudi po pridelavi krompirja in po posebej s predvideno količino gnojevke in mineralnih gnojil. Trava največji ribiški industriji v Evropi. Kmetuje se še po regijah vzdolž se večinoma vsa balira v okrogle bale in skoraj vsaka kmetija ima obale do severa države, predvsem govedoreja in reja drobnice, pra- lastno balirko, saj je treba košnjo in baliranje opraviti v tistem dne- šičereja je večinoma na jugozahodu, perutninarstvo pa je okrog vu ali dveh, ko ne dežuje in ni časa za usluge. Kljub pomanjkanju mesta Trondheim nekoliko severneje. V oskrbi s hrano niso samo- časa se zaradi dobre organiziranosti in načrtovanja vse opravi v do- zadostni, dobro označene uvožene izdelke pa porabniki kupujejo z glednem času. Nič se ne dela zadnji hip in v naglici. S stroji se dela nekaj zadržka. Mladi se malo odločajo za kmetovanje in predvsem z določeno hitrostjo in obrati, tako se prihrani kar največ goriva. stremijo k boljšemu zaslužku v norveški naftni industriji na jugo- Rek »čas je denar« ne drži, denar je v organiziranosti in varčevanju, zahodu države. vsaj na kmetiji Waerstad. Kmetija Waerstad leži v regiji Somna, 300 metrov od morja, na Simon Rajgl skrajnem robu doline, kjer je še nekaj govedorejskih in ovčerejskih Nadaljevanje prihodnjič kmetij. V tej regiji živi 2000 ljudi in prav toliko je molznih krav. Na začetku 20. stoletja so pretežno gozdnato posest kupili predniki, ki so sem prišli iz juga države, izsekali gozd in ustvarili travnike, njive. Postopoma se je zemlja dokupovala in danes znaša skupno 110 ha, od tega 28 ha travinja, 2 ha njiv, ostalo je gozd, vendar je večina malovrednega grmičevja. Kmetija je bila večinsko govedorejska, usmerjena v pridelavo mleka in mesa in je pred nekaj leti redila čez 120 glav govedi. Zaradi pomanjkanja prostora in preveč ročnega dela se je to število zmanjšalo ter niha med 80 in 100 glavami, od tega je stalnih 30 krav molznic. Redijo črno-belo, lisasto in norve- ško rdečo pasmo. Poslopje je zgrajeno iz starejšega dela, kjer je spodaj prosta reja te- let ter telic z izpustom na polnih tleh in prosta reja bikov pitancev na rešetkah, zgoraj pa garaža in delavnica. V novejšem delu je 30 stojišč za krave molznice z mlekovodom, boksa na rešetkah za bika in breje telice ter nekaj posameznih boksov za novorojena teleta. Ob norveškem morju 35 ŠPORT Končana trinajsta sezona lige malega nogometa

S tekmami 30. kroga se je zaključila 13. se- bojnih tekmah popolnoma izenačeni, je o zona Lige malega nogometa »Štus Design« končni zmagi odločila gol razlika, ki pa je Kozjansko, ki je bila izenačena kot še no- bila pri ekipi iz Kozjega boljša za 16 zadet- bena doslej in v kateri je nastopilo petnajst kov. Kozjani so se tako po letu 2008 drugič ekip iz štirih občin. Še nekaj krogov pred veselili naslova prvaka, v svojih vrstah pa koncem je bilo v igri za zmago pet ekip, v imajo tudi najboljšega strelca lige. Z dose- zadnji krog pa so vodilne tri ekipe vstopile ženimi 57 zadetki je to postal Iztok Štus, z enakim številom točk. Zadnji krog je bil njegovo število zadetkov v sezoni pa je tudi nekaj posebnega tudi po tem, da je oko- največje v trinajstletni zgodovini lige. Na li igrišča v Kozjem bilo še kar nekaj zaplat četrto in peto mesto so se uvrstili lanski in snega, ki je zapadel nekaj dni prej. Izmed predlanski prvaki. V Kozjem je ostal tudi vodilnih treh ekip je ekipa ŠD Podsreda v pokal za fair-play. Osvojila ga je najstarejša zadnjem krogu remizirala z ekipo MM Ga- ekipa v ligi – ŠD Kozje, ki je v celotni sezoni Zmagovalna ekipa trinajste sezone silček Imeno in zaradi tega ostala na tretjem prejela le tri rumene kartone. Ostale ekipe iz mestu. Preostali vodilni ekipi ŠD Kozje Občine Kozje so zasedle naslednja mesta: 7. tekmovanja Jože Zajc in predstavnik spon- KMK Merks Mof Štus Design Vitamin bar ŠD Buče, 11. ŠD Podsreda Motel Ribnik, 12. zorja lige Daniel Štus, organizator, Športna in Vulkanizerstvo F1 sta v zadnjem krogu ŠD Kozje, 13. ŠD Zagorje in 14. ŠD Lesično. zveza Kozje, pa je poskrbela še za topel zabeležili zmagi. Ker sta bili tudi v medse- Pokale najboljšim ekipam sta podelila vodja obrok za vse nastopajoče. (R.G.) Občinsko prvenstvo Kozjega v tenisu

