Peter Misja Postal Predsednik TZS Cerkev Sv. Andreja

POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 2. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 73 cena 1 evro

Cerkev sv. Andreja zasijala v novi »stari« podobi Benka Pulko v Kozjem

2. december 2010 | OKo | 1

Peter Misja postal predsednik TZS Prvih 30 let otroške likovne kolonije 2 | OKo | 2. december 2010 Nam je usoda res položena v zibelko? Tok življenja nas vse od otroških let pripelje in odpelje skozi številne prelomnice. Mnogih sploh ne opazimo, mnogim pa polagamo vse preveč pozornosti. Začne se z rojstvom, ko naj bi nam bila usoda položena v zibelko. Večkrat se vprašam, če je res usoda tista, ki mene in vse ljudi spremlja od rojstva, ali pa smo vendarle mi sami krojači svoje usode. Veliko bolj verjamem v slednje, kajti nemalokrat se mi je to tudi še kako potrdilo. Res pa je, da bi se včasih najraje prepustili uso- di in nič naredili ter počakali, kaj nas bo doletelo. Hvala bogu sem preveč strahopetna, da bi storila kaj takega. Žal pa mi je, ker dandanes srečujem tudi takšne ljudi, ki so ostali brez prave volje do življenja, dela in ustvarjanja. Čeprav je takšne ljudi najlažje kar kri- tizirati in metati v isti koš, je to dejanje zagotovo več kot krivično. Vsak ima nek svoj razlog. Lahko ga razumemo ali pa tudi ne, lahko ga sprejmemo ali pa se nam zdi absurden, vendar obstaja. Obstaja za tistega, ki mu je usoda obrnila hrbet, ker se je odločil, da se prepusti njenemu toku. Zato je pomembno, da imamo za svoje življenje sami v svojih rokah svoje platno in škarje. Velikokrat se nam morda bo oziro- ma se nam je naša kreacija popolnoma ponesrečila, mnogokrat pa je uspela nad pričakovanji. Mnogo- krat se sploh ni zdela nič posebnega, pa je bila še kako posebna. In to posebnost smo odkrili šele leta po tem, ko je bila ustvarjena.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 PETER MISJA JE NOV SLOVENSKI VITEZ VINA 9 »VEČER POZABLJENIH STRUN« NA OŠ PODČETRTEK 10 ADVENTNI VENČKI NAZNANJAJO BLIŽAJOČE PRAZNIKE 14 MLADI HARMONIKARJI IN ANSMBLI V PRISTAVI 22 POZABLJAMO NA DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE 24 V BISTRICI OB SOTLI SLIKARSKO IN GLASBENI VEČER

Na naslovnici: Patricija in Aljaž Gobec Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK

2. december 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Peter Misja postal slovenski vitez vina Združenja slovenskega reda vitezov vina je bilo ustanovljeno 9. januarja leta 2004 in danes šteje okrog 100 vitezov vina, ki so do sedaj naredili veliko na promocijo vina in vinski kulturi. V elitno družbo so povabili in v soboto sprejeli tudi župana Občine Podčetrtek Petra Misjo.

njanje običajev, povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, raz- glašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto v Gornji Radgoni izbirajo „viteško vino“.

Red vitezov vina V slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez na- mreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na povabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160. Sloven- ski red deluje v osmih viteških omizjih: Pomurje, Ptuj – Or- mož, Maribor, Ljubljana, Celje, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, Omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Peter Misja v družbi povabljenih v članstvo slovenskega reda vitezov. Brda in Vipava, celjski red vitezov vina pa je medse povabil župana Občine Podčetrtek Petra Misjo. Župan je bil pova- Slovenski red vitezov vina je bil ustanovljen leta 2004, a kljub bila zelo vesel in minulo soboto v Postojni bil tudi neizmer- svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina no ponosen, ko so ga vinski vitezi na srečanju sprejeli v svoj in kulture pitja, saj skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohra- red. Poleg župana Misje je bilo v red viteza vina sprejetih še 8 članov, med njimi tudi znani kulturnik Gojmir Lešnjak in direktor ortopedske klinike Valdoltra prim. mag. Venčeslav Pišot ter njegov stanovski kolega Matjaž Han, župan Obči- ne Radeče. Takoj po prejemu naziva vitez vina je povedal, da je to zanj veliko priznanje, saj so v tem združenju vidne slovenske osebnosti, ki lahko v vinski red vitezov vina vstopajo le na povabilo. Zagotovo je Misja v preteklosti za promocijo slovenskega vina in predvsem vina naših vinogradnikov že veliko naredil. Še več pa bo zagotovo lahko tudi kot vinski vitez, ko se bo udeleževal njihovih protokolarnih prireditev. Na račun njegovega članstva pa se tudi obeta, da se bodo slovenski vitezi vina na svojem rednem letnem obč- nem zboru srečali v Podčetrtku, kar je ponovno velika pro- mocijska priložnost za Občino Podčetrtek. (OKo)

Peter Misja je bil ob sprejetju v članstvo slovenskega reda vitezov vina zelo zelo ponosen. Vinski vitez Peter Misja v družbi novopečenih slovenskih vitezov vina. Temeljna načela reda vitezov vina: Viteški red deluje na kulturno-družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi: 1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti. 2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu. 3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin. 4. Priznanja vrednot krščanske kulture ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti. 5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za ideal- ne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo. 6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec, hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati.

4 | OKo | 2. december 2010 AKTUALNO LOKALNO

okolja: Gojko LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, predsednik, Nova delovna člani: Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Anton POČIVAVŠEK, Sodna vas 39, Srečko JUG, Pristava pri Lesičnem 9 b, Marko telesa v Občini DROFENIK, Sv. Ema 1 a, p. Pristava pri Mestinju, Vladimir HROVATIČ, Trška cesta 80, in Marko JAKOPINA, Olimje 75. Odbor za razvoj gospodarstva in podjetništva: Podčetrtek Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, predsednik, člani: Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Marko JURAK, Sela 3, Slavko V Občini Podčetrtek so znana že vsa imena, DROZG, Sv. Ema, in Zdravko POČIVALŠEK, Olimje 58. Odbor za družbene dejavnosti: predsednikov in članov stalnih delovnih teles Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, predsednik, člani: Darija občinskega sveta, razen statutarne komisije. ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju V slednji bi moral sedeti Srečko Gobec, ki pa 17, Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, Slavica VALENČAK, Lastnič 54, Dominik BOVHA, Sela 15, in Anja DROZG, Nezbiše 44 a. je mesto v njej odklonil, strinjal pa se ni niti s Odbor za kmetijstvo: sestavo nobene komisije in odbora, ki pa so Maks JURAK, Sela 7, predsednik, člani: Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju 17, Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, Miran jih ostali svetniki soglasno potrdili. FILIPANČIČ, Sedlarjevo 13, in Marko ŽOLGER, Olimje 93. Odbor za turizem: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, predsednica, člani: Gojko predseduje Ana Koprivc, je na svoji seji med prispelimi predlo- LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, Marko JURAK, Sela 3, gi za člane stalnih delovnih teles občinskega sveta, nadzorne- Milan FELDIN, Cmereška Gorca 11 b in Slavica ŠEPEC, Slake 8. ga odbora in občinske volilne komisije pripravila predloge za Odbor za zaščito in reševanje: posamična delovna telesa, ki so jih svetniki občinskega sve- Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, predsednik, člani: Maks JURAK, Sela ta obravnavali na svoji drugi redni seji. Po podanih predlogih 7, Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Sandi GOBEC, Cmereška je pripombe spet imel le Srečko Gobec, ki ni bil zadovoljen Gorca 2, in Vladimir GROBELNIK, Trška cesta 47. s sestavo delovnih teles in spet izrekel številne očitke na ra- Nadzorni odbor: čun Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tatjana ŠELEKAR, Trška cesta 55, Leon HOSTNIK, Lastnič 40 ter izrekel očitke nekaterim svetnikom, ki po njegovem mnenju a, Darinka KAJBA, Virštanj 72, Marjana ČONČ, Pristava pri sedijo v preveč odborih. Seveda se ostali svetniki niso strinjali Mestinju 19, Majda PEPEVNIK, Pristava pri Mestinju 40 c. z njegovimi očitki, Koprivčeva pa je razložila, da je Komisija Občinska volilna komisija: za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri sestavi de- Gabrijela OMERZU, Imeno 4, predsednica, Valerija URŠIČ, lovnih teles upoštevala tudi teritorialno zastopanost in da je Verače 27, namestnica predsednice, in za člana Karmen bila zelo pomembna tudi strokovnost. S strani svetnika Borisa ČOH, Pristava pri Mestinju 26, za namestnika člana Jernej Počivalška je bilo še poudarjeno, da je občina premajhna za ZAKOŠEK, Virštanj 67, za člana Marjanca NOVAK, Verače 12, politične stranke in da morajo vsi delati v skupno korist občine, za namestnika člana Vesna STAROVEŠKI, Slake 6, za člana svetnik Gojko Lončarič pa je še dodal, da so predlogi komisije David FLAJNIK, Škofja Gora 35, za namestnika člana Sabina dobri in da je vedno tako, da vsi nikoli niso zadovoljni. Gle- BUNŠEK, Polje ob Sotli 9. de na očitke Srečka Gobca pa je bilo povedano, da se bo potrebno približati duhu novega občinskega sveta. Sestave Ker se je Srečko Gobec odpovedal članstvu v Statutarno delovnih teles so: pravni komisiji, mora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje občinskega sveta Odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in varstvo predlagati novega člana. (Zdenka Ivačič) Podčetrtški proračun skozi prvo branje Občinska uprava Občine Podčetrtek je skupaj z županom Petrom Misjo pripravila predlog odloka proračuna za leto 2011, ki je šel gladko skozi prvo branje. Pripombe nanj je namreč imel le svetnik Srečko Gobec.

Predlog odloka proračuna Občine Podčetrtek za leto 2011 je v čas razprave na sejah občinskega sveta omejen, je župan sicer primerjavi s proračuni preteklih nekaj let spet investicijsko narav- Gobcu dopustil daljšo razpravo, ki pa jo je po več kot dvajsetih nan. Po besedah župana Petra Misje pa se je potrebno zavedati minutah prekinil in ga opozoril, da razpravlja o zadevah, ki niso tudi dejstva, da so se zaradi mnogih investicij, ki so občino obo- povezane s proračunom za naslednje leto. Za Gobcem so imeli gatile v minulih letih, posledično zvišali tudi stroški vzdrževanja do- nekaj vprašanj tudi ostali svetniki, ki pa so pohvalili sestavo pro- končanih investicij. Pomembna novost proračuna v naslednjem računa in bili zadovoljni s pojasnili, ki jih je na njihova vprašanja letu pa je tudi začetek odplačevanja dolgoročnega kredita podal župan Misja. Med drugim pa je bilo s strani svetnika Gojka za izgradnjo prepotrebnega vrtca, ki bo zagotovo ena najpo- Lončariča predlagano, da naj se v okviru predloga proračuna membnejših zaključenih investicij v naslednjem letu. Župan Misja poiščejo še sredstva za komunalnega inšpektorja, občinski sve- je svetnikom še razložil, da tudi v naslednjem letu veliko vlagajo v tnik Boris Počivavšek pa je poudaril, da se je potrebno zavedati, izobraževanje in socialo. Poudaril je še, da je Občina Podčetrtek da večino turistične takse ustvarijo Terme Olimia in da je prav, da v najvišjem razvojnem obdobju. Zelo razveseljiv pa je po njego- se glede na to dejstvo le-ta tudi transparentno razdeli. Počivalšek vem mnenju tudi podatek, da je v občini najmanjša brezposel- je podal še predlog, da se po tem, ko se vrtec preseli iz starega nost v naši regiji, v letu 2010 pa je tudi že bilo 31 rojstev. Svetniki so zdravstvenega doma v nove prostore, tam zagotovijo prostori za mimogrede na drugi redni seji potrdili tudi višino denarne pomoči delovanja društev, ki so še brez prostorov. Po razpravi pa je Bo- na novorojenčka v Občini Podčetrtek, ki znaša 200 evrov. Zaradi ris Počivalšek v imenu vseh svetnikov izrekel tudi čestitke županu velikega števila cest, ki jih je potrebno še natančno odmeriti, pa je Petru Misji, ki je postal predsednik Turistične zveze Slovenije. Vsi v predlogu proračuna za naslednje leto povišana tudi postavka svetniki, razen Srečka Gobca, so po splošni razpravi o predlogu geodetskih storitev. Na županovo predstavitev predloga odloka proračuna za leto 2011 sprejeli sklep, da gre le-ta v javno razpra- proračuna za leto 2011 pa je imel mnogo pripomb svetnik Srečko vo do 13. decembra, ko lahko vsi zainteresirani vpogledajo v pre- Gobec, ki je izrazil mnoge očitke, med drugim vezane tudi na dlog proračuna in občinski upravi posredujejo svoje pripombe. premalo sredstev, ki jih prejemajo krajevne skupnosti. Čeprav je (Zdenka Ivačič)

2. december 2010 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO

96 let. Glede na visoka leta se še odlično počuti Srečanje izgnancev in ji želimo skupno praznovanje 100. obletnice rojstva. (V imenu šempetrskih izgnancev Franc Omerzu) Bistrica ob Sotli Šempetrski izgnanci 22. novembra praznuje- mo kot svoj praznik in zato smo ga 19. novembra počastili z občnim zborom. Še do pred nekaj leti je bil to tudi občinski praznik.

