Peter Misja Postal Predsednik TZS Cerkev Sv. Andreja

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Peter Misja Postal Predsednik TZS Cerkev Sv. Andreja POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 2. december 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 73 cena 1 evro Cerkev sv. Andreja zasijala v novi »stari« podobi Benka Pulko v Kozjem 2. december 2010 | OKo | 1 Peter Misja postal predsednik TZS Prvih 30 let otroške likovne kolonije 2 | OKo | 2. december 2010 Nam je usoda res položena v zibelko? Tok življenja nas vse od otroških let pripelje in odpelje skozi številne prelomnice. Mnogih sploh ne opazimo, mnogim pa polagamo vse preveč pozornosti. Začne se z rojstvom, ko naj bi nam bila usoda položena v zibelko. Večkrat se vprašam, če je res usoda tista, ki mene in vse ljudi spre- mlja od rojstva, ali pa smo vendarle mi sami krojači svoje usode. Veliko bolj verjamem v slednje, kajti nemalokrat se mi je to tudi še kako potrdilo. Res pa je, da bi se včasih najraje prepustili uso- di in nič naredili ter počakali, kaj nas bo doletelo. Hvala bogu sem preveč strahopetna, da bi storila kaj takega. Žal pa mi je, ker dandanes srečujem tudi takšne ljudi, ki so ostali brez prave volje do življenja, dela in ustvarjanja. Čeprav je takšne ljudi najlažje kar kri- tizirati in metati v isti koš, je to dejanje zagotovo več kot krivično. Vsak ima nek svoj razlog. Lahko ga razumemo ali pa tudi ne, lahko ga sprejmemo ali pa se nam zdi absurden, vendar ob- staja. Obstaja za tistega, ki mu je uso- da obrnila hrbet, ker se je odločil, da se prepusti njenemu toku. Zato je pomembno, da imamo za svo- je življenje sami v svojih rokah svoje platno in škarje. Velikokrat se nam morda bo oziro- ma se nam je naša kreacija popolnoma ponesrečila, mnogokrat pa je uspela nad pričakovanji. Mnogo- krat se sploh ni zdela nič posebnega, pa je bila še kako posebna. In to posebnost smo odkrili šele leta po tem, ko je bila ustvarjena. Zdenka Ivačič, odgovorna urednica 4 PETER MISJA JE NOV SLOVENSKI VITEZ VINA 9 »VEČER POZABLJENIH STRUN« NA OŠ PODČETRTEK 10 ADVENTNI VENČKI NAZNANJAJO BLIŽAJOČE PRAZNIKE 14 MLADI HARMONIKARJI IN ANSMBLI V PRISTAVI 22 POZABLJAMO NA DOBRE MEDSEBOJNE ODNOSE 24 V BISTRICI OB SOTLI SLIKARSKO IN GLASBENI VEČER Na naslovnici: Patricija in Aljaž Gobec Fotografija:OKo PRELET PRELET UVODNIK 2. december 2010 | OKo | 3 AKTUALNO OKO Peter Misja postal slovenski vitez vina Združenja slovenskega reda vitezov vina je bilo ustanovljeno 9. januarja leta 2004 in danes šteje okrog 100 vitezov vina, ki so do sedaj naredili veliko na promocijo vina in vinski kulturi. V elitno družbo so povabili in v soboto sprejeli tudi župana Občine Podčetrtek Petra Misjo. njanje običajev, povezanih s slovenskim vinogradništvom in vinarstvom, promovirajo slovenska vina doma in v tujini, raz- glašajo žlahtna in plemenita vina v Sloveniji, ob tem vsako leto v Gornji Radgoni izbirajo „viteško vino“. Red vitezov vina V slovenskem redu vitezov ne more biti vsakdo. Vitez na- mreč postaneš, če imaš določene kvalitete ter le na po- vabilo članov tega reda. Moraš biti vinogradnik ali vinar, častilec vin, spoštovati moraš vinsko kapljico, jo promovirati in širiti kulturo pitja vina, moraš biti domoljub. Ob tem je član lahko tisti, ki ga red povabi medse, kajti članstvo v redu je omejeno in je najvišje možno priti do številke 160. Sloven- ski red deluje v osmih viteških omizjih: Pomurje, Ptuj – Or- mož, Maribor, Ljubljana, Celje, Omizje za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, Omizje