V Soboto Vsi Na Košarko Predstavili Projekt Pasavček Šempetrani V Domu Upokojencev

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 11. marec 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 35 cena 1 evro

V soboto vsi na košarko Predstavili projekt Pasavček Šempetrani v Domu upokojencev

11. marec 2010 | OKo | 1 V nadaljevanju bi na kratko opozorili, kaj sodi in kaj ne sodi AKCIJA ODVOZA med kosovni odpad.

KOSOVNIH ODPADKOV Kosovni odpadki so: kosi pohištva, sanitarna oprema (umi- valnik, bide, WC školjka, pipe,..), gospodinjska bela tehnika V letošnjem letu bo akcija odvoza kosovnih odpadkov po- (pralni, pomivalni stroj, štedilnik, bojler,..), hladilne naprave, tekala v času od 1. marca do 24. marca 2010. V nadalje- vzmetnice, preproge, talne obloge, avdio in elektronska vanju je tabelarični razpored odvoza kosovnih odpadkov oprema (TV sprejemnik, računalnik, radio,…), vrtna opre- po občinah. Kosovne odpadke je potrebno pripraviti na ma, kolesa, smuči, deske,…. odjemno mesto en dan pred dnevom odvoza. Pri razporedu odvoza kosovnih odpadkov je upoštevan ur- Med kosovne odpadke je prepovedano odlagati: gradbe- nik rednega odvoza za leto 2010, kar pomenim da se bodo ni material, odpadke, ki vsebujejo azbest (salonitne plošče kosovni odpadki pobirali na isti dan kot se pobirajo mešani in cevi), stare avtomobilske karoserije, nevarne odpadke komunalni odpadki oz. rumene vreče. (akumulatorje, kemikalije, barve, odpadna olja,…), pnev- Primer: V Stritarjevi ulici v Rogaški Slatini se redni odvoz izvaja matike. vsak četrtek, kar pomeni, da je potrebno kosovne odpadke na odjemno mesto postaviti v sredo, 3. marca (v spodnji OKP Rogaška Slatina d.o.o. razpredelnici je odvoz kosovnega odpada za ulični sistem v Rogaški Slatini predviden v četrtek, 4. marca). PO TO SR ýE PE 15. marec Ļ 16. marec Ļ 17. marec Ļ 18. marec Ļ 19. marec Ļ

Podþetrtek - ulice Podþetrtek - okolica Šmarje - ulice Šmarje - ulice Šmarje - okolica

22. marec Ļ 23. marec Ļ 24. marec Ļ

Bistrica ob Sotli Kozje-ulice Kozje-okolica

2 | OKo | 11. marec 2010 Pomembni so vsi prazniki V minulih dneh je bilo izrečenih veliko lepih besed, podar- jenih nešteto rož, čokolad in takšnih ter drugačnih daril v čast ženskam. In čeprav se nekateri želijo vztrajno izogibati temu prazniku, nam ženskam, vsaj meni, prav prija in bi ga celo pogrešala. Na ta dan, kolikor mi pač uspe, tudi sama podarjam ženskam, ki mi na takšen ali drugačen način pomagajo, pa morda pozabim na njihove rojstne dni, obletnice … Seveda mi tudi letos ni uspelo obiskati vseh, ki bi jih želela, nekaj pa sem jih le obiskala, izrekla par besed, se opravičila, ker neneh- no hitim, in se poslovila. Ti kratki trenutki so mi polepšali dan, dan žena. Ko smo ne- koč v šoli razpravljali o tem, kateri praznik v marcu je pomembnejši in so se kresala mnenja, ki so se nagibala k temu, da bi bilo potrebno praznovati le materinski dan, je naša razredničarka podala razlago, ki se mi je globoko vtisnila v spomin. Kaj pa žen- ske, ki ne morejo imeti otrok, ali te ne bi smele imeti praznika? Od takrat dalje sta v marcu zame dva velika praznika. Eden je že minil, drugega pa vsako leto radostno pričakujem, ker je tistega dne prva moja mami. Seveda si ob tem prazniku želim, da bi bil nekoč namenjen tudi meni in vsem, ki si želijo materinstva. Menda pa naj bi v marcu praznovali tudi moški. Njihov praznik naj bi bil včeraj. In če se spet vrnem v otroštvo, bi težko rekla, da sem kdaj občutila, da so bili moški tega praznika veseli. Pred mnogimi leti me je mami na ta dan poslala na travnik nabirat zvončke. Ko sem prišla domov, sva naredili sva šopka. Odnesla sem jih moškima meni zelo ljube družine. Prav nič me nista bila vesela, čeprav vem, da sta me vedno imela zelo rada, pa tudi zvončkov nista dala v vazo. Vsaj takrat ta dan zanju ni bil praznik, kateremu bi dajala nek pomen. Mene pa bo vedno spominjal na enega izmed njiju. Žal je že pokojen, vendar je bil vse življenje moj velik prijatelj, imela sem ga zelo rada, saj je vedno našel čas zame in mi pomagal, če je le mogel.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 AKTUALNI RAZPISI 7 ZAČETEK SANACIJE CESTE V DOBLEŽIČAH 14 TONE PARTLJIČ V KOZJANSKI KNJIŽNICI 22 MARIJANINA ZGODBA 23 ZLATOPOROČENCA IVAN IN SLAVICA ŽAGAR 27 KONČANA ZLMN V PODČETRTEKU

Na naslovnici: Ema Dobrina Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

11. marec 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Pomemben Ker društvu primanjkuje finačnih sredstev, pripravlja, vsak posame- DOBRODELNI KONCERT, ki bo 18. marca 2010, ob 19. uri, znik in njegovo v Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah. življenje Nastopili bodo: ALPSKI KVINTET Začetki delovanja Društva SOŽITJE – RUDI ŠANTL Društva za pomoč osebam z motnja- STANKO FAJS in DIAMANTI mi v duševnem razvoju Obsotelje in vokalna skupina OSTI JAREJ. Kozjansko, segajo v junij 2008, glavna pobudnica in ustanoviteljica pa je bila Besedne niti bo pletla Darja VRHOVNIK. Zalika Mikulič. Društvo, ki je začelo uradno delovati januarja 2009, deluje pod okriljem ZVEZE SOŽITJE Slovenije, pokriva VABIMO VAS, DA SE KONCERTA UDELEŽITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU! pa vseh 6 občin UE Šmarje pri Jelšah. Društvo SOŽITJE Obsotelje in Kozjan- sko združuje ljudi, osebe z posebnimi življenjskimi potrebami, njihove starše, skrbnike in tudi ostale ljudi, ki prepozna- vajo in sprejemajo drugačnost. Temeljno vodilo in poslanstvo društva je z razumevanjem sprejemati dru- gačnost ljudi z motnjami v razvoju, se zavzemati za njihovo nediskriminacijo in na ta način javnosti sporočati, da je pomemben vsak posameznik in njego- SOŽITJE vo življenje.

loškega programa »TEHNOLOGIJA ZA VARNOST IN MIR 2006-2012« (TP MIR) 2010. Ministrstvo za obrambo (MORS), Ministrstvo za go- Javni razpisi – spodarstvo in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predvidoma želijo s subvencioniranjem razvojno tehnoloških projektov v okviru TP MIR, s sredstvi MORS namenjenimi tehnološkemu aktualno skozi OKo razvoju za potrebe nacionalno-varnostnega sistema s poudarkom na obrambnem področju, spodbujati in zagotoviti izvajanje indu- Za vas smo pobrskali po nekaterih objavljenih strijskih raziskav ter eksperimentalnega razvoja tako na obramb- razpisih in tistih, ki so tik pred objavo. V nada- nem področju, kot na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Okvirna skupna višina sredstev: 3,5 M EUR. ljevanju povzemamo osnovne informacije, katerih namen je informirati tudi vas. JAVNI RAZPIS ZA SPODBUJANJE PROCESA KOMERCIALIZACIJE ZNA- NJA najavlja Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slo- Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 19. 2. 2010 iz- venije, in sicer predvidoma 31. 3. 2010. Veljavnost razpisa: 31. 5. dalo razpis DODELITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV ZA UKREP TEHNIČ- 2010. V sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo bo agencija NA POMOČ ČEBELARJEM (naslov PP 9443, PP 9448, Tehnična po- predvidoma sofinancirala prenos znanja in raziskovalnih rezultatov moč čebelarjem) za ukrepa: Sofinanciranje čebelarske opreme na trg. Namen javnega razpisa bo pospešiti proces komercializa- – sofinanciranje nakupa čebelarske opreme in Pomoč čebelarjem cije v malih in srednje velikih podjetjih ter spodbujati ustanavljanje začetnikom - financiranje prvega nakupa. Prijava je možna do 31. podjetij, ki bodo element uspešne komercializacije znanja in bodo avgusta 2010. zaposlovala visoko usposobljeno delovno silo ter dosegala visoko dodano vrednost. Javni razpis bo namenjen spodbujanju podjetij Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije ima objavljen razpis v smeri tehnološkega razvoja in inovativnosti za krepitev svojega NEPOSREDNO SOFINANCIRANJE KADROVSKIH ŠTIPENDIJ DELODA- konkurenčnega položaja na globalnem trgu. Predvidena višina JALCEM (72. JR). Predmet javnega razpisa je neposredno sofinan- sredstev: 500.000 EUR. ciranje kadrovskih štipendij, ki jih bodo delodajalci izplačevali od vključno šolskega/študijskega leta 2009/2010 do zaključka izobra- Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije najavlja ževanja. Rok prijave je do vključno 30. aprila 2010 oziroma do pora- JAVNI RAZPIS »MLADI RAZISKOVALCI IZ GOSPODARSTVA – GENE- be sredstev v višini 5 milijonov EUR. Dodatne informacije lahko do- RACIJA 2010« v okviru OPERATIVNEGA PROGRAMA RAZVOJA ČLO- bite na spletnem forumu »Neposredno sofinanciranje kadrovskih VEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007–2013. Predmet javnega razpisa štipendij«, vsak delovni dan v času uradnih ur pa tudi na telefonsko je sofinanciranje stroškov, povezanih z raziskovalnim delom mladih številko (kontaktna oseba: Ksenija Yoder Batič) ali na elektronskem raziskovalcev in raziskovalk iz gospodarstva do pridobitve naslova naslovu [email protected]. doktor znanosti. Komu je javni razpis namenjen? • Mladim, ki se vpisujejo ali so že vpisani na dosedanji ali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 3. 3. 2010 objavi- bolonjski podiplomski študijski program in si želijo med neposrednim lo SKLEP O SOFINANCIRANJU PROGRAMOV SOCIALNEGA VARSTVA študijem do pridobitve naslova doktor znanosti s temeljnim raz- V OBDOBJU OD LETA 2010 DO 2014 Z MOŽNOSTJO PODALJŠANJA iskovalnim delom za potrebe gospodarstva pridobiti kakovostne (PROGRAMI C). izkušnje, s katerimi se lahko po končanem študiju suvereno soočijo z izzivi v gospodarstvu. NAJAVE RAZPISOV: • Gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in teh- nološkim centrom (predlagateljem), ki si želijo pridobiti kakovostne JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE PROJEKTOV TEHNOLOŠKEGA človeške vire in izvesti strateške temeljne raziskave, preko katerih PROGRAMA TEHNOLOGIJA ZA VARNOST IN MIR 2006-2012 (TP MIR) bo mladi raziskovalec pridobil novo znanje, ki ga bo po končanem 2010 bo predvidoma objavljen 29. 3. 2010. Veljavnost razpisa: 20. doktorskem študiju predlagatelj uporabil pri nadaljnjih industrijskih 5. 2010. Javna agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije raziskavah in eksperimentalnem razvoju visokotehnoloških izdelkov, najavlja javni razpis za subvencioniranje projektov v okviru Tehno- tehnologij in storitev. Po razpisih pobrskala Majda Zidar, mag.

4 | OKo | 11. marec 2010 AKTUALNO LOKALNO Gradili bodo razgledni stolp Že nekaj let v Občini Podčetrtek načr- tujejo izgradnjo razglednega stolpa. Trenutno je urejena projektna doku- mentacija, v fazi pridobivanja pa so še soglasja, saj gre za zahteven projekt, in gradbeno dovoljenje. Razgledni stolp bo visok 31 metrov, postavili pa ga bodo na Rudnici, od koder bo možen pogled na celotno vzhodno in južno Slovenijo in tudi na Hrvaško. Vsekakor bo ta stolp po besedah župana Pe- tra Misje dodatna turistična atrakcija. Razgledni stolp bo financirala Občina Podčetrtek in v proračunu so v ta namen že zagotovljena sredstva. Če bo šlo vse po načrtih, pa bo stolp zgrajen že do poletja. (Z. I.)

se bodo za obiskovalce potrudili tudi domači gostinci. (Z. Priprave na Jedrčev I.) sejem v polnem teku V Turizmu Podčetrtek se vneto pripravljajo na prvi letošnji sejem, ki se bo zgodil 17. marca, na jedrčevo.

Jedrčev sejem bo letos dobil novo podobo, podobno tisti, ki so jo lani že postavili na Lovrenčevem sejmu. To pomeni, da v Turizmu Podčetrtek težijo k enotnim stojnicam in ponudbi regionalnih produktov, primernih za ta letni čas. Direktorica Turizma Podčetrtek, Fanika Šket, je povedala, da je prijavljenih že 60 razstavljavcev, več kot polovica pa je domačih ponudnikov. Sejem se bo vil skozi Podčetrtek, cesta pa bo ta dan kot ponavadi za promet zaprta. Glede na trenutne zimske temperature organizatorji upajo, da bo v sredo, 17. marca, lep in sončen dan. Od tega je namreč odvisen tudi spremljevalni program, v vsakem primeru pa Utrinek z lanskega sejma.

ni tudi v vodstvu Rokometne zveze Slovenije. Kvalifikacijski Podčetrtek bo gostil turnir v Podčetrtku, ki sedaj postaja že tradicionalna pripravljalna baza slovenskih rokometnih reprezentanc, bo med kvalifikacije za nastop 16. in 18. aprilom. (OKo) na evropskem prvenstvu Potem, ko sta se v Podčetrtku že pripravljali slovenska moška in ženska rokometna reprezentanca, bo Podčetrtek gostil še kvalifikacije mladincev za nastop na EP 2010.

Čez dober mesec dni bodo tako v Podčetrtek prispeli mladi rokometaši iz Švedske, Belgije, Nizozemske in seveda naša mladinska reprezentanca, ki sestavljajo skupino 1. Iz te skupine se bosta na evropsko prvenstvo, ki bo za mladince do 20 let, in bo potekalo med 29. julijem in 8. avgustom letos, prebili prvi dve reprezentanci. V upanju, da bodo naši mladi rokometaši čim bolj izkoristili igranje v večnamenski špor- tni dvorani v Podčetrtku, si seveda vsi želimo, da zasedejo eno izmed prvih dveh mest v skupini. Da je za selektorja Slavka Iveziča in mladinsko reprezen- Podčetrtek postaja tradicionalna pripravljalna baza slovenskih rokome- tanco domač teren vsekakor velika prednost, so prepriča- tnih reprezentanc.

11. marec 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Hitreje pridejo do odgovorov Vključitev Občine Bistrica ob Sotli v Skupnost občin Slovenije je v dveh letih pripomogla tudi k temu, da so za določene težave, s katerimi se v občini ubadajo, prej slišali odgo- vorni, ki vodijo našo državo.

Občina Bistrica ob Sotli je že dve leti vključena v Skupnost občin Slovenije. Župan Jožef Pregrad je povedal, da so kot člani te skupnosti boljše obveščeni o aktualnih dogajanjih in hitreje pridejo do želenih informacij. Dobro pa je tudi to, da se s pomočjo združenja v primeru problemov, ki se pojavijo v občini, z njihovim posredovanjem hitreje pride do rešitev, Bistrica zupan: Župan Jožef Pregrad je izpostavil problematiko, ki se doti- saj apelirajo na pristojne službe in odgovorne v vladi RS. ka zavarovanja kmetijskih pridelkov. Tako je tudi na zadnjem sestanku skupnosti župan Jožef Pre- grad izpostavil problematiko, ki se dotika zavarovanja kme- vinogradnikov in ne le zavarovalnic. V nadaljevanju so na tijskih pridelkov. To so na občnem zboru izpostavili že člani srečanju spregovorili še o programih LEADER, kjer se kaže Društva vinogradnikov in kletarjev Šempeter, katerega član velika neučinkovitost pri črpanju sredstev zaradi predpisov, je tudi župan Pregrad. Komisija Skupnosti občin je njego- ki jih je žal napisala naša država. Pregrad je povedal, da vo vprašanje, kako priti do ustrezne rešitve, že posredovala so vsi župani kritično spregovorili o tej temi, saj občine in odgovornim, zato Pregrad pričakuje, da se bo tudi na tem občani ne pridejo do sredstev zaradi prevelike in nejasne področju našla rešitev, ki bo predvsem v korist kmetov in birokracije. (Z. I.)

občinske uporabe, Anica Bercko, ki je obljubila, da bo tudi Pripravljajo strategijo občina dodala svoj prispevek k tej strategiji. Dogovorili so se še, da se bo oblikovala skupina, ki se bo vsaj enkrat na dva meseca sestajala in bdela nad uresničevanjem zasta- turizma vljenih nalog. Vsekakor pa je dobrodošlo tudi dejstvo, da je župnik Da- V soboto se je zgodil prvi sestanek, na kate- mjan Kejžar dal zeleno luč za to, da se v prostorih kaplanije rem so spregovorili o strategiji razvoja turiz- na Svetih gorah uredi prostor za turistično pisarno in multi- vizijo, to pa je zagotovo tudi velik korak k razvoju turizma v ma v Občini Bistrica ob Sotli. občini. (Z. I.)

Pobuda, da je potrebno imeti strategijo razvoja turizma, je sicer že stara, pred leti jo je podala bivša predsednica TD Bistrica ob Sotli, Petra Misja, na minulem občem zboru tega društva pa se je ponovno izpostavila, zato so zainteresirani takoj stopili v akcijo in se minuli soboto že sestali na prvem sestanku. Le-tega je sklicala Mirela Kunst, nova moč občin- ske uprave Bistrica ob Sotli, kjer je preko javnih del zaposle- na na področju turizma. Na sestanek so bili vabljeni vsi, ki bi lahko karkoli pripevali k razvoju turizma v občini. Prvi sestanek je potekal v duhu idej in zadolžitev posameznikov o tem, kaj bi želeli v tej strategiji sploh zapisati. Vsi so bili mnenja, da je strategija nujna in potrebna. Med sa- mim sestankom so velikokrat poudarili še nujnost odprtja turistične pisarne. Sestanka se je udeležila tudi direktorica Udeleženci sestanka Odkrivajo divja odlagališča V okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, ki bo potekala 17. aprila, v Občini Bistrica ob Sotli popisujejo divja odlagališča. V minulem tednu je dve odlagališči odkrila in popisala učenka 8. razreda, Teja Tavčar. K sodelovanju pa še vedno vabijo prav vse občane.