Namen občnega zbora so predvsem srečanja izgnancev VLJUDNO VAS VABIMO in to je sproščen pogovor o dogodkih, ko bomo drugo leto praznovali 70 let. Doma pa pustimo vsakdanje skrbi, kot so zdravstvene težave, skromni prejemki, predvsem pa osa- NA DELOVNO DEGUSTACIJO VINA mljenost. Bili smo pa veseli številnih gostov, ki so nam s svojimi spodbudnimi besedami še naprej dajali pogum, in da LETNIKA 2010, ne bomo odrinjeni na rob človeškega dostojanstva, kot je v govoru dejal župan Franjo Debelak. Zahvalim se tudi pred- sednici društva upokojencev Mariji Bavdek, da si je vzela čas za naš zbor. Zelo nas je počastila s svojim prihodom na v petek, 3. decembra 2010, naš zbor, kljub minimalnim zdravstvenim težavam, predse- ob 16. uri v dvorano dnica DIS-a Ivica Žnidaršič. Seveda smo z zanimanjem po- Gasilskega doma Bistrica ob Sotli. slušali tudi tisti del njenega govora glede gmotne škode in se mi vsiljuje misel, da bo potrebno počakati na boljše čase, kar bo za nas izgnance v večini prepozno. Enakega mnenja sta bila s svojimi govori tudi Jožica Stezinar, predsednica K. O. Čatež ob Savi, in Rok Križan, predsednik K. O. Bizeljsko. Vzorce prinesite v dvorano Gasilskega doma med 1430 in 30 Pogrešali smo pa prejšnjega župana, Jožefa Pregrada, ki se 15 uro. zaradi zdravstvenih težav ni udeležil našega zbora. Pred- sednica DIS-a je prinesla priznanje za 18-letno dobro sode- Delovno degustacijo bo vodila lovanje in finančno podporo pri naših projektih (brošure v Tadeja Vodovnik Plevnik, spomin izgnancev, ploščo umrlim izgnancev in pri spome- univ. dipl. inž. kmet. iz KGZ Maribor. niku izgnancev) v zahvalo občini in bivšemu županu Jožefu Pregrad. Na srečanju smo imeli čast pozdraviti in čestitati naši članici Jožefi Černelč, ki bo 29. novembra praznovala

Evropskikmetijskiskladzarazvojpodeželja:Evropainvestiravpodeželje. ProjektsofinanciraEvropskaUnija.

VABLJENI NA DELAVNICO PETJA

V okviru projekta Bistrica kot biser

vabimo na GLASBENO DELAVNICO v nedeljo, 5. 12. 2010 ob 8: 30. uri v cerkev sv. Petra v Bistrici ob Sotli.

Skozi cikel delavnic petja, ki se bodo zvrstile v decembru, boste osnovnošolski otroci spoznali nekaj pesmi, ki so jih prepevali na lokalnem obmoþju ter se jih nauþili prepevati in zaigrati njihovo melodijo.

Delavnico pripravlja Obþina Bistrica ob Sotli v sodelovanju s krajevnim Kulturnim društvom in Društvom prijateljev mladine.

Projekt»Bistricakotbiser«jesofinanciranspomoējoEvropskegakmetijskegaskladazarazvojpodeželja.ZavsebinoinformacijodgovarjaLASPosavje.OrganupravljanjazaProgramrazvojapodeželjaRSzaobdobje 2007–2013jeMinistrstvozakmetijstvo,gozdarstvoinprehranoRS.

6 | OKo | 2. december 2010 AKTUALNO LOKALNO

prioriteta 2: lokalne ceste, V Občini Kozje prioriteta 3: dostop do javnih ustanov in javna parkirišča, prioriteta 4: javne poti. Za zimsko službo je v občinskem proračunu 2010 predvide- največ snega no 146.356 EUR, v letu 2011 pa načrtujejo znesek v podob- nem obsegu. V petek je Slovenijo presenetil sneg, ki pa so Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman je v ponedeljek ga vremenoslovci napovedovali. Z zimsko zjutraj povedal, da jih sneg ni presenetil, saj so bili izvajalci zimske službe dobro pripravljeni. Seveda pa je v zimskih raz- odejo so se uspešno spopadli tudi v Občini merah težko biti optimalen in se vse ceste ne morejo očistiti Kozje, kjer je po podatkih zapadlo največ naenkrat, vendar večina občanov to razume, tako v teh snega na našem območju. prvih snežnih dneh letošnje zimske sezone niso imeli posebnih pritožb. Je pa poleg izvajalcev zimske službe bilo ves Na območju Občine Kozje izvajanje zimske službe ureja Pra- vikend na delu tudi sedem zaposlenih preko javnih del. Či- vilnik o zimskem vzdrževanju občinskih cest v Občini Kozje. stili so pločnike, okolico pokopališča, trg ter obžagovali veje Zimska služba se opravlja na občinskih cestah, ki so po od- posod, kjer je bilo potrebno. Župan Kocman je še poudaril, loku o kategorizaciji občinskih cest v Občini Kozje katego- da so še posebej gledali, da so bile očiščene poti do ljudi, rizirane kot lokalne ceste in kot javne poti, ter na pločnikih, ki so sami in bolni, odzovejo pa se tudi na klice starejših, ki si intervencijskih poteh, avtobusnih postajališčih, parkiriščih in sami ne morejo očistiti dostopa do doma. (Z. I.) drugih površinah za pešce in za prevozna sredstva. Občina izvaja zimsko službo na lokalnih cestah ter na javnih poteh, na ostalih javnih poteh, javnih površinah, nekatego- riziranih cestah pa krajevne skupnosti. Na območju Občine Kozje je: 80.162 m lokalnih cest, 100.669 m javnih poti, od tega upravljajo z 92.386 m krajevne skupnosti, z 8.283 m občina, 85.000 m2 javnih površin, brez pokopališč, 4 km pločnikov in 20 km ostalih nekatego- riziranih cest, ki so večinoma v makadamski izvedbi. Občina Kozje ima za letošnjo zimsko sezono podpisano po- godbo s tremi izvajalci: VOC Celje, Timi Krško in Dragom Kunejem, krajevne skupnosti pogodbe z izvajalci sklepajo samostojno. Po podatkih Občinske uprave Kozje imajo izvajalci skupno »v pripravljenosti« 15 plugov, 12 posipalcev, 32 delovnih strojev, cca 470 ton soli ter 750 m3 mešanice. Na podlagi pravilnika mora izvajalec upoštevati tudi naslednje prioritete: Prvi sneg letošnje zimske sezone ni preveč presenetil, saj so bili izvajalci prioriteta 1: šolske avtobusne proge v času pouka, zimske službe dobro pripravljeni.

2. december 2010 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS Čitalniški večer namenjen svetovni popotnici Knjižnica Šmarje pri Jelšah, enota knjižnica Kozje je v sodelovanju z Marjanom Marinškom pripravila že 20. čitalniški večer. Gostja tokratnega večera je bila znana popotnica, pisate- ljica in fotografinja Benka Pulko.

Benka Pulko je ob pogovoru z Marjanom Marinškom iskri- vo nizala zanimive pripovedi iz svojega potovanja. Za potovanje se je odločila, ker jo preprosto zanima vse, kar se dogaja; kako ljudje živijo, kaj jedo, pijejo, kako se oblači- jo. Po stroki je diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka. Njeno življenjsko vodilo je, da se ji mora vsak dan kaj zgoditi, vedno mora kaj početi in biti v dogajanju. Nima potrpljenja, da bi se ji stvari iz dneva v dan ponavljale. Zato se je enostavno odločila, da odide na pot z motorjem okoli sveta. Priznala je, da pred svojo odločitvijo še nikoli ni potovala z motorjem. Pravzaprav ga ni znala niti voziti, toda to je ni ustavilo pred izvedbo zastavljenega načrta. Odpotovala je leta 1997 z namenom, da bo njeno potovanje trajalo dve leti, a vrnila se je po petih letih in pol. V tem času je pre- Benka Pulko v žaru pripovedi svojih popotnih izkušenj. potovala 75 dežel in svoje potovalne izkušnje pridobivala na vseh sedmih celinah sveta. Ena izmed takšnih zanimi- vih izkušenj je bila tudi ugotovitev, kako je Slovenija prepo- znavna v svetu. Benka ugotavlja, da si s prepoznavnostjo Slovenije ni mogla kaj dosti pomagati. Je pa veliko njenih znancev iz potovanja poznalo Josipa Broza Tita, ki je, kot je hudomušno povedala, postal njen »prepoznavni sopo- tnik«. Sicer pa na potovanju ni imela večjih težav. Znala je vzpostavljati kontakte in navezovati stike po vsem svetu in s pripadniki sleherne rasne in etnične skupine. Tudi v Saudski Arabiji kot ženska ni imela posebnih težav, čeprav je bilo za njihove kulturne razmere videti žensko na motorju zares nekaj povsem neobičajnega. Poudarila pa je, da zaradi poto-

NOVO V KOZJEM Čestitke in zahvala župana gostji za prijeten čitalniški večer. vanja z motorjem in oblačila marsikdo niti ni pomislil, da se pod čelado in usnjenim motorističnim dresom skriva ženska. Da na potovanju ni imela težav s sporazumevanjem, nas je odlično prepričala tudi skozi čitalniški večer. Njena ne- posrednost in iskrivost sta očarali tudi obiskovalce knjižnice. Čar njenega pripovedovanja je v ustvarjanju podob sveta, ki so lastne njenim osebnim izkušnjam, še zlasti pa so zanimive njene potovalne anekdote, skozi katere na iskriv način deli življenjske nauke. S svojimi drznimi podvigi se je vpisala tudi v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov s kar štirimi do- sežki, in sicer najdaljše žensko potovanje z motorjem glede na čas in prevoženo razdaljo, prvo neprekinjeno samostojno potovanje z motorjem po vseh celinah, prva samostoj- na vožnja ženske po Saudski Arabiji in kot prvo potovanje z motorjem na Antarktiko. Po vrnitvi s potovanja se je začela ukvarjati tudi s pisateljevanjem. Doslej je izdala štiri knjige, ki so prejele vidne domače in mednarodne nagrade. Poleg svojega vsesplošnega ustvarjanja na različnih področjih, fotografiranja, pripravljanja razstav, različnih predavanj, obiski raznih šol, objavljanje člankov v domačih in tujih pu- blikacijah, je Benka Pulko tudi ustanoviteljica človekoljubne fundacije Verjemi vase in osvoji svet. Fundacija pomaga pri izobraževanju otrok doma in po svetu. Za svoje vsestransko, s številnimi humanitarnimi akcijami podprto delo je bila leta 2003 izbrana za Slovenko leta. Pikin festival Velenje pa jo je naslednje leto počastil s Pikino ambasadorko. Svoje potovalne pripovedi je ob zaključku zaokrožila z znanim sloga- nom, ki pa ga je sama dodobra preizkusila: »S skromnostjo in malo denarja se da daleč priti. Tako sem na potovanju obogatela s šparanjem in dobrimi ljudmi.« Župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman se je Benki Pulko zahvalil za pristno in neposredno predstavitev njenih popotnih prigod in ji v zahvalo izročil priložnostno darilo. (Jasna Sok)

8 | OKo | 2. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK Večer spominov v šoli Podčetrtek V soboto, 27. novembra, se je v OŠ Podčetrtek zgodil »Ve- čer pozabljenih strun«, obarvan z nostalgijo in hkrati igriv. Skupina nekdanjih učencev te šole je na pobudo Društva za ohranjanje kulturnega izročila Lastovice in njegove predsednice Brede Hohnjec pripravila dogodek, v katerem so se na izvirni način spomnili svojih šolskih dni in učiteljev. Obi- skovalce prireditve, nekdanje delavce te šole, so z razstavo starih fotografij in s predstavitvami nekdanjih prostočasnih dejavnosti in »šolskih služb« posrečeno povabili v čas sku- pne preteklosti, v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Za čustveni naboj in presenečenje večera je poskrbela glasbena skupina Lastovice, ki jo pretežno sestavljajo nekdanje učenke šole, zdaj večinoma gospe v najlepših letih, ter nekaj pridruženih članov iz Rogaške Slatine. Njihova stro- kovna vodja je glasbenica in muzikologinja Minka Đonlić, posebnost skupine pa so stare tamburice, ki so še nedolgo

Predsednica društva Lastovice Breda Hohnjec se zahvaljuje ravnatelju mag. Darku Pepevniku.

Upokojeni ravnatelj Jože Brilej, navdušen nad poklonjeno tamburico.

tega počivale v pozabi. Odločitev, da prenovljena glasbila ne romajo v muzej, ampak v roke tistih, ki nanje z veseljem igrajo, je najlepši zgled ohranjanja kulturne dediščine. Zbrane, bilo jih nekaj čez sto, so nagovorili sedanji ravnatelj OŠ Podčetrtek mag. Darko Pepevnik, koordinatorica prireditve Breda Hohnjec ter v svojem nagajivem in ganljivem stilu tudi nekdanji ravnatelj Jože Brilej, ki so mu poklonili prenovljeno tamburico. Zahvalili so se tudi upokojenemu športnemu pedagogu Srečku Remihu ter vsem prisotnim nekdanjim delavcem in sodelavcem šole. To je bil večer, v katerem so se srečale različne generacije, Obiskovalci prireditve si z zanimanjem ogledujejo razstavljene fotogra- ne zato, da bi skupaj žalovali za preteklostjo, ampak da bi fije. se skupaj poklonili – nekemu času in drug drugemu. Če lahko sodimo po odzivih prisotnih, bi se lahko Večer pozabljenih strun imenoval tudi drugače, Večer nepozabnih strun. (Tanja Plevnik)

»Lastovice« v opravi, skrojeni posebej za ta večer.

Srečko Remih s prvim predsednikom ŠŠD Podčetrtek Radom Jurjecem in Zinka in Toni kot v starih časih dvigneta poslušalce na noge. nekdanjo športnico šole Tanjo Plevnik.

2. december 2010 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK V Kozjem izdelovali adventne venčke Že kar nekaj časa je, odkar smo med simbole adventnega časa začeli sprejemati in nato tudi uvrščati adventni ven- ček. Turistično društvo Kozje zato že vrsto let poskrbi, da si krajani lahko sami izdelajo adventne venčke, ki nato krasijo vhode hiš ali pa na mizah s svečami pričarajo predpra- znično vzdušje adventnega časa. Delavnica je pod mentorstvom Marije Zajc potekala v gasilskem domu v Kozjem. Delavnice so se udeležili krajani Kozjega in okolice in vsak je po svojih sposobnostih in okusu izdelal ta adventni sim- bol. Venčke so udeleženci izdelovali iz naravnih materialov (smrekove veje, mah, bršljan, pušpan, bor, posušeni plodo- vi) in bodo tako s svojo svežino zelenja prispevali k praznič- nemu razpoloženju. Venčke je nato v cerkvi z blagoslovom na domove pospremil župnik Niko Marovt. (J. S.)

