Bistričani in Kumrovčani So Se Srečali Na Mostu Občina Kozje Uspešna Na Obmejnih Razpisih Povsod Plapolajo Mlaji

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 6. maj 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 43 cena 1 evro

Bistričani in Kumrovčani so se srečali na mostu Občina Kozje uspešna na obmejnih razpisih Povsod plapolajo mlaji

6. maj 2010 | OKo | 1 NAJ VAM KUHANJE POMENI UŽITEK IN VESELJE! V kolikor je danes vaš trenutek, se odločite, da vaše sanje posta- na faza naročila. Ob naročilu poravna kupec 30% vrednosti kuhi- nejo resničnost in izberite kuhinjo, ki si jo resnično želite. Pustite vaši nje in ostalo % pred odpremo. domišljiji pot in izberite Panles kuhinjo. KAKO JE Z DOBAVO IN MONTAŽO KUHINJE? Panlesov moto je » pomagamo vam do kuhinje, ki bo lepa za oko, Dobavni rok kuhinje je med 30 in 45 dni . V sedmih dneh po doba- prijazna za uporabo in prizanesljiva do vašega proračuna ». vi opravi montažo kuhinje Panlesov pooblaščeni monter. Dobava Za Slovence je znano, da sežejo globoko v žep pri nakupu kuhinje. in montaža kuhinje je brez doplačila. Zato svetujemo vsakemu kupcu, da si za izbiro kuhinje vzame čas in si poišče pomoč strokovnjakov SVETOVANJE, IZRISI IN IZMERA – kaj vse nudijo v Panlesu IN KAKŠNE UGODNOSTI PONUJA Panlesovi svetovalci razdelajo vsako kuhinjo do potankosti. Nare- dijo enega ali celo več izrisov. Pogosto si stranke vzamejo čas za PANLES V MESECU APRILU premislek o predlagani postavitvi in jih ponovno obiščejo. Izrise ni potrebno plačati, to je vložek vsakega svetovalca, z veseljem se Panles je Panles, vsakič razmišljamo o dodatnih ugodnostih, ki so potrudi, saj se njegov trud v večini primerov uspešno zaključi z na- tudi v mesecu maju zelo mikavne. Izbirate lahko različne varian- kupom in z zadovoljnim kupcem. te gotovinskih popustov na kuhinje, gospodinjske aparate, nape, V Panlesove salone pogosto prihajajo tudi stranke, ki so šele v gra- kamen Okite, ali v vrednosti 30% kuhinje vam izbrani aparat po- dnji in si želijo že v tej fazi pravilno postaviti inštalacije. Z veseljem jim darijo. svetujejo in naredijo predlog. Sicer pa je najbolje, da o številnih ugodnostih pri kuhinjah in apara- Ugotavljajo, da so številni kupci prav tisti, ki pridejo na osnovi tih preverite v salonu kuhinj Panles v Rogaški Slatini ali v Celju. ustnega izročila znancev, kolegov, skratka tistih, ki že imajo Panle- Prepričani smo, da boste našli pravo in zanimivo rešitev tudi za sovo kuhinjo. Za podjetje so taki kupci veliko priznanje in še večji vas. izziv za naprej. POTREBNI PODATKI OB PRIHODU V SALON Kupec potrebuje informativne dimenzije kuhinje, lokacijo vode, elektrike, vrsta ventilacije,. Dobro je vedeti pozicijo okna in vrat. KAKO JE Z IZMERO NA DOMU? Svetovalec se odzove in pred dokončnim naročilom sam naredi izmere pri kupcu. S tem prevzame nase vso odgovornost za toč- nost izmer. Če je potrebno, naredi še kake popravke, ko sam vidi prostor v živo. Tudi ta del je brezplačen. CENA JE SIGURNO POMEMBNA PRI ODLOČANJU? Po izkušnjah Panlesa je cena sigurno pomembna, ni pa edina pri odločanju o nakupu. Kupec se prepusti vodenju svetovalca. Nakup kuhinje je za kupca enkraten dogodek, za Panles pa je vsaka kuhinja unikatna, saj je narejena po naročilu in prilagojena vsakemu prostoru. Cena je odvisna, od vsebine, želje kupca in pripravljenosti plačila. Prepričani so, da z kupcem najdejo pravo rešitev kuhinje, ki je prilagojena družinskemu proračunu. Ko svetovalec in kupec definirata vse potrebno, je s tem zaključe-

Naročnino bom poravnal/a 2x letno. Naročnino bom poravnal/a 4x letno.

2 | OKo | 6. maj 2010 Lepo je, ko pride mesec maj Začel se je mesec maj. Mesec, ko je narava v polnem razcvetu, mesec pričakovanj, mesec ljubezni. V tem mesecu se tradicionalno zgodi največ svečanih pri- ložnosti, zagotovo pa med njimi prednjačijo poroke. To pa pomeni, da si v mesecu maju roke manejo tudi trgovci oblačil in obutve, saj je prav, da smo, če gremo na kakšno pomembno slavje, lepo in primerno oblečeni. Pravijo, da mora na vsaki poroki najbolj blesteti nevesta in da naj bi se ženske izogibale barv poročnih oblek. Ne glede na to, pa so zagotovo neveste tiste, ki na porokah vedno najbolj blestijo. Resnično se mi še ni zgodilo, da nevesta na svoji poroki ni blestela v vsej svoji lepoti, čeprav tudi ženini ne zaostajajo. Roko na srce, pa smo tistega dne ženske bolj usmer- jene v nevesto, njeno obleko, čevlje, frizuro in šopek, pa seveda prstan … Upam, da se tudi vi v teh dneh odpra- vljate na kakšno poroko in boste del poročne pravljice mladoporočen- cev. Če se vam to ne bo zgodilo, pa se preprosto prepustite mesecu maju. Ozrite se naokrog in opazili boste, da je oživela vsa narava, ki je v maju še posebej pravljična in kar ne moremo mimo tega, da pravzaprav iz nje črpamo še več ljubezni kot v mesecih pred majem. Črpamo tudi več energije, volje do dela, življenja. Res je lepo, ko pride mesec maj, ker nekako vsi že pri- čakujemo, da bo to dober in lep mesec. Mesec novih izzivov, priložnosti in številnih prijetnih dogodkov. In če v prihodnjih dneh niste povabljeni na kakšno slavje, poiščite priložnost za prijetno preživete trenutke v šte- vilnih dogodkih, ki se bodo odvijali v maju. Predvsem nasvet za ženske, tudi obisk kakšne prireditve je lahko dobra priložnost, da se pokažete v kakšni novi obleki.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 MEDNARODNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN 9 DRUGI JOŽEFOV POHOD 14 OBČANE PODČETRTKA ZBUDILA BUDNICA 16 GASILCI V ČAST ZAVETNIKU FLORJANU 21 100 LET LIZE RANČAN 23 USPEŠNA IGRALSKA DELAVNICA V BISTRICI OB SOTLI

Na naslovnici: Otroci iz Buč ob mlaju Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

6. maj 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO V Kozjem bo potekal že Četrti mednarodni folklorni festival Umetniško društvo folklorna skupina Kozje bo v času med delovale zgolj navzven (odrska plesna uprizoritev) temveč 6. in 9. majem 2010 v sodelovanju s Folklorno skupino Jakob bodo svoje plesno izročilo analizirale tudi znotraj druženja Sket iz Mestinja organizirala že Četrti mednarodni folklorni folklornih skupin. S tovrstnimi analitičnimi nastopi znotraj fol- festival. Na festivalu bodo poleg domačih folklornih skupin klornih skupin želimo dobiti novo razsežnost druženja. S tem in otroške folklorne skupine osnovnih šol Lesično in Kozje so- upamo na kvalitetnejše medfolklorne izmenjave ter posre- delovale tudi folklorne skupine iz Hrvaške, Makedonije, Sr- dovanje koreografskih plesnih oblik z analizo njihovih razlik bije in Avstrije. Glede na zelo zanimivo nacionalno sestavo in podobnosti na poudarku nacionalnih posebnosti. Delo folklornih skupin smo si znotraj Umetniškega društva folklor- bo potekalo v obliki vnaprej pripravljenih delavnic med na skupina Kozje zastavili teoretična izhodišča, ki jih bomo udeleženci folklornega festivala. Folklornim skupinam tako skušali potrditi skozi delavnice. želimo poleg seveda spoznavanja naše naravne in kulturne Glede na to, da ljudska glasba in ples katerekoli etnične sku- dediščine ob navedeni obliki dela omogočiti, da se ozave- pine uporablja nekatere sheme, stalne koreografske prvine sti tudi visoka stopnja multikulturalnosti. v formi in izvedbi, ki se sicer spreminjajo zato, da bi se pribli- Za Umetniško društvo folklorna skupina Kozje. (mag. Jasna žali večini, vendar kljub temu nosijo svojo prvobitno sporoči- Sok) lo, bomo skušali skozi delavnico to prvobitno sporočilo ple- sa tudi spoznati. Ljudska glasba in ples sta poleg jezika eno najboljših in eno najbolj izrazitih sredstev za dokazovanje in ohranjanje identitete nekega naroda in torej sestavine poj- movane kot še živ ali pa poustvarjen sestavni del vsakda- njega življenja. Tako bomo izhajajoč iz zgornjih opredelitev ob koreografski plesni uprizoritvi skušali izluščiti živo sporočil- no vsebino dediščine, ki jo skupina iz svojega nacionalnega območja prinaša. Ob plesnih uprizoritvah bomo potegnili tiste izstopajoče koreografske elemente, ki izražajo določe- na opravila, praznične ali vsakdanje šega in navade ter na specifičen način govorijo o prepoznavnosti neke nacije. Iz plesnih elementov folklornih skupin, ki delujejo ob naši meji, bomo poskušali poiskati skupne elemente in podobnosti, pri ostalih pa iskati razlike, ki skozi plesne elemente zgodo- vinsko in kulturno določajo etnične prvine. Med nastopajo- čimi skupinami bomo torej v tridnevnem druženju iskali razlike in podobnosti, posebnosti in izjeme. Skupine ne bodo Utrinek lanskega dogajanja.

UMETNIŠKO DRUŠTVO FOLKLORNA SKUPINA KOZJE S L O V E N IJ A

IV. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL KOZJE 2010 od 06. – 09.5.2010

ČETRTEK 06.05.2010: - Ob 18. uri nastop folklornih skupin v Termah Olimia na trgu Lipa v Podčetrtku PETEK 07.05.2010: - Ob 20. uri nastop folklornih skupin v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah SOBOTA 08.05.2010: - ob 18. uri zbiranje folkloristov na trgu v Kozjem in povorka skozi kraj do gasilskega doma - ob 19. uri osrednja prireditev pred gasilskim domom, ki bo pod velikim šotorom

SODELUJEJO FOLKLORNE SKUPINE iz: MAKEDONIJE SRBIJE AVSTRIJE HRVAŠKE FS MESTINJE FS KOZJE in otroške folklorne skupine: OŠ KOZJE, OŠ LESIČNO, VRTEC KOZJE

PO FESTIVALU VELIKA ZABAVA ZA VSE Z ANSAMBLOM SANDI JUG S PRIJATELJI

NEDELJA 09.05.2010: - po zajtrku odhod folklornih skupin domov

4 | OKo | 6. maj 2010 AKTUALNO LOKALNO

Hrvaške, je župan Misja prometnega ministra prosil, da se Se bo gradnja zavzame za nastali problem. Minister za promet, dr. Patrik Vlačič, mu je odgovoril, da se bo 14. maja v Zagrebu sre- čal z ministrom za morje promet in infrastrukturo Republike mostu v Imenem Hrvaške, Božidarjem Kamelo. Ob tej priložnosti bosta pod- pisala »Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izgradnji cestnega mejnega mostu na premaknila z mrtve reki Sotli na meddržavnem mejnem cestnem prehodu Ime- no - Miljana«. točke? S podpisom omenjenega sporazuma se bodo pričele aktivnosti za izgradnjo novega mostu, ki bo zagotovil boljše Gradnja mostu v Imenem se kljub mnogim cestno povezovanje in prenos storitev na meddržavnem cestnem mejnem prehodu med Slovenijo in Hrvaško, izbolj- prizadevanjem lokalne skupnosti še vedno šal varnost cestnega prometa in varnost udeležencev v ce- ne premakne iz mrtve točke, zato je župan stnem prometu. (Zdenka Ivačič) Peter Misja konec marca pisal prometnemu ministru dr. Patriku Vlačiču.

V pismu je med drugim zapisal, da je Občina Podčetrtek obmejna in izrazito turistična občina, izreden turistični razvoj pa je viden na vsakem koraku. »Žal pa imamo velik problem na reki, ki meji z Republiko Hrvaško – Sotli. Vrsto let je težava s starim lesenim mostom, ki se je do pred dveh let uporabljal za prehod z osebnimi vozili. Pred dvema letoma se je zaradi poškodb in dotrajanosti mostu meddržavni prehod zaprl. S tem je povzročenih ogromno težav, predvsem obmejnim stanovalcem tako iz Slovenije kot Hrvaške, ki vsakodnevno prehajajo mejo,« je v pismu zapisal Misja in dodal, da se že dlje časa skupaj z Direkcijo RS za ceste trudijo omenjeno zadevo rešiti, vendar žal brez uspeha. Vedno se je namreč zataknilo pri bilaterali in ko je zadeva bila že skoraj pri koncu, so nastale težave. Prometni minister napoveduje podpis sporazuma in pričetek aktivnosti za Ker gre za zadevo, ki je stvar dveh držav, tako Slovenije kot gradnjo mostu v Imenem.

tekmovanju Moja dežela lepa in gostoljubna tekmovala Končuje se zavijalni za najbolj urejen kraj. (Z. I.) pas Sveta Ema Zavijalni pas proti Sveti Emi je že v zaključni fazi. Tega so najbolj veseli tamkajšnji krajani, saj bo omogočal bistveno večjo varnost za udeležence v prometu.