6 | OKo | 11. marec 2010 AKTUALNO LOKALNO

vajo zaključek del v mesecu oktobru. Celotno investicijo fi- Sanacija ceste v nancira Direkcija RS za ceste, projektantska vrednost pa je ocenjena na milijon evrov in pol. Dela izvaja podjetje CM Celje, d. d. V tem istem projektu je načrtovana še kamni- Dobležičah ta zložba pod stanovanjsko hišo Koprivčevih na Drenskem Rebru. Zaradi pritožbe enega izmed ponudnikov se Na celotnem odseku ceste Pilštanj - Golobinjek pa je po- je sanacija ceste Pilštanj - Golobinjek nekoli- trebna še sanacija manjših plazov in celotna preplastitev. Na Direkciji RS za ceste obljubljajo, da bodo tudi to rešili v ko zavlekla, zato so bili v Občini Kozje minuli prihodnjih letih. (Z. I.) teden še posebej veseli, saj so se dela konč- no pričela.

Končno se je pričela težko pričakovana sanacija ceste Pil- štanj - Golobinjek, ki se izvaja na območju Dobležič. Gre za približno 500 metrov dolg odsek, kjer je zaradi plazovitega terena cestišče močno poškodovano in celo že nevarno za vožnjo z avtomobilom, predvsem za tiste, ki cestišča ne poznajo. Dela so se pričela minuli teden, takoj pa si jih je ogledal tudi župan, Dušan Andrej Kocman, ki je povedal, da predvide- Končno se je pričela težko pričakovana sanacija ceste v Dobležičah.

nikov, nekaj odgovorov pa še pričakujejo. Hkrati pozivajo Bi občani naših še vse tiste, ki so vprašalnik prejeli in ga niso vrnili, da to čim prej storijo. V primeru, da so ga izgubili, pa naj pokličejo na telefon tajništva Občine Kozje - 03 80014 00. občin želeli v Na poslanih vprašalnikih so bila zapisana vprašanja: Ali mislite, da bi bil dom za starejše v Kozjem potreben? Kaj je po vaše mnenju boljše, kvalitetna pomoč na domu domsko oskrbo? ali domsko varstvo? Na zadnjem sestanku na temo gradnja doma za starejše v Ali razmišljate, da bi tudi sami, če bi bilo potrebno, živeli v Občini Kozje so se dogovorili, da bodo izvedli uradno anke- domu za starejše v Kozjem? to med občani v Občinah Kozje, Bistrica ob Sotli in Podče- Ali bi morda v dom želeli v kratkem času ali čez nekaj let? trtek, s pomočjo katere želijo izvedeli, kdo sploh želi v dom Število članov gospodinjstva, ki so starejši od 65 let. Število upokojencev. članov, ki bi želeli domsko oskrbo, in za konec še morebitni V mesecu februarju so tako na nekaj več kot 1200 naslovov predlogi. občanov teh treh občin, starih 65 let in več, poslali vprašal- Na Občini Kozje so povedali, da bodo sedaj v kratkem ob- nike. Da pa so starejšim olajšali postopek, so dodali še ovoj- delali odgovore na vprašanja in jih predstavili javnosti. Le- nico z že zapisanim naslovom, kam vprašalnik vrniti, in pla- ti boo zagotovo v pomoč pri odločitvi, kako je izgradnja čano poštnino. Rok za vračilo vprašalnikov je bil 1. marec. doma za starejše smotrna in kakšna bi lahko bila zasede- Do tega datuma so prejeli skoraj polovico vrnjenih vprašal- nost doma. (Z. I.)

manjem so prisluhnili tudi Prangerijada po predstavniku TD Ptujska Gora, Ernestu Likavcu, ki je podal okvirno predstavitev prangerijadi 13. prangerjade, saj je TD Ptujska Gora organizator le- Prangerijada je bila in bo. Lani v Podsredi, tošnjega srečanja. Pogovor letos na Ptujski Gori, nato pa v Radovljici in pa je tekel tudi o načrtih za v prihodnje. Tako so se udele- na Rečici ob Savinji. ženci sestanka dogovorili, da bodo prireditev v letu 2011 Srečanje slovenskih krajev z ohranjenim srednjeveškim sramo- gostili Radovljičani, leta 2012 tilnim stebrom – prangerjem, je dvanajstič zapored potekalo pa bo organizator TD Rečica v Podsredi, in sicer julija lani. Ker pa se prireditev seli iz kraja v ob Savinji. Novi gostitelji so kraj, je Turistično društvo Podsreda minuli četrtek v Podsredo zadolžitev z veseljem sprejeli. povabilo predstavnike ostalih turističnih društev, ki ohranjajo Na srečanju pa so predstav- tovrstno srednjeveško tradicijo. niki tudi ugotovili, da je pri Tako so na omenjeni dan v Podsredo prišli predstavniki TD prangerijadah vedno manj- Pilštanj, TD Ptujska Gora, TD Rečica ob Savinji in TD Negova. ša vključenost Turistične zve- Dve društvi sta se opravičili, tri društva pa se vabilu niso od- ze Slovenije, zato so sklenili, zvala. A kljub odsotnosti nekaterih in novozapadlemu snegu da jih bodo ponovno pozvali je bil sestanek uspešno izpeljan. Predsednica TD Podsreda, k sodelovanju in podali pre- Lidija Stadler, je podala organizacijsko in finančno poročilo dloge. o prangerijadi v Podsredi, nakar se je razvila debata o sami Po uradnem delu sta sledila prireditvi in tudi o preteklih prireditvah. Padlo je kar nekaj idej, pogostitev in pa povabilo na kako prireditev izpeljati, da bo manj naporna za prangerske 13. prangerijado na Ptujsko kraje, na kaj je potrebno biti pozoren, da je lahko tehnično Goro, ki bo predvidoma v so- brezhibna, kako se pripraviti na medijsko obveščenost, pri Takole so lani »nepridiprave« ob sramotilni steber privezovali na boto, 19. junija letos. Vabljeni vsem tem pa biti pozoren na razpoložljiva sredstva. Z zani- prangerijadi v Podsredi. tudi vi. (Lidija Stadler)

11. marec 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Planinci letos do svojih prostorov Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek, ki ga vodi Ivam Šalamon, je zakorakalo v se- demnajsto leto svojega delovanja, ki so ga tudi lani zaznamovali številni planinski izleti. Letos poleg vseh aktivnost želijo urediti tudi svoj prostor v delu stare mežnarije pri cerkvi Device Marije na Pesku.

Letni občni zbor so člani Planinskega društva Atomske toplice Podčetrtek letos pričeli s kratkim filmom, ki so ga po- sneli na tridnevnem planinskem izletu po južnem Velebitu, in tistim, ki se ga niso udeležili, vzbudili skomine, da tudi sami odkrijejo ta čudoviti del narave. V nadaljevanju pa je delo društva skozi vse leto predstavil predsednik Ivan Šalamon. V lanskem letu so pričeli s poskusnim informiranjem članov preko elektronske pošte, saj želijo tudi na ta način nekaj pri- hraniti. Za še boljše informiranje pa je Matej Hrovatič izdelal spletno stran društva, ki trenutno deluje še na začasnem naslovu. V lanskem letu so se po Šalamonovih besedah udeleževali še vseh sej in akcij Savinjskega meddruštvene- ga odbora planinskih društev, kjer spremljajo utrip Planinske zveze Slovenije in okoliških planinskih društev. Udeleževali pa so se tudi občnih zborov sosednjih planinskih društev. Iz- postavil je še zgledno sodelovanje z Občino Podčetrtek, KS Podčetrtek in Termami Olimia ter sodelovanje s Turizmom Podčetrtek, katerega direktorica Fanika Šket je tudi njihova članica. Njihovim željam po večjem sodelovanju pri organizaciji lokalnih, krajanom in turistom namenjenih akcij, bodo Predsednik Ivan Šalamon in delovno predsedstvo. poskušali ustreči tudi letos. Lani so poleg tradicionalnega silvestrskega pohoda pričeli izvajati še Jožefov pohod, Ve- ronikin pohod in skupaj s Kozjanskim parkom pohod po kozjanskih sadovnjakih. Letos so na željo Turizma Podčetr- tek sodelovali s svojimi maskami na maškaradi v Termah Olimia, prvič pa bodo organizirali tudi pohoda Podčetrtek – Bohor koča, in v naslednjem letu še pohod spominov Le- sično – Sedlarjevo, ki bo v počastitev prihoda XIV. divizije na Kozjansko. »Vsi ti pohodi bodo tradicionalni tako dolgo, dokler bodo imeli udeležence,« je povedal Šalamon. Dota- knil se je še novih aktivnosti, ki se bodo pričele na plezalni steni v športni dvorani Podčetrtek. V ta namen so ustanovili odsek za športno plezanje, ki ga organizira in do naslednjih volitev vodi Mirela Kunst. Ustanovljena sta bila še markacij- ski odsek, ki ga bo vodila Cvetka Šalamon, in mladinski odsek, ki ga bo vodila Mojca Pevec. Komisijo za pohodništvo in izletništvo pri društvu pa bo vodil predsednik Šalamon. Le-ta se je vsem članom upravnega odbora zahvalil za sodelovanje in pomoč pri delu v upanju, da bodo tudi letos sodelovali vsaj tako uspešno kot lani. Še posebej pa se je zahvalil blagajničarki Silvi Hostnik za njeno skrbno in vestno Dame, ki bodo vodile planinsko sekcijo Bistrica ob Sotli, s predsednikom Šalamonom. delo. Predsednik Šalamon pa je bil še posebej vesel, ker se je v Bistrici ob Sotli samoiniciativno ustanovila planinska sekcija njihovega društva. Le-to so na občnem zboru tudi uradno potrdili in sklenili, da planinsko sekcijo vodijo predsednica Mirela Kunst, tajnica Jožica Kramer in blagajničar- ka Nika Šarlah. Vsem članom je bilo predstavljeno še delo mladih planin- cev, ki ga je predstavila Mojca Pevec v želji, da bo letos njihovo delo uspešnejše. Ker pa si v društvu, ki šteje okoli sto članov, želijo svoj kotiček za druženje in snovanje novih idej ter ciljev pri svojem delu, si želijo imeti svoj prostor. Le-tega bodo dobili v prostorih stare mežnarije pri cerkvi Device Marije na Pesku. Zelo hvaležni so župniku Jožefu Rogaču, ki jim je pripravljen odstopiti prostor, dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo in okoljem pa se po Šalamonovih besedah nadejajo tudi v prihodnjem letu. Le-tega jim je že potr- dil župan Občine Podčetrtek, Peter Misja, ki je zadovoljen z njihovim delom. Predvsem je pohvalil delo markacistov, vesel pa je tudi dogovora, da bo društvo svoje prostore ime- lo v stari mežnariji. Zbranim je spregovoril še o razglednem stolpu na Rudnici, ki ga bodo postavili v letošnjem letu. Utrinek z enega izmed planinskih izletov.

8 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK Uspešno leto imenskih gasilcev Gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Imeno so v preteklem letu veliko vlagali v gasilski dom in okolico. Kljub temu pa niso zanemarjali nakupov nove opreme in izobraževanja.

Novi člani s predsednikom Blažem Šelekarjem in poveljnikom Leopol- Delovno predsedstvo in predsednik Blaž Šelekar. dom Alegrom. Gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Imeno dela ne silskim domom. Junija so gostili Sindikat vzdrževalcev slovenskih primanjkuje. To dejstvo potrjuje pregled opravljenega dela v železnic, ki je izvedel nogometni turnir, ter Skupnost občin Slo- minulem letu, ki ga je za uvodnim pozdravom in minuto molka venije, kjer so se pomerili tudi v odbojki in malem nogometu. v spomin Vladimirju Glojnariču in Žaniju Ulčniku, ki sta jih v tem Na srečo v preteklem letu na njihovem območju ni bilo večje- letu zapustila, prebral predsednik, Blaž Šelekar. ga požara, zato niso bile potrebne večje intervencije. Ob koncu preteklega leta je bil formiran odbor za prenovo Skozi vse leto so se udeleževali gasilskih tekmovanj in organi- kuhinje, ki ga je vodil Marjan Ulčnik. V kuhinji in na hodniku so zirali občinske vajo ter društveno vajo notranjega napada v položili nove ploščice, namestili so pomivalni stroj, plinski šte- Golobinjeku. Poleg vseh del, ki so jih opravili v preteklem letu, dilnik in pomivalno korito ter dokupili nov kuhinjski pribor. Kupili pa niso pozabili niti na izobraževanje. V letu 2010 imajo gasilci so 21 kompletov gasilskih miz in klopi, ki so se že v prvem letu PGD Imeno v načrtu nakup opreme za zaščito in reševanje, pokazale kot zelo uporabne ob vseh prireditvah na novi terasi spisati novi operativni načrt društva, se še naprej izobraževati in ob izposoji društvom ter krajanom. po smernicah GZ Slovenije, se udeleževati rednih vaj z ope- V gasilskem domu so pridobili trifazni električni priključek in rativo ter povečan obseg dela z mladimi. Poleg vsega tega novo inštalacijo. Na podstrešju so namestili nova vrata, ki jih je pa bodo 17. aprila sodelovali v velikem projektu pod skupnim podaril Roman Šelekar. Ob tej priložnosti se je predsednik za- naslovom Očistimo Slovenijo v enem dnevu. hvalil Boštjanu Plankarju, ki je brezplačno opravil vsa mizarska Med prisotnimi je bil tudi prvi gasilec Občine Podčetrtek, žu- dela, Juretu Šelekarju, ki je brezplačno opravil vodoinštelater- pan Peter Misja, ki je vesel, da v preteklem letu ni bilo večjih ska dela, in Marjanu Ulčniku, ki je vsa dela vodil. intervencij in da delujejo tako dobro ter složno. Izpostavil je Napisali so novi pravilnik o poslovanju društva in o vodenju navdušenje nad tem, da je pred tremi leti Blaž prevzel vodenje blagajne, ki je usklajen z novim zakonom. Izdelali so podrobno društva, saj je po njegovem mnenju potrebno dati mladim pri- otvoritveno bilanco stanja in na novo spisali matično knjigo po ložnost, da se pokažejo, da lahko delajo uspešno. Spregovoril novem sistemu, ki je prilagojen matičnim listom iz Vulkana. je tudi predstavnik GZ Šmarje pri Jelšah, Martin Kidrič, po mne- Kot vsa leta poprej so sodelovali pri organizaciji prireditev ob nju katerega ima PGD Imeno enega izmed najmlajših, če ne 1. maju, kjer so skupaj z vaščani postavili mlaj, dan pa zaključili celo najmlajšega predsednika. Vesel je, da so tako aktivni na s prijetnim druženjem ob kresu. Po prekratki noči jih je zbudila različnih področjih. Izpostavil je program za izvedbo izbirnega tradicionalna budnica pihalne godbe iz Desiniča, po kateri so predmeta o varstvu pred nesrečami v osnovnih šolah in pozval se skupaj okrepčali s kislo juho, ki so jo pripravili za več kot 200 starše k temu, da otroke vpišejo k temu predmetu. Ob koncu vaščanov in gostov. občnega zbora pa je skupaj s predsednikom podelil še prizna- V začetku meseca maja so za člane, članice in mladino orga- nja in odlikovanja za aktivno delo v društvu ter za opravljena nizirali strokovno ekskurzijo na Notranjsko, v istem mesecu pa izobraževanja, katerih ni bilo malo. Naznanili pa so tudi, da so pripravili tudi pogostitev ob otvoritvi VTC 10, odsek Imeno – bo Franc Šelekar prejel Gasilsko odlikovanje I. stopnje (Karmen Imenska Gorca, se udeležili Florjanove maše in asfaltirali parki- Cvirn) rišča pred gasilskim domom ter preostanek makadama za ga-

Po končanem uradnem delu je župan skupaj z muzikanti tudi zapel. Prvi gasilec Občine Podčetrtek, župan Peter Misja.

11. marec 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Članice Društva kmetic Ajda iz leta v leto bolj pridne Poročilo o delu Društva kmetic Ajda, ki vključuje članice kar štirih občin, je bilo nadvse obse- žno in kot pravi predsednica, Francka Javeršek, je vsako leto daljše, saj opravijo zares veliko dela in s svojimi dobrotami ne manjkajo na skoraj nobeni prireditvi.