za Slovensko Istro in Kras ter Omizje Peter Misja v družbi povabljenih v članstvo slovenskega reda vitezov. Brda in Vipava, celjski red vitezov vina pa je medse povabil župana Občine Podčetrtek Petra Misjo. Župan je bil pova- Slovenski red vitezov vina je bil ustanovljen leta 2004, a kljub bila zelo vesel in minulo soboto v Postojni bil tudi neizmer- svoji „mladosti“ je članstvo naredilo veliko na promociji vina no ponosen, ko so ga vinski vitezi na srečanju sprejeli v svoj in kulture pitja, saj skrbijo za dvig kulture pitja vina, ohra- red. Poleg župana Misje je bilo v red viteza vina sprejetih še 8 članov, med njimi tudi znani kulturnik Gojmir Lešnjak in direktor ortopedske klinike Valdoltra prim. mag. Venčeslav Pišot ter njegov stanovski kolega Matjaž Han, župan Obči- ne Radeče. Takoj po prejemu naziva vitez vina je povedal, da je to zanj veliko priznanje, saj so v tem združenju vidne sloven- ske osebnosti, ki lahko v vinski red vitezov vina vstopajo le na povabilo. Zagotovo je Misja v preteklosti za promocijo slovenskega vina in predvsem vina naših vinogradnikov že veliko naredil. Še več pa bo zagotovo lahko tudi kot vin- ski vitez, ko se bo udeleževal njihovih protokolarnih priredi- tev. Na račun njegovega članstva pa se tudi obeta, da se bodo slovenski vitezi vina na svojem rednem letnem obč- nem zboru srečali v Podčetrtku, kar je ponovno velika pro- mocijska priložnost za Občino Podčetrtek. (OKo) Peter Misja je bil ob sprejetju v članstvo slovenskega reda vitezov vina zelo zelo ponosen. Vinski vitez Peter Misja v družbi novopečenih slovenskih vitezov vina. Temeljna načela reda vitezov vina: Viteški red deluje na kulturno-družbenem področju, neobremenjeno z verskimi, političnimi, gospodarskimi in stanovskimi interesi zaradi: 1. Negovanja, dviganja in širjenja vinske kulture in z njo povezanih dejavnosti. 2. Posredovanja znanstvenih spoznanj o vinu. 3. Čaščenja in razglašanja plemenitih vin ter pospeševanja najboljših lastnosti teh vin. 4. Priznanja vrednot krščanske kulture ter podpiranja socialne in karitativne dejavnosti. 5. Zavzemanja za vse lepo, dobro in resnično, za ideal- ne vrednote, žlahtno duhovnost in viteško prijateljstvo. 6. Vsi zapriseženci viteškega reda so stanovsko enakopravni, vsak zapriseženec, hospes – pripravnik, svetnik, sodnik in vitez, je s svojim vstopom v viteški red dolžen v zasebnem, službenem, pa tudi v javnem delovanju stremeti k uresničevanju plemenitih ciljev reda in v redu tudi aktivno sodelovati. 4 | OKo | 2. december 2010 AKTUALNO LOKALNO okolja: Gojko LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, predsednik, Nova delovna člani: Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Anton POČIVAVŠEK, Sodna vas 39, Srečko JUG, Pristava pri Lesičnem 9 b, Marko telesa v Občini DROFENIK, Sv. Ema 1 a, p. Pristava pri Mestinju, Vladimir HROVATIČ, Trška cesta 80, in Marko JAKOPINA, Olimje 75. Odbor za razvoj gospodarstva in podjetništva: Podčetrtek Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, predsednik, člani: Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Marko JURAK, Sela 3, Slavko V Občini Podčetrtek so znana že vsa imena, DROZG, Sv. Ema, in Zdravko POČIVALŠEK, Olimje 58. Odbor za družbene dejavnosti: predsednikov in članov stalnih delovnih teles Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, predsednik, člani: Darija občinskega sveta, razen statutarne komisije. ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju V slednji bi moral sedeti Srečko Gobec, ki pa 17, Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, Slavica VALENČAK, Lastnič 54, Dominik BOVHA, Sela 15, in Anja DROZG, Nezbiše 44 a. je mesto v njej odklonil, strinjal pa se ni niti s Odbor za kmetijstvo: sestavo nobene komisije in odbora, ki pa so Maks JURAK, Sela 7, predsednik, člani: Jožefa UŽMAH, Pristava pri Mestinju 17, Boris POČIVAVŠEK, Imeno 1 b, Miran jih ostali svetniki soglasno potrdili. FILIPANČIČ, Sedlarjevo 13, in Marko ŽOLGER, Olimje 93. Odbor za turizem: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji Darija ŠTRAUS TRUNK, Imeno 73, predsednica, člani: Gojko predseduje Ana Koprivc, je na svoji seji med prispelimi predlo- LONČARIČ, Pristava pri Mestinju 23, Marko JURAK, Sela 3, gi za člane stalnih delovnih teles občinskega sveta, nadzorne- Milan FELDIN, Cmereška Gorca 11 b in Slavica ŠEPEC, Slake 8. ga odbora in občinske volilne komisije pripravila predloge za Odbor za zaščito in reševanje: posamična delovna telesa, ki so jih svetniki občinskega sve- Blaž ŠELEKAR, Imeno 76, predsednik, člani: Maks JURAK, Sela ta obravnavali na svoji drugi redni seji. Po podanih predlogih 7, Zlatko JURIČAN, Polje ob Sotli 17, Sandi GOBEC, Cmereška je pripombe spet imel le Srečko Gobec, ki ni bil zadovoljen Gorca 2, in Vladimir GROBELNIK, Trška cesta 47. s sestavo delovnih teles in spet izrekel številne očitke na ra- Nadzorni odbor: čun Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Tatjana ŠELEKAR, Trška cesta 55, Leon HOSTNIK, Lastnič 40 ter izrekel očitke nekaterim svetnikom, ki po njegovem mnenju a, Darinka KAJBA, Virštanj 72, Marjana ČONČ, Pristava pri sedijo v preveč odborih. Seveda se ostali svetniki niso strinjali Mestinju 19, Majda PEPEVNIK, Pristava pri Mestinju 40 c. z njegovimi očitki, Koprivčeva pa je razložila, da je Komisija Občinska volilna komisija: za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri sestavi de- Gabrijela OMERZU, Imeno 4, predsednica, Valerija URŠIČ, lovnih teles upoštevala tudi teritorialno zastopanost in da je Verače 27, namestnica predsednice, in za člana Karmen bila zelo pomembna tudi strokovnost. S strani svetnika Borisa ČOH, Pristava pri Mestinju 26, za namestnika člana Jernej Počivalška je bilo še poudarjeno, da je občina premajhna za ZAKOŠEK, Virštanj 67, za člana Marjanca NOVAK, Verače 12, politične stranke in da morajo vsi delati v skupno korist občine, za namestnika člana Vesna STAROVEŠKI, Slake 6, za člana svetnik Gojko Lončarič pa je še dodal, da so predlogi komisije David FLAJNIK, Škofja Gora 35, za namestnika člana Sabina dobri in da je vedno tako, da vsi nikoli niso zadovoljni. Gle- BUNŠEK, Polje ob Sotli 9. de na očitke Srečka Gobca pa je bilo povedano, da se bo potrebno približati duhu novega občinskega sveta. Sestave Ker se je Srečko Gobec odpovedal članstvu v Statutarno delovnih teles so: pravni komisiji, mora Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do naslednje seje občinskega sveta Odbor za urejanje prostora, komunalno dejavnost in varstvo predlagati novega člana. (Zdenka Ivačič) Podčetrtški proračun skozi prvo branje Občinska uprava Občine Podčetrtek je skupaj z županom Petrom Misjo pripravila predlog odloka proračuna za leto 2011, ki je šel gladko skozi prvo branje. Pripombe nanj je namreč imel le svetnik Srečko Gobec. Predlog odloka proračuna Občine Podčetrtek za leto 2011 je v čas razprave na sejah občinskega sveta omejen, je župan sicer primerjavi s proračuni preteklih nekaj let spet investicijsko narav- Gobcu dopustil daljšo razpravo, ki pa jo je po več kot dvajsetih nan.