Tudi najmlajši poskušajo sodelovati pri delu.

Delavnica v prostorih gasilskega doma Kozje. Blagoslov venčkov. Adventni čas – čas pričakovanja in luči Na Bučah je tudi letos zadnjo soboto v novembru potekala sli v cerkev, kjer jih je domači župnik, gospod Niko Marolt, delavnica adventnih venčkov. Petkovo delavnico je sicer blagoslovil. preprečilo močno sneženje, zato pa so se v soboto zjutraj Čas neizmerno hiti in želja KD Buče je gotovo, da bi otroci in združile moči starejših in peščica otrok. starejši za trenutek ustavili čas in v času pričakovanja čutili, Ustvarili so venčke za okrasitev trgovin, cerkve, občine in da se z malo truda, domišljije in veselja da ustvariti zelo lepe gasilskega doma. Pozabili niso niti na svoje domove in zato venčke. Venček, ki ga otrok izdela za svojo družino, je v pri- domov odnesli nekaj zelo domiselnih izdelkov. merjavi s kupljenim v trgovini mogoče nekoliko manj bogat Po končanem izdelovanju venčkov so otroci venčke odne- za oči, a gotovo največje bogastvo za srce. (D. V.)

Pri izdelovanju so združili moči starejši in otroci. Venčki, ki so jih naredili otroci, so neprecenljive vrednosti.

10 | OKo | 2. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK Podružnična cerkev sv. Andreja nad Olimjem Stoji na južnem pobočju Rudnice, zahodno od župnijske cer- tvi olimske fare leta 1785 dodeljena njej. Toda s tem očitno kve. Iz Olimja se lepo vidi, do nje je le deset minut hoda. Cer- podčetrtška fara ni soglašala, zato je to podružnico upra- kev je iz 15. stoletja, poznogotska, grajena iz kamna in ome- vljala še nekaj desetletij. Leta 1851 jo je lavantinski škofijski tana. Nekoč so jo imenovali "cerkev sv. Andreja na Dolini". ordinariat dokončno dodelil olimski fari in to je bilo leta 1852 Že prvi pogled nanjo daje vtis, da je nekaj posebnega, pred- zapisano tudi v šematizmu. Prvotno je cerkev imela lastno vsem zaradi zvonika, ki je v tem okolju edini te vrste. Pročelje mežnarijo, toda ko je ta propadla in so ostanke odstranili, cerkve z gotskim portalom, rozeto in baročnim okencem se so pri nastavitvi novega katastra okoli leta 1820 to zemljišče namreč zaključi z majhnim odprtim mediteranskim zvonikom pripisali k sosedovi parceli. Po starem izročilu naj bi cerkveno in je najvzhodnejši primer tega tipa zvonika pri nas. zemljišče okoli cerkve obsegalo 2 do 3 kvadratne klaftre. Ker Cerkveni prostor sestavljajo pravokotna ladja, enako visok pa o tem niso mogli najti nikakršnih listin, tega ni bilo mogo- prezbiterij ter pritlična zakristija, ki je bila kasneje dozidana in če pravno dokazati. Cerkev je imela leta 1690 dva majhna prislonjena na južno stran prezbiterija. Okna so večinoma pr- vinograda, v reji (kot "železno živino") dva para volov, 4 jun- votna – gotska. V jugovzhodni steni je zazidan stranski zašilje- ce in 2 telička. ni gotski portal. Ob njem so na fasadi pod beležem še vidni Ker ta podružnica ni imela nikakršnega lastnega zemljišča, sledovi freske sv. Krištofa, oblečenega v rjavkasto-vijoličasto jo je s prostovoljnimi prispevki in darili za silo vzdrževala kra- obleko in rdečkast plašč. Na zunanji strani prezbiterija so ob jevna občina Sopote. Za vzdrževanje se je zavezala takrat, oknih prav tako vidni ostanki naslikane rdečkaste bordure. ko je podčetrtški grajski oskrbnik – odvetnik (Vogtherr) Jo- Bolj kakor zunanjost je razgibana notranjost cerkve. Ladja je hann Herzog – s soglasjem tedanjega podčetrtškega župni- trikrat križno obokana, prezbiterij pa dvakrat zvezdasto z za- ka sklenil cerkev podreti in so z delom že nameravali začeti. ključno travejo. Ladjine oboke ločujeta dve rebrasti oprogi. Podiranje nekaterih podružničnih cerkva je bilo odrejeno Slavolok je polkrožen in obojestransko posnet. Rebra v ladji med vladavino Jožefa II., nekako od leta 1785 do 1790. Ker počivajo na okroglih služnikih, ti pa na bazah. V prezbiteriju pa so verniki podiranju njim ljubih cerkva nasprotovali, se je rastejo rebra iz piramidastih profiliranih konzol. Konzola za država omehčala in jih predala ustreznim občinam z obve- oltarjem je spremenjena v glavo brkatega moža. Sklepniki znostjo, da jih ustrezno vzdržujejo brez kakršnihkoli državnih so okrogli, preprosti, rebra obojestransko konkavno posneta. dotacij. Zakristija je banjasto obokana. Vanjo vodi pokončno pravo- Leta 1922 je bila pri tej cerkvi na nenavaden način preno- kotni vhod. vljena in pozlačena monštranca. V Sopotah št. 7 je namreč Pevski kor je bil lesen in je počival na dveh prav tako lese- umrla Marija Tajniker. Ta žena je skrivala prihranjene srebrni- nih stebrih, vendar v tako slabem stanju, da so ga v celoti ke in zlatnike pred svojim možem, lahkoživim Simonom. Malo odstranili. Nekoliko naprej je v ladji ob zahodni steni gotska pred smrtjo jo je prišla obiskat soseda Terezija Štravs. Bolnica kamnita prižnica, s strmimi kamnitimi stopnicami. Kot zgled ji je izročila nekaj srebrnikov in zlatnikov, da naj jih razdeli, ohranjene izvirne kamnite gotske prižnice je velika redkost. ona pa je nato ponudila ta denar za pozlatitev monštrance, Najdragocenejša cerkvena oprema so trije oltarji: v prezbi- kar je okusno opravil pozlatar K. Kager iz Celja za 1.000 kron. teriju je glavni, posvečen sv. Andreju, v ladji ob slavoloku Ker pri tej cerkvici ni več procesije, niti češčenja Najsvetej- pa stranska, eden posvečen sv. Neži, drugi pa sv. Fabija- šega, se omenjena monštranca sedaj nahaja v samostanu. nu in Sebastijanu. Na glavnem oltarju je kip sv. Andreja, ob Leta 2004 je bila znova pozlačena in posrebrena. strani med stebroma pa kipa sv. Petra in Pavla, vsak v svoji Obravnavana cerkev sv. Andreja v Olimju je svojevrstna pokončni polkrožno zaključeni niši. V atiki je v pokončni niši lepa gotska cerkvica. S strokovnjaki Zavoda za varstvo spo- Marija Kraljica, stoječa na luninem krajcu z Jezuščkom v na- menikov je župnik Lojze Krašovec razmišljal, kako se lotiti te- ročju. Oltar se zaključi s kalvarijskim prizorom. Ob križu stojita meljite obnove njene notranjščine in zunanjščine. Notranjost žalostna Mati Božja in sv. Janez apostol. Oltar ima napis v je bila zelo vlažna, predvsem zato, ker so predniki navozili latinščini, ki se v prevodu glasi: To delo je organiziral župnijski skoraj 90 cm gramoza, da so izravnali tlak, ki je bil iz zelo upravitelj Ahac Močilnik s ključarjema Ahacem Planincem slabega estriha. Na ta gramoz so položili beton. Ker ni bilo in Benediktom Belina na stroške patrona cerkve leta 1651. izolacije proti vlagi, se je ta dvigala vse više po zidovih, skoraj Oltar so obnovili tudi v letu 1870. Na hrbtni strani oltarja je do polovice stene in je začela ogrožati dragocene freske. napis, da je Juraja popravil cerkveno notranjščino. Leta 1989 je bilo odločeno, da se tlak odstrani, zunaj pa na- Levi oltar s kamnito oltarno menzo je posvečen mučenki sv. redi drenaža, in tako prepreči dostop vlagi. Pri teh delih so Neži. Svetnica drži v desni roki jagenjčka, v levi pa meč. Ob razbili beton, odstranili gramoz in s tem vrnili cerkvi prvotno strani stojita mučenki sv. Lucija in sv. Agata. V atiki nad ki- gotsko podobo. Leta 1990 so se lotili še ostrešja, ki so ga z že pom sv. Neže stoji Marija Kraljica, obdana z žarki, oblaki, angeli in angelskimi glavicami. Nad njo je podoba nebeškega Očeta, ki blagoslavlja Marijo. Oltar ima latinski napis, prevod v slovenščino se glasi: Ta oltar je dala narediti bratovščina sv. Neže v času Janeza Teraša, župnika v Podčetrtku, in klju- čarja Štefana Bevca. Desni oltar sv. Fabijana in Sebastijana ima kamnito oltarno menzo. V osrednji niši je slika škofa, ki drži v desni roki škofo- vsko palico, v desni pa knjigo. Pri njegovem vznožju sta nasli- kana cerkvica in pes. Katerega svetnika slika predstavlja, ni mogoče z gotovostjo ugotoviti. Ob straneh stojita sv. Fabijan in Sebastijan. V atiki je doprsni kip nebeškega Očeta med dvema angeloma. Oltar ima napis, ki, preveden v sloven- ščino, pomeni: Ta oltar je bil postavljen v čast sv. Fabijana in Sebastijana v času častitega gospoda Adama Navodnika, vikarja v Podčetrtku in ključarja Benedikta Beline 1673. Cerkev je omenjena v istem vizitacijskem zapisniku iz leta 1545 kot podružnica sv. Filipa in Jakoba v Selah. Sezidana je bila proti koncu 15. stoletja. Kot podružnica je prvotno pripa- dala župniji sv. Lovrenca v Podčetrtku in je bila ob ustanovi- Obnovljeno cerkev svetega Andreja so blagoslovili minulo nedeljo.

2. december 2010 | OKo | 11 KRAJEVNI MOZAIK prej pripravljenim lesom popolnoma obnovili. Preložena je Zaradi obnove župnijske cerkve v Olimju in podružnice v bila strešna opeka, ena tretjina je bila zamenjana z novo. Selah se je po prihodu patrov minoritov ustavila nadaljnja Vse obrobe, tudi ob zvoniku, so iz bakrene pločevine. Zaradi obnova cerkvice sv. Andreja. Leta 2005 je dobila le nove odstranjenega pevskega kora je zdaj mogoče priti do zvo- bakrene žlebove, v nedeljo pa je obnovljena zasijala v vsej nika skozi lino na strehi. svoji lepoti. Veličastni blagoslov obnovljene cerkve svetega Andreja v Olimju V župniji Olimje je bilo v nedeljo veliko slavje. Blagoslovili so obnovljeno podružnično cerkev svetega Andreja. Ob slovesnosti, ki jo je vodil škof mons. Stanko Lipovšek so se še posebej zahvalili vsem tistim, ki so pri obnovi kakorkoli pomagali. Velika zahvala faranov pa je bila namenjena njihovim dušnim pastirjem, ki so v obnovo vložili neizmerno veliko svojega truda.

Blagoslov zunanjosti cerkve svetega Andreja. Akterji dramske uprizoritve Angelov in svetnikov, skozi katero so predstavili, kdo vse »biva« v cerkvi svetega Andreja.

V Olimju so se minulo nedeljo verniki mimo mogočne olimske ter Ernest se je iskreno zahval celjski enoti Zavoda za varstvo cerkve odpravljali v hrib, kjer jih je v vsej svoji lepoti pozdra- kulturne dediščine in njihovim predstavnikom, predvsem Tanji vljala obnovljena cerkvica svetega Andreja. Hohnjec, Matiju Plevniku in Alešu Plevčaku, ki so jim prisluhnili, Pater Ernest iz Minoritskega samostana Olimje in obenem tudi da so v okviru njihovih finančnih zmožnosti pod njihovim vod- častni občan Občine Podčetrtek je uvodoma pozdravil vse stvom izpeljali, mislim da najboljšo mogočo obnovo, in držav- goste, še posebej škofa mons. Stanka Lipovška, ki je slove- nemu sekretarju na ministrstvu za kulturo Silvestru Gaberščku snost ob blagoslovu obnovljene cerkve tudi vodil. za njegovo pomoč. Dejal je, da je že sveti Frančišek Asiški začel svojo duhovno Pater je izpostavil in se zahvalil tudi najbližjim sosedom cerkve pot s konkretnim dejanjem, začel je obnavljati cerkvico sv. družini Toplišek – Žolger, katere člani so jim vedno stali ob stra- Damijana, ki je bila v slabem stanju. Če bi ta isti Frančišek ni, mladi gospodar Marko pa je sprejel tudi službo ključarja. pred dobrim letom obiskal cerkev svetega Andreja, bi se ver- Z vlago v cerkvi sta se uspešno spopadla in delo odlično jetno zjokal, zavihal rokave in začel z obnovo, v nedeljo pa opravila Milan in Boštjan Toplišek iz Olimja, župljani so priskočili bi zagotovo s solzami veselja prepeval kot nekoč na božično na pomoč pri odstranjevanju dotrajanega ometa na fasadi noč v Greču. in v notranjosti, Tonček Gubenšek in njegova ekipa je izpelja- Pater Ernest se je zazrl tudi v zgodovino, v davno leto 1450, ko la zahtevne posege tako na fasadi kot v notranjščini cerkve, so zgradili »cerkev sv. Andreja na Dolini«. Okrog leta 1785 je bil izdan ukaz, da se ta cerkev poruši. Takratni prebivalci vasi So- pote tega niso dovolili, prevzeli so jo v svojo oskrbo in jo dolgo časa vzdrževali, kakor so zmogli in znali. Zadnja leta je bila ta cerkev zelo zapuščena, čeprav ne pozabljena. Tako olimski patri kot tudi farani so se zavedali, da jo morajo obnoviti in ji vrniti nekdanji sijaj. To jim je s pomočjo darov in mnogih dobrih in pridnih ljudi tudi uspelo. Seveda je bil besed patra Ernsta, množice zadovoljnih faranov, cerkvenih pevcev in vseh ostalih, ki so se udeležili slove- sne maše ob blagoslovu cerkve svetega Andreja, vesel tudi škof mons. Stanislav Lipovšek, ki je obnovljeno cerkev tudi blagoslovil. Ob koncu slovesnosti je pater Ernest hvaležno dejal, da jim je z Božjo pomočjo, pridnimi rokami tolikih mojstrov in njihovih pomočnikov ter prostovoljnim delom številnih župljanov uspelo obnoviti cerkev sv. Andreja. Leto za letom so namreč ob prazniku sv. Andreja ugotavljali, da bi jo morali obnoviti, kar pa ni bilo mogoče zaradi obnov v župnijski cerkvi v Olimju. Pa- Številni verniki, ki so se udeležili slovesnega blagoslova obnovljene cerkve svetega Andreja.