Najprej je predsednica društva, Francka Javeršek, vse pri- kuhanja in predavanje na temo rak na dojki ter o urejanju sotne prav lepo pozdravila, še posebej pa nove članice, okolice domačij in kmetij, ob katerem je župan Jože Čakš župane vseh štirih občin, med katerimi se Jože Pregrad obč- predlagal, da povabijo tudi ljudi iz stroke – arhitekte, da bi nega zbora žal ni mogel udeležiti, ter ostale visoke goste. ti svetovali, kakšno fasado dati na hišo, saj se bo s takšnimi Ker članice prihajajo iz štirih občin - Bistrica ob Sotli, Kozje, barvami, kot se je začelo sedaj, narava čisto pokvarila. Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah, je pri vsem skupaj zelo po- Dušan Andrej Kocman je dejal, da je med poslušanjem pomembno, da med seboj dobro sodelujejo. ročila razmišljal, da so glede aktivnosti bolj zaposlene kot Po prebranem poročilu so dale jasno vedeti, da so bile župani, po drugi strani pa, če so sploh kaj doma, ampak nadvse pridne. V letu 2009 ni minila skoraj nobena priredi- verjame, da če so pridne v društvu, so tudi doma, kar je tev, kjer se ne bi pojavile s svojimi dobrotami. S pogostitvijo zelo pomembno, saj je vloga ženske in matere v družini po- so sodelovale na koncertu Lojzeta Slaka v Kulturnem domu slanstvo, ki ga ne more zamenjati nič na svetu. Župan Peter Šmarje pri Jelšah, na blagoslovu konj, srečanju Šempetr- Misja pa je izpostavil, da ne more pozabiti župana Zagre- čanov v Bistrici ob Sotli, občinskem prazniku Občine Kozje, ba, kako je bil navdušen nad slovenskimi dobrotami. Dejal Sejmu kozjanskega jabolka, na kolesarskem maratonu Bar- je, da ko je pregledoval program prireditev v novi večna- celona - Podčetrtek v Podčetrtku, na otvoritvi novega sta- menski dvorani v Podčetrtku, jih je toliko, da se vseh ne bo diona in večnamenske dvorane v Podčetrtku, klopotčevi mogel udeležiti, a prav gotovo bo prišel poskusit bučno nedelji v Virštanju in še bi lahko naštevali. juho. V velikonočnem času so pripravile razstavi velikonočnih jedi Vsi župani so nad delom zelo navdušeni in upajo, da bodo v Termah Olimia in v avli Kulturnega doma Šmarje pri Jelšah. še naprej tako dobro sodelovali. Ob dnevu žena in mate- Izvedle so tečaj kuhanja, in sicer na temo priprava slavno- rinskem dnevu, ki sta v mesecu marcu, pa so vsem ženskam stnega kosila in večerje. Zaradi številčnosti in oddaljenosti iskreno čestitali. sta tečaja potekala kar na dveh lokacijah - v Kristan Vrhu in S strani vseh govornikov, ki so delo v društvu pohvalili, je ja- v Bistrici ob Sotli, kjer so letos s strani občine dobile prostor, ki sno razvidno, da je res ženska tista, ki podpira tri vogale, služi društveni kuhinji, ob čemer se je predsednica zahvalila včasih pa še četrtega. (Karmen Cvirn) občini, obrtnikom in vsem, ki so jim pri tem pomagali. Na teh dveh lokacijah pa je od novembra do marca potekal tudi nadaljevalni tečaj ročnih del. Vsako leto pripravijo tudi več izletov. Prvega so izvedle na materinski dan, naslednjega v Prekmurje in še enega za vse tiste, ki pridno pečejo, na Šmartinsko jezero ter v Savinjsko dolino. Poleg izletov pa so se odpravile tudi na več razstav ročnih del. Pripravile so predavanje na temo homeopatija in se skozi vse leto udeleževale sejmov, kjer so svoje izdelke tudi prodajale. Skupaj v sodelovanju s TIC-oma Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek so se predstavile celo v Zagrebu. Da so članice Članice, ki so sodelovale na katerem izmed tekmovanj, s predsednico. odlične kuharice, so pokazale na tekmovanju v kuhanju bučne juhe v Podčetrtku, kjer je ekipa, ki so jo sestavljale Stanka Alegro, Marija Misja in Hermina Gracar, po mnenju obiskovalcev osvojila 1. mesto. Na povabilo hotela Celjska koča pa so se z isto kuharsko ekipo udeležile tekmovanja v kuhanju gobove juhe, kjer so osvojile 1. mesto za najboljšo juho, najlepše urejeno mizo in najlepše urejene tekmoval- ke. Z dvema ekipama, ki so ju sestavljale Stanka Alegro in Fa- nika Vajdič ter Hermina Gracar in Biserka Požek, so se ude- ležile tudi tekmovanja v peki jabolčnega zavitka, kjer sta Stanka Alegro in Fanika Vajdič osvojili naziv Štrudl mojstrici. Barbara Kolar, Stanka Alegro in Zdenka Šoštarič so na tekmovanju kmečkih žena v Ivančni Gorici osvojile 4. mesto. Delovno predsedstvo in predsednica Francka Javeršek. Prav tako pa so članice Ajde sodelovale na tekmi žanjic pod Donačko goro, kjer jih je zastopala Trivič Terezija. Za vse dosežke jim je predsednica iskreno čestitala. Za prihodnje leto so si spet zadale nadvse obsežen plan. Sodelovale bodo z občinami in ostalimi društvi v občinah, izvedle tečaj ročnih del, udeležile se bodo Izbora kmetice 2010, kjer upajo, da bodo imele tudi svojo članico, pripravile bodo različne razstave ročnih del, se odpravile na izlete ter s svojimi dobrotami sodelovale na različnih prireditvah. Prav tako kot v lanskem letu pa bodo decembra obiskale vse članice, ki so stare nad 80 let. Izvedle bodo še tečaj Razstava ročnih del, ki so jo pripravile članice.

10 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Le-to pa je zgledno tudi z Osnovno šolo Bistrica ob Sotli, kar Dvajset let društva je zagotovil ravnatelj, Bogomir Marčinković, in upokojence povabil, da tudi letos sodelujejo v druženju treh generacij. Prvič je na srečanju upokojencev bila tudi Lidija Umek, di- upokojencev Bistrica rektorica novoustanovljenega Centra za starejše, predstavila dejavnost centra in zagotovila, da bo prisluhnila vsem njihovim idejam in željam. Na najštevilčnejše društvo v ob- ob Sotli čini pa je ponosen tudi župan Jožef Pregrad, ki je pohvalil njihovo delo in nepogrešljiv prispevek pri organizaciji sreča- V Bistrici ob Sotli se upokojenci že dvajset nja Šempetrov. Ob koncu uradnega dela pa je sledila še let organizirano družijo. Ob jubileju so se na priložnost, da se zahvalijo najaktivnejšim članom. Društvena občnem zboru ponosno zazrli na prehojeno priznanja so prejeli Josip Horvat, Krešimir Špoljar in Ljudmila Geršak. Predsednica ZDU Kozjansko, Mimica Kidrič, pa je pot, pod drobnogled vzeli minulo leto in se društvu podelila priznanje Zveze za 20-letno uspešno delo- zazrli v leto, ki prihaja, ter predstavili, kaj vse vanje. (Zdenka Ivačič) imajo namen početi.

Do leta 1990 so bili upokojenci iz Bistrice ob Sotli vključeni v Društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah, potem pa je tega leta deset ustanoviteljev društva začutilo potrebo, da usta- novijo društvo upokojencev v domačem kraju. Le-to je vsa leta dobro delovalo, vsako leto pa se povečuje tudi njihovo članstvo; so najštevilčnejše društvo v občini in imajo trenutno 190 članov. Za prijeten uvod v jubilejni občni zbor so poskrbeli otroci iz vrtca in osnovnošolci iz Bistrice ob Sotli, zapele so pevke Sosede, predstavil se je njihov novi član, ljudski pisatelj in pesnik Ivan Lapuh, za zaključek programa pa so s skečem Tončija Babiča poskrbele članice Društva kmetic Ajda. Še preden pa se je občni zbor pričel, so si lahko vsi ob vsto- pu v dvorano ogledali dokumentarec o delovanju društva v zadnjih letih, ki ga je pripravil Krešo Špoljar. Po izvolitvi delovnega predsedstva je poročilo o delu dru- Najmlajši iz vrtca so otvorili kulturni program. štva, ki ga je pripravila Jožica Špoljar, prebrala Silva Šešer- ko. V letu 2009 se je upravni odbor po svojih močeh trudil izpolnjevati želje in pričakovanja članov, številna udeležba in pozitivni odzivi na vse dogodke, ki so jih organizirali, pa so dokaz, da so na pravi poti. Izpostavili so obveščanje po poverjenikih, ki še ni zadovoljivo, pomemben delež pri ob- veščanju pa imajo oznanila v cerkvi in obvestila v radijski oddaji Jesensko cvetje. V lanskem letu jim je uspelo organizirati dva lepa izleta na Gorenjsko in v Prekmurje ter Prlekijo. Obakrat je društvo iz svojih rezervnih sredstev sodelovalo z delnim plačilom prevoza. Poleti so se udeležili prireditev ZDU Kozjansko, jeseni je bil organiziran že tradicionalni piknik. Skozi leto niso pozabili tudi na tiste, ki se izletov in srečanj ne morejo udeležiti, in so jih obiskali ter obdarili, ob osebnih jubilejih, ob božičnih in novoletnih praznikih, so se spomnili tudi na ostarele v domu upokojencev. Nekaj članov se je lani udeležilo računalniškega opismenje- vanja, nadaljuje se redna telovadba za ženske ob torkih, Članice Društva kmetic Ajda in Tonči so ponovno poskrbeli za smeh. v marcu bo zaključena šola zdravega hujšanja, na novo pa je ustanovljen tudi Koronarni klub, ki izvaja redno vadbo pod strokovnim vodstvom in predavanja ob četrtkih. Društvo se povezuje z občino, osnovno šolo in vrtcem ter z drugimi društvi v kraju. Že drugič so lani sodelovali v dru- ženju treh generacij z vrtcem in šolo v akciji Šport – špas in aktivno sodelovali na srečanju Šempetrov. Tako so člani Društva upokojencev z ramo ob rami skupaj z mlajšimi ge- neracijami prispevali enakovreden delež v mozaiku pred- stavitve in prepoznavnosti kraja, zelo veseli pa so tudi vsakega skupnega druženja. Vsi za leto 2010 želijo, da bi lahko izvedli podoben plan dela kot lani, je povedala predsednica društva, Marija Bavdek, ter dodala, da se zavedajo, da so omejeni s finančnimi sredstvi in bo morda za druženje in izlete potreben večji prispevek članov. Poročilu o delu društva so letos prvič prisluhnili tudi predstavniki dveh društev upokojencev iz Hrvaške, kar naznanja sodelovanje tudi z upokojenci z druge strani Sotle. To je pozdravila tudi predsednica ZDU Kozjansko, Mimica Kidrič, ter Nagrajenca Krešimir in Ljudmila Geršak s predsednico in podpredsedni- se zahvalila bistriškim upokojencem za dobro sodelovanje. kom društva.

11. marec 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK »Bodite ponosni na svoj kraj, saj imate biti za kaj!« Minulo soboto so se v obnovljenih prostorih Doma krajanov v Zagorju zbrali člani Kulturne- ga društva, da so pregledali opravljeno delo v preteklem letu in predstavili novi program dela. delovali na proslavi ob občinskem prazniku, ki bo letos potekala v Zagorju, postavili bodo mlaj, pomagali pri izvedbi romanja, junija se bodo podali na ekskurzijo po Prekmurju in jeseni na oder postavili novo igro. V zimskem času pa bodo organizirali miklavževanje in prireditev ob božiču. V investicijskem programu načrtujejo nakup novih stolov in klopi, namenjenih za dvorano, urediti pa želijo tudi kletne prostore doma, kjer bi lahko uredili manjši pult, kar bi bilo tudi zelo primerno za pogostitve ob romanjih. Pri tem bodo skušali čim več dela opraviti z udarniškim delom, pričakuje- jo pa tudi pomoč občine. Župan občine Kozje, Dušan Andrej Kocman, je bil izredno Delovno predsedstvo s predsednikom Kulturnega društva Zagorje, Dani- zadovoljen s podanim poročilom in je zatrdil, da je Kulturno jem Zalokarjem. društvo Zagorje eno najaktivnejših v občini po pestrosti do- gajanja v kraju. Prepričan je, da imajo ljudje radi svoj kraj, Vse prisotne je pozdravil predsednik Kulturnega društva, zato v njem radi delajo. Občina je v preteklem letu v Zagor- Dani Zalokar, občni zbor pa je v nadaljevanju potekal pod ju uredila marsikaj, med drugim tudi obnovila vaški vodnjak vodstvom delovnega predsednika, Franca Žlendra. Poroči- in obnovljene šolske prostore namenila Domu krajanov, lo o delu društva je podal predsednik, ki je kronološko nani- zato tudi ni naključje, da so si za letošnjo proslavo ob občin- zal delo v društvu. Tega so tudi v minulem letu začeli z obč- skem prazniku izbrali ravno Zagorje, je še dodal župan. Čla- nim zborom, pripravili so proslavo ob materinskem dnevu, ne Turističnega društva je tudi seznanil s tem, da se bodo v organizirali postavitev mlaja, sodelovali so pri postrežbi ro- letošnjem letu pričela dela na urejanju Lurške jame, najprej marjev na Leskoško in Zagorsko nedeljo, bili so soorganiza- se bo opravila sanacija plazu, nato pa bodo z delom na- torji prireditve ob srečanju ljudskih pevcev in godcev, ki jo je daljevali. Župan je še poudaril, da verjame v nadaljnje do- organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna bro delo društva in se zahvalil za vse njihove aktivnosti. Svoj izpostava Šmarje pri Jelšah, bili so soorganizatorji prireditve govor pa je zaključil z mislijo, da naj bodo krajani ponosni ob otvoritvi Doma krajanov, organizirali so miklavževanje, na svoj kraj, saj je v njem toliko lepot, da so na to povsem na oder so postavili igro Vdova Rošlinka in ob božiču poskr- upravičeno ponosni. beli za sprejem pohodnikov in žegnanje konj. V nadaljevanju so k delu društva čestitali tudi predstavniki V drugem delu poročila, ki se je nanašal predvsem na in- vabljenih sosednjih društev. Ob zaključku pa se je predse- vesticijsko vlaganje, pa je predsednik poudaril, da so pre- dnik društva še enkrat zahvalil vsem sponzorjem in donator- cej sredstev namenili za opremo prostorov Doma krajanov, jem in k delu društva povabil vse tiste, ki jim ne zmanjka idej nabavili so nova vrata v kuhinji in kletnih prostorih in uredili in energije za kulturno promocijo in napredek domačega predprostor. Predsednica dramske skupine, Tanja Žlender, kraja. (Jasna Sok) je predstavila delo pri odrski postavitvi Vdove Rošlinke. Zelo aktivna pa je tudi sekcija mladih, za katere je poročilo podala Tjaša Romih in povedala, da s svojo aktivnostjo prispe- vajo h kulturnemu programu na raznih krajevnih prireditvah. O delovanju pevskega zbora pa je poročal Anton Hladin, ki je dejal, da se po svojih močeh, čeprav brez mentorja, trudijo s pesmijo obogatiti kulturne programe in cerkvene slovesnosti. Iz sekcije Športnega društva pa so poročali, da so v preteklem letu začeli z Mihatovim memorialom, ki so ga poimenovali po lansko leto preminulem sokrajanu. Kot poročilo, tako je predsednik društva tudi plan dela za tekoče leto razdelil v programski in investicijski del. Tudi letos bodo ob materinskem dnevu pripravili kulturni program za matere in žene, s kulturnim programom bodo aprila so- Člani kulturnega društva. Uspešnih deset let dela Kulturnega društva Pristava pri Mestinju V Kulturnem društvu Pristava pri Mestinju so v lanskem letu obeležili že deset let uspešnega delovanja. Lani so uspeli realizirati vse zastavljene načrte, na občnem zboru pa so izvolili tudi novo vodstvo, ki je ostalo kar staro; še naprej bo društvo vodila Dragica Gobec.

V Pristavi pri Mestinju je mnogokrat veselo, za kar večkrat deset let pridno organizirajo številne prireditve ali poma- poskrbijo tudi člani tamkajšnjega kulturnega društva, ki že gajo pri njihovi organizaciji. Predsednica društva, Dragica

12 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Gobec, je tako lansko poročilo o delu ponosno prebrala, saj so začrtani plan v celoti realizirali. Prevzeli so organizacijo prireditve ob kulturnem prazniku, ko so svojo zgoščenko predstavili Obsoteljski slavčki. Tudi proslava ob materinskem dnevu ni minila brez njih, le-to pa so pripravili skupaj s tam- kajšnjo osnovno šolo in Krajevno skupnostjo. V oktobru so organizirali že deveto Srečanje ljudskih pevcev in godcev ter obenem praznovali še deseto obletnico društva. Ponov- no je bila dvorana v Pristavi nabito polna, obiskovalci pa prezadovoljni. Enaka zgodba se je ponovila, ko se je zgodilo že sedmo srečanje mladih harmonikarjev, kjer vsako leto zabeležijo večje število nastopajočih. V avgustu, ob krajevnem prazniku, so pripravili dvodnevno razstavo kmečkih dobrot in na kmečki paradi sodelovali z večnimi aktualnimi točkami. Zelo aktivne so skozi vse leto bile tudi vaške pevke, ki so nastopile na različnih občnih Nagrajenci s predsednico Dragico Gobec. zborih, na srečanju upokojencev v Podčetrtku, udeležile so se več srečanj ljudskih pevcev in godcev, prepevale ob blagoslovu križa v Mrčni vasi in ob otvoritvi ceste Sveta Ema - Vidovica. Gobčeva se je sprehodila skozi uspešnih deset let društva, ko so pripravili 9 srečanj ljudskih pevcev in godcev, 7 sre- čanj mladih harmonikarjev ter dvakrat imeli srečanje sta- rejših harmonikarjev, starih nad 60 let. Na teh srečanjih se je zvrstilo 145 skupin ljudskih pevcev in godcev, če bi šteli posameznike, bi jih bilo okoli 900, preko 230 mladih harmonikarjev in 55 starejših harmonikarjev, vsi pa so prihajali iz različnih koncev Slovenije, priložnost za nastop pa so seveda dobili tudi domačini. V desetih letih delovanja pa so ponosni tudi na leta 2003 izdano kaseto in zgoščenko Vaških pevk, ki so prejele tudi občinsko denarno nagrado. Letošnji občni zbor pa je bil tudi volilen, ponovno so člani za predsednico potrdili neumorno Dragico Gobec, ki je v Za zabavo so v neuradnem delu skrbeli domači muzikanti. nadaljevanju podelila priznanja za aktivno delo v društvu. Prejeli so ga gasilci PGD Pristava pri Mestinju, Bernard Ivič, letu, ter dodaja, da je ponosna na njihovo društvo in člani- Ljudmila Ivič, Danica Andrluh, Mimica Križan, Olga Majer, ce ter člane, ki pridno delajo. Ob koncu občnega zbora se Fanika Mlakar in družina Čokl. Seveda bi priznanje in zahva- jim je pridružil še župan, Peter Misja, ki je dejal, da o njiho- la morala romati v roke tudi predsednici Dragici, je povedal vem delu pričajo številne uspešno izvedene prireditve in da predsednik KS Pristava pri Mestinju, Srečko Gobec, in oblju- si le-teh želi tudi v prihodnje. Izkoristil pa je tudi priložnost in bil, da le-tega ob priložnosti tudi izročijo. V svoje društvo so vsem članicam čestital ob marčevskih praznikih. V neura- člani KD Pristava pri Mestinju sprejeli še novo članico, Ama- dnem delu občnega zbora pa so v KD Pristava pri Mestinju lijo Ilčenko, ki je za Vaške pevke že napisala tri besedila za poskrbeli še za pozornosti v obliki cvetja za vse predstavni- njihove pesmi. Dragica Gobec je predstavila še plan dela ce ženskega spola, pa tudi na mučenike niso pozabili. Da za letošnje leto, ki je podoben lanskemu. Verjame namreč, je bilo še bolj veselo, pa so poskrbeli muzikanta Rafko in Lojz da bodo skupaj peljali voz z dobrimi uspehi tudi v letošnjem ter harmonikar Miha. (Zdenka Ivačič)

preizkusijo tudi v domači kuhinji. Ker pa se v društvu pripra- Kmečke žene pripravljajo tudi na izdajo brošure z že pozabljenimi recepti, so v ta namen članice društva iz Bistrice ob Sotli že pekle krofe in poljubčke, ki jih bodo predstavile v brošuri. Za potrebe le- vljale hladne prigrizke te se bodo v kuhinji srečale še kar nekajkrat. Ob bližajočih sejmih bodo v kuhinji imele delavnico, na kateri bodo pekle V novi kuhinji Društva kmetic Ajda v Bistrici mlince in jih potem seveda prodajale. (Z. I.) ob Sotli je minuli četrtek spet dišalo. Članice društva so tokrat pripravljale hladne prigrizke, obljubljajo pa, da tudi v prihodnosti kuhinja ne bo samevala.

