Olimje Navdušilo Evropske Sodnike Prangerjada V Podsredi Poletje V

LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI KOZJE PODČETRTEK 16. julij 2009 LETNIK 1 ŠTEVILKA 12 cena 1 eur

Olimje navdušilo evropske sodnike

Prangerjada v Podsredi

Poletje v znamenju športnih aktivnost

16. julij 2009 | OKo | 1 V današnjem članku in v naslednji številki ča- RECIKLAŽA PAPIRJA sopisa OKO vam bomo na kratko predstavili postopek sortiranja in reciklaže posameznih vrst Vrste papirja, ki so primerne za reciklažo: ločeno zbranih odpadkov (vsebine rumene - bel pisarniški papir vreče, papirja, stekla, plastike in kovin). - časopisni papir - povoščen reklamni papir POSTOPEK SORTIRANJA - embalaža iz kartona in lepenke VSEBINE RUMENIH VREČ Ločeno zbran papir v centrih za ravnanje z odpadki ponovno pregledajo, odstrani- jo nečistoče (plastiko, kovine…), razvrstijo po posameznih vrstah, npr. časopisni papir skupaj, povoščen papir reklamnih sporočil skupaj, kartonske škatle skupaj…itd., saj se v procesu reciklaže iz posamezne vrste papirja izdela nov izdelek; kot so nove kartonske škatle, papir za tiskanje časopisa, embalaža za jajca, pisemske ovojnice itd. Papir je možno reciklirati 4- do 6-krat, ker z vsakim nadaljnjim reciklažnim ciklusom po- stajajo vlakna vse krajša in bolj šibka. Običaj- no se pulpi iz starega papirja doda del nove pulpe, ki je izdelana iz celuloze. Recikliran Rumene vreče pripeljejo v sortirnico, kjer se na- papir je podobne ali slabše kakovosti kot na haja sortirni trak in stiskalnica odpadkov, stresejo novo izdelan papir. jih na stresališče (1) v bližini sortirnega traku (2), Za izdelavo recikliranega papirja se porabi po katerem potujejo do prostora, kjer se izvaja tudi do 64% manj energije in do 50% manj sortiranje (3). S sortiranjem se iz odpadkov odbi- vode kot za izdelavo enake količine papirja rajo koristne sekundarne surovine. Iz odpadkov, iz lesa. ki potujejo po sortirnem traku (2), se izločujejo posamezne frakcije. Vsak delavec ob sortirnem Kako doma zmanjšati količino papirja? traku iz odpadkov odbira določeno sekundarno - na poštni nabiralnik nalepite etiketo, surovino, posamezne sekundarne surovine pa ki prepoveduje oddajo reklamnih ob se spuščajo skozi jašek v zabojnike nameščene vestil v vaš nabiralnik pod sortirnim trakom (5). Preostanek (nekoristni - naročite se le na toliko časopisov in odpadki) potuje po sortirnem traku do stiskalni- revij, ki jih imate čas prebrati ce (4), kjer se preostanek komprimira oz. stisne. - za praznike pošiljajte e-voščilnice Tako pripravljen preostanek odpadkov se od- - natisnite le dokumente, ki jih potrebu loži na odlagališču. Sekundarna surovina, ki se zbira v zabojniku (5), se po končanem procesu jete sortirana vrne na sortirni trak, potuje v stiskalni- - tiskajte obojestransko. co, kjer se komprimira. Komprimirana sekundarna surovina, kot je papir, plastika, kovine, stiro- por itd. se odda v nadaljnjo predelavo, kjer iz odpadnih materialov izdelajo nove izdelke. ZBIRAMO LOČUJEMO Za reciklažo so namenjeni tisti odpadki, pri ka- NARAVO VARUJEMO terih je možna snovna ali energijska izraba. Te odpadke imenujemo sekundarne surovine. VAŠ OKP ROGAŠKA SLATINA

2 | OKo | 16. julij 2009 Oblačila tako in drugače Včasih si zelo zaželim, da bi živela v srednjem veku ali še bolje, v času baroka. Od nekdaj so mi bila namreč všeč oblačila, ki so jih ženske takrat nosile. Pa še celo moja po- stava se ujema z baročnim načinom oblačenja. In ko sem imela že nekajkrat priložnost nositi izposojena oblačila tistega časa, sem se, moram priznati, počutila zelo dobro. Verje- tno bi se počutila malo manj dobro, če bi jih morala nositi vsak dan. In če pomislim, da v takratnih časih ni bilo pralnega praška in ne tekoče vode, topla voda pa je bila neizmeren luksuz, sem kar zadovoljna, da si tovrstna oblačila nadenem le ob kakšnih »službenih« obveznostih. Oblačila so pravzaprav pomemben del našega življenja in ne bi bila ženska, če jih ne bi enostavno oboževala. Verjetno bi se jih v mojih omarah znašlo še več, če ne bi imela te klasične sreče, da imam prav vedno kakšen kilogram preveč in vsakega že- lenega oblačila enostavno »ne dobim gor«. In prav zaradi tega, pa tudi zaradi dela, si še nisem privoščila obiska letošnjih poletnih razprodaj, ki so nekakšna nuja vsake žen- ske. Se pa ta nuja vedno bolj kaže tudi pri moških. Res je, da sama na razprodajah pravzaprav ne kupujem nepotrebnih stvari, seveda pa kdaj kupim kaj preveč, samo zaradi kombinacij. Moja prav posebno šib- ka točka razprodaj pa so čevlji. Teh si znam kupiti kakšen par preveč. In če pomislim, da sem si pred dnevi privoščila nove zelene čevlje, bo potrebno na poletnih razprodajah najti kaj primernega za zraven. Torej moram čim prej obiskati razprodaje. Kakorkoli že, razprodaje so zelo dobrodošle za naše denar- nice. Vedno se najde kaj pametnega in tudi kvalitetnega ali kaj takega, kar si po redni ceni ne bi nikoli privoščili. Vsem tistim, ki boste kupovali na razprodajah, seveda želim uspešne nakupe za čim manj denarja.

Zdenka Ivačič, odgovorna urednica

4 SNEMANJE FILMA V KOZJEM 8 OGLARJENJE V LASTNIČU 9 NEURJE NAJBOLJ PRIZADELO GOLOBINJEK 10 KMETICE NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU 11 V KOZJEM USTANOVILI MOTO KLUB 24 ZDRAVSTVENO LETOVANJE NA DEBELEM RTIČU

Na naslovnici so: BENJAMIN ALEGRO Fotografija:BARBARA JAVORNIK

16. julij 2009 | OKo | 3 AKTUALNO OKO

terlin je novim članom predstavil osnovne značilnosti organizacije in njen program, Pridružili so se predsednik združenja borcev za vrednote NOB Šmarje pri Jelšah Jože Počivavšek pa je v svojem značilnem govorniškem nasto- jim novi člani pu izrazil navdušenje nad povečanim števi- lom članstva ter si zaželel aktivnega in tvor- Šmarska krajevna organiza- nega sodelovanja. Legenda XIV. divizije cija Zveze združenj borcev NOB Alojz Dolničar je v pozdravu poudaril, kako pomembno je gojiti pozitivne vredno- za vrednote NOB Slovenije je te NOB in jih prenašati na mlajše rodove, saj pomlajena, saj se ji je pridru- ne moremo dovoliti, da bi obrodila prizade- vanja tistih, ki oporekajo vrednote NOB ali žilo 10 mlajših članic in čla- Organizaciji se je pridružilo deset novih članic in hočejo potisniti v pozabo trpljenje sloven- nov. članov. skega naroda, skozi slehernega posame- znika, trpečega pod tiranijo okupatorja in domačih izdajalcev. Vsak državljan Republike Slovenije je lahko Kot je zapisala Alma Karlin v knjigi Moji član združenja borcev za vrednote NOB, zgubljeni topoli: »…Pogosto so partizana, torej vsi, ki imajo spoštljiv, pozitiven odnos ki ni hotel izdajati, zverinsko mučili, dokler do NOB in so pripravljeni sodelovati v pri- ni, samo še krvava gmota, naposled smel zadevanjih za ohranjanje in uveljavljanje umreti.« vrednot tega boja. Prav iz tega razloga se Na nas je, da bomo poskrbeli, da smo Slo- je dosedanjim članom krajevne organiza- venci lahko ponosni na junaške čase in cije v Šmarju pridružilo 10 mlajših članic in dogodke, ki predstavljajo pomemben del članov. naše narodne in državljanske identitete. Ne Ob priložnosti sprejema je bila organizirana dovolimo, da pogoste površne, necelovite skromna slovesnost, v uvodu pa so nove interpretacije služijo dnevnopolitičnim in člane pozdravili vodilni člani krajevne in ideološkim potrebam in tako zamegljujejo področne organizacije ZZB NOB. objektivna dejstva. (Ana Novak) Predsednik krajevne organizacije Jernej Pe- Novi člani skupaj s predstavniki združenja

stiski. Tokrat je v pošiljki 781 prehranskih paketov, 2723 kg moke in Poteka razdeljevanje 2295 kg testenin. V prvi polovici leta je tako Območno združenje Rdečega križa Šmarje pri Jelšah materialno ogroženim občanom namenilo že 37 ton živil in 2 toni pralnega praška. Ker je zelo dobro hrane uspela dobrodelna akcija Rdečega križa Slovenije Lepo je deliti, v kateri so državljani darovali več kot 500 000,00 evrov za nakup živil, Prostovoljke in prostovoljci krajevnih organizacij Rdečega križa v teh se lahko prehranskih paketov nadejamo spet septembra. (OKo) dneh spet razdeljujejo hrano družinam in posameznikom v socialni V Kozjem snemali film V sejni sobi občine Kozje je bil posnet del filma Kaos, v katerem sta nastopila tudi domačina Matej Sok in Rafael Zupanc Raf. Še pomembnejši pri vsem skupaj pa je bil Marko Sok, ki se je pod film podpisal kot direktor fotografije. Režiserja in scenarista filma sta Alen Pavšar in Robert Mastnak, s katerima se je Marko Sok pred dvema letoma srečal na avdiciji nekega filma. Film Kaos je igrano dokumentarno eksperimentalni film, katerega posebnost je ta, da v njem igralci ne govorijo, ampak je že samo dogajanje in spre- mljajoča glasba tisto, kar razkrije to, kar sta scenarista in režiserja gledalcem želela povedati. To pa je, kot že ime pove, kaos. Tema filma in rdeča nit zgodbe je namreč človek, ujet v današnji družbi. Hiter način življenja, nemoralno ravnanje, zasipanje s tehnologijo, vpliv medijev na ljudi in denar kot glavno gonilo družbe ... Sporoči- lo filma je, da na svetu vlada kaotično stanje, ki se veča iz dneva v dan, človek se temu nemočno prilagaja, za spremembo pa ne stori ničesar. Marko Sok je med snemanjem v Kozjem povedal, da je delo s celotno ekipo zelo prijetno in da je še posebej vesel, saj prav v filmu Kaos debitira kot direktor fotografije. (Z. I.) Med snemanjem filma v sejni sobi občine Kozje Uspešni maturanti Martina Černelč, Anita Labohar, Tama- ra Kunej, Rok Jurak in Jasmina Polajžar so obiskovali gimnazijo v Rogaški Slatini in se skupaj s sošolci 4. b razreda v ponedeljek veselili uspešno zaključene mature. Maturo so opravljali v mesecu juniju, v ponedeljek, 13. julija, pa so izvedeli rezultate. Dijaki Šol- skega centra Rogaška Slatina, ki so obiskovali gimnazijski program, so maturo opravili skoraj 100 %. (OKo)

4 | OKo | 16. julij 2009 AKTUALNO LOKALNO

V začetku tedna so na občini Podčetrtek odpirali po- Izbrali nudbe za izvajalca del za gradnjo vodovoda Škofja gora. Župan Peter Misja je povedal, da so med sed- mimi ponudniki izbrali najugodnejšega ponudnika in najugodnejšega da je cena, ki so jo prejeli, zadovoljujoča ter veliko nižja, kot so pričakovali. Tako se bo izgradnja tega ponudnika vodovoda pričela že v letošnjem letu in zaključila v naslednjem letu. V Škofji gori ima namreč okrog 30 V zaselku Škofja gora ima okrog trideset go- gospodinjstev še vedno svojo vodo, z izgradnjo vodo- spodinjstev še vedno svojo vodo, že nasle- voda pa bodo vsi ti priključeni na javni vodovod, za dnje leto pa bo javna oskrba s pitno vodo še nekatera gospodinjstva v okolici pa se bo oskrba z zagotovljena vsem gospodinjstvom. vodo izboljšala. (Z. I.) Prva faza sanacije končana V Sedlarjevem je prva faza sanacije plazu zaključena. V teh dneh pa se pospešeno pri- dobivajo še sredstva za sanacijo druge faze plazu.

Prva faza sanacije plazu v Sedlarjevem je zaključena.

V lanskem letu so v Sedlarjevem pričeli s sanacijskimi deli plazu, ki se razprostira skozi dobršen del vasi. V minulih dneh je bila prva faza sanacije že zaključena, za drugo fazo sanacije tega največjega plazu v občini Podčetrtek pa bo potrebno pridobiti še dodatna sredstva, ki pa se trenutno še zbirajo in v naslednjem tednu bo že jasno, kaj se bo zgodilo. Če bodo uspeli dobiti sredstva, bo plaz še letos v celoti saniran, v nasprotnem primeru pa bo potrebno na drugo fazo sanacije plazu še počakati. Župan Peter Misja je ob tem poudaril, da so najnujnejša dela vsekakor narejena, zgrajene so bile podporne stene in vas je že sedaj veliko Nekatere stavbe, ki so bile ogrožene so sedaj varne. bolj varna. (Z. I.) Vsa dela tečejo po načrtih V občini Podčetrtek je v tem trenutku odpr- tih kar nekaj gradbišč, na katerih se po besedah župana vsa dela odvijajo po planu oziroma izvajalci z deli že prehitevajo.