Zaključujejo se dela na zavijalnem pasu proti Sveti Emi. Projektno dokumentacijo za investicijo in zemljišča je sicer pripravila Občina Podčetrtek, drugače pa se dela izvajajo pod okriljem Direkcije za ceste Republike Slo- venije. Župan Peter Misja je vesel, ker so dela kljub ne preveč prijaznemu vremenu tekla po začrtanem planu. Le ta narekuje, da naj bi bila končana 15. maja, kar pa se bo tudi zgodilo. Zagotovo bo nov zavijalni pas velika pridobitev predvsem za krajane Svete Eme, saj bo za- vijanje bolj varno in po drugi strani bo vstop na cesto še veliko bolj pregleden in varen. Hkrati pa nov zavijalni pas daje še lepšo podobo tem krajem in bo zagotovo odigral tudi svojo vlogo v primeru, ko bo Sveta Ema na Dela na zavijalnem pasu Sveta Ema so v zaključni fazi. VABIMO vas na posvet na temo IZKORIŠČANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE sončne, vetrne in bioplinske elektrarne, ki bo v četrtek, 6. 5. 2010, s pričetkom ob 18. uri, v sejni sobi Občine Podčetrtek. Vabljeni ste vsi zainteresirani s področja Obsotelja in Kozjanskega.

Organizatorji: Občina Podčetrtek - Odbor za razvoj gospodarstva, Društvo podjetnikov Obsotelja in podjetje TIBA Ljubljana.

6. maj 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO

Druženje se je končalo ob deseti uri, ko so most Sosedje so se srečali ponovno zaprli z rampami, vendar kot pravijo sosedje, so le-te le navidezne, saj je prijateljstvo med sosedi tako trdno, da ga prav nič ne zmore prelomiti. na mostu med Kun- (Zdenka Ivačič) šperkom in Risvico Za prijatelje in sosede iz občin Bistrica ob Sotli in Kumrovec je reka Sotla reka, ki združuje, kar so dokazali na nedeljskem srečanju na mostu, kjer se je zbralo sedemsto sosedov. Veseli ponovnega snidenja so se družili vse do noči in se niso pustili zmotiti niti dežju. Še več, pogumen Kunšperčan Toni Kravarič je celo preplaval širino reke Sotle.

Ob reki Sotli, med vasema Kunšperk in Risvica ali širše med občinama Bistrica ob Sotli in Kumrovec, je bilo minulo nedeljsko popoldne drugačno. Drugačno zato, ker se je kar Na mostu so najmlajši zaplesali. sedemsto sosedov zbralo skupaj in nazdravilo dolgoletne- mu skupnemu prijateljstvu, ki ga ne more skrhati nobena državna meja. In ker se je srečanje pred šestimi leti pričelo kot obuditev tradicije majskega petja, ki se je slišalo iz ene in druge strani Sotle, se je tudi nedeljsko druženje pričelo s petjem. Na most med vasema Risvica in Kunšperk so stopile slovenske pevske Sosede, kmalu so se jim pri petju pridružili pevci kumrovške skupine Zipka, na most so prihiteli še člani etno skupine Nojek in pesem je takoj združila vse prisotne. Na mostu so seveda tudi zaplesali, najprej člani Zipke za njimi pa še otroci iz bistriškega vrtca, potem pa se je dogajanje prestavilo na slovensko stran Sotle. Obe občini si namreč vsako leto izmenično predajata stran dogajanja in letos se je le-to zgodilo na slovenskem bregu Sotle. Vse zbrane je prvi nagovoril župan Občine Kumrovec Dragutin Ulama, ki je v šali dejal, da je bila zato, da sta se z bistri- škim županom Jožefom Pregrad dogovorila, kdo bo prvi govornik, potrebna arbitraža in seveda dodal, da je bila leta takoj končana. Seveda se je dotaknil tudi vedno izredno dobrih sosedskih odnosov med občani Kumrovca in Bistrice ob Sotli ter dodal, da je vesel, ker jih uradno mejna reka So- tla ni nikoli razmejevala. Z njim se je strinjal tudi župan Obči- ne Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, ki je med drugim dejal, da je vesel, da znajo tu ob meji biti in ostati prijatelji ter dodal, da se obe občini trudita, da ljudje ob meji lažje živijo. Vsem prisotnim je zaželel, da se ob kulturnem programu, dobrotah in skozi športne igre prijetno zabavajo, družijo in se spominjajo. Zaključil pa je z besedami, da si je za prijatelje vedno treba vzeti čas in da naj drug na drugega prenašajo dobro voljo. Le‑te je seveda bilo v izobilju. Po zdravici obeh Zdravica obeh županov. županov se je nadaljeval kulturni program, v katerem so se še enkrat predstavili člani etno skupine Nojek in pevke So- sede ter Jožica Stadler in Hermina Gracar, ki sta z aktualnim skečem o dogajanju ob Sotli dodobra nasmejali. Seveda so vmes nastopili tudi kulturniki iz Kumrovca, po končanem kulturnem programi pa je bilo za vse pripravljeno okrepčilo. Najprej so pošle domače dobrote, ki so jih spekle gospodi- nje iz Kunšperka in članice Društva kmetic Ajda. Druženje se je nadaljevalo še z medsosedskima nogometnima tekma- ma med ekipama mladih in veteranov. Več nogometnega znanja in sreče so imeli sosedje s Hrvaške, so pa zato Kun- šperčani proti koncu srečanja v vleki »štrika« uspeli sosede potegniti v Evropo. Prijetno druženje je sicer nekoliko zmotil dež, ki pa ni pregnal sosedov, ki so želeli skupno popoldne čim bolje izkoristiti. Na mostu so celo zaplesali in občudovali pogumnega Tonija Kravariča iz Kunšperka, ki se je odločil preplavati del Sotle in ki je obljubil, da bo s tem podvigom nadaljeval na vsakoletnem srečanju. Pevkam Sosedam so se pridružile tudi pevke Zipke.

6 | OKo | 6. maj 2010 AKTUALNO LOKALNO

Hermina in Jožica sta nasmejali in si prislužili velik aplavz.

Na Gmajni se je zbralo zeres veliko število sosedov.

Sosedje so se pomerili tudi v nogometu.

Tudi Nojeki so prispevali svoj del k pestrejšemu kulturnemu dogajanju. Toni Kravarič, bistriški Martin Strel, je poskrbel za atrakcijo.

pohodnikov je bila mešana, iz vseh vetrov, vsi pa so imeli Pohod prijateljstva skupni točki, dobro voljo in pohodništvo. Za pot do cilja so porabili slabe tri ure in se tam po naključju srečali s poho- Člani Planinske sekcije Bistrica ob Sotli so kljub temu, da so dniki iz sosednjih hrvaških društev. Veseli in dobre volje so komaj pričeli z delovanjem, zelo aktivni. Med pohodi, ki so skupaj zapeli in si izmenjali kontakte v želji, da se kdaj na jih dali v svoj plan, je bil tudi prvi pohod prijateljstva na Ce- pohod odpravijo skupaj in celo pripravijo pohod petih gra- sargrad v sosednji Hrvaški. dov. Iz Cesargrada so se potem odpravili nazaj na startno Iz Bistrice ob Sotli so se pohodniki do Zelenjava odpeljali mesto, od tam pa na Gmajno, kjer je na mostu prijateljstva z avtomobili in od tam peš krenili do Cesargrada. Družba potekalo srečanje Kunšperk - Gmajna. (Z. I.)

Prvega pohoda prijateljstva se je udeležila pisana druščina iz vseh vetrov. Utrinek s pohoda.

6. maj 2010 | OKo | 7 AKTUALNO LOKALNO

preplastitev celotnega vozišča, • ureditev odvodnjavanja padavinskih voda, • izgraditev hodnika za pešce na celotnem odseku, • prestavitev in modernizacija javne razsvetljave. Občina Kozje Viri financiranja Vrednost projek- O b č i n a Sredstva Obdobje Struktura ta z DDV Kozje EU

L e t o 100 % 288.000 € 48.000 € 240.000 € Občina Kozje uspešna na raz- 2010 pisu »Razvoj obmejnih območij Skupaj 100 % 288.000 € 48.000 € 240.000 €

s Hrvaško« kar s tremi projekti 2. V sklopu projekta »Rekonstrukcija LC 181100,

odsek 181101,« je potrebno rekonstruirati del Občina Kozje se je v mesecu februarju 2010 prijavila lokalne ceste, ki poteka od Kozjega čez Zdole na tretji javni razpis za prednostno usmeritev »Razvoj in Klake proti Lesičnem. Projekt se bo začel obmejnih območij s Hrvaško« v okviru Operativnega izvajati v letu 2010 in bo zaključen najkasneje do programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov septembra 2011. za obdobje 2007–2013, Razvojne prioritete »Razvoj regij«, s tremi operacijami s področja prometne V sklopu projekta »Rekonstrukcija LC 181100, odsek infrastrukture: 181101« se bodo izvedla naslednja dela: 1. Rekonstrukcija JP 681530, . razširitev obstoječe ceste iz 3,0 m na 4,0 m na celotnem odseku dolžine, cca 6,4 km, 2. Rekonstrukcija LC 181100, odsek 181101, . sanacija poškodovanih odsekov ceste, 3. Rekonstrukcija LC 181100, odsek 181102 in JP . sanacija lokalnih usadov in manjših plazov, 681390. . preplastitev celotnega vozišča, cca 6,4 km, . ureditev odvodnjavanja padavinskih voda s cestišča. S prijavljenimi investicijami želi Občina izboljšati prometno infrastrukturo za potrebe gospodinjstev Viri financiranja in poslovnih objektov v tangiranih naseljih, katere Obdo- Struktu- Vrednost pro- Občina Višina načrtovanih povezujejo zgoraj navedene občinske ceste, z bje ra jektov z DDV Kozje zahtevkov do SVLR namenom reševanja dostopa po slovenskem L e t o 26 % 129.000 € 21.500 € 107.500 € ozemlju oziroma izboljšanja prometne infrastrukture v 2010 L e t o obmejnem 10 km območju s Hrvaško. 74 % 369.918 € 61.653 € 308.265 € 2011 Konec meseca aprila je Služba vlade Republike Skupaj 100 % 498.918 € 83.153 € 415.765 € Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko objavila rezultate omenjenega razpisa in 3. V okviru investicije v rekonstrukcijo občinskih cest: LC izdala sklepe o sofinanciranju uspešnim prijaviteljem. št. 181100, odsek 181102 in JP 681390, se namerava Občina Kozje je bila na omenjenem razpisu izvesti rekonstrukcija dela lokalne ceste LC 181100, zelo uspešna, saj je prejela pozitivne sklepe celoten odsek 181102 (cesta skozi Sp. Zdole proti o sofinanciranju za vse prijavljene operacije. Zečam) in rekonstrukcija javne poti 681390 (od Prijavljene operacije so izpolnjevale vse razpisne Zeč mimo Žlendra in Pristuška do kapele) v celotni pogoje, dokumentacija, ki jo je pripravila občinska dolžini. Investicija se bo pričela in zaključila v letu uprava, je bila popolna in vloge so bile s strani 2010. SVLR ocenjene s 50. točkami, kar je zadostovalo V sklopu projekta »Rekonstrukcija LC 181100, odsek za pridobitev 830.765,00 € nepovratnih sredstev iz 181102 in JP 681390« se bodo izvedla naslednja dela: Evropskega sklada za regionalni razvoj. • razširitev obstoječe ceste iz 3,0 m na 4,0 m na celotnem odseku, skupaj cca 2,8 km, • sanacija poškodovanih odsekov ceste, • Kratka predstavitev prijavljenih operacij: sanacija lokalnih usadov in manjših plazov, • preplastitev celotnega vozišča obravnavanih cest, skupaj cca 2,8 km • 1. V sklopu operacije »Rekonstrukcija JP 681530« je ureditev odvodnjavanja padavinskih voda s potrebno rekonstruirati in modernizirati občinsko cestišča, z asfaltnimi muldami in obcestnimi cestno infrastrukturo, in sicer JP 681530, odsek jarki. 681531, potek od križišča pri trgovini Kmetijske Viri financiranja Vrednost projekta O b č i n a zadruge mimo osnovne šole skozi naselje KS4. Obdobje Struktura SVLR z DDV Kozje Investicija se bo pričela in zaključila v letu 2010. V sklopu projekta »Rekonstrukcija JP 681530« se bodo L e t o 100 % 210.000 € 35.000 € 175.000 € izvedla naslednja dela: 2010 • razširitev obstoječe ceste iz 3,0 m na 4,0 m na Skupaj 100 % 210.000 € 35.000 € 175.000 € celotnem odseku, cca 0,7 km, • sanacija poškodovanih odsekov ceste in Daniel Čoklc

8 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK Drugi Jožefov pohod Drugi Jožefov pohod v organizaciji Planin- skega društva Podčetrtek se je odvijal drugega maja. Pohoda se je udeležilo več kot 40 pohodnikov, ki jim je vreme služilo vse do njihovega cilja.