Recommended publications
  • Strategija Razvoja Turizma Podčetrtek, Bistrica Ob Sotli in Kozje
    STRATEGIJA RAZVOJA TURIZMA PODČETRTEK, BISTRICA OB SOTLI IN KOZJE Podčetrtek, december 2018 1 Projektna skupina: Boštjan Misja, GIZ Podčetrtek, vodja, Urška Ceraj, GIZ Podčetrtek, Darinka Kajba, GIZ Podčetrtek, Andraž Orehar, UP FTŠ, študent mag. programa Turizem, doc. Emil Juvan (PhD, Avstralija), UP FTŠ, strokovne usmeritve. Pri nastajanju strategije je aktivno redno sodelovalo še okoli 30 turističnih ponudnikov občin Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje. 2 KAZALO VSEBINE POSLOVNI POVZETEK .......................................................................................................... 8 UVOD ........................................................................................................................................ 9 I FAZA – ANALIZA OKOLJA ............................................................................................... 12 1 INTERNO OKOLJE ............................................................................................................. 13 1.1 Ponudba .......................................................................................................................... 13 1.1.1 Antropološki viri ..................................................................................................... 13 1.1.2 Naravni viri ............................................................................................................. 16 1.3 Druga turistična infrastruktura oziroma tematski proizvodi v turizmu ...................... 19 1.2 Povpraševanje ................................................................................................................
    [Show full text]
  • Obvestila Uporabnikom Maj 2021
    OBVESTILA UPORABNIKOM MAJ 2021 OBVESTILO NA PODLAGI 25. ČLENA UREDBE O ODVAJANJU IN ČIŠČENJU KOMUNALNE ODPADNE VODE (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) V skladu s 25. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS št. 98/15, 76/17 in 81/19) vas kot uporabnika javne službe obveščamo o načinu izvajanja te javne službe. • UPORABNIKI, KI SO PRIKLJUČENI NA JAVNO KANALIZACIJO Komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se čisti na naslednjih komunalnih čistilnih napravah (KČN) ali malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN): OBČINA ROGAŠKA SLATINA ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogaška Slatina, Irje, Prnek, Ratanska vas, Rjavica, Spodnje Negonje, Zgornje Negonje, Tržišče, Rajnkovec, ➢ MKČN Zgornja Kostrivnica za naselje Zgornja Kostrivnica, Spodnja Kostrivnica, Čača vas, ➢ MKČN Sveti Florijan za naselje Sv. Florijan,, OBČINA ROGATEC ➢ KČN Rogaška Slatina za naselja Rogatec, Tlake, OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH ➢ KČN Šmarje pri Jelšah za naselja Šmarje pri Jelšah, Dvor, Zastranje, Zadrže, ➢ KČN Mestinje za naselja Mestinje, Grliče, Stranje, Belo, Pijovci, OBČINA PODČETRTEK ➢ MKČN Podčetrtek za naselje Podčetrtek, ➢ MKČN Imeno za naselje Imeno, Imenska gorca, ➢ MKČN Olimje za naselje Olimje, ➢ MKČN Pristava pri Mestinju za naselje Pristava pri Mestinju, Nezbiše, ➢ MKČN Sedlarjevo za naselje Sedlarjevo, ➢ MKČN Sv. Ema za naselje Sv. Ema, OBČINA KOZJE ➢ MKČN Kozje za naselje Kozje, ➢ MKČN Podsreda za naselje Podsreda, ➢ MKČN Šonovo za Kozje, ➢ MKČN Lesično za naselja Lesično in Drensko
    [Show full text]
  • Kolesarska Karta 1
    LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot.