Na gradbišču, kjer bo stala večnamenska dvorana, so že zaključena zemeljska dela, temeljenje in obzidje in prosto- Cesta proti mejnemu prehodu bo kmalu končana. ri za garderobe, skladišča ter kotlovnica. Naslednja faza gradnje, ki se začenja, pa je postavitev konstrukcije. Dela na cesti Harina Zlaka v dolžini 550 metrov bodo končana konec meseca. Na tej cesti bo potrebno urediti še zaporni- ce, zato se trenutno pripravlja projekt zapornic in varovanja železniškega prehoda, potem pa bodo podpisali pogodbo s Slovenskimi železnicami in popolno ureditev te ceste na- črtujejo v naslednjem letu. Trenutno je promet do mejnega prehoda urejen brez posebnih težav. Konec meseca bo dokončana še cesta Gastrož, izbran pa je tudi že izvajalec zaključnih del na stadionu v Podčetrtku. Ta dela bo izvajalo podjetje CMC Celje. Potrebno je urediti še odvodnjavanje, položiti tartan in naravno travo. (Z. I.) Kmalu bodo začeli postavljati že konstrukcijo dvorane.

16. julij 2009 | OKo | 5 AKTUALNO LOKALNO Gradil se bo tretji odstavni pas Že skoraj dve leti je odprt mednarodni mejni prehod Bistrica ob Sotli, do katerega so že ob odprtju želeli zgraditi tretji odstavni pas, ki pa so mu domačini nasprotovali. Letos se Izgradnja tretjega odstavnega pasu naj bi se začela že letos, saj se že pripravlja projektna dokumentacija. izgradnja tega pasu vendarle obeta. za promet odločili, da bodo tretji odstavni pas zgradili in zanj že Mednarodni mejni prehod v Bistrici ob Sotli je bil zgrajen pred dve- pripravljajo projektno dokumentacijo ter dovoljenja za izgradnjo. ma letoma. Sočasno so takrat potekali pogovori, da bi se gradil še Župan Pregrad je povedal, da bo vsekakor potrebno odkupiti do- odstavni pas in pešpot od križišča pri bencinski črpalki do mejne- ločena zemljišča, vendar je vse skupaj v rokah pristojnega prome- ga prehoda. Župan Jožef Pregrad je takrat sklical vaščane Polja, tnega ministrstva in občina pri teh odkupih ne sodeluje. Dodal je ki pa nad izgradnjo tretjega odstavnega pasu niso bili navdušeni, še, da so imeli v preteklosti za potrebe izgradnje infrastrukture že saj so se bali povečanega prometa, hrupa, tresenja, premikanja težave z odkupom zemljišč in upa, da bo odkup, ki ga bo izvajala tovornjakov v nočnih urah, smeti ... Želeli so si, da bi ob prehodu država, stekel hitreje, seveda pa ne pričakuje, da bo pri odkupu zgradili parkirišče za tovornjake, kar pa se žal ni zgodilo. Država šlo brez težav. namreč parkirišča ni bila pripravljena financirati, so se pa na di- Določen del sredstev za izgradnjo tretjega odstavnega pasu do rekciji za ceste že takrat vse bolj nagibali k temu, da bi gradili tretji mejnega prehoda Bistrica ob Sotli je zagotovljen v letošnjem držav- odstavni pas. In ker gre za državni projekt, so se letos na ministrstvu nem proračunu, preostanek pa v proračunu naslednje leto. (Z. I.) Plaz ogroža cesto Kulturni dom ima Bobovec novo fasado V Bistrici ob Sotli so v letošnjem Notranjost novega kulturne- tijska zadruga Šmarje pri Jelšah. letu urejali povezovalno cesto ga doma v Bistrici ob Sotli je v (Z. I.) Bobovec v Dekmanci, ki je bila preteklem letu dobila lepšo po- slepo črevo, saj ni bilo izvoza, ki dobo, saj je bilo veliko postor- bi ta predel vasi povezoval s so- jenega. Od obnove dvorane sednjima vasema Križan Vrh in in hodnika, ureditve potrebne Lastnič. 500 metrov dolga ure- električne napeljave, novega jena makadamska cesta pa je sistem ogrevanja do prebruše- bila v minulih dneh žrtev neurja, nih in prelakiranih tal in urejenih saj jo je na enem odseku že pri- sanitarij. Na sam občinski pra- čel ogrožati plaz. Župan Jožef znik pa so na delu kulturnega Pregrad je povedal, da so si doma, ki ga upravlja občina nastalo situacijo takoj ogledali Bistrica ob Sotli, dobili še novo in da se bo plaz saniral že v na- fasado. Za preostanek fasade slednjih dneh. (Z. I.) na stavbi pa bosta poskrbela Žal cesto Bobovec že ogroža plaz. gostilničar Srečko Kunst in Kme- Nova fasada na kulturnem domu

jekte, tudi vse posavske. V okviru razprave je minister izrazil svojo naklonjenost in podporo projektom razvoja prometne infrastrukture Skupen sestanek z posebnega razvojnega pomena, kot je 3. razvojna os, razvoj civil- nega in logističnega dela letališča Cerklje ob Krki ter pospešen razvoj železniške infrastrukture in prometa. Direktorica občinske upra- ministrom Vlačičem ve Bistrica ob Sotli Ana Bercko pa je ministra povabila na delovni sestanek v občino Bistrica ob Sotli, saj je tudi v Bistrici ob Sotli na Minister za promet dr. Patrick Vlačič se je v področju prometne infrastrukture še marsikaj za postoriti, še vedno okviru svojega obiska v regiji Posavje sestal pa so odprta tudi določena vprašanja. Berckova je povedala, da je minister Vlačič njeno povabilo sprejel, čeprav natančen datum tudi z župani ter predstavniki občin razvojne obiska še ni znan. (Z. I.) regije Posavje. Občino Bistrica ob Sotli je za- stopala Anica Bercko.

Tema skupnega delovnega sestanka z ministrom je bil nadaljnji razvoj prometne infrastrukture v regiji Posavje. Župani občin Krško Franc Bogovič, Brežice Ivan Molan, Sevnica Srečko Ocvirk, Kosta- njevica na Krki Mojmir Pustoslemšek ter direktorici občinskih uprav občin Radeče Brigita Stopar in Bistrica ob Sotli Ana Bercko so mi- nistru za promet dr. Patricku Vlačiču predstavili projekte izgradnje državne prometne infrastrukture, ki so v teku ali pa se šele načrtu- jejo na območju občin razvojne regije Posavje. Seznanili so ga s problematiko razvoja in vzdrževanja prometne infrastrukture, ki je v državni pristojnosti. Minister je ob predstavitvi posameznih projektov župane ter obe direktorici občinskih uprav seznanil z dejstvom, da je ministrstvo za promet kljub zmanjševanju obsega proračuna RS za leto 2009 v predlogu rebalansa proračuna za leto 2009 in načrta razvojnih Sestanka z ministrom Vlačičem se je udeležila direktorica občinske upra- programov za prihajajoča leta uspelo ohraniti vse zastavljene pro- ve Bistrica ob Sotli Ana Bercko.

6 | OKo | 16. julij 2009 AKTUALNO LOKALNO V Kozjem zaprta cesta Zaradi plazu na delu državne ceste v Kozjem, so le-to po močnem deževju morali zapreti, ker vzdrževanje ceste ni bilo več možno, saj plaz ni bil več obvladljiv.

Minuli teden je močno deževje še pospešilo drsenje plazu na cesti, ki v Kozje pripelje iz smeri Buč. Plaz je dosegel takšne razsežnosti, da ga ni bilo več moč nadzorovati in podjetje VOC iz Celja, ki ja zadolženo za vzdrževanje tega dela ceste, je v petek odgovornim na Direkciji RS za ceste predstavilo situacijo, hkrati pa je to institucijo o plazu, ki ogroža državno cesto, obvestil tudi župan Dušan Andrej ... dan kasneje so jo morali zapreti. Kocman. Po pregledu situacije so se odločili, da cesto za- časno zaprejo, saj druge možnosti ni bilo, in se lotijo hitre začasne sanacije. Župan Kocman seveda z odločitvijo di- rekcije za ceste ni bil preveč zadovoljen. Zaprtje ceste je namreč povzročilo tudi negodovanje občanov, vendar je bila ta odločitev v tej situaciji edina možnost. Takoj po tre- nutnem zaprtju so pričeli z aktivnostmi začasne sanacije. V torek je občino Kozje obiskal pristojni geolog, ki je situacijo pregledal in ugotovil, da je plaz v določenem delu zelo glo- bok. Sklenili so, da kot začasno rešitev preko ceste naredi- jo kamnita rebra, ki bodo rešila odvodnjavanje, vzdolž pa speljejo drenažo. Ta nujna sanacijska dela se bodo priče- la takoj in bodo v naslednjem tednu že končana, tako da bodo cesto lahko ponovno odprli za promet. Seveda pa bo potem treba nemudoma pričeti z dolgoročno sanacijo. Na direkciji za ceste bodo takoj pričeli pripravljati projektno dokumentacijo, povezali pa se bodo tudi z ministrstvom za okolje in prostor. Skupaj morajo namreč poiskati možnosti, Minuli četrtek je bila cesta še zasilno prevozna ... kako rešiti cesto in hišo nad cesto, ki jo plaz ogroža. (Z. I.) Nov leseni most v Poleg čistilne naprave Podsredi še mini odlagališče V Podsredi, nekaj sto metrov stran od Levstikovega mlina, Gradnja čistilne naprave v Kozjem je že skoraj povsem pri gradijo nov leseni most, ki ga domačini poznajo pod ime- kraju. Tehnični prevzem predvidevajo že konec meseca, nom Tlakov most. Most se gradi s skupnimi močmi. Del sred- konec avgusta pa bodo pričeli s priklopi na čistilno na- stev je zagotovila občina Kozje in uporabniki mostu, les pa pravo, kar pomeni, da so bila dela zaključena prej, kot so je prispevalo Gozdno gospodarstvo, ki most tudi uporablja. predvideli. Poleg čistilne naprave bodo uredili še prostor za Stari most je bil že povsem dotrajan in nevaren za prehod, mini občinski zbirni center za zbiranje komunalnih odpad- zato je bila postavitev novega mostu pravzaprav nujna. Po kov. Z ureditvijo tega odlagališča, ki so ga kot prvi odprli njem vodi pot do enega gospodinjstva, do več objektov, v Bistrici ob Sotli, se pridružujejo občinam, ki z urejenim od- ki so v občasni rabi, kar nekaj kmetov pa most uporablja za lagališčem skrbijo za ločeno odlaganje odpadkov. Na ta dostop do svojih kmetijskih zemljišč. (Z. I.) način se bodo zmanjšali tudi stroški zbiranja in odvažanja, saj bodo na odlagališču vsi odpadki že pravilno sortirani in bo možna njihova predelava in odlaganje brez vmesnega razvrščanja. (Z. I.)

Poleg čistilne naprave bo urejen še prostor za mini občinski zbirni center Pridni delavci, ki skrbijo, da most dobiva novo podobo. za zbiranje komunalnih odpadkov.

16. julij 2009 | OKo | 7 KRAJEVNI MOZAIK Oglarjenje v Lastniču Društvo za ohranjanje starih običajev DZP Lastnič je pripravilo tradicionalno oglarjenje, pri katerem so sodelovali skoraj vsi člani pa tudi obiskovalcev ni manjkalo.

Kopa se je tako kot vsako leto postavila v Merekovi Hrašini. Še preden pa se je vse skupaj začelo, je bilo potrebno pripraviti drva. Člani društva DZP so zato nekaj dni pred začet- kom oglarjenja pripravili drva, tako da so bila primerna za kurjenje kope. Drugo julijsko sredo popoldne so kopo zložili, jo naslednji dan pokrili z zemljo, travo in lešem ter jo proti ve- čeru zakurili. Ves čas gorenja je bilo treba pri kopi dežurati, zato so se člani DZP-ja razporedili in organizirali tako, da je

Še zadnja dela ob koncu.

Člani DZP, ki so Kopo zakurili.

Tudi najmlajši so pridno pomagali.

vsak od njih nekaj časa bdel nad kopo, jo zalival in delal luknje. Najbolj pridni so bili najmlajši člani društva Jernej, Tomaž in Toni Ivačič ter Franci Vrenko, ki so bili ves čas prisotni, saj so si ob kopi postavili kar šotor in nadzirali, kaj se je dogajalo. Oglarjenje si je ogledalo tudi veliko vašča- nov Lastniča in prebivalcev okoliških vasi. Največ obiskovalcev je bilo v soboto zvečer, ko je ob kopi bdelo več kot trideset ljudi. V nedeljo popoldne je kopa ugasnila, oglje pa so člani pospravili in shranili. Uporabili ga bodo za peko na kakšnem izmed njihovih dogodkov, ki jih je vedno več. Naslednja aktivnost je namreč na vrsti že konec julija, ko bodo tradicionalno kosili na roke. Najprej Babičev travnik, potem pa še kakšnega, ki jim bo prišel pod koso. (Z. I.) Manjkala ni niti glasba Kres na kresno noč Čeprav je uradni datum kresne noči 21. junij, so jo člani DZP Lastnič obe- ležili tri dni kasneje, predvsem zaradi vremena in praznika, ki je bil naslednji dan. Najprej so postavili in zakurili kres, potem pa so se obiskovalci še dolgo zabavali, saj so člani DZP pripravili dru- Kresne noči v organizaciji DZP Lastnič se je ženje s pogostitvijo. (OKo) udeležilo veliko domačinov.

8 | OKo | 16. julij 2009 KRAJEVNI MOZAIK Neurje najhuje prizadelo Golobinjek Komaj so si nekateri opomogli od lanskega uničujočega avgustovskega neurja, jih je le- to spet prizadelo. Najhuje je bilo v Golobi- njeku.