12 | OKo | 2. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS

V imenu faranov se je zahvalil novi ključar Marko Žolgar. pri vseh delih pa je veliko sodeloval tudi Jože Počivalšek iz Olimja s svojim sodelavcem Damirjem. Kamnoseška dela pri obnovi gotskih oken in portalov so zaupali Aleksandru Šilesu in njegovim pomočnikom. Svetega Krištofa je nazaj na fasa- do priklicala restavratorka Jasna Radšel, okna sta zasteklila Miha in Nuša Kambič iz Ljubljane, tlak v cerkvi je s svojo ekipo položil Gusti Debelak iz Podčetrtka, v Bistrici ob Sotli so napro- sili za pomoč pleskarsko ekipo – Franca Ulčnika in njegove tri hčere – ki so cerkev od zunaj in znotraj lepo pobelili. Fresko, ki prikazuje poklon sv. Treh kraljev, sta obnovila restavratorja Matjaž Vilar in Manca Juvan, obnovo oltarjev pa so zaupali dolgoletnima sodelavcema, ki sta že v župnijski cerkvi obnovila glavni oltar in pet stranskih: Mihu Leganu iz Žužemberka in Matjažu Vilarju iz Ljubljane. Pri obnovi so seveda sodelovali še drugi mojstri. Za električno napeljavo je poskrbel Tonček Babič iz Kunšperka, ograjo in dela na zvoniku je opravil Drago Orač iz Zibika, ozvočitev je namestil g. Poler iz Lenarta v Slov. goricah, varnostne naprave pa delavci Prosignala, za kosila in večerje pa je poskrbela gospodinja Dragica Motoh. Cerkev je dobila tudi novi zvon, ki dela družbo staremu iz leta 1658. Na koncu se je pater zahvalil tudi županu Petru Misji za njegov delež pri obnovi svetišča. Župan pa je poudaril, da je vsaka takšna pridobitev pomembna za Občino Podčetrtek, njeno urejenost in še večjo privlačnost za številne turiste. Zahvalil se je še vsem duhovnikom, posebej še provincialu in naddekanu za udeležbo in somaševanje ter seveda škofu Li- povšku, katerega je povabil, da naj, kadarkoli bo hodil po Sotelskem, pride mednje, kjer ga bodo z veseljem sprejeli. Na koncu je zahvala veljala še cerkvenim pevcem, članom ŽPS, ministrantom in vsem, ki so se zbrali. V imenu faranov je najprej zahvalo škofu izrekel novopečeni ključar Marko Žol- ger, potem pa se je zahvalil patrom iz olimskega samostana, ki so naredili veliko dobrega za njihovo župnijo. Predvsem se je zahvalil za njihovo duhovno skrb zanje, za njihove molitve in dobre življenjske napotke in misli. Po končani maši pa sta vse zbrane pozdravila še angela iz cerkve svetega Andreja v družbi svetnikov, ki v njej domujejo. Skozi dramsko uprizo- ritev, ki jo je spisala Marjana Gradišek, so skupaj predstavili svetnike, njihova življenja in čigavi zavetniki so. Potem pa je sledila pogostitev, ki so jo pripravili farani in kljub mrazu veselo poklepetali ob kuhanem vinu, ki sta ga pridno točila domača sinova iz družine Toplišek – Žolgar. (Zdenka Ivačič)

Posebno noto slovesnosti so zagotovo doprinesli cerkveni pevci.

2. december 2010 | OKo | 13 KRAJEVNI MOZAIK Razstava fotografij, Kozjansko jabolko 2010 V okviru prireditve Praznik kozjanskega jabolka 2010 so v Kozjanskem regijskem parku letos že četrto leto zapored organizirali fotografski extempore – Kozjansko jabolko 2010. Komisija je prvo nagrado dodelila Andreji Ravnak Kračun za fotografijo jabolk.

Fotografski extempore so v Kozjanskem pripravili skupaj s ko dajo priložnost, da v naslednjem letu pripravi samostojno Fotografsko zvezo Slovenije, Fotografskim društvom Celje in razstavo fotografij, ki bo na ogled na gradu Podsreda. V Zavodom za gozdove Slovenije, potekal pa je v času Pra- letu 2011 bo tako samostojno razstavo pripravila zmagoval- znika kozjanskega jabolka, od 8. do 10. oktobra. ka fotografskega extempora Kozjansko jabolko 2009 Mojca Tekmovanja, ki je potekalo znotraj zavarovanega območja Cvirn. (OKo) Kozjanskega parka, se je udeležilo 19 fotografov iz različnih koncev Slovenije. V treh dneh so fotografirali pokrajino, zanimive stavbe, rastline, živali, detajle, dogajanje na prireditvi Praznik kozjanskega jabolka in ljudi. Vsak je lahko oddal 20 fotografij. Le-te je potem ocenila komisija v sestavi: Vinko Skale MF FZS, MFIAP, Jure Kravanja, MF FZS, in Ivo Trošt, v. d. direktorja Kozjanskega parka. Komisija je izbrala fotografije za projekcijo, za razstavo, podelila tri nagrade in štiri diplome. Za projekcijo je bilo izbranih 97 fotografij, za razstavo pa 37 fotografij. Prvo nagrado je prejela fotografija jabolk Andreje Ravnak Kračun, drugo fotografija portreta Mojce Cvirn in tretjo nagrado fotografija domače živali Mitje Korošca. Diplome so prejeli: Miran Orožim, Pavel Kumer, Franci Strmecki in Franc Bider. Razstava in projekcija fotografij bo 3. decembra 2010 ob 18. uri v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi. V Kozjanskem parku so v letošnjem letu sprejeli odločitev, da zmagovalcu fotografskega extempora Kozjansko jabol- Zmagovalna fotografija jabolk Andreje Ravnak Kračun. Bučni aplavzi za mlade harmonikarje in ansamble Kulturno društvo Pristava je letos že osmič poskrbelo za srečanje mladih harmonikarjev in ansamblov. Za nekatere je bil to celo prvi javni nastop, za vse nastopajoče pa seveda pri- ložnost, da se predstavijo in pokažejo, da so kljub mladosti odlični glasbeniki.

Da se lahko mladi nadobudni glasbeniki predstavljajo ob- selemu življenju v kraju. (Z. I.) činstvu že osem let, skrbijo člani Kulturnega društva Pristava pri Mestinju, ki so letos že osmo leto zapored medse povabili Nastopili so: Ansambel Poet, Nejc Planinšek, Sebastjan Mur- mlade harmonikarje in ansamble. Predsednica KD Pristava ko, Žan Kopše, Tomaž in Barbara Kobula, Uroš Vehovar, Žan pri Mestinju Dragica Gobec je na prireditvi povedala, da so Stres, Mladi upi, Miha Počivavšek, Jakob Napotnik, Francis v društvu vsako leto najprej veseli zelo dobrega odziva mla- Pogačič, Duo DE-KA, Maks Gradič, Nejc Fajs, Duo David in dih glasbenikov, potem pa številnih poslušalcev v pristavški Kaja, Denis Pezdevšek, Aljaž Rak, Žiga Peperko in Ansambel dvorani. Le-teh je bilo v nedeljo zaradi snega nekoliko manj Šmarski odmev. kot po navadi. Vzdušje pa je bilo vseeno več kot odlično. Gobčeva se je v svojih besedah zahvalila tudi vsem star- šem, ki spodbujajo svoje otroke ter jih redno vozijo na vaje in nastope. Če želiš biti glasbenik, je za uspeh namreč potrebno veliko volje in truda. Da mladim glasbenikom le-tega ne manjka, so dokazali skozi svoje nastope. Za nekatere je bil nedeljski nastop celo prvi pred velikim občinstvom, spet drugi pa so bili že stari prijatelji srečanja in pristavškega odra. Kar osemkrat je namreč na srečanju nastopil David Šket, Denis Janžek je bil na sedmih srečanjih, Miha Počiva- všek in Žan Kopše pa sta se udeležila šestih srečanj. Dobri dve uri glasbe in zabave sta skoraj prehitro minili, zadovoljni pa so bili prav vsi nastopajoči, obiskovalci v dvorani, ki niso skoparili z bučnimi aplavzi, ter seveda organizatorji – KD Pristava pri Mestinju. Le-ti so zahvalo izrekli tudi Občini Podčetrtek, KS Pristava pri Mestinju in članom tamkajšnjega gasilskega društva ter vsem sponzorjem prireditve. Seveda pa velika čestitka in zahvala velja prav članom KD Pristava pri Mestinju, ki vseskozi s svojim požrtvovalnim delom, orga- nizacijo, petjem in igranjem prispevajo k lepšemu in bolj ve- Nejc Planinšek je prvi prebil led med harmonikarji.

14 | OKo | 2. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK

Miha Počivavšek je stari znanec pristavškega odra, na srečanju mladih Francis Pogačič je navdušil z igranjem na citre in zaupal, da je igranje harmonikarjev in ansamblov pa je nastopil že šestič. citer njegova velika ljubezen.

Maks Gradič iz Roginske Gorce je prvič nastopil pred množico poslušal- David Šket je nastopil na vseh osmih srečanjih. Zadnja leta poleg njega v cev in odlično zaigral na harmoniko. duetu poje še Kaja.

Manjkali niso niti Mladi upi, ki na raznih tekmovanjih pobirajo številna Tudi Žiga Peperko s Kristan Vrha je očaral z igranjem na harmoniko. odličja.

Nastop mladega harmonikarja Uroša Vehovarja. Ansambel Šmarski odmev je prireditev zaključil z Golico.

2. december 2010 | OKo | 15 PREDSTAVLJAMO

Monika Planinc »Glasba mi je veselje in zabava« – 2. del Nadaljujemo z zgodbo, ki jo je o sebi in svoji glasbeni poti zapisala Monika Planinc iz Podsre- de. V prvem delu zapisa je Monika predstavila svojo življenjsko pot od rojstva do zaključka svojega šolanja in vključitve v Center Sonček Krško. Nadaljevanje njene zgodbe, ki ga ob- javljamo v tej številki, pa opisuje njeno glasbeno pot in dogodke iz življenja, ki so se ji vtisnili v nepozaben spomin.

Sedaj že tretje leto obiskujem Glasbeno šolo Krško. Tako deljskega dnevnika glasovala v akciji Slovenec leta za Tino da si malo krajšam čas. Učim se igrati na klaviature. To je Maze, izžrebana sem bila pri glavni nagradi. zame tudi delovna terapija, ker si razgibavam prste in imam To je bila zame še dodatna spodbuda in veselje, ker sem že dosti bolj razgibane prste kot v začetku, kar mi je velika njena velika oboževalka. spodbuda. Dvakrat sem že tudi bila z Glasbeno šolo na intenzivnih pri- pravah v Libeličah na Koroškem. Imeli smo se zelo lepo.

V januarju 2007 leta pa me je na mojem domu obiskala popularna slovenska pevka Rebeka Dremelj. Tudi njo obo- žujem in rada poslušam njene pesmi. Tako da imam v življenju že veliko prijetnih in malo manj prijetnih izkušenj.

Rada pa se udeležujem tudi različnih taborov. Preko Dru- štva Sonček. Udeležila sem se že velikih taborov. In na vsakem taboru doživim nekaj lepega. Vsako leto hodim na obnovitveno rehabilitacijo v Elerje nad Ankaranom. Tam se že počutim kot doma. Septembra 2009 sem se udeležila Nastopala sem že za Društvo Sonček Krško v kulturnem jadranja po Dalmaciji, ki ga organizira projekt Mirno morje. domu in za novo leto 2008 v dvorani Glasbene šole Krško. Preživela sem enotedenske počitnice na jadrnici, kjer smo Imam pa rada tudi ljudsko petje. spali in jedli. Čez dan pa smo jadrali po šest ur. Imeli smo Leta 2006 sem dobila televizor plazma. Ko sem preko Ne- lepo vreme in mirno morje. Tako da nismo imeli težav.

