Poletna Muzejska Noč Na Gradu Podsreda Vaški Nogometni Turnir Osvojili Golobinci Od Črke Do Besede V Kozjanskem Vrtcu

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 24. junij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 50 cena 1 evro

Poletna muzejska noč na gradu Podsreda Vaški nogometni turnir osvojili Golobinci Od črke do besede v kozjanskem vrtcu

24. junij 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 24. junij 2010 Počitnice in nogomet Danes je zadnji šolski dan in jutri se začenjajo težko pričakovane počitnice. V večini se počitnic veselijo prav vsi, žal pa za peščico ne bodo tako brezskrbne, kot bi si želeli. Pa vendarle tisti, ki se vam je zgodilo, da se šolsko leto ni izšlo po načrtih, ne obupavajte. S kakšno urico učenja boste zagotovo nadoknadili manjkajoče znanje. Tako Vam bo še vseeno ostal čas za prijatelje, druženje, počitniško delo, čofotanje v morju ali na bazenu in, v tem času še obvezen, ogled tekem svetovnega nogometnega prvenstva. Verjemite mi, da sem se morala, kar malce zadrževati, da nisem že v naslovu zapisala, da imamo že tri gole. Počitnice se namreč zgo- dijo vsako leto, svetovno nogometno prvenstvo z odlično igro Slovencev pa je neprecenljivo. Razmišljala sem celo, kako izid vče- rajšnje tekme med Slovenijo in Anglijo uvrstiti v današnjo številko, vendar mi to ni uspelo, saj mora biti naš časopis v torek zvečer že v tiskarni. Pa ga bom kar napovedala; tekma se bo končala z neodločenim rezultatom, kar pome- ni, da se bodo naši fantje uvrstili med 16 najboljših ekip na svetu. Dragi bralci, ko tole prebirate, je rezultat že znan, upam, da se bomo še vnaprej veselili slovenske nogometne pravljice in da bomo lahko še na kakšni tekmi navijali za naše zlate fante. Četudi se to morda ne zgodi, pa smo lahko več kot ponosni. Mnogi nam zavidajo, v Ameriki končno vsi vedo, kje je Slovenija, še nihče v zgodovini ni poskrbel za boljšo promocijo naše države, ki mimogrede jutri praznuje že 19. let, kot prav naši nogometaši. Znanemu reku, ki pravi, da ni vse v denarju ter da je nekaj še v zlatu in nepremičninah, moramo sedaj do- dati še in nogometu!

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

7 SREČANJE GRADIŠČ V PODSREDI 8 DAROVI ZA MALO HIŠO NA PILŠTANJU 9 OBČUDOVALI SMO STARE TRAKTORJE 10 VEČER POD ČEŠNJO 11 DRUGO MESTO ZA »NAŠ« ANSAMBEL TOPLAR 14 OKUSEN GASILSKI GOLAŽ

Na naslovnici: Ana Mari Štahl Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

24. junij 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Mladi v mlinu gospodarske krize tudi v naših krajih Gospodarska kriza ni prizanesla niti našim krajem, ki se v tem času soočajo z izredno visoko stopnjo brezposelnosti. Na trgu delovne sile je vedno več tudi iskalcev prve zaposlitve, ki se, zaradi izredno malo novo ustvarjenih delovnih mest, srečujejo z omejenimi zaposlitvenimi priložnostmi. Kakšna je njihova prihodnost?

Živimo v času, ko je svet še vedno preplavljen s slabimi infor- tehnološko infrastrukturo, ki bo ustvarjala nova delovna mesta), macijami o svetovni gospodarski krizi. Iz dneva v dan lahko iz • Talentpolis (je program na področju človeških virov, ki različnih medijev slišimo o zmanjšanju obsega proizvodnje, zapi- bo vzpostavil strukturo za razvoj in usmerjanje človeškega kapi- ranju podjetij zaradi premajhnih naročil, o nelikvidnosti podjetij, tala glede na regionalne in globalne trende), številnih odpuščanjih. V Grčiji je zaradi pomanjkanja delovnih • Kreativpolis (center kreativnih industrij Slovenije in cen- mest in slabih življenjskih pogojev že počilo in podobne situaci- ter nove bivalne kulture), je lahko v prihodnosti pričakujemo tudi drugje. Posledice slabih • Regijska štipendijska shema, gospodarskih razmer je moč čutiti tudi v Sloveniji. Statistika kaže, • razna izobraževanja da brezposelnost narašča. • itd. Ob koncu aprila 2010 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za Tudi država je naredila premik na tem področju in lani spreje- zaposlovanje prijavljenih 99.316 brezposelnih oseb, kar je 0,4 od- la ukrep za spodbujanje zaposlovanja mladih s sedmo stopnjo stotka več kot marca in 19,9 odstotkov več kot v enakem lan- izobrazbe. Delodajalce, ki so se prijavili na razpis »Absolvent skem mesecu. Na Območni službi Celje, v katero spadajo tudi – aktiviraj in zaposli se«, bodo sofinancirali pri zaposlovanju di- naši kraji, so v aprilu 2010 zabeležili 10.846 brezposelnih, 328 več plomantov. Subvencije so namenjene delodajalcem, ki bodo kot decembra 2009 in 1.590 več kot v aprilu 2009. Zaskrbljujoč je mlade sprva še kot absolvente naučili praktičnega dela, nato tudi podatek, da najbolj raste število iskalcev prve zaposlitve in pa jih bodo po diplomi za pol leta še zaposlili. Seveda pa bo šele mladih iskalcev zaposlitve. Direktorica celjske Območne službe gospodarska situacija na trgu pokazala ali so ti ukrepi dovolj ali Zavoda RS za zaposlovanje Karmen Leskošek je pojasnila, da bo treba sprejeti nove. posledice krize najbolj občutijo mladi in iskalci prve zaposlitve, Razni projekti so torej v teku, pravega učinka pa ni. So ljudje saj se je povpraševanje in novo zaposlovanje skrčilo, hkrati pa sploh seznanjeni z možnostmi, ki so jim na voljo? je lani nastalo bolj malo novih delovnih mest. Ker ni bilo novih Trenutna politika zaposlovanja je, ne samo v naših krajih, am- delovnih mest, so bile zaposlitvene priložnosti zelo omejene. Od pak v celotni Sloveniji, slaba, kljub temu pa možnosti seveda so. decembra 2008 do marca letos se je število iskalcev prve zapo- Dejstvo pa je, da se je mlad in izobražen kader pripravljen seliti, slitve povečalo za kar 45 odstotkov. če se mu drugje ponujajo boljše karierne priložnosti predvsem Situacija pri nas je zaskrbljujoča. Gospodarski razvoj in dvig kon- pa možnosti. S preseljevanjem v regiji izgubljamo kader, ki je kurenčnosti pa je v veliki meri odvisen od razvoja in investiranja ključnega pomena za nadaljnji razvoj. Pregovor »Na mladih svet v človeški kapital, da bo sposoben izkoristiti priložnosti, ki jim jih stoji!« zagotovo drži, zato moramo ukrepati že danes. Projekti in nudi okolje. Mlade, perspektivne in usposobljene kadre, ki zaradi spodbude pomenijo korak naprej, saj ustvarjajo investicije, hkra- slabih kariernih možnosti zapuščajo območje, moramo zadržati ti pa skrbijo za nova in atraktivna delovna mesta, ki so karierna v okolju z ustvarjanjem ustreznih družbenih in razvojnih pogojev. priložnost tudi za mlade. Pa so ti ukrepi zadostni? V tem trenutku V okviru razvojnih agencij na Celjskem potekajo številni razvojni je to nemogoče vedeti, zagotovo pa bo čas pokazal svoje. (Pri- projekti: pravila: Marjetka Hostnik, podatki vzeti iz RRA Celje ter iz Zavoda • Tehnopolis Celje (projekt, ki predstavlja gospodarsko in Republike Slovenije za zaposlovanje)

Naročnino bom poravnal/a 2x letno. Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

4 | OKo | 24. junij 2010 AKTUALNO LOKALNO Včerajšnja seja Namenu predajajo občinskega sveta novo avtocisterno Včerajšnja seja občinskega sveta Občine Podčetrtek je bila V soboto bodo v Pristavi pri Mestinju namenu predali novo zaradi nogometne tekme med Slovenijo in Anglijo prestavljena gasilsko vozilo, avtocisterno AC 16/70. Na to pomembno za eno uro. Svetniki pa so med drugim na dnevnem redu imeli pridobitev za društvo, kraj in celotno Občino pa se tamkaj- tudi sklep o razpisu priznanj Občine Podčetrtek za leto 2009. šnji gasilci že vneto pripravljajo. Obljubljajo, da bodo po- Na dnevnem redu včerajšnje seje občinskega sveta Občine novno poskrbeli, da bo predaja gasilskega vozila potekala Podčetrtek je bil med drugim predlog Statuta Občine Pod- na zavidljivem nivoju, seveda pa se bodo primerno zahvalili četrtek v drugi obravnavi in predlog Poslovnika občinskega tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da nova avtocisterna sveta Občine Podčetrtek tudi v drugi obravnavi. Svetniki pa že stoji v njihovi garaži. Ker pa jim seveda manjka še kar so v drugi obravnavi obravnavali še Odlok o izvajanju socialno nekaj sredstev, bodo po uradnem delu priredili še pravo varstvene storitve Pomoč družini na domu in Odlok o podelitvi gasilsko veselico ter bogat srečolov. (Z. I.) koncesije za izvajanje javne službe Pomoč družini na domu v Občini Podčetrtek. V tem odloku se je od prvega pa do vče- rajšnjega branja na podlagi pripomb in predlogov svetnikov, podanih v razpravi na 29. seji v 4. členu, spremenil prvi odstavek, saj je bila upoštevana pripomba, da javno službo lahko izvaja več koncesionarjev. Zaenkrat je bila v drugem branju upoštevana tudi pripomba, da se koncesijska pogodba skle- ne za krajši čas, za dobo treh let. Je pa Občina Podčetrtek v tej zadevi na Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve na- slovila pisno vprašanje za razlog določbe 14. člena Pravilnika o koncesijah na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 72/2004 in 113/2008), katera v prvem odstavku, v prvi aline- ji, določa, da se koncesija za Pomoč družini na domu podeli za 10 let. Odgovora do priprave gradiva na sejo na Občini Podčetrtek še niso prejeli. V kolikor se bo na podlagi prejete uradne razlage izkazalo, da podzakonski akt ne dopušča kraj- šega časa za sklenitev koncesije kot deset let, bo na sami seji zaradi potrebe po uskladitvi podzakonski aktom, vložen pisni amandma strani predlagatelja odloka. V odlok pa je v 18. čle- nu dodan tudi drugi odstavek, kjer je upoštevan predlog, da koncendent lahko kadarkoli brez razloga prekine pogodbo koncesionarju z odpovednim rokom enega leta. (Z. I.) Novo avtocisterno bodo slovesno namenu predali v soboto, 26. junija.

24. junij 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Neurje povzročilo kar Prireditve ob nekaj škode občinskem Bistrici ob Sotli je minuli četrtek neurje nare- prazniku 2010 dilo kar nekaj škode. Odkrilo in poškodovalo je celo nekaj streh in kostanj pred občinsko Četrtek, 24. junij 2010 ob 17. uri hišo. Odprtje prizidka KD BS Odprtje razstave Irene Romih v galeriji KD Odprtje razstave ročnih del Društva kmetic Ajda v dvorani KD

Petek, 25. junij 2010 ob 9. uri 3. kolesarski bistriški maraton od 10. do 24. ure Prireditev pri trgovini Marjan Market po naslednjem progra- mu: 10.00 Otroški nogometni turnir 14.00 8. šempetrske vaške igre 16.00 Razgibajmo poletje 19.00 Veselo druženje pod šotorom

Sobota, 26. junij 2010 ob 19.30 Podrt kostanj je poškodoval tudi občinski avtomobil. Koncert MPZ Bistrica ob Sotli z gosti v Olimju ob 21. uri Neurja v poletnih mesecih ne prizanašajo. Četrtkovo neurje Koncert v Mladinskem centru Bistrica ob Sotli je tako povzročilo škodo tudi v Občini Bistrica ob Sotli. Podr- lo je drevo kostanja pred občinsko hišo. Nekaj izmed večjih Nedelja, 27. junij 2010 vej drevesa je poškodovalo fasado in streho hiše ter žlebo- ob 7. uri ve. Ker pa je bil ob hiši parkiran tudi občinski avtomobil, je Petrov sejem nekaj vej povzročilo škodo tudi na avtomobilu. Naslednji ob 10. uri dan so porabili kar nekaj časa, da so očistili okolico in začeli ekipno mednarodno šahovsko srečanje sanacijo na sami zgradbi. Le nekaj metrov naprej je neurje ob 10.30 podrlo drevo pri hiši Fenrihovih. In ker so po neurju tamkajšnji Odkritje KAMNA ČASTI pred Občino gasilci imeli ravno sestanek, so se takoj odzvali klicu centra ob 11. uri za obveščanje in pomagali odstranjevati nastalo škodo pri BISTRICA IMA TALENT Fenrihovih. Tam je bila zaradi podrtega drevesa nekoliko časa celo zaprta cesta, ki pa so jo gasilci očistili in poskrbeli, Torek, 29. junij 2010 da je bila kmalu spet prevozna. Neurje je poškodovalo še ob 8. uri kar nekaj cest, predvsem tistih, ki so še v makadamskem Petrov golaž – gostilna Šempeter stanju. ob 9.30 uri Le nekaj sto metrov stran, je po besedah Iva Zupana, pravi Sveta maša mali tornado divjal na njihovi domačiji. Odkril jim je streho ob 17. uri na gospodarskem poslopju ter podrl »svisli«. Kar nekaj dni so Slavnostna seja občinskega sveta pri Zupanovih sanirali nastalo škodo. Po besedah župana Jožefa Pregrada natančne ocene škode še nimajo. Poleg omenjenih škod pa je bilo poškodovanih tudi nekaj maka- damskih cest in celo cest, ki so bile pripravljene na asfalti- ranje. (Z. I.)