Neurje, ki se je razbesnelo sedmega julija, je najbolj prizadelo južni del občine Podčetrtek, še posebej vas Golobinjek. Neurje je v tej občini zobe pokazalo še na Virštanju, v Pe- clju in v KS Polje ob Sotli. Župan Peter Misja je povedal, da ocenjujejo, da je na stavbah v Golobinjeku za okrog 50.000 Ostanki toče, ki je klestila v neurju. evrov škode, na infrastrukturi še nekaj več, škodo na kmetijskih pridelkih pa je težje oceniti, vendar je bila prav tako precejšnja. Po besedah župana Misje so škodo že prijavili, vendar kakšne pomoči s strani države za povrnitev škode v kmetijstvu ne pričakujejo, saj je tudi za lansko škodo, ki je bila dosti večja, še niso prejeli. Dodal je še, da so bile v Golobinjeku ponovno poškodovane tiste stavbe, ki so že v lanskem letu utrpele največjo škodo. Spet so na pomoč hitro priskočili gasilci in sovaščani ter s skupnimi močmi sa- nirali škodo. S strani občine je bila urejena vsa poškodova- na infrastruktura, za kar so sredstva namenili iz občinskega proračuna. Na pomoč so takoj priskočili imenski gasilci in sokrajani. Tudi v občini Kozje je neurje pustilo posledice. Prizadelo je naselja Lesično, Drensko Rebro, Buče in Bučka gorca ter naselje Ortnice, kjer je bila škoda kot že mnogokrat poprej največja. Gre predvsem za škodo na kmetijskih pridelkih, kar precej škode pa je tudi na infrastrukturi, od bankin do makadam- skih cest. Ta škoda bo sanirana s sredstvi občinskega prora- čuna, škodo na kmetijskih zemljiščih pa bodo prijavili, vendar je župan Dušan Andrej Kocman dejal, da bodo verjetno s strani države težko dobili kakšno pomoč. (Zdenka Ivačič)

Tudi pridelkom na njivah ni prizaneslo.

Pri Alegrotovih v Golobinjeku je s strehe ponovno odneslo veliko opeke.

Tudi Ulčnikovem hlevu v Golobinjeku ni bilo prizaneseno. Vinograd Plevnikovih v Ortnicah je ponovno zelo poškodovan.

16. julij 2009 | OKo | 9 KRAJEVNI MOZAIK Številni pohodi članov PD Atomske toplice Člani planinskega društva Atomske toplice imajo letos za sabo že kar nekaj pohodov. Predvsem v mesecu maju in juniju so bili zelo Kudin most ljubezni na reki Krupi aktivni. in delno obnovljenega pravoslavnega samostana Krupa. Sa- mostan je bil v zadnji vojni poškodovan. Med zanimivostmi je Letošnji največji projekt planinskega društva Atomske toplice je najbolj izstopal stari samostanski zvon, ki je bil prerešetan od bil prav gotovo tridnevni izlet na Južni Velebit. Skupaj je 28 po- streljanja vanj. Zaključek izleta pa se je odvijal na kmečkem hodnikov osvajalo najvišje vrhove Južnega Velebita in druge turizmu ob hrani z žara in domačimi lokalnimi napitki. pohodniške in turistične znamenitosti Severne Dalmacije. Prvi Naslednji izlet je bil prvomajski pohod na Rudnico v organizaciji dan so se pohodniki povzpeli od obale na Bojin kuk in se spustili PD Pristava. Izleta se je udeležilo 12 članov podčetrtškega pla- prenočevat na planšarijo na Velikem Rujnu, kjer so domači- ninskega društva. Že naslednji dan pa so podčetrtški planinci ni pripravili pravo večerno pojedino in zabavo ob tabornem z župnijo Podčetrtek organizirali prvi Jožefov pohod, katerega ognju. Drugi dan so pohodniki naskočili Vaganski vrh, ki pa je se je udeležilo 42 pohodnikov. 16. maja je bil organiziran prvi bil odet v nov sneženi oprijem, zato so pod njim sestopili v ka- Veronikin pohod med Podčetrtkom in Žusmom. Udeležilo se ga njon Velike Paklenice, znan po plezalnih stenah. Tu jih je čakalo je 7 pohodnikov, 17. maja pa je bil izpeljan izlet na Soriško pla- presenečenje, saj so v stenah plezali alpinisti celjskih planinskih nino, katerega se je udeležilo 6 udeležencev. 25. maja se je društev. Kratko, a prisrčno druženje z njimi je marsikateremu po- 16 članov udeležilo pohoda mladosti Podčetrtek–Kumrovec. V hodniku zbudilo zanimanje tudi za ta del športa. Ob prihodu nedeljo, 14. junija, pa so organizirali društveni izlet na Mozirsko v penzion "Mala Sirena" je najprej sledilo kopanje v 18 stopinj planino s piknikom na planšariji Stari stani. Izleta, posvečenega ogretem morju in nato večerja. Po večerji je sledila zabava s 15. obletnici delovanja planinskega društva Atomske toplice petjem in zabavnimi igrami do zgodnih jutranjih ur. Zadnji dan Podčetrtek, se je udeležilo 35 članov. pa je sledil ogled kanjona Krupa s Kudinim mostom ljubezni Poleg izvajanja pohodniških aktivnosti so člani markacisti v mesecu maju obnavljali tudi markacije na Štajersko-zagorski planinski poti in na odseku evropske pešpoti E7. V mesecu juniju so poželi podrast na markiranih poteh in dopolnili manjkajoče markacije. Tečejo pa že tudi prijave za 5. planinski tabor osnov- nošolske mladine, ki bo letos na Jezerskem. Za tabor, ki traja 7 dni, starši prispevajo 90 evrov, ostalo so sredstva sponzorjev in sredstva, pridobljena na razpisih Fundacije za šport. Na taborih se poleg zabav ob tabornem ognju in pohodništva izvajajo tudi programi iz Planinske šole o varni hoji po planinah, o orien- tiranju v naravi, o prvi pomoči, o botaniki, o častnem kodeksu in o vsem ostalem, kar mlade zanima. Minulo soboto pa so se odpravili na prvi pohod Veronike De- siniške med Podčetrtkom in Tabor gradom v Republiki Hrvaški. (Ivan Šalamon) Na Mozirski planini

nja, v katerem so se udeleženke pomerile v rezanju in spravlja- Uspešne na nju jabolk v steklenico, prepisovanju narobe obrnjenega bese- dila, streljanju krompirjev s fračo in tekme z žogo velikanko, so se članice Ajde uspešno prebile v drugi – finalni krog in se tudi državnih ženskih tam borile do konca, ko so osvojile zasluženo šesto mesto. Z uspehom je bila zadovoljna tudi predsednica društva Francka Javeršek, kot tudi ostale članice, ki so jih bodrile skozi vse igre. kmečkih igrah Zmagala je ekipa iz Lubnika pri Škofji Loki, od koder prihaja tudi letošnja mlada kmetica leta. Minulo nedeljo so se na izletniškem kmečkem Že letos so se članice Ajde odločile, da se državnih ženskih kmečkih iger ponovno udeležijo prihodnje leto, ki bodo najver- turizmu Okorn na Pristavi nad Stično odvijale jetneje potekale v kraju letošnjih zmagovalk. (Zdenka Šoštarič) četrte državne ženske kmečke igre, kjer so uspešno sodelovale članice Društva kmetic Ajda.

Igre je organiziralo Društvo podeželskih žena Ivanjščice iz Ivanč- ne Gorice. Za sodelovanje na prireditvi je bilo zelo veliko zani- manja, saj se je nanj prijavilo kar 31 ekip iz območja celotne Slovenije. Po besedah predsednice Zveze kmetic Slovenije Irene Ule, ki je vso prireditev vodila, je bil dan namenjen predvsem druženju. Ob zanimivih igrah, ki so si jih izmislile gostiteljice, so se zabavale tako tekmovalke kot tudi gledalci. Tekmovanja se je udeležila tudi ekipa Društva kmetic Ajda, v sestavi Stanke, Barbare in Zdenke. Po prvem krogu tekmova- Zadovoljna ekipa članic Društva kmetic Ajda

10 | OKo | 16. julij 2009 KRAJEVNI MOZAIK V Kozjem ustanovili Kozjanski upokojenci moto klub pod Großglocknerjem 25. maja so v Kozjem ustanovili moto klub, ki trenutno združuje Kar nekoliko jih je skrbelo letošnje muhasto julijsko vreme, ko so člane iz Kozjega in okoliških krajev. Pobudnika za ustanovitev v soboto že ob treh zjutraj napolnili avtobus in se podali na izlet kluba sta bila Bogo Posteržin in Miloš Čepin, ki sta že nekaj let v Avstrijo. Njihov cilj je bil obisk nacionalnega parka Visoke Ture navdušena motorista. Do ideje o druženju motoristov pa je pri- pod pobočjem najvišje gore Avstrije – Großglockner (3798 m). šlo pravzaprav zaradi tega, ker motoristi po navadi, ko kupi- Šofer Marko je pridno pritiskal na plin mimo Beljaka po dolini jo motor, iščejo neko partnerstvo na motorju, saj je vožnja v reke Bele in že okrog osme ure so se ustavili v prekrasnem turi- družbi zanimivejša. Ustanovitev takšnega kluba v Kozjem pa je stičnem mestecu Heiligenblut (Sveta kri). V tem idiličnem me- po besedah ustanoviteljev tudi zelo pomembna za sam kraj in stu so si ogledali zelo poznano romarsko gotsko cerkev sv. Vin- občino, saj bodo člani s svojim udejstvovanjem skrbeli za pro- cencija. Zavzeto so prisluhnili legendi o danskem princu, ki je mocijo ter tudi dogajanje v sami občini. Splošno znano namreč gnal sovražnika vse do Carigrada, nato pa so ga ob povratku je, da so motoristična srečanja in moto zbori dobro obiskani. domov zabodli v srce prav v tem kraju in njemu v čast stoji ta Predsednik kluba, ki so ga poimenovali Drachenburg, je po- prečudovita cerkev, v katero se danes zgrinjajo turisti iz vsega stal Bogo Posteržin, podpredsednik Miloš Čepin, tajnica Urška sveta. Posebna zanimivost je tudi pokopališče ob cerkvi z zna- Vrbek in blagajničarka Suzana Grobelnik. Po besedah predse- čilnimi železnimi križi, nekateri napisi na njih še danes izpričujejo, dnika Posteržina bodo v klubu dajali velik poudarek varni voda je vse do tod segel tudi slovenski rod. žnji, saj bodo organizirali trening vožnje. Poudaril je še, da bodo Prekaljena turistična vodička Marjana se v teh krajih zares morali člani upoštevati pravila vožnje v skupini. 4. julija so klub s odlično znajde in kmalu so vijugali po strmi, vendar lepo izpe- sveto mašo otvorili v športnem parku v Kozjem. Udeležilo se ga ljani urejeni cesti pod samo nedrje najvišje avstrijske gore. Zares je več kot 100 motoristov, ki so si po končanem uradnem delu prečudovit in nenavaden je bil pogled na visoke vrhove, kjer privoščili še panoramsko vožnjo. Motoristi kluba Drachenburg domuje večni led, v dolino pa se vali na desetine potočkov, se prepoznajo po značilnem grbu, v katerem je zmaj. Grb je ki ustvarjajo prečudovite slapove. Nekateri so priznali, da jih je ročno izrisal Iztok Zupan, potem pa ga je v računalniško obliko bilo nekoliko strah pogledati iz avtobusa v prepade nazaj v do- prenesel Ervin Perčič in tudi poskrbel, da se je grb izvedel. lino. Naslednja postaja je bila na razglednem platoju (Kaiser- Zdenka Ivačič Franz-Josefs-Höhe, 2370 m) s čudovitim pogledom na ledenik Pastirica. Obiskali so razstavne panoje in si ogledali film o gor- skem rastlinstvu in živalstvu. Na kratkem sprehodu pa so srečali še svizce, kozorogi so se pred njimi skrili, v živo pa so videli veliko gorskih cvetic, navdušeni so bili nad rastiščem planik. Nato jih je pot vodila mimo Edelweißspitze na razgledišče, kjer so se v planinskem domu okrepčali, od tod pa se je videlo več vrhov, višjih od 3000 m. Na poti v dolino so si ogledali velik muzej s prikazom flore in favne alpskega sveta, veliko je bilo povedanega tudi o strukturi alpskega sveta in ta dan so lahko opazovali vse vrste rastlin od doline do višine, kjer ni več pogojev za rastlinski svet. Tukaj mimo vodi znana učna pot, ki je lepo obeležena in zelo prepoznavna, rastline so obeležene tudi z latinskimi imeni. Še pot po dolini do največjega vzhodnotirolskega mesta Lienz in že so pozno popoldne, navdušeni nad doživetji tega dne, V športnem parku v Kozjem se je na otvoritvi moto kluba Drachenburg krenili proti karavanškemu predoru. Bili so židane volje, saj je ve- zbralo več kot sto motoristov. čina, kljub temu da so že v letih, doživela lasten višinski rekord. Veliko lepega so videli in tudi po svoje občutili, kako Avstrijci »gradijo« turizem. Znamo tudi mi podobno prodajati naše na- ravne lepote? Prvega avgusta pa zaradi velikega interesa društva upokojen- cev Kozje ponovno organizirajo izlet in tako bo ta čudoviti av- strijski nacionalni park videlo še več njihovih članov. Veljko Kolar

Motoristi kluba Drachenburg se prepoznajo po značilnem grbu, v katerem je zmaj. Pokopališče ob gotski cerkvi v Heiligenblutu z značilnimi železnimi križi.