Barbara Cokan Mraz je že kar stalna gostja kuharskih teča- jev, ki jih pripravlja Društvo kmetic Ajda. Z njenim znanjem so članice zelo zadovoljne in se rade udeležujejo tečajev pod njenim mentorstvom. V četrtek, ko so se posvečale hla- dnim prigrizkom, so poudarek dale dekoracijam in načinu postrežbe. Med drugim so pripravile slane zeliščne rulade, različne prigrizke, sirove kroglice in še marsikaj, prav vse pa je bilo okusno in prijetno tudi za oko. Tečaja se je udeležilo kar 24 članic iz celotnega društva. Kljub temu da pridne kmečke žene že veliko znajo, poudarjajo, da je vsaka no- vost še kako dobrodošla in že komaj čakajo, da vse skupaj Udeleženke tečaja med pripravo hladnih prigrizkov.

11. marec 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK

Maribor za življenjsko delo na področju kulture. »Tisti, ki nič ne čita, Marjan Marinšek je poudaril, da je delno tudi Partljičeva zasluga, da je sam začel pisati črtice iz domačega okolja, k čemur ga je spodbudila njegova knjiga Hotel sem prijeti običajno vse ve.« sonce. V Marinškovi prvi knjigi »Na celjski gimnaziji zvoni » pa je Tone Partljič napisal uvodno besedilo. Gost tokratnega čitalniškega večera ki jih Čitalniški večer je potekal v izredno sproščenem in humor- na pobudo rojaka Marjana Marinška prire- nem vzdušju, saj zna pisatelj resnično življenje tako dobro ujeti v besede in jim pri tem dodati tisto mero humornosti, ja Knjižnica Šmarje pri Jelšah, Enota knjižnica da se tudi resnični vsakdanji problemi lahko ogrnejo z op- Kozje, je bil Tone Partljič. Pogovor z gostom timizmom. pa sta vodila Gusta Grobin in Marjan Marin- Ob zaključku se je za prijeten, s humorjem prepleten večer pisatelju Tonetu Partljiču zahvalil župan, Dušan Andrej Ko- šek. cman, in mu v zahvalo poklonil knjigo rojaka Milenka Stra- ška. (Jasna Sok) Gusta Grobin je v uvodu predstavila pisatelja Toneta Par- tljiča kot človeka, ki ne more brez dela in je gotovo eden najbolj zaposlenih upokojencev. Vprašala ga je, ali so mu bili darovi njegovega pisateljskega poslanstva položeni v zibel ali pa se je moral za svoj uspeh tudi kaj potruditi. Sebe je pisatelj hudomušno predstavi z znanim citatom: »Samo to vem, da nič ne vem.« Priznal je, da je zavezan knjigam. Skozi življenje je poleg tisočih stvari ugotovil tudi to, da le tisti, ki nič ne bere, navadno vse ve. Velja sicer za humorista, sam in v sebi pa pogosto ni tako humoristično razpoložen. Da mu je bilo branje knjig in pisateljevanje nekako res položeno v zibelko, je ponazoril z izredno slikovitim pripovedovanjem črtice, ki govori o odraščanju njegove mame. Bila je revna nezakonska hči dninarice, vendar pa jo je na njeni življenjski poti bogatilo branje knjig. In to ljubezen je pisatelj prav gotovo podedoval po njej. Tone Partljič je otroštvo preživel v vasi Pesnica pri Maribo- ru v petčlanski družini. Oče je bil železničar, mama pa go- spodinja. In prav mamina ljubezen do knjig, ki jih je zvesto prebirala otrokom in tudi moža pogosto spodbujala, da naj Gusta Grobin v pogovoru s pisateljem Tonetom Partljičem. vendarle kaj prebere, je pustila na njem močan pečat. Spo- minjal se je, kako je kot deček na glas citiral prizor iz Jurčiče- vega Domna. Prizor ga je tako zasvojil, da je na svojstven način na poti v šolo pred sosedom odrecitiral znani citat, zaradi česar je sosed o dogodku povedal Partljičevi mami, ta pa se je zbala, da se je otroku od velike vneme pri branju knjig morda celo zmešalo. V njem se je torej že v otroških letih prebujala tudi želja po igralstvu. Študiral je na maribor- ski Pedagoški akademiji in po diplomi nekaj časa poučeval na osnovnih šolah v okolici Maribora. Življenjska pot pa ga je zanesla h gledališču, kjer je leta 1971 postal dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in nekaj let kasneje prevzel umetniško vodstvo MGL in nato še vodstvo Drame v Ljubljani. Spominja se, da je bilo delo v gledališču zelo naporno in zahtevno. Bilo se je potrebno neprestano truditi in dokazovati, pa tudi urnik dela je bil razpet skozi ves dan. Težke pa so bile tudi odločitve za pravično razdelitev vlog, dobro kadrovsko zasedbo, za dobre osebne odnose Župan Dušan Andrej Kocman se je Tonetu Partljiču zahvalil za prijeten med igralci in podobno. večer. Po obdobju gledališkega udejstvovanja so se njegove poti prepletle tako, da je postal poslanec liberalne stranke v Dr- žavnem zboru. Tako je nekaj časa celo opravljal tri poklice. Delal je kot gledališčnik, pisatelj in poslanec in kot je dejal, je v vseh treh poklicih izjemno užival. Pisatelja trenutno zaposlujejo priprave na pisanje nove knjige »Oko spomina«. Sicer pa nima posebnih konjičkov, razen seveda knjig, ki jim je povsem predan in katerim se je težko odpovedati, kljub temu da jih ima že zajetno zbirko. Med pomembnimi hobiji je tudi ribištvo, tako v njegovem domu poleg knjig ne manjka ribiških palic. Je človek, ki vedno nekaj počne in vedno se mu mora nekaj dogajati. Za svoje delo je prejel tudi veliko odmevnih nagrad; leta 1980 nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, leta 1982 Levstikovo nagrado za knjigo Hotel sem prijeti sonce, leta 1984 Grumovo nagrado za dramo Moja ata socialistični kulak, leta 2005 pa Glazerjevo nagrado mesta Pisatelj Tone Partljič ob hudomušnem nizanju svojih življenjskih prigod.

14 | OKo | 11. marec 2010 OTROŠKO OKO Red je vedno pas pripet Otroci iz vrtca v Pristavi pri Mestinju in učenci tretjega razreda OŠ Podčetrtek so predstavili, kaj vse so se naučili v okviru projekta Pa- savček. Del tega so predstavili na prireditvi, ki se je zaključila z delavnicami, na katerih ni manjkalo nasvetov, kako se je potrebno Tretješolci, ki so z lutkami, katerim so posodili glasove, predstavili poučno varno obnašati v prometu. zgodbo.

Projekt Pasavček je nastal z namenom, da se zmanjša število prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci, zaradi neuporabe varnostnega pasu in varnostnih sede- žev. Vemo, da se moramo po Zakonu o varnosti cestnega prometa pripeti z varnostnim pasom. Zato so otroke, po- sledično pa tudi odrasle, želeli spodbuditi k redni uporabi varnostnega pasu in otroških varnostnih sedežev. Ker je projekt namenjen predšolskim otrokom in učencem prve triade, saj otroke Pasavček na zabaven in igriv način opozarja na varno vožnjo v prometu, so se za njegovo izvedbo odločili učenci tretjega razreda OŠ Podčetrtek in vrtca v Pristavi pri Mestinju. Na projekt so se prijavili čisto naključno, nato pa so se dogovorili o medsebojnem povezovanju in aktivnostih. Zdru- Skupaj z maskoto Pasavček so vsi zaplesali. žili so jih ob medsebojnem učenju in spodbujanju. »Projekt po Evropi poteka že šesto leto,« je povedal razrednik tretjega razreda OŠ Podčetrtek, Sašo Oberski, in dodal, da je tudi v Sloveniji vanj vključenih vedno več šol in vrtcev. Na njihovi šoli pa so letos prvič vstopali v te aktivnosti. Otro- ci so jih dobro sprejeli, zato bodo s projektom nadaljevali. Zavedajo se namreč, da je promet pomemben dejavnik v našem življenju, kjer je potrebna vzgoja že od prvih otroških korakov. Z aktivnostmi so pričeli že v septembru lani, izvajali pa jih bodo do zaključka šolskega leta. Na začetku so si glede na zastavljene cilje naredili načrt dejavnosti. Ker so bili otroci Plesna točka z velikim sporočilom. različnih starosti, so določene naloge izvajali individualno. Ustvarjali so različna likovna dela, igrali različne dramske prizore, opazovali promet, se učili deklamacij in se gibali ob glasbi. Vse to pa so predstavili na zaključni prireditvi, na katero so povabili starše in goste, obiskali pa so jih tudi demonstra- torji Ministrstva za promet in zveze. Prvi je malčke nagovoril župan Peter Misja, ki je projekt pohvalil in ga označil za zelo pomembnega, saj je zelo pomembno že najmanjše vzgajati, kako se je potrebno obnašati v prometu. »Ob tem pa je pomembno, da se tega zavedajo tudi starši,« je poudaril Misja in se zahvalil učiteljem ter vzgojiteljicam, ki so se lotili projekta. Seveda pa bo najbolj hvaležen otrokom, če bodo to, česar so se naučili, v prometu upošteva- li. Sledile so lutkovna igrica, pesmice in recitacije, vse pa Vsi so si z zanimanjem ogledali, kako otroka pravilno in varno namestiti so imele skupno rdečo nit - kako se v prometu čim varneje v avto. obnašati. Vmes pa je otroke presenetila in razveselila ma- skota Pasavček, ki je z njimi plesala in se zabavala. Skozi ves projekt jih je Pasavček motiviral s »tattooji«, nalepkami, sestavljankami in pobarvankami, ki služijo kot nagrade za dobro opravljeno delo. Po nastopu otrok so sledile delav- nice, na katerih so predstavniki Ministrstva za promet in zveze prikazali pravilno uporabo varnostnih pasov in varnostnih sedežev ter demonstrirali naletno težo, ki jo imamo ob trku avtomobila ob določeni hitrosti. V delavnicah so sodelovali tudi policisti PP Šmarje pri Jelšah, ki so prikazali svojo opremo in vozila. Otroci so se preizkusili v uporabi alkotesta. Z delom v okviru projekta so se seznanili tudi predstavniki občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. (Sašo Oberski, OKo) Veliko zanimanja je požela tudi policijska oprema.

11. marec 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK

Vsi nastopajoči skupaj s Cilko Jug.

babicah in dekletih, pa tudi kakšna o očkih in dedkih, so Otroški nastopi so navdušile, manjkalo pa ni niti igranja in čudovitega petja. Skratka, zgodilo se je vse, kar je potrebno za praznik. Tudi cvetlice. Prvo je iz rok predsednika KS Virštanj, Marka Jura- najlepše darilo za ka, v zahvalo prejela Cilka Jug, ki se je trudila skupaj z otroki, druga roža je romala v roke Mariji Pušnik. Jurak jo je namreč želel podariti ženski, ki ima rojstni dan 8. marca, ker pa je ni praznik bilo, je izbral žensko, ki ima rojstni dan na materinski dan in to je Pušnikova. Seveda pa je roža romala tudi v roke Olge Sobota, ki je najbližje prazniku žena, je v Vir- Amon, neumorne predsednice TKD Virštanj. štanju rezervirana za praznovanje. Najprej Druženje se je nadaljevalo na Banovini, kjer se jim je pridružil ga polepšajo najmlajši, po njihovem leto- župan, Peter Misja, in s sabo prinesel čestitke ženskam ob praznikih, ki jih čakajo v marcu. Na zabavi, kjer ni manjka- šnjem prijetnem nastopu pa so ga tradicio- lo jedače, pijače in dobre glasbe, pa so si ženske nekoliko nalno nadaljevali v gostišču Banovina. privoščile tudi moške, veselo pa je bilo vse do jutranjih ur. (Z. I.) Za čudovite praznične trenutke in navdušenje v očeh ma- mic, babic, žena in deklet so v Virštanju ponovno poskrbeli najmlajši pod vodstvom Cilke Jug. Le-ta vsako leto poskrbi, da otroci svoje najdražje razveselijo s pesmimi, recitacijami, igranjem na inštrumente in še čim. Tudi letos so se pridno in skrbno pripravljali in navdušeno čakali, da pokažejo, kaj znajo. Še preden so dobili besedo, sta vse zbrane v dvorani Kulturnega društva pozdravila predsednica TKD Virštanj, Olga Amon, in predsednik KS Virštanj, mag. Marko Jurak, saj praznovanje namreč vedno poteka ob sodelovanju društva in Krajevne skupnosti. Da pa je le-to še kako pri- čakovano, pa so dokazali prisotni v dvorani, ki na proslavo prišli več kot točno. Prav vsak, ki je nastopil, si je prislužil nav- dušen aplavz, največjega pa zagotovo najmlajši, ki obisku- jejo še vrtec, vendar so pokazali, da bodo odslej tudi oni kraljevali na virštanjskem odru. Številne pesmice o mamah, Mladi korenjaki, ki so nastopili samozavestno in brez vsake treme.

Letos je Marko Jurak rožo podaril tudi Mariji Pušnik, ki na materinski dan Prireditev sta otvorila Olga Amon in Marko Jurak. praznuje rojstni dan, seveda pa sta jo prejeli tudi neumorni Cilka in Olga.

16 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK Šempetrani polepšali popoldan stanovalcem šmarskega Doma upokojencev. Pred petimi leti so v Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah prvič prišli Šempetrani z željo, da svojim sokrajanom in tudi ostalim stanovalcem popestrijo njihov vsakdan. Pobudnica teh obiskov, ki poskrbi tudi, da so obogateni s kulturnim programom in še čim, je Terezija Kunej iz Kunšperka.

Vsi nastopajoči skupaj s pobudnico in organizatorko Terezijo Kunej in Franjo Ubiparipovič.

Vsak obisk v Domu upokojencev v Šmarju pri Jelšah je več kot svojim domačinom izrekla še Ana Babič iz Kunšperka, ki že več zaželen in dobrodošel, zagotavljajo tamkajšnji stanovalci in za- let živi v domu. Predvsem jim je položila na srce, da je srečanje posleni. Zagotovo pa je obisk iz domačih krajev prav poseben s sokrajani neprecenljivo in v zahvalo za vsakoletni trud šopek dogodek, še posebej, če je začinjen s pesmijo, dobro voljo in le- rož izročila Tereziji. Le-ta je vse zbrane nagovorila in povedala, pimi željami. Vse to je ponovno uspelo Šempetranom, ki so letos da se je bala, da ji letošnjega srečanja zaradi velike žalosti ob že petič poskrbeli za prijetno druženje, ki se je zgodilo minulo so- izgubi sina ne bo uspelo organizirati. Pa vendarle je zbrala moči boto. Le-to se je pričelo s sveto mašo, ki jo je daroval šempetrski in sreča v očeh stanovalcev je tista, zaradi katere ve, da se župnik Damjan Kejžar. Po maši pa je sledil kulturni program, ki so je splačalo potruditi. Terezijo so nagradili z aplavzom zahvale, ga zbrani stanovalci doma, prišli so vsi, ki so le zmogli, navdu- potem pa vsi skupaj zapeli pesem »Mi se imamo radi«, za konec šeno pozdravili. Za pravo mero humorja je uvodoma poskrbel pa so Šempetrani vsem postregli še z domačimi dobrotami in Tonči Babič, ki je stanovalce najprej očaral z domačim nare- vinsko kapljico, ki so jih pripeljali s sabo. Prijetno popoldne, ki se čjem in kasneje še s tem, kako spremlja njihovo pisanje v glasilu, ga bodo vsi še dolgo spominjali, je ponovno minilo v duhu spo- iz katerega si je sposodil prenekatero misel. Vse skupaj zavito v štovanja do starejših in zavedanja, kako malo je potrebno, da za ušesa prijetno zgodbo so zbrani pospremili z velikim aplav- lahko osrečiš sočloveka. V upanju, da bodo tovrstna srečanja zom, potem pa zapeli skupaj s pevkami Sosedami, ki ohranjajo doživela dolgoletno tradicijo, so se vsi skupaj poslovili do nasle- staro ljudsko pesem, ki je v stanovalcih doma vzbudila preneka- dnjega snidenja. (Zdenka Ivačič) teri lep spomin. Z recitacijo o mami se je predstavil še obsoteljski trubadur Franc Šuštaršič, pesem iz svoje zbirke pa je predstavil tudi Ivan Lapuh, ki je dolga leta živel v Avstraliji, pred leti pa ga je ljubezen do domačih krajev pripeljala domov. Največji aplavz pa je zagotovo dobila najmlajša nastopajoča, Ema Do- brina, ki je zapela ob spremljavi očetove harmonike in kitare ter »brača« dveh članov njihovega sorodstva. Na nastopih v preteklih letih nikoli ni manjkala tudi Martina Zorenč, ki je tudi letos veselo raztegnila meh harmonike, za konec pa so nastopili še Nojeki, ki so prav tako poskrbeli, da so si stanovalci mrmrali njim drage in znane pesmi. Ob koncu kulturnega programa, ki ga je povezovala Lenka Černelč, se je vsem nastopajočim v imenu stanovalcev in zaposlenih zahvalila delovna terapevtka Franja Ubiparipovič, posebno zahvalo pa je izrekla Tereziji Kunej, brez katere se ta prijetna srečanja sploh ne bi dogajala, saj je Terezi- ja pobudnica in vsakoletna organizatorica. Posebno zahvalo je

Iskreno zahvalo za ves trud je svoji sovaščanki izrekla stanovalka Ana Babič.