Glavni namen Jožefovega pohoda je srečanje faranov žu- pnije Polje ob Sotli in Podčetrtek, ki imajo skupnega župnika Jožefa Rogača. Ravno zaradi tega, ker prvega maja goduje Jožef delavec, pa so se odločili, da ta pohod izvedejo v tem času. Pohodniki so se letos zbrali v Polju ob Sotli, od ko- der so preko Vrenske Gorce, Peclja, Golobinjeka, Imenske Gorce krenili vse do cerkve Device Marije na Pesku v Pod- Zbor pred cerkvijo v Polju ob Sotli. četrtku, kjer je bil tudi njihov cilj. Med samim pohodom so jih z avtomobilom vse skozi spremljali z napitki, poleg tega pa so se ustavili tudi na domačijah Kajba, Jurak, Mrkša in Bevc, kjer so jih postregli. Zaključek pohoda so organizirali ob stari mežnariji župnije Podčetrtek ob cerkvi Device Ma- rije na Pesku, ki jo je župnišče predalo v roke planinskemu društvu, kjer bo le-to imelo svoje prostore. Prostor bodo porabili kot planinsko postojanko, v kateri se bo organiziral pla- ninski tečaj, ki ga bodo izvajali v prihodnjem letu. Zaključek je potekal ob prijetnem vzdušju s piknikom. Da pa pohodni- kom ni bilo dolgčas, jih je prišel zabavat tudi ansambel Ga še ni blu, kateremu so se pri igranju pridružili tudi nekateri pohodniki. Po besedah predsednika Planinskega društva Podčetrtek, Ivana Šalamona, ta pohod načrtujejo tudi v naslednjem letu, vendar zaradi istočasnosti pohoda, ki ga organizira Planinska sekcija Bistrica ob Sotli, bo po dogovoru pohod prestavljen na drugi vikend v maju. Vsi skupaj pa si želijo, da se ga naslednje leto udeleži več pohodnikov kot Domačini, ki so poskrbeli, da pohodniki niso bili lačni. letos. (Karmen Cvirn)

Pohodniki na poti proti cilju.

Med pohodniki so bili tudi otroci, ki so si takole odpočili. Ansamblu Ga še ni blu so se pridružili tudi pohodniki.

6. maj 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Prvomajski prazniki v Zagorju Zadnji petek v aprilu so fantje z vasi in okolice na star način, »na roke«, postavili mlaj. Da je bilo postavljanje varno in te- koče, je skrbel župan Dušan Andrej Kocman, ki je z zanosom dajal glasno povelje. Pri mlaju so sodelovala tudi dekleta, ki so spletla venec iz smrečja in ga okrasile s pisanimi trakovi barv slovenske zastave. V lepem vremenu so domačini uživali in pokramljali. Ko je bil mlaj postavljen, je sledil še zabaven zaključek s pogostitvijo pred Domom krajanov, za katero je poskrbela KS in KD. »Kresne noči se vsak veseli.« (cit. Toni Senica) Veselili smo se je tudi v Zagorju. V Gabrju so fantje postavili velik kres, ki Postavljanje mlaja. je privabil veliko domačinov. Vejevje so na kup vozili dva dni, zato je bil kres zares veličasten. K veselemu druženju in v družbi prijateljev so se domačini zadržali pozno v noč in so prispevali tudi domačini, ki so poskrbeli za pijačo in go- uživali v objemu narave in tople zvezdnate zadnje aprilske spodinje iz Gabrja, ki so spekle okusne prigrizke. Ob ognju noči. (Mojca Kolar) Močni možje mlaj postavili na roke Na Križan Vrhu so se vaščani zbrali pri domačiji Hercelj z namenom, da skupaj postavijo mlaj. Smreko so pred tem posekali v bližnjem gozdu, potem pa so se lotili dela in jo olupili ter pripravili venec in pisane trakove, s katerimi so okrasili vrh smreke. Mlaj so nato moški iz Križan Vrha, ki so vajeni vsakodnevnega trdega kmečkega dela, postavili kar na roke. Delo jim je šlo hitro in dobro od rok in mlaj na Križan Vrhu je bil kmalu postavljen. Po opravljenem delu so si pripravili malico in počakali, da se je spustila noč, ko so zakurili še kres in se veselili vse do jutra. (Z. I.) Veseli vaščani po opravljenem delu. Postavili mlaj in zakurili kres V Golobinjeku so se Golobinci v petek popoldan zbrali z namenom, da s skupnimi močmi postavijo mlaj. Iz gozda so pred tem domači fantje pripeljali smreko in jo olupili. Ženske so spletle venec, ga okrasile in poskrbele tudi za posamič- ne trakove, ki so krasili vrh mlaja. Ker je bil precej dolg, je domačin Ivan Kolar pri postavitvi pomagal z dvigalom. Ko je mlaj stal, so si privoščili vaško zabavo. Vsak je prispeval kaj za pod zob, manjkalo pa ni niti dobre žlahtne kapljice. Veselili so se vse do večernih ur, ko so se za nekaj sto metrov prestavili in nad Kajbatovimi zakurili kres. (Z. I.) Zadovoljni Golobinci.

so jih že pričakali tisti, ki niso hodili, ampak so se odločili, da Golobinci peš do bodo pripravljali hrano ali pa so prišli le na piknik. Veselo je bilo vse do večernih ur, vmes pa je veselo družbo prišel po- gledat tudi župan Peter Misja. Najvztrajnejši pohodniki so se lovskega bivaka tudi domov odpravili peš. Vsi skupaj, ki so uživali ob bivaku, pa so hvaležni lovcem, ki so jim odstopili prostor, da so lah- V soboto, prvega maja, je tako kot vse občane Podče- ko preživeli prijetno popoldne. trtka tudi Golobince zbudila budnica. Ko so se godbeniki poslovili, so se peš odpravili do gasilskega doma, kjer so se okrepčali s kislo juho in jo mahnili na pohod, katerega cilj je bil lovski bivak na Rudnici. Pohodniki so se odpravili mimo cerkve svetega Križa, kjer so jih ustavili člani družine Počival- šek in poskrbeli, da so pogasili žejo. Od tam jih je pot vodila do cerkve Device Marije na Pesku in naprej do samostana, kjer jim je brat Jože postregel s patrovimi kapljicami in peci- vom. Mimo Koče pri čarovnici je sledil vzpon na bivak. Tam Pohodniška družba pred bivakom.

10 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK Druženje ob postavljanju mlaja V Olimju so se minuli petek popoldne zbrali z namenom, da s skupnimi močmi postavijo mlaj. Najprej je bilo seveda potrebno smreko, ki so jo postavili, pripraviti. Moški so jo olupili, ženske in otroci pa okrasili. 23 metrov dolgo lepotico so postavili s pomočjo sovaščana Uršiča, ki je na pomoč priskočil z dvigalom. Potem, ko so jo postavili, so zadovoljni postavljanje mlaja tudi proslavili. Olimci so namreč s skupnimi močmi poskrbeli tudi za pogostitev in se v prijetni družbi drug drugega zabavali vse do noči. (OKo) Zadovoljni Olimci potem, ko je mlaj že stal. Imenski mlaj Tudi v Imenem se bohoti visok mlaj, ki so ga postavili na predvečer prvega maja. Glavno besedo so imeli tamkaj- šnji gasilci, ki so se jim pridružili še ostali vaščani. Nekateri so smreko lupili, drugi krasili, nekateri pa delo le spremljali. Ko je bila smreka nared za postavitev, jim je na pomoč prihitel Ivan Kolar z dvigalom. Po opravljenem delu so skupaj naz- dravili in se ob mlaju še nekaj časa zadržali. (OKo) V Imenem so si delo porazdelili. Mlaj na roke postavili v pol ure Zadnje aprilsko popoldne so vaščani Sodne vasi preživeli ob postavljanju mlaja. Najprej je seveda bilo potrebno smreko posekati, jo olupiti in okrasiti, potem pa je na vrsto prišlo naj- težje delo. Dvajset metrov visok mlaj so se namreč v Sodni vasi odločili postaviti na roke. Glavno besedo pri postavljanju ali po domače »horuk« komando je imel Zvone Krivec. V slabe pol ure je bil mlaj postavljen, pridni in močni možje zadovoljni, vsi, ki so jih opazovali, pa ponosni, da imajo v vasi take pridne roke. Seveda se je, kot se za vaški praznik spodobi, slišala tudi harmonika, vaščani pa so se ob doma- či kapljici in dobrotah veselili še dolgo v noč. (OKo) Veseli domačini po opravljenem delu.

pri Balonovih in jo s traktorjem pripeljali na parkirišče, kjer so Mlaj prvič postavili na jo olupili, okrasili in postavili. Letos so se odločili, da bodo preizkusili svoje moči, zato so smreko postavili kar na roke. Sledilo je druženje, med postavljavci mlaja pa so bili tudi roke takšni, ki so vešči igranja na instrumente in nastal je pravi ansambel, ob glasbi katerega so se še bolj prijetno zabavali V Bistrici ob Sotli so letos pri postavljanju mlaja moči združili dolgo v noč. (OKo) člani Turističnega in Kulturnega društva. Smreko so posekali

Letos so mlaj prvič postavili na roke. Po končanem delu je nastal pravi ansambel.

6. maj 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK

seveda nestrpno čakali veliko gostjo večera, in sicer Rebe- Postavitev mlaja in ko Dremelj, ki pa na presenečenje mnogih ni zapela samo nekaj pesmi, temveč je odpela kar celi dve rundi, česar so bili še posebej veseli. Mlada pevka je skupaj z oboževalci kresovanje v Termah tudi zaplesala pod odrom ter jim ob koncu svojega nastopa razdelila avtograme in jim dala možnost, da se z njo tudi Olimia fotografirajo. (Karmen Cvirn) Ob glasbi ansambla Ga še ni blu, ocvirkovki ter domači kapljici so v Termah Olimia uživali ob pogledu na dvigajoči se 20 metrov visok mlaj, ki so ga gasilci PGD Podčetrtek postavili na roke s pomočjo kavljev. Da pa je mlaj tudi lepo okrašen, sta skupaj z otroci in starši poskrbeli animatorki Term Olimia Vesna Kramarič in Suzana Blagotinšek. Postavi- tev mlaja si je ogledalo veliko število gostov kot tudi veliko kopalcev, ki so postavitev spremljali kar v kopalkah iz sa- mega kopališča. Ob postavitvi so vsi zbrani požrtvovalnim gasilcem navdušeno zaploskali. Dogajanje v Termah Oli- mia se je nadaljevalo tudi v večernih urah, kjer se je veselo druženje začelo s prižiganjem kresa, ki je bil zaradi okoliščin letos precej majhen in simboličen, nadaljevalo pa se je ob zvokih Dua Delte ter dobri gostinski ponudbi Term Olimia. Na samem prizorišču se je zbralo zelo veliko ljudi, ki pa so Mlaj so postavljali ročno.

Za okraske sta poskrbeli animatorki Term Olimia v svojih delavnicah. Rebeka Dremelj je navdušila vse prisotne.

skozi budno spremljal in gasilcem, ki jih ni bilo malo, dajal Postavitev mlaja v natančne napotke. Postavitve se je udeležilo veliko krajanov, kar je zelo pohvalno, saj se do nedavnega ljudje tega dogodka niso udeleževali. Predsednik PGD Podčetrtek Vla- Podčetrtku dimir Grobelnik je tega dejstva zelo vesel, saj meni, da je tudi to dogodek, ki lahko poveže prebivalce Podčetrtka. Podčetrtški gasilci so se zopet izkazali pri postavljanju leto- Po končani postavitvi pa so se tako domači gasilci kot tudi šnjega mlaja, saj so 24 metrov visok mlaj postavili na roke vsi tisti, ki so si prišli postavitev ogledat, skupaj okrepčali in s pomočjo kavljev, kar je v današnjem času že prava red- ob zvokih ansambla Ga še ni blu tudi kakšno rekli. (Karmen kost. Da pa je postavitev vse skozi potekala po načrtih, je Cvirn) skrbel občinski poveljnik Jože Verbošek, ki je postavitev vse

24 metrsko lepotico postavili kar na roke. Ansambel Ga še ni blu, ki je zabaval vse prisotne.