16. julij 2009 | OKo | 11 TURIZEM

čez vse poletje zbirali denar za nakup inkubatorja. Letos so se na njeno pobudo odločili, da se s 1. julijem priključijo akciji »Z Animacija in zamaški do novega življenja«, ko bodo do 1. septembra letos ob pomoči gostov, zaposlenih in domačinov poskušali zbrati humanitarnost v čim več zamaškov in tako prispevati svoj delež k novemu življe- nju Anžeta Pratnemerja, ki ga je na vrhuncu življenja močno zaznamovala usoda. »Tistega usodnega dne v januarju 2008 je Termah Olimia Anžetu na avtocesti pri Slovenski Bistrici počila guma. Poklical je AMZS pomoč kot že tolikokrat prej. Brez težav sta s serviser- V Termah Olimia za svoje goste skozi vse leto skrbijo, da jim ni jem zamenjala gumo, vendar ko sta urejala še zadnje papirna- dolgčas. Za to še posebno skrbi anima- te podrobnosti, je vanju treščil tovornjak. Serviser je takoj izgubil cijska ekipa, v kateri je tudi neumorna življenje, Anže pa je bil hudo poškodovan. Izgubil je nogo,« je Ninna Kozorog, ki skoraj nikjer ne manj- zapisano v vodilu vseslovenske akcije zbiranja plastičnih zama- ka. V poletnih dneh pa se s sodelavci škov, ki bo po različnih mestih potekala do konca decembra. trudijo, da se povsod dogaja kaj zanimi- Vstop v normalno življenje mu lahko omogoči proteza, naroče- vega. Med novosti na v tujini za 40.000 evrov. Za vsakih 1000 kilogramov bo Anžetu poletne animacije tako pri odkupu izplačanih 300 evrov. tako spadajo ori- Akciji se tako pridružuje tudi termalni park Aqualuna, kjer so entalski petki, še pripravljeni zabojniki za plastične zamaške, ki jih lahko oddate posebej zanimivi tudi na recepciji Aqualune ter tako tudi vi pripomorete k no- pa so tematski vi- vemu življenju mladega računalničarja, ki ga je kruta usoda kendi v Aqualuni, katerih pobudnika sta zaznamovala do konca dni. (OKo) bila Ninna in Boštjan Misja. Nadvse vesela sta, ker se jih udeležuje vedno več domačinov, seveda pa si želita, da bi bili domačini še bolj pogosti gostje. Ninna, ki je drugače študentka medicine in računalništva, je bila že lani skupaj s Termami Olimia pobudnica humanitarne akcije, ko so

12 | OKo | 16. julij 2009 AQUALUNA

Družinski počitniški dan Da vam v Aqualuni niti trenutek ne bo dolgčas smo pripravili: To poletje boste lahko ob t KVMJK'"$�,1"35:o zabava z DJ- nakupu vstopnice za Termalni jem in tematsko animacijo kot je izgradnja park Aqualuna IZBRALI SVOJ web omrežja, Facebook spuščanje ter POPUST in se tako predajali plezanje po drčah, Facebook olimpijada, vodnim užitkom tudi do 99% jezdenje morskih psov v valovalnem ceneje. Pri blagajni izvlečete bazenu, šola pokra… kupon, zadenete svoj popust t KVMJK0530À,*%"/o družinska štafeta, od 5% do 99%, ki ga boste lahko izkoristili pri vašem vodna košarka za vso družino, hitrostno naslednjem obisku. spuščanje in plezanje po drčah, ulovimo morskega psa, Maxi človek ne jezi se, Beachvolley kotiček, gumitvist kotiček…

Posebna kulinarična ponudba poletja!

V Gostišču Lipa Osvežilna solata z lignji 4 € Pečene piščančje perutničke 4 € Kosilo dnevni menu 6 € Pleskavica in 2dcl točenega piva 5 € Družinska pizza s šunko 8 € Kranjska klobasa in 2dcl točenega piva 4 € Frape gozdni sadeži 1,50 €

V restavraciji »Vzemi energijo« ter v Termalnem parku Aqualuna Piščančji zrezek po dunajsko, pomfrit ter voda naravna z okusom ali brez 4 €

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta16. julij 24, 2009SI – 3254 | OKo Podčetrtek | 13 T 03 829 70 00, [email protected], www.terme-olimia.com KRAJEVNI MOZAIK V Podsredi so spet so- dili pred prangerjem Na trgu Podsreda so se prvo julijsko soboto vrnili v čase, ko so pred prangerjem še sodi- li, za kar so poskrbeli udeleženci dvanajste slovenske prangerjade, ki so gostiteljem, iz- rekli vse pohvale za uspešno izvedeno prireditev.

Dvanajsto prangerjado, ki se je letos odvijala v Podsredi, je zakrivil pranger, ki danes ta čudoviti trg krasi, včasih pa so se ga posluževali, da so ob njem izvrševali sramotilne kazni. Dogajanje se že dvanajst let seli iz kraja v kraj, kjer imajo pranger, pobudniki in organizatorji prve prangerjade pa so bili Pilštanjčani. Vse zbrane je zato ponosno prvi nagovoril župan občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki se je za to priložnost oblekel Pri enem izmed sojenj je sodeloval celo župan Dušan Andrej Kocman. v srednejevška oblačila in zbrane pozdravil kot upravitelj treh grofij. Seveda ni skrival navdušenja nad dejstvom, da se je prangerjada pravzaprav rodila v občini Kozje, na Pilšta- nju, in jo je letos gostila Podsreda. Številne obiskovalce sta pozdravila še direktor Kozjanskega parka in predstavnica TD Podsreda, potem pa so se vsi odpravili proti koncu trga, kjer so odkrili obeležje, ki priča, da je bila Podsreda pred leti nagrajena v tekmovanju urejenih evropskih vasi. Ob tem sta spregovorila Franci Zidar in Marko Kunej, predsednik KS Podsreda. Potem pa se je začelo zares. Obiskovalci so uživali in si pridno ogledovali ter nakupovali na srednjeve- ški tržnici, predstavniki krajev s prangerjem pa so drug za drugim pripravili izvrstne predstavitve in prikaze, kako in zakaj so včasih ljudi privedli pred pranger. Vse skupaj je spremljalo obilo dobre volje in navdušenja ter seveda lepo vreme. Predstavilo se je enajst slovenskih krajev, kot zadnji pa so nastopili Pilštanjčani z znamenitim prikazom sojenja postopaču Gustlu. Čisto na koncu so prireditev veličastno zaključili člani kulturno-umetniškega društva Klati vitez, ki so Pilštanjčani so zbrane nasmejali z zgodbo o sojenju postopaču Gustlu. z bruhalci ognja poskrbeli za ognjeni šov, prikaz boja dveh vitezov z ognjenimi meči in ščiti ter nastop trebušne plesal- ke. Srednjeveško vzdušje so z mečevanjem in lokostrelstvom skozi ves dan bogatili še člani srednjeveške skupine Celjani in marsikdo se je kar vživel v tiste čase. Prireditev so organizatorji TD Podsreda, ki so se resnično izkazali, zaključili z zahvalami vsem tistim, ki so jim kakorkoli pri- skočili na pomoč. Podpredsednici društva Martini Zupan sta pri tem opravilu pomagala župan Dušan Andrej Kocman in predsednik KS Podsreda Marko Kunej. (Z. I.)

Odkritje spominskega obeležja

Predvsem zaradi njih je prangerjada več kot uspela. Bruhalci ognja so poželi velik aplavz.

14 | OKo | 16. julij 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Mečevanje so si ogledali navdušeni obiskovalci.

Na srednjeveški tržnici je bila predstavljena tudi srednjeveška bojna Mnogi so se pomerili tudi v lokostrelstvu. oprema. Od kod ste pa vi? Iz Gradišča. Gradišče je ime kraja v krajevni skupnosti Podsreda, je pa tudi ime še 27 ostalih krajev po širni Sloveniji in eden izmed teh krajev je tudi pri Vojniku, torej Gradišče pri Vojniku. Minulo soboto je bilo na vrsti že 9. srečanje krajev, ki nosijo ime Gradišče, in sicer je bilo srečanje v Gradišču pri Vojniku. Gradiščanke in Gradiščani iz vse Slovenije so se zbrali v Voj- niku pri farni cerkvi sv. Jerneja in se po pozdravu gostiteljev in nagovoru domačega župnika Antona Pergerja odpravili proti Gradišču, kjer je potekala osrednja prireditev 9. sreča- nja Gradišč Slovenije.

Anton Klakočar je letošnjim organizatorjem izročil sadiko jablane.

Ob uvodnih govorih organizatorjev, župana občine Vojnik Benedikta Podrgajsa in nastopu moškega pevskega zbora iz Ljubečne so sledile predaje daril organizatorjem in prevzem meča ter knjige Gradišč naslednjim organizatorjem, Gradišču pri Podsredi. Knjigo in meč sta prevzela Jani Bra- čun in Anton Klakočar, ki sta tudi izročila darilo in sadiko jablane, ki je tipična za naš okoliš. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za srečelov z bogatimi na- gradami in prikaz starih orodij, prikaz streljanja s »štuki« oziroma možnarji. Gostje so se lahko nasmejali norčijam Štam- perlovega Pepija, se sprostili ob kmečkih igrah in še in še. Za veselico pa so poskrbeli Modrijani, ki so na noge dvignili staro in mlado, ki je še dolgo vztrajalo na plesišču. Že čas slabo leto dni pa se bodo v vlogi gostiteljev poskusili domačini iz Gradišča pri Podsredi in ni dvoma, da jim 10. Jani Bračun izroča darilo iz domačega Gradišča. jubilejno srečanje Gradišč ne bi uspelo. (Jernej Šulc)

16. julij 2009 | OKo | 15 KRAJEVNI MOZAIK Navdušeni nad Olimjem in tamkaj- šnjimi prebivalci Strogi sodniki, ki so v soboto v okviru tekmovanja Entente Florale ocenjevali Olimje, so bili več kot navdušeni nad urejenostjo kraja in sinergijo ljudi, ki tam živijo in je vidna na prav vsakem koraku. Skupinska slika pred samostanom

Da so v Olimju priprave na tekmovanje evropskih vasi potekale dobro in v pravi smeri, je bilo minulo soboto opaziti na vsakem koraku. Ocenjevalce iz enajstih evropskih držav, ki sodelujejo v tekmovanju Entente Florale, je prvi pozdravil in sprejel župan Peter Misja. Po predstavitvi samega tekmovanja in ocenjevanja ter vseh sodnikov so si le-ti ogledali kratek film o Olimju in se v spremstvu predstavnikov lokalne skupnosti in kraja Olimje z vlak- cem odpravili na pot proti Olimju. V angleškem jeziku jih je vodil Boštjan Misja, ki je prvi postanek naznanil pri pivovarni in pivnici Haler. Urejenost, izkoriščanje sončne energije, domače pivo in pivske klobase so še dodatno doprinesli k odličnemu prvemu vti- su, ki so ga potniki na vlaku dobili že v Podčetrtku. Le nekaj sto metrov naprej so dobrodošlico ob izbrani vinski kapljici in doma- čih dobrotah doživeli pri Amonovih. Po predstavitvi dejavnosti in golf igrišča so se po njem z avtomobilčki tudi popeljali in se odpravili na patanje. Od Amona jih je pot vodila do samostana Oli- mje, vmes pa vodiču Boštjanu ni zmanjkalo besed o posebnostih Olimja. Pri samostanu jih je pozdravil pater Ernest, ki so ga že vsi poznali, saj jih je spremljal na poti. Že po njegovih prvih besedah so bili sodniki povsem očarani. Ogled cerkve Marije Vnebovzete, Sodniki na vlaku petje domačih cerkvenih pevcev in zvok orgel pa je vzdušje le še stopnjevalo. V stari lekarni je pater na svojstven način povedal še zgodbe, ki jih ponazarjajo freske in nekaj besed o zgodo- vini lekarne ter goste povabil na patrove kapljice. Navdušenju s strani sodnikov tako ni bilo ne konca ne kraja. Potem ko so jim predstavili še Kozjanski park in so poskusili dobrote kmečkih žena, suhomesnate izdelke in županovo vino, pa so mislili, da jih nič več ne more presenetiti. Pa jih je. Najprej otroci, ki so zaplesali in jim dali darila, potem pa še samostanski vrt in tovarnica čokolade, ki so jo tudi poizkusili, ter za konec še domačija Jelenov greben in občudovanje jelenov čisto od blizu. Na Jelenovem grebenu so sodniki opravili prvi, najvažnejši del svojega dela. Sledilo je kosilo in posvet sodnikov. Vsi, ki so jih spremljali, pa so nestrpno pričako- vali, kaj bodo po posvetu povedali. Predsednica komisije Avstrij- Prihod k Halerjevim ka Monika Hetsch tudi na predstavitvi ni mogla skriti navdušenja nad vsem, kar je videla, in nad nadvse prijaznimi ljudmi. Poleg urejenosti kraja je pohvalila še ljudi, ki so v kraju našli priložnost za razvoj manjših družinskih podjetij, ki pa si med sabo niso konku- renčna. Kot tistega, ki pa na enem mestu združuje kraj in ljudi, pa je izpostavila patra Ernesta. Pohvalila in zahvalila se je še vsem predstavnikom kraja samega, lokalne skupnosti z županom na čelu ter bližnjim Termam Olimia, ki so svoje ime poiskale prav v tem čarobnem kraju Olimje. »Tudi oceniti Podčetrtek s Termami Olimia bi za nas sodnike bil svojevrsten izziv,« je zaključila Het- scheva in dodala, da se bodo v te kraje kot turisti še zagotovo vrnili. Sodnikom in gostiteljem sta se zahvalila tudi Franc Hudo- klin, predsednik društva Entetnte Florale Slovenija, in tajnik Stojan Praprotnik. Sledilo je razvajanje v Wellnessu Orhidelia, kjer so jim postregli še z izbrano večerjo. Župan Peter Misja je bil ob koncu dneva vidno zadovoljen. Ni skrival ponosa, da je vsem skupaj Pri Amonovih je ob razlagi prijala odlična kapljica. uspelo združiti moči in da se je postorilo vse, kar so želeli, saj so krajani Olimja zares uredili svoje domove in okolico, še posebej tiste, ki so bili ob poti, skozi katero se je popeljala komisija. Župan Misja se že veseli dne, ko bodo ponosno odšli po priznanje na zaključno prireditev, ki bo septembra v Veliki Britaniji. Še posebej pa je bil zadovoljen, ker je resnično vse – od sprejema, ogleda filma do vodenja v angleškem jeziku in sprejema na vseh desti- nacijah, ki so si jih ogledali – potekalo popolno. Resnično so se potrudili in pokazali ter povedali vse tisto, kar je komisija želela slišati. (Zdenka Ivačič) Preizkusili so se tudi v igri golfa.