16 | OKo | 2. december 2010 PREDSTAVLJAMO

Aprila 2010 sem se udeležila petdnevnega tabora Rekrea- bujala. cija s konji. Izvajali smo ga v Rekreacijskem centru Sonček Od začetka sem igrala samo s palcem desne roke. Tudi pri Vrtiče pri Mariboru, kjer ima Sonček kmetijo. Naučili smo se spremljavi z levo roko sem imela velike težave, ker se nisem veliko koristnega; dela in nege s konjem. Učili smo se tudi mogla skoncentrirati na obe roki hkrati, da bi zaigrala eno jezditi, voditi in krtačiti konje. Zame je bila to zelo lepa in pesem brez problema. Posledica tega je bila pri meni slabo zanimiva življenjska izkušnja. Proti koncu tabora smo šli na razvita motorika, ker nimam ročne spretnosti. Sedaj pa že lep izlet po Mariboru. Ko je prišel zadnji dan, smo vsi skupaj lahko igram z vsemi prsti in obema rokama hkrati. rekli, da je bilo tako lepo, da bi še kar ostali in da ne gremo Največ truda in volje v delo sem morala vložiti sama. Saj domov. moram vsak dan doma vaditi. Vsako pesem moram spra- viti do takega nivoja, da je mentorica s tem zadovoljna. Potem mi še ona sama pove, kaj ni v redu in kaj bi še bilo treba nadgraditi. Tovarišica Barbara Smolej je predlagala ravnatelju Glas- bene šole Krško gospodu Dragu Gradišku, da bi začeli z iz- vajanjem prilagojenega programa za učence s posebnimi potrebami. Predlog je bil sprejet brez zadržkov, sedaj se program izvaja že kar nekaj let. Zahvaljujem se svoji mentorici Branki Žičkar za njen trud in potrpežljivost, da sem dosegla ta rezultat. Obenem pa gre zahvala tudi mojim staršem za njihovo pozitivno spodbudo.

Poučevanje, ki zapusti vtis, ni poučevanje iz glave v glavo, Glasbeno šolo obiskujem od leta 2007. Moji prvi glasbeni koraki so bili zame zelo težki. Tako da sem mislila, da še eno ampak iz srca v srce. leto ne bom zdržala. Imela sem veliko srečo, da sem imela potrpežljivo mentorico Branko Žičkar, ki me je ves čas spod-

2. december 2010 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK

Vloga in pomen travniških sadovnjakov v prihodnje Kozjanski park je v okviru programa IPA – Čezmejno sodelovanje Slovenija – Hrvaška 2007– 2013 v projektu »Od vijeglavke do soka« organiziral dvodnevni sadjarski posvet »Vloga in pomen travniških sadovnjakov v prihodnje« v Termah Olimia. Na posvetu so s prispevki sodelovali slovenski in hrvaški sadjarski strokovnjaki, ki jih je spremljalo veliko število slušateljev z zavarovanega območja Kozjanskega parka. Prepričani smo, da se visokodebelnim trav- niškim sadovnjakom obetajo boljši časi!

Kozjansko je »pokrajina z mnogimi obrazi«, ki jih je ustvaril kozjanski človek s trajno razumno rabo prostora. Tipična in najbolj značilna krajinska podoba zavarovanega območja so visokodebelni travniški sadovnjaki. Nekoč so bili travniški sadovnjaki pomembni zaradi sadja, ki je bilo dragocena hrana za preživetje kmečkih ljudi. Danes visokodebelni trav- niški sadovnjaki obkrožajo kozjanske domačije in jih varuje- jo pred vetrovi in plazovi ter ustvarjajo prijetno in prijazno podobo pred stanovanjsko hišo in ugodno mikroklimo pred gospodarskimi poslopji. Mogočnim hruškam se na dvorišču pridružijo orehi, kuštravim jablanam pa slive, marelice, bre- skve in nešplje. Vse te sadne vrste ohranjajo biotsko raznoli- kost in ravnotežje v naravi, ker nudijo hrano in zavetje števil- nim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Na gozdnem robu se »žlahtnim sadnim sortam« pridružijo Miljenko Gašparac je predstavil območja in travniške sadovnjake v »divje sadne drevesne vrste«. To so drevesne vrste, ki samo- Nacionalnem parku Risnjak. niklo uspevajo v naših gozdovih in imajo užitne ter uporab- ne plodove, s katerimi se prehranjujejo divje živali in goz- dne ptice. Značilnost divjih sadnih vrst je, da jih ljudje nismo žlahtnili in zato pri teh vrstah običajno ne poznamo različnih sort. Skorš, brek, mokovec, jerebika, lesnika (divja jablana), drobnica (divja hruška), črnica (divja češnja), čremsa, na- vadni glog, rumeni dren, črni trn in žlahtni kostanj so najbolj značilne divje sadne drevesne vrste, ki uspevajo v kozjan- skih gozdovih. Njihova vloga in pomen v gozdovih in še posebno na gozdnem robu je neprecenljiv. Uporabnih nimajo le plodov, ampak se ponašajo z najbolj žlahtnimi lesovi, ki so jih naši predniki uporabljali v sodarstvu, kolarstvu, mizarstvu, lovstvu in puškarstvu. Projekt »Od vijeglavke do soka« v okviru Programa čezmej- nega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007–2013 je zago- tovilo, da se bodo naša prizadevanja in izkušnje uspešno prenesle tudi v Belo krajino in Gorski kotar, kjer projekt ure- O pomenu ohranjanja travniških sadovnjakov v sistemu varstva narave je sničujeta Krajinski park Kolpa in Nacionalni park Risnjak. spregovoril dr. Bernard Goršak, direktor Krajinskega parka Goričko.

V okviru posveta smo izdali zbornik referatov vseh sodelu- jočih predavateljev, ki ga lahko naročite na upravi Kozjan- skega parka. Izvedeli boste koristne informacije, kako rav- nati s starimi drevesi v vaši neposredni bližini. To je sožitje narave in človeka na Kozjanskem! (Ivo Trošt, fotografije: Barbara Ploštajner)

Vršilec dolžnosti direktorja Kozjanskega parka Ivo Trošt je uvodoma pozdravil vse udeležence dvodnevnega posveta.

»Varuh kozjanskega jabolka« Adrijan Černelč je predstavil projekt »Od vijeglavke do soka«.

18 | OKo | 2. december 2010 DUHOVNO OKO, KRAJVENI MOZAIK

ki je za nas postal človek, Odvisni ali svobodni? odvzel našo krivdo in nam ponuja mir srca in svobodo Živimo v času, ko nihče ne želi biti od nikogar duha. Adventni venček je samo odvisen. Celo vzgoja otrok gre v to smer »naj pripomoček, da pridem do se otrok sam odloči«. Tudi med sosedi, celo bistva: odpreti srce za Go- na podeželju, ni več tiste povezave, ki je bila spoda, mu izročiti breme svojega življenja – predvsem nekoč. To je seveda razumljivo, saj imamo breme greha, dopustiti, da doma vse, kar potrebujemo, zato nimamo Jezus zaceli moje notranje potrebe, da bi šli k sosedu – češ, kaj si bodo rane in me napolni s svojim mirom. Zato je veliko boljše, pa mislili, če pridem kar tako brez vzroka. če si adventni venček sple- temo kar sami, ker bomo že Pa vendar nismo tako ne- za praznovanje. med pletenjem mislili na Go- odvisni, kot si mislimo. Vodi- Ja, tudi Cerkev ima svojo spoda. Ne bomo ga naredili telji velikih trgovskih centrov ponudbo. Žene po mnogih za okras v sobi, ampak kot Piše: p. Ernest Benko so si izmislili poseben način, župnijah izdelajo adventne pripomoček, ki nam bo po- kako narediti sodobnega venčke in jih na prvo ad- magal k zbranosti pri molitvi dobrota, odpuščanje, do- človeka čim bolj odvisnega ventno nedeljo ponudijo pri in premišljevanju o našem bre misli, potrpežljivost, zve- od najrazličnejših ponudb in cerkvi po sv. maši. Izkupiček duhovnem življenju. stoba in vse ostalo, kar nas ga dobesedno narediti su- gre za Karitas. Ker želimo biti Ko bomo na začetku ad- naredi plemenite. žnja raznim reklamam. Tako dobri kristjani, si ta venček venta prižgali prvo svečko Ko bomo proti koncu ad- bomo letos imeli božič verje- seveda kupimo, prinesemo in ob njej začeli premišlje- venta prižgali še tretjo in tno že v začetku decembra, domov in postavimo na do- vati, lahko prosimo ljubega četrto svečko, bomo verje- saj je sneg že pobelil nara- ločeno mesto ali odnesemo Boga, da bi se v vsakem tno že sami od sebe začutili vo, trgovci bodo v svojih pokojnim na grob. Potem izmed nas »izravnalo, kar je potrebo, da molimo, ne le trgovinah prižgali posebne na venček pozabimo in ko hrapavo«. To pomeni, da bi zase, ampak tudi za druge. lučke in po zvočnikih se bo pride sv. večer, ga odstrani- se vsak izmed nas odpove- Molitev enega dobrega oglasila pesem: »Sveta noč« mo in na isto mesto postavi- dal hudobnim mislim, grde- človeka lahko izprosi, da … Na dom nam bodo poši- mo jaslice. mu govorjenju, hudobnosti, dobri Bog prižge luč upanja ljali reklamne oglase z »izre- Sprašujem se: »Kakšna je preklinjanju, sovraštvu, ne- v srcu tistih, ki so že zdavnaj dno nizkimi cenami«. To nas pravzaprav razlika med eno čistosti, skratka vsemu, kar ugasnili luč duhovnega ži- bo privabilo. Odšli bomo in drugo ponudbo?« Po mo- bremeni naše medsebojne vljenja in živijo le še za ta go- v trgovino in začeli kupo- jem mnenju: »NOBENA.« Ra- odnose z Bogom ali z ljudmi. ljufivi svet. vati: adventni venček brez zen, da gre denar v prvem Naj Jezus, ki ga simbolizi- svečk, ki ga bomo obesili kar primeru trgovcem, v dru- ra svetloba sveče, razsvetli Dragi bralci! Želim vam, da na vrata, Božička, ki pleza gem pa za uboge. To ni to, našo notranjost, da bomo vam adventni čas ne bi iz- po »lojtrci« proti oknu v pr- kar nam v resnici Cerkev po- spoznali, kje vse smo postali praznil vaših že tako napol vem nadstropju, pa še to in nuja in k čemer nas vabi sv. odvisniki ali sužnji svojih stra- praznih denarnic, ampak ono bomo pridali. Veseli se adventni čas. Advent je čas sti in razvad. napolnil vaše srce z božjim bomo vrnili domov in bomo iskanja resnične svobode, h Ob drugi sveči lahko v moli- mirom in resničnim vese- zadovoljni, ker bo družina kateri nas kliče Bog in nam tvi prosimo Jezusa naj zma- ljem, ki je sad čistega srca in imela vse, kar je potrebno jo ponuja po svojem Sinu, guje v vsakem izmed nas božjega usmiljenja. Unikatni adventni venčki Čestitamo! V Bistrici ob Sotli je delavnico adventnih venčkov organi- ziralo tamkajšnje mladinsko društvo, na njej pa so se zbrali »Aleš, danes, drugega decembra, je lep otroci, njihovi starši, manjkali pa niso niti upokojenci. Pod idiličen dan, ko si ti dočakal okrogli rojstni mentorstvom Mirele Kunst in Sonje Bratuša so ustvarjali ad- dan. A nikar ne misli, da ga praznuješ sam. ventne venčke pretežno iz naravnih materialov. Njihova Naj ti zdravje drži, sreča blesti, ljubezen cve- domišljija ni imela meja, zato so nastale prave umetnine in ti. Zgradi si še nadaljnje življenje, pot, ki jo pa seveda unikatni adventni venčki. Naredili so jih kar 45 in bo vredno živeti. Naj ti leta tvojega življenja že krasijo domove, v nedeljo pa so na adventnih venčkih potekajo lepo, saj to tudi zame, neizmer- tudi že prižgali prvo svečko. (OKo) na sreča bo!« To ti iz vsega srca želi mama Cvetka.

V lepi zasneženi vasici Verače je danes poseben dan, saj najin brat Aleš praznuje svoj okrogli rojstni dan. »Ne zmoreva ti voščiti toliko želja, kot jih more uresničiti tvoje življenje. Tako ti voščiva, naj sreča k tebi se poda in izpolni vse želje skritega srca. Bodi še naprej takšen veseljak,« ti želita brata Matjaž in Vili z Vesno ter Enejo, ki stričku pošilja trideset poljubčkov.

Ustvarjanje adventnih venčkov.

2. december 2010 | OKo | 19 NASVETI, POLICIJA

čje gostote in teže izločijo iz vina. Aktivno oglje in sintetični polimer PVPP (polivinilpolipirolidon) nista naelektrena, torej je njihovo čistilno delovanje posledica adsorpcije – vezave hlapnih ali topnih delcev na površino sredstva, v primeru oglja dezodoranta pa tudi absorpcije – vezave neprijetnih vonjev in okusov v notranjost čistilnega sredstva. V praksi najpogosteje uporabimo čistilno sredstvo z ozirom na električni naboj delcev, ki jih želimo odstraniti iz vina: - Pozitivno naelektrene so beljakovine ali proteini, ki jih iz vina odstranimo z negativno naelektrenimi čistilnimi sredstvi, kot Enološka so bentonit, silicijev dioksid (kremenčevo čistilo), kvasovke in tanini. - Negativno naelektrene delce v vinu pred- sredstva za stavljajo tanini, fenoli, antociani, kvasovke in bakterije, ki jih odstranimo z želatino, albuminom, kazeinom, ali kalijevim Piše: Igor Horvat kazeinatom. univ. dipl. ing. agr. čiščenje vina

Enološka čistilna sredstva uporabljamo za izboljšanje bistro- NAMEN UPORABE: ENOLOŠKO SREDSTVO: sti vina in odstranjevanje določenih snovi, kar je v povezavi beljakovinska stabilnost bentonit, kremenčevo čistilo (SiO2) s spremembami barve, vonja, okusa in stabilnosti vina. Iz grenkoba PVPP, kazein, želatina (za bela vina) mošta in vina s čistili odstranjujemo tiste snovi, ki povzročajo izboljšanje bistrosti bentonit, želatina, kazein, ribji me- motnost, grenkobo, neželene barvne odtenke ter napake hur v vonju in okusu. Pri uporabi čistilnih sredstev so potrebne porjavitev PVPP, kazein določene predhodne izkušnje, spretnost in predvsem razu- zmanjšanje negativnih arom aktivno oglje dezodorant mevanje mehanizma delovanja čistil. zmanjšanje barvnih snovi aktivno oglje dekolorant, PVPP Osnovni mehanizmi delovanja čistilnih sredstev so: zmanjšanje taninov želatina, jajčni beljak (za rdeča -električne interakcije, vina) -absorpcije, zmanjšanje lesne note kazein -adsorpcije. oksidativni ton PVPP Najpogosteje imajo čistilna sredstva različen električni naboj od delcev v motnem vinu. Npr. bentonit in silicijev dioksid Učinkovitost čiščenja je odvisna od vrste, postopka pripra- sta negativno naelektrena, medtem ko sta želatina in jajčni ve, odmerka in načina dodajanja čistilnega sredstva v vino, beljak pozitivno naelektrena. V primeru električnih interakcij pH vina, vsebnosti kovin, temperature, vsebnosti raztoplje- se delci z nasprotnim električnim nabojem vežejo na čistilno nega CO2 in vseh predhodnih obdelav vina. Nekaj več o sredstvo, pri čemer nastanejo večji delci, ki se zaradi ve- tem pa v naslednji številki ...