Člani kolesarske sekcije Orans vabijo na predstavitev

KOLESARSKE ZGIBANKE in OTVORITEV ORANSOVE KLESARSKE POTI,

ki se bo zgodila v petek, 25. junija, ob 9. uri, pred občinsko hišo.

Po otvoritvi bo sledil kolesarski maraton po Oranso- vi kolesarski poti z možnostjo izbire krajših kolesarskih podvigov, ki jih ponuja Oransova kolesarska pot. Pri Zupanovih je odkrilo streho gospodarskega poslopja.

6 | OKo | 24. junij 2010 AKTUALNO LOKALNO

Neurje, ki se je minuli četrtek razbesnelo tudi v naših krajih, Padala je tudi je v Občini Kozje naredilo kar nekaj škode. Poleg Krajevne skupnosti Zagorje so škodo po neurju občutili še v krajevnih skupnostih Podsreda, Kozje in Lesično. Močno deževje je toča predvsem najbolj poškodovalo ceste, na katere je naneslo V Občini Kozje je četrtkovo neurje najbolj prizadelo Krajev- obilo peska ter uničilo makadamske ceste. Nekaj škode pa no skupnost Zagorje, ponovno pa so bile najbolj prizadete je naredila tudi toča, predvsem v Dobležičah in na Gostin- ceste. ci. Iščejo možnosti za gradnjo športne dvorane Iz Ministrstva za šolstvo in šport je na Občino Kozje bilo naslovljeno pismo, v katerem poja- snjujejo, da letos razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture ne bo. V Občini Kozje pa že iščejo nove rešitve, kako dvorano vendarle zgraditi.

V Občini Kozje je že nekaj časa prisotna želje in seveda tudi dvoran, ki se gradi na Ptuju. Solastnik te športne dvorane pa potreba po novi športni dvorani. V ta namen so v Občini je naš najboljši boksar Dejan Zavec, ki se je pred ogledom Kozje na Ministrstvo za šolstvo in šport že večkrat naslovili tudi rokoval z županom Dušanom Andrejem Kocmanom. vprašanje o možnostih sofinanciranja takšne dvorane, pred Zavec je Kozjanom med drugim tudi zaželel, da se jim želja dnevi pa so s tamkajšnje pristojne službe dobili odgovor, ki o postavitvi športne dvorane čim hitreje uresniči ter obljubil, jih ni prav nič razveselil. da bo prišel na otvoritev, kjer ga bo lahko kdo izzval tudi na Vsem županom so namreč poslali pismo z naslednjo vse- dvoboj. (Z. I.) bino in pod katerega se je podpisal minister dr. Igor Lukšič: »Ob številnih priložnostih na ministra dr. Igor Lukšiča ali na Direktorat za šport naslavljate, kdaj bo ministrstvo za šolstvo in šport objavilo razpis za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo, zato vas seznanjamo s sledečim: V letu 2009 smo izvedli razpis za sofinanciranje športne infrastrukture v letu 2010. Zaradi restriktivnih varčevalnih ukrepov nam v dr- žavnem proračunu za leto 2010 žal ni uspelo zagotoviti sredstev za realizacijo sofinanciranja na razpisu izbranih projek- tov, zato je sofinanciranje teh prestavljeno v leto 2011. Tako so sredstva za leto 2011 že razporejena in v letošnjem letu ne moremo izvesti razpisa. Naslednji razpis za sofinanciranje športne infrastrukture lahko pričakujete v prvem tromesečju naslednjega leta.« Kljub za Občino Kozje zelo neugodni novici pa na Občini Kozje niso vrgli puške v koruzo. Začeli so iskati nove možno- sti, kako vseeno postaviti športno dvorano. Ugotovili so, da bi bila montažna gradnja takega objekta dosti cenejša, zato so si v minulih dneh odšli pogledat eno izmed takšnih Župan Dušan Andrej Kocman in boksar Dejan Zavec.

10. SREČANJE GRADIŠČ SLOVENIJE 13.30 Igre (tek na smučeh, Rodeo bik, ...) 15.30 Akrobatska skupina Akrobatik Breakers PODSREDA, 26. 6. 2010 Mariachi La Paloma PROGRAM PRIREDITVE 16.00 Gradišča se predstavijo Mladi harmonikar Bevc + Humorist »Teta 10.00 – 11.00 Prihod gostov in prevzem bonov za toplo Tončka« malico in pijačo ter drugega promocijske Mariachi La Paloma ga materiala na info stojnici. 17.30 Zabavni program z ansamblom ŠTAJERSKI 11.00 Uradna otvoritev prireditve BARONI (do jutranjih ur) Pevski zbor Antona Aškerca iz Podsrede Pozdrav organizatorja srečanja, g. Janija 18.30 Sestanek predstavnikov vseh Gradišč v Bračuna Slovensko-bavarski hiši Pevski zbor Antona Aškerca iz Podsrede Pozdrav župana Občine Kozje, g. Dušana Skozi celodnevni program bo možen ogled in sprehod do Andreja Kocmana romarskega kraja Svete gore v neposredni bližini prireditve- Etno skupina Nojek nega prostora in srednjeveškega trga Podsreda. Vrhunski kuharji bodo poskrbeli, da boste lahko kupili tople malice in 12.00 Pogostitev hladno pijačo po ugodni ceni. Prav tako bo poskrbljeno za Ansambel Mladi korenjaki vaše najmlajše. Tamburaši Zelenjak Pripravljamo bogat srečelov! 12.40 Mladi harmonikarji Franca Rajgla Akrobatska skupina Akrobatik Breakers 20.00 PRESENEČENJE VEČERA

24. junij 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Paketi oblačil za Malo hišo na Pilštanju Člani Leo kluba Rogaška Slatina, ki je podmladek Lions klu- nečeni nad mladimi, ki so pokazali čut za sočloveka v stiski ba Rogaška Slatina, so pred dnevi obiskali Malo hišo na Pil- ter se spomnili prav nanje. Dogovorili so se, da ta obisk ni štanju. Na obisk pa niso prišli praznih rok, saj so s sabo prinesli bil zadnji, saj jim bodo člani Leo kluba prišli pomagat tudi kar nekaj velikih paketov. V njih so bila oblačila, trenirke in pri raznih hišnih opravilih, sekanju drv, barvanju in urejanju majice za otroke, ki bodo bivali v Mali hiši. Prinesli so kar okolice. Pomagali pa jim bodo tudi takrat, ko bodo izva- šestdeset kompletov oblačil, ki bodo zagotovo zelo dobro- jali palčkove tabore, in sicer tako, da bodo pomagali pri došla. Ada Požek in Simona Simon, ki vodita Malo hišo na spremstvu otrok. (Z. I.) Pilštanju, sta bili velikodušnega darila zelo veseli in prese-

Mladi člani Leo kluba so dokazali, da imajo veliko srce in obljubili, da Velikih paketov so se v Mali hiši zelo razveselili. bodo večkrat priskočili na pomoč. Mrzlica, splavarjenje in še kaj … V soboto, 29. 6. 2010, smo se folkloristi skupaj z ekipo, ki nam zgodovini treh mostov, pod katerimi smo se peljali. je pomagala pri izvedbi Mednarodnega folklornega festi- Splavarji so našega predsednika izbrali za »zelenca«, tiste- vala Kozje 2010, po uspešno izpeljanem festivalu odpravili ga, ki je prvič na splavu in je kriv za vse nevšečnosti, ki se na zaslužen izlet. Ker nam je vreme prizaneslo, smo se lahko godijo med plovbo. Kasneje je ta zelenec tudi prejel krst povzpeli na Mrzlico. Pot smo dokaj hitro prehodili. Na vrhu po starem običaju, ki se nam folkloristom, kot enim tistih, pa je sledil počitek. No tisti mlajši in mladi kar tako, po srcu, ki ohranjajo ljudske običaje, ni zdel najbolj primeren. Naš smo čas izkoristili za guganje na najrazličnejših gugalnicah, predsednik pa je bil s tem krstom sprejet med splavarje in za preizkušanje spretnosti na monociklih, s katerima sta se Žan to tudi prejel diplomo. in Aleš pripeljala na vrh. Vsem nam je dobro dela malica iz Splav nas je popeljal do Loke pri Radečah, kjer smo si ogle- nahrbtnika. Kmalu je sledil povratek v dolino, kjer je na nas dali eno najstarejših cerkva na svetu, v kateri je deloval tudi že čakal avtobus in nas odpeljal v Zidani Most. Primož Trubar. Od zunaj smo si ogledali tamkajšnjo graščino, Tam so nas pri gostilni Krivec pričakali Savinjsko-Savski spla- ki je danes dom za upokojence, in njen park. varji. Vkrcali smo se na splav in odpluli po Savinji ter naprej Po ogledu teh znamenitosti smo naš izlet zaključili s piknikom po Savi. Že na začetku so nas pogostili s frakeljcem doma- na bližnjem igrišču. Gasilci so nam posodili klopi in mize ter čega. Med plovbo pa so nam splavarji ponudili tudi golaž, nam dali vodo. Ob dobri družbi, hrani in pijači je čas hitro narejen po 500 let starem receptu in kuhan na odprtem minil. Siti in polni novih doživetij smo krenili proti domu. (Ta- ognju, ki smo ga pojedli z lesenimi žlicami. Te smo kasneje deja Amon) dobili za spomin. Eden izmed splavarjev nam je povedal o

Na splavu je bilo zelo zanimivo. Eden izmed postankov.

8 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Obisk starih traktorjev v naših krajih Naše kraje zadnje čase kar preplavljajo oldtajmerji. Potem, ko smo občudovali stare avto- mobile, so se skozi naše kraje 15. junija vozili in ustavljali še stari traktorji.

Gre za voznike starih traktorjev, ki prihajajo iz Peskovcev v Prekmurju in so združeni v Društvo ljubiteljev starodobne tehnike Oldteimer »Abraham«. Združujejo kar 130 članov, društvo pa je bilo ustanovljeno pred sedmimi leti, z namenom spodbuditi k ohranjanju starodobnih vozil in kmetijske tehnike, mlajšim rodovom pa prikazati način in pripomočke, s katerimi so obdelovali zemljo pred več kot pol stoletja. Od leta 2007 vsako leto prevozijo eno etapo, z njo pove- zujejo Slovenijo v nekem obdobju in tudi z željo, da lastniki strojev in naprav začno razmišljati tako kot oni in da bi se na Slovenskem ohranilo čim več te starodavne tehnike. Prvo etapo so izvedli leta 2007 od Hodoša do Izole in nazaj. Leta 2008 so se podali iz Slovenije preko Madžarske, Avstrije v Hrvaško in nazaj. Leta 2009 so se podali na pot po Koro- ški, kjer so prevozili 380 km. Letošnja etapa jih je vodila iz Gornjih Petrovcev preko Kozjanskega, Kostanjevice na Krki, Prvi postanek v naših krajih je bil pred Trgo-centrom v Pristavi pri Mestinju. povratek pa skozi Krško v Prekmurje. Dolžina planirane trase je bila 500 km. Najstarejši voznik in hkrati lastnik najstarejšega traktorja v Med vožnjo skozi naše kraje so se ustavili v Pristavi pri Mesti- etapi je bil Ernest Gerin. Njegov traktor STEIER je bil izdelan nju in v Dekmanci, kjer so imeli postanek v kleti Vinka Cve- leta 1937. Tajnik društva Aleksander Bencik pa obljublja, da tanoviča, ki so ga spoznali preko Oldtimer kluba Soteska, to ni bila zadnja etapa skozi Kozjansko. Ob naslednji etapi katerega član je tudi Vinko. Traktoristi so si privoščili malico namreč lahko pričakujemo obisk našega turističnega po- ter bili zadovoljni, ker si je njihove čudovite stare traktorje dročja še z večjim številom starodobnih traktorjev. (Ivan ogledalo kar nekaj gledalcev. Drozg, OKo)

Postanek pri kleti Vinka Cvetanoviča. Med potjo. Delo z mladimi gasilci se obrestuje Bistriški mladi gasilci so na nedavnem gasilskem občinskem tekmovanju dosegli lepe rezultate. Ena ekipa pionir- jev je zasedla nehvaležno 4. mesto, druga pa se je uvrstila na osmo mesto od 23. ekip. Mentorji mladih gasil- cev so bili predsednik društva Vinko Cvetanovič, Štefan Hartl in Ivan Boži- ček. Predsednik Cvetanovič je poja- snil, da glede na dejstvo, da v Bistrici ob Sotli ne razpolagajo z velikim števi- lom otrok, so z delom in rezultati, ki jih osvajajo mladi gasilci zelo zadovoljni. Po njegovih besedah je sedanja generacija pridna in marljiva, sami mentorji pa so veseli, da tudi rezultati dokazujejo, da se delo z mladimi še kako obrestuje. (Z. I.) Mladi gasilci z mentorji na nedavnem občinskem tekmovanju.