16 | OKo | 16. julij 2009 KRAJEVNI MOZAIK

Cerkveni pevci iz Olimja so jih v cerkvi pozdravili s petjem. Sprejem pred čokoladnico

Otroci so najprej zaplesali in potem sodnike še obdarili. Zadnji postanek je bil na Jelenovem grebenu.

nja in morda še kaj. Še o knjižnici Bistrica In ker je vsaka prenova ali novo odprtje tudi čas, da se za- zremo nazaj, je knjižničarka Jožica Kunst pripravila seznam knjižničark, ki so delale v knjižnici Bistrica ob Sotli. ob Sotli Leta 1952 je knjižnico od učiteljice Slave Drofenik prevzela Milena Romih (Ravbar). 1956. leta je postala in bila uspešna Že nekaj let za knjižnico v Bistrici ob Sotli skr- ter dolgoletna knjižničarka predmetna učiteljica Ljudmila bi vestna knjižničarka Jožica Kunst, ki je prav Jan. Uspelo ji je povečati število knjig in bralcev. Pri delu sta ji zvesto pomagali njena sestra in Stanka Čepin. Pri izposoja- tako kot številni bralci zelo pogrešala knjižni- nju knjig so pridno pomagale še Darinka Domitrovič Koreni- co, ko je bila skoraj pol leta zaprta. ni, Ivanka Lesjak - Sinkovič, nekaj časa pa tudi Brigita Kra- mer. Ljudmilo Jan je potem zamenjala Lucija Zorenč, za njo Čeprav so se vsi zavedali, da je obnova in razširitev knji- pa je knjižničarka postala Jožica Kunst, ki to delo opravlja žnice nujna, se jim je vseeno zdel čas, ko je bila knjižnica še danes in ki ji je v stiski na pomoč priskočila Lidija Geršak. zaprta, neskončen. Vendar so danes toliko boj veseli, ker Kunstova je ob tem še dodala, da so ji pomagali še Franc je knjižnica dobila novo podobo, ki je zagotovo prijaznejša Horvat, Darja Hohnjec ter Anita in Martin Pratengrazer, ki so in izposoja knjižnega gradiva je zato še zanimivejša in bolj ji dostavljali knjige iz šmarske knjižnice. (Z. I.) dostopna. V času od ponovnega odprtja v knjižnici Bistrica ob Sotli, ki je enota javnega zavoda Knjižnica Šmarje pri Je- lšah, uvajajo sistem računalniške izposoje knjižnega gradiva. Pri tem dosedanji knjižničarki Jožici Kunst, ki je tako kot bralci pogrešala knjižnico, ko je bila zaprta, pomaga Irena Rudolf. Jožica Kunst je povedala, da imajo trenutno v knji- žnici v ročni evidenci vpisanih več kot tristo članov, da pa jih je okrog 130 takih, ki so redni obiskovalci knjižnice. Med njimi je največ osnovnošolcev, ki po njenih besedah zelo pridno berejo in si izposojajo knjige. Kunstova je še dodala, da mnoge člane knjižnice še vedno bega nov delovni čas, na katerega se še niso povsem navadili in prav vse zato ponovno obvešča, da je knjižnica odprta v torek dopoldne od 10. do 15. ure in v petek popoldne od 13. do 18. ure. Poleg izposoje knjig si Irena in Jožica želita in se bosta trudili pripraviti literarne večere, ure pravljic, potopisna predava- Dolgoletni knjižničarki Jožici Kunst danes pomaga Irena Rudolf.

16. julij 2009 | OKo | 17 KOZJANSKI PARK Zakaj v Kozjanskem parku raziskujemo, izobražujemo, osveščamo? Ena od pomembnih dejavnosti, ki jih javnemu zavodu Kozjanski park nalaga Zakon o ohranjanju narave, je izobraževalno-raziskovalna in osveščevalna dejavnost. Rezultat so razne osveščevalne akcije ob mednarodnih okolj- skih dnevih, kot so dan voda, dan Zemlje, dan biotske pestrosti, dan okolja, dan parkov, dan muzejev … Namen teh dni je, da Raziskovanje v naravi. se spomnimo in ozavestimo pereče probleme, ki se odvijajo v okolju in naravi. Ob teh dnevih organiziramo čistilne akcije, lite- sorji in študenti arhitekture smo popisali pomembnejšo stavbno rarne natečaje, razstave, pohode, predavanja ... Pomembno dediščino več kot polovice območja Parka. Kdor želi graditi je, da takšne akcije organiziramo in izvajamo skupaj z doma- stanovanjsko ali gospodarsko poslopje v skladu z arhitekturno čimi prebivalci. Še bolj pomembno pa je, če pride pobuda za kontinuiteto, tradicijo domačega okolja, si lahko s temi popisi in takšno akcijo od domačinov samih. načrti precej pomaga. Poleg tega pa v Kozjanskem parku že vrsto let organiziramo iz- Poznavanje favne in flore Kozjanskega je bilo še nekaj let na- obraževalne in raziskovalne delavnice za šolajočo se mladino, zaj relativno neznano. S študentskimi biološkimi raziskovalnimi od osnovnošolcev do študentov. Izobraževalno-raziskovalne ak- delavnicami smo poznavanje rastlinstva in živalstva, naših sobi- tivnosti so v zgodnjih letih obstoja Kozjanskega parka posegale vateljev, precej izboljšali. Rezultati popisov favne in flore so po- bolj na področje kulturne dediščine oziroma družboslovja, v za- kazali, da imamo tu precej rastlinskih in živalskih vrst, ki spadajo dnjih letih pa se družboslovju vedno bolj pridružuje naravoslov- med redke ali ogrožene. To je precej pripomoglo k temu, da je no področje, kar je v skladu s poslanstvom Kozjanskega parka, kar 70 % območja Kozjanskega parka dobilo status evropsko ki ima status zavarovanega območja narave, in sicer regijskega pomembnega naravovarstvenega območja Natura 2000, kar parka. Povsem jasno pa je, da mora biti v regijskem parku, ki je ima za posledico dosti večjo možnost pridobivanja sredstev iz poseljen, poznavanje ved s področja družboslovja in naravo- evropskih skladov in programov. slovja uravnoteženo. Večine naravovarstveno pomembnih ha- Še nekaj let nazaj znanost skoraj ni vedela za pojave tako ime- bitatov, življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, namreč novanega osamelega krasa na Kozjanskem. Krasoslovna delav- ne bi bilo brez uravnoteženega, trajnostnega ravnanja človeka nica s študenti in profesorji geografije je začela s popisovanjem z naravnim okoljem. in opisovanjem teh pojavov in je bila vzrok za diplomsko nalogo Še niso daleč časi, ko je bilo območje Kozjanskega skorajda na to temo, ki pomeni prvo resno raziskavo pojavov osamele- črna luknja v stopnji raziskanosti, predvsem naravnih pojavov. ga krasa na Kozjanskem. Skozi tovrstno raziskovanje smo tako Ko smo pred leti v Kozjanskem parku začeli z izobraževalnimi navezali dobre in uspešne stike z različnimi znanstveno-razisko- in raziskovalnimi delavnicami in to dejavnostjo nasploh pa do valnimi institucijami od inštitutov do fakultet ter s posameznimi danes, se je to stanje precej popravilo. raziskovalci in znanstveniki. Vsaka delavnica pomeni pomemben doprinos k poznavanju Izobraževalno-raziskovalne delavnice, tabori v Kozjanskem par- prostora Kozjanskega parka, pa četudi so njeni udeleženci le ku so ponavadi usmerjeni na eno ali več tematik, ki se tičejo osnovnošolski otroci. Pri otrocih se namreč včasih utrnejo pov- določenega področja bodisi naravoslovnega, družboslovne- sem preproste, a zelo uporabne in logične ideje, ki so lahko ga, ekološkega itd. Poleg samega spoznavanja teh posame- osnova za povsem resno raziskavo. Dosti otrok, ki so se naših znih tematik udeleženci v veliki meri spoznajo tudi zavarovano delavnic udeležili kot osnovnošolski učenci, je pozneje izdelalo območje Kozjanskega parka in razloge za njegovo zavarovanje marsikatero kvalitetno seminarsko, diplomsko ali drugo razisko- ter način varovanja. valno delo z območja Kozjanskega parka. Izobraževalno-raziskovalna dejavnost pomeni tudi promocijo Rezultati raziskovanja območja Kozjanskega parka na tovrsten Kozjanskega parka doma in po svetu. Sem prihajajo študentje, način so pripomogli k dosti boljšemu poznavanju etnološke in profesorji, raziskovalci, za katere se je potrebno potruditi, da stavbne dediščine Parka, torej dosti več vemo o tem, kako so gredo od nas z dobrimi vtisi in ponesejo dober glas po Slove- živeli naši predhodniki tukaj na Kozjanskem, s čim so se ukvarjali niji in širše po svetu. V Parku dajemo enakovreden pomen tudi in kako so si znali izboljšati kvaliteto življenja z materiali, ki jih je delavnicam, katerih udeleženci so osnovnošolski otroci. Tudi ti nudilo domače naravno okolje. Etnološke delavnice so dodo- otroci bodo nekoč odrasli in prav je, da jim že v najzgodnejši bra raziskale obrti ter duhovno kulturo. V sodelovanju s profe- dobi predstavimo vrednote, ki so ključnega pomena za življenje v prihodnosti in pravilen način ravnanja z njimi. Povsem napačno je stališče, da je udeležba na delavnicah, ki se odvijajo zelo blizu doma in domače okolice, nepotrebna in nesmiselna. Drži namreč ravno nasprotno. Poznavanje doma- čega okolja je še pomembnejše za domačine, ki bodo morda ostali, živeli v rodnih krajih. Za te je še predvsem pomembno poznavanje vrednot, kvalitet doma in domače okolice, nena- zadnje lahko to pomeni precej višjo kvaliteto življenja tako v du- hovnem kot v ekonomskem smislu. Če nekaj ne poznaš in ne veš, s tem tudi ne boš znal živeti v sožitju, kaj šele to uporabiti v vsestransko korist. Pomembno je, da imamo domačini znanje in sposobnosti značilnosti domačega kraja izkoristiti sebi v prid, seveda na primeren, trajnostno naravnan način. To pa lahko storimo le z vedenjem, znanjem. In to znanje se mora pričeti kopičiti že pri najmlajših. Bistvo je v znanju in pravilnem odnosu do narave in soljudi. Če bomo uspeli to naučiti naše najmlajše, bo življenje v prihodnosti gotovo lepše in boljše. Barbara Ploštajner Krasoslovne delavnice.

18 | OKo | 16. julij 2009 KOZJANSKI PARK

V geografski skupini so se ukvarjali s svetlobnim onesnaže- Mladi raziskovali njem parka in umetnimi lučmi, ki kvarijo nočno nebo. Ge- ološka skupina je izdelovala dinozavre, izdelali pa so še maketo Kozjanskega parka nekoč. V ekološki delavnici so Kozjanski park raziskovali, kako javne institucije na območju parka skrbijo za varstvo okolja, v biološki delavnici pa so spoznavali rastli- Naravoslovni tabor v Kozjanskem parku v ne in živali v Kozjanskem parku, ki velikokrat spadajo med času počitnic postaja že stalnica. Vsako leto redke in ogrožene. V petih dneh, ki so jih udeleženci tabora preživeli v Kozjanskem parku, so se marsikaj novega naučili, pa ga organizirajo zato, ker je ena temeljnih med njimi pa o se stkale tudi prijateljske vezi, čeprav so bili nalog parka tudi izobraževanje mladine. iz različnih krajev Slovenije. Vodji tabora so pomagale še Mojca Kunst, Tatjana Zalokar in Polona Gorišek. Barbara Ploštajner, vodja letošnjega naravoslovnega tabora v Kozjanskem parku, je povedala, da se otroci prav na Iva Gobec, Ljubljana: »Na tovrstnih taborih skozi različne delavnice marsikaj naučijo. taboru mi je zelo všeč, ker V okviru tabora so bile organizirane štiri skupine: geograf- raziskujemo naravo in vse, ska, geološka, ekološka in biološka. kar je v Kozjanskem parku. Zelo sem uživala v gozdu, ko smo spoznavali rastline in ži- vali in jih določevali, pa tudi pohodi so bili zelo zanimivi.« Jaka Kunst, Srebrnik: »Na taboru sem bil letos že drugič. Všeč mi je bilo, ko smo ho- dili na pohode in raziskovali rastline, pa tudi izdelovanje dinozavrov je bilo zanimivo. Vesel sem bil še, ker je bilo dovolj časa za druženje in Udeleženci naravoslovnega tabora v Kozjanskem parku z mentoricami. igranje.«

izgleda. Ne po naročilu in ne za plači- Vsak stol ima lo, temveč po navdihu, ki mu narekuje združevanje razpoložljivih materialov ali novo izdelanih sestavnih elementov svojo zgodbo v unikatne konstrukcijske različice stolov, ki jih krasita robustnost in trajnost in Razstavi Spodnje perilo ven nosijo samosvoj estetski pečat. in fotografski razstavi Dotik Začetne faze izdelave stolov pogosto zastavi z orodjem, ki je prej izjema kot narave ter stalni razstavi ste- pravilo. kla se je v začetku julija pri- Zamisli črpa iz narave, zlasti iz oblik ži- družila še razstava »Masivni vali, ki so mu najbližje in najljubše. Vča- sih se Ziherlova motivika dotakne tudi stoli Franca Ziherla«. drugih področij, kot so skladnost dveh oseb, trpkejša življenjska izkušnja ali na- Upokojeni gozdar Franc Ziherl iz Vodic božna vsebina. S svojimi izdelki dokazu- že vrsto let ljubiteljsko izdeluje lesene je, da za uporaben in privlačen lesen stole nenavadnih oblik, konstrukcij in stol ni nujna formalna oblikovalska izo- brazba, zadostuje lahko že dobro poznavanje lesa ter prefinjen občutek za statiko in figuraliko bodočega izdelka. Njegovi stoli in njihova pojavnost sami po sebi sprožajo v človeku zanimanje, da si jih pobliže ogleda, jih prime v roke Avtor je o vsakem stolu povedal svojo zgodbo. in potežka, da se nanje usede in pre- izkusi, ali se za njihovo robato, a lično nije. Ob odprtju je kustos Vladimir lrman izvedbo krije udobje, ki naj bi nam ga predstavil avtorja, sam avtor pa je ob stoli nudili. ogledu razstave o vsakem stolu pove- Razstavo »Masivni stoli Franca Ziherla«, dal svojo zgodbo. Odprtje razstave sta Francu Ziherlu in kustosu Vladimirju lrmanu sta ki so jo postavili v obrambno galerijo, popestrili sopranistka Martina Zapušek se zahvalila direktor Kozjanskega parka Ivo so v Kozjanskem parku pripravili v so- in citrarka Jasmina Levičar. Trošt in Nataša Ferlinc Krašovic. delovanju s Tehniškim muzejem Slove- Kaligrafija V Kozjanskem parku v začetku avgusta pripravljajo še dve delavnici kaligrafije oziroma lepega pisanja pod vodstvom Mira Kneza. V obeh delavnicah imajo še nekaj prostih mest, zato vabijo vse, ki jih to zanima, da se obrnejo na upravo Kozjanskega parka, 03 800 71 10, Valerija.