razpisan ukrep prepovedi vstopa na Schengensko obmo- Požar čje. Obema je bila izrečena globa, drž. Hrvaške pa je bil po končanem postopku na mejnem prehodu Bistrica ob Sotli 23. novembra so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obveščeni o izročen hrvaškim varnostnim organom. požaru na stanovanjski hiši v kraju Polžanska Gorca, v zadevo so bili aktivirani gasilci. Z ogledom kraja požara je bilo ugotovljeno, da je do požara prišlo zaradi pepela iz peči, ki je bil odvržen ob hiši poleg posode z bencinom, ki pa se je zaradi vročine Prometna nesreča vnel. Tako je začela goreti izolacija fasade na stanovanjski hiši. Pri gašenju se je lastnica hiše lažje poškodovala. O dogodku bo 26. novembra so policisti PP Šmarje pri Jelšah v kraju Buče s poročilom obveščeno pristojno državno tožilstvo. obravnavali prometno nesrečo, v kateri je bil udeležen voznik tovornega vozila, ki je zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal na obcestno brežino ter se prevrnil na streho. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Zaradi ome- Zaseg vozila njene kršitve je bil vozniku izdan plačilni nalog. 24. novembra v jutranjih urah so policisti PP Šmarje pri Jelšah med kontrolo prometa v kraju Belo ustavili voznika osebnega vozila, ki je prehiteval v »škarje«. Pri preverjanju predka- znovanosti je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za za- Prometna nesreča in seg vozila, ki mu je bilo proti potrdilu tudi začasno zaseženo. Zaradi omenjenih kršitev se bo voznik zagovarjal pri sodniku pridržanje za prekrške. 27. novembra v večernih urah so policisti PP Šmarje pri Je- lšah v kraju Sodna vas obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bili udeleženi dve osebni vozili. Do prometne ne- Ilegalni prestop sreče je prišlo, ko je voznik osebnega vozila prehiteval voz- nico osebnega vozila pred seboj, med prehitevanjem pa je državne meje voznica zavila v levo in zaradi nepravilnega premika opla- zila prehitevajoče vozilo, ki pa je nato trčilo še v drog javne 25. novembra v popoldanskih urah so policisti PP Šmarje pri razsvetljave. Pri tem sta se v voznikovem vozilu lažje telesno Jelšah na območju Kunšperka pri varovanju schengenske poškodovala dva sopotnika. Povzročiteljici prometne ne- meje prijeli ilegalca, drž. Hrvaške, pri tem pa mu je s prevo- sreče je preizkus alkoholiziranosti pokazal rezultat 0,63 mg/l zom pomagal drž. R Srbije z začasnim bivanjem v R Avstriji. zaradi česar ji je bilo odrejeno pridržanje. Povzročiteljica se Pri preverjanju je bilo ugotovljeno, da je bil za drž. Hrvaške bo zaradi prekrškov zagovarjala pri sodnici za prekrške.

20 | OKo | 2. december 2010 KRAJEVNI MOZAIK 26. Štajerski valček letos v Podčetrtku datno popestrili celoten program, ansambel Braneta Klav- žarja, Petra Finka, Iskrice, Donačka, Akordi, Unikat, Zreška pomlad, Štirje kovači, ki so s svojo legendarno pesmijo Kam le čas beži, spravili na noge celotno dvorano, in pa seveda zadnji zmagovalci meseca novembra Mladi upi. Poleg voditeljev Darka Bezenška in Andreje Kukovič, ki sta zbrane popeljala iz meseca v mesec, od skladbe do skladbe, je program popestrila tudi folklorna skupina iz Šentjurja, ki je ob izbranih melodijah plesala ter se predstavila tudi s samostojno točko. Vsi ansambli so poleg bučnega aplavza prejeli tudi kristalne skulpture Steklarne Rogaška, ki jim jih je podelila glavna urednica Štajerskega vala Petra Debelak, ter bili veseli, da toliko ljudi spremlja Štajerski val ter predvsem narodno-zabavno glasbo. (Karmen Cvirn)

Ansambel Braneta Klavžarja je s pesmijo Spomin na jaslice pričaral pra- znično vzdušje, ki se hitro bliža.

Kot uvod v praznični december se je v petek, 26. novembra, v večnamenski dvorani v Podčetrtku na šestindvajsetem Štajerskem valčku predstavilo deset ansamblov, mesečnih zmagovalcev ponedeljkove narodno-zabavne lestvice na Štajerskem valu. Kljub sneženemu popoldnevu in seveda večeru, ki je že spominjal na praznične dni, so obiskovalci, poslušalci Šta- jerskega vala in ljubitelji narodno-zabavne glasbe, dvorano napolnili do zadnjega kotička. Na odru se je skozi celoten večer predstavilo deset ansamblov, ki so kljub vremenu prišli iz različnih delov Slovenije. Predstavili so se: Slovenski zvoki, ki so poleg zmagovalne Novembrski zmagovalci so postali Mladi upi in se tako še zadnji uvrstili pesmi predstavili tudi dve show točki, s katerimi so še dona letošnji Štajerski valček.

Štirje kovači so s svojo legendarno pesmijo Kam le čas beži spravili Slovenski zvoki so Štajerski valček popestrili tudi s show programom. dvorano na noge.

Članice društva kmetic Ajda so poskrbele za dobrote, ki sta jih z vese- Med izbranimi melodijami je vse skozi plesala folklorna skupina iz Šen- ljem poizkusila tudi voditelja pritreditve. tjurja.

2. december 2010 | OKo | 21 KRAJEVNI MOZAIK, OGLAS Medsebojni odnosi še kako pomembni V Bistrico ob Sotli je na povabilo Društva prijateljev mladine v petek prišla doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak, univ. dipl. psih., specialist logoterapije, ki je zbranim spregovorila o medse- bojnih odnosih.

Pobudo za srečanje s strokovnjakinjo Zdenko Zalokar Div- dravil župan Franjo Debelak, ki je bil zelo vesel, da se je od- jak je dala Mirela Kunst, ki jo je skupaj z nekaterimi starši že ločila priti mednje in tudi sam poudaril, da je medsebojna spoznala v šoli za starše, ki so jo v Bistrici ob Sotli izvedli v po- komunikacija še kako velikega pomena in da včasih kar mladnih mesecih. In ker so tudi v Društvu prijateljev mladine pozabljamo nanjo. mnenja, da so medsebojni odnosi v vsakdanjem življenju Predavanje ali bolje rečeno okrogla miza, v kateri so sode- zelo pomembni in da se tega vsi premalo zavedamo, so jo lovali vsi udeleženci, je trajalo dve uri. Predvsem so skupaj navdušeno povabili medse. Kljub snežnim razmeram se je spoznali, da si dandanes vzamemo čas za službo in razne tako minuli petek v dvorani kulturnega doma zbralo lepo obveznosti, ne znamo pa si vzeti časa zase, za partnerja in število ljudi, predvsem parov, ki so z zanimanjem prisluhnili za družino. Zagotovo bodo besede Zalokar Divjakove ude- doc. dr. Zdenki Zalokar Divjak. Le-ta ima za sabo čez dvaj- ležencem predavanja pomagale razrešiti kakšno prepreko, set let praktičnega dela, zlasti s področja psihologije oseb- ki se jim bo pojavila v vsakdanjem življenju. Z veseljem pa so nosti, medosebnih odnosov, pomena komunikacije in to v kupili tudi njene knjige in dobili celo še kakšen individualni izobraževalnem, svetovalnem in terapevtskem delu. Njeno nasvet. Seveda se ji je na koncu za poučni večer zahvalil delo zajema več kot 50 strokovnih člankov, pet samostojnih tudi župan Debelak z darilom, ki jo bo spominjalo na Bistrico knjig in več priročnikov. ob Sotli. Glede na dober odziv udeležencev pa se obeta, Še preden je Zalokar Divjakova dobila besedo, jo je poz- da bodo strokovnjakinjo še kdaj gostili v Bistrici ob Sotli.

Predavanje je navdušilo tudi župana Franja Debelaka. Po koncu je sledila še debata udeležencev.

Obdarjujte, razveselite in razvajajte svoje Silvestrovo v kopalkah! najdražje z DARILNIMI BONI Term Olimia! In jim podarite zdravje in sprostitev! Preprosto ne veste, kaj nekomu podariti ob posebni Doživite silvestrski Hawaii party v bazenih Wellness priložnosti! Vam zmanjkuje idej in časa? Darilni centra Termalija z razkošno all inclusive večerjo in boni Term Olimia so primerni za vsakogar in ob zabavo z DJ-em! Že od 85 € (odrasli) ter 47 € (otroci). vsaki priložnosti. Kaj morate narediti? Izbrati želeno storitev (bivanje, kopanje, obiska savne, masaža…) Pohitite in rezervirajte svojo zabavo še danes na telefonski in poslati naročilo. številki: 03 / 829 78 36! Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, www.terme-olimia.com, [email protected]

22 | OKo | 2. december 2010 OGLAS

2. december 2010 | OKo | 23 KRAJEVNI MOZAIK Podobe kraja in glasba historičnih glasbil Sobotni večer v Bistrici ob Sotli je bil nekaj posebnega, najprej so odprli razstavo del doma- čina Rada Romiha, potem pa so uživali ob predstavitvi in igranju na stara historična glasbila, za piko na i pa je nastopila še etno skupina Nojek.

Kulturno dogajanje se je pričelo v galerijskih prostorih kul- doma, kjer je Vlado Nunčič predstavil glasbila skozi zgodo- turnega doma z otvoritvijo prodajne razstave domačina vino. Videti je bilo različne piščali, doma narejene violine, Rada Romiha, ki pa se je v domačem kraju predstavljal kitare, citre, oprekelj, organistrum, kantele, psalter, seveda prvič. Razstavo je naslovil »Podobe mojega kraja«, zato so pa ni manjkala lajna, po kateri Nunčiča najbolj poznamo. lahko obiskovalci prepoznali marsikateri znan motiv, ki ga je Ker pa je pod njegovim vodstvom potekala tudi glasbena z olji prenesel na platno. Kar pet del je tako že kar v soboto delavnica, ki so se je udeležili tudi Bistričani, so ga le-ti spre- dobilo nove lastnike, dva sta se prodala še naknadno, vsa mljali na odru in skupaj so zaigrali tako, da so navdušili vse ostala dela pa na nove lastnike še čakajo vse do 7. januar- v dvorani. ja 2010, ko bo razstava tudi na ogled. Za konec je nastopila še priljubljena domača etno skupina Dogajanje se je potem preselilo v dvorano kulturnega Nojek, ki je nekaj pesmi odigrala tudi z Nunčičem. (Z. I.)

Umetniku Radu Romihu je čestital tudi župan Franjo Debelak. Domačini so več kot uživali ob podobah Radovega kraja.

Skupen nastop otrok in Vlada Nunčiča. Za piko na i je na koncu nastopila etno skupina Nojek. Obiskali Ptujsko Goro, Ptuj in Klet Bistrica Člani TD Bistrica ob Sotli in Gorski slavčki, pevci, ki prepevajo pri svetih mašah na Svetih gorah, so se minulo nedeljo kljub slabi vremenski napovedi odpravili na Ptujsko Goro, kamor so prispeli okoli pol desete ure in se seveda najprej udeležili svete maše, pri kateri je odmevalo petje Gorskih slavčkov in tudi vseh ostalih. Po sveti maši so si ogledali cerkev ter se pozanimali o primeru dobre prakse, ki bi ga lahko uporabili tudi v domačih cerkvah. In ker je potem ura že kazala čas kosila, so poskrbeli za lačne želodčke in se po kosilu odpravili na potep po starem mestu Ptuj, kjer so odkrivali njegove lepote ter se od tam odpeljali v Slovensko Bistrico. Ustavili so se v tamkajšnji znani Kleti Bistrica, katere direktorica je Darja Bovha, znana enologinja iz naših krajev. Poskusili so tamkajšnje vino in bili ob koncu degustacije zelo presene- čeni, ker so se v Kleti odpovedali njihovemu prispevku za degustacijo. Naložili pa so jim obvezo, da denar porabijo za dobre namene. Seveda v Turističnem društvu Bistrica ob Sotli že vedo, kaj bodo z denarjem naredili, vendar mora to še nekaj časa ostati skrivnost. (Z. I.) Izletniki v cerkvi na Ptujski Gori.

24 | OKo | 2. december 2010 ŠPORT Evgen Valek v Rimu še enkrat ponovil uspeh iz Kopra Pretekli teden je v Rimu potekalo še eno svetovno prvenstvo v bodybuildingu, tokrat po NBBUI verziji. Evgen Valek iz Podčetrtka je tokrat nastopil v kategoriji »bodybuilding nizka« in zopet zasedel odlično drugo mesto.