    [Show full text]
  • Načrt Razvoja Odprtega Širokopasovnega Omrežja Elektronskih Komunikacij Naslednje Generacije V Občini Podčetrtek
    NAČRT RAZVOJA ODPRTEGA ŠIROKOPASOVNEGA OMREŽJA ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ NASLEDNJE GENERACIJE V OBČINI PODČETRTEK Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naziv dokumenta: Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek Naročnik: OBČINA PODČETRTEK Trška cesta 59 3254 Podčetrtek Izdelal: IPMIT d. o. o. Eurocon d. o. o. Kotnikova 30 Dunajska cesta 159 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana Avtorji: Tea Kemperle Darja Goršek Petra Pate Nina Sega Stanko Šalamon Goran Živec, MBA Datum: 21. 2. 2018 Stran 2 Načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij naslednje generacije v občini Podčetrtek KAZALO 1 NAMEN DOKUMENTA ........................................................................................................... 5 1.1 Uvod ............................................................................................................................................ 5 1.2 Izhodišča ...................................................................................................................................... 5 1.3 Namen izdelave načrta ................................................................................................................ 8 1.4 Referenčni dokumenti ................................................................................................................. 9 1.5 Cilji načrta .................................................................................................................................
    [Show full text]
  • SUTLA Dolina Izvora Zdravlja
    01_prospekt_14_prvi_del.FH10 Fri Oct 01 17:31:42 2004 Page 1 C M Y CM MY CY CMY K SUTLA Dolina izvora zdravlja Uz rijeku Sutlu prostire se podruèje koje je kao stvoreno za uitke i oputanje. Mnotvo izvora termalne vode i rasko netaknutih kutiæa prirode pruaju si ruke s bogatstvom povijesne i kulturne batine. Zbog blagog podneblja i pitome zemlje, prilièno gusto nikli su u prolosti gradovi i trgovaèka naselja, danas su to na obje strane rijeke, ugodna sklonita za sve koji su eljni zdravog i zanimljivog odmora. Vie od 80 kilometara duga Sutla nekoæ je dijelila austrijsku tajersku i ugarsku Hrvatsku, danas je cijelom duinom svog toka granièna rijeka izmeðu Slovenije i Hrvatske. U tim krajevima granica nikada nije bila otra crta razdvajanja izmeðu ljudi. Godine 2000. opæina Podèetrtek na slovenskoj strani granice i opæina Zagorska Sela na hrvatskoj strani dogovorile su se o uspostavljanju posebne turistièke zone. Podèetrtek Zona turistima, putnicima i izletnicima na pjeaèkim i biciklistièkim stazama i vodenim putovima olakava prijelaz dravne granice te time èini obilazak pojedinih zanimljivosti, na obje strane, jo ugodnijim. Naselja na malograniènom Olimjepodruèju prostiru se od brane na buduæem Vonarskom jezeru kod naselja Vonarje u Sloveniji i Harine Zlake na hrvatskoj strani do malograniènog prijelaza Sedlarjevo na slovenskoj, odnosBratkovecno Plavièa na hrvatskoj strani. Slovenski dio podruèja uz Sutlu see na zapadu do Kozjanskih breuljaka, na sjeveru ga od drugih slovenskih pokrajina odvajaju grebeni junih Podravskih breuljaka. Ui hrvatski dio obuhvaæa kraPoljanajnji sjeverozapadni Sutlanska dio Krapinsko- zagorske upanije. S te strane zatvaraju ga bezbrojni slikoviti breuljci s vinogradima, umama i travnjacima.