24. junij 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Večer pod češnjo Na dvorišču uprave Kozjanskega parka v Podsredi so minuli petek izvedli že peto vsa- koletno junijsko prireditev, ki so jo poimenovali »Večer pod češnjo«.

Slavko Toplišek v vlogi vaškega duhovnika.

Marjan Marinšek in Slavko Toplišek v novejši priredbi uprizo- rila eno izmed pripovedi o Guzejevih potegavščinah. Skozi zgodbo se je razpletla pripoved o Guzejevem pretkanem načinu obiska vaškega duhovnika, retoričnem trkanju na duhovnikovo vest in končno je s pretkano spretnostjo sledila odtujitev župnikovega premoženja. Igralca sta s svojo igralsko spretnostjo vseskozi držala gle- dalce v pozornosti in v napetem pričakovanju razpleta do- Program je predstavila Nataša Ferlinc Krašovic. godkov. Tako sta na zelo zanimiv način prikazala eno izmed prigod, ki se je, morda malce obarvana z ljudsko domišljijo, Kljub muhavosti junijskega vremena je bila obiskovalcem zgodila v času, ko so se razbojnika Guzeja v resnici bali. prireditve tudi letos dana priložnost, da so se zbrali v ambi- Ob pokušanju češenj in raznovrstnih kruhov so se obiskoval- entu notranjega dvorišča uprave Kozjanskega parka, ki ga ci prireditve v prijetnem klepetu zadržali še dolgo v noč in krasi lepo češnjevo drevo. se veselili »rodovitnosti češnje«, ki poleg plodov vsako leto S šaljivim pozdravnim nagovorom, v prevladujočem duhu podari tudi kulturni program. (Jasna Sok) pomena svetovnega nogometnega prvenstva, je v. d. direktor Ivo Trošt prisotne pozdravil z obvestilom, da je leto- šnja prireditev »Večer pod češnjo« zadnja, ker je prišlo do odločitve, da se češnja podre in prijeten poletni prireditveni prostor spremeni v nogometno igrišče. Veseli nad spozna- njem šale so se obiskovalci v nadaljevanju prireditve predali prijetni poletni noči in kulturnemu dogajanju pod češnjo. Kustosinja Nataša Ferlinc Krašovic je predstavila delovno in ustvarjalno pot Marjana Marinška, ki že vrsto let v juniju po- skrbi za kulturni dogodek »Večer pod češnjo«. Uvod v do- gajanje kulturnega večera sta z ubranim petjem slovenskih pesmi popestrili pevki Martina Zapušek in Mira Slemenšek, ki ju je na citre spremljal Marjan Marinšek. Osrednji del programa je bil namenjen zadnje čase vse bolj izpostavljene- mu in iz različnih zornih kotov obravnavanemu ljudskemu razbojniku Francu Guzeju. Med ljudmi je po pripovedih ostal zapisan v spominu zaradi številnih hudomušnih potegavščin in pretkanosti. Ljudski spomin pa ga je kronal tudi z velikim socialnim čutom, saj naj bi kradel predvsem bogatim, hkrati pa ščitil in zalagal revne. Glede na to ga mnogi imenuje- Marjan Marinšek v vlogi razbojnika Guzeja. jo tudi slovenski Robin Hood. V dinamični in napeti igri sta

Pevki Martina Zapušek in Mira Slemenšek ob spremljavi citer Marjana V. d. direktor Ivo Trošt se je nastopajočim zahvalil za prijeten in doživet Marinška. poletni kulturni večer.

10 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Odlično drugo mesto na prvem festivalu Minulo nedeljo se je v Marija Reki odvil že osmi festival narodno-zabavne glasbe, na katerem so nastopili tudi naši pevci, člani novega narodno-zabavnega ansambla Toplar, Gora- zd Pavčnik, Friderik Prah in Matjaž Vrešak.

Veselje takoj potem, ko so izvedeli, da so osvojili drugo mesto.

Pevce Gorazda Pavčnika, Friderika Praha in Matjaža Vre- skladbi. Le-te pa so prijavili tudi za nastop na tradicional- šaka vsi najbolj poznajo kot pevce, ki prepevajo v vokalni nem festivalu Marija Reka, kjer tekmujejo narodno-zabavni skupini Osti jarej. Pred nekaj več kot dvema mesecema pa ansambli, kot glavna organizatorka festivala pa se vsako so se fantje, ki slovijo tudi kot izredni vokalisti, odločili, da se leto podpiše Cita Galič. Fantje so se najprej razveselili, ko so podajo še v narodno-zabavne vode. Sprejeli so povabilo izvedeli, da so na festival sprejeti, potem pa se jih je začela starih prekaljenih glasbenih mačkov in se pridružili narodno- nekoliko lotevati tudi trema, saj so skupaj peli in igrali komaj zabavnemu ansamblu Toplar, ki se bo od večine razliko- dobra dva meseca. Se je pa trema, ko so v nedeljo stopili val po štiriglasnem petju. Kot pevec v ansamblu namreč na oder v Mariji Reki, kmalu razblinila. Izvrstno so zapeli in za- prepeva še Vanjo Tomc, nekdanji član znane glasbene igrali najprej polko z naslovom Abraham in potem še valček skupine Veter, ki je najbolj prepoznavna po pesmi Bela sne- Deček s tamburo. Že vmesno navdušenje in aplavzi občin- žinka. Tudi kitarist ansambla Toplar Gojko Kenda je bil član stva so dokazovali, da so fantje svojo nalogo dobro opravili, skupine Veter. Ansambel pa sestavljata še harmonikar Toni, je pa bilo seveda potrebno počakati še na ostale nastope večkratni nagrajenec tekmovanja za zlato harmoniko Lju- in na besedo komisije. Le-ta je med dvanajstimi nastopajo- bečne, ter Marjan Podlogar, ki igra kontrabas. In prav sle- čimi, med katerimi so bili tudi ansambli z večletno tradicijo dnji je nekakšen krivec za tako pestro sestavo članov iz vseh igranja, skupaj z občinstvom ansambel Toplar uvrstila na krajev Slovenije, od Dolenjske do Podčetrtka in naprej do skupno drugo mesto. Veselje fantov je bilo nepopisno, pa Kamnika. Marjan in Gorazd sta namreč sodelavca v domu tudi njihovi navijači so bili nad uvrstitvijo več kot navdušeni. upokojencev Impoljca. In ko je Marjan Gorazdu zaupal, da Izvrsten uspeh pa za fante predstavlja nov izziv, čimprej si ustanavljajo ansambel, v katerem bi želeli imeti tudi dobre skupaj želijo posneti še kakšno lastno skladbo, se udeležiti vokaliste, je le-ta k sodelovanju povabil še Friderika in Ma- še kakšnega festivala in seveda opraviti čim več nastopov tjaža. Skupaj so opravili nekaj vaj in se naučili že dve lastni pred publiko. (Z. I.)

Naši fantje so se tudi v narodno-zabavnih vodah odlično izkazali. Ansambel Toplar so že na prvem festivalu spremljali tudi navijači.

24. junij 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK Izlet upokojencev iz Kozjega v nacionalnem parku Berchtesgaden Na samo zadnjo soboto koledarske pomladi so se člani Društva upokojencev Kozje name- nili na izlet na Bavarsko. Zaradi velikega interesa za ta izlet so napolnili kar 2 avtobusa.

V kar natrpan program so si zadali ogled Orlovega gnezda na vrhu Kehlstaina na višini 1874 m, obisk v rudniku soli Berchtesgaden, nato so obiskali še kar manjšo tovarno proizvodnje zeliščnih likerjev in tudi proizvodnjo znanega »encijana«, zatem pa so se zapeljali do jezera Konigsee, to je skrivnostno jezero, ležeče pod slikovito goro Watzmann in je pravi biser med svetovnimi jezeri. Žal jih je takoj po izhodu drugega predora turske avtoceste presenetilo slabo deževno vreme. Tako so bili zaradi megle prikrajšani za panoramski razgled iz Orlovega gnezda, pa vendar so iz razstavljenega materiala v prekrasnih arhitek- tonsko zanimivih objektih in po ogledu filma imeli priložnost veliko izvedeti o pravem gradbenem podvigu Nemcev na vrhuncu gospodarske krize, ko so vse te objekte zgradili v rekordnem času kot darilu velikemu vodji, Hitlerju, saj so ta- Ogled proizvodnje alkoholne pijače Encijan. krat še mislili, da jih bo izvlekel iz svetovne gospodarske krize, ne pa kot eden največjih diktatorjev popeljal v pogubo in najstrašnejšo vojno, ki je povzročila mnogo gorja skoraj vsem narodom sveta, pa seveda Nemcem samim. Zanimiva je bila tudi vožnja z avtobusom po cesti, vklesani v živo skalo, do ploščadi, od koder so vstopili v dvigalo, ki je premagalo 150 m višinske razlike v slabi minuti, vse do mesta, kjer je diktator užival s svojo ljubico Evo Braun. Zelo zanimivo je bilo v rudniku. Prvo so jih oblekli v poseb- ne rudniške kombinezone, tako da se med seboj skoraj niso več spoznali in so skoraj izgledali, kot da bi prišli z drugega planeta, nato je sledila vožnja z rudniškim vlakom po izredno tesni progi, (podobno je bilo vožnji v hiši strahov), nato so peš hodili po lepo urejenih rovih in dvoranah, kjer so lahko sledili proizvodnji soli, nato je sledila adrenalinska vožnja po posebnih drčah za spuščanje rudarjev. Dvorane Eden izmed postankov. so čudovite, sol kristalizira v mnogih barvah, ki jih še s poseb- nimi svetlobnimi efekti naredijo tako, da so se počutili kot v pravljičnem svetu. Pridrčali so tudi do podzemnega jezera in ga v popolni temi, če odštejete svetlikanje tisočerih krista- lov, prečkali s splavom. Vsi so bili navdušeni nad lepotami in vzorno urejenostjo tega dela rudnika, namenjenega obiskovalcem. Ogledali so si še proizvodnjo encijana. Letno naredijo cca. 180 tisoč litrov encijana in še veliko drugih zeliščnih likerjev. Nekatere so tudi lahko poskusili. Prikaz proizvodnje je bil re- snično slikovit, ogledali pa so si tudi film o gojenju in prede- lavi encijana. Saj je treba za visoko kakovostno pijačo, tudi pri nas poznanega encijana, na korenine te surovine čakati tudi do 5 let, potem pa jih skopljejo kar s strojnimi rovnicami, razsekajo in napravijo posebno brozgo še z nekaj dodatki in Zaradi megle so bili prikrajšani za panoramski razgled. v velikih kotlih destilirajo. Postopek je zelo zanimiv, žal nimamo prostora za podrobnejši opis. Ostal nam je ogled Kraljevega jezera (Konigsee). Tudi tokrat je ogled nekoliko skazil dež. Jezero leži v središču naci- onalnega parka, v mestu je bila tudi zelo zanimiva dodatna ponudba za turiste in neverjetno je, kaj vse znajo ponuditi in prodati, saj 1 kamenček iz tega pogorja stane kar 1 €, morda bo po ogledu med upokojenci vzniknila kakšna ideja, ki bi jo lahko uresničili tudi v Kozjanskem parku. S pogledom so ošvrknili še znamenito goro Watzmann in za- pustili nacionalni park. Dan je bil kar naporen in skoraj se je že mudilo na večerjo na Bled, kjer so jih v restavraciji ob igri- šču golfa res prijazno pogostili. Kljub slabemu vremenu so se zadovoljni vračali domov, polni novih vtisov in spoznanj. Hvala Marjani in Valčki, da sta za izlet, kljub slabemu vremenu, brezhibno poskrbeli. (Veljko Kolar) Oblečeni v rudarske obleke.

12 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK, OGLASI Zaključek petega citrarskega seminarja V soboto se je v Velbani gorci odvijal že peti tradicionalni citrarski seminar, katerega organizator je bil gospod Marjan Marinšek.