Prvenstva se je sicer udeležilo sedem slovenskih predstavni- kov (Sašo Gašparac, Nataly Dovč, Izidor Štih, Evgen Valek, Matko Verhovnik, Darej Gorjup, Gina Lazarević). Največji uspeh slovenske ekipe sta dosegla Sašo Gašparac in naš Evgen Valek, ki sta bila v svojih kategorijah tik pod vrhom. Evgen je tako v svojih prvih dveh tekmah, odkar se inten- zivno ukvarja z bodybuildingom, osvojil že dva odmevna mednarodna rezultata. Mogoče je v očeh sodnikov od- tehtalo tudi dejstvo, da je še nepoznano ime v svetu tega športa, saj ima zmagovalec v Evgenovi kategoriji pri svojih 52 letih že za sabo več kot 20 let tekmovanj in nastopanj na najvišji ravni. Evgenu so njegovi člani ekipe po tekmovanju nadeli vzdevek »The Silver«, saj mu je nekako usojena srebrna barva odličja. Tokrat je Evgen za razliko od tekmovanja v Kopru nastopal le v kategoriji »bodybuilding nizka«, saj je pridobil v tem času kar 9 kilogramov, kar mu je onemogo- čalo nastop v kategoriji »athletic small«, je pa zato bil veliko boljši v prej omenjeni kategoriji »bodybuilding nizka«, v kateri je pomembnejša večja mišična masa. Pri nas je seveda ta Člani Egijeve ekipe so mu po tekmovanju nadeli vzdevek »The Silver«, saj športna panoga nekoliko manj poznana in medijsko pokri- mu je nekako usojena srebrna barva odličja. ta, vendar če bo Evgen nadaljeval s tako odličnimi nastopi, bo tudi Kozjansko spoznalo šport, ki ga odlikuje kombinacija dodatkov ter naravnih predispozicij mišične skladnosti. (B. zahtevnega treninga, pravilnega prehranjevanja in njenih Š.)

Egi med tekmovanjem. Egi s preostalimi tekmovalci iz Slovenije. Uspeh Zdenke Pušnik Na prvem državnem prvenstvu policije v gorskem teku se je več kot odlično odrezala komandirka Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli Zdenka Pušnik.

Tekmovanje, ki se je zgodilo v organizaciji Policijske uprave Maribor in Sri Chinmoy marathon teama v nedeljo, 7. novembra, je potekalo v okviru priljubljene prireditve Peš na Pohorje. Tekači in pohodniki so premagovali traso na relaci- ji od Pohorske vzpenjače (325 m) do hotela Belle- vue (1.050 m) v razdalji 3.850 m z višinsko razliko 725 m. Gorski tekači, med katerimi je bila tudi Zdenka Pušnik, komandirka Postaje mejne policije Bistrica ob Sotli, so za tek uporabljali posebne copate z žebljički na podplatih, ki omogočajo boljši oprijem in večji izkoristek odriva stopala. Pušnikova je vse to odlično izkoristila in v svoji kategoriji žen- Zdenka Pušnik je s ponosom prejela pokal za osvojen najboljši rezultat v sk od 40 do 49 let osvojila prvo mesto. svoji kategoriji.

2. december 2010 | OKo | 25 ŠPORT Zmaga tokrat ni bila vprašljiva ČLANI 2. SKL – vzhod (8. kolo) KK Terme Olimia Podčetrtek : Union Olimpija mladi 97 : 65 Štahl 18 (6 : 5)/1 * 3/, Teržan 16 (8 : 4), Ivačič 2, Kolar 2, Maček, Trupaj 12, Abramovič 7/1 * 3/, Gobec 13 (3 : 3), Kočevar 7/1 * 3/, Hunski 10/2 * 3/, Počivavšek 2, Ribežl 8 (4 : 2)

Švigelj 20/1 x 3 (8 : 5), Mraz A. 11 (2 : 1), Bezamovski 2, Krajnc Košarkarji iz Podčetrtka so v osmem krogu doma gostili za- 6, Perkovič 4 (2 : 0), Kunst 0, Antolovič 10 (6 : 0), Hohnjec 0, dnjeuvrščeno ekipo Union Olimpijo mladi in zabeležili visoko Kolar 15 (3 : 1), Alegro 8/ 2 x 3, Romih 10, Mraz T. zmago. V domači dvorani, v kateri še v tej sezoni ne pozna- jo poraza, so naši košarkarji vodili praktično od prve minute. Starejši pionirji so v gosteh povsem nadigrali ekipo iz Ruš. To- Prednost pa povečevali od uvodnih minut do zaključka tek- krat je bil pri košarkarjih iz Podčetrtka nezaustavljiv Žiga Švi- me, ko je bila le-ta najvišja, +32. Trener Ervin Dragšič in fantje gelj, ki je dosegel 20 točk. Pohvaliti velja tudi Kevina Kolarja, so po porazu z Bistrico zatrdili, da je to njihov zadnji poraz v ki je bil drugi strelec ekipe s 15 točkami ob dejstvu, da je igral sezoni, tako da je bila ta tekma prva v vrsti za uresničitev proti dve leti starejšim nasprotnikom in tako pokazal svoj velik njihove napovedi. Ljubljančani v tej sezoni igrajo za razliko potencial, ki ga je kazal že skozi letošnjo ligo mlajših pionirjev. od nekaterih prejšnjih s še mlajšo ekipo (predvsem kadeti in V zadnjem krogu starejše pionirje čaka gostovanje v Šentjur- mladinci) in do te tekme še niso okusili slasti zmage. Ekipa po ju, že pred zadnjo tekmo pa so si zagotovili 1. mesto v 2. SKL do sedaj prikazanem ni dorasla temu rangu tekmovanja. Do- – vzhod, kar je lep uspeh za to generacijo. mači košarkarji so bili boljši nasprotnik v vseh elementih igre, prednost pa je tudi omogočila, da so na parket vstopili prav LESTVICA: KK Terme Olimia Podčetrtek 21, Ruše 17, Šentjur vsi igralci. Najboljši strelec tekme je bil kapetan Štahl z 18 toč- 16, Maribor Messer B 15 kami in Teržan s 16. V tem krogu je košarkarjem iz Podčetrtka šlo na roko tudi dejstvo, da je ekipa Bistrice na gostovanju pri Calcitu iz Kamnika izgubila, tako da so se jim naši košarkarji približali na lestvici, kjer še vedno vodi ekipa Radenske. V tej sezoni je tudi nekoliko spremenjen sistem napredovanja v 1.B ligo, ki je glavni cilj podčetrtške ekipe. V ligo višje napreduje le prvouvrščena ekipa, tako da si spodrsljajev praktično ne smejo več privoščiti, če želijo ostati v boju za prvo mesto. V naslednjem kolu Podčetrtčani gostujejo v Nazarju.

LESTVICA: Radenska 16, Bistrica 15, KK Terme Olimia Podčetrtek 14, Dravograd 14, Ježica 13, Calcit Mavrica 11, Posavje Krško 11, Lastovka 11, Vrani Vransko 11, Fenomeni 11, Nazarje 9, Union Olimpija mladi 8. STAREJŠI PIONIRJI (U14) 2. SKL – skupina B1 vzhod 1 (5. kolo – drugi del) Ruše : KK Terme Olimia Podčetrtek 16 : 86 Najboljši strelec pri domačih je bil kapetan Jernej Štahl z 18 točkami. Liga namiznega tenisa "Vezenje EP" Kozjansko S tekmami prvega in drugega kroga se je začelo tekmovanje ŠD Kozje : Sevniški veterani 0 : 5 tudi v drugi ligi namiznega tenisa »Vezenje EP« Kozjansko. (Košar 2, Cizelj2, Košar – Cizelj) Po dveh krogih je na vrhu pet ekip, ki so zabeležile po dve AS Strašek Lemberg : Vitamin bar 1 : 4 zmagi, dve ekipi celo dve maksimalni zmagi. To sta lani (Žogan/Čretnik 2, Sentočnik, Čretnik – Sentočnik) drugouvrščena ekipa Avtomaterial Kukovičič ŠD Kozje in Rogatec GMF : TKK dr. Harvey 3 : 2 letošnji novinci, ekipa Sevniški veterani. Slast zmage sta poleg (Gajšek, Viher, Gajšek – Viher/Hostnik 2) petih nepremaganih ekip okusili še dve ekipi, medtem ko je Trgovine Polje : Rajmax 0 : 5 kar šest ekip ostalo praznih rok. (Šarlah 2, Volavšek 2, Volavšek – Šarlah) Podčetrtek veterani : Avtomaterial Kukovičič 0 : 5 REZULTATI 1. kroga – II. LIGA: 28. 11. 2010 (Volavšek 2, Lesnika, Kukovičič, Lesnika – Kukovičič) Avtomaterial Kukovičič : Trgovine Polje 5 : 0 LeSin ŠD Buče prosti (Volavšek 2, Lesnika, Kukovičič, Lesnika - Kukovičič) Rajmax : Rogatec GMF 0 : 5 LESTVICA PO 2. KROGU – II. LIGA: (Viher 2, Gajšek 2, Vihe r- Gajšek) 1. AVTOM. KUKOVIČIČ ŠD KOZJE 4 TKK dr. Harvey : AS Strašek Lemberg 1 : 4 2. SEVNIŠKI VETERANI 4 (Gradišek / Žogan 2, Šuc, Žogan - Šuc) 3. VITAMIN BAR 4 Vitamin bar : ŠD Kozje 4 : 1 4. ROGATEC GMF 4 (Sentočnik 2, Čretnik 2 / Bezamovski - Čebular) 5. PREVOZNIŠTVO NOVAK 4 Sevniški veterani : TKK Vezenje EP mladi 5 : 0 6. RAJMAX 3 (Košar 2, Cizelj2, Košar - Cizelj) 7. AVTOS. STRAŠEK LEMBERG 3 Prevozništvo Novak : LeSin ŠD Buče 3 : 2 8. TKK DR. HARVEY 2 (Šurbek 2, Škrablin/Sinkovič, Onič-Sinkovič) 9. TKK VEZENJE EP MLADI 2 Podčetrtek veterani prosti 10. ŠD KOZJE 2 11. TRGOVINE POLJE 2 REZULTATI 2. kroga – II. LIGA: 28. 11. 2010 12. LE-SIN ŠD BUČE 1 TKK Vezenje EP mladi : Prevozništvo Novak 2 : 3 13. PODČETRTEK VETERANI 1 (Bezamovski, Perčič – Bezamovski/Šurbek 2, Brglez) Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 2. december 2010 ŠPORT Zimska liga malega nogometa Podčetrtek V prvi tekmi 3. kroga sta se pomerila Trgovina Polje in ŠD ŠD PODSREDA : AVTOVLEKA KRIŽAN 6:2 (3:0) Imeno veterani, v prvem polčasu je bila tekma izenačena, Strelci: Kužner (2), Novak (2), Jagrič M. (1), Grilc (1) – Čonč v drugem pa so veterani pokazali svoje izkušnje in zabe- (1), Guzej Dar. (1) ležili visoko zmago. Derbi kroga je bil med Pizzerijo Štravs in Intermakom, tekma je bila zelo odprta in izenačena, v ŠD BUČE – prosti. kratkem obdobju drugega polčasa je Pizzeriji Štravs uspelo trikrat zadeti in povesti s 5 : 1, zaključni juriš Intermaka je LESTVICA ZIMSKE LMN PODČETRTEK PO 3. KROGU: PREJ. G. RAZLIKA DOS. G. ZMAGE PORAZ TOČKE TEKEM

prinesel zmanjšanje rezultata, za kaj več pa je zmanjkalo REMI časa. Zanimiva tekma je bila med Bistrico in Pristavo, ekipi sta prikazali všečen nogomet in bosta v prihodnih tekmah neugoden nasprotnik za nekoliko favorizirane ekipe. Novo LOKA VULKANIZ. 1. 3 3 0 0 23 9 9 14 gladko zmago je zabeležila Loka Vulkanizerstvo Mulej, s 6 MULEJ doseženimi zadetki se je Vojsk povzpel na vodilno mesto 2. PIZZERIJA ŠTRAVS 3 3 0 0 19 7 9 12 lestvice strelcev. Značilnost tega kroga so bili izenačeni prvi 3. ŠD PODSREDA 3 3 0 0 14 2 9 12 polčasi, tako je bilo tudi med Avtovleko Hana in Virštanjem, 4. ŠK VIRŠTANJ 2 2 0 0 17 4 6 13 slednji so v drugem delu povzdignili tempo in slavili zmago. 5. ŠD PRISTAVA 3 2 0 1 14 9 6 5 V zadnji tekmi kroga je Podsreda premagala Avtovleko Kri- 6. INTERMAK 3 1 1 1 10 10 4 0 žan. (D. P.) 7. ŠD BISTRICA 3 1 1 1 8 9 4 -1 TRGOVINA POLJE : ŠD IMENO VETERANI 2 : 7 (1 : 0) 8. ŠD IMENO VETERANI 2 1 0 1 8 6 3 2 Strelci: Požeg (1), Lojen (1) – Šelekar D. (3), Ceraj (3), Kajba 9. TRGOVINA POLJE 3 1 0 2 7 18 3 -11 F. (1) 10. ŠD KOZJE 3 0 0 3 8 17 0 -9 PIZZERIJA ŠTRAVS : INTERMAK IMENO 5 : 4 (2 : 0) 11. AVTOVLEKA HANA 3 0 0 3 3 12 0 -9 Strelci: Novak (3), Brečko (1), Belak (1) – Počivavšek D. (2), 12. AVTOVLEKA KRIŽAN 3 0 0 3 8 21 0 -13 Počivavšek N. (1), Debelak (1) 13. ŠD BUČE 2 0 0 2 3 18 0 -15 ŠD PRISTAVA : ŠD BISTRICA 2 : 4 (0 : 2) Strelci: Anderlič (1), Bračko (1) – Lojen (2), Šket (1), Črnelč LESTVICA STRELCEV PO 3. KROGU: (1) LOKA VULKANIZERSTVO MULEJ : ŠD KOZJE 11 : 5 (5 : 3) 10 zadetkov: Vojsk (Loka Vulkanizerstvo Mulej) Strelci: Vojsk (6), Zendzianowsky (3), Pangerl (1), Gajšek (1) 5 zadetkov: Žafran (Loka Vulkanizerstvo Mulej) – Hvalec (2), Štus (1), Hartl (1), Volavšek (1) 4 zadetki: Čonč (ŠK Virštanj), Zendzianowsky (Loka AVTOVLEKA HANA : ŠK VIRŠTANJ 1 : 5 (1 : 1) Vulkanizerstvo Mulej), Račić, Brečko (Pizzerija Štravs), Strelci: Zdovc (1) – Lupše (2), Hostnik (1), Bovha T. (1), Bračko (ŠD Pristava), Ceraj (ŠD Imeno veterani), Kužner (ŠD Vavričuk (1) Podsreda) Strelska liga GraviArt VABILO Športno društvo Imeno organizira nogometne turnirje za se- Kozjansko lekcije: U-8 letniki 2002 in mlajši. Turnir bo potekal v nedeljo, Začela se je tudi šesta sezona Strelske lige »GraviArt« Koz- 26. 12. 2010, od 9. do 14. ure. jansko v organizaciji Športne zveze Kozje. Tudi v letošnji U-10 letniki 2000 in 2001. Turnir bo potekal v četrtek, sezoni v ligi streljanja z zračno poško sodeluje sedem ekip, 30. 12. 2010, od 9. do 14. ure. po dve ekipi z Buč, Lesičnega in Bistrice ob Sotli in ekipa iz U-12 letniki 1998 in 1999. Turnir bo potekal v četrtek, Šmarja pri Jelšah. Derbi prvega kroga je bil ravno v Šmarju, 30. 12. 2010, od 14. ure naprej. kjer so lanski prvaki, ekipa ŠD Buče 1, zabeležili prvo zmago. U-14 letniki 1996 in 1997. Turnir bo potekal v soboto, Zanesljivi zmagi sta dosegli še drugi dve favorizirani ekipi, ŠD 8. 1. 2011, od 9. ure naprej. Bistrica 1 in SD Dren 1. (R. G.) Vsi turnirji se bodo igrali v večnamenski dvorani, nasproti Term Olimia Podčetrtek. REZULTATI 1. kroga: 26. 11. 2010 Število sodelujočih ekip na posameznem turnirju je omeje- SD Dren 2 : SD Dren 1 1141 : 1345 no na 8. (Turk 300 / Amon 343) Nagrajene bodo prve tri ekipe na vsakem turnirju. ŠD Buče 2 : ŠD Bistrica 1 1332 : 1404 PRIJAVNINE NI! (Mramor 346 / Posteržin 364) Vsi igralci morajo imeti ustrezen dokument o starosti. Pivovarna Lipnik : ŠD Buče 1 1392 : 1428 (Kolar 355 (5) / Kunst P. 360) Prijave sprejemamo do 15. 12. 2010 na mobitel: 041 628 893 ŠD Bistrica 2 prost – Fredi Kajba in na elektronski naslov: [email protected]