Za konec so Šempetrani stanovalce še postregli z dobrotami, ki so jih Kar nekaj aplavzov si je za svoj nastop prislužila mala Ema. prinesli s seboj.

11. marec 2010 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK

nju tega problema. Njihovo število se namreč ni zmanjšalo Skrb za žabonke in samo zaradi pogina na cesti, ampak tudi zaradi prevelike- ga števila rib v ribniku ravno v času, ko dvoživke odlagajo jajčeca. Ribe se namreč hranijo z mresti in zato je, kljub žabce v Kozjanskem temu da pogin na cesti ni nič večji, število žabjega zaroda, ki se mu uspe razviti in nato zapustiti ribnik, veliko manjše, kot bi moralo biti za zagotavljanje trajnega in normalne- parku ga ravnotežja. Zato nas v prihodnosti čaka velik izziv, kako Z vse toplejšimi pomladni- doseči ustrezen dogovor in rešitev skupaj z vsemi ostalimi mi dnevi se poleg očitne- odgovornimi posamezniki in organizacijami pri tem proble- ga brstenja dreves, vzni- mu. Problem pogina dvoživk pa ni omejen samo na Trebče, kanja belih polj zvončkov ampak je dokaj pereč tudi ob rokavu Sotle med Imenim in in sinje modrih morskih če- Podčetrtkom ter na Bizeljskem. Res pa je, da število dvoživk bulic pod površjem Orlice ne upada samo zaradi pogina na cesti in kot hrana ribam, začenja še en, očem bolj ampak tudi zaradi vse slabših ekoloških razmer. skrit vsakoletni obred - pre- bujanje dvoživk iz zimske- Dvoživke svojega imena niso dobile zato, ker lahko živijo ga sna in njihovo romanje v vodi in na zemlji, kar je pogosto in zmotno prepričanje. na svatovsko prizorišče Tako jih imenujemo zato, ker je vsaj en del njihovega razvo- ribnika na Trebčah. Tja najprej pridejo samčki sekulje, ki svoja in življenjskega kroga nujno vezan na vodo. Mnoge vrste je družice pričakajo »v upanju«, da bodo prav oni izbrani za dvoživk namreč kot odrasle živijo na kopnem in ne v vodi. parjenje. Krastače, ki, mimogrede, sploh ne spadajo med Vendar pa so vsaj v zgodnjih obdobjih svojega razvoja mo- prave žabe, pa že vsaka na svojem hrbtu nosijo izvoljence. rale tudi skozi »vodno fazo« razvoja. Ljudje imamo do žab Ribnik se tako za nekaj tednov spremeni v živahno regljajo- zelo čuden, nenavaden in pogosto zelo nepošten odnos. če mrestišče, kot z eno besedo imenujemo kraj, kjer dvo- Po eni strani jih opisujemo v pravljicah kot začarane prince živke vsako leto znova odložijo svoja jajčeca. Skupek teh in kraljične, po drugi pa so celo znak nekakšne zaostalosti jajčec (mrest) pa je vrstno značilen; krastače odlagajo jaj- kraja, češ, kjer so še žabe, tam je mokro, kjer je mokro, pa ni čeca v želatinastih trakovih, medtem ko so mresti sekulje v moderno, napredno, razvito in podobno. A kakšna zmota. obliki želatinaste kepe. Ker je razmnoževalni gon med vsemi Prav prisotnost dvoživk je najboljši dokaz kakovosti prosto- najmočnejši, jih pri izpolnitvi tega poslanstva ne odvrne niti ra in dokler so tu z nami, se nam ni treba spraševati, ali je smrtna nevarnost. Med Orlico in ribnikom na Trebčah vodi narava še dovolj neonesnažena za naše zdravo življenje. namreč razmeroma prometna pot, zaradi česar so vsako In obratno: ko jih več ne vidimo in ne slišimo, je v bistvu že spomlad njene žrtve mnoge žabe in krastače. prepozno, da bi se spraševali, ali so se naša okolica, narava Dvoživke so zaradi svoje velike telesne občutljivosti na že in življenjski pogoji spremenili na slabše. Odgovor je v tem majhne spremembe v okolju postale vse redkejše, saj je primeru zelo preprost: »Ja, spremenili so se na slabše. Na svet, v katerem živijo, vse bolj onesnažen. To pa je tudi ra- veliko slabše.« zlog, da so zavarovane z zakonom in da so vse vrste uvršče- Tudi zato toliko bolj z žalostjo in ogorčenostjo lahko opazu- ne na t. i. rdeči seznam ogroženih vrst. Ko iz nekega prosto- jemo vsakoletne dokaze, kako človek še vedno malo ceni ra izginejo žabe, je to eden prvih zanesljivih znakov, da je s življenja drugih živih bitij. V Kozjanskem parku namreč ugo- tem prostorom nekaj narobe. tavljamo, da ne samo, da se vozniki pri vožnji po omenjeni Skrb za varovanje živali pa je naša skupna družbena odgo- cesti v času žabje »svatovske veselice« kaj malo brigajo za vornost in dolžnost. V zavarovanih območjih, kot je Kozjan- njihovo varnost, ampak, da mnoge žabe, ki smo jih zvečer ski park, pa je varovanje še posebna naloga njegovega ulovili v pasti, da bi jih nato drugi dan varno prenesli preko upravljavca. Z vsakoletno hitro, učinkovito in tudi razmero- ceste, ponoči postanejo plen in nato jed na krožniku brez- ma poceni akcijo postavljanja začasne obcestne ograje vestnih posameznikov. Namesto, da bi jim pred ograjo v tla uspemo delavci Parka skupaj z lastniki zemljišč preprečiti zakopana vedra predstavljala rešitev, jim pomenijo smrtno dvoživkam dostop na nevarni odsek ceste. Z vedri, v katera obsodbo. padejo, ko hodijo ob ograji, jih nato varno prenesemo do Ko kdo mi- ribnika. Mnoge med njimi bi drugače končale svoje življenje sli ali celo pod kolesi avtomobilov. Popolne odprave pogina žal ne zasmehu- moremo doseči – ta je še vedno med 200-300 osebki letno. joče reče, To pa je vendarle veliko manj od pogina, kot je bil še pred da je skrb leti, ko te akcije nismo redno izvajali. Največji zabeleženi za žabe pogin na 400 m dolgem odseku ceste je tako presegel 1000 smešna in povoženih dvoživk. n e u m n a , Opažamo, da število prenesenih dvoživk iz leta v leto niha in se v bistvu ko smo se zaradi tega že bali, da njihova populacija v Koz- ne zaveda, janskem parku – tako kot drugje v Sloveniji in svetu – neza- da s tem, držno upada, nas je ko skrbimo vendarle opogumilo zanje, skrbi- dejstvo, da je njihovo mo tudi za človeka. Predvsem skrbimo, da bodo tudi naši število v Kozjanskem otroci in naslednji rodovi dobili od nas zdravo zemljo, zdrave parku zdaj postalo življenjske pogoje in dovolj dobro ohranjeno naravo. Žabe stabilno. Vendar, kot pa so sestavni in nepogrešljivi del take narave. Dokler so rečeno, števila izpred torej z nami, se nam tudi za čisto vodo, preveč kemikalij v desetih let še zdaleč vodi ali tleh ter čisti zrak ni bati. ne dosegamo. Meni- Zahtevamo torej pravo mero občutljivosti do narave in mo, da je to lahko ra- vsega živega pri vsakem izmed nas, kar je nujen pogoj, da zlog za zaskrbljenost bodo naše skupne presoje, odločitve in delovanja takšna, in potrebo po še večji da bomo lahko mi in naši potomci sobivali v zdravem soži- pozornosti pri reševa- tju. Zahtevamo preveč? (Kozjanski park)

18 | OKo | 11. marec 2010 DUHOVNO OKO

tje zapravljal! Brez vsakega pomisleka dela na očetovem Prilika o usmiljenem posestvu, ne da bi hotel z delom svojih rok tudi razpolagati. Nikoli ni godrnjal nad težkim Očetu delom, ki ga je moral opravljati Velika noč se naglo približuje, je naproti, ga objel in poljubil, dan na dan. Tudi odhod mlaj- zato moramo poglobiti svo- kar je pomenilo odpuščajočo šega brata ga ni vznejevoljil. jo pripravo! Tokratna nedelja ljubezen. Enako Bog z dejavno Toda sedaj, ko se je vračal s nam govori predvsem o bož- ljubeznijo podpira grešnika na polja in so mu povedali o veliki jem usmiljenju in spomnili se poti k spreobrnenju, odkriva slovesnosti, ki je bila v domači bomo na Priliko o izgubljenem mu nesmisel grešnega poče- hiši zaradi veselja, ker se je vrnil sinu. ajprej bi rad omenil, da tja, daje mu pogum in mu po mlajši brat, se je pa strašno raz- naglas »na izgubljenem sinu« zakramentu sprave tudi vrača jezil. Še vstopiti ni hotel! Ko ga je prišel mirit oče, mu je zabrusil: ne poudarja dovolj bistvene- njegovo dostojanstvo posve- »Glej, koliko let ti služim in nikoli ga, za kar v priliki gre; bolje bi čujoče milosti. nisem prestopil tvojega ukaza, bilo reči »Prilika o usmiljenem Ko sin očetu prizna svojo kriv- pa mi nikoli nisi dal možnosti, Očetu«, ker je v središču Oče do: »Grešil sem, nisem vreden, da bi se poveselil s svojimi prija- Piše: Franci Strašek, župnik pri Sveti in ne sin. Da bi priliko v celoti da bi se imenoval tvoj sin,« mu telji!« Oče pa mu je odvrnil: »Ti Emi. razumeli, se bomo na kratko Oče ne dovoli, da bi govoril do si vedno pri meni in vse moje pomudili pri vsaki osebi. konca. Oče veli svojim služab- je tvoje. Ti se lahko razveseliš s ali oni šel v cerkev, toda se že Oče je simbol usmiljenega nikom: «Brž prinesite najboljšo svojimi prijatelji, kadar hočeš.« vnaprej boji, kaj bodo pa se- Boga; usmiljenje pa, ki ga je obleko, dajte mu prstan na Hotel ga je opozoriti, da on ni daj rekli … pokazal do izgubljenega sina, roko in čevlje na noge …« Bog pri njem v službi, ampak vse, Kolikokrat se zgodi, da tisti, ki je podoba božjega zadržanja sprejema iskreno kesanje gre- kar dela, dela zase, saj bo vse se spreobrnejo in spremenijo do slehernega grešnika. Oče šnika in ga sprejme že takrat, njegovo. Zato naj ne bo hud svoje življenje, ostajajo v naših se ni obotavljal sinu izročiti de- ko se je odločil, da se vrne … na svojega brata. pogovorih še naprej zaznamo- diščine, ker je spoštoval nje- Kakor je oče priredil svojemu V tem, drugem delu, je Jezus vani, omadeževani, zdijo se govo voljo in svobodo. Enako izgubljenemu sinu imenitno hotel razkriti napačna pojmo- nam za večno prekleti … Vsi Bog dopušča človekovo svo- gostijo, tako tudi Bog skesane- vanja ljudi. Ljudje se pogosto- taki zaslužimo Očetov opomin, bodo in grešniku dopušča, da mu grešniku pripravlja duhov- krat ne veselimo spreobrnenja naj ne ravnamo tako, kot je gre svojo pot. no gostijo svetega obhajila. grešnika; hoteli bi na račun ravnal starejši sin v priliki. Ko je skesani sin bil še daleč, Sin se je vrnil in spreobrnil, oče drugih sami sebe opravičevati Če čutimo, da smo hodili po ga je že zagledal njegov oče. mu je odpustil in ga ponovno pred Bogom. To je popolnoma poteh izgubljenega sina, po- Morda ga je že pričakoval in sprejel; sedaj bi se prilika lahko napačno pojmovanje Kristuso- mislimo na svoje žalostno du- hodil gledat, kdaj se bo vr- končala. Toda ne, Jezus zgod- ve ljubezni do vseh ljudi. On je hovno stanje, vrnimo se v usmi- nil. Na svojega sina nikdar ni bo nadaljuje; spregovori nam prišel na svet za vse ljudi, tako ljeni objem nebeškega Očeta, pozabil. Tudi Bog grešnika ne še o ravnanju starejšega sina za pravične kakor za grešnike. ki nam bo vrnil resnično dosto- zavrže, temveč potrpežljivo na zadnje očetovo ravnanje. Kristjani dostikrat jemljemo janstvo človeka in kristjana. čaka, da se bo končno le iz- Kakšen je bil starejši sin? Bil je svoje dolžnosti do Boga le Tudi drugim pomagajmo na mučen in razočaran in skesan dober in se je trudil, da bi ve- po črki, pogostokrat pa nam poti k Bogu, če ne drugače, vrnil k njemu. Oče je svojega iz- stno izpolnjeval svoje dolžnosti. manjka prav ljubezni do gre- pa vsaj z molitvijo, nikoli pa ne gubljenega sina spoznal že od Sploh mu na pamet ne pride, šnikov in tako tudi sami zakrivi- ravnajmo, kot je ravnal naj- daleč, čeprav je bil ves spre- da bi zapustil dom svojega mo, da mnogi ostanejo daleč starejši sin. Danes nam vsem menjen, v cunjah, propadel očeta, da bi šel kam drugam od Boga in daleč od Cerkve. Kristus kliče: «Bodite usmiljeni in telesno in duševno, stekel mu iskat delo, kaj šele, da bi ime- Pogostokrat slišimo, da bi ta boste dosegli usmiljenje!«

ji čas misijona šele prav začenja in se bo v družinah med Misijon v župniji Sveta mladimi, v domovih in službi nadaljeval vsak dan. Položil jim je še na srce, da morajo biti samemu sebi misijonarji, da se bodo v njihovem osebnem in družinskem življenju videli Ema sadovi. Na nedeljski slovesnosti so prisostvovali še oba misijonarja, domači župnik Franci Strašek in naddekan Andrej V župniji Sveta Ema je deset dni potekal sveti Grobelnik ter bogoslovec tretjega letnika Marko Rakun. Po misijon z geslom »Odprimo vrata Kristusu«, ki maši so skupaj kosili v župnišču, kjer se jim je pridružil še pater Ernest iz Olimja. V začetku misijona so Sveto Emo obiskali še se je minulo nedeljo zaključil s slovesno sveto vsi bogoslovci iz mariborskega bogoslovja s svojim duhov- mašo, ki jo je vodil slovenski nadškof in me- nim vodjem Vladom Bizjakom in bili tam pri sveti maši. Tam- tropolit Franc Kramberger. kajšnja mladina pa je bila najbolj navdušena nad obiskom glasbene skupina Lipe teen, ki bi jih celo želeli povabiti na Namen misijona, ki se je po trinajstih letih spet zgodil v župniji slovesnost svete birme. (OKo) Sveta Ema, je bila prenova verskega življenja. Župljani so misijon z veseljem sprejeli. Vodila sta ga misijonarja franči- škana, patra Krizostom Komar in pater Peter Vrabec. Misijo- narja sta z misijonskimi srečanji, govori, zakramenti in molitvijo okopavala in rahljala ter zemljo naredila rodovitno, da ne bi bili v župniji Sveta Ema nobena družina in noben faran nerodovitna smokva. To je bil namen in cilj misijona. Svoje delo sta opravljala z božjo pomočjo in s sodelovanjem žu- pljanov in ga glede na odzive zelo dobro opravila. Z nedeljsko sveto mašo, ki jo je vodil slovenski nadškof in metropolit Franc Kramberger, pa so v župniji Sveta Ema položili krono na njuno delo in na sodelovanje župljanov. Nadškof Kramberger je dejal, da se sedaj v njihovi župni- Slovesnost je vodili slovenski nadškof in metropolit Franc Kramberger.