Slavko Toplišek in Marjan Marinšek sta citrarje presenetila z igro o razboj- Za konec sta se predstavili mentorica Doroteja Dolšak in solistka Monika niku Guzeju. Čakš. Pod mentorstvom Doroteje Dolšak so v soboto pripravili že srečevali ravno v Velbani gorci. Za vse citrarje pa sta Slavko peti tradicionalni citrarski seminar, ki se ga je udeležilo 12 ci- Toplišek in Marjan Marinšek pripravila tudi presenečenje, in trarjev iz vse Slovenije. Seminar se je začel ob devetih zjutraj sicer sta jim skozi igro prikazala, kako je bilo v tistih časih, ko in potekal vse do večera, ko so obiskovalcem predstavili, je tod okrog lomastil znani razbojnik Guzej. (Karmen Cvirn) kaj so se naučili v tem dnevu. Vsi udeleženci seminarja so citre igrali že poprej, bodisi kot samouki ali pa so obiskovali glasbeno šolo. Skozi cel dan so se skupaj naučili 6 pesmi, ki so jih skupaj zaigrali za zaključek. Večer se je začel s poz- dravom organizatorja gospoda Marjana Marinška, nada- ljeval pa z odličnimi zvoki citer. Med samimi predstavitvami pesmi, ki so se jih naučili skupaj, pa so se predstavili tudi posamezniki z različnimi pesmimi, ki so jih znali že poprej. S tremi pesmimi se je predstavila tudi njihova gostja Vesna Bračič, ki obiskuje glasbeno šolo citranja v Žalcu. Poleg pre- lepega igranja pa so citrarji zapeli tudi pesem Po jezeru ter Pastirico, s katero so svoj seminar tudi zaključili. Ob zaključku se je na citrah predstavila tudi njihova mentorica Dorote- ja Dolšak s solistko Moniko Čakš, ki je najprej sama zapela Venček narodnih, za konec pa sta skupaj odpeli še pesem Marte Zore Večer. Ob zaključku se je vsem citrarjem, njihovi mentorici in organizatorju za tako lep večer zahvalil gostitelj seminarja Slavko Toplišek, ki si želi, da bi se tudi v prihodnje Udeleženci petega citrarskega seminarja, ki so poskrbeli za lep večer.

24. junij 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Naši gasilci so se izkazali v kuhanju golaža

Takole so golaž kuhali naši gasilci.

Na celjskem sejmišču je minulo soboto vzporedno ob držav- kuhanjem. Med kuhanjem je nad kuharji bdela 3-članska nem gasilskem tekmovanju za memorial Matevža Haceta ocenjevalna komisija. Eden od članov je bil tudi nekdanji potekalo tudi tekmovanje v kuhanju golaža ekip iz celotne predsednik in častni predsednik Gasilske zveze Slovenije Er- Slovenije. Barve Občine Podčetrtek je zastopala ekipa Pro- nest Eöry. Ocenjevalna komisija je ocenjevala pripravo de- stovoljnega gasilskega društva Polje - Sedlarjevo. Ekipo so lovnega prostora, osebno urejenost tekmovalcev, postopke sestavljali Stanko Drvarič, Vladko Vindar in Franc Vrenko, ki pripravo živil in izgled jedi. Po 10. uri so kuharji golaž razdelili so tekmovali v konkurenci 20 ekip. Gasilce kuharje je spre- tekmovalcem, ki so nastopali na državnem tekmovanju. Ob mljala in spodbujala tudi predsednica krajevne skupnosti 15. uri pa je potekala razglasitev rezultatov. Ekipa naših ku- Polje ob Sotli Nada Vindar, ki je kuharjem priskrbela pred- harjev se je dobro odrezala in v močni konkurenci dosegla pasnike. zavidljiv rezultat. Tako se je ekipa PGD Polje – Sedlarjevo, in Kuharji so se na prizorišču dogajanja zbrali že ob 6. uri zju- s tem tudi Občina Podčetrtek, dodobra predstavila v širšem traj in začeli s pripravo sestavin za golaž. Sledilo je kuhanja Slovenskem prostoru in dokazala, da so tudi na našem kon- golaža, ki je trajalo do 10. ure, ko so vse ekipe zaključile s cu med gasilci odlični kuharji. (Klemen Vindar)

Gasilce kuharje je spremljala predsednica KS Polje ob Sotli. Golaž so razdelili med tekmovalce. Peli v dežju V nedeljo je v Šentvidu pri Stični na 40. taboru slovenskih pevskih zborov skupaj zapelo 150 zborov z več kot 3.200 pevkami in pevci, med njimi pa so bili tudi pevci MoPZ Koz- je, MoPZ Terme Olimia in MePZ Bistrica ob Sotli. Prvi zbor vodi Metoda Denžič, druga dva pa Špela Drašler. Pevci vseh treh zborov so se na veliko pevsko srečanje odpravili skupaj, deževno vreme pa ni zmotilo njihovega dobrega razpoloženja. Tudi v Stični, ko je dež lil kot za stavo, so dobro razpoloženi skupaj peli kar pod dežniki in z vsemi pevci skupaj dokazali, da ljubezen do petja premaga vse ovire. Za vse naše pevce je bilo prepevanje na tako veliki prireditvi posebno doživetje, ki pa so ga nekateri med njimi izkusili že Pevci so si zavetje poiskali pod dežniki in poskrbeli, da dež ni zmotil pred več kot petnajstimi leti. (OKo) njihove dobre volje.

14 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Obisk radijske postaje Štajerski val V začetku junija se je novinarska ekipa radia Lesko OŠ Lesično skupaj z nadarjenimi učen- ci odpravila v Šmarje pri Jelšah na ogled radijske postaje Štajerski val. Zelo prijazno so nas sprejeli in nam podrobno razkazali in predstavili radijsko novinarstvo.

še zanimivost: če slučajno začne voditeljica kašljati, pritisne posebno tipko TIŠINA in zvoka ne slišimo. V živo smo si ogledali, kako poteka povezovanje popoldanskega programa, nato pa smo se nekateri v živo oglasili iz studia Štajerskega vala. Bilo je napeto in zabavno, saj smo doživeli nekaj čisto novega.

Spoznali smo delo radijskega tehnika Pri tehniku smo zagledali ogromno mešalno mizo z veliko različnimi tipkami. Razložil nam je svoje zadol- žitve, ki jih ni malo. Skrbeti mora, da oddajanje nemoteno teče, je v nenehni povezavi z napovedo- valcem v studiu, poleg tega pa še sprejema klice poslušalcev. Nato pa smo odšli v poseben studio, kjer smo posneli kratko oddajo o delu Radijski tehnik ima ogromno mešalno mizo z veliko različnimi tipkami. našega šolskega novinarskega krožka. Bilo je razburljivo in nepo- Edinstveno doživetje Celoten prostor je zelo izoliran in za- ščiten kar z dvojnimi vrati. Na veliki zabno doživetje. Okoli 13. ure smo se odpeljali v Šmar- Vsega lepega je enkrat konec in je pri Jelšah, kjer je studio Štajerske- mizi je računalnik, mikrofon in slu- tudi tokrat je kar prehitro minilo. Za ga vala. Tam nas je toplo sprejela šalke. Voditeljica nam je razložila, vse nas je bila to zelo lepa izkušnja, novinarka Anja Deučman, ki nam je kako je povezana s tehnikom, s ka- saj se ne ponudi vsak dan, da bi se razkazala celotno radijsko postajo, terim jo ločuje le steklena stena. Na obenem pa smo tam spoznali tudi delovni mizi ima veliko tipk in vsaka lahko seznanili z delovanjem pra- različne delavce radia, ki opra- je tam z določenim namenom. In vega radia. vljajo različne naloge. Najprej smo spoznali prijetno gospo Štefko, ki je delala za posebnim okencem. Ta gospa nam je povedala, da sprejema razne čestitke, oglase, zahvale, ki jih nato objavijo na radiju. Z nami pa je delila tudi zanimive in smešne dogodke, ki so se ji zgodili. Nato smo spoznali, kako se računalniško obdelujejo razne oddaje. To storijo tako, da razna mašila, ki se pojavljajo med pogovori, izbrišejo s posebnim programom. Ogledali smo si še poseben glasbeni arhiv, kjer je prava zakladnica cedejev, kaset in celo plošč. Izvedeli smo, da pri posebnih oddajah, ko vrtijo starejšo glasbo, uporabijo tudi gramofon. To je res nekaj neverjetnega.

Javljanje v živo Predstavili so nam tudi studio, v katerem snemajo oddaje v živo. V tem studiu je ogromna šipa, skozi katero na drugi strani vidijo tehnika. Učenke, ki so se v živo oglasile iz studia Štajerskega vala.

24. junij 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK S pesmijo poskrbeli za čaroben večer Pegazove muze iz Rogaške Slatine so na kresni večer medse povabile fante vokalne skupine Osti jarej. Pred slatinskim hotelom Sava so skupaj pripravili neponovljiv pevski dogodek, ki je še dolgo odmeval v srcih obiskovalcev.

Za prepevanje so si Pegazove muze, ki so v goste povabi- roben, drugačen in neponovljiv. Čudovito odpete pesmi pa le brhke fante iz vokalne skupine Osti jarej, izbrale zelenico je spremljala tudi govorjena beseda in Muze, muzaste kot so, pred hotelom Sava. Ko so se okrog nje zbrali obiskovalci, so so si za sovoditelja večera izbrale kar pevca vokalne skupi- bosih nog prišle na zelenico in zbrane pozdravile s pesmijo ne Osti jarej Friderika Praha. Za konec so se zahvalile še svoji »Bog daj dobro večer«. In zares je bil lep večer, v katerem zborovodkinji Mihaeli Pihler in umetniški vodji skupine Osti ja- so se prepletali ženski in moški glasovi in prepevali slovenske rej Metodi Denžič ter se skupaj s fanti poslovile s pesmijo Pole- pesmi, ki so obiskovalcem segle do srca. Večer je bil res ča- tna noč vse do naslednjega »muzastega« dogodka. (Z. I.)

Fantje vokalne skupine Osti jarej so s Pegazovimi muzami poskrbeli za Pegazove muze in vokalna skupina Osti jarej ob skupnem prepevanju na čaroben večer. zelenici pred hotelom Sava. Poletna muzejska noč z letnim koncertom Mešanega pevskega zbora Bistrica ob Sotli Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli je v okviru »Poletne muzejske noči« in »Glasbenega pole- tja na gradu Podsreda 2010« minulo soboto v atriju gradu Podsreda pripravil letni koncert. Ob tej priložnosti je v goste povabil Moški pevski zbor Terme Olimia, Akademsko folklorno skupino Maribor in Vokalno-instrumentalno zasedbo Samson iz Maribora.

Pozdrav v. d. direktorja Kozjanskega parka Iva Trošta.

16 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Obiskovalce je v uvodu pozdravil v. d. direktor Kozjanskega približal pevskemu in plesnemu podajanju opisov posame- parka Ivo Trošt in k pozdravnemu govoru povabil tudi župa- zne pokrajine. Pesem, ki je ubrano napolnjevala prostore na Občine Kozje Dušana Andreja Kocmana, ki je izrazil za- atrija gradu Podsreda, plesni gibi ujeti v melodiko posame- dovoljstvo, da se v okviru prireditve Poletne muzejske noči znih pokrajin in vezno besedilo so tako na svojstven način odvija letni koncert Mešanega pevskega zbora Bistrica ob prikazali lepoto slovenskih pokrajin, osvojili so obiskovalce, ki Sotli. so nastopajoče nagradili z bučnim aplavzom. Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli deluje že več kot 25 let. Predsednica Kulturnega društva Bistrica ob Sotli Nina Rain- Vse od začetka delovanja je zbor vodil Franci Černelč, ki er se je za prepričljivo izvedbo letnega koncerta zahvalila je ob 25. obletnici delovanja svojo dirigentsko palico sim- vsem nastopajočim in predstavnikom izročila priložnostna bolično predal Špeli Drašler, študentki glasbene pedago- darila. Prireditev ob letnem koncertu se je nadaljevala v gike v Mariboru, ki sedaj zbor vodi že tretjo sezono. Zbor se grajski kuhinji, kjer so predstavitev slovenskih pokrajin potrdili poslužuje različnega repertoarja. Vsako leto priredi božični tudi s kulinaričnimi dobrotami. (Jasna Sok) koncert v domači cerkvi sv. Petra v Bistrici ob Sotli, v mesecu juniju letni koncert skupaj z različnimi gosti, med letom se udeleži Območne revije pevskih zborov v Šmarju pri Jelšah, radi pa se odzovejo tudi povabilom na različne prireditve. Zbor je ponosen tudi na dolgoletno sodelovanje s pihalnim orkestrom iz Schloss Zeila v Nemčiji, s katerimi so navezali tudi prijateljske stike. Svoj letni nastop, ki so ga poimenovali »Čez tri gore, čez tri dole«, so izvedli v zanimivem prepletu ljudskih pesmi slovenskih pokrajin: Prekmurja, Štajerske, Bele krajine, Slovenske Istre, Primorske, Gorenjske in Koroške. Pesmi so pod taktirko zborovodkinje Špele Drašler izmenično prepevali z Moškim pevskim zborom Terme Olimia. Predstavitev pokrajin skozi pesem je slikovito dopolnjevala tudi predstavitev plesov iz različnih pokrajin. Tako so pesmi iz Štajerske, Bele krajine in Gorenjske dopolnili ljudski plesi, ki so jih izvedli plesalci Aka- demske folklorne skupine Maribor. Kot dopolnilo predstavi- tve pokrajin pa je s sodobnimi izvedbami priredb nekaterih ljudskih pesmi program dinamično dopolnjevala Vokalno- instrumentalna zasedba Samson iz Maribora. Program je povezoval Matej Strašek, ki se je v veznem besedilu Francija Černelča na literarno petičen način dotaknil zgodovinsko- Atrij gradu Podsreda je napolnjevala pesem slovenskih pokrajin, ki so jo izmenično izvajali Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli in Moški pevski geografskih predstavitev slovenskih pokrajin in se tako lepo zbor Terme Olimia Podčetrtek

Moški pevski zbor in zborovodkinja Špela Drašler. Mešani pevski zbor Bistrica ob Sotli z zborovodkinjo Špelo Drašler.