OP.: Ekipe bomo razdelili v dve skupini po štiri ekipe. Igra LESTVICA PO 1. KROGU: vsak z vsakim, napredujeta prvi dve ekipi iz skupine. Zato ŠD BUČE 1 2 naprošamo vse zainteresirane ekipe, da nam prijavo po- ŠD BISTRICA 2 šljete tudi na elektronski naslov. Mi vam bomo potem raz- SD DREN 1 2 pored igranja poslali na vaš elektronski naslov. PIVOVARNA LIPNIK 1 Veselimo se druženja z vami! ŠD BUČE 2 1 SD DREN 2 1 LEP ŠPORTNI POZDRAV! ŠD IMENO SD BISTRICA 2 0 Fredi Kajba Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 2. december 2010 | OKo | 27 MALI OGLASI, OGLASI Mali oglasi RAZNO Prodam zamrzovalno skrinjo GORENJE, 120- litrsko. Telefon:031/866- 509. Prodam zajce za nadaljnjo rejo. Telefon 031/756-593. Prodam hrastov les – naravno sušen, debeline 2,5 in 5,00 cm, cca 4cm/3. Cena po dogovoru. Telefon 041/482-760. Brezplačno vam odpeljem, vse vrste železa in bele tehnike. Telefon: 051/733-130. Prodam vino, rdeče, belo, sortno, … 30 l ali več pripeljem tudi na dom. Telefon 051 621 754. Prodam drva v goleh, bukova in mešana (kamion). Telefon: 041 798 740. Prodam 16. bal detelje in seno po simbolični ceni. Telefon. 031/611- 945 ali 03/5805-157. Ugodno prodam seno v kockah ( cca. 150 kom ) Telefon:041/501-710 Prodam parcelo za gradnjo z vinogradom in sadovnjakom, ter trosilec za umetni gnoj. Telefon: 040/742-730. Prodam pujske za nadaljnjo rejo ali zakol. Krmljenje z domačo hrano. Telefon: 041/377-889. Ugodno prodam gradbeno urejeno parcelo v stanovanjskem naselju v Kozjem. Telefon: 041/ 988-557. Prodam male pujske za zakol ali nadaljnjo rejo (18-30 kg)cena:2,1€/ kg; tel:031/251-864. Prodam vinograd z sadovnjakom in kletjo v izmeri 24 arov v Veračah. Telefon: 031/ 387 -964. Prodam nasekana mešana drva z prevozom. Telefon: 040/742 – 730. Kupim staro kolo, najraje PONY ( veliki ali mali ) Telefon: 041/970-059. Prodam čistokrvne bernardince. Psički so pravilno obarvani in seveda cepljeni. Cena je zelo ugodna (80 EUR za samčka). Telefon: 031 853 362. Prodam mladega ovna mesnate pasme. Cena po dogovoru. Telefon: 041/827-764. Zaposlimo delavko za pomoč v kuhinji. Telefon: 041/411-551. Prodam stiskalnico za grozdje( 600 L ) in mlin za grozdje. Telefon: 031/650-052. Prodam dva bikca simentalca stara 11 tednov . Telefon 041 793 834 Prodam televizor Gorenje z digitalnim sprejemnikom, pod garancijo cca.:2 leti. diagonala 62 cm. Telefon: 041/265-622. V Rogaški Slatini oddam v najem opremljeno 2-sobno stanovanje za dobo enega leta ali več. Informacije na telefon: 031-524-146. Prodam velno za cirkolar ali kaj podobnega. Telefon: 031/ 834-403. Prodam 4 kom zimskih pnevmatik 195/60R15 M+S Michelin rabljenih eno zimo, ki so montirane na titan platiščih 15 H2. Vse 4 komplete prodam za 230,00 €, - električni masažni stroj s pasom, proizvajalec Libela, za 55,00 € in Pokličite po 20. uri na tel.: 031/814-914, ali 03/5823-331. Prodamo tri bikce simentalce. Telefon: 041/377-889. Prodam traktorsko kosilnico, na dvojni rez. Telefon 031 739 603. Prodam pralni stroj Gorenje (dobro ohranjen – kot nov) ali zamenjam za prašiča. Cena po dogovoru.Telefon: 051/388-615 Prodam 7 mesecev brejo telico simentalko. Cena po dogovoru. Telefon: 031/875- 499. Prodam bukova drva, razžagana na 33 cm, zložena na paleti. Telefon:041/893-305 Zelo ugodno prodam mladiče, čistokrvne Bernske planšarje. Telefon:031/ 812-426. Prodam ATV Bashan (kopija SUZUKI),letnik 2007,rdeč,prvi lastnik,homologiran in registriran,vozen z B kategorijo,štirikolo je izpravno,garažirano in redno vzdrževano.Cena: 950 EU,menjam tudi za VW Polo.....GSM: 031 848 707. Prodam psičke pasme Bernski planšar. Skotene so bile 25.10.2010 za oddajo pa bodo po 20.12.2010 ,ravno prav za Božično darilo. Pred oddajo bodo razglistene in veterinarsko pregledane. So čistokrvne brez rodovnika in pravilno obarvane.Cena: 120 €.; Mob.: 031-669-782 (okolica Podčetrtka). Prodam dva prašiča za zakol, težka od 200 – 250 kg. Telefon: 041/592-534. Prodam čistokrvnega psička ali psičko, pasme koker španjel, zlato rjave barve (brez rodovnika).Star 12 tednov, cepljen in razgliščen. Cena 180 eur.Telefon.: 031 502 342. Prodam bikca starega 4 mesece. Telefon: 041/793-834.

Male oglase, obvestila, zahvale, čestitke in osmrtnice lahko pošljete na [email protected] ali jih od ponedeljka do petka med 10. in 14. uro sporočite po telefonu na 03/5829 016 ali oddate v pisarni časopisa OKo, ki je v prostorih TIC-a na naslovu Škofja Gora 1, 3254 Podčetrtek. Cena malega oglasa je 1 evro, za naročnike časopisa OKo so mali oglasi brezplačni.

28 | OKo | 2. december 2010 PRIREDITVE, AFORIZMI, OGLASI

Tema: SNEG

Četrtek, 2. december 2010 1. Sneg je menstruacija narave, najbolj je.. tiste, TURIZEM PODČETRTEK ki ga krvavo ne potrebujejo. ČETRTKOV SEJEM V PODČETRTKU Od 8.00 do 16.00 v Podčetrtku vsak prvi četrtek v mesecu. 2. Več snega, ko zapade, težje se skidam v štalo. Informacije: 03 810 90 13

Petek, 3. december 2010 3. Tudi pisan čas ti vedno ne omogoča valjati se KOZJANSKI PARK s črno žensko po belem snegu. TA VESELI DAN KULTURE Ob 18.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi. Odprtje razstave fotografij fotografskega extempora Kozjansko jabolko 4. Nekateri južni bratje so težji kakor južni sneg. 2010. Zato od nas tudi težje zginejo. Sobota, 4. december 2010 IGRAJ SQUASH KLUB SEVNICA 5. Boj me razveseli južno sadje kot pa južni sneg. 1. SQUASH TURNIR ZA VELIKO NAGRADO IgRajca Ob 10.00 v Večnamenski športni dvorani Podčetrtek. Prijave do 3. 12. 2010, prijavnina 10 €/osebo. Informacije: Tomaž – 041 362 329 in www.igRaj.org.

»MUZE POJEJO« - 5 LET Koče (Bistrica ob Sotli), 30. novembra 2010 GALA KONCERT VOKALNE SKUPINE PEGAZOVE MUZE Z UMETNIŠKO VODJO MIHAELO PIHLER, prof. Gostje: Osti jarej, MePZ Šolskega centra Rogaška Slatina, Ermin Tkalec - klavir, Petra Mikolič - violina, Jan Čugalj - violina, Tomaž Onič - moderator) Ob 20.00 v Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška

Nedelja, 5. december 2010 MINORITSKI SAMOSTAN OLIMJE IN TURIZEM PODČETRTEK FRANČIŠKOV SEJEM Ob 9.00 slovesna sveta maša, po maši prihod Miklavža in Frančiškov sejem regionalnih produktov. Tonči Babič Informacije: 03 810 90 13

KS POLJE OB SOTLI IN ŽUPNIJA POLJE OB SOTLI FARNO ŽEGNANJE IN PRAZNOVANJE SVETEGA MIKLAVŽA Ob 10.00 sveta maša v cerkvi sv. Miklavža v Polju, po maši Miklavžev sejem. Informacije: Helena Avguštinčič – 031 794 604

TKD VIRŠTANJ IN KS VIRŠTANJ MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Ob 14.00 v kulturnem domu na Virštanju za otroke KS Virštanj in člane TKD. Informacije: Olga Amon – 041 555 470

Četrtek, 9. december 2010 KOZJANSKI PARK POPOLDANSKA ADVENTNA DELAVNICA Ob 16.00 v Slovensko-bavarski hiši v Podsredi. Izdelovanje pomandrov, okraskov iz slanega testa …

Društvo prijateljev mladine Bistrica ob Sotli in Župnija Sveti Peter pod Svetimi gorami vse pridne in manj pridne otroke v spremstvu staršev na.

Dobili se bomo dne pred trgovino Marjan market in se peš odpravili proti cerkvi Sv. Petra v Bistrici ob Sotli, kjer nas bo pričakal Sveti Miklavž z angeli in parkelji s kratko igrico. in prispevke zbirata: g. župnik Damjan Kejžar (tel: 031/178-180, 809-40-42) in Damjana Fendre (031/381-981) najkasneje do četrtka, 02.12.2010. V primeru slabega vremena (močno sneženje) se dobimo na šolskem igrišču ob isti uri. Bodite primerno oblečeni in obuti ter s sabo prinesite.

Prijazno vabljeni! vabita MIKLAVŽEV POHOD kresničke in luèke 05.12.2010 ob 17.00 uri Prijave

2. december 2010 | OKo | 29 KRIŽANKA

Tržišče, Na Livadi 14 3250 Rog. Slatina Poletna oblačila in obutev -50% RAZPRODAJA mustang pasica.indd 1 13.7.2010 10:49:40

OKoOko 4 73 Rešitev:

Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Sedež uredništva: Škofja Gora 1, Ime in priimek: 3254 Podčetrtek Telefon: 03/58 29 016

Naslov: Odgovorna urednica: Zdenka Ivačič Pošta: E-mail: [email protected] Telefon: 03/58 29 016, 031 392 979 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici najkasneje do ponedeljka,Rešitev križanke 6. 12. napišite 2010, na na naslov: kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Oglasno trženje: ČasopisÈasopis OKo, OKo, Škofja Škofja Gora gora 1, 1,3254 3254 Podčetrtek Podèetrtek. Friderik Prah, mob.: 041 977 883 Sebastjan Ivačič, mob.: 041 681 886 E-mail: [email protected] Rešitev prejšnje križanke je: Lektoriranje: SLADKE SANJE ZA ZIMSKE DNI. Monika Strašek, prof. slov. Izžrebani so bili: Dopisniki: mag. Jasna Sok, Boštjan Milena Jagrič, Ješovec pri Kozjem 3, 3260 Kozje Šelekar, Karmen Cvirn, Nika Šarlah Ivič Marta, Jerčin 4a, 3253 Pristava pri Mestinju Mimica Plevnik, Virštanj 10, 3254 Podčetrtek Oblikovanje: Friderik Prah Naklada: 1700 izvodov Praktične nagrade podarja KAVARNA TRUNK iz Podčetrtka. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 2. december 2010 2. december 2010 | OKo | 31 32 | OKo | 2. december 2010