Zadnjo oktobrsko nedeljo v zadnjem desetletju. Na tretje mesto se je uvrstil Tadej Hartl, ki so se na četrtem turnirju je v tekmi za tretje mesto premagal predsednika društva Romana v sezoni 2012 zbrali člani Gradiška. Slednji je prvim trem po zaključku turnirja podelil me- društva Tenis klub Kozje. dalje in nove klubske majice. Blaž Hartl je bil daleč najboljši tudi na Na zadnjem turnirju, ki klubski lestvici za sezono 2012, saj je zmagal na vseh štirih turnir- tradicionalno šteje tudi kot jih. Drugo mesto je osvojil Matej Sok s tremi drugimi mesti, tretji občinsko prvenstvo, se je pa je bil Roman Gradišek z enim drugim, enim tretjim in dvema zbralo šestnajst igralcev, pr- četrtima mestoma. (R.G.) vak pa je pričakovano po- Najboljša četverica stal Blaž Hartl. Lepo jesensko vreme z nadpovprečnimi temperaturami za konec oktobra je na četrti letošnji turnir članov privabilo rekordno število Ponovni uspeh mladih tekmovalcev. Zmagovalec turnirja in občinski prvak je pričakova- no postal Blaž Hartl, ki je v finalu premagal Mateja Soka. Matej je namiznoteniških igralcev bil v Blaževi odsotnosti prvak v zadnjih dveh sezonah, tokrat pa je Blaž še enkrat več dokazal, da je najboljši tenisač v Občini Kozje iz Kozjega

Rok Perčič drugi V petek, 30. novembra, sta Športno društvo Kompolje in Občina Dobre- polje organizirala odprti turnir v na- na mednarodnem miznem tenisu za deklice in dečke v počastitev tamkajšnjega občinskega praznika. Na turnir v 120 ki- namiznoteniškem lometrov oddaljeno Dobrepolje sta se odpravila tudi mlada člana Tenis kluba Kozje Rok in Eva Perčič v spremstvu njunega trenerja Ervina Perčiča. Med 44 udeleženci sta odlično nastopila. V kate- turnirju v Krapini goriji dečkov do 18 let je med posamezniki zmago ponovno slavil lanski zmagovalec Rok Perčič, medtem ko je bila Eva Perčič v ka- STK Zagorec-Krapina je v mesecu septembru pripravil 11. odpr- tegoriji deklic do 14 let odlična tretja. Zmagoslavje med posame- to prvenstvo Krapine v namiznem tenisu. V kategoriji dečkov do zniki sta nadgradila še med dvojicami, kjer sta osvojila tretje me- 18. let je igralec Tenis Kluba Kozje Rok Perčič dosegel odlično 2. sto. To je bil njun prvi turnir v njuni starostni kategoriji in odlična mesto. To je bil Rokov prvi mednarodni turnir, med mladimi hr- popotnica za nadaljnji trening in športne uspehe. Tako je zbirka vaškimi igralci je pokazal odlično igro in potrdil tudi drugače do- medalj namiznoteniških igralcev iz Kozjega bogatejša za dve po- bro sodelovanje med slovenskimi in hrvaškimi namiznoteniškimi samični medalji in medaljo za zmago v dvojicah. (E. P.) igralci. (E. P.) 36 ŠPORT Državno prvenstvo v karateju - Bor Hartl in Joži Preskar državna podprvaka, Jožef Kladušek osvojil bronasto medaljo