    [Show full text]
  • Zlata Poroka Zakoncev Koprivc Postavljeni Številni Mlaji Wellness
    LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 7. maj 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 7 cena 1 eur Zlata poroka zakoncev Koprivc Postavljeni številni mlaji Wellness Orhidelia odprl svoja vrata 7. maj 2009 | OKo | 1 KAKO SI UREDIMO KOTIČEK ZA RECIKLIRANJE DOMA? Potreba po ločevanju odpadkov zahteva tudi primerno urejen kotiček za recikliranje doma. Odpadke je potreb- no na mestu nastanka ločiti, zato je potrebno poskrbeti za prostor rumene vreče, bioloških odpadkov in preostanka mešanih odpadkov. Potrebujemo tudi prostor, kjer bomo shranjevali steklo, papir in karton. Takšen ekološki kotiček je zelo praktičen in poučen za otroke, pa tudi za naše goste. Bodimo praktični in izvirni, naj ureditev takšnega kotička ne prinaša dodatnega stroška. Katere odpadke bomo dnevno ločevali? Embalažo, bi- ološke odpadke, papir in steklo. Vsakodnevni odpadki, ki jih ne moremo razvrstiti v nobeno od teh štirih kategorij (kot so npr: papirnate brisače, papirnati robčki, razbita steklovina, pometki, sanitetni material, higienski vložki, gobice in krpe za pomivanje posode in čiščenje in po- dobno) sodijo med mešane odpadke. Odpadno embalažo zbiramo v rumeno vrečo. Praktično je, če imamo rumeno vrečo spravljeno v kleti, garaži, na balkonu, v kuhinji ali njeni bližini pa imamo manjši koš ali kar manjšo vrečko v katero sproti zbiramo embalažo in jo po potrebi spraznimo v rumeno vrečo. Za zbiranje odpadnega papirja bo prav prišla plastična gajbica od sadja ali zelenjave, kartonska škatla ali koša- ra primerne velikosti in oblike. Za odpadno steklo (predvsem steklenice in kozarci za vlaganje brez pokrovčkov) lahko uporabljamo kovinsko košaro odsluženega zamrzovalnika, vedro, plastični za- boj ali kaj podobnega. Biološke odpadke (ostanki hrane, pokvarjena živila, čaj- ne vrečke, kavna gošča, olupki od sadja in zelenjave...) zbiramo v vedru ali skledi s pokrovom, ki jo po potre- bi odnesemo na kompostni kup, če imamo to možnost.
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek ISSN 1318-0576 Leto XXVIII 63 27. 9. 2018 MINISTRSTVA 3038. Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavnosti Na podlagi drugega odstavka 10. člena in 11. člena Za- kona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18) ter tretjega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17) minister za zdravje izdaja P R A V I L N I K o vrstah zdravstvene dejavnosti 1. člen Ta pravilnik določa vrste zdravstvene dejavnosti za na- men zagotavljanja enotnosti sistema vodenja zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva ter oblikovanja in vodenja zbirk podatkov, ki so skupni za Ministrstvo za zdravje (MZ), Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in za Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ter vrste zdravstvene dejavno- sti, za katere se izdaja dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. 2. člen Vrste zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega člena so v Prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika. 3. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Odred- ba o določitvi enotnega šifranta vrst zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 43/12), šifra VZD 512 033 za klinično psiho- logijo pa se uporablja do 1. januarja 2019. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije.
    [Show full text]
  • Preostala Dolžina V Sosednji Občini
    Uradni list Republike Slovenije Št. 85 / 29. 8. 2008 / Stran 11931 tako zasebnemu partnerju nudi strokovno podporo, v tolikšnem III. obsegu, kot se bo določilo v projektni dokumentaciji posame- Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem znega projekta JZP. listu Republike Slovenije. Občina Majšperk lahko za izvedbo razpisa pooblasti dru- go občino kolikor se odloči za skupno prijavo s sosednjo ali več Št. 3520-8/2008-2 drugimi občinami. Majšperk, dne 19. avgusta 2008 10. člen Županja (končna določba) Občine Majšperk dr. Darinka Fakin l.r. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 032-23/2008-6 Majšperk, dne 19. avgusta 2008 PODČETRTEK Županja 3715. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest Občine Majšperk v Občini Podčetrtek dr. Darinka Fakin l.r. Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih ce- stah (Uradni list RS, št. 33/06) in 17. člena Statuta Občine Pod- četrtek (Uradni list RS, št. 66/06, 92/06 in 5/07) je Občinski svet Občine Podčetrtek na 16. redni seji dne 21. 8. 2008 sprejel 3714. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura- O D L O K dni list RS, št. 100/05 – UPB1) in 17. člena Statuta Občine o kategorizaciji občinskih javnih cest Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) je Občinski svet v Občini Podčetrtek Občine Majšperk na 17. redni seji dne 19. 8. 2008 sprejel 1. člen Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah S K L E P in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga o ukinitvi statusa javnega dobra prevzemajo.