11. marec 2010 | OKo | 19 NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

- zdravju škodljiva (oznaka Xn in napis »Zdravju ško- dljivo«), strupena (oznaka T in napis »Strupeno«) in zelo strupena (oznaka T+ in napis »Zelo strupeno«); - dražilna (oznaka Xi in napis »Dražilno«); - jedka (oznaka C in napis »Jedko«). Do pojava znakov zastrupitve s FFS pride le, če je organizem izpostavljen zadostni količini FFS in na način, s katerim FFS lahko vstopi v organizem. Pomemben je čas izpostavljenosti kemikalijam in ali gre za enkratno ali ponavljajočo se izpostavljenost. Do zastrupitve lahko pride zaradi izposta- Varna uporaba vljenosti: - preko kože (dermalna izpostavljenost); - preko dihal (inhalatorna izpostavljenost); fitofarmacevtskih - preko ust (oralna izpostavljenost). Pri delu s FFS moramo upoštevati vse preventivne ukrepe z Piše: Igor Horvat namenom, da preprečimo škodljivo delovanje FFS ali zastru- univ. dipl. ing. agr. sredstev pitev. Ob pravilni uporabi in ob upoštevanju vseh navodil Približuje se nam sezona uporabe fitofarmacevtskih sred- FFS ne bi smela predstavljati večjega tveganja za zdravje stev, zato ne bo odveč spomniti se osnovnih pravil pri upo- ljudi. Po podatkih iz Registra posvetov Centra za zastrupitve rabi pesticidov, brez katerih, žal, uspešna kmetijska proizvo- sta v preteklih dveh letih za več kot polovico zastrupitev dnja ni možna. z FFS kriva nepravilno shranjevanje in nepravilna upora- Znan je več kot 500 let stari rek zdravnika Paracelsusa: »Vse ba. Preko prehranske verige tovrstnih zastrupitev v Centru je strup, nič ni neškodljivo, le odmerek loči zdravilo od stru- nimajo registriranih. Ob upoštevanju obvestilnih stavkov in pa.« Slednji še toliko bolj velja za fitofarmacevtska sredstva, splošnih navodil za rokovanje z FFS, ki natančno navajajo, v saj je njihov namen prav škodovati določenim živim orga- kakšnih pogojih lahko uporabljamo in katero zaščitno opre- nizmom, pri tem pa vedno obstaja možnost škodljivega mo moramo uporabljati pri delu s posameznim FFS ter česa učinka tudi za ljudi. Človek je lahko izpostavljen FFS preko med delom ne smemo početi, je tveganje za zastrupitev prehranske verige, pri proizvodnji, pripravi in uporabi FFS. zelo majhno. V procesu razvoja in postopkih pridobitve dovoljenja za Osebno zaščitno opremo, ki se uporablja pri rokovanju in uporabo vsakega FFS so obvezne tudi številne preiskave in nanašanju FFS, sestavljajo: zaščitna obleka (delovni kombi- preskusi, ki do določene mere pokažejo morebitne škodlji- nezon, dvodelna obleka, obleka, odporna proti kemikali- ve učinke na neciljne organizme, iz katerih posredno skle- jam), predpasnik, rokavice, gumijasti škornji, ščitnik za obraz, pamo tudi na potencialno škodljive učinke posameznega tesno prilegajoča se zaščitna očala in poseben respirator sredstva za človeka. Na osnovi preskusov na poskusnih živa- oz. zaščitna maska. Nikoli ne smemo uporabljati oblačil, lih in spoznanj so FFS ustrezno razvrščena in označena z na- ki so narejena iz materialov, ki vpijajo snovi, npr. bombaž, menom, da uporabnike opozorijo na možne nevarnosti, ki usnje ali platno. Za dobro zaščito moramo uporabljati oble- jih predstavlja posamezno sredstvo. FFS ob pravilni uporabi ke, izdelane iz materialov, ki so odporni na kemikalije (ne samo po sebi ne bi smelo predstavljati nevarnosti za zdravje prepuščajo vode, mineralnega olja in organskih topil). ljudi. Do prekomerne izpostavljenosti pride zlasti, kadar se Ker smo dnevno izpostavljeni različnim kemikalijam, katerih ne držimo dosledno vseh predpisanih navodil o shranjeva- skupnega delovanja ne moremo predvideti, moramo pri nju, pripravi, uporabi FFS ter v primerih, ko gre za namerno vsakdanjem delu dosledno upoštevati pravila dobre kme- zastrupitev. tijske prakse in integrirane pridelave, da dosežemo čim niž- Glede na nevarne lastnosti za zdravje ljudi FFS delimo na: jo vsebnost pesticidov v živilih in v našem okolju. Trije slavljenci V Krajevni organizaciji RK Kozje skozi vse leto pridno obi- skujejo jubilante. Letos so obiskali že tri osemdesetletnike. Prva je v januarju praznovala Angela Gerzina z Zdol. Obi- ska Cvetke Bevc in Hedvike Rajgl se je zelo razveselila, še posebej zato, ker so bili dnevi pred praznovanjem za njeno družino precej žalostni. Skupaj so pokramljale, obe obisko- valki pa sta Angeli zaželeli predvsem zdravja. Drugi slavljenec je bil Viktor Ratajc iz Ješovca pri Kozjem. Nasmejan se je razveselil obiskovalcev, med katerimi so bili Cvetka Bevc, Milen Jagrič in Marta Kladušek, spremljal pa jih je harmonikar Kristjan. Plesali sicer niso, je pa slavljenec vseeno z Slavljenka Olga Čebular svoja leta dobro skriva. navdušenjem prisluhnil zvokom harmonike. Čas obiska je minil v prijetnem pogovoru in je po slavljenčevih besedah prehitro minil. Poslovili so se z željo, da se večkrat srečajo in seveda tisto, ki kliče po zdravju. Zadnja slavljenka v začetku tega leta pa je bila Olga Čebular iz Kozjega. Članice KORK Kozje, Cvetka Bevc, Hedvika Rajgl in Erika Maček, so jo z obiskom zelo presenetile in skoraj niso mogle verjeti, da jih ima že res osemdeset, saj leta dobro skriva. Obisk je minil v znamenju ženskega klepeta, v katerem je slavljenka med drugim navdušeno pripovedovala, kako so jo njeni najdražji razselili ob prazniku. Dodala je, da si želi še predvsem zdravja, kar so ji zaželele tudi obiskovalke in se poslovile z željo, da se večkrat vidijo. (Z. I.) Viktorja Ratajca so razveselili tudi z zvoki harmonike.

20 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK Vedno nasmejan in Vnuki so mu v dobre volje posebno veselje Ivan Čule je zakorakal v osemdeseto leto. Z Anico živita v Jože Zupan iz Osredka pri Podsredi je praznoval svoj osem- topli hiški na Pokleku. Prišel je iz Hrvaške, prej je bila to na- deseti rojstni dan. S sinom živita v prijetni hiši, kjer se je tudi mreč ena država. Čeprav je bil v službi v Sloveniji precej rodil. Ima pa še dva sinova, ki sta si družino ustvarila izven let, mu je hrvaščina ostala pogovorni jezik. Je zelo dobre domačega kraja. Vnuki so mu posebno veselje. Še sedaj volje in vedno nasmejan. Prijetno presenečen je bil ob obi- pa skrbi za živino, ki pri hiši njegova skrb. Da se bo lahko še sku predstavnic KORK Podsreda - Osredek z županom, Du- vozil z avtom, si mora pa malo popraviti oči, saj je siva mre- šanom Andrejem Kocmanom, predsednikom KS Podsreda, na naredila svoje. Zelo pa se je razveselil obiska predstavnic Markom Kunejem, in muzikantom, Ivom Krošljem. Ob prije- KORK Podsreda - Osredek z županom, Dušanom Andrejem tnem kramljanju je naš čas hitro minil. Zapeli smo ob zvokih Kocmanom, in predsednikom KS Osredek, Karlom Kunejem. harmonike in z željo, da se ga zdravje še dolgo drži, smo se Muzikant, Ivan Krošelj, je pa s harmoniko poskrbel za veselo poslovili. (O. S.) vzdušje. Malo smo poklepetali o časih Jožetove mladosti in o sedanjih, pa ugotovili, da niso bili nikoli lahki in tudi sedaj je življenje težko. Z željo, da bi mu zdravje še naprej dobro služilo, smo sklenili naš obisk. (O. S.)

Ivan se je zelo razveselil gostov, ki so mu zapeli ob harmoniki. Jože z obiskovalci in vnuki, ki ga vedno razveselijo.

kulturne krajine, ki je v vseh svojih razsežnostih in lepotah V Slovensko–bavarski podvržena tudi minevanju, je svojo predstavitev zaključil Matija Plevnik. Avtor razstave se je kolektivu Kozjanskega parka zahvalil za hiši »Golo kosilo« možnost sodelovanja in postavitve razstave ter izrazil željo po nadaljnjem sodelovanju. Kulturni dogodek je v svojem V Kozjanskem parku so minuli petek v Slo- že prepoznavnem glasbeno-avtorskem slogu popestrila vensko–bavarski hiši v Podsredi odprli razsta- Brencl banda, ki je ponovno navdušila. (Jasna Sok) vo slikarja Tomaža Milača z naslovom Golo kosilo.

Vodja projekta, Nataša Ferlinc Krašovic, je ob uvodu na kratko predstavila razstavo, ki jo zaokrožuje cikel 11-ih slik manjšega formata in so nastale pod vtisom kulturne in kra- jinske dediščine Kozjanskega v tehniki olje na platno. Avtorja in njegovo delo je predstavil umetnostni zgodovinar Matija Plevnik, ki je poudaril, da je Tomaž Milač eden redkih sodobnih ustvarjalcev mlajše generacije, ki iščejo navdih v klasičnem slikarstvu. Ustvarjalec svoje motive črpa iz zakla- dnice večstoletne tradicije klasičnega evropsko-vedutne- ga slikarstva, a jo z lastnim izraznim jezikom tudi nadgradi in Avtor razstave se je kolektivu Kozjanskega parka zahvalil, ker so mu omogočili postavitev razstave. predrugači. Njegove slike so odraz kulturne krajine in njene večstoletne poselitvene kontinuitete. Ob nizu krajinskih ve- dut pa je na razstavi tudi tihožitje, preko katerega se na nek način umakne iz kolektivne v sfero občutenja vsakda- njega domačega vzdušja. Hkrati pa Matija Plevnik pripisu- je velik pomen tudi samemu procesu nastajanja teh del in obenem spoznavanju neznanih krajev. Avtor se je namreč svoje začrtane naloge lotil skrbno načrtovano, saj je v več mesecih izbiral ustrezne motive, jih najprej fotografiral in nato motive dodelal s številnimi skicami in barvnimi študi- jami. Pomembno pa je tudi dejstvo, da avtor s svojim rea- lističnim pristopom hkrati ustvarja tudi dokument prostora, saj tako zavestno sodeluje v procesu beleženja slovenske Brencl banda.

11. marec 2010 | OKo | 21 PREDSTAVLJAMO Marijanina zgodba Ana-Marija Pušnik je avtorica romana Marijanina zgodba, katerega podnaslov je Oven, devica in rak. Knjigo je izdalo podjetje Avon, ki redno izvaja humanitarno dejavnost za boj proti raku dojk. Celoten izkupiček prodaje knjige je namenjen za programe Europe Donne - Slovenskega združenja za boj proti raku dojk.

leznijo? Avtorica pravi, da običajno zelo nebogljeno. In k temu pri- pomorejo tudi bolnice same, ki se ne odprejo in se ne pogovorjajo dovolj. Predvsem pa je to odvisno od tega, v kakšnem odnosu sta bila pred boleznijo. Drugi del zgodbe govori o razpadu družine. »Ko je prišel Martin pome v bolnišnico, sem začutila med nama neverjetno napetost. Komaj sva izrekla kakšno besedo, mučna tiši- na je napetost le še večala. Njegov pogled, ki že prej ni bil ne vem kako prijazen, je še potemnel. Tesnoba se je razlivala kot grenak žolč v sleherni kotiček mojega telesa. Najraje bi na ves glas za- kričala, da bi prepolovila tišino in bol v meni. Potegnila bi volan v desno, da bi avto z nama zgrmel s ceste in nikoli več ne bi čutila silnega pritiska z vseh strani. Vseeno bi mi bilo, kaj bi se zgodilo potem.« Stopnjevanje duševne bolečine je predramilo razum z utri- pajočo rdečo lučko, ki je govorila: »Vse boš prenesla. Tudi to, da nisi več ljubljena.« Roman Marijanina zgodba je izdalo podjetje Avon, ki redno izvaja humanitarno dejavnost za boj proti raku dojk. V šestih letih so s pro- dajo namenskih nekozmetičnih proizvodov v ta namen podarili kar 90.000 evrov in to v glavnem za programe Europe Donne, Sloven- skega združenja za boj proti raku dojk. Tudi izkupiček od proda- Avtorica knjige. je knjige MARIJANINA ZGODBA je v celoti namenjen humanitarni podpori Europe Donne. Pri nas vsako leto za rakom na dojki zboli 1100 žensk. S temi po- Cena knjige je 14 EUR, naročite pa jo lahko na spletni strani www. datki se srečujemo velikokrat. Iz medijev, na cesti, med pogovori. avon.si ali po telefonu na 031 651 371 ali 040 504 881. Knjiga je lah- Saj se nas vedno dotaknejo, ampak ne tako, kot takrat, ko ti po- ko lepo darilo tistim, ki so se s to zahrbtno boleznijo že srečali. Lahko vedo v obraz, da se je ta grozljiva črna prikazen naselila v tvojem pa je tudi doprinos k podpori Slovenskemu združenju za boj proti telesu. raku dojk, Europi Donni. In nenazadnje, prijetno branje novega slo- Ana-Marija Pušnik je napisala roman »Marijanina zgodba« s podna- venskega romana. (Zdenka Orač) slovom »Oven, devica in rak.« Nova knjiga, ki bi zagotovo šla mimo Vir: Odlomki iz knjige MARIJANINA ZGODBA. mene, če ne bi vedela, da je to njena avtobiografska zgodba, ki pripoveduje, kako je pri štiridesetih letih zbolela za to boleznijo. Spremno besedo za dobro popotnico knjigi je napisala prim. dr. Mojca Senčar, dr. med., predsednica Europe Donne, Slovenskega združenja za boj proti raku dojk. Napisala je takole: »Ana-Marija Pu- šnik je svoje občutke zlila v pretresljivo pripoved ene izmed mnogih žensk, ki so zbolele za rakom dojk in ga tudi uspešno premagale. S svojo neizmerno voljo si je ustvarila še polnejše življenje. In našla je pogum, da je svoje strahove in stiske, pa tudi rast svoje osebnosti razkrila tudi nam. Tako je mnogim izmed nas, ki smo se spopadale ali se še spopadamo z rakom dojk, odkrila, da se s strahovi srečuje- jo tudi druge in se jih da premagati. Tistim, ki pa se bodo mogoče z rakom še srečale, sporoča, da tudi rak ni nepremagljiv.«

In kakšna je zgodba tega avtobiografskega romana? V prvem delu pripoveduje o družini. O njenem hitenju in vsako- dnevnih soočenjih s čisto preprostimi problemi, ki so del družinske- ga življenja. Vendar v pripovedovanju o velikih nalogah, ki si jih zastavlja Marijana, zaslutimo njena lastna vprašanja o smiselnosti dodatnih bremen študija, nočnega bedenja ob pripravah na izpi- te in prve znake utrujenosti telesa in duha. V službi jo podpirajo, pri vzgoji treh malih otrok pomaga mama. Mož opravlja gospodinjska dela, ona pa je zbolela. »Vaši izvidi jasno kažejo na maligni tumor v levi dojki. Citološka pre- iskava je potrdila številne maligne celice v punktirani bezgavki. Vsi ostali izvidi so negativni, kar pomeni, da bolezen še ni naredila zasevkov v pljučih, jetrih ali kosteh. To je zelo ohrabrujoče.« so ji povedali. V knjigi avtorica pripoveduje in opisuje zgodbe mnogih bolnic, tudi zgodbo neke Silvane, ki je imela enako diagnozo, vendar je že na samem začetku obupala. Ni imela moči za boj in za soočenje z rakom. Čez tri mesece so jo pokopali. Marijana pa je bolezni napovedala boj. Ne samo boj, pravo voj- no, v kateri je bilo veliko bitk za življenje in neskončno mnogo trpe- čih trenutkov ob zdravljenju s kemoterapijo. »Vselej se je ponavljalo isto: slabost, krči, bruhanje, utrujenost. Štiri- najst dni. Vsak naslednji dan v tem ciklusu je bil lažji, z manj slabosti in bruhanja. Sledilo je štirinajst dni dobrega počutja. In strah pred novo kemoterapijo.« In kako se počuti moški, ko njegova ženska zboli za tako težko bo- Naslovnica knjige.

22 | OKo | 11. marec 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Zlatoporočenca s svati.

so poskusili z nepravimi nevestami, končno pa je iz hiše prišla tudi Slavica. Vsi skupaj, Ivanu je kot priča stal ob strani svak Vinko, Slavici »Imela sva srečo, pa stric Matija, so se potem odpravili v olimsko cerkev. Tam sta si večno zvestobo obljubila pred bogom. Poročno slavje se je potem odvijalo na nevestinem domu, naslednjega dne pa so odšli še na da sva se našla in se ženinovega, kjer se je ohcet zaključila šele v torek zvečer. Takoj po poroki sta mlada zakonca prevzela kmetijo Ivanovih star- šev in prvi otrok, sin Jože, se jima je rodil dobro leto po poroki. Kasne- vzela.« je sta se mu pridružili še Bernarda in Marjana. Zakonca Žagar o svojih otrocih izrekata le pohvalne besede. Povedala sta, da so vedno Pred petdesetimi leti sta se 27. februarja naj- poprijeli za delo in bili kljub temu zelo pridni tudi v šoli. Sin Jože se je odločil, da ostane doma na kmetiji, obe dekleti pa sta nadaljeva- prej civilno in dan kasneje še cerkveno poro- li šolanje. Bernarda je postala učiteljica matematike, Marjana pa čila Slavica in Ivan Žagar. Njuno življenje na uspešno zaključila študij agronomije. Otroci so si kmalu našli vsak svojega partnerja, se poročili in ju pričeli razveseljevati z vnuki. Andrej, hribovski kmetiji so zaznamovali ljubezen, pri- Janez, Blažka, Mojca, Matic, Tilen in Domen ju vseskozi razveseljuje- dni otroci in vnuki, ki jima lepšajo dni v jeseni jo, še posebej pa sta ponosna nanje, ker tudi radi pomagajo pri delu po svojih močeh. Pravita, da jih vseskozi zelo povezuje tudi vera. življenja. Zelo vesela sta, ker je Slavico, ki je bila petdeset let korska pevka, kot pevka zamenjala vnukinja Blažka, pa tudi ostali otroci in vnuki Slavica in Ivan Žagar sta bila radi hodijo v cerkev. neke vrste soseda, saj pravi- Po petdesetih letih pa sta se Ivan in Slavica ponovno vzela. Čudovit ta, da sta, preden sta pričela dan si bosta dobro zapomnila, sta zatrdila in povedala, da so se skupno življenje, živela na sose- najprej zbrali na domu, kjer so se jim pridružili številni sorodniki. Seve- dnjih hribih. Spoznala sta se že v da že tam ni manjkalo presenečenj. V cerkvi v Olimju pa so ju zelo osnovni šoli in celo v eni izmed ganili patri, obred je vodil pater Ernest, s številnimi lepimi besedami o iger, ki so jih igrali v šoli, zaigrala njunem skupnem življenju. S petjem so ju presenetili olimski cerkveni ljubimca. Na vprašanje, ali se je pevci. Po petdesetih letih sta si Žagarjeva za priči izbrala vsak svoje- ljubezen rodila takrat, sta se oba ga nečaka. Že v Olimju so poskrbeli, da svatje niso bili lačni in so jim le namuznila in povedala, da se postregli s »pršjačo« in vinom, potem pa se je velika družba svatov je njuno pravo poznanstvo pri- iz Olimja odpravila v restavracijo Hotela Žonta, kjer je zaposlen njun čelo, ko so sta hodila skupaj de- vnuk Janez, in kjer je sledilo slavje. lat po vinogradih. Slabo leto po Ivan je moral svojo zlato nevesto nesti preko praga in s sabljo od- tem, ko sta postala uraden par, preti penino. Vmes so ju s petjem razveselili še Obsoteljski slavčki, pa sta se vzela. Poročno slavje zlatoporočenca pa sta tudi zaplesala. Po čudovitem dnevu sta se je trajalo kar štiri dni. Prvič sta se odpravila domov, kjer nadaljujeta svoje skupno življenje. Pravita, da civilno vzela 27. februarja 1960. sta imela srečo, da sta se našla, in da je njuno življenje vseskozi krojila Spominjata se, da je bilo ravno ljubezen. Danes sta vesela, ker si je sin našel pridno ženo, s katero tako kot letos. Pri Amonovih so si vodita kmetijo, ki sta jima jo predala. (Zdenka Ivačič) izposodili kočijo in se odpeljali k civilni poroki. Mladoporočenca sta spremljali le priči, brata Jože in Rok. Po končanem obredu pa sta se vrnila vsak na svoj dom. Na nevestinem je potem muzikant odigral »ledik« stan, potem pa je spremljal ženina domov in celo prespal na njegovem domu. Naslednjega dne pa je bila civilna poroka. Ženin se je skupaj s svojimi svati peš odpra- vil po nevesto. Naleteli so na zaprta vrata in priča je morala od- Poročna fotografija zakoncev govarjati na vprašanja, potem Žagar. Na poti v cerkev v spremstvu prič.