Pri najmlajših, v ka- tegoriji malčki, sta se izkazala Jožef in Jan Kladušek. Po številnih že osvojenih medaljah se tudi pri njiju nismo zadovoljili le s sloga- nom »pomembno je sodelovati, ne zma- gati«. Jan Kladušek je turnir zaključil v dru- Slika z decemberskega treninga v Kozjem gem krogu izločilnih bojev. Ob spodbudi V soboto, 1. 12., je v ŽALCU potekalo državno mladinsko prvenstvo očeta in ostalih članov v karateju. Zagotovo gre za eno najzahtevnejših tekem v slovenskem KK Kozjansko se je Jo- Na državnem prvenstvu v Žalcu prostoru, še posebej v mlajših konkurencah. žef Kladušek zavihtel na Četudi štejemo med manjše slovenske klube, so naši tekmovalci vedno hvalevredno 3. mesto in tako še potrdil uspeh naših tekmovalcev na konkurenčni, kar smo dokazali tudi tokrat. Smo eden redkih klubov letošnjem državnem prvenstvu. na območju Kozjanskega, ki se lahko pohvali z odličnimi rezultati z Naša bojevnica Anja Rajgl, ki je za razliko od fantov nastopila v špor- državnega kot tudi mednarodnega okolja. Poleg Jožija Preskarja, ki v tnih borbah, tokrat ni imela sreče. Po repasažih za 3. mesto je morala zadnjih letih odličja pobira kot za stavo, so bili naši aduti še brata Kla- priznati tesen poraz. dušek, brata Hartl in Anja Rajgl. Turnirja se je udeležilo 420 tekmovalcev iz 52 klubov. Kljub temu da V mladinski konkurenci je nastopil Joži Preskar. Po že dveh osvoje- smo eden manjših klubov v Sloveniji, vztrajno nizamo odlične rezul- nih naslovih državnega prvaka in še štirih odličjih v vseh disciplinah tate tako na državnem kot tudi mednarodnem nivoju in se poskušamo smo od njega tudi tokrat upravičeno pričakovali največ. V katah mu je na vsakem koraku približati najboljšim. Naši mladi člani so nadvse uspelo ponoviti uspeh iz lanskega leta, ko je dosegel 2. obetavni in če bomo v tem ritmu nadaljevali tudi v prihodnje, rezultati mesto. V športnih borbah pa so mu stopničke za las ušle. Po dveh iz- ne morejo izostati. Navsezadnje sta trud in volja le ustrezno poplača- jemno težkih bojih mu je načrte prekrižal sedaj že aktualni državni na! prvak, kljub temu da je Joži še 30 sekund pred koncem boja vodil, je Frekvenco treningov smo letos še povečali. Treningom v Kozjem in nasprotnik uspel preobrniti rezultat in z nekaj sreče zmagal. Pristavi pri Mestinju smo sedaj dodali še treninge v Rogaški Slatini. Izjemen napredek je mogoče opaziti predvsem v mlajših selekcijah. Če Začeli pa smo tudi s pripravami na sedaj že tradicionalni športni tabor smo lansko sezono končali nekoliko pod pričakovanji, sta bila tokrat Kozje za mlade nadobudne športnike. V želji, da se odkrije še trud in vztrajnost na treningih zagotovo poplačana. V kategoriji mlajši kakšen nebrušen potencial, bo dostopen vsem članom in predvsem dečki sta naš klub na državnem prvenstvu že drugič zastopala Jan in nečlanom. Bor Hartl. V konkurenci 40 tekmovalcev ni bilo čutiti pretiranega pri- V mesecu januarju bo klub organiziral klubsko karate tekmovanje v tiska in želja po uspehu ni bila nikoli večja. Po intenzivnih treningih telovadnici OŠ Kozje, kjer se bodo mlajši nadebudneži lahko preizku- v zadnjih nekaj mesecih sta se v ring podala z zvrhano mero samoza- sili v kar 5 disciplinah pod budnimi očmi sodnikov. V mesecu februar- vesti in koncentracije. Jan je tekmo končal v drugem krogu tekmova- ju pa bo potekalo 3. kolo šolske karate lige v telovadnici OŠ nja, medtem ko je Bor tako rekoč pometel s konkurenco in na koncu Podčetrtek. Vabljeni k ogledu! osvojil 2. mesto. Pri 11 letih je tako postal državni podprvak Slovenije, Andrej Hartl s čimer se v svoji konkurenci uvršča v sam vrh slovenskega karateja.