Vokalno-instrumentalna skupina Samson. Akademska folklorna skupina Maribor s spletom štajerskih plesov.

24. junij 2010 | OKo | 17 NASVETI

Znano je, da so mladi listi nekaterih dreves užitni, ni pa tako razširjeno vedenje, da so mladi listi lipe, Tilia platyphyllos, in lipovca, Tilia cordata, tako mehki in okusni, da jih brez za- držka v večjih količinah dodajamo solatam. Pri solatnih namenih je povsem vseeno, če ne poznamo CEK razlik med lipo in lipovcem, drugače pa drevesi ločimo po OTI tem, da so žilni koti na spodnji strani listov lipe belodlaka- K vi, lipovca pa rdečerumeno dlakavi. Ko zacvetita, se lipa izkaže z manj cvetovi, ki pa so večji. Lipa ima v socvetju ponavadi tri cvetove, lipovec pa do deset. Seveda za pripravo zeliščnih poparkov nabiramo tudi so- cvetja, ampak tu nas bodo bolj zanimale solatne kakovosti lipe in lipovca. Nabiramo mlade, svetleče pomladne liste obeh vrst, ki so povsem mehki in prijetnega okusa. Kasneje Lipa in postanejo za uživanje pretrdi in trpki, ob osnovi debel pa radi poženejo poganjki, ki z mladimi listi podaljšajo lipovo Rubriko solatno sezono. pripravlja: lipovec Helena Štravs Liste dodajamo solatam vseh vrst. Ker so dovolj mehki in niso veliki, jih pustimo cele. Lahko pripravimo tudi povsem Naj se sliši še tako nenavadno, ampak lipa in lipovec sta lipovo solato, saj so mehki listi kot ustvarjeni za osnovo sola- najimenitnejši solatni drevesi. te, ki ji dodamo zelišča in cvetove.

Od infekcijskih prevladujejo v prvih dneh bakterijske, ki se Piše: Ivan Amon, velikokrat končajo s poginom in se jih le s težavo ozdravi. dr. vet. med, Veterinarska Pojavijo se najpogosteje pri teletih, ki ne zaužijejo pravo- postaja Šmarje časno dovolj kvalitetnega mleziva ali pa pridejo na svet pri Jelšah slabotna. Po prvem tednu življenja so glavni kužni povzro- čitelji virusi. Proti tem nimamo uspešnih zdravil. Če teletu nudimo dovolj podporne terapije in predvsem ustrezno količino tekočine – rehidracijo, tele virusno drisko preboli in tudi ozdravi. Včasih driske povzročajo tudi enocelični paraziti, ki pa povzročajo t. i. krvave driske, ki so predvsem kronične narave. V drugo skupino spadajo driske, ki so posledica prehran- skih napak. Pri teletih, ki sesajo krave, težko odmerimo ko- ličino popitega mleka. Težave se pojavijo, ko teleta popi- Veterinarski kotičeko jejo preveč mleka naenkrat. Teh težav je manj pri teletih, ki so stalno pri materah in sesajo večkrat manjše količine mleka. Pri napajanju s cucljem je lahko problematična Driske pri teletih, temperatura mleka, higiena mleka in posod ter dotraja- nost cucljev. Če teleta napajamo z mlečnimi nadomestki (mleko v prahu), moramo prah dobro raztopiti in paziti na preprečevanje in temperaturo. Vsaka napaka, ki jo naredimo, lahko hitro povzroči drisko. Driska je namreč obrambni mehanizem zdravljenje organizma, s katerim telo izloči škodljive snovi. Ko tele dobi drisko, izgublja veliko elektrolitov, vode in po- Driske pri teletih so pogosto vzrok za velike težave pri vzreji škodovane črevesne sluznice. Glavni problem pri driski je telet in povzročajo veliko preglavic rejcem in veterinarjem. dehidracija organizma (prekomerna izguba tekočine). To Povzročajo velike izgube ali celo pogin. Ko pomislimo, ko- je tudi glavni vzrok za pogin. Zelo pomembno je, da pri liko truda je potrebno, da pridemo do teleta, je res velika driski čim prej poskrbimo za ustrezno nadomeščanje teko- škoda, če nam ga na koncu pobere driska. Naj naštejem čine – rehidracijo. Teletom dajemo tekočino z dodatkom najpomembnejše vzroke za nastanek driske in osnovne pri- elektrolitov in energije (glukoza). Da se poškodovano čre- stope k zdravljenju le-te. vesje čim prej obnovi, je dobro za vsaj 12 ur narediti post Uspešna preventiva se začne že takoj po rojstvu. Tele po brez mleka. Prebavila se tako spočijejo, hkrati pa teleta porodu pride iz sterilnega okolja maternice v okolje, pol- dobijo potrebno tekočino. Kasneje, ko se stanje izboljša, no najrazličnejših mikroorganizmov. Pri novorojenih teletih začnemo dodajati majhne obroke mleka. imunski (obrambni) sistem še ni popolno razvit. Zaradi po- Pri driskah je pomembno, da začnemo z ustrezno terapijo steljice krave, ki preprečuje prehod protiteles (obrambnih dovolj zgodaj. Če pustimo, da tele tako oslabi, da zgubi molekul) iz krvnega obtoka matere v obtok plodu, pride voljo do sesanja ali celo obleži, je uspeh zdravljenja vpra- tele na svet skoraj brez zaščite. Le-to se mu zagotovi z dovolj zgodnjim sesanjem prvega mleka t. i. mleziva ali ko- šljiv. Takrat mu lahko pomagamo le še z infuzijami, ki pa so lostruma. Sestava mleziva je drugačna od mleka, kar pa največkrat že prepozne in je tele izgubljeno. V praksi je v je najpomembneje, v prvem mlezivu je veliko protiteles, ki uporabi veliko različnih sredstev in preparatov, ki jih upora- lahko v prvih 12–16 urah neposredno iz črevesja prehajajo bljamo za zatiranje drisk. Najpomembnejše vodilo pa naj v kri teleta. Zato je zelo pomembno, da teletu dovolj hitro nam bo, da začnemo ukrepati pravočasno. Res moramo zagotovimo sesanje prvega mleka znotraj 2–6 ur po roj- včasih dajati antibiotike, vendar brez ustreznega pristopa, stvu. Po 24 urah po porodu prehod protiteles preko stene rehidracije in ustrezne diete ter doslednosti rejca, uspeha črevesja v kri ni več možen. ne moremo pričakovati. Vzroke drisk pri teletih delimo na t. i. kužne – infekcijske in Vsem rejcem želim čim več zdravih, zadovoljnih in veselih prehranske – dietne. teličkov.

18 | OKo | 24. junij 2010 DUHOVNO OKO, KOTIČEK ZA STAREJŠE

kot na primer Peter, drugi nena- doma, kot Pavel. Petru in Pavlu Sv. Peter in Pavel je vera postala gonilna sila. To Praznovali bomo praznik apo- cesarstvo za Kristusa. je bila tako močna vera, da jo stolov Petra in Pavla. Veličastna Med mnogimi slavoloki je zasa- je lahko Kristus vgradil kot skalo je zgodovina prve Cerkve: ko- dil tudi križ, ne samo z besedo, v temelje svoje Cerkve. Dokaz liko ognja, navdušenja in žive oznanjevanjem, temveč v re- temu je, da Cerkev že več kot vere! Kolikšna hrabrost, saj je sničnosti. Bil je križan, po Gospo- 2000 let kljubuje viharjem in z bilo dati življenje za Kristusa po- dovi besedi: »Tam, kjer sem jaz, gotovostjo potuje proti večne- nos, radost in dobiček. V Rimu bo tudi moj služabnik!« mu pristanu. je bilo mnogo slavolokov. Po- Svetovnemu popotniku, misijo- Pavel pravi: »Gorje mi, če evan- stavili so jih svojim imperatorjem. narju Pavlu, je bil Rim tudi za- gelija ne bi oznanjal!« To je iz- Danes pa so samo neme priče dnja točka. Vendar mu je Rim poved vere, ki je gonilna sila, nečesa, kar je minilo, so priče kot svojemu državljanu bil na- binkoštni ogenj, prinesti Kristusa preteklosti. Končno so v Rimu klonjen. Prizanesel mu je s sra- svetu in svet Kristusu! zasadili tudi Križ kot znamenje moto križa, saj so mu z mečem Tako vero smo tudi mi podedo- zmagoslavja. Rimljani so križ si- odsekali glavo. vali. Tudi nas želi Kristus vgraditi kot žive kamne v svojo Cerkev. cer že poznali, toda kot mučilno Po vsakem svetniškem življenju Piše: Jože Hribernik, župnik na orodje za upornike in sovražni- nam govori Kristusova skrivnost. Cerkev se tudi danes ne gradi Pilštanju in v Zagorju ke. Pa je vkorakal v Rim apostol Kristus kliče: »Pridi in poglej!« Za na pesku, na slabokrvni veri, Peter, neuk Jud, preziran tujec, kolike je Kristus postal tako zani- ampak se gradi na skali, trdni bo nosila pečat, ki ji ga bomo zaprašen od poti, v svojih popo- miv, da so pustili očeta, mater, veri! dali mi danes. tnih sandalih. Prišel je na zma- brate, ženo in premoženje. Živimo iz dediščine vere rodov Tudi za nas velja: Gorje nam, če goslavni pohod – osvojit Rimsko Nekateri so se odločali dolgo, pred nami. Vera jutrišnjega dne evangelija ne bomo oznanjali!

OBVESTILO

OLIMJE – Župnija Marije Vnebovzete v Olimju vabi v nedeljo, 27. junija 2010, ob 16. uri k mesečni molitveni uri v čast Bož- jemu usmiljenju. Zaključek bo s sveto mašo ob 17. uri. Hvala lepa za sodelovanje in lep pozdrav! Božji blagoslov naj bo z vami in vašim delom! p. Ernest Benko, žpk. mod.

čijo pritisk v trebušni votlini. To se zgodi pri smejanju, kihanju, dvigovanju težkih stvari in podobno. Kadar je uhajanje urina Kotiček za starejše pri teh aktivnostih malenkostno, je govora o blagi inkontinenci, ko pa je uhajanje občutno, celo, ko se sklonimo ali vstanemo iz stola, govorimo o hudi obliki inkontinence. Za uhajanje vode pri stresni inkontinenci je kriva oslabljena mišica zapiralka ali sfinkter, ki se nahaja tik pod izhodom mehurja. Ostale mišice, ki sodelujejo pri zadrževanju vode, so še mišice in vezi medeničnega dna. Razlogov za oslabitev mišic, ki zadržujejo urin, je več. Dobra novica pa je ta, da jih lahko okrepimo in se težav rešimo! Zagotovo so najbolj razšir- jena telovadba za te mišice tako imenovane Keglove vaje. Kako si pomagati? Pomembna sestavina zdravljenja je oskrbeti ljudi z vpojni- Inkontinenca mi izdelki, ki so namenjeni posebej za inkontinenco. Takšne izdelke je mogoče nositi povsem neopazno pod spodnjim perilom. Varujejo občutljivo kožo in preprečijo nastanek ne- Piše: Lidija Umek, univ. dipl. soc. del. prijetnega vonja. Treba je poudariti, da so vložki, namenjeni samostojna svetovalka urinski inkontinenci, popolnoma drugačni od navadnih higi- enskih vložkov, saj vpijejo veliko več tekočine. Problem inkontinence je precej razširjen, saj po nekaterih Če ste upravičeni do inkontinentnih pripomočkov po kriteri- podatkih pesti kar do 10 odstotkov populacije. Velika ve- jih zdravstvene zavarovalnice, vam jih bo predpisal zdravnik čina le-teh je starejša od 60 let, vendar pa se s težavo sre- na naročilnico, stroške nakupa pa bo poravnala zavaroval- čujejo tudi mlajši. Ljudje neradi govorijo o tem in obiščejo nica. Pripadajoča količina je odvisna od stopnje inkontinen- zdravnika le, ko se stanje poslabša do nevzdržnega. Težava ce – srednje, težke ali zelo težke. Sicer si vse pripomočke poseže tudi v naše družabno življenje, saj se nemalokrat zač- lahko kupite sami. nemo ogibati družabnih prireditev in druženj s prijatelji zaradi Nekaj napotkov za preprečitev nastanka inkontinence: strahu, da ne bi kdo opazil naše težave. Poznamo več vrst inkontinenc. Urgentna, overflow in stre- - Hodite na vodo 3–4 krat na dan, tudi če vas ne ti- sna inkontinenca. Pri urgentni inkontinenci gre za nenadno šči. močno tiščanje na vodo, ki mu hitro sledi uhajanje urina in - Pijte veliko vode (2 l na dan), za normalno delova- če nismo takoj na stranišču, smo seveda v težavah. Do in- nje sečil. kontinence lahko pride tudi zaradi motenj v prenosu živčnih - Jačajte mišice medeničnega dna z vajami po Ke- impulzov, kar se dogaja pri sladkornih bolnikih in bolnikih, glu. ki so utrpeli možgansko kap ter pri paraplegikih. Pri moških - Med mokrenjem poskusite zaustaviti curek. lahko težave povzroči tudi povečana prostata, ki pritiska na - Pogovorite se s svojim zdravnikom, da zdravila, ki jih izhod in s tem onemogoča praznjenje mehurja. Ko je le-ta jemljete, nimajo vpliva na mehur. poln, potem urin uhaja po kapljicah, kar v strokovni literaturi Kljub temu, da si je včasih težko priznati, da imamo težave imenujejo overflow inkontinenca. in o njih težko govorimo, bomo za svoje telesno in duševno Nazadnje je tu še stresna inkontinenca, ki je tudi najpogo- zdravje naredili največ, če bomo poiskali zase najbolj pri- stejša oblika. Gre za uhajanje vode pri aktivnostih, ki povzro- merno rešitev in z njo čim kvalitetnejše živeli dalje.