12 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK Postavili najvišji mlaj Najdaljšo smreko za mlaj so tudi letos posekali gasilci iz Buč. Tako, kot je v navadi, so v gozd vzeli krepko malico, saj je bilo delo naporno, po njem pa so morali smreko pripelja- ti še na Buče. Za malico v gozdu je poskrbela domača krajevna skupnost. Velikanko so najprej obelili in s pomočjo krajanov naredili venec ter okrasili vrh. Ob delu so se prijetno zabavali in bili v pričakovanju postavitve, pri kateri so si tudi letos pomagali z avtodvigalom podjetja Tesarles, ki ga je upravljal Franci Vončina. Velikanka, ki je bila dolga nekaj več kot 35 metrov, jim je povzročila kar nekaj težav, vendar se je na koncu vse dobro izteklo. Vsi krajani, ki so se združili ob postavljanju mlaja, so se po končanem delu po stari navadi zabavali pozno v noč, da pa je bilo prijetnejše, so domači gasilci poskrbeli še za pogostitev. (Z. I.) Vsi, ki so pomagali pri pripravi mlaja za postavitev. V Kozjem postavljali mlaj po starem Turistično društvo Kozje, ki je tudi prejšnja leta organiziralo postavljanje prvomajskega mlaja, se je letos odločilo, da bodo mlaj postavili po starem, torej brez pomoči mehani- zacije. K sodelovanju so povabili Gasilsko društvo Kozje in Folklorno skupino Kozje. Obe društvi sta se vabilu odzvali in v petek popoldne so se pred šolo začele živahne pri- prave na postavitev mlaja. K sodelovanju so povabili tudi nekdanjo cvetličarko Marijo Zajc, ki je s pomočjo članic folklorne skupine in turističnega društva spletla dva velika venca. Vence so pričvrstili tik pod vrh mlaja, ki so ga okrasili Poveljevanje pri dvigovanju mlaja je prevzel župan Dušan Andrej Kocman. z živopisanimi trakovi, na sam vrh pa namestili kozjansko, slovensko in evropsko zastavo. Ko je bil mlaj pripravljen za govem rojstnem kraju postavljali mlaj na roke od kar pomni. dvigovanje, se je napetost dogodka začela stopnjevati. Možje in fantje so se postavili k »žavram« in na glasen ukaz Nekateri fantje in možje so svoja znanja spretno uporabili za izpolnjevali dana povelja. Mlaj se je tako počasi dvigoval pripravo »žavre« – edinega pripomočka, ki služi za dvigo- vse višje. Možje in fantje so prestavljali »žavre« in potreben vanje smreke s tal. Za delo se je zbralo kar precejšnje število je bil kar precejšen napor, da so smreko postavili, in da so krajanov. Da pa bi delo potekalo brez zapletov je, kot so v višini zaplapolale zastave. Ponosni na opravljeno delo mi povedali, ob takšnem dvigovanju mlaja potrebna, po- so se člani gasilskega in turističnega društva ter folklorne leg moči, tudi velika usklajenost in sočasnost, ki poteka po skupine še nekaj časa družili ob pogostitvi z dobrotami, ki določenih delovnih postopkih. Tako je poveljevanje pri jih je pripravilo turistično društvo. Marsikateri pogled pa je s dvigovanju mlaja prevzel župan Dušan Andrej Kocman, ki ponosom uhajal na visok mlaj, na katerem so v pomladan- ima bogate izkušnje pri tovrstnem postavljanju, saj so v nje- skem vetru plapolale zastave. (Jasna Sok) Prvomajski kres v Skupen kres v Polju Športnem parku Kozje ob Sotli Športno društvo Kozje, ki ga vodi Jože Zajc, je tudi letos v Letos so se v Krajevni skupnosti Polje ob Sotli odločili, da za kraja- Športnem parku Kozje pripravilo veličasten kres. Večino ak- ne postavijo skupen kres v novem Športnem parku Polje ob Sotli. tivnosti v zvezi s pripravo na kres je vodila skupina mladih Material za kres so pripravili že po akciji Očistimo Slovenijo, pri delu pa jim je pomagal celo župnik Jožef Rogač. Na večer kresovanja članov Športnega društva. Ti so poskrbeli tudi za hrano in so veseli ugotovili, da je kres eden izmed večjih, gorel pa je vse pijačo ter ustrezno glasbo, ob kateri so se do zgodnjih jutra- do jutra. Ob njem so se znašli številni krajani, ki so se prijetno družili njih ur družile različne generacije. (J. S.) in okrepčali, za kar je poskrbela Krajevna skupnost Polje ob Sotli s predsednico Nado Vindar na čelu, pijačo pa so si prinesli kar s seboj. Le-ta je bila zelo zadovoljna, ker je bilo druženje ob kresu zares številčno in so se ga udeležili krajani iz vseh vasi. (Z. I.)

Zvečer so v Kozjem zakurili še kres. Ob kresnem ognju so si privoščili pogostitev.

6. maj 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Ob prvem maju Kot že nekaj let zapored, so tudi letos vaščani iz Železnega pripravili tradicionalno kresovanje in organizirali postavitev mlaja. Lansko leto je organizacijo prvega maja prevzela družina Osojnik, in sicer so štafetno palico prevzeli od Janka Kramerja. V sklopu običajev ob prazniku delavcev je Joško Osojnik najprej poiskal primerno smreko, ki je rasla v bližini gradu Podsreda. Po opravljenem poseku smreke so jo vaščani pripeljali na vas, kjer so jo okrasili in njeno skoraj 26 metrov dolgo deblo je kaj kmalu obrnilo smer in se zazrlo v višino. S slovensko zastavo na vrhu je mlaj prvi prebivalec vasi, ki pozdravi vse obiskovalce vasi Železno. Po postavitvi mlaja. Ko je mlaj že stal in so se vsi zbrani okrepčali pri Osojniko- vih, je počasi padla noč in se je dogajanje preselilo malo nad vas, kjer so zakurili kres, ki so ga že vnaprej postavili. Ob ognju in klepetu pa so zbrani opazovali plamen, ki je hitro pogoltnil les in družba se je preselila k Osojnikovim na dobro kapljico in se pokrepčala s hrano. V nadaljevanju večera se je družbi pridružil tudi župan Obči- ne Kozje, Dušan Andrej Kocman, ki je rade volje poklepetal z zbranimi, med katerimi je bil tudi predsednik KS Podsreda, Marko Kunej. Sedaj že tradicionalno kresovanje na Železnem pa je že mimo in ko bo leto naokrog, bo na Železnem znova zbrana druščina ob novem kresovanju. (Jernej Šulc) Gostitelj Joško Osojnik z županom. Mlaj postavili z združenimi močmi S skupnim močmi so na Virštanju za postavitev mlaja poskrbeli člani Turistično kulturnega društva, Gasilskega društva Virštanj in ostali krajani. Gasilci so odšli v gozd in pripeljali smreko na Banovino, kjer so jo pripravili za okrasitev. Ker je bila smreka zelo visoka, so si pri postavitvi pomagali z dvigalom. Ko je bil mlaj postavljen, pa je predsednik KS Virštanj, mag. Marko Jurak, ki je vseskozi budno spremljal postavitev mlaja, vse zbrane povabil na okrepčilo po napornem delu, ki ga je pripravila krajevna skupnost. Le-to je pripomoglo tudi k temu, da so se veselo družili do noči. (Z. I.) Veseli Virštanjčani še preden so smreko dvignili v zrak.

potem hitro odšli v Golobinjek, kjer so Golobince prebudili V majsko jutro jih je v pravem pomenu besede, saj so takoj, ko so pričeli igrati, začeli kapljati na prizorišče dogajanja. Ob tej priložnosti se jim je Vili Ulčnik v imenu svoje družine zahvalil, ker so igrali prebudila budnica na pogrebu očeta. Skupaj so potem še malce pokramljali, se posladkali in poskrbeli, da je kaj dobrega steklo po grlu, Občane Podčetrtka je prvo majsko jutro zbu- potem pa so se godbeniki poslovili in čez nekaj minut že dilo tradicionalno igranje godbenikov. Tudi igrali v Termah Olimia, kjer so jih pred hotelom Breza spre- jeli navdušeni gostje. Pot jih je naprej vodila v Pristavo pri letos so v goste prišli člani Godbe na pihala Mestinju, kjer jih je najprej pričakala le peščica ljudi, ko so iz Desiniča, ki so zaigrali v vseh petih krajev- pričeli z igranjem, pa so z vseh strani pričeli prihajati krajani nih skupnosti in bili povsod dobrodošli. in godbenikom navdušeno ploskali. Tudi v Pristavi so seveda poskrbeli, da godbeniki niso bili žejni in lačni, le-ti pa so Za mnoge je bila po noči v znamenju kurjenja kresov sed- od tam pot nadaljevali v Imeno. Od trgovine Petra Turka so ma ura nekoliko zgodnja. Še bolj pa so bili zgodnji godbeni- prikorakali do gasilskega doma, kjer so jih že pričakali nav- ki iz Desiniča, ki so v Polje ob Sotli prišli kar nekaj minut pred dušeni domačini. Po odigranih nekaj pesmih so se vsi skupaj predvidenim začetkom. Z igranjem so razveselili prisotne, se okrepčali ob kisli juhi. Pot je godbenike iz Imenega vodila v malce okrepčali in pred odhodom še enkrat zaigrali zbranim Olimje, kjer so se pred samostanom domačinom pri poslu- krajanom. V spremstvu župana Petra Misje, ki je godbenike šanju pridružili še prenekateri turisti, ki jih tega dne v Olimju spremljal ves čas, so se odpravili na Virštanj. Pred Banovino ni bilo malo. Godbeniki in krajani so se potem še okrepča- so jih pričakali Virštanjčani, ki so godbenikom navdušeno li in pokramljali pri Jakopinatovih. Čeprav je bilo prijetno, zaploskali ter jih povabili naj skupaj z njimi ob kozarčku ka- so godbeniki spet hitro vzeli pot pod noge in svoj nastop kšno rečejo in jih seveda poprosili, da preden se poslovijo, zaključili v Termah Olimia, kjer so jih predvsem pozdravljali še kakšno zaigrajo. Seveda so njihovo prošnjo uresničili in navdušeni gostje. (Zdenka Ivačič)

14 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK

V Polju ob Sotli so igrali že pred sedmo zjutraj. Tudi v Pristavi je godbenike pozdravilo lepo število krajanov.

V Imenem so najprej zaigrali in si potem skupaj z domačini privoščili kislo Na Virštanju jih je poleg domačinov že pozdravilo sonce. juho.

Godbeniki skupaj z vedno nasmejanimi Golobinci. Po igranju pred samostanom so jim postregli pri Jakopinatovih.

Pred hotelom Breza so godbenikom ploskali gostje. Pred samostanom je vlogo kapelnika prevzel kar brat Jože.

6. maj 2010 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Gasilci so se poklonili svojemu zavetniku Gasilci prostovoljnih gasilskih društev vsako leto obeležijo praznik svojega zavetnika svetega Florjana tako, da se v čim večjem števi- lu v uniformah udeležijo svete maše.

Preteklo nedeljo, na nedeljo zavetnika vseh gasilcev svetega Florjana, so se gasilci štirih prostovoljnih gasilskih društev Občine Podčetrtek v svečanih uniformah udeležili svetih maš, kjer so se poklonili svojemu zavetniku. Prva maša na Florjanovo nedeljo je bila v Polju ob Sotli, kjer je gasilce v cerkev povabil župnik Jožef Rogač. Ker pa le-ta ne mašuje samo v Polju ob Sotli, je moral hitro naprej, gasilci pa so se po maši skupaj s krajani zadržali v Domu gasilcev in krajanov, kjer so ob golažu prijetno pokramljali. Ob pol enajstih so pred cerkvijo Device Marije na Pesku že čakali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Imeno in Podčetrtek, ki se maše vsako leto udeležijo skupaj. Pri maši je vse skupaj, še posebej pa gasilce, Vse je pri maši pozdravil tudi prvi gasilec Občine Podčetrtek, župan Peter pozdravil prvi gasilec Občine Podčetrtek, župan Pe- Misja. ter Misja, ki je vsem gasilcem ob prazniku njihovega zavetnika voščil z željo, da bi še naprej tako dobro delovali in imeli čim manj intervencij in čim več tistih lepih veselih skupnih druženj. Po končani maši, ki so jo popestrili pevci domačega cerkvenega pevskega zbora, so se vsi skupaj odpravili na pogostitev in veselo druženje v Gasilski dom Imeno, za katero so poskrbeli domači gasilci. Sočasno je maša, ki jo je vodil pater Ernest, potekala tudi v cerkvi svetega Filipa in Jakoba v Selah. Po koncu maše se je tamkajšnjim gasilcem PGD Sela - Verače -Virštanj pridružil tudi župan Peter Misja, ki jim je ob pogostitvi izrekel čestitke ob prazniku zavetnika gasilcev. Ker pa je tudi župan za- veden gasilec, si je tega dne tudi sam nadel gasilsko uniformo. (K. C. in Z. I.)

Gasilci PGD Polje - Sedlarjevo pred domačo cerkvijo.

Gasilci iz Imenega in Podčetrtka so se maše udeležili skupaj. V cerkev jih je povabil župnik Jožef Rogač.

16 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK

V Selah se je po končani maši gasilcem v uniformi pridružil tudi župan Peter Misja. Gasilci v cerkvi svetega Filipa in Jakoba.

pri Mestinju. Najprej so prisluhnili budnici potem pa krenili na Po dveh poteh na pot, ki jih je vodila mimo svetega Urbana in Roginske Gorce na Malo Rudnico. Vmes se je bilo potrebno malce spočiti. Na enem izmed postankov jim je družina Drozg pripravila Malo Rudnico prijetno okrepčilo, po katerem so po slabih treh urah hoda lažje prišli na cilj. Tja so sočasno prišli še pohodniki, ki so iz- Prvi dan v maju je bil kot nalašč primeren za pred hotela Breza v Termah Olimia krenili po krajši poti. Na pohode v naravi. V organizaciji Planinskega cilju, pri planskem zavetišču Šmarnica, so organizatorji pri- društva Pristava ga je izkoristilo kar 120 ljubi- pravili golaž za vse pohodnike. Pridružil se jim je župan Peter Misja, ki jih je pozdravil in podelil tudi priznanja, ki jih organi- teljev narave, ki so se iz Pristave in izpred ho- zatorji vsako leto pripravijo za najmlajše in najstarejše poho- tela Breza odpravili na Malo Rudnico. dnike. Stanko Drofenik, predsednik PD Pristava, je povedal, da se je skupno pohoda udeležilo 120 pohodnikov, kar je Pohodniki so se na pot podali iz dveh smeri. Prvi so se po lepo število, saj so bili v večini domačini. Zelo zadovoljni pa daljši poti na cilj odpravili izpred gasilskega doma v Pristavi so bili tudi z vremenom, ki je bilo več kot idealno. (Z. I.)

Vmesna pogostitev. Razdeljevanje golaža.

Na Mali Rudnici se je prilegel golaž in pijača. Župan je čestital najmlajši udeleženki pohoda.