Šahovsko amatersko državno prvenstvo v Kozjem

V soboto, 1. decembra, se je v Kozjem v Motelu Ribnik odigralo dr- Nastopilo je tudi nekaj igralcev s Kozjanskega in iz Obsotelja, ki so žavno amatersko šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu. Zbralo se je zbrali pogum in niso ostali brez točk. Tonči Babič iz Bistrice ob Sotli 25 igralcev iz Maribora, Trzina, Ljubljane, Krškega, Brežic, Šmarja pri - 5 točk, Jože Jazbinšek z Buč - 4 točke, Jože Gubenšek iz Bistrice ob Jelšah, Šentjurja, Celja, Ptuja in domačini. Tekmovalce je na začetku Sotli - 3,5 točk, Bojan Centrih iz Lesičnega 3 točke, po 2 točki pa sta pozdravil župan Dušan Andrej Kocman in predstavil občino v nekaj osvojila Mihael Kolar iz Kozjega in Božo Tadina iz Bistrice ob Sotli. besedah ter na koncu zaželel čim več dobrih rezultatov nastopajočim. Menim, da so ti rezultati odlični, saj je bilo tekmovanje zelo borbeno Tekmovalci so odigrali 9 kol po švicarskem sistemu s tempom 10 mi- in tudi favorit po šahovskem ratingu, Stanko Nikolič iz Ptuja, je pristal nut + 5 sekund na potezo po igralcu. Državni amaterski prvak je postal šele na 5. mestu s šestimi točkami. Samo Virtič iz Maribora, ki je zbral 7 točk, 2. mesto je zasedel Vinko Na koncu bi se zahvalil Motelu Ribnik, ki je sponzorsko pokril del Urbanc iz Trzina – 6,5 točk in 3. mesto Jože Volčanšek iz Brežic, prav stroškov tekmovanja, in županu, ki mi je zagotovil podporo za nasle- tako 6,5 točk. dnja leta pri tovrstnih organizacijah. Marjan Drobne 37 POLICIJA SVETUJE POROČILO PP ŠMARJE PRI JELŠAH Opozorilo glede uporabe pirotehničnih izdelkov mestih. Pogosto gre za organizirane skupine, izurjene za različne zvijače, s katerimi premotijo žrtev. Prihaja obdobje božično-novoletnih praznikov, zato ni odveč, Njihov plen so predvsem gotovina, čeki, plačilne kartice in da opozorimo občane na uporabo pirotehničnih izdelkov, druge listine, redkeje pa nakit, ure ali ostale vrednosti, ki jih ima katerih uporaba v tem obdobju je dovoljena od 26. 12. do 02. žrtev pri sebi. 01. Uporaba le-teh ni dovoljena v strjenih naseljih, v zaprtih prostorih, v okolici domov za ostarele, zdravstvenih ustanov, V času prazničnih nakupovanj v večjih trgovskih centrih vam šol, vrtcev, cerkva ter med množico ljudi. svetujemo: Prav tako ni dovoljen nakup in uporaba pirotehničnih izdelkov - s sabo ne nosite večjih količin gotovine; osebam do petnajstega leta starosti brez navzočnosti staršev ali - ne plačujte z gotovino in pazite na čeke in plačilne kartice; skrbnika. - pazite na osebno prtljago, nosite jo čim bolj ob telesu; - ročna torbica naj bo vedno zaprta in nikoli je ne puščajte brez nadzora (na primer v lokalu, vlaku, čakalnici …); Čas novoletnih počitnic, dopustov in nakupovanja - denarnico in dokumente nosite čim bolj ob telesu in ne v torbicah, še posebej ne v zunanjih žepih; Čas božičnih in novoletnih praznikov veliko občanov izkoristi za - izogibajte se množici; storilci uporabljajo efekt presenečenja krajše počitnice ali smučanje, zato ni odveč ponovno opozorilo in hitrosti, izkoristijo nepazljivost žrtve. občanom, da v času svoje odsotnosti od doma poskrbijo, da bo njihovo premoženje pravilno zavarovano. Da bi svoj dopust Preventiva je pomembno področje policijskega dela. S