    [Show full text]
  • Redni Odvoz Odpadkov 2021
    2012 gospodinjstvo Urnik rednega odvoza komunalnih odpadkov 2 0 2 1 REDNI ODVOZ KOMUNALNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV V INDIVIDUALNIH HIŠAH tel.št. 080 12 09 IN GOSPODARSTVO (RUMENA VREČA) JANUAR FEBRUAR MAREC P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 6 7 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 8 9 10 11 12 13 14 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19 20 21 8 9 10 11 12 13 14 18 19 20 21 22 23 24 22 23 24 25 26 27 28 15 16 17 18 19 20 21 25 26 27 28 29 30 31 22 23 24 25 26 27 28 22 23 24 25 26 27 28 25 26 27 28 29 30 31 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 APRIL MAJ JUNIJ P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 3 4 1 2 1 2 3 4 5 6 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 7 8 9 10 11 12 13 12 13 14 15 16 17 18 3 4 5 6 7 8 9 14 15 16 17 18 19 20 19 20 21 22 23 24 25 10 11 12 13 14 15 16 14 15 16 17 18 19 20 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 21 22 23 24 25 26 27 26 27 28 29 30 17 18 19 20 21 22 23 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 31 JULIJ AVGUST SEPTEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 3 4 1 1 2 3 4 5 5 6 7 8 9 10 11 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 12 13 14 15 16 17 18 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 19 20 21 22 23 24 25 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 20 21 22 23 24 25 26 26 27 28 29 30 31 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 30 31 OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 3 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 5 4 5 6 7 8 9 10 8 9 10 11 12 13 14 1 2 3 4 5 4 5 6 7 8 9 10 15 16 17 18 19 20 21 6 7 8 9 10 11 12 11 12 13 14 15 16 17 15 16 17 18 19
    [Show full text]
  • Kolesarsko Poročilo Za Sezono 2013
    KOLESARSKO POROČILO ZA SEZONO 2013 SEZONA 2013 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2013) Zap.št. Ime in Priimek (♀) Tel.št. Bidončki 1 Andreja Mihelin 041 599 159 7 2 Anja Šeško 040 233 528 0 3 Darja Gabron 041 797 428 4 4 Gabrijela Omerzu 031 235 234 0 5 Irena Horvat 041 780 331 2 6 Katja Stadler 041 964 549 1 7 Lidija Umek 031 229 620 9 8 Mateja Kostanjevec 041 251 374 1 9 Metoda Denžič 041 202 797 3 10 Nina Lojen 031 536 710 21 11 Nina S. Rainer 031 681 301 2 12 Špela Drašler 040 214 929 0 SEZONA 2013 KOLESARSKA SEKCIJA ORANS (za leto: 2013) Zap.št. Ime in Priimek (♂) Tel.št. Bidončki 1 Aleš Stadler 051 616 153 0 2 Andrej Babič 041 453 846 3 3 Anton Kravarič 041 763 997 11 4 Boštjan Mošet 031 854 731 2 5 Dare Čatak 040 607 076 4 6 Gašper Rainer 041 968 106 22 7 Jože Gabron 041 209 006 17 8 Marko Debelak 031 217 917 2 9 Matjaž Geršak 051 301 582 0 10 Nenad Tutnjević 031 726 275 0 11 Neven Tutnjević 040 205 031 3 12 Peter Klakočer 041 308 708 12 13 Primož Mošet 041 841 872 4 14 Primož Rainer 041 613 010 12 15 Robert Požek 041 759 337 4 16 Simon Narat 031 508 191 11 17 Tadej Geršak 031 534 468 1 18 Tomaž Gabron 041 593 772 6 19 Tomaž Zorenč 041 593 774 7 20 Tonči Babič 041 550 084 2 21 Valentin Denžič 040 395 881 2 NOVI ČLANI KS-ORANS (za leto: 2013) Zap.št.