11. marec 2010 | OKo | 23 ŠOLSKO OKO

udaril, da lahko vsak posameznik pomaga, če to želi. Učen- Bistriški osnovnošolci ce je tudi vzpodbudil, da so pričeli z zbiranjem svinčnikov, barvic in šilčkov, ki jih bodo poslali prijateljem v Afriki, kamor jih bo odnesel prav Tomo Križnar. Po razredih pa so učenci pod drobnogled vzeli spoznavali stereotipe preko delavnic. V nižjih razredih so se predvsem pogovarjali o odnosih med moškimi in ženskami, izdelovali plakate, napisali kakšno pesem, pripravili skeče, stereotipe v enem izmed razredov pa so se naučili celo rapersko pesem. Mentorica Martinijeva je še poudarila, da pa je ob Osnovnošolci iz Bistrice ob Sotli so se tako kot vseh aktivnostih otroke najbolj navdušil prav Tomo Križnar. njihovi sovrstniki v minulih tednih podrobneje Vse, kar so počeli po posameznih razredih, pa so učenci seznanjali s pojmi kot so rasizem, stereotipi in predstavili na šolskem otroškem parlamentu, kamor so povabili tudi goste. Najprej so navdušili najmlajši iz vrtca, po- diskriminacija. Vse to je zakrivil otroški parla- tem pa prav vsi predstavniki razredov, vsak na svoj način so ment z istoimenskim naslovom, ki je bistriškim namreč predstavili, kaj vse so o stereotipih spoznali, kaj so učencem postregel s številnimi odgovori na se naučili in kaj sami menijo o stereotipih ter kje se srečujejo z njimi. Drugi del razprav pa je minil v znamenju vprašanj vprašanja, najbolj pa si ga bodo zapomnili gostom. Župan Jožef Pregrad je odgovarjal na vprašanje, po obisku Toma Križnarja. zakaj meni, da je več moških v politiki kot žensk, in ponosno povedal, da v njihovem občinskem svetu sedi tudi nekaj Kaj pomenijo pojmi rasizem, stereotipi in diskriminacija? Ko žensk in da se slednje vse bolj vključujejo tudi v politiko. Upo- so v osnovnih šolah pričeli razmišljati o besedah, ki sesta- kojeni ravnatelj jim je predstavil primer, kako so se z diskrimi- vljajo temo letošnjega otroškega parlamenta, so bile le-te nacijo nekoč srečali tudi v šoli, predstavnica Mladinskega še zelo nerazumljive. V Bistrici ob Sotli pa so se odločili, da centra, Irena Rudolf, pa je predstavila dejavnosti društva pod drobnogled vzamejo stereotipe, ker so slednji po be- in pojasnila, zakaj so mladi skupina ljudi, ki jih nemalokrat sedah mentorice šolskega parlamenta, Nataše Martini, na označimo s stereotipi. Na svoj značilen humorni način je šoli učencem vseeno najbližji. Ukvarjali so se z odnosi med odnose med moškimi in ženskami skozi svoje aforizme pred- Slovenci in tujci, moškimi in ženskami in še čim. Poleg dejav- stavil Tonči Babič, vprašanje, vezano na temo otroškega nosti, ki so se odvijale po razredih, so v svojo sredino povabili parlamenta, pa sem dobila tudi sama in udeležencem člane Društva proti boljšemu svetu, ki je organiziralo delav- predstavila, da se v lokalnem okolju, v katerem delujemo, nice, in svetovnega popotnika Toma Križnarja, ki jih je več skorajda ne srečujemo s temami, kot so stereotipi, rasizem kot navdušil, saj je človek, ki potuje in humanitarno dela za in diskriminacija. Učenci so bili z odgovori zadovoljni in za druge ljudi. Predstavil jim je, kaj počne, zakaj je pristal celo v konec glasovali še o temi, o kateri bi želeli razpravljati na zaporu in jim približal življenje v krajih, ki jih je obiskal, ter po- naslednjem otroškem parlamentu. (Zdenka Ivačič)

Mladi parlamentarci z gosti.

Obisk Toma Križnarja je ostal nepozaben.

Parlament so vodili Sara, Gašper in Staš. Svoj prispevek na otroškem parlamentu so dali tudi najmlajši iz vrtca.

24 | OKo | 11. marec 2010 ŠPORT Bučenarji ponovno na Krvavcu Člani Športnega društva Buče so izkoristili zadnjo februarsko soboto in preživeli čudovit dan na Krvavcu. Že deveto leto zapored so se organizirano odpravili na skupinsko smuča- nje. Od 82-ih članov se jih je smučanja letos udeležilo 52, kar dokazuje, da so tovrstna smučarska druženja zelo do- brodošla.

Počitek med smuko.

Zbrali so se že v zgodnjih jutranjih urah in s samo enim po- stankom pravočasno prispeli na cilj. Proge so bile enkratno pripravljene in za vsakega se je našla tista ta prava. Na- smučali so se tako odrasli kot otroci, tako počasni kot hitri. Sonce je vztrajno preganjalo veter, tako da so se nekateri celo »martinčkali« na snežni plaži. Atrakcija pa so bili tudi jadralni padalci. Na poti domov so pridne gospodinje pripravile pravi mali ruski bife in ob dobri kapljici sta se potešili lakota in žeja. Predsednik Športnega društva Buče, Robert Plevnik, se je vodji smučarske sekcije, Vlasti Mramor, še posebej zahvalil Pridne gospodinje so poskrbele za slasten ruski bife. za brezhibno organizacijo. (Urška Plevnik)

ga pa je z zmago v zadnjem krogu osvojila ekipa Rogaška 2. Ekipa NTK Krško bo tako v naslednji sezoni nastopala v 1. ligi, ekipa Avtomaterial Liga namiznega tenisa Kukovičič pa se je uvrstila v dodatne kvalifikacije z devetouvrščeno ekipo 1. lige. Od tretjega mesta naprej so se zvrstile še tri ekipe iz Kozjega: Rajmax, ŠD Kozje in Tenis klub Kozje dr. Harvey. Izmed ekip iz Občine »Vezenje EP« Kozjansko Kozje sta nastopili še dve; LE-SIN ŠD Buče je zasedla deveto mesto, TKK 1. LIGA Kozje Vezenje EP mladi pa desetega. Predsednik Športne zveze Kozje Derbi predzadnjega kroga lige namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjan- Roman Gradišek in vodja lige Ervin Perčič sta se ekipam zahvalila za sko med ekipama Trgovine Polje 1 in Moj mesar Jože je bil prestavljen. sodelovanje, igralce pa povabila še na turnir posameznikov lige. Zanesljivi zmagi sta ponovno dosegli ekipi Rogaška 1 in Dravski veterani, ki sta trenutno na vrhu lestvice, sledita pa jima ekipi, ki sta presta- REZULTATI 11. kroga - II. LIGA, 6. 3. 2010 vili tokratno tekmo. Ravno ta in derbi zadnjega kroga med ekipama LE-SIN ŠD Buče : TKK Vezenje EP mladi 5 : 0 Dravski veterani in Trgovine Polje 1 bosta dali končni odgovor o tem, Rogaška 2 : Podčetrtek veterani 5 : 0 kateri dve ekipi se bosta ob ekipi Rogaška 1 še veselili enega izmed Polje, d. o. o. : ŠD Kozje 0 : 5 prvih treh mest. Avtomaterial Kukovičič : TKK dr. Harvey 3 : 2 Prevozništvo Novak SG : Rajmax 2 : 3 REZULTATI 8. kroga – I. LIGA, 28. 2. 2010 NTK Krško prosti NTK Ponikva : Elektro Kunst ŠD Buče 3 : 6 (Purišič 3/0, Lončarek 0/3, Štor M. 0/3 – Ferlič 2/1, Kunst 2/1, Plevnik KONČNA LESTVICA - II. LIGA: 2/1) Trgovine Polje 2 : Rogaška 1 0 : 9 EKIPA TOČKE (Filipančič Ma. 0/3, Dobravc M. 0/3, Bunšek 0/3 - Tepeš 1/0, Močnik 1. NTK KRŠKO 20 3/0,Gradišnik 3/0,Novak 2/0) 2. AVTOMAT. KUKOVIČIČ 19 TKK Vezenje EP : Dravski veterani 2 : 7 3. ROGAŠKA 2 17 (Pondelak 1/2, Perčič 1/2, Petrič 0/3 - Škoberne 3/0, Klep 3/0, Štor I. 4. RAYMAX 17 1/2) 5. ŠD KOZJE 16 6. TKK DR. HARVEY 15 Avtoservis Strašek Lemberg prosti 7. PREVOZNIŠTVO NOVAK 14 Trgovine Polje 1 : Moj mesar Jože prestavljeno 8. PODČETRTEK VETERANI 13 9. LE-SIN ŠD BUČE 13 10. TKK VEZENJE EP MLADI 11 LESTVICA PO 8. KROGU: 11. POLJE, D. O. O. 9 EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI TOýKE 1. ROGAŠKA 1 7 7 0 14 2. DRAVSKI VETERANI 7 6 1 13 3. MOJ MESAR JOŽE 7 5 2 12 4. TRGOVINE POLJE 1 6 5 1 11 5. TKK VEZENJE EP 7 3 4 10 6. ELEKTRO KUNST ŠD BUýE 7 2 5 9 7. AVTOSER. STRAŠEK LEMBERG 7 2 5 9 8. NTK PONIKVA 7 1 6 7 9. TRGOVINE POLJE 2 7 0 7 7 2. LIGA S tekmami 11. kroga se je zaključila letošnja sezona v drugi ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. V sezoni 2009/10 je v drugi ligi nasto- palo enajst ekip. Že pred zadnjim krogom je bilo jasno, da je prvo mesto brez poraza osvojila ekipa NTK Krško, ki je bila letošnji novinec v ligi. Točko za njimi je zaostala ekipa Avtomaterial Kukovičič ŠD Kozje, tretje-

11. marec 2010 | OKo | 25 ŠPORT KK Terme Olimia Podčetrtek - člani

Rutinirana zmaga v Ježici pred odločilno tekmo z Bistrico

20. kolo 2. SKL – vzhod

Ježica : KK Terme Olimia Podčetrtek 69 : 82 Abramovič 22, Štahl 22, Trupaj 13, Maček 11, Gobec 6, Hunski J. 5, Plavčak 3

Podčetrtčani z novo zmago na gostovanju v Ljubljani ostajajo še edino neporaženo moštvo drugega dela sezone. Zmaga pri neugodni ekipi Ježice pa je vsekakor najboljša možna popotnica pred najpomembnejšo tekmo sezone – domačo tekmo z neposrednim tekmecem za dodatne kvalifikacije, ekipo ALTE Bistrica. Tekma proti Ježici načeloma ni bila odločilnega pomena, bi pa v primeru poraza podčetrtški košarkarji potrebovali zmago na obeh preostalih tekmah (doma z Bistrico in na gosto- Podčetrteške košarkarje čaka v soboto „tekma sezone“. vanju pri Pakmanu). Toda zmaga proti Ježici je še en dokaz odlične forme in uigranosti podčetrtških košarkarjev. EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI TOKE RADENSKACREATIV 20 19 1 39 Če je v prejšnjih sezonah bila ekipa veliko uspešnejša na KKTERMEOLIMIA 20 domačih tekmah, je v letošnji sezoni dodala tudi odlične PODETRTEK 17 3 37 predstave v gosteh, kar posledično prinaša odlično uvr- ALTEBISTRICA 20 16 4 36 stitev na lestvici. V preteklih štirih sezonah so bili na go- JEŽICA 20 13 7 33 PAKMANCELJE 20 10 10 30 stovanju pri Ježici vselej uspešnejši domačini, tokrat pa je UNIONOLIMPIJAmladi 20 10 10 30 padla še zadnja ekipa, s katero so imeli Podčetrtčani v ILIRIJA 20 9 11 29 prejšnjih sezonah slabe izkušnje v gosteh. DRAVOGRAD 20 8 12 28 Trener Dragšič kakor v prejšnjem kolu, tudi tokrat ni mo- PODBOJE 20 8 12 28 19 gel računati na poškodovanega Teržana. Tekma je v pr- CALCITMAVRICA 5 14 24 VRANIVRANSKO 20 3 17 23 vih desetih minutah igre postregla z izenačeno igro. Po LASTOVKADOMŽALE 19 1 18 20 desetih minutah je semafor kazal rezultat 25 : 25. Če so v letošnji sezoni Podčetrtčani največkrat zlomili naspro- pa čaka Podčetrtčane odločilna tekma. Ervin Dragšič tnika v 3. četrtini, se je tokrat to zgodilo v drugih desetih bo zagotovo dobro pripravil ekipo na Bistričane, ki so minutah igre (13 : 22), kjer so si kot gostje priigrali odločil- v zadnjem kolu zanesljivo premagali ekipo Pakmana v no prednost, ki so jo zanesljivo obdržali do konca tekme. gosteh. Šteje le zmaga, saj bi v primeru poraza bili ekipi Predvsem je bila odločilna obramba nad zunanjo linijo točkovno izenačeni, vendar bi v dodatne kvalifikacije Ježice, ki je znana po uspešnih metih izza 6.25. Veseli tudi potovali Bistričani, saj bi imeli boljši točkovnik v medse- dejstvo, da ima ekipa Podčetrtka „širino“, saj je vedno bojnih tekmah (seveda to velja v primeru, da bi bili obe znova razpoložen drug igralec. Če v tokratni tekmi ni bil ekipi uspešni v zadnjem kolu). S to tekmo bo znan še za- pri metu najboljši strelec Gobec (le 6 točk), sta njegov dnji potnik dodatnih kvalifikacij (tja so se že uvrstile ekipe strelski učinek nadomestila najučinkovitejša igralca tek- Radenska, Portorož in Radovljica). Najboljši dve ekipi pa me, kapetan Štahl in Abramovič, oba z 22-imi točkami. nato napredujeta v 1. B ligo. Tekma bo v soboto, 13. 3. Torej je pet igralcev vedno sposobnih na vsaki tekmi 2010, ob 19. uri, v večnamenski športni dvorani v Podče- doseči 20 točk ali več, kar daje moštvu še večjo stabil- trtku. Pridite in s spodbujanjem pomagajte podčetrtškim nost, zato v letošnji sezoni tudi ni rezultatskih nihanj. Sedaj košarkarjem na „tekmi sezone“.

REZULTAT 12. kroga: Strelska liga »Gravi ŠD Buče 2 : Pivovarna Lipnik 1319 : 1392

LESTVICA PO 13. KROGU: Art« Kozjansko EKIPA TEKME ZMAGE PORAZI ZADETKI TOýKE 1. ŠD BUýE 1 11 11 0 15605 22 2. ŠD BISTRICA 1 11 9 2 15603 20 Predzadnji krog strelske lige »GraviArt« Kozjansko je prine- 3. PIVOVARNA sel zelo izenačeno tekmo med drugima ekipama športnih LIPNIK 11 7 4 15215 18 društev z Buč in iz Bistrice ob Sotli. Za štiri kroge je bila boljša 4. SD BISTRICA 2 12 5 7 15920 17 5. SD DREN 1 11 5 6 14724 16 ekipa Buče 2. Njihova prva ekipa je bila zanesljivo boljša od 6. ŠD BUýE 2 10 1 9 12968 11 prve ekipe Drena, prav tako zanesljivo zmago pa so vknjižili 7. SD DREN 2 10 0 10 11804 10 tudi strelci iz Šmarja pri Jelšah. Krog pred koncem se vrstni red prvih treh ekip ne more več spremeniti, kljub temu pa LESTVICA POSAMEZNIKOV PO 13. KROGU (POVPREČJE): zadnji krog prinaša derbi med vodilnima ekipama, na kate- 1. Miran Posteržin 365,8 rem lahko, glede na zadnje rezultate, pričakujemo odlično 2. Jože Fajs 357,8 streljanje. 3. Mirko Kunst 356,6 4. Ladi Kunst 355,7 REZULTATI 13. kroga, 5. 3. 2010 5. Peter Kunst 354,7 SD Dren 1: ŠD Buče 1 1369 : 1442 Pivovarna Lipnik : SD Dren 2 1397 : 1201 ŠD Buče 2 : ŠD Bistrica 2 1350 : 1346 ŠD Bistrica 1 prosti Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 11. marec 2010 ŠPORT