preživeli sproščeno, predlagamo, da se pred odhodom povežejo številnimi projekti za šole, vrtce in domove za starejše občane, s sorodniki, prijatelji ali sosedi, ki bodo v času njihove odsotnosti s sodelovanji na preventivnih prireditvah in na druge načine popazili na njihov dom. svetujemo občanom, kako lahko poskrbijo za lastno varnost in varnost svojega premoženja. S takšnimi oblikami dela, med Ponovno moramo opozoriti občane, posebno starejšo katere tudi sodijo prispevki v glasilu Zmaj glas, bomo nadaljevali populacijo, da na tem območju zopet operirajo skupine, ki tudi prihodnje leto. po domovih pod pretvezo ponujajo v prodajo razne artikle, prosijo za vodo in hrano, kupujejo ali povprašujejo po raznih Vodja policijskega okoliša Franc Fon kovinskih predmetih (odpadno železo itd.), njihov namen pa je izvrševanje kaznivih dejanj, najpogosteje tatvine denarja in vrednostnih predmetov (zlatnina itd.). Velikokrat smo preko glasila opozarjali na tovrstno problematiko, ampak še vedno Z A H V A L A prihaja do tovrstnih kaznivih dejanj z istim načinom kot je za pomoč pri izvedbi glasbenega festivala in opisan zgoraj, ko storilci izkoristijo zaupanje in nepazljivost 2. moto zbora MK Drachenburg Kozje. kasnejših oškodovancev. V zadnjem obdobju beležimo tudi vlome v stanovanjske hiše Za sponzorska sredstva se zahvaljujemo Občini Kozje, Av- skozi okna. Da bi bilo tovrstnih kaznivih dejanj manj oziroma totehniki Celje, Hypo Group, Erik Perc s.p., Rajmax, d.o.o., da bi bili oškodovanci čim manj oškodovani, svetujemo: Proting, d.o.o. - večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranite doma; Iskrena hvala tudi Slikopleskarstvu Voršnik Bojan s.p., Asfalt - ne odpirajte vrat neznancem; Kovač d.o.o, Govinda Žnidarec Roman s.p., Bar Izvir s.p., Ko- - zapirajte in zaklepajte vhodna vrata; vaštvo Pečnik Miran s.p., Plima, d.o.o., 4S MEDIA, ZIP s.p., - pred vhodnimi vrati imejte ustrezno razsvetljavo. Zelo priporočljiva je senzorska luč; MM Tehnika d.o.o., MM Bar Gasilček s.p., Mitek Mitja Zupan - vrata opremite s ključavnico z varovalom ali varnostno s.p., Kmetija Rogina, Darko Kukovičič s.p., Multitisk Gobec verigo in kukalom; Andrej d.o.o., Vulkanizerstvo Mulej Dejan s.p., Kunaj Marjan - namestite domofon ali videofon; s.p., Pirš Herman s.p., Gostilna Šempeter Kunst Srečko s.p., Pavlič Line d.o.o., Zidar Dejan s.p., Boštjan Golež s.p., Pro- Lahko pa v primeru, da ste postali žrtev tovrstnih dejanj, policiji plan d.o.o., Pekarna Resnik s.p., Tigrad d.o.o., Danilo Čepin pri izsleditvi storilcev precej pomagate, če si dobro zapomnite s.p., Montluks s.p., Mops d.o.o., Mansa d.o.o., Švajger Miran ali takoj zapišete predvsem: s.p., Profine Nemčija, Schachermayer d.o.o., Mesnica Nada - osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, Kozje, vsem članom MK Drachenburg in KMK ter prijateljem. posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo); - registrsko številko, barvo, znamko in tip vozila; - smer, kamor so storilci pobegnili.

Žeparstvo je razširjeno povsod po svetu, še zlasti pa v večjih

Policisti Policijske postaje Šmarje pri Jelšah želimo občanom Občine Kozje v letu 2013 obilo zdravja, sreče in medsebojnega razumevanja, predvsem pa, da bi živeli varno.

38 OGLAS

39