16. julij 2009 | OKo | 19 NASVETI

gnojimo in zasadimo z nizkim fižolom, rdečo peso, korenjem, endivijo ter radiči. V juliju je optimalen čas za setev oz. sadi- tev radičev. Najbolje uspeva v srednje težkih tleh. Ne prene- se gnojenja s svežim hlevskim gnojem, ker povzroča gnitje. EK Pri nas poznana sorta palla TIC rossa oblikuje rdeče glavice KO značilno rahlo grenkega oku- sa, vendar nadvse bogata z vitaminom C in karotenom. Radič vsebuje snovi, ki pospe- šujejo presnovo in kroženje krvi ter uravnavajo prebavo. Radič pan di zucchero, poznan kot zeleni radič ali štrucar, naredi podolgovato, kompaktno gla- Poškodovane vo in je odličen nadomestek solate v zimskih dneh. V hladnem Rubriko prostoru ima tudi dobro skladiščno obstojnost. Če imamo pro- pripravlja: stor, je boljše, če ga skladiščimo Helena Štravs rastline po toči pokonci. Radič, znan po imenu Na našem območju nam je narava z leta v leto naklonjena s castelfranco, oblikuje velike točo. Prizadene vrtnine, poljščine, vinograde, rože, nas … Kako svetlo zelene in rdeče pisane ravnati? Čim prej iz poškodovanih vrtnin, glavice, vendar je zelo občutljiv sadnega drevja, grmovnic in rož očisti- na mraz. V tem času pa sadimo ti vse polomljene dele, ostanke razbitih tudi kitajsko zelje. Na začetku in natolčenih plodov in listov pa z rastlin moramo biti pazljivi glede ško- odstraniti ali porezati. Vrtnine in rože je dljivcev, predvsem bolhačev. dobro poškropiti s fungicidom, npr. bra- Ko preraste fazo bolhačev, je vo ima kratko karenco, 7–14 dni, odvi- kitajsko zelje čudovita rastlina, sno od kulture. Obvezno po poškodbah ki jo pozimi lahko pripravljamo s točo dodati drin, ki vzpodbuja rast in na veliko načinov. Okusna je obnovo celic ter dobro deluje na vse ze- kot solata z različnimi dodatki, lene dele rastlin, posebno v stresnih situ- kot sta krompir ali jajce, lahko acijah, kar toča zagotovo je. Če našega vrta ne želimo škropiti jo dušimo, uporabimo v zele- s fungicidi, je dobro, da vse rastline poškropimo vsaj z drinom. njavnih juhah … Čas za sajenje Držimo se navodil in ne pretiravamo s koncentracijo. Je nara- radičev in kitajskega zelja je od začetka julija pa tja do sredine ven biostimulator in nima nobene karenčne dobe. avgusta. Najbolje je, da sadimo na dva termina, ker imamo na Gredice, kjer smo izkopali krompir, globoko prerahljamo, do- ta način svoj pridelek hitro in dolgo.

sicer dva oz. trikrat v rastni dobi: prvič ob zapiranju grozdov, drugič ob začetku zorenja in tre- tjič v sredini zorenja jagod oz. tri tedne pred trgatvijo. Zaradi pomanjkanja agrometeoroloških postaj, poznavanja dinamike razgradnje FF sredstev na grozdju v naših klimatskih razmerah in ustreznega modela ovrednotenja ekonomske škode zaradi pojava bolezni pri nas ne moremo govoriti o načrtovanem in organiziranem upravljanju zatiranja sive plesni, kot ga poznajo v nekaterih drugih državah. Zaradi pojava odpornih sevov glive B. cinerea, predvsem na Možnosti ome- fungicide starejše generacije, je potrebno pri njihovi uporabi poskrbeti za antirezistentno strategijo. Pri tem imam v mislih me- njevanje FFS za zatiranje sive plesni v rastni dobi in med vegeta- jevanja pojava cijami, s čimer zmanjšamo možnost pojava dodatnih odpornih sevov v naravi. Piše: Igor Horvat univ. dipl. ing. agr. sive plesni Ukrepe za omejevanje sive plesni v vinogradu delimo na pre- ventivne in kurativne. Med prve štejemo ustrezne agro- in am- pelotehnične ukrepe. V prvi vrsti gre za izbor klonov, ki imajo manj zbite grozde. Nadalje pri gostoti sajenja in izbiri gojitve- ne oblike upoštevamo bujnost rasti in rodnost sorte ter dolži- no členkov na rozgah. Med najpomembnejše agrotehnične ukrepe v rodnih vinogradih uvrščamo pravilno obremenitev, pravočasno in količinsko zmerno gnojenje z dušikom, ustrezno obdelavo tal ter zatiranje pasastega in križastega grozdnega sukača. Z ampelotehničnimi ukrepi (spravljanjem mladik, od- stranjevanjem zalistnikov, odvečnih grozdov in listov) je potrebno zagotoviti zračnost in osvetljenost listne površine in območja grozdov (približno 60 % osvetljenih grozdov), kar zagotavlja ustrezno mikroklimo trsa. Če nam z zgoraj navedenimi ukrepi ne uspe omejiti pojava sive plesni na grozdju in je količina padavin med rastno dobo pre- velika, moramo za njeno zatiranje uporabiti fungicide (kurativni ukrep). V Sloveniji je (žal) njihova uporaba večinoma rutinska in

20 | OKo | 16. julij 2009 DUHOVNO OKO

človek ne mogel vzdržati, praznovanje: pospravili so Počitnice če ne bi vsako leto za nekaj po hišah in uredili njihovo časa “izpregel”. Listina dru- okolico, se temeljito umili gega vatikanskega koncila in se preoblekli. Vse te zu- z Bogom o Cerkvi v sedanjem svetu nanje stvari so pripomogle, pravi: »Prosti čas naj se pra- da je praznovala tudi duša, Zajadrali smo v drugo po- vilno uporablja za razvedri- kajti človek je telesno in du- lovico julija. Šolarji imajo za lo in utrjevanje duševnega hovno bitje. Današnji ljudje, sabo že mesec počitnic, in telesnega zdravja.« Malo zlasti mladi, ne dajo veliko mnogi delavci in uslužben- dalje beremo: »Vsi delav- na te reči, kar je v neki meri ci so na dopustu. V evan- ci morajo imeti tudi dovolj tudi znamenje duhovne geliju smo slišali, da je tudi počitka in prostega časa, osiromašenosti. Oh nede- Jezus svoje učence, ki so se da poskrbijo za družinsko, ljah in praznikih je bilo tudi vrnili s prvega misijonskega kulturno, družbeno in ver- družinsko kosilo nekoliko potovanja in mu pripove- sko življenje.« Boga nikoli bolj bogato. Vse te stvari dovali, kaj vse so doživeli ne pošljemo na počitnice. so ljudi povezovale in jim in naredili, postal na do- On je z nami vedno in pov- dajale moč za vsakdanje pust. »Pojdite na samoten sod. Čaka nas tam, kamor napore, ki so jih čakali. kraj sami zase in se nekoli- gremo: bodisi v gore, kjer je Danes je življenje povsem Piše: Jožef Rogač, župnik v ko odpočijte.« To je smisel njegovo navzočnost mor- drugačno: cerkvenih pra- Podčetrtku in v Polju ob Sotli počitnic, dopusta: nabrati da najlažje dojeti, bodisi ob znikov skoraj več ni, pa še si novih moči za delo, najti morje ali kam v samoto. ti so med tednom, ko mora ljudem prinese nekaj osve- čas zase, za svoje najbližje, Nekoč so ljudje živeli tesno večina ljudi iti na delo; ne- žitve, kristjanu pa omogo- sklepati nova prijateljstva, povezani z zemljo in niso delje za mnoge niso več ča najboljšo “osvežitev” širiti svoje obzorje. Če smo poznali počitnic in dopu- dnevi brez dela in niso po- skok v nadnaravni svet. To kristjani, v svoj počitniški stov, ampak samo prazni- svečene Bogu, kakor ve- je tudi šola za počitnice in “program” vključimo tudi ke, ki so bili priložnost za leva tretja Božja zapoved, dopust. Angleži imajo za to Boga, saj nas on čaka v telesni počitek, utrjevanje ampak ukvarjanju z dru- izraz “holidays”, kar v do- vseh lepotah narave, ki jih medsebojnih odnosov in gačnimi opravili. Mnogi, ki besednem prevodu pome- odkrivamo, in v ljudeh, s povezavo z Bogom. Ob- se sicer imajo za kristjane, ni “sveti dnevi”. katerimi se srečujemo. Če hajanje nedelj in prazni- ne najdejo časa za ne- Iz srca vam voščim, da bi kristjan na počitnicah ali kov se je pričelo že sredi deljsko mašo. Preprosto ne bili dnevi letošnjih počitnic dopustu “izključi” Boga, s popoldneva prejšnjega pomislijo, da je povezanost za vse resnično sveti dnevi, tem razodeva, da ta čas dne, ko so zvonovi vabili k z Bogom neusahljivi vir no- ki bi vas prerodili, osvežili in gleda kot priložnost, da se “delopustu” (od tod priha- tranje moči in miru ter med- okrepili. “razdivja”. ja beseda dopust). Ljudje sebojne povezanosti. Vsak Sodobni način življenja je so pustili delo ter se zuna- konec tedna (danes temu tako hiter in napet, da bi nje in notranje pripravili na pravimo vikend) pametnim ORATORIJ 2009 Oratorij bo potekal od 18. do 23. avgusta v farah Olimje, Podčetrtek in Polje ob Sotli za vse tamkajšnje otroke. Organizatorji otroke pozivajo, da se čim prej prijavijo pri svojih župnikih. Letošnji prvi Obhajilo V fari Polje ob Sotli sta bila letos dva krščenec prvoobhajanca. Mitja Ivačič in Goran Hostnik. V fari Polje ob Sotli krst ni preveč po- gost, zato so vsakega še posebej veseli. Prvi krščenec v letu 2009 je bil Rok Babič, ki je že tretji otrok družine Babič, kjer imajo še štiriletno Evo in dveletne- ga Jureta. Če bosta starša tudi v bo- doče tako pridna, lahko kakšen krst pri njih pričakujemo spet čez dve leti. (OKo)

16. julij 2009 | OKo | 21 KRAJEVNI MOZAIK, ČESTITKE, OGLAS Poletje v družbi knjige Marico so obiskali Poletje je čas, ko se vsaj za nekaj dni prepustimo brezdelju, se odpravimo na potep in postorimo vsaj nekaj tistega, za kar nam med letom abraham in sosedje zmanjka časa. In večina od nas si prav zdaj vzame tudi čas za branje leposlovja. Vaščani Srebrnika so svojo sovaščanko Marico Debelak ob S polic vzamemo knjige, ki smo jih med letom odlagali, pogledamo v njenem srečanju z abrahamom prijetno presenetili. Pripra- svoje sezname in se seznanimo z novostmi, ozremo se po izložbah knji- garn, povprašamo prijatelje za priporočila, poiščemo lestvice najbolj vili so jih slavolok in celo Abrahama, ki je vse mimoidoče branih knjig … in tako se s seznamom odpravimo v knjižnico. pozdravljal ob njenem domu. Sosedje pravijo, da je Marica Zagotovo se vam je že kdaj zgodilo, da so bile knjige, ki ste jih iskali, dobra soseda, ki rada priskoči na pomoč, in čeprav je rada izposojene (posebno, če so bile to novejše uspešnice) in da je bila glasna, jo imajo vsi radi, saj je dobrega srca. Da pa so va- že precej dolga vrsta rezervacij pred vami. In verjetno ste se znašli v ščani Srebrnika med sabo zelo povezani, dokazuje tudi to, zadregi, katero knjigo pa zdaj izbrati. kako so prišli Marici voščit. Vsi skupaj in vsi z istimi iskrenimi V naslednjih vrsticah vam želimo knjižničarji šmarske knjižnice in vseh njenih enot predlagati nekaj knjig, ki vas lahko spremljajo to poletje. željami: da bi bila zdrava, srečna in zadovoljna ter ostala Vse knjige, ki vam jih predlagamo, so z našega priporočenega sezna- tako dobra soseda. In čeprav se Marica vedno izogiba fo- ma 3. bralne značke za odrasle. Verjetno se še vsi spomnite bralne tografskemu aparatu, je skupaj s svojimi sosedi in sorodniki značke v osnovni šoli, mi pa smo predlani k branju povabili odrasle. vseeno stopila pred fotografski objektiv, ki je za vedno obe- Odziv je vsako leto večji in veseli bomo, če se nam boste letos tudi vi ležil zanjo tako poseben dan, kot je srečanje z abrahamom. pridružili. V vseh knjižnicah in na naši spletni strani (www.s-je.sik.si) je (OKo) dostopen priporočeni seznam, iz katerega si izberete 5 knjig in jih pre- berete do sredine novembra. Ni vam potrebno pisati obnove, samo obkrožite naslove prebranih del ter oddate zgibanko v vašo krajevno knjižnico. Na zaključni slovesnosti seveda dobite priznanje in še kaj … In kaj letos priporočamo v branje? Aksinja Kermauner je napisala imenitno humorno-ironično pripoved sodobne slovenske žene, mame in ljubice … z naslovom Dnevnik Hi- acinte Novak. Igor Karlovšek nam v romanu Gimnazijec pripoveduje zgodbo o fan- tu, ki skrene s prave poti, a vztraja v svojem uporništvu in volji do ži- vljenja. Marinka Fritz - Kunc nas nagovarja z zgodbo o odvisnosti, okoliščinah in posledicah, ki odvisnika in njegovo družino kot vrtinec potisnejo navzdol – v romanu Borboletta. Miško Kranjec in Feri Lainšček nas vabita v svet ob Muri, poetičen in tudi trd … Strici so mi povedali, Ki jo je megla prinesla, Namesto koga roža cveti je le nekaj predlogov. Jože Tomažič je opisal barvito dogajanje, naslonjeno na pohorski svet in njegove ljudi v delih Pohorske bajke, Pohorske legende, Pohorske pravljice. Zgodba o treh ženskah in njihovi skupni usodi sporoča, da je potrebno prisluhniti srcu – in to nam sporoča tudi pisateljica Susanna Tamaro v knjigah Pojdi, kamor te vodi srce, Poslušaj moj glas … Sandra Paretti piše o spoznanju, da nekatere stvari lahko obdržiš, ne vseh, nekatere pa – tudi ljubezen. Priporočamo vam njene romane Zima, ki je bila poletje, Ženskar, Sreča v zakupu … Ponovno vas vabimo k prebiranju del sester Bronte in njihovih strastnih zgodb o ljubezni, močnejši od smrti – Sirota iz Lowooda, Gospa s Pu- stega brega, Shirley … Vsi, ki si v teh vročih dneh zaželite sproščujočega branja romantične zgodbe z zanimivimi zapleti, vzemite v roke enega od romanov Jen- nifer Crusie: Stava, Spletke ali Noro zaljubljena. Tisti, ki pa ste ljubitelji mojstrskih zapletov s presenetljivimi in logičnimi razpleti, boste zagotovo segli po kriminalkah Agathe Christie: Umori po abecedi, Tretje dekle, Trinajst pri večerji, Umor v Orient ekspresu … Ravnodušne pa vas tudi ne bo pustila življenjska zgodba enega najbolj znamenitih športnikov sodobnega časa – zgodba o uspehu, tra- gediji, osebni preobrazbi in upanju – Lance Armstrong: Ne gre samo za kolo. Valerio Massimo Manfredi pa nas z Aleksandrom Velikim popelje v zgodovino. In za konec vam za jasna jutra in sanjave večere priporočamo, da izberete pesem – iz poezije naših žlahtnih pesnic Mile Kačič, Neže Ma- urer, Svetlane Makarovič in Magdalene Kovačič. Čestitamo!