24. junij 2010 | OKo | 19 KRAJEVNI MOZAIK Birmanci fare Sveti Peter pod Svetimi gorami

Zakrament svete birme so v župniji Sveti Peter pod Svetimi gorami letošnji birmanci prejeli prvo junijsko soboto. V Polju ob Sotli pri birmi pet fantov

V župniji Polje ob Sotli je letošnja birma minila v znamenju fantov. Zakrament svete birme je namreč prejelo pet fantov. Zeliščarji na Krasu Društvo zeliščarjev Olimje se je minulo soboto odpravilo na izlet na Kras. Izleta, ki je bil seveda tudi poučne narave, se je udeležilo 41 zeliščarjev. Najprej so se ustavili kar v Divači, ki je pobratena z našo Občino Podčetrtek. Sprejel jih je tam- kajšnji župan Matija Potokar, jim predstavil Občino in poskrbel za jutranje okrepčilo. Sledil je ogled botaničnega vrta v Sežani, kjer so občudovali razne eksotične rastline, predvsem drevesa iz vsega sveta. Tam jih je pričakal tudi Borut Benedejčič, ki izvaja projekt revitalizacije kraških travnikov in polj, in jih je popeljal na ogled nasada sivke. Izvedeli so marsikaj zanimivega, tudi to, da je Benedejčič lani v Londo- nu za predstavitev svojega kraškega vrta osvojil najvišjo nagrado. In ker so bili na Krasu, so se sprehodili še po Kobilarni Lipica ter občudovali Park Škocjanske jame. Za konec pa so si v eni izmed kraških gostiln privoščili še pozno kosilo in se zadovoljni odpravili nazaj na Štajersko. (Z. I.) Občudovanje Parka Škocjanske jame.

20 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK Rože so strast 78-letnega Ivana Peniča Na Pokleku, ko zapustimo asfaltno cesto nas pot vodi do hišne številke 19, prebiva Ivan Pe- nič, starejši gospod, ki rad poklepeta z obiskovalci svojega koščka raja, kot sam pravi svoji kmetiji.

Ivan Penič se je rodil leta 1932 in je že od mladih nog poma- Danes Ivan šteje že 78 pomladi in skupaj s svojim psom gal na domači kmetiji, ki je bila za tedanje razmere soraz- Rexom, kokošmi in zajci lepo skrbi za domačijo. Pri opra- merno velika. Ker je bila družina dokaj majhna, saj je Ivan vilih pa mu pomaga socialna oskrbovalka Dragica Turk, ki imel le starše in sestro, je veliko dela padlo tudi nanj. Med mu vsako jutro prinese hrano in mu pomaga očistiti njegov vojnimi leti je bil takrat desetletni Ivan premlad za vojsko in dom. Gospod Ivan je neizmerno srečen, ker je spoznal go- je ostal na kmetiji. Ivan je šolo obiskoval v Podsredi, in sicer spo Dragico in se ji zahvaljuje za vse potrpljenje, ki ga ima. sam pravi, da je najprej obiskoval šolo v »stari« Jugoslaviji, Ivan pa bi se rad zahvalil še patronažni sestri Valeriji, ki skrbi nato šolo pod nemško okupacijo in ob koncu nekaj mese- za njegovo zdravje. cev tudi šolo »nove« Jugoslavije. Kljub temu, da je Ivan že v letih, je še vedno zelo aktiven, saj Po končani šoli je Ivan še bolj poprijel za delo na kmetiji in si skrbi za rože, ki so njegova strast in pogled na njegovo hišo čez nekaj let našel dekle po imenu Anica, s katero se je tudi je podoben pogledu na cvetlični vrt. Poleg vseh rož, ki so poročil decembra 1958. Skupaj z ženo in starši je gospoda- prava paša za oči, pa se Ivan rad pohvali z lipo velikanko, ki ril na kmetiji, se družil s sosedi in večkrat odšel v Podsredo v obseg meri več kot pet metrov in bi naj bila stara 700 let. k maši ali pa zgolj v trgovino po najnujnejše stvari. Danes Ivan, kot pravi sam, je zadovoljen s tem, kar mu daje življe- gospod Penič živi sam v svoji hiški, saj mu je pred petimi leti nje in se zelo razveseli vsakega obiska. V času, ko pa obi- preminula žena Anica in vedno, ko dobi prevoz do Pod- skovalcev ni, si Ivan vedno najde kakšno delo, med drugim srede, se rad odpravi na pokopališče, da prižge svečo v rad prelista tudi časopis OKo in skupaj s psom Rexom preže- spomin na svojo ženo. ne dolgčas daleč od Pokleka pri Podsredi 19. (Jernej Šulc)

Ivan s socialno oskrbovanko Dragico pred svojim domom, ki ga krasijo Ivan med drugim skrbi tudi za svoje kokoši. številne rože.

in polna cvetlična korita rož. Beseda pa je nanesla tudi o Pri 80-ih skrbi zase in njenem življenju, o tegobah, ki jih je prinesla druga svetov- na vojna, o kruti usodi, ki ji je vzela sina. Zato je še toliko bolj vesela, kadar jo obiščejo vnuki Gregor, Rebeka, Jan in okolico doma David. V veselje so ji tudi telefonski pogovori s hčerko Darin- ko in branje knjig, v katerih zelo uživa. V veselje ji je, kadar S pesmijo in darili smo članice KORK-a Zagorje in župan se s sosedom odpelje k maši v Zagorje. Ob dobri hrani in Dušan Andrej Kocman obiskali gospo Bernardo Novak ob prijetnem klepetu je čas hitro minil. Ob slovesu se nam je njenem jubileju, 80-letnici. Gospa Bernarda je bila našega zahvalila za obisk in dobre želje, da ostanemo zdravi, kar si obiska zelo vesela, saj živi sama. Kljub 80 letom še sama po- tudi sama najbolj želi, saj kot je v šali dejala, rdeča jabolka skrbi zase in okolico svojega doma. O tem pričajo lep vrt najprej odpadejo. (Tatjana Žlender)

Obiskovalcev se je slavljenka zelo razveselila, saj živi sama. Bernarda skrbi tudi za okolico svojega doma.

24. junij 2010 | OKo | 21 OTROŠKO OKO Polžki na izletu z vlakom V vrtcu Bistrica ob Sotli je skupina Polžkov enega izmed minulih petkov preživela drugače. Na izlet v Šentjur so se namreč odpravili z vlakcem, kar je bilo zanje prav posebno doživetje.

Pred odhodom na vlak, ki jih je peljal nazaj domov.

Glejte, glejte vlakec po tirnicah hiti … Tako se je začelo pri- vseh staršev in v svojem imenu zahvalila vzgojiteljicama An- srčno vabilo na družinski izlet, ki smo ga prejeli starši otrok, ki dreji Žerak in Marjeti Kunej za organizacijo vseh podrobnosti obiskujejo skupino Polžkov. Komaj smo dočakali tisti petek, tega prečudovitega in nepozabnega izleta in druženja. Pa ko smo se popoldan zbrali na železniški postaji v Imenem, naj dodam za konec še to; kljub temu, da so bili otroci v kljub vročini je nad otroci prevladovalo posebno vzdušje, spremstvu staršev, na vzgojiteljici vseeno niso pozabili in so saj so se nekateri otroci prvič peljali z vlakom. Na postaji se malo smukali okoli njih, to pa po moje dokazuje, kako jih nam je vzgojiteljica Andreja razdelila karte in razložila potek imajo otroci radi in one njih. (Silva Babič) našega izleta. Ko je prispel vlak, smo mu pomahali in nato počasi vstopili. Med vožnjo smo mahali avtomobilom, obiskali smo lahko tudi strojevodjo in si ogledali, kako se vozi vlak, se slikali in peli pesmice iz Polžkove pesmarice ob spremljavi kitare Zarjinega očeta. V Pristavi sta se še pridružila Ulla, njena mamica in sestrica. Na vlaku nam je bilo lepo in hitro smo prispeli v Šentjur. Tam nam je Andreja pokazala staro lokomotivo, streho svoje hiše in nas odpeljala v knjižni- co, kjer nas je čakala kratka pravljica, igranje z lutkami, pogostitev s sokom in na koncu še ogled velike knjižnice. Nato pa je sledilo tisto najbolj sladko – sladoled, ki smo ga ves čas svojim otrokom obljubljali starši, in igranje na igralih, kjer so otroci uživali. Čas je prehitro minil in počasi se je bilo treba odpraviti nazaj na železniško postajo. Imeli smo ga še ravno toliko, da smo naredili eno gasilsko fotografijo in lahko smo stopili na vlak, ki nas je peljal nazaj proti domu. Na poti nazaj se je že malo poznala utrujenost otrok, a kljub temu smo zapeli pesmico za vzgojiteljico Marjeto, ki je praznovala roj. dan. Ko smo prišli nazaj v Imeno, smo se poslovili, otroci pa so bili polni vtisa o dnevu, ki se je počasi bližal koncu. Ja takle smo se imeli luštno na izletu z vlakom, tudi sama se že nisem peljala z njim od srednje šole (joj, kje je že to) in otroci so bili navdušeni nad njim od najmanjših do tistih malo sta- rejših, ki so bili zraven kot člani družine. Moram priznati, da sem bila na začetku malce v dvomih, kako bo vse skupaj potekalo, a so bile moje skrbi čisto odveč. Zato bi se v imenu V knjižnici so med drugim prisluhnili tudi pravljici.

22 | OKo | 24. junij 2010 OTROŠKO OKO »Od črke do besede« V vrtcu Kozje so uspešno zaključili projekt »Od črke do besede«, ki so ga izvajali skozi vse šolsko leto. Del tistega, kar so spoznali, so predstavili na zaključni prireditvi in več kot navdušili prisotne v dvorani.

Otroški nastopi so zagotovo tisti, ki najbolj sežejo do srca in otroci, ki obiskujejo vrtec Zmajček v Kozjem, so minuli četr- tek poskrbeli za enega izmed takšnih nastopov. Le-ta se je zgodil ob zaključku projekta »Od črke do besede«, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto s poudarkom na govornem razvoju otroka. Skozi vse leto so v vseh skupinah (Polžki, Bibe, Račke, Medvedki in Pikapolonice) potekale različne dejav- Otroci iz skupine Polžki so na odru pekli tudi palačinke. nosti. Brali so pravljice, obiskali šolsko in krajevno knjižnico ter še marsikaj. Skrbno pa so se pripravljali tudi na zaključni nastop. Ko se je bližala ura nastopa, so bili že nekoliko nestrpni, saj so se zbranim v Kinodvorani v Kozjem želeli predstaviti v čim lepši luči, kar jim je po aplavzih sodeč tudi zelo lepo uspelo. Potem, ko je vse zbrane nagovorila Slavica Blažič, pomoč- nica ravnatelja za enoto vrtec, so led prebili najmlajši iz skupine Bibe. Za njimi so na odru kuhali otroci iz skupine Polžki, Račke pa so plesale in pokazale, kaj vse se počne na kmetiji. Otroci iz skupine Medvedkov so peli in pripovedovali o Pedenjpedu, za konec pa so na oder priplesali škratje, v katerih smo prepoznali otroke iz skupine Pikapolonic. Vse otroke je pozdravil tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je bil še posebej vesel, ker jim je v Občini uspelo zagotoviti prostor za vse vpisane otroke. Zahvalil se je tudi zaposlenim vrtca, saj to kar so predstavili na odru, dokazuje njihovo kvalitetno delo z otroki. Po prireditvi pa so si lahko Kaj vse se počne na kmetiji, so s plesom prikazali otroci iz skupine Račke. obiskovalci ogledali še razstavo in si domov odnesli glasilo vrtca, kjer so projekti po skupinah tudi predstavljeni. (Z. I.)

Veliko so se o Pedenjpedu naučili otroci iz skupine Medvedki.

Prve so na oder prikorakale »bibe« in požele velik aplavz. Najstarejši otroci iz skupine Pikapolonice so zaplesali ples škratov.