6. maj 2010 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK

dva prispevka iz zbornika, ki smo ga v sodelovanju z osnov- Dan Zemlje v nimi šolami pripravili v Kozjanskem parku in je izšel ravno na letošnji Dan Zemlje. Seveda si mladi učenci zaslužijo nagrado za svoja ustvar- Kozjanskem parku jalna razmišljanja v zborniku, ki naj bo tudi vzpodbuda za njihovo ustvarjanje v prihodnje, predvsem pa za njihovo Letošnji Dan Zemlje je bil v Kozjanskem parku povezan s skrb za okolje, v katerem živijo. Omenjena nagrada je bil številnimi aktivnostmi in dogodki. Letošnje predavanje smo izlet v Krajinski park Goričko, ki smo ga v Kozjanskem parku sklenili ob letu biotske raznovrstnosti posvetiti prav tej zelo organizirali za prej omenjene ustvarjalce zbornika. Obiskali aktualni temi. smo najobsežnejši grad v Sloveniji (Grad na Goričkem), ki Predavanje ob Dnevu Zemlje, z naslovom Kaj vse je biolo- naj bi imel toliko prostorov, kot je dni v letu, in kjer ima sedež ška raznovrstnost, je pripravil Matjaž Mastnak, izvrsten po- zgoraj omenjeni Krajinski park. Ogledali smo si del obnovlje- znavalec narave. Predavanje je bilo polno razmišljanj o nih prostorov, kjer so predstavljene številne dejavnosti – od okolju, v katerem živimo ter ugotovitev, da je bilo gospo- zeliščarstva, žganjekuhe do zanimivih, danes že skoraj izu- darjenje s prostorom v preteklosti že trajnostno, danes pa mrlih obrti – kolarstvo. Po kosilu smo na Goričkem obiskali še je in bo potrebno veliko naporov, da bi takšno ravnanje izvir slatine in drugi najvišji vrh Goričkega, s katerega je kra- spet vzpostavili. Ugotovitev, da sta globalizacija ter lov za sen razgled, tudi na sosednji Avstrijo in Madžarsko. Mladi so profitom in trajnostni razvoj praktično nasprotna pojma, je spoznali, da se tudi na tem koncu Slovenije trudijo ohranjati še bolj izpostavila zahtevo, da bo za dolgoročno preživetje pestrost narave, in da številni obiskovalci lahko na različne nujno potrebno več modrosti pri ravnanju z okoljem. načine raziskujejo ta del naše dežele. Nekaj utrinkov z izleta Prav na Dan Zemlje je naša ustanova pridobila pomembno si lahko ogledate na fotografijah. (Nada Vreže, JZ Kozjanski priznanje – v sklopu projekta »Zemljo so nam posodili otroci«, park) ki ga je letos že peto leto pripravila Agencija RS za okolje in Zveza prijateljev mladine Slovenije, smo med nominiranci v kategoriji voda prejeli nagrado, ki pomeni priznanje za naš trud, ki ga namenjamo kakovostnemu odnosu do voda. Cilj projekta je aktivirati mlade generacije k zaznavanju dobrih praks, ki jih opažajo v svojem okolju in veseli smo, da smo bili kot taki prepoznani prav s strani mladih v OŠ Bistrica ob So- tli. Omenjena nagrada je vsekakor odlična promocija vseh udeležencev v pripravi naloge, ki je prepričala komisijo, pa tudi širšega območja Kozjanskega. Zanimivo predavanje Matjaža Mastnaka na temo biodiver- zitete je sovpadalo z zaključkom literarnega natečaja z naslovom »Naš travnik, naša njiva, naš gozd, naš vrt …«, v katerem so učenci osnovnih šol z območja Kozjanskega parka (OŠ Artiče, Bistrica ob Sotli, Brestanica, Koprivnica, Kozje, Lesično, Pišece in Podčetrtek) v pesmih in drugih sestavkih razmišljali in izražali svoja občutja in doživljanje narave, ki jih obdaja. Iz prispevkov veje občudovanje narave v vsej njeni Na Goričkem so se vsi skupaj imeli zelo lepo. pestrosti ter nemalo skrbi za njeno ohranitev. Objavljamo

Poizkusili so vodo iz slatinskega vrelca, ki je imela zelo močan okus po železu. Obiskali najobsežnejši grad v Sloveniji.

redi. Najprej moraš odtrgati nekaj debelih trstik. Nato dolge Moj sadovnjak trstike narežeš na kratke. Vse skupaj zlepiš in obesiš na dre- vo. Kmalu se bodo v njo naselile divje čebele. Zelo sem srečen, ker imam doma sadovnjak. Ta sadovnjak imam zelo rad. Veliko časa preživim v njem. V njem je veliko različnih dreves. Češenj, sliv, jablan, hrušk in Še dobro, da ima take gospodarje, kot so moji domači in še bi lahko našteval. Drevesa sploh niso škropljena in kosimo jaz. pazljivo, zato je tam veliko rož in majhnih živali. Včasih pride blizu tudi srna. Nik Narat, 3. razred, OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Z dedkom Gustlom sva naredila celo hiško za divje čebele iz trstike. Trstika raste preko potoka. Lahko vam povem, kako se na-

18 | OKo | 6. maj 2010 DUHOVNO OKO, KRAJEVNI MOZAIK

zna Boga. Ta pot je pot v Navzočnost Boga v ljubezni in z ljubeznijo. »Kjer je ljubezen in dobrota, tam je Bog!« To je ljubezen, ki je našem življenju utelešena v preprostih deja- njih do vsakega človeka. Kristus je s svojimi v dvorani zadnje večerje. Vsem, ki ga sprejmejo, po- Svojim izroča vse svoje bogastvo. Poslavlja darja svoj mir: »Mir vam za- pustim, svoj mir vam dam!« se, njegove oči pa so uprte v prihodnost, v To je mir, ki je sad zmage čas, ko bo na svetu živela njegova Cerkev. nad zlom in grehom. Mir, To je začetek drugačne Kristusove navzoč- ki je sad občestva človeka z Bogom. Tako človek po nosti po Cerkvi. To njegovo navzočnost bo osebni božji navzočnosti v mogoče dojeti samo v moči njegovega svojem zemeljskem življenju Duha. prihaja do najodličnejše svobode, saj ga rešuje spon Piše: Jože Hribernik, župnik na Pilštanju in v Zagorju Svoji Cerkvi – občestvu ver- Kristus svojo posebno nav- greha, zla in smrti. nih – daje novo zapoved: zočnost z besedami: »Kdor Res je pretresljiva resničnost, ših dušah. Ljubite se med seboj! To naj mojo besedo spolnjuje, bo kako velika sta Božja ljube- Evharistično bogoslužje nas bi bilo razpoznavno zname- deležen Očetove ljubezni in zen in pričakovanja. Bog utrjuje v Kristusovem miru. nje kristjanov. Kako enostav- navzočnosti!« nam zaupa svojo navzoč- Naše vsakdanje življenje no in preprosto in kolikokrat Gre za osebno navzočnost nost! Bog na nas računa in potrjuje, v kolikšni meri smo smo to zapoved že slišali! Boga v življenju slehernega zaupa v nas! učenci vstalega Kristusa. Toda gotovo je na mestu človeka. Naša pamet tako Smo se že kdaj zamislili v to S svojo dejavno ljubeznijo vprašanje: Koliko tega no- težko sprejema in dojema svojo odgovornost? Mislim, moramo biti žive priče božje vega je že mogoče razbrati to resničnost Boga v našem da ob tem vsi čutimo potre- navzočnosti na tem svetu. v našem življenju? življenju! bo, da bi kmalu, prav kmalu Okrepljeni z božjim blagoslo- Vsem tistim, ki njegovo be- Kristus nam je pokazal pot, prišel binkoštni praznik, da vom stopimo v teden, ki je sedo izpolnjujejo, obljublja po kateri človek lahko spo- božji ogenj ne ugasne v na- pred nami! Dan najlepših sanj za Sabino in Bojana Sabina Babič in Bojan Pregrad sta se spoznala, ko so imeli v Bistrici ob Sotli mladinsko srečanje, ki ga je organiziral takratni župnik Martin Panič. Takrat sta se le zagledala in se pričela zavedati drug drugega, iskrica ljubezni pa je preskočila pred sedmimi leti. Čeprav nekateri pravijo, da je sedem let dolga doba, so le-ta v objemu ljubezni za Sabino in Bojana hitro mi- nila. Pred dobrim letom dni sta si začela urejati skupen dom v hiši Bojanovih staršev in kroni njune ljubezni je manjkala le še poroka. Ta se je zgodila 24. aprila. Ženin Bojan je svojo nevesto Sabino prišel iskat na njen dom v Srebrnik. Preden jo je zagle- dal, so mu hoteli podtakniti dve nepravi nevesti, vendar je že- nin vztrajal in bil presrečen, ko se je na vratih končno prikazala njegova prava nevesta. V spremstvu prič, Sabini je bil priča sorodnik Roman Pavlin, Bo- janu pa je ob strani stal brat Robert, in svatov so se najprej odpravili v občinsko hišo, kjer ju je poročil Jože Uršič, ki sta ga mladoporočenca v letih šolanja dodobra spoznala, saj je bil njun ravnatelj. Izrekel je veliko lepih misli o ljubezni ter jima za- želel veliko lepega na skupni poti. Po prvi zdravici mladoporo- čencema so se odpravili v cerkev, kjer sta si večno zvestobo obljubila še pred bogom. S petjem so obred polepšale pevke domačega cerkvenega zborčka, poročno koračnico pa jima je zaigrala njihova zborovodkinja Metoda. Mladoporočenca sta se s svati na poročno slavje odpeljala v Staro vas, kjer so se do jutra veselili v gostilni Kocjan. Dan je bil za Bojana in Sabino nepozaben, pravi dan najlepših sanj. Ko sta si malce oddahni- la, pa sta se odpravila še na poročno potovanje. Nekaj tednov pred njuno poroko so pri Pregradovih imeli še eno praznovanje povezano s poroko. Bojanova starša, Jože in Anica, sta namreč praznovala štirideseto obletnico poroke. Mladoporočencema sta položila na srce, da prav vsi dnevi niso bili rožnati, vendar sta z ljubeznijo, spoštovanjem in razu- mevanjem premagala vse ovire. Zato tudi mladoporočence- ma obljubljata, da jima bosta, če bo prišel kakšen težek dan, nudila uteho, in da se lahko vedno zatečeta po nasvet k nji- ma. (Z. I.) Zaljubljena Sabina in Bojan.

6. maj 2010 | OKo | 19 NASVETI, KRAJEVNI MOZAIK

Na našem trgu so sredstva, kjer je odmerek podan v utežnih ali volumskih enotah na površinsko enoto (najpogosteje v kg ali l na hektar). V tem primeru je odmerjanje računsko povsem preprosto, maso pripravka na hektar pomnožimo s površino, ki jo tretiramo in dobimo celotne odmerke za posamezne pridelovalne parcele. Odločitev glede količine vode za pripravo škropilne brozge temelji na splošnih pripo- ročilih za posamezno vrsto gojene rastline. Koncentracija Pravilno škropilne brozge ni definirana in je odvisna od tega, koliko vode uporabimo. Količino vode torej poljubno spreminja- mo, količina sredstva pa ostaja vedno enaka. odmerjanje Najenostavnejše praktično priporočilo glede normalne po- rabe vode za potrebe izračunavanja odmerkov v trajnih nasadih je, da porabimo 500 l vode na višinski meter zelene fitofarmacevt- stene trajnega nasada. Piše: Igor Horvat Primer: univ. dipl. ing. agr. skih sredstev 1. V vinogradu je posajenih 1000 trt (po normativih je na 1 hektarju vinograda posajeno 4000–5000 trt). To pomeni, da Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev se morajo zavedati, je velikost vinograda 0,25 ha. da je uporaba sredstva sprejemljiva za zdravje in okolje ter 2. Proizvajalec škropiva priporoča odmerek 2,5 kg na hek- hkrati gospodarsko sprejemljiva le pod pogojem, da upo- tar. V našem primeru je za 1000 trt (0,25 ha x 2,5 kg/ha = rabimo predpisane odmerke FFS. Uporaba predpisanih od- 0,62 kg) potrebno uporabiti 0,62 kg sredstva. merkov FFS na strokoven način zagotavlja biotično učinko- 3. Praktično smo ugotovili, da naša škropilnica v tem vino- vitost in hkrati omejuje tveganja ob uporabi na sprejemljivo gradu za kakovosten nanos sredstva porabi 200 l vode. raven. 4. Izračunamo koncentracijo sredstva: skupni odmerek Ustrezno odmerjanje fitofarmacevtskih sredstev ima odlo- sredstva (v našem primeru 0,62 kg), moramo otopiti v 200 čilen vpliv na doseženo stopnjo učinkovitosti pripravkov in l vode, kar pomeni, da bomo na 100 l vode dodali 0,31 kg na stopnjo varnosti uporabe kemičnih snovi za ljudi in za sredstva ali koncentracijo 0,31 %. okolje. Postopek odmerjanja je sestavljen vsaj iz 4 sklopov aktivnosti: Tveganja ob povečevanju odmerkov pripravka so: 1. Natančno določiti velikost površine, ki jo nameravamo - Preveliki ostanki FFS v pridelkih ob spravilu. škropiti. - Preveliki ostanki FFS v tleh. 2. Natančno tehtanje ali volumsko odmerjanje pripravka - Pojavi fitotoksičnosti na tretiranih rastlinah. glede na površino, ki jo nameravamo tretirati. - Večji pojav odpornosti škodljivih organizmov na FFS. 3. Določitev delovnih parametrov (hitrost škropljenja, delov- - Povečana škodljivost ostankov FFS na neciljane organiz- ni pritisk, pretok šob, število šob ...) me in za okolje. 4. Ugotavljanje potrebne količine vode za škropljenje (preiz- - Povečan upad velikosti populacij koristnih organizmov kus škropilnice z uporabo vode brez škropiva). (npr. naravnih sovražnikov škodljivcev). Razgibani četrtkovi večeri v Imenem Vsak četrtek zvečer se v gasilskem domu Imeno zbere skupina starejših, ki pod vodstvom fizioterapevtke Ivanke Ko- šir krepi svoje telo za boljše počutje. Razgibavanje in telovadba stoje in ob stolih sta prilagojeni glede na zmogljivost

Zadovoljni udeleženci razgibanih četrtkovih večerov.

udeležencev, izvajajo se primerne dihalne vaje in razteza- nje posameznih delov telesa ter krepitev mišic. Telovadba je organizirana na pobudo Centra za pomoč starejšim in poteka od začetka aprila ter se bo nadaljevala celo leto (razen med poletnimi počitnicami). Vključenih je štirinajst aktivnih, ki skrbijo za svojo fizično kondicijo in se znajo tudi dodobra sprostiti in nasmejati ob šalah edinega moškega v skupini. Ker so udeleženci vesele in odprte narave, so veseli vsakega novega člana v skupini, ki si želi narediti nekaj Med vadbo. zase.