Tadej Ulčnik iz Trebč je končal deveti razred osnovne šole in v teh dneh uživa zaslužene brezskrbne počitnice. V vseh devetih letih osnovnošolskega izobraževanja je blestel kot najboljši učenec, ki se je izkazal na mnogih področjih. Še posebej sta na vse to ponosna njegova stara mama Ivanka in stari ata Ivan iz Križan Vrha, ki mu iskreno čestitata v želji, da bi bil tudi tako uspešen srednješolec.

22 | OKo | 16. julij 2009 OTROŠKO OKO

Udeleženci teniškega kampa pa so ob koncu kampa po- Otroci osvajali znanje vedali, kaj jim je bilo najbolj všeč. Jure Virant: »Na teniškem tenisa taboru je bilo zelo zanimivo. Igrali smo tenis in se veliko Tenis klub Kozje je za osnovnošolce organizi- novega naučili. Zelo vesel sem bil tudi, ko smo se šli ral teniški kamp, ki so se ga udeležili učenci kopat in se igrali razne igre. osnovnih šol Bistrica ob Sotli, Kozje in Lesič- Spoznal sem nekaj novih pri- no. jateljev in bilo je res zabav- no.« Prvi teniški kamp v Kozjem je vodil Blaž Hartl, njegov pomoč- nik pa je bil Primož Hostnik. Na njuno veliko veselje je bilo zanimanje za tabor veliko, saj se ga je udeležilo kar dvajset Tina Kunej: »Rada igram otrok, starih od sedem do trinajst let. Blaž Hartl je povedal, tenis in vesela sem bila, ker da so se za tabor odločili, ker so želeli, da otroci čas poči- smo veliko igrali in sem se tnic preživijo nekoliko drugače, da se med sabo spoznajo marsikaj novega tudi nauči- in se seveda seznanijo z igro tenisa ter da prosti čas ne pre- la. Igrali smo tudi med sabo živijo le pred televizijo in računalnikom. Tabor je trajal pet in ta teden počitnic je bil res dni po osem ur. Vsak dan so za otroke organizirali prevoz pester in zanimiv.« s kombijem do mesta dogajanja in tako razbremenili star- še. Dvakrat dnevno so igrali tenis, vmes pa je bil čas tudi za druženje in razne igre, gledanje filma, odpravili so se na pohod, najbolj pa so se vsi udeleženci razveselili kopanja v Termah Rogaška. V času tabora so udeleženci osvojili Anja Rjgl:« Všeč mi je bilo, forhand, bekend, igro na mrežo, kako se obnašati pri igri ker smo lahko tenis igrali tenisa in fair play. Vodja Blaž je povedal, da sta bila s Pri- med sabo in sem lahko ve- možem z izvedbo teniškega kampa zelo zadovoljna. Otroci liko ponovila, saj tenisa že so se med sabo odlično razumeli, zelo hitro so osvojili igro dve leti nisem igrala. Igrali tenisa in drug drugega spodbujali. »Letošnji kamp je bil prvi smo se še veliko družabnih tovrstni kamp in glede na uspešnost bomo z njim vsekakor iger, bili v telovadnici in se nadaljevali,« je povedal Hartl ter poudaril, da je vesel tudi, odšli tudi kopat.« ker so jim pri izvedbi na pomoč priskočili domači sponzorji in so zato lahko kamp še kvalitetnejše izvedli. Kamp so otroci zaključili z zaključnim turnirjem in piknikom ter učiteljema tenisa obljubili, da bodo tudi doma pridno vadili in igrali. Gašper Reher: »Na taboru (Zdenka Ivačič) smo predvsem veliko igrali tenis, naučil sem se igrati na malo mrežo. Zelo všeč mi je bilo, ko smo se šli kopat, pa tudi nove prijatelje sem spoznal. Sedaj bom tenis še raje igral.«

Zahvala

Teniški kamp ne bi bil izpeljan v takem obsegu brez pomoči donatorjev. To so: Terme Rogaška, Športna zveza Kozje, Dr. Harvey, Rajmax d. o. o., Vladimir Pečnik s. p., Darko Kukovi- čič s. p., Štus Design ter osnovne šole: Kozje, Bistrica ob Sotli, Mladi tenisači z Blažem in primožem Lesično. Najlepša hvala vsem, ki so priskočili na pomoč. Nadarjen šahist Francis Francis Pogačič iz Pristave pri Mestinju je zelo nadarjen ša- hist. V tem letu je dobil dve medalji in pokal za tretje mesto med učenci devetletke. Udeležil se je tudi državnega tekmovanja. Francis je star osem let in končuje drugi razred osnovne šole Pristava pri Mestinju. Igra v šahovskem klubu Šmarje pri Jelšah. Kot dobrega šahista so ga v začetku julija povabili na šahovski tabor Pohorje 2009. Nekaj smo plačali sami, preostanek pa je kot zelo talentiranemu učencu pri- speval ravnatelj Darko Pepevnik, za kar se mu Francis lepo zahvaljuje! Francis je poleg tega velik ljubitelj knjig. Pri svojih osmih letih je prebral okoli 2400 knjig. Bere že od četrtega leta, rad pa rešuje tudi križanke in sudoku. Tako mu je vsak dan prekratek. Mislimo, da je to zelo pohvalno, saj so obi- čajno otroci raje za računalnikom kot pri knjigah. (OKo) Francis je na sliki tretji z desne

16. julij 2009 | OKo | 23 KRAJEVNI MOZAIK Morske radosti na Debelem rtiču

Skupaj z vzgojiteljico Tino Prihod na Debeli rtič

Konec junija se je na zdravstveno letovanje na Debeli rtič od- pravilo več kot 140 otrok, ki so tam preživeli dvanajst nepo- zabnih dni. Zdravstvenega letovanja na Debelem rtiču se je tudi letos pod taktirko Medobčinske športne zveze Šmarje pri Jelšah udeležilo več kot 140 otrok iz upravne enote Šmarje pri Jelšah. Med njimi je bilo kar 51 otrok iz občin Bistrica ob Sotli, Kozje in Podčetrtek. Nekateri med njimi so bili na morju prvič. Zanje so skrbeli vzgojitelji Tina Faller, Nena Hrušovar, Miha Cvetič, Patricija Kajba, Špela Pepevnik, Boris Pohajač in Benjamin Li- pnik. Vodja celotnega letovanja je bil David Ivačič, ki ima najdaljši staž med vzgojitelji. Kot vzgojitelj se je zdravstvenega letovanja na Debelem rtiču udeležil kar enajstkrat in dodobra pozna tamkajšnje dogajanje, ki je še vedno potekalo pod bu- dnim očesom Jake Rihtariča. Na letovanju je bilo poskrbljeno tudi za 24-urno zdravstveno oskrbo. Otroci so bili nameščeni Miha in David s svojimi varovanci v bivalnikih in kamperjih. Vsak dan je bilo kljub malce slabše- mu vremenu na sporedu kopanje, ki so se ga otroci seveda najbolj veselili. Poleg kopanja so vzgojitelji poskrbeli, da jim nikoli ni bilo dolgčas. Organizirali so razne ustvarjalne delavnice, večeri pa so bili rezervirani za tematske zabave. Po spo- znavnem večeru je sledil krst novih vzgojiteljev, kar dvakrat so pripravili letni kino in izbor mistra ter miss Debelega rtiča 2009. Tudi brez prave gasilske veselice ni šlo, na kateri so v obliki sre- čelova prodajali izdelke otrok in izkupiček namenili za nakup 60 kilogramov lubenic, s katerimi so se otroci zadnji večer tudi sladkali. Manjkale niso niti športne in družabne igre, izvedli pa so tudi prvo ribiško tekmovanje. Udeleženci tekmovanja so se za nagrado udeležili nočnega lova na sipe. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za red v bivalnikih in kamperjih, saj so vzgojitelji dnevno ocenjevali njihovo urejenost. Vsi udeleženci letovanja so se z ladjico tradicionalno odpravili v Piran, kjer so si ogledali to staro obmorsko mesto. Spoznavali pa so ga na zelo zanimiv način, v obliki iskanja skritega zaklada. Patricija in Nena s svojo skupino otrok Letovanje je bilo za mnoge prekratko, saj so se med otroki stkale pristne prijateljske vezi, preskočile pa so tudi iskrice ljubezni. Za zadnji, dvanajsti dan so s svojim prispevkom poskr- bele občine. Tudi od vzgojiteljev so se otroci težko poslovili, saj so tudi zaradi njih preživeli dvanajst zares čudovitih dni. (Zdenka Ivačič)

Eden izmed skritih zakladov Pirana Otroci in Špela

24 | OKo | 16. julij 2009 SVET MLADIH, OGLAS Ubiranje »Bližnjic« v Otroško ustvarjanje Ustvarjalne delavnice v MC BoS so že klasika. Kljub temu BoSu da ima idejna vodja delavnic Mojcej zaradi službenih ob- veznosti vedno manj časa, ji je s pomočjo Irene, Andreja, Prvi vikend v juliju se je v Bistrici ob Sotli odvil Drejčija in Natalije uspelo izvesti čudovito delavnico. V njej pripravljalni vikend na mednarodno mladin- so otroci barvali majčke v dveh tehnikah. V batik tehniki, kjer so majčke povezali z vrvico in namočili v barvo, ter pro- sko izmenjavo z naslovom »Bližnjice« oziroma sto ustvarjanje s čopiči in barvami. Mojcej je povedala, da »Paths to Each Other«. otroci zelo radi pridejo na delavnice, pri delu pa jih večkrat spremljajo tudi straši. V poletnih dneh bodo izvedli še delav- Mladinsko društvo Bistrica ob Sotli bo od 14. do 23. avgu- nico risanja na steklo in izdelovanja ogrlic. (Z. I.) sta gostilo mednarodno mladinsko izmenjavo. Projekt sofi- nancira Evropska komisija, program Mladi v akciji. In ker so priprave na mednarodno mladinsko izmenjavo v polnem teku in organizatorji želijo, da bo izmenjava potekala po za- stavljenem planu, so v okviru pripravljalnega vikenda gostili 5 mladinskih voditeljev iz partnerskih organizacij: Estonko Teve, Kremena iz Bolgarije, Španko Laio ter že stara znanca, Italijanko Federico in Eray iz Turčije. V teh treh dneh so se med sabo dodobra spoznali, predstavili svoje organizacije, sebe, pričakovanja ter želje vseh udeleženih. O rdeči niti je Simon Černelč, idejni vodja izmenjave, povedal naslednje: »Naša izmenjava temelji na prepričanju, da razlike med nami niso ovira, ki bi nam onemogočala navezovanje sti- kov, pač pa bližnjice, ki dajejo smisel našim odnosom in nam bogatijo življenje. Rdeča nit izmenjave je medkultur- ni dialog v najširšem pomenu te besede. Zanimajo nas vse razsežnosti sporazumevanja. Pri spoznavanju različnih izročil in z odkrivanjem izraznih možnosti iščemo univerzalni jezik, ki presega naše narodnostne razlike in je dostopen ljudem vseh časov in prostorov.« Poleg dela pa so gostitelji poskrbeli tudi za zabavo. V soboto zvečer se je iz Mladinskega centra BoS slišala glasba mariborske zasedbe Groove Scientists, ki je razgibala boke tako gostov kot domačinov. Zaključek plodnega delovnega vikenda pa je potekal v Černelčevi gorci. Tokrat slovo res ni bilo težko, saj se že avgusta spet snidejo in skupaj prič- nejo ustvarjati. Mednarodno mladinsko izmenjavo pozdravlja tudi župan občine Bistrica ob Sotli Jožef Pregrad, ki je vesel, da mladi v občini aktivno delajo in pripravljajo tovrstne projekte. Letošnja mednarodna izmenjava bo namreč že druga po vrsti, prva se je zgodila pred dvema letoma in po njenem zaključku so bili vsi zelo zadovoljni, saj je zelo dobro uspela. Župan Pregrad je prepričan, da bo tudi letos tako. Sami ob- čini tovrsten projekt prinaša pomembno promocijo, ki sega tudi širše, saj je to hkrati tudi promocija Slovenije. Za teden, ki ga bodo mladi Evropejci preživeli v Bistrici ob Sotli, pa upa, da bo čim bolj koristen in poučen za prav vse udele- žence in seveda občane Bistrice ob Sotli ter predvsem mlade, za katere je prepričan, da se bodo ponovno izkazali. (I. R., Z. I.)

N OVOST okna ECOPASIV

www.rajmax.si

Udeleženci pripravljalnega vikenda med razpravo.