ŠD IMENO U14 : CVUR PRISTAVA 1 : 11 Strelci: Kunstič (1) – Čonč (3), Pavlič P. (3), Žličar S. (3), Kunstič N. Rajmax osvojil naslov (2) ŠD KOZJE MLADI : ŠD BUČE 1 : 0 Strelci: Zorenč (1) prvaka BMW CLUB : BAR KRANER 3 : 3 Z nedeljskimi tekmami 11. kroga se je končala premierna sezona Strelci: Brundič (1), Anderlič (1), Čoh (1) – Črnelč (2), Moškon (1) ZLMN Podčetrtek, ki je potekala v organizaciji Športnega društva ENERGI : BISTRICA MLADI 0 : 3 b. b. Imeno. Zelo zanimivo je seveda bilo na zadnjih dveh tekmah, ki ŠD KOZJE ŠTUS DESIGN : ŠK VIRŠTANJ 2 : 3 so odločale o končni razvrstitvi prvih treh ekip. Najprej so tekmo Strelci: Plavčak (1), Fridl (1) – Planko (1), Bovha (1), Čonč (1) odigrali Loški Hopsi in Intermak. Kljub vodstvu Imenčanov, 3 : 0, so ŠD PODSREDA : TERME OLIMIA 2 : 4 Hopsi v drugem polčasu uspeli s tremi goli Iskrača izenačiti. S to Strelci: Jagrič M. (1), Jagrič K. (1) – Ceraj (2), Kajba F. (1), Ivačič osvojeno točko pa so si, kot se je na koncu izkazalo, priborili konč- (1) no 2. mesto. V zadnji tekmi, ki je neposredno odločala o prvaku, je LOŠKI HOPSI ALFAGRAD : INTERMAK 3 : 3 ekipa Rajmaxa rutinirano ugnala ekipo Loka Bar Mare in osvojila Strelci: Iskrač (3) – Alegro (2), Lončar (1) naslov prvaka. Izkušena ekipa iz Loke pa se je morala zadovoljiti s RAJMAX : LOKA BAR MARE 4 : 1 končnim tretjim mestom. Tako se je izkazalo, da je bil prvak odlo- Strelci: Kosernik (3), Črnoša (1) – Pangerl (1) čen že v prvem kolu, ko je ekipa prvakov iz Kozjega ugnala Loške Hopse, saj sta prav ti dve ekipi ob koncu lige končali na prvem in LESTVICA STRELCEV PO ZADNJEM KROGU: drugem mestu. Končna razvrstitev na vrhu je nekako realna, saj se ekipam, ki so povsem v vrhu, pozna, da je v njihovih moštvih 27 zadetkov: Alegro (Intermak) igralo kar nekaj igralcev, ki imajo izkušnje s 1. slovensko futsal ligo. 18 zadetkov: Novak (ŠD Podsreda) Nagrade in pokale najboljšim sta podelila predsednik ŠD Imeno, 16 zadetkov: Iskrač (Loški Hopsi Alfagrad) Fredi Kajba, in župan Občine Podčetrtek, Peter Misja, ter zagoto- 14 zadetkov: Hrovatič A. (Loški Hopsi Alfagrad), Moškon (Bar Kra- vila, da bo drugo leto liga še močnejša in kvalitetnejša, čeprav je ner) že v uvodni sezoni v njej igralo kar 16 moštev. Prehodni pokal je 13 zadetkov: Doberšek (Loka bar Mare), Čonč D. (Cvur Pristava) tako prejela ekipa Rajmaxa, najboljši strelec pa je zanesljivo postal 12 zadetkov: Hrovatič G. (Loški Hopsi Alfagrad), Lončar (Intermak), Gašper Alegro (Intermak) s 27-imi zadetki. Kosernik (Rajmax) Naši policisti odlično smučajo Na tekmovanje v smučanju med policijskimi postajami Po- licijske uprave Celje, na katerem so sodelovali vsi aktivni in upokojeni policisti ter člani združenja Sever in IP, sta več kot uspešno barve Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli zastopala Mladen Pisnik in Ivan Siuka, saj sta bila med najuspe- šnejšimi policisti, ki službujejo v naših krajih. Mladen Pisnik je slavil k kategoriji starejših policistov. Pisnik, ki je sicer doma s Koroške, vse od takrat, ko se je vzposta- Najboljši strelec Gašper Alegro. vila šengenska meja, službuje kot policist na Postaji mejne policije v Bistrici ob Sotli. Njegov rezultat je bil celo drugi v skupnem seštevku vseh kategorij, česar je bil Mladen vesel še posebej zato, ker ga je prehitel le policist, ki je tekmoval v kategoriji mlajših policistov za PP Mozirje. V kategoriji IPA (Mednarodno policijsko združenje ) pa je tekmoval pomoč- nik komandirja Postaje mejne policije, Ivan Siuka iz Virštanja, ki je prav tako dosegel najboljši čas v svoji kategoriji in osvojil prvo mesto. Oba policista sta bila seveda vesela svojih rezultatov. Tekmovanja sta se udeležila, ker rada smučata in se družita s svojimi sotrpini. Dodala sta še, da se redno udeležujeta takšnih smučarskih tekmovanj, kjer je v ospred- ju druženje, vesela pa sta tudi dobrih rezultatov. (Z. I.) Zmagovalna ekipa Rajmax, ki je osvojila tudi prehodni pokal.

LESTVICA ZIMSKE LMN PODýETRTEK PO ZADNJEM KROGU:

DOS. PREJ. TEKME ZMAGE REMI PORAZ GOLI GOLI TOýKE RAZLIKA SKUPINA ZA PRVAKA 1. RAJMAX 7 7 0 0 36 13 21 23 LOŠKI HOPSI 2. ALFAGRAD 7 5 1 1 34 13 16 21 3. LOKA BAR MARE 7 5 0 2 26 17 15 9 4. INTERMAK 7 3 1 3 29 19 10 10 5. TERME OLIMIA 7 2 0 5 20 41 6 -21 6. ŠK VIRŠTANJ 7 2 0 5 18 26 5 -8 7. ŠD PODSREDA 7 1 1 5 12 30 4 -18 ŠD KOZJE ŠTUS 8. DESIGN 7 1 1 5 15 31 4 -16

SKUPINA OD 9. DO 16. 9. BISTRICA MLADI 7 5 0 2 28 11 15 17 10. BAR KRANER 7 4 1 2 25 21 13 4 11. CVUR PRISTAVA 7 4 0 3 27 13 Policist12 Ivan Siuka je na14 fotografiji drugi z leve in je slavil v kategoriji IPA. 12. ŠD BUýE 7 4 0 3 25 17 12 8 Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 13. BMW CLUB 7 3 2 2 32 21 11 11 11. marec 2010 | OKo | 27 14. ENERGI 7 4 0 3 28 22 10 6 15. ŠD KOZJE MLADI 7 2 1 4 14 12 6 2 16. ŠD IMENO U14 7 0 0 7 14 76 0 -62 POLICIJA, OBJAVA

Kolesar se je pri padcu hudo poško- Omenjeni je trenutno na prestajanju uklonilnega zapora zaradi preteklih kršitev cestnih predpisov, doma pa kot lo- doval vec hrani neprimerno zavarovano orožje. Orožje je bilo za- Dne 2. 3. 2010 je bila policijska postaja iz Zdravstvenega seženo, zaradi nasilja nad starši pa bo ovaden na pristojno doma Šmarje pri Jelšah obveščena, da so oskrbeli voznika sodišče. kolesa, ki je padel in bil zaradi poškodb odpeljan v Splo- šno bolnišnico Celje. Na kraj dogodka, v Kristan Vrh, je bila poslana policijska patrulja, ki je pri ogledu ugotovila, da je Tatvina denarnice voznik kolesa zaradi vožnje preblizu roba vozišča pri zavija- Dne 5. 3. 2010 je bila policijska postaja z recepcije Term Oli- nju v križišču zapeljal na pesek in sam padel po vozišču. Pri mia obveščana, da je bila gostu odtujena denarnica. Po- padcu si je zlomil nogo in ostal na opazovanju v bolnišnici. licisti so na kraju ugotovili, da tuj državljan pred kopanjem zaradi nepazljivosti ni zaklenil garderobne omarice, v kate- Ker se bližajo toplejši dnevi in je na vozišču še veliko peska ro je odložil oblačila in denarnico. Ko je odhajal domov, je in druge umazanije, ki zmanjšuje oprijem pnevmatik, ude- opazil, da mu je zmanjkala denarnica z nekaj gotovine. Za ležence, še posebej kolesarje, opozarjamo, da so pri vožnji neznanim storilcem policija še poizveduje. na te dostikrat nepredvidene pojave pozorni. Vlom v tovorno vozilo Vlom v vikend Dne 6. 3. 2010 je bila policijska postaja s strani oškodovan- Dne 4. 3. 2010 je bila policijska postaja od oškodovanca ca obveščena, da je neznanec preko noči na območju obveščena, da mu je neznanec v času zadnjega tedna na Mestinja z nezavarovanega parkirnega prostora v bližini območju Kozjanskega vlomil v vikend. Na srečo prijavitelja bencinske črpalke iz tovornega prostora parkiranega to- ni bilo nič odtujenega, na objektu pa je nastala material- vornjaka odtujil večje število novih računalniških LCD-moni- na škoda. Policisti so izvedli prve nujne ukrepe, storilec še ni torjev. Škode je za več tisoč evrov. Policisti so opravili ogled, izsleden. z zbiranjem obvestil in drugimi ukrepi pa že naslednjo noč pri istem vozilu zalotili dva moška, katera sta prišla po preo- stale monitorje. Storilca doma s Kozjanskega in iz Šentjurja Nasilje v družini sta bila na kraju obvladana, prijeta in zaradi zbiranja obve- Dne 4. 3. 2010 so policisti tukajšnje policijske postaje pridobili stil in dokaznih predmetov pridržana. Po zaključeni preiskavi informacije, da večkrat vinjeni sin na območju Kozjanskega bomo javnost o izsledkih obvestili. izvaja fizično in psihično nasilje nad ostarelima staršema.

Veterinarska postaja 10.10 Sodna vas pri trgovini 8.00 Vetrnik (Prešiček) Šmarje pri Jelšah, d. o. o. 10.30 Sv. Ema pri Čebularjevih 9.00 Vetrnik (Pokojek) Rogaška cesta 46 10.50 Vidovica pri Kovačičevih 10.30 Zdole 3240 Šmarje pri Jelšah 11.05 Jerčin pri Ljudmili Ivič 11.00 Ješovec 11.30 Nezbiše pri Antonu Drofeniku 11.30 Gruska 12.00 Pristava pri trgovini 12.30 Zeče OBVESTILO O CEPLJENJU 12.30 Hajnsko pri Andrluhu 13.00 Buče 14.00 dol. Buče PSOV PROTI STEKLINI Sobota, 20. 3. 2010 8.00-11.00 Veterinarska postaja Šmarje Sreda, 31. 3. 2010 Vse lastnike psov obveščamo, da bomo 15. 7.30 Prelasko 3. 2010 pričeli z rednim letnim cepljenjem Petek, 26. 3. 2010 8.00 Sedlarjevo psov proti steklini. Po veljavni zakonodaji 8.00 Podčetrtek pri Staroveških 8.30 Polje ob Sotli morajo biti vsi psi, starejši od treh mesecev, 8.45 Slake pri Antonu Mrazu 9.15 Dekmanca 1x letno zaščitno cepljeni proti steklini, ozna- 9.15 Olimje pri Jakopinu 9.45 Srebrnik čeni z mikročipom in jim mora biti dodeljen 9.45 Olimje, Sopote pri Hrvatiču 11.30 Hrastje veljavni evropski potni list. S tem bo zago- 10.10 Sopote, Slivje pri Škrjanču 13.00 Bistrica ob Sotli tovljen vpis v Centralni register psov RS. Ob 10.20 Olimje pri Uršiču 14.00 Kunšperk cepljenju bomo lastnikom psov podelili tudi 10.40 Imeno pri Prahu tablete za odpravljanje črevesnih zajedav- 11.00 Imenska Gorca pri Ribiču Četrtek, 1. 4. 2010 cev pri psih. 11.50 Golobinjek pri zbiralnici mleka 7.30 Osredek Prosimo vas, da vašega psa pripeljete na 12.10 Sela pri gasilskem domu 9.00 Vojsko eno od cepilnih mest, ki so navedena v na- 12.35 Verače pri Antonu Bovha 10.00 Poklek daljevanju tega obvestila, ali v eno od na- 13.00 Rudnica pri Motohu 10.30 Gorjane ših ambulant. (V. P. Šmarje pri Jelšah, d. o. 13.10 Rudnica pri Žlenderju 11.00 Podsreda o., Rogaška cesta 46, ali PE Tačka Rogaška 13.35 Gostinca pri Božičku 11.45 Socko Slatina, Prvomajska 49 (pri Trgovini Jager), 13.50 Virštanj pri Banovini 12.15 Zg. Trebče ali Veterinarska postaja Kozje). V ambulan- 14.30 Virštanj pri Ivanu Toplišku 13.00 Sp. Trebče to lahko pripeljete vašega psa tudi kadar- 13.45 Križan Vrh (Koren) koli kasneje v letu, v primeru, da mu ceplje- Sobota, 27. 3. 2010 nje poteče kasneje. 8.00-11.00 Veterinarska postaja Šmarje Sobota 10. 4. 2010 Stroški prijave, označevanja, vpisa v cen- 7.30-10.00 Veterinarska postaja Kozje tralni register, cepljenja in odpravljanja čre- Ponedeljek, 29. 3. 2010 vesnih zajedavcev znašajo 34,89 EUR. Za 7.30 Kozje Delovni čas ambulant VP Šmarje: učinkovito evidentiranje vas prosimo, da na 8.30 Šonovo Ambulanta za male živali na V. P. Šmarje cepljenje s seboj obvezno prinesete potni 9.30 Stari trg pri Jelšah: vsak delovnik od 8.00–14.30 ure, list za hišne živali (moder potni list), osebno 10.00 Lesično ob torkih in četrtkih tudi popoldne, od izkaznico lastnika živali ali njegovo EMŠO 11.00 Dobležiče 15.00–17.00 ure, številko (novo cepljeni psi). 11.30 Polana ob sobotah od 8.00-10.30 ure. 12.15 Bistrica/l. Ambulanta za male živali Tačka Rogaška RAZPORED CEPLJENJA 12.45 Zagorje Slatina: vsak delovnik od 10.00 do 18.00 in 13.00 Zagorje ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure. Petek, 19. 3. 2010 Ambulanta Kozje :vsak delovnik od 7.00- 9.20 Roginska Gorca pri trgovini Torek, 30. 3. 2010 10.00 ure in ob sobotah od 7.00-9.00 ure. 9.40 Sodna vas pri Regini Špoljar

28 | OKo | 11. marec 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI

Mali oglasi

ZAPOSLITEV Tema: ŽENSKE Iščem kakršno koli delo v okolici Podčetrtka in Bistrice ob Sotli. Imam lasten prevoz. Informacije na telefonski številki 031 685 025. Nudim varstvo otrok v okolici Podčetrtka. Telefon: 070 327 578. 1. Zgodovina bi ubrala drugačno pot, če bi Eva RAZNO Adamu pokazala – figo! Prodam 80–basno klavirsko harmoniko ROYAL STANDARD, servisi- rano in uglašeno. Cena 250 evrov. Telefon: 041 284 642. 2. Še hudič mora jemati ženske, take kot so. V Podčetrtku prodamo ali oddamo v najem travnik v velikosti 40 arov. Telefon: 031 680 325. Zelo ugodno prodam kotno kuhinjo Gorenje, bele barve, v izmeri 3. Sodobne ženske imajo raje svoja »jajca«, kakor 5-ih metrov. Informacije na telefonski številki 031 502 342. svoja gnezda. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740. Prodam televizijo Samsung, raven ekran 55«, priključek scart, au- 4. Bolj ko si »škrt«, bolj se lahko tudi na dan žena dio/video, srebrne barve z daljincem. Stara je 3 leta in deluje brez- čutiš mučenika. hibno. Cena 60 evrov. GSM: 031 848 707. Prodam 17« navadni monitor SIEMENS za računalnik. Cena je 20 5. Če pri ženski nisi prvi, moraš za kazen biti evrov, gsm: 031 848 707. Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 najboljši. 834 403. Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohra- Koče (Bistrica ob Sotli), 8. marec 2010 njeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. Telefon: 031 834 403. V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno enosobno stanovanje. Telefon: 041 322 769. V Rogaški Slatini dam v najem stanovanje v hiši (2. nadstropje) blizu centra in na mirni lokaciji. Kontakt: 041 786 511. Prodam limuzino Elantro 1.6 GL, metalno sive barve, centralno za- klepanje, klima, el. pomik prvih stekel, letnik 2001, avto je zelo dobro ohranjen in vreden ogleda. Telefon: 03/580 54 89. Nudim prevoze s kombijem ali tovornjakom. Kontakt: 031 667 907.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošlje- Tonči Babič te na [email protected] ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa Oko, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

Pridruži se nam na Gregorjevem plesu

v petek, 12. 3. 2010 med 17. in 20. uro prav tako v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli.*

Vabita te: in

*Prosimo starše, da poskrbijo za varen prihod in odhod otrok.

11. marec 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

OkoOKo 4 35 Rešitev:

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek Ime in priimek: Telefon: 03/58 29 016 Naslov: Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected] Pošta: Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Oglasno trženje: ponedeljka,Rešitev križanke 15. 3. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Friderik Prah, mob.: 041 977 883 ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja Gora gora 1, 1,3254 3254 Podčetrtek Podèetrtek. Majda Zidar, mob.: 041 681 886 E-mail: [email protected] Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: Majda Zidar, mag. Z NAMI V DIGITALNO PRIHODNOST. E-mail: [email protected] Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Izžrebani so bili: Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Anja Kajba, Vrenska Gorca 42, 3255 Buče Alojz Osojnik, Podsreda 5, 3257 Podsreda Oblikovanje: Friderik Prah Erika Jug, Buče 29, 3255 Buče. Naklada: 1700 izvodov

Praktične nagrade podarja podjetje ZIP s trgovinama v Podčetrtku in Bistrici ob Tisk: Kotis Močenik Anton & Sotli. Fanika, d.n.o.

30 | OKo | 11. marec 2010 V PANLESU S PRAVO STRATEGIJO TRŽENJA Vsak kupec pri nakupu pohištva želi dobiti kvaliteto, ustrezen dizajn, kakor tudi hiter in kakovosten servis. Velikokrat ljudje pri nakupu ne gledajo samo na ceno, vendar na to, kaj jim nek izdelek pomeni in kako bo vplival na kvaliteto njihovega življenja.

da neugodne razmere na trgu niso vplivale ne- gativno na potek njihovega poslovanja, kakor tudi ne na razvoj novih kuhinj. Kriza je aktivnosti na področju razvoja izdelkov le še spodbudila ter utrdila njihov položaj na trgu. Močna konku- renca, ki vlada na tem področju še dodatno spodbuja podjetje, da vlaga v razvoj novih kuhinj. Zavedajo se, da pri tako močni konkurenci šte- jejo le tehnično dovršeni produkti, dobra tržna Panlesova ponudba je kompletna, poudarek organiziranost in celovita ponudba. je v usposabljanju svetovalcev, ki lahko strokov- Panles poskuša,tudi v mesecu marcu, približati no svetujejo kuhinjo za še tako zahtevni prostor. svojo kuhinjo kupcu. Najpomembnejše pa je, da je Panles kuhinja Ob nakupu kuhinje nudi 25% gotovinski popust sinonim za kvaliteto, dober dizajn in popolni za kuhinjo in 20% popust za gospodinjske apa- servis. rate Bosch in Siemens. Ob nakupu kuhinje podari Panles mali gospo- Ugodni poslovni rezultati podjetja so predvsem dinjski aparat Bosch. plod trdega dela, odlične strategije, kakovo- Vredno jih je obiskati v njihovih salonih v Roga- stne ponudbe in širjenja prodajnih programov. ški Slatini, Celju, Mariboru, Murski Soboti in na Vztrajnost, zagnanost in inovativnost, dokazuje, Ptuju.

25% gotovinskega popusta + DARILO na vse kuhinje Panles gospodinjski popusta na gospodinjske pripomoèek 20% Bosch aparate Bosch in Siemens (omejena kolièina) s l i k e o m b è n

11. marec 2010 | OKo | 31 32 | OKo | 11. marec 2010