20 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK Živela v petih državah in preživela osem papežev V Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah je stoti rojstni dan praznovala Liza Račan, ki je imela svoje zadnje stalno prebivališče na Pokleku pri Podsredi. Liza je bila vesela, ker ji je za rojstni dan prišlo voščit toliko obiskovalcev. Vseskozi je bila nasmejana, popolnega recepta kako dočakati sto let pa ni izdala.

Manjkala ni niti zdravica na Lizinih sto let. Olga in Marica ter ji prenesli pozdrave iz domačih krajev. Liza Rančan se je rodila 2. maja 1910 v skromni kmečki dru- Vsem čestitkam so se pridružili še zaposleni v Domu upoko- žini v Hrastovcu pri Vojniku. Na svet pa ni prijokala sama, jencev z direktorico Majdo Koren na čelu. Hčerka Liza se ampak v družbi sestre dvojčice Julke. Bila je živahen otrok, je vsem zbranim v njenem imenu zahvalila za obisk ter še ker pa je bilo takrat za časa Avstro-Ogrske republike težko, posebej zaposlenim v Domu za vso skrb in nego. Povedala je že kot otrok morala poprijeti za delo ter se boriti za vsak- je tudi nekaj o njenem življenju potem pa so skupaj nazdra- danji kruh in boljše življenje. Leta so tekla in Liza je zrasla v vili in razrezali torto, ki seveda ni smela manjkati ob tako mlado dekle in spoznala svojega bodočega moža Jureta. pomembnem jubileju. V zakonu se jima je rodilo šest otrok. Ker je bilo potrebno Liza Rančan je živela v petih državah, preživela osem pape- družino preživeti, se je njen mož Jure odločil, da gre na delo žev, dve svetovni vojni in vojno za samostojno Slovenijo ter v tujino, v Srbijo, kjer se je zaposlil kot rudar. Ker pa je bila zamenjala več valut denarja, še vedno pa je nasmejana in njuna ljubezen velika, se je Liza odločila, da gre za njim. dobre volje. Pravi, da se dogodkov, ki so že davno minili bolj Tudi tam je bila skrbna mati in ljubeča gospodinja. Otroci so slabo spominja, zelo dobro pa ve, kaj se je dogajalo pred počasi odraščali in se odselili na tuje, Liza pa se je z možem letom dni, ko je praznovala 99. rojstni dan. (Zdenka Ivačič) vrnila nazaj v Slovenijo. Kmalu po vrnitvi v domovino so se nad njeno življenje zgrnili temni oblaki. Za posledicami prometne nesreče ji je umrl mož Jure. Takrat so ji ob strani stali njeni otroci, v katerih je poiskala uteho. Tako si je tudi svoj dom poiskala pri hčerki Mariji v Celju. Od tam se je preselila v Podsredo, kamor so jo odnesle prijateljske vezi. Pri družini Marije Kramer iz Pokleka ji ni bilo nikoli dolgčas, ko pa jo je nekega dne obiskala hči Štefica, je ta povezava postala še močnejša. Štefica se je namreč zaljubila v Maričinega sina in zelo hitro sta se poročila. Tudi onadva sta si kasneje dom ustvarila v Nemčiji, kjer se jima je pridružila tudi Liza. Ker pa jo je vedno vleklo nazaj v domovino, se je vrnila v Sloveni- jo in sedaj že od leta 2005 prebiva v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah, kjer je praznovala svojih častitljivih sto let. Ob tem zares velikem in pomembnem jubileju sta jo prišli obiskat hčeri Liza in Marija, voščit pa ji je prišel tudi župan Dušan Andrej Kocman. Le-ta pa ni prišel sam, ampak v družbi predstavnikov iz Podsrede, slišala pa se je tudi harmonika. Župan ji je zaželel še veliko zdravja, jo povprašal za recept kako dočakati takšno starost ter ji zagotovil, da so vsi Čestitke župana Dušana Andreja Kocmana in njenih sokrajanov iz Pod- ponosni na njo. Lepe želje iz Podsrede sta s sabo prinesli tudi srede.

6. maj 2010 | OKo | 21 KRAJEVNI MOZAIK, OBJAVA Romanje Šempetra- nov na Koroško Sobota, 10. aprila, je bila za šempetrsko faro poseben dan. Okoli 50. faranov se nas je na- mreč udeležilo romanja na Koroško, ki jo vse bolj razumemo kot zibelko slovenstva.

Ker smo si začrtali pester in sproščen načrt romanja, smo na pot krenili že ob 6. uri zjutraj. Tako smo tudi razmeroma zgo- daj prispeli na Osoje, kraj, v katerem je svojo pokoro »služil« češki kralj Boleslav, znan kot »Mutec Osojski«, kakor je o njem pisal naš pesnik Anton Aškerc. Zato se je ob sprehodu po Gospa Sveta. prelepi pokrajini ob jezeru v ta namen ta njegova pesem tudi prebrala. Temu je sledil ogled tamkajšnje cerkve. Ob spremni besedi Darje Drašler nas je pot peljala v Krko (Gurk), kraj, ki ga je s svojim življenjem zaznamovala svetni- ca Ema Pilštanjska, ki je, kot že ime pove, svoje sledi pustila tudi v naših kozjansko-obsoteljskih krajih in ljudeh. Zato jo radi imamo kar za »našo«. Kot plemkinja in izobražena žen- ska je namreč pokazala velik posluh za preprostega člove- ka. Z dedovanjem svojega premoženja Cerkvi in posledično ustanovitvijo krške škofije pa je vplivala tudi na razvoj ka- snejših dogodkov, pomembnih za slovenstvo. Močno pod- lago za svoje velike poteze je v njej našel tudi naš blaženi Anton Martin Slomšek. Tako smo prav v kripti njene bazilike, ob njenem grobu, na njeno priprošnjo, darovali romarsko mašo, ki jo je vodil naš župnik, gospod Damjan Kejžar. Sledila je pot h Gospe Sveti, kraju, kjer smo ob znanem pomenu Karantanije za slovensko zgodovino v cerkvi Gospe Svete spoznali in obiskali še oltar, naši javnosti nekoliko manj znanega, a za oznanjevanje krščanstva karantanskim Slo- Sprehod po Krki – Gurku. vencem tudi zelo pomembnega, sv. Modesta. Gospod Jože Kopeinig, ki nam je pomen in zgodovino V petek, 7. maja, ob 19.00 uri, Gospe Svete podrobneje predstavil, nas je nato popeljal bodo v Kulturnem domu Bistrica ob Sotli v bližnji dom slovenskih duhovnikov v Tinje, kjer nam je ob dijaki Šolskega centra Rogaška Slatina odigrali igro prijetnem okrepčilu v govoru obarval tudi poslanstvo in pomen tega objekta za življenje koroških Slovencev. Ta dom Za vsakim dežjem požene koruza je namreč hkrati tudi pomemben kulturni center, saj se v njem letno odvija tudi po 600 prireditev. Tokrat smo v njem Igrajo: bili priča likovni razstavi umetnika iz Rogatca, ki se je pred- Aljaž Božičko – Srečko stavil s parodijami slikanja na svetopisemsko tematiko. Anja But – Hilda (Srečkova žena) Nato smo v bogoslužni molitvi z Janezom Drašlerjem na čelu Tomaž Kobula – Tilen (Srečkov sin) zapeli še litanije v zahvalo za prijeten ter z doživetji bogat Lea Zobec – Branka (Srečkova hči) dan. Marko Kladnik – Aleks (Tilnov sin) Domov smo se vračali v točno predvidenem času, za kar Simona Kidrič – Suzi (Aleksovo dekle) se gre zahvaliti odlični preračunljivosti organizatorke Darje Anamarija Tepeš – Ivanka (županja) Drašler in spoštovanju reda, ki ga je predlagala. Ob vračanju domov se nas je globoko dotaknila tudi vest o Vabljeni, da si predstavo ogledate v čim večjem številu. tragediji na Poljskem, ki smo jo pospremili z molitvijo za vse njene žrtve. Ta dogodek nam je še zato toliko bolj ozavestil našo tokratno srečno vožnjo, za katero smo našega šofer- ja, domačina Boštjana Vračuna, nagradili s krepkim aplav- Čestitamo! zom. (Tonči Babič) V mesecu maju je praznovala svoj 48. rojstni dan draga prijateljica in soseda Ema Trupej iz Podčetrtka. Ko si se zjutraj prebudila, v zrcalo sve- tlo se ozrla, olajšano si ugotovila, da ti mladost še ni zamrla. Lepota še cveti, nasmeh je še igriv, oko se še blešči in tvoj stas je še va- bljiv. Za rojstni dan ti želim ocean sreče, jezero ljubezni, potok uspehov in niti ene kapljice trpljenja. Mašo v kripti bazilike Svete Eme je vodil Damjan Kejžar. Vse najboljše ti želi soseda Erika z družino.

22 | OKo | 6. maj 2010 SVET MLADIH

posebej pozdravil predstavnico Ameriške ambasade v Lju- Izkazali so se kot bljani, Susan A. Wilson, ki je zadolžena za odnose z mediji. Ameriška ambasada je namreč skupaj z Občino Bistrica ob Sotli, Uradom za mladino, Klubom študentov šmarske regije igralci in Obsotelja, ter Kulturnim društvom Bistrica ob Sotli projekt tudi podprla. Prvo majsko soboto se je v prostorih Mladin- Na odru so se potem zvrstili igralci v štirih prizorih in dobe- skega centra Bistrica ob Sotli zgodil zaključek sedno navdušili. Kar neverjetno je bilo opazovati mlade, ki so igralsko zares zelo nadarjeni. Od pijanca, do mladega petdnevne igralske delavnice, kjer so ude- para, pogovora med bratoma, do prijateljev, ki ju je loči- leženci predstavili del tega, kar so se nau- la posoja denarja. Prav vsi so se zares izkazali, njihov vodja čili od mladega, vendar izkušenega igralca pa je po vsakem prizoru skupaj z njimi analiziral, kako so se vživeli v vloge in bil vidno ponosen na svoje učence. Le-ti Žige Čamernika. so po koncu prejeli številne čestitke, nad videnim pa je bila navdušena tudi Susan A. Wilson. Igralska delavnica po metodi Lee Strasberga se je v Bistri- Vsi skupaj so si po koncu lahko ogledali še fotografije udele- ci ob Sotli dogajala od 26. aprila do 1. maja. Skupaj se je žencev, ki so razstavljene po stenah Mladinskega centra in je udeležilo deset mladih, ki so želeli spoznati nove veščine so delo fotografa in filmarja Simona Gosnika. igralske umetnosti, kar sedem pa je bilo takih, ki so bili redni udeleženci. Vodja delavnice, igralec Žiga Čamernik, je v sklepnem delu petdnevnega dogajanja na kratko predstavil metodo, po kateri so se učili ter napovedal, da bodo vsi prisotni del naučenega lahko tudi doživeli. Med drugim je dejal, da je v kratkem petdnevnem tečaju, ki je potekal v Bistrici ob Sotli, udeležence seznanil z osnovami metode Lea Strasberga. Najprej so vsak dan udeleženci delali na sebi – začetna relaksacija, doseganje zbranosti, usklajeva- nje telesa, uma in duha ter igralske vaje čutnega spomina; po premoru pa se je delalo na konkretnih igralskih prizorih, ki so jih v nadaljevanju tudi predstavili. Še preden so igralci zasedli oder, je vse nagovoril župan Jo- žef Pregrad, ki je ponosen, da imajo v Občini Bistrica ob Sotli tako uspešno društvo mladih, ki vedno preseneča s številni- mi zanimivimi in poučnimi dogajanji. Med obiskovalci je še Mu je uspelo prepričati dekle, da naredi splav?

Župan Jožef Pregrad je ponosen na mlade v Občini, ki vedno znova presenečajo. Pogovor med dvema bratoma je poskrbel za največ smeha.

Luka se je dobro vživel v vlogo pijanca, ki je neuspešno osvajal dekle h Suzan A. Wilson, župan Jožef Pregrad, Manuel Šterlek in Irena Rudolf, ki je kateremu je prisedel. ponovno bdela nad uspešnim projektom.

6. maj 2010 | OKo | 23 OTROŠKO OKO Obšolske dejavnosti učencev OŠ Lesično V okviru obšolskih dejavnosti učenec 7. razreda OŠ Lesično, Tilen Kočevar, že 5 let vadi in nastopa z glasbeno skupino Mladi korenjaki. Igra bariton, bas kitaro in kontrabas. V nje- govih rokah se znajde tudi ritem kitara, diatonična harmonika pa še kakšen instrument bi se našel. Poleg obveznosti v šoli mu glasba zapolnjuje večino prostega časa.