24. junij 2010 | OKo | 23 KOZJANSKI PARK Išče se živ! Rogač, bukov ali alpski kozliček. Ko se pomlad preveša v poletje, odcveto pisani travniki, se izleže odrasli hrošč, poteka tudi do pet let. Zato je rogač dosežejo vrh svoje aktivnosti nekatere zanimive vrste hro- zelo dovzeten na spremembe, ki lahko prekinejo življenjski ščev, ki so same po sebi zelo dober pokazatelj ohranjenosti krog. Odrasli hrošči so aktivni v mraku med majem in avgu- našega okolja. V svojem razvoju so vezane na odmrli ali od- stom. Ko se sonce skoraj spusti za obzorje jih bomo najlažje mirajoč les, zato nanje praviloma naletimo v raznodobnih videli brenčati v mraku, to njihovo brenčanje pa tudi slišali. gozdovih, z veliko odmirajočega lesa in dobro ohranjenim Ker je velik in okorno leti, ga lahko prepoznamo tudi v letu. naravnim ravnovesjem. Zaradi naglih sprememb gospodar- jenja z gozdom so se danes mnoge vrste hroščev v Evropi znašle na t. i. rdečem seznamu ogroženih vrst. Evropska unija kot temelj ohranjanja narave vzpostavlja omrežje območij Natura 2000, v katerih širom Evropske unije ohranjamo ogrožene in redke živalske, rastlinske vrste in njihova življenjska okolja. Tudi v Sloveniji smo za nekaj vrst hro- ščev določili območja Natura 2000, kjer so posegi dovoljeni, je pa treba razvoj usmerjati s trajnostnim gospodarjenjem in tako ohranjati ugodno stanje njihovih življenjskih okolij. Zato so podatki o pojavljanju teh vrst pomembni iz več vidikov. Že leta 2007 smo javnost v različnih medijih pozvali, da pri- spevajo morebitne najdbe in s tem pomagajo raziskati raz- širjenost nekaterih vrst hroščev v Sloveniji, da bi strokovnjaki, pristojne službe in pripravljavci prostorskih aktov lahko bolje in uspešneje usmerjali potrebe v prostoru. Odziv je bil pre- senetljiv in akcijo smo nadaljevali naslednja leta. Bralcem časopisov se lahko zahvalimo za skoraj 100 podatkov vsako Samček rogača je lahko prepoznaven, saj ga »krasijo« ogromne, rogovju podobne, preobražene čeljusti, s katerimi se samčki borijo za prevlado leto. nad tekmeci, kot to počne tudi srnjad ali jelenjad. Od tod tudi ime tega Tako tudi letos spodbujamo vas, bralke in bralci tega časo- hrošča – rogač. (foto: M. Vernik) pisa, da posredujete vaš podatek o pojavljanju katerega od naslednjih vrst hroščev: rogača, bukovega kozlička ali Odrasli alpski kozlički se pojavljajo od julija do srede avgu- alpskega kozlička. Da jih bomo prepoznali, je treba napi- sta, vendar le v strnjenih bukovih gozdovih in bukovem lesu, sati, navesti, o teh »trdokrilcih« nekaj zanimivosti, še najlažje če ga imamo skladiščenega nedaleč od gozda. Telo je po- pa jih boste prepoznali s primerjavo po fotografiji. dolgovato, ozko, modre barve, na vsaki pokrovki pa ima po tri črne pege. Imajo zelo dolge tipalnice, ki so modre, le Rogač je verjetno najbolj prepoznaven hrošč, saj ga težko na sklepih členov so črne. Veliki so od 2 do 4 centimetre. zamenjamo s katero drugo žuželko. Telo je podolgovato, Na videz podoben mu je bukov kozliček, katerega telo je široko in rahlo sploščeno. Samčki se ločijo od samic, saj so bolj robustno, širše in sive ali pa sivo-modre barve, nanj pa njihove čeljusti preobražene v rogovju podobno tvorbo. lahko naletimo v mešanih bukovo-jelovih gozdovih. Tipalke Glava in noge so črne ali temnorjave, barva pokrovk pa te- so krajše kot pri alpskem kozličku. Na vsaki pokrovki ima le mnorjava do kostanjevo-rdeča. Je ena največjih evropskih po dve črni pegi, kar je vsaj za razlikovanje od alpskega žuželk, četudi je velikost lahko različna od 2.5 do 8 centime- kozlička, dober prepoznavni znak. Aktivni so že v maju in še trov. Življenjski cikel rogača je neizogibno povezan z lesom, cel julij. Za razliko od večine ostalih vrst kozličkov bukov koz- najpogosteje z vsemi vrstami hrasta in kostanjem. V Sloveniji liček ne leti, saj ima zakrneli drugi par kril pod pokrovkami. je vrsta prisotna skoraj povsod, kar kaže na to, da je stanje Na območju Orlice, Vetrnika in dalje proti Bohorju vse do naših gozdov, predvsem pa kulturne krajine z mejicami in Velikega Kozjega sta obe vrsti dokaj pogosti, saj najdeta posameznimi otoki listnatih dreves še razmeroma dobro. v raznodobnih bukovih gozdovih primeren življenjski prostor Kozjansko je območje, ki ga bogati ohranjena kulturna kra- za svoj obstoj. Razvoj teh dveh kozličkov prav tako pote- jina in trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri, zato je ro- ka v lesu več let. Posebej ju privablja vonj sveže posekanih gač na Kozjanskem zelo pogost. Ličinke rogača se razvijajo bukovih dreves, kjer jih lahko ob lepem sončnem vremenu v trohnečem lesu listavcev, predvsem hrastov, kostanja, najlažje opazimo. Tudi če pobrskamo po bukovih štorih ali bresta, pa tudi javorja. Razvoj od jajčec preko ličinke, ki se pa bukovih cepanicah, ju lahko opazimo. Alpski kozliček prehranjuje s trohnečim lesom in se nato zabubi, iz bube pa je vezan le na bukov les, med tem ko bukov kozliček odlaga jajčeca tudi v jelko, smreko in drug poškodovan ali trhel les.

Bukov kozliček je temnosive barve, čokat in širok, s po dvema črnima Samička rogača je manjša od samčka in nima »rogov«. (foto: M. Vernik) pegama na vsaki pokrovki. (foto: M. Vernik)

24 | OKo | 24. junij 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Razvoj od jajčeca preko ličinke in bube traja pri obeh vr- stah tri do štiri leta. V gozdu ali ob gozdnem robu skladiščen V Zagorju navijali les bukve tako lahko deluje kot past. Samica namreč v ta les odloži jajčeca in do nadaljnjega razvoja ne pride, saj se les v naslednjih letih uporabi v gospodarske namene ali skupaj kurjavo. Zato je primerno, da v mesecu maju pa tja do julija posekan les nemudoma spravimo iz gozda in ga skladišči- V Zagorju se tamkajšnji krajani vedno razveselijo vsake prilo- mo drugje. žnosti za druženje. Največkrat se družijo v lani obnovljenem kulturnem domu, ki je od letošnje pomladi naprej bogatejši še za urejene kletne prostore, ki so jih uredili kar domači- ni sami, predvsem člani tamkajšnjega kulturnega društva. Zelo veliko zaslug je pri delu imel predsednik društva Dani- jel Zalokar, glavni mojster pri ureditvi pa je bil domači zidar Matjaž Moškon. Urejene kletne prostore s šankom so že večkrat uporabili, v dneh nogometnega prvenstva pa so si tja prinesli še dia- projektor in platno ter tako spremljali tekme nogometnega svetovnega prvenstva. Najbolj napeto je bilo minuli petek, ko so najprej skupaj navijali, bili nekoliko tudi živčni, a se na koncu vseeno veselili dobrega rezultata, ki so ga dosegli fantje naše izbrane vrste. (OKo)

Samička alpskega kozlička, ki jo prepoznamo po treh črnih pegah na vsaki pokrovki, odlaga jajčeca v posekan hlod. Zarod je vnaprej obso- jen na propad, saj bo najverjetneje zgorel že v naslednji zimi. (foto: M. Vernik)

Na koncu so se vsi skupaj veselili dobrega rezultata naših nogometašev. Glasno navijanje v Bistrici ob Sotli Gostilničar Srečo Kunst iz Bistrice ob Sotli se je odločil, da na Hrastov kozliček. (foto: M. Vernik) terasi gostilne pripravi vse potrebno za spremljanje svetovnega nogometnega prvenstva. Tako je poskrbel za sedišča Spoštovane bralke in bralci. Če ste tudi vi opazili katerega in hladno pijačo, v ZIP-u pa so mu posodili velik televizor za izmed opisanih hroščev, vas naprošam, da podatek sporo- spremljanje tekme. Tako je bilo na tamkajšnji terasi že več- čite Zavodu RS za varstvo narave na telefonsko številko 02 krat zelo pestro, še posebej takrat, ko je igrala Slovenija in 333 13 75 ali na elektronsko pošto [email protected]. Pri so se navijači veselili tako močno, da je odmevalo po vsej tem sporočite tri podatke: natančno lokacijo najdbe (npr. Bistrici ob Sotli. Včerajšnjo tekmo med Slovenijo in Anglijo hišna številka, koordinate Naravovarstvenega atlasa idr.), pa so si tja prišli ogledat tudi sosedje iz Hrvaške in poma- datum najdbe in vaše ime. Lokacijo lahko zelo natančno gali prijateljem Slovencem navijati. Ob koncu prvenstva pa določite v Naravovarstvenem atlasu www.naravovarstve- bodo zvesti navijači deležni še posebnega presenečenja. ni-atlas.si. Zaradi možnih zamenjav je primerno, če priložite (OKo) fotografijo opaženega hrošča, četudi fotografirano z mo- bilnim telefonom. Bralce še naprošamo, da živali puščajo v naravi, kjer so jih opazili. Namen bomo dosegli že z zapisa- nimi podatki. Vsaka najdba je dragocen podatek. Tako boste tudi Koz- janci zelo pripomogli k ohranitvi naravne dediščine, ki jo imamo v skrbi za prihodnje generacije. (Martin Vernik, Za- vod RS za varstvo narave, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor, tel.: 02 333 13 75, e-pošta: [email protected].

Vpisni list za podatke o rogaču, bukovem in alpskem koz- ličku 2010

Svoja odkritja lahko sporočate v Kozjanski park, in sicer po e-pošti: [email protected], [email protected]. Veliko veselje navijačev med tekmo Slovenija : Alžirija.

24. junij 2010 | OKo | 25 ŠPORT Kozjanski strelci dobili prehodni pokal v trajno last V nedeljo so lovci lovskih družin Bistrica ob Sotli, Bohor - Planina, Podsreda, Veliki Kamen, Senovo in Kozje zaključili Bohorsko ligo 2010 v streljanju na glinaste golobe in v tarčo z malo kalibrsko puško.

Najboljše uvrščene ekipe Bohorske lige 2010.

Liga je potekala v šestih krogih, v organizaciji vsake posa- mesto je osvojil lovec LD Kozje Rajko Lupše, tretji pa je bil mezne družine. Gostiteljica zadnje, zaključne tekme, je bila Ivan Krkač, ki je zastopal barve LD Bistrica ob Sotli. LD Bistrica ob Sotli, ki pa je tekmo izvedla na strelišču v Koz- Najboljšim sta pokale podelila predsednik LD Bistrica ob So- jem. Do te prestavitve je, po besedah predsednika LD Bi- tli Jožef Pregrad in gospodar Ciril Požek. Podeljene so bile strica ob Sotli Jožefa Pregrada, prišlo, ker jim lastnik strelišča še medalje v posameznih disciplinah, in sicer v streljanju v v Kunšperku Ivan Kramer ni dovolil imeti tekme na omenje- tarčo na divjega prašiča, srnjaka, gamsa in lisico ter v stre- nem strelišču. Strelci, v ligi jih je tekmovalo okrog petdeset, ljanju na glinaste golobe. (Z. I.) so se tako minulo nedeljo zbrali pri lovskem domu v Kozjem. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju, čeprav je bilo vreme malce bolj klavrno. Na zadnji tekmo so slavili člani ekipe Podsreda, drugi so bili Senovčani, tretji pa organiza- torji, strelci LD Bistrica ob Sotli. V posamični konkurenci je zmagal Andrej Zupan iz Podsrede, drugo mesto je osvojil Poldi Škoberne iz Senovega, tretje pa Jože Zupan – Grajski iz Podsrede. Po šestih tekmah je skupno prvo mesto osvojila ekipa Kozje- ga, ki je ta naslov osvojila že tretjič zapored in v trajno last prejela prehodni pokal. Drugo mesto v skupnem seštevku je letos osvojila ekipa iz Podsrede, na tretjem mestu pa so pristali lovci LD Bistrica ob Sotli. Sledile so ekipe: Bohor - Pla- nina, Senovo in Veliki Kamen. Med posamezniki je v šestih krogih največ točk osvojil Andrej Zupan iz Podsrede, drugo Tri najboljše ekipe zadnje tekme.

Najboljši posamezniki v skupnem seštevku. Posamezniki, ki so dosegli najboljše rezultate na zadnji tekmi. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 24. junij 2010 ŠPORT Slavili so Golobinci Minulo soboto je bil kljub napovedanemu zelo slabemu vremenu v Športnem parku Imeno odigran drugi turnir malega nogometa med vasmi Občine Podčetrtek, kjer so se najboljše odrezali Golobinci.