    [Show full text]
  • Slovenia-Wine-Roads-En.Pdf
    SLOVENIAN WINE ROADS There are just three good things in the world: the three big wine regions of Slovenia! www.slovenia.info All roads lead to wine and chilling out! “We eat and drink to live! But we don’t live to eat and drink!“ That‘s what the adage says, telling us that both wine and food are consequences of man‘s economic endeavours, a form of social cohe- sion and a reflection of the immense variety of cultural creativity. That is why it is through wines and dishes that we can recognise life styles, ordinary days and holidays, the efforts of individuals, families and inhabitants of towns, villages and regions. Through this publication we invite you to discover the richness of all three wine-growing regions of Slovenia, which, with its hundreds of years of cultural entanglements, is building its modern recognisability at the junction of the European Alps, the Mediterranean and the Pannonian Plain. It is this very junction that also gives a special and recognisable character to all of our wines and cuisine. Our numerous, often quite boutique and extremely natural wines, include quite a few original or autochthonous specialties, which, along with other wines, can very quickly create unique experiences and relationships for you. Here the path from heart to soul is a very short one... That is exactly why we are offering you several wine routs, which will lead you through the wine-growing regions of Podravje, Posavje and Primorska... To good people and dishes and to noble wines! Prof. Dr. Janez Bogataj Podravje/Land of the Drava Prekmuje
    [Show full text]
  • Minister Dr. Igor Lukšič Obiskal Občino Kozje Dušan Berkovič V Ekipi Vice-Prvakov
    POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3254 PODČETRTEK LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 15. julij 2010 LETNIK 2 ŠTEVILKA 53 cena 1 evro Minister dr. Igor Lukšič obiskal Občino Kozje Dušan Berkovič v ekipi vice-prvakov 15. julij 2010 | OKo | 1 2 | OKo | 15. julij 2010 Vroči poletni dnevi Poletne temperature so iz dneva v dan višje in vročina, čeprav nemalokrat še tako zaželena, predvsem v mr- zlih dneh, že povzroča preglavice. Tisti, ki se hladijo ob morju, na bazenu ali ob kakšni reki, jo zagotovo lažje prenašajo, bolj težko pa je tistim, ki v tej pasji vročini de- lajo. Čeprav imajo že mnogi delovni prostori in pa tudi avtomobili klime, je mnogokrat dovolj že prehod iz delovnega mesta do avtomo- bila, da si ves prepoten. Ko pa ob tem pomislim na vse tiste, ki morajo delati zunaj, na milost in nemilost prepuščeni sončnim žarkom tudi v času, ko imajo le- ti najhujšo moč, pa se večkrat vprašam, le kako zdržijo. Ponavadi pa gre ob tem še za fizično delo, ob katerem je vsa- komur tako ali tako vroče. Zato zares s pravim občudovanjem zrem v delavce na cestah, ki v teh dneh pridno delajo in ki jih največkrat srečujem. Seveda ne morem mimo številnih kmetov, ki čakajo lepo sončno vreme, da posušijo krmo in jo morajo v najhujši vročini tudi pospravi- ti. V tem primeru je zanje sončno vreme dobrodošlo, jih bo pa zagotovo takoj potem, ko bodo pospravili krmo, če jih seveda že ne, začela skrbeti suša. Seveda pa so vroči poletni dnevi po dru- gi strani zelo zaželeni predvsem za števil- ne turistične delavce, ki si na srečo v teh dneh zagotovo manejo roke.
    [Show full text]