Kdo so Mladi korenjaki? Mladi korenjaki so kvintet petih fantov, ki jih druži ljubezen do Avsenikove glasbe, mladost in tudi norost. Zbral jih je oče Korenjaka Dejana Freceta pred 5. leti. Tilen je imel takrat Mladi korenjaki med nastopom. komaj 7 let. Po štirinajstdnevnih vajah so nastopili v Dobju na tradicionalni prireditvi Pokaži kaj znaš in zmagali. Poznani tudi izven meja Narodno in zabavno glasbo igrajo na rojstnih dnevih, raz- ličnih zborih, veselicah tako doma kot v tujini. Večkrat so že nastopali v Nemčiji in Avstriji. Tam so poznani kot Junge Helden. Njihovi občudovalci so navdušeni nad Avsenikovo glasbo, ki jo izvajajo. Posneli so CD z njihovo glasbo, ki je izšel letos po njihovem 1. koncertu. Svoj talent in ljubezen do glasbe kažejo tudi z zamenjavo instrumentov, saj igra vsak član vsaj na dva.

Uspehi Udeležujejo se tudi različnih festivalov, kjer so osvojili kar nekaj prvih mest. Nazadnje so v oddaji Polka in majolka, 17. aprila 2010, v Ormožu postali Polkina zvezda. V finalni kon- kurenci 13. mladih ansamblov so domov odšli z dvema na- gradama. Prepričali so strokovno komisijo, ki jim je podelila 1. mesto. Z navdušenjem jih je sprejelo tudi občinstvo in jim Veselje z mentorjem in navijačema po nastopu. dodelilo 3. mesto. (L. K.)

naredili starejši otroci. Nastal je iz odpadkov, iz katerih so »Prihodnost je v naših oblikovali kroglo (otroci in vzgojiteljice so »planet« napol- nili z raznimi odpadnimi materiali), jo oblepili s papirjem in nanj narisali oceane, morja in kontinente in krogla je dobila rokah« – delavnice v podobo planeta Zemlja. Izdelke in plakate smo nato raz- stavili v avli vrtca in tako tudi starše seznanili z dejavnostmi. Fotografije dejavnosti in izdelkov smo poslali na slovensko vrtcu »Zmajček« Karitas, objavili jih bodo na internetu v spletni razstavi. Dejavnosti smo izvajali cel teden in združili obe akciji. Dejavnosti smo združili z vseslovensko akcijo Zaključek akcije pa je bil 13. aprila, ko smo pri vrtcu posadili »Očistimo Slovenijo«, izvajali smo jih v času kar šest dreves: dva javorja, dva macesna in dve češnji. Svetovnega dneva Zemlje (22. april) od 16. Razporedili smo jih po igrišču, češnji pa smo posadili za vrtcem, kjer imamo tudi manjši vrt, za katerega skrbijo starejši do 23. aprila. otroci. Pri sajenju nam je pomagal hišnik Edo. (Slavica Bla- žič) Nekajkrat smo si ogledali animirano-dokumentarni film »Prihodnost je v naših rokah«, ki je kombinacija risanke in realnih posnetkov. Namenjen je predvsem otrokom. Vse- bina je predstavljena poenostavljeno, a je iz nje razvidna problematika podnebnih sprememb. K sodelovanju nas je povabila slovenska Karitas. Nato smo se pogovarjali o pro- blematiki podnebnih sprememb, o odpadkih in kako lahko sami prispevamo v skrbi za našo Zemljo. Ta dan so učenci 9. razreda Osnovne šole Kozje urejali naše igrišče pred vrtcem. Prepleskali so nekaj lesenih klopi in igral, očistili in prekopali peskovnik, obrezali iglasta drevesa, pokosili in pograbili igrišče … Najmlajši so vzeli rokavice in vrečke ter pobrali smeti v bližnji okolici, nato so smeti odložili v zabojnike in se učili ločevanja odpadkov. Starejši otroci pa so se preiskusili v izdelovanju iz odpadnega materiala. Nastali so različni, predvsem pa zelo domiselni izdelki otrok (ropotuljice, roboti, avtomobili, vlak, tovornjak …). Posebno domiseln in zanimiv je bil izdelek planeta Zemlja, ki so ga V vrtcu Zmajček v Kozjem so posadili kar šest dreves, pri sajenju pa jim je pomagal hišnik Edo.

24 | OKo | 6. maj 2010 KRAJEVNI MOZAIK Slovenska pesem odmevala tudi v Italiji Mešani mladinski pevski zbor Šolskega centra Celje, ki ga že drugo leto zapored vodi zborovodkinja Andreja Ocvirk, se je udeležil 21. mednarodnega tekmovanja pevskih zborov v Veroni in prejel srebrno priznanje. V tem zboru prepevajo tudi pevci iz našega območja, in sicer Valentina Romih in Karmen Cvirn iz Podčetrtka ter Sandra Mramor, Sabina Ju- rak in Žiga Gnus, ki se gostovanja žal ni udeležil, iz Kozjega.

Skupna slika zbora pod Julijinim balkonom.

Na tekmovanju, ki so se ga udeležili, je sodelovalo 25 zborov iz 12 držav; pet iz Združenih držav Amerike in eden iz Brazilije. Na gostovanju sta jih spremljala tudi baritonist Boštjan Ko- rošec, ki jim nudi strokovno pomoč pri petju, in korepetitor- ka Mateja Rajh Jager, ki jima pevci, poleg zborovodkinje, pripisujejo zelo velike zasluge pri uspehu zbora. Z njimi je bil tudi pomočnik ravnateljice Gimnazije Lava Peter Juvančič, ki je vseskozi skrbel za dobro organizacijo celotnega poto- vanja. Kljub uspehu na mednarodnem tekmovanju, pa jih čaka še nekaj delovno-pevskih dni, ki jih še ločijo do zaključka njihovega letošnjega ustvarjanja, ki ga bodo obeležili z letnim Pevke – naše gore listi – z zborovodkinjo Andrejo Ocvirk, korepetitorko koncertom, in sicer 11. maja v celjskem Narodnem domu. Matejo Rajh Jager in baritonistom Boštjanom Korošcem. (Karmen Cvirn)

nje za svobodo, je izrazil globoko spoštovanje do njihove Priznanja dolgoletnim vloge med vojno. V Lesičnem je bilo najhujše v letu 1942, ko so morali številni nedolžni domačini zapustiti domove in so bili odpeljani v taborišča. Poudaril je, da je prav, da se zaslužnim članom tudi danes zavedamo teh vrednot, jih prenašamo na mlaj- še generacije in ne dovolimo, da bi šlo to v pozabo. Nika- V petek, 23. 4. 2010, je potekala v prostorih Osnovne šole Lesično letna skupščina Združenja borcev za vrednote kor ne moremo enačiti NOB z dogodki, ki so se dogajali po NOB – Krajevne organizacije Lesično. Zbrala se je več kot vojni. NOB je bila skupna bitka za osvoboditev naše domo- polovica članov organizacije. Organizacija v Lesičnem je vine, zato smo lahko ponosni, da so ljudje v našem kraju ena številčnejših med Krajevnimi organizacijami na Koz- dali k osvoboditvi naše domovine tako velik prispevek. janskem. Šteje kar 76 članov, od tega je 26 članov, ki so bili Letna skupščina se je zaključila ob prijetnem druženju, ki ga udeleženci NOB, 50 pa je mlajših. je popestrila partizanska pesem. (Irena Krajnc) Predsednik Združenja borcev za ohranjanje vrednot NOB – Krajevne organizacije Lesično Edvard Kolar je predstavil delo organizacije v preteklem letu. Člani so se udeležili raznih proslav doma in obiskali tudi grobove naših padlih v tujini. Posebna zahvala za aktivno delo v organizaciji je bila namenjena tovarišici Vojki Kocman in praporščaku to- varišu Martinu Koprivcu. V letu 2010 se želijo udeležiti vseh pomembnih proslav in obeležitev na državnem nivoju, obi- skati grobove umrlih v taboriščih, prisostvovati žalnim ko- memoracijam v kraju in širši okolici. Prizadevali si bodo za pridobitev novih članov. Ob tej priložnosti so prejeli nasle- dnji dolgoletni zaslužni člani priznanja: Marica Lupše, Ivan Lupše, Slavko Lupše, Andrej Tacer in Martin Koprivc. Skupščine so se udeležili predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah, med drugimi tudi gospod predsednik ZZB za vrednote NOB, Jože Počivavšek. Pohvalil je delovanje Krajevne organizacije Lesično na vseh podro- čjih, posebej na področju aktivnega pridobivanja novih članov. Zahvalil se je Osnovni šoli Lesično za sodelovanje in organizacijo vsakoletne komemoracije ob spomeniku padlih borcev v Lesičnem ter poudaril pomen šole za ohranjanje in prenašanje vrednot NOB na naslednje rodove. Prisotnim je spregovoril tudi župan Občine Kozje Dušan An- drej Kocman. Posebej je pozdravil še danes živeče borce. Ponosen na vse krajane, borce in tiste, ki so utrpeli grozote 2. svetovne vojne na domačih tleh, na vse, ki so dali življe- Nagrajenci z gosti.

6. maj 2010 | OKo | 25 KRAJEVNI MOZAIK, ŠPORT

pripravljen prostor. Pred tablo, ki so jo na domu v Tisnem Na Kornatih počastili postavili v spomin na pet sogasilcev, so prižgali še sveče in obiskali njihove grobove. Šelekar je po prihodu domov povedal, da so jih na mesto tragedije povabili v času, ko spomin na umrle gasilce goduje zavetnik gasilcev sveti Florjan. V želji in upanju, da se kaj takega nikoli več ne ponovi, so ponosni, da so bili Na Korantih so se trije gasilci Gasilske zveze lahko soudeleženi pri spominski slovesnosti in tudi sami z na- Šmarje pri Jelšah udeležili slovesnosti, ki so biranjem kamenja dodali svoj del k postavitvi kapelice, ki jo pripravili v spomin na dvanajst preminulih bo spominjala na umrle gasilce. (Z. I.) gasilcev v požaru na Kornatih.

Na povabilo gasilcev Krapinsko Zagorske županije so se trije gasilci Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah Roman Šelekar, Anton Kunej in Janko Aplenc odpravili na Kornate, kjer se je pred tremi leti zgodila tragedija, v kateri je pri gašenju požara umrlo 12 gasilcev. Na omenjenem otoku so najprej prisostvovali sveti maši v spomin na preminule gasilce, potem pa so nabirali kamenje za kapelo, ki jo bodo postavili tragično preminulim gasilcem. Roman Šelekar je povedal, da je na mestu tragedije že postavljenih šest križev ob katerih bodo postavili dvanajst tabel. Iz otoka so se odpravili nazaj na Murter in obiskali člane Gasilskega društva Tisno, ki so v nesreči izgubili pet sogasilcev. Predstavnikom društva Janko, Roman in Anton na Kornatih po sestopu s trajekta. so po sprejemu izročili črno Marijo, ki so jo postavili v zato

Na tragedijo že danes spominjajo križi. Tudi naši gasilci so nabirali kamenje za postavitev kapelice.

stalno prebivališče v Občini Kozje. Prijavilo se je sedem ekip V Občini Kozje se igra in sicer: ŠD Buče, Bar Buče, ŠD Podsreda, ŠD Zagorje, ŠD kozje, ŠD Kozje veterani in Rajmax. Naslov občinskega prvaka je osvojila ekipa Bar Buče, dru- kvaliteten nogomet go mesto je zasedla ekipa ŠD Podsreda in tretje ekipa Raj- V torek, 27. aprila, se je v Športnem parku na Bučah odvija- max. lo Občinsko prvenstvo v malem nogometu, ki sta ga skupaj Pokale so podelili Jože Zajc, tajnik Športne zveze Kozje, Ro- organizirala Športna zveza Kozje in Športno društvo Buče. bert Plevnik, predsednik ŠD Buče in župan Dušan Andrej Turnir spada v sklop prireditev ob občinskem prazniku Obči- Kocman, ki je v govoru poudaril, da je ponosen, da se v ne Kozje, zato so na njem sodelovale ekipe z igralci, ki imajo občini Kozje igra tako kvaliteten nogomet. (R. P.)

Zmagovalna ekipa Bar Buče. Drugouvrščena ekipa iz Podsrede. Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 6. maj 2010 ŠPORT Liga malega Veteranska liga nogometa »Štus malega nogometa D'esign« Kozjansko »Kozjansko« V derbiju šestega kroga LMN »Štus D'esign« Kozjansko sta se V derbiju tretjega kroga Veteranske lige malega nogome- pomerili ekipi, ki sta v prvih petih krogih zabeležili pet zmag. ta Kozjansko sta se pomerili obe neporaženi ekipi doslej, Boljša je bila ekipa Loški hopsi, ki je tako ostala na prvem med katerima je ekipa ŠD Tuhelj premagala ekipo Strojna mestu, Intermak Imeno pa je s porazom padel na tretje me- obrada Kodrnja iz Zagorskih Sel. V derbiju začelja sta ekipi sto. Na drugo se je s tesno zmago prebila ekipa Bar Kraner ŠD Kozje in NK Desinič remizirali, ekipa Trgovine Polje pa je Bistrica, ki prav tako letos še ni doživela poraza. Sledi jim pet v lokalnem derbiju ugnala ekipo Terme Olimia. ZIP Bistrica ekip, ki so v tem krogu zabeležile zmage, na repu lestvice MM je do druge zmage prišla brez boja, saj je ekipa Rajmax pa so še vedno tri ekipe s praznim izkupičkom. prišla na tekmo le s štirimi igralci.