Že drugo leto zapored je bil organizator tekmovanja Špor- tno društvo Imeno. Ob spremenljivem vremenu se je ob žre- bu zbralo 11 vaških ekip: Pecelj, Virštanj, Verače, Podčetr- tek, Sveta Ema, Pristava, Sodna vas, Sela, Golobinjek in dve ekipi iz Imenega. Član vsake vaške ekipe je moral s sabo imeti osebni dokument, s katerim je dokazoval, da ima naslov in stalno prebivališče v vasi, za katero igra, ter s tem Drugega mesta se je veselila ekipa Sv. Ema. pravico do nastopa. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine po tri ekipe, ena skupina pa je imela dva predstavnika. Prvi dve ekipi iz skupine sta se uvrstili v naslednji krog tekmovanja, nato pa so bili na vrsti izločilni boji. Prvi polfinalni boj je tako potekal med ekipo Golobinjeka in ekipo iz Verač. Z zmago je ekipa Golobinjeka tako postala prvi finalist. V drugem polfinalnem paru pa sta se pomerili ekipi Sel in Sv. Eme. Več sreče in znanja so pokazali krajani Sv. Eme ter se po streljanju 6-metrovk uvrstili v finale. Nato je sledila tekma za tretje mesto, ki so jo osvojili Veračanarji in zasedli končno tretje mesto. V velikem finalu med ekipama Golobinjeka in Sv. Eme pa so občinski prvaki zanesljivo, z rezultatom 5 : 1, postali Golobinci in si s tem zagotovili pokal za prvo mesto ter prehodni pokal. (Boštjan Šelekar)

KONČNI VRSTNI RED TURNIRJA: 1. Golobinjek Veračenarji so osvojili tretje mesto. 2. Sveta Ema 3. Verače 4. Sela

Nogometaši iz Sel so na koncu pristali na četrtem metu.

Zmagovalna ekipa Golobincev.

Na turnirju so nekatere ekipe imele kar lepo število navijačev. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 24. junij 2010 | OKo | 27 POLICIJA, ZAHVALA, MALI OGLASI

Spomin … Mali oglasi je edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, RAZNO edini val, ki se ne razbije, Prodam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 40 edina luč, ki ne ugasne. kg do 60 kg. Telefon 03 810 91 83. Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754. Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na telefon: 070 826 324. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). ZAHVALA Telefon: 041 798 740. Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Kako je zdaj hiša prazna … Povsod so vidni sledovi pridnih Telefon: 031 834 403. rok naše zlate mame, babice in prababice Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 col z vso opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. MARIJE LESKOVŠEK iz Sel pri Podčetrtku Telefon: 031 834 403. *24. 12. 1922 Prodam nove gume Dunloop sp1, na platiščih ali same +12. 6. 2010 gume, dimenzija je 195/65/15, cena po dogovoru. Telefon: 041/265-622. Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljuje- Prodam dva kolesa primerna za mladostnike, cena 40 mo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, evrov za komad. Telefon: 041 265 622. ki ste nam v težkih trenutkih v tako velikem številu stali ob Prodam žrebico staro eno leto, primerna za nadaljnjo strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, rejo ali zakol. Cena po dogovoru. Telefon: 041/371-364. sveče in svete maše. Prodam devet bal detelje in seno po simbolični ceni. Zahvaljujemo se g. župniku Niku Maroltu in patru Francu Telefon. 031/611-945 ali 03/5805-157. iz Olimja za lepo opravljen cerkveni obred. Hvala cerkve- Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) nim pevcem in družini Bele za čudovito odpete žalostinke. Telefon:041/501-710 Hvala sosedu in predsedniku KS mag. Marku Juraku in g. Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in Francu Šušteršiču za besede slovesa ob odprtem grobu, sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: trobentaču in pogrebni službi Guzej za lepo opravljene 040/742-730. storitve. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na za- Prodam kosilnico SIP TWIST 170 D, cena po dogovoru. dnji poti. Telefon: 041/237-813. Prodam pujske 25 kg težke, mesnate pasme, primerne Z bolečino v srcu – žalujoči: hčerki Marica in Angelca, za odojke ali nadaljnjo rejo. Telefon:03/ 5805-630. sinova Andrej in Albin z družinami. Prodam dvosobno stanovanje v Podčetrtku,Trška cesta 23, v bloku nad pošto, prvo nadstropje.Telefon:031/762 – 362. Ugodno prodam dva nogometna gola ( 3x2m – Drzne tatvine rokomet,nogomet ), nova komplet z mrežo ali brez. 14. junija so bili šmarski policisti obveščeni, da so štirje ne- Lahko kupite tudi samo en gol, po naročilu vam pa znanci v kraju Virštanj vlomili v stanovanjsko hišo. Storilci naredim tudi večje ali manjše. Ta športni pripomoček so bili pregnani in so se odpeljali s temnim avtomobilom lahko uporabite tudi za darilo otrokom in mladini ( znamke škoda, koprskega registrskega območja. Storilci Najboljša droga je žoga ). Telefon: 040/796-148. s podobnim vozilom so vlamljali v hiše na širšem obmo- Prodam RENAULT CLIO 1.2, letnik 1994 , bele barve. čju in so bili čez nekaj dni prijeti. Telefon. 031/866-509. V zvezi tega policisti opozarjajo občane na samozašči- Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. tno ravnanje. Svetujejo, da ob odhodih od doma zakle- Telefon:031/866-509. pajo prostore, prav tako pa naj bodo pazljivi z neznanci, Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593. ki jih obiskujejo, saj vsi nimajo poštenih namenov. Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na [email protected] ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po Zgorelo gospodarsko telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za na- poslopje ročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni. 16. junija v jutranjih urah je v Zadržah zagorelo večje gospodarsko poslopje. Požar je zanetila strela, zaradi katere se je ogenj hitro širil in zajel celoten objekt, na katerem je nastalo za okoli 70.000 evrov škode. Požar so pogasili gasilci okoliških društev.

Policisti PP Šmarje pri Jelšah so v zadnjem tednu zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali tri voznike motor- nih vozil.

28 | OKo | 24. junij 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: Še NOGOMET

1. Petelinjenje še Francozom ne gre vedno od rok Sobota, 19. junij 2010 (na roko). KOZJANSKI PARK POLETNA MUZEJSKA NOČ 2. Ko postane nemški »elf« zdesetkan, ga ne reši Ob 19.30 na gradu Podsreda. niti enajstmetrovka. Nastopajoči: MePZ Bistrica ob Sotli, MoPZ Terme Olimia, Folklorna skupina Kozje in Vokalno-instrumentalna zasedba Samson. 3. Tudi »furije« (Španci) s svojo igro marsikaj Informacije: 03 800 71 00 zafurajo, kadar so preveč »furjasti«.

Sobota, 19. junij 2010 4. »Azzurri« (Italijani) so šminkerji že po naturi. In ko VELBANA GORCA se jih »nakuri«, se vidi, da je glavni fetiš v njihovi KRES OB ZVOKIH CITER »frizuri«. Ob 20.00 na Gostinci. Informacije: Slavko Toplišek – 041 550 366 5. Tudi v nogometu je težko vnaprej izračunati,

Četrtek, 24. junij 2010 kdo vse se bo zakalkuliral. OBČINA PODČETRTEK, OBMOČNO ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ČASTNIKOV IN VETERANOV IN POLICIJSKO VETERANSKO ZDRUŽENJE SEVER Koče (Bistrica ob Sotli), 21. junij 2010 SVEČANOST OB DNEVU DRŽAVNOSTI Ob 18.00 na trgu Vasi Lipa. Kulturni program in odkritje spominskega obeležja veteranov vojne za Slovenijo. Informacije: Vlado Amič – 041 763 695

Četrtek, 24. junij 2010 KUD MUSICA PTUJ Tonči Babič KONCERT ZBOROVSKE GLASBE Ob 20.00 v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju. Koncert Vokalnega ansambla Musica s Ptuja. Vstop prost. VIRŠTANJ IMA TALENT! Informacije: Tatjana Maguša – 031 578 912 Ker smo prepričani, da so tudi v naši sredi številni talenti, jih bomo poiskali tudi na Virštanju. DRUŠTVO ZA OHRANITEV STARIH OBIČAJEV Iščemo talente na vseh področjih. Predstavite se kot VABI NA pevci, plesalci, igralci, komiki, čarovniki …

KRESNO NOČ – MAGIČNO NOČ Prijavijo se lahko vsi talentirani posamezniki, pari ali skupine. Starostnih omejitev ni.

Vljudno vabljeni na 2. KRESNO NOČ, ki bo v četrtek, 24. Prijave lahko oddate do 9. julija 2010, na telefon 041 555 6. 2010, z začetkom ob 20. uri pod Juratovo domačijo – 470, Olga Amon. tam, kjer stoji mlaj. Istega dne bo v domu krajanov na Virštanju potekala generalka, ki se bo zgodila ob 18. uri. Kresna noč je najbolj magično obdobje v vsem letu. Takrat S sabo prinesite vse, kar potrebujete za nastop! svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja; praznik pa je nabit z magijo in čarovništvom. Ljudje VABLJENI! so verjeli, da življenje izhaja iz Sonca, da Sonce vpliva na življenje, zato so hoteli s čarnimi sredstvi Soncu ohraniti VABI NA: moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Zato so ljudje zanetili kolikor mogoče blizu neba V okviru občinskega praznika po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo Bistrica ob Sotli tudi MCBoS čim več toplote in svetlobe. Kresna noč s svojimi stoterimi organizira koncert v KLUBU čari je še vedno najskrivnostnejša noč. Ljudsko izročilo METULJ. pravi, da je v kresni noči mogoče slišati govorico živali. V Žal je zaradi višje sile tej noči je tudi možno najti zaklad, priklicati hudiča ali pa odpovedala svoj nastop zvedeti za svojo prihodnost. Kresno noč praznujemo po odlična skupina THE GHEN. starem izročilu kot enega največjih ognjenih praznikov, Nadomestila jih bo skupina ki nakazuje začetek obdobja, ko začne sončna svetloba BIZARNA SCENA, ki igrajo pojemati. zanimiv Rock 'n' Roll. Torej vsi vabljeni v soboto Za hrano in pijačo bo poskrbljeno! zvečer, 26. 6. 2010, ob 22. uri v KLUB METULJ na koncert v Vljudno vabljeni v čim večjem številu! okviru občinskega praznika. Vabi na 24. junij 2010 | OKo | 29 USTVARJALNO DELAVNICO

v petek, 18. junija ob 18:00 v e-toĀki MC BoS.

Izdelovali bomo pisane mozaike iz starih plošĀic.

v petek, 18. junija ob 19:00

pa ste vabljeni vsi, ki bi petkovo pozno popoldne in veĀer radi preživeli v ustvarjanju mega velikega mozaika metulja na pragu - vhodu v Mladinski center.

KRIŽANKA

OKoOko 4 50 Rešitev:

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek Ime in priimek: Telefon: 03/58 29 016 Naslov: Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected] Pošta: Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Oglasno trženje: ponedeljka,Rešitev križanke 28. 6. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Friderik Prah, mob.: 041 977 883 ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja Gora gora 1, 1,3254 3254 Podčetrtek Podèetrtek. Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886 E-mail: [email protected] Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: Monika Strašek PRAVI MEHIŠKI MARIACHI. Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Izžrebani so bili: Anderlič Gregor, Imeno 45, 3254 Podčetrtek Oblikovanje: Friderik Prah Humski David, Sveta Ema 20, 3253 Pristava pri Mestinju Faller Marjana, Pilštanj 36, 3261 Lesično Naklada: 1700 izvodov Tisk: Kotis Močenik Anton & Praktične nagrade podarja MEDIA UTRIP, ORGANIZACIJA PRIREDITEV iz Krškega. Fanika, d.n.o. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 24. junij 2010

V soboto, 3. julija 2010 na igrišþu v Zagorju pri Lesiþnem, regija Kozjansko. Ekipo lahko prijavite na dan turnirja do 12.00h, zaželjene so predprijave Prijavnina 50€ Nagradni sklad je: 700 EUR 1. mesto: 350 EUR + pokal 2. mesto: 200 EUR + pokal 3. mesto: 100 EUR + pokal 4. mesto: 50 EUR Do 16 ekip se bo igralo po skupinah!

Za hrano in pijaþo bo poskrbljeno

Informacije: 040 663 001 (Miran) 041 602 481 (Matej)

Vabljeni v Zagorje!

24. junij 2010 | OKo | 31 D užinski počitniški an Aquauni! Ob visokih temperaturah se lahko kopate v Termalnem praku Aqualuna, ki je z velikim številom vodnih atrakcij, tobogani, drčami in ostalimi atrakcijami ter pestrim animacijskim programom, zanimiv za vse generacije. Aqua Jungle pa je posebno Mehiški večer v Gostišču Lipa! doživetje za najmlajše goste.Otroci se lahko povzpnejo na valovito kača, zajahajo Petek, 25.06.2010, ob 20.30h - Obiskali krokodila ali želvo, se spustijo po majhnem toboganu, zaplavajo do otoka opic, se in zabavali nas bodo pristni Mehiški postavijo pod palmo s špricajočimi kokosi in bananami in še bi lahko naštevali. Mariachi. Cena vstopnice 10 €. 2 odrasla + 1,2,3 otroci + hrana + osvežilna pijača + plavanje + nori tobogani + sonce + zabava ….že od 43 EUR dalje.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek T 03 829 70 00, www.terme-olimia.com, [email protected]

32 | OKo | 24. junij 2010