REZULTATI 6. KROGA – 30. 4. 2010 V KOZJEM REZULTATI 3. KROGA – 29. 4. 2010 V POLJU OB SOTLI TRGOVINE POLJE : ŠD PRISTAVA 1 : 5 (1 : 3) ŠD KOZJE : NK DESINIČ 3 : 3 Strelci: Gorjup/Anderlič 2, Cmerešek 2, Harinski Zajc 2, Postrežin/Šurbek, Antonić, Peček SIFLEX : ŠD KOZJE ŠTUS D'ESIGN 0 : 1 (0 : 0) TRGOVINE POLJE : TERME OLIMIA 3 : 1 Strelci: Plavčak Dobravc 2, Kotnik/Ceraj ŠD ZAGORJE : BAR KRANER BISTRICA 3 : 4 (1 : 1) ŠD TUHELJ : STROJNA OBRADA KODRNJA 4 : 2 Strelci: Levstik, Oprešnik, Žlender/Černelč 3, Žlender Iveković V., Iveković K., Erdelić, Antolić/Čutić, Geršak ŠD KOZJE MOF : ŠD PODSREDA 1 : 4 (0 : 2) RAJMAX : ZIP BISTRICA MM 0 : 3 b. b. Strelci: Klavžar/Jegrič J., Novak, Jagrič M., Božičnik Dam. Ekipa Rajmax je imela le štiri igralce. ŠK VIRŠTANJ : peilenstein pub LESIČNO 5 : 1 (4 : 0) Strelci: Bovha 3, Lupše, Mraz/Rezec LESTVICA VLMN PO 3. KROGU TEKEM ZMAGE REMI PORAZ TOČKE LOŠKI HOPSI : INTERMAK IMENO 3 : 1 (1 : 0) Strelci: Hrovatič A. 2, Iskrač R./Ceraj ŠD TUHELJ 3 3 0 0 9 VULKANIZERSTVO F1 : BAR BUČE 1 : 3 (0 : 2) STR. OBRADA KODRNJA 3 2 0 1 6

ZIP BISTRICA MM 3 2 0 1 6 Strelci: Baliban/Blaževič 2, Strle TRGOVINE POLJE 3 2 0 1 6

LESTVICA LMN »ŠTUS D'ESIGN« KOZJANSKO PO 6. KROGU: TERME OLIMIA 3 1 0 2 3

TEKEM ZMAGE REMI PORAZ TOČKE RAJMAX 3 1 0 2 2 1. LOŠKI HOPSI 6 6 0 0 18 ŠD KOZJE 3 0 1 2 1 2. BAR KRANER BISTRICA 6 5 1 0 16 NK DESINIČ 3 0 1 2 0 3. INTERMAK IMENO 6 5 0 1 15 4. ŠD PODSREDA 6 4 1 1 13 LESTVICA STRELCEV PO 3. KROGU: 5. ŠK VIRŠTANJ 6 4 0 2 12 6 zadetkov: Ceraj (T. Olimia) 6. BAR BUČE 6 3 1 2 10 5 zadetkov: Erdelić (Tuhelj), 7. ŠD KOZJE ŠTUS D'ESIGN 6 3 1 2 10 4 zadetki: Brundić (SO Kodrnja), Tršan, Žlender (SO Kodrnja), Majerič (Rajmax), Pečnik (Polje), Antonić (Desinič) 8. ŠD PRISTAVA 6 2 2 2 8 9. VULKANIZERSTVO F1 6 2 1 3 7 10. PEILENSTEIN PUB LES. 6 2 0 4 6 11. SIFLEX 5 1 1 3 4 12. TRGOVINE POLJE 5 0 0 5 0 13. ŠD ZAGORJE 6 0 0 6 0 14. ŠD KOZJE MOF 6 0 0 6 0

LESTVICA STRELCEV PO 6. KROGU: 16 zadetkov: Iskrač R. (L. Hopsi) 14 zadetkov: Černelč (B. Kraner) 11 zadetkov: Alegro (Intermak) 8 zadetkov: Bovha (Virštanj) 7 zadetkov: Hrovatič G. (L. Hopsi), Hostnik (Virštanj), Lupše (Virštanj)

Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 6. maj 2010 | OKo | 27 POLICIJA, MALI OGLASI, ZAHVALA Iskrena zahvala za pomoč ob požaru Cvetka Bevc z družino iz Šonovega (Kozje) se iskreno zahva- ljuje družini Novak, ki je opazila požar in takoj poklicala na pomoč. Iskrena hvala PGD Kozje in PGD Lesično – Pilštanj - Zagorje za hitro intervencijo. Hvala družinam: Lesnika, Kova- čič, Zupan, Perc, Žnidarec, Centrih, Kranjc, Dolinšek, Resnik, Klavžar, Gracar, Moškon, Frece in Planinšek, katerih člani so ZAHVALA jim pomagali. Hvala tudi županu Dušanu Andreju Kocmanu za njegovo skrb. Prav vsaka pomoč je bila zelo dobrodošla, Po težki in hudi bolezni nas je zapustil dragi ata, stari ata, zato se prizadeti še enkrat zahvaljujejo prav vsem, čeprav tast in dober sosed ter prijatelj morda koga niso posebej imenovali. FRANCI OGRIZEK,

Mali oglasi iz Podčetrtka.

RAZNO Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem Prodam male pujske za nadaljnjo rejo ali zakol, od 30 ter sodelavcem Term Olima, ki so ga pospremili na njegovi kg do 60 kg. Telefon 03 810 91 83. zadnji poti, nam izrekli besede sožalja ter darovali cvetje, Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripe- sveče, svete maše in prispevke za cerkev. ljem tudi na dom. Telefon 051 621 754. Hvala gospodu župniku Jožefu Rogaču za lepo opravljen cerkveni obred, govornikoma in pogrebni službi Gekot. Prodam otroško sobo, lepo ohranjeno. Informacije na Hvala vsem, ki ste bili njegovi prijatelji in ga obiskovali v telefon: 070 826 324. času njegove bolezni ter nam nudili pomoč in tolažbo v Kupim kosilnico MUTA GORENJE ali BCS teh težkih trenutkih. z grebenom 127cm (dizel ali bencin). Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Telefon: 03 58 23 310 in 031 744 148. Prodam 80–basno klavirsko harmoniko ROYAL STAN- DARD, servisirano in uglašeno. Cena 250 evrov. Tele- Žalujoči vsi njegovi fon: 041 284 642. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740. Požar v stanovanjski Prodam 600-litrsko cisterno z eno pipo za 220 evrov. Telefon: 031 834 403. hiši Prodam motorno kolo Yamaha endura, 50-kubično, dobro ohranjeno, cena 400 evrov, in otroško kolo 24 Dne 29. 4. 2010 je bila PP Šmarje pri Jelšah obvešče- col z vso opremo, dobro ohranjeno, cena 30 evrov. na o požaru v stanovanjski hiši v kraju Kozje. Požar so Telefon: 031 834 403. pogasili gasilci. Policisti pa so na kraju ugotovili, da je Prodam vrtno kosilnico, odlično ohranjeno, cena 30 do požara prišlo na električni napeljavi hladilnika. Na evrov. Telefon: 031 248 256. pristojno Okrožno državno tožilstvo pa bo podano Prodam nove gume Dunloop sp1, na platiščih ali poročilo. same gume, dimenzija je 195/65/15, cena po dogovoru. Telefon 041 265 622. Prodam dva kolesa primerna za mladostnike, cena 40 evrov za komad. Telefon 041 265 622. Grozil, da bo razstrelil Prodam žrebico staro eno leto, primerna za nadaljnjo rejo ali zakol. Cena po dogovoru. Telefon 041/371- hišo 364. Prodam devet bal detelje in seno po simbolični ceni. Dne 1. 5. 2010, v večernih urah, je bila PP Šmarje pri Telefon 031/611-945 ali 03/5805-157. Jelšah obveščana, da moški na domačem naslovu Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) grozi s plinsko jeklenko v stanovanjski hiši, da jo bo raz- Telefon:041/501-710 strelil. Policisti so po prihodu na kraj zavarovali bližnjo Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadov- okolico in po nekaj minutnem prigovarjanju uspeli njakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon 040/742- osumljenca prepričati, da je s plinsko jeklenko prišel 730 iz hiše. Policisti so ga obvladali in mu odredili pridrža- nje po določilih Zakona o kazenskem postopku zaradi Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice suma storitve kaznivega dejanja Povzročitve splošne lahko pošljete na [email protected] ali jih od nevarnosti. ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po Osumljenemu je bila zaradi predhodnih kršitev jav- telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa nega reda in miru do družinskih članov izrečena tudi OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi. 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za Zaradi vseh opisanih kršitev bo zoper osumljenega na naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni. ODT Celje podana kazenska ovadba.

28 | OKo | 6. maj 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI

Tema: ZDRAVJE

Četrtek, 6. maj 2010 1. Če ne gre denar za zdravje, gre pa TURIZEM PODČETRTEK zdravje za denar. ČETRTKOV SEJEM V PODČETRTKU 2. Zdrav osel zmore več koristnega, kakor Od 8.00 do 17.00 v Podčetrtku. FOLKLORNA SKUPINA KOZJE marsikateri bolni človek. IV. MEDNARODNI FOLKLORNI FESTIVAL 3. Zdravje rečemo tistim boleznim, s katerimi Nastop folklornih skupin iz Makedonije, Srbije, Avstrije, funkcioniramo. Hrvaške, 4. Zdrav človek zmore vse, toda njegovo Mestinja in Kozjega ter otroških folklornih skupin OŠ Kozje, zdravje temelji na tem, da vsega tega ne OŠ Lesično in Vrtca Kozje. dela. Ob 18.00 v Termah Olimia na trgu Vasi Lipa. 5. Nekateri borci so se lažje borili proti večim Petek, 7. maj 2010 Nemcem kakor (pozneje) proti samemu A GOLF OLIMJE Alzheimerju. TURNIR UČITELJ IN OTROK Ob 14.00 golf turnir na igrišču v Olimju – medšolski pokal. Sobota, 8. maj 2010 Koče (Bistrica ob Sotli), 3. maja 2010 MKTD LEPE STRUNE OSTANI MLAD S PRIJATELJI LETNI KONCERT OSTI JAREJ Ob 20.00 v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju. Gostovali bodo: Etno skupina Nojek. Nedelja, 9. maj 2010 PGD PRISTAVA PRI MESTINJU FLORJANOVA NEDELJA – GASILSKA MAŠA Ob 10.00 v cerkvi sv. Ema. Informacije: Dragica Gobec – 041 794 129 TKD VIRŠTANJ Tonči Babič KOMEDIJA NA VIRŠTANJU – ZADREGA NAD ZADREGO Ob 16.00 v Domu krajanov Virštanj v izvedbi gledališke skupine iz Studenic. Po komediji bodo delavnice za otroke in odrasle ter MAJSKI DNEVI V ROGATCU razstava starih delovnih pripomočkov. Za dobro kapljico in pecivo bo Športno društvo Rogatec vabi v soboto, 8. poskrbljeno. Informacije: Olga Amon – 041 555 470 maja, na turnir v badmintonu, ki se bo pričel ob 10. uri, v športni telovadnici OŠ Rogatec.

Vabilo krvodajalcem

Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah vabi sedanje in nekdanje krvodajalce na prireditev z naslovom 'Solidarnost je naša vrlina' – v sredo, 12. maja 2010, ob 19. uri, v kulturni dom Šmarje pri Jelšah. Prireditev je zahvala vsem, ki s plemenitimi dejanji drugim pomaga- jo ohranjati zdravje, krvodajalci z okroglim številom da- rovanj krvi pa bodo prejeli priznanja. Kulturni program bosta izvedli vokalna skupina Freya iz Šmarja pri Jelšah in pevska skupina Rdečega križa Veseli črički s Sv. Štefana. Ob koncu bo družabni klepet.

6. maj 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

OKoOko 4 43 Rešitev:

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek Ime in priimek: Telefon: 03/58 29 016 Naslov: Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič E-mail: [email protected] Pošta: Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979

Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do Oglasno trženje: ponedeljka,Rešitev križanke 10. 5. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Friderik Prah, mob.: 041 977 883 ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja Gora gora 1, 1,3254 3254 Podčetrtek Podèetrtek. Majda Zidar, mob.: 041 681 886 E-mail: [email protected] Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: Majda Zidar, mag. VINO IN ŽGANJE PRIČARA SANJE. E-mail: [email protected] Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Izžrebani so bili: Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Ana Šarlah, Lastnič 51, 3255 Buče Franc Čepin, Drensko Rebro 2a, 3261 Lesično Oblikovanje: Friderik Prah Anton Babič, Bistrica ob Sotli 46, 3256 Bistrica ob Sotli. Naklada: 1700 izvodov

Praktične nagrade podarja IZLETNIŠKA KMETIJA Stiplovšek Edvard iz Sel. Tisk: Kotis Močenik Anton & Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado. Fanika, d.n.o.

30 | OKo | 6. maj 2010 Poraba: 4,1-6,6 l/100km; emisija CO2: 107-154g/km. www.ford.si

NOVI KINETIČNI BONUS 1000€

Ford Fiesta vam zagotavlja, da boste prav vsak dan v trendu, saj je opremljena s klimatsko napravo, ABS-om, Sledite trendom in električnimi stekli in ogledali, CD/MP3 radiem, potoval- nim računalnikom ... Odlikuje jo 5 Euro NCAP zvezdic za izkoristite dodatnih varnost in dodatni kinetični bonus. Popust 1.150 € + novi kinetični bonus 1.000 €. 1.000 € kinetičnega FordFiesta bonusa!

Jagodič Edo s.p. Grliče 10, 3241 Podplat AVTO EDO tel.: 03 58 24 298

6. maj 2010 | OKo | 31 32 | OKo | 6. maj 2010