16. julij 2009 | OKo | 25 ŠPORT

igrah, 2 × kosilo in obisk vodnega parka Aqualuna, strokovno vod- KOŠARKARSKI KAMP stvo. Vsak udeleženec kampa prejme tudi košarkarsko žogo ter PODČETRTEK - AVGUST 2009 košarkarski dres. Zakaj? Predvsem zase, za aktivno preživljanje počitnic, za svoj športni in V času poletnih počitnic bomo v Košarkarskem klubu Terme Oli- osebnostni razvoj, da boste spoznali nove prijatelje in da boste mia Podčetrtek organizirali košarkarski kamp za najmlajše košar- imeli košarko še raje. karje. Košarkarski kamp bo pod vodstvom štirih strokovnih trenerjev Cena? v mirnem okolju Podčetrtka trajal pet dni. Kamp bo potekal od 40 € ponedeljka do petka, med 17. in 21. avgustom 2009. Na razpolago PRIJAVNICA bomo imeli športno dvorano ter zunanje košarkarsko igrišče. Kamp je namenjen vsem, ki že imajo košarkarsko predznanje, ki so si ga Izpolnjeno prijavnico oddate na naslov:: pridobili v košarkarski šoli in bi ga želeli še dopolniti. Hkrati je tabor namenjen tudi druženju, kvalitetnemu preživljanju dela poletnih Benjamin Lipnik počitnic in krepitvi prijateljskih vezi. Trška cesta 31 3254 Podčetrtek Kdaj? s pripisom »Košarkarski kamp 2009« Od ponedeljka 17. avgusta do petka 21. avgusta Za koga? Prijave se zbiramo do 20. 7. 2009. Število mest je omejeno (48), zato Za košarkarje od 3. do 8. razred osnovne šole pohitite s prijavami! Kaj? Košarkarski trening enkrat dnevno od 10.00 do 12.00 na zunanjih Dodatne informacije so mogoče na tel. 040 550 624 (Benjamin) igriščih in v telovadnici OŠ Podčetrtek, tekmovanja v košarkarskih

Turnir v Zagorju Prvo julijsko soboto je na igrišču v Zagorju potekal turnir v malem nogometu, kjer se je zjutraj ob lepem vremenu zbralo 14 ekip.

Ekipe so bile razdeljene v 4 skupine. Iz vsake skupine sta se v nada- ljevanje uvrstili dve ekipi, nato pa so si vse do konca sledile tekme na izpadanje. V polfinale so se tako uvrstile ekipe Gradbena dela Durakovič, FSK Mafijozi, ŠD Rajmax in Kinderjajčke. V prvem polfinalnem paru so najprej igralci ekipe Gradbena dela Durakovič Ekipa ŠD Rajkamx premagali FSK Mafijoze z rezultatom 3:1. V drugem polfinalnem paru pa je ekipa ŠD Rajmax iz Kozjega premagala ekipo Kinder- jajčk s 4:2. Na tekmah za tretje in prvo mesto so se na željo polfina- listov streljali streli s 6 metrov. Tako je najprej v tekmi za tretje mesto več zbranosti obdržala ekipa FSK Mafijozi, v finalu pa so slavili igralci

Pokale najboljšim je podeljeval predsednik ŠD Zagorje Miran Posteržin.

ekipe Gradbena dela Durakovič. Organizatorji turnirja ŠD Zagorje so bili zadovoljni, ker so vse tekme potekale v športnem duhu in brez poškodb, izkazala pa sta se tudi sodnika, ki sta tekme korektno Zmagovalna ekipa Gradbena dela Durakovič sodila. (Boštjan Šelekar) Stran pripravlja: Boštjan Šelekar 26 | OKo | 16. julij 2009 ŠPORT Nočni turnir na Bučah

Športno društvo Buče je v soboto, 11. julija, organiziralo že 9. tradicionalni turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 16 ekip.

ŠD Buče vsako leto doda nekaj novega in tudi to leto ni izjema. Letos so člani s pomočjo sponzorstva s strani občine Kozje in Boštjana Prešička s.p. v brunarici ob igrišču izdelali še hladilno komoro in s tem poskrbeli, da je odslej za hladno pijačo odlično poskrbljeno. Postavljena otroška igrala ob

Utrinek z nočnega igranja nogometa na Bučah

igrišču, za katere je poskrbela občina Kozje, pa so dogodek popestrila tudi za najmlajše. Na turnir se je prijavilo 16 ekip. Turnir so otvorili najmlajši, stari med 6 in 10 let. Potencialne nogometne talente vodi in uči Verica Mlinarič. Turnir se je pričel ob 19. uri, finalna tekma pa se je končala ob 4 zjutraj. Ob polnoči se je odvijalo tudi tekmovanje v streljanju prostih strelov, kjer je že drugič zapored zmagal Peter Čonč iz Pristave. Prvo mesto je že tretje leto zapored osvojilo 7 nogometašev ekipe Radio Fantasy - Vulkanizacija Mulej iz Loke. Domov so odnesli tudi prehodni pokal in ga sedaj dobili v trajno last. V finalu so z rezultatom 3 proti 0 premagali 8-člansko ekipo Intermak iz Imenega. Tretje mesto so osvojili fantje iz Grobelnega, nehvaležno četrto mesto pa ekipa Zmagovalne ekipe Švedi iz Celja. (Urška Plevnik) Športno obarvano poletje Športno društvo Polje ob Sotli v teh poletnih mesecih vsak vikend pripravlja vaške igre. Minuli vikend so se predstavniki vasi med sabo pomerili v igranju »šnopsa« in namiznega tenisa. Medse so povabili še prebivalce okoliških vasi. Nji- hovemu povabilu so se odzvali vaščani iz Buč ter iz Sel in Verač. Čeprav je v ospredju druženje, so na koncu vseeno šteli rezultati. V igranju »šnopsa« so bili najboljši Lastničani, v namiznem tenisu pa ekipa Sedlarjevo center. Naslednji vikend se bodo pomerili v teku. (Z. I.) Utrinek iz igranja namiznega tenisa. aktivnih udeležencev, naslednji športni vikend pa se bo v Prvi poletni športni vikend Športnem parku Kozje odvijal v soboto, 25. julija. V soboto, 11. julija, je Športna zveza Kozje v Naslednji športni vikend bo 25. julija, dva sledita še v mesecu avgustu, finalni turnir najboljših ekip pa bo v začetku Športnem parku Kozje pripravila prvi letošnji septembra. Ob 9. uri se prične teniški turnir do 18 let, ob 17. Poletni športni vikend »dr. Harvey« Kozjan- uri turnir trojk v odbojki na mivki in ob 19.30 v ulični košarki. sko. Vljudno vabljeni vsi, ki se še želijo pridružiti. Več o pravilih na spletni strani Športne zveze Kozje http://szkkozje.googlepa- Po tradiciji so se dopoldne najprej pomerili tenisači v kate- ges.com/. (R. G.) goriji do 18 let. Vlogo favorita je opravičil lanskoletni prvak Nejc Hostnik, ki je v finalu premagal Domna Juga, tretje mesto pa je osvojil Boris Bezamovski. Popoldne so s turnirji pričele trojke v odbojki na mivki. Tudi tu so bili najboljši branilci lanskoletnega naslova, ki letos nastopajo pod imenom H4P. Sledila je ekipa Tenis klub Kozje veterani in na tretjem mestu še ena ekipa iz Kozjega z imenom Požigalci. Večer so zaključile še trojke v ulični košarki. Zmago je osvojila domača ekipa Kozjani, na drugo mesto se je uvrstila ekipa Alfa club iz Sevnice in na tretje Ta zadnja ekipa iz Moravč. Prvega poletnega vikenda se je udeležilo čez štirideset

16. julij 2009 | OKo | 27 POLICIJA, OGLAS

Zaseg tovornega vozila Policisti PP Šmarje pri Jelšah so 6. julija pri kontroli cestnega prometa v kraju Sedlarjevo ustavili in kontrolirali voznika tovornega vozila s priklopnikom. Pri postopku je bilo ugotovljeno, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, predhodno pa je bil obravnavan že s strani policistov PMP Bistrica ob Sotli, a odredbe policistov o prepovedi vožnje ni upošteval. Vozniku je bila zaradi kršitev cestno prometnih predpisov izrečena globa, zoper njega pa sledi še obdolžilni predlog na sodišče za prekr- ške, kjer bo sodnik odločal med drugim tudi o nadaljnji usodi tovornega vozila. IMENO Vlom v stanovanjsko hišo SOBOTA: 25.07.2009 6. julija so bili policisti PP Šmarje pri Jelšah obveščeni o vlomu PRIÈETEK PRIREDITVE OB: 12:00 URI v stanovanjsko hišo na območju Kozjanskega. Pri ogledu kraja kaznivega dejanja je bilo ugotovljeno, da so v času odsotnosti -razstava konjev konjske dirke: domačih neznani storilci vlomili v objekt in iz hiše odtujili večjo parada konjenice -hladnokrvnih konjev vsoto denarja. Policija za storilci še poizveduje. Virštanj-Obsotelje -dirka haflingerjev -rekreativnih konj -skupinski galop vseh -slovensko toplokrvni Vlomi na območju Podčetrtka nastopajoèih -slovensko toplokrvni križanci V noči na 9. julij so neznani storilci vlomili v tri gostinske lokale, in -polnokrvnih konj sicer enega v centru Podčetrtka, enega v turističnem komple- -brezplaèni prevozi s koèijami za otroke: jahanje na ponijih ksu Term Olimia in enega v Pristavi pri Mestinju. V vseh primerih -razglasitev rezultatov. -spretnostno jahanje so iskali in odtujili denar. Policisti za storilci še poizvedujejo. podelitev pokalov in nagrad med ovirami -dirka dvovpreg Preizkušena z elektronskim alkotestom -zabaval vas bo: in pridržana ansambel VAGABUNDI Policisti PP Šmarje pri Jelšah so v zadnjem tednu zaznali večjo prisotnost alkohola pri udeležencih – voznikih v cestnem prometu. 11. julija so ponoči policisti v Bistrici ob Sotli v cestnem VABI KONJENICA VIRŠTANJ -- OBSOTELJE prometu kontrolirali voznico osebnega avtomobila, kateri je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti. Po opravljenem preizkusu je elektronski alkotest pokazal vrednost 0,81 mg/l alkohola v izdi- hanem zraku. Na podlagi Zakona o varnosti cestnega prometa ji je bilo odrejeno pridržanje od 6 do 12 ur oz. do streznitve, prav tako pa je bil zoper njo podan obdolžilni predlog na sodišče.

28 | OKo | 16. julij 2009 PRIREDITVE, OGLASI

POLETNI DELOVNI ČAS KNJIŽNIC (1. JULIJ – 31. AVGUST)

KNJIŽNICA ŠMARJE PRI JELŠAH PONEDELJEK, PETEK 10h–18h SREDA 08h–15h TOREK, ČETRTEK 07h–15h SOBOTA ZAPRTO

KNJIŽNICA PODČETRTEK PONEDELJEK ZAPRTO TOREK 10h–15h ČETRTEK 12h–17h

KNJIŽNICA KOZJE TOREK, PETEK 13h–18h ČETRTEK 10h–14h SOBOTA ZAPRTO

KNJIŽNICA LESIČNO PONEDELJEK 12h–14h SOBOTA ZAPRTO

KNJIŽNICA BISTRICA OB SOTLI TOREK 10h–15h PETEK 13h–18h

Peljimo jih na morje! »Samo skupaj lahko dosegamo vedno nove zmage in podi- ramo rekorde. Da bi bilo vsakodnevnih zmag čim več, pod- piram akcijo Rdečega križa Slovenije Peljimo jih na morje!, saj vanjo verjamem.« Primož Kozmus, metalec kladiva in zlati olimpijec Za nasmešek na obrazu, za iskrice v očeh, za nekaj dni ve- selega čofotanja! S pomočjo medijev na pot proti morju! Negotovost, izgubljanje delovnih mest in večanje socialne ogroženosti so postali prevladujoči del vsakdana mnogih. V času, ko je solidarnost pomembnejša kot kadar koli doslej, se je podpornici akcije Peljimo jih na morje!, soprogi pred- sednika države Barbari Miklič Türk, pridružil tudi olimpionik Primož Kozmus. Z vašo pomočjo smo že lani pokazali, da nam ni vseeno za otroke in starostnike v socialni stiski. Z oglasi, namenjeni akciji Peljimo jih na morje!, smo lahko dosegli in nagovorili posameznike in podjetja, ki so z denarnimi prispevki več kot 1000 otrokom in starostnikom omogočili nekaj brezskrbnih dni na morju. Nacionalna dobrodelna akcija Rdečega križa Slovenije Pe- ljimo jih na morje bo potekala tudi letos, od 30. junija do - POGREBNA SLUŽBA konca septembra. Zbrani prispevki bodo tudi tokrat name- - CVETLIÈARNA njeni letovanju otrok in starostnikov iz socialno šibkih okolij - DARILNI BUTIK – VRTNICA v letoviščih Rdečega križa Debeli rtič in Punat na Krku. Za več informacij obiščite www.rks.si/morje. - PAPIRNICA IN FOTOKOPIRNICA - ŽALNI PROGRAM, - KRAŠENJE OB PRAZNIÈNIH PRIREDITVAH IN POROKAH

Jožef GUZEJ s.p. Brecljevo 15, 3240 Šmarje pri Jelšah P.E. Kozje 150, Kozje Gsm: 031 / 664-293, telefon: 03 / 8501 - 201

16. julij 2009 | OKo | 29 KRIŽANKA

Trgovina, svetovanje

OkoOKo 4 12

Rešitev: LOKALNI ČASOPIS OBČIN BISTRICA OB SOTLI Ime in priimek: KOZJE PODČETRTEK Naslov: Izdaja: Zdenka Ivačič s.p. Pošta: Sedež uredništva: Škofja gora 1, 3254 Podčetrtek Telefon: 031 39 29 79 Rešitev križanke napišite na kupon in ga pošljite na dopisnici na naslov: Urednica: Zdenka Ivačič Èasopis OKo, Škofja gora 1, 3254 Podèetrtek. [email protected] Oglasno trženje: Zdenka Ivačič, Rešitev prejšnje križanke je: Friderik Prah [email protected] Lektoriranje: Mojca Bevcar LEPI LASJE. Oblikovanje: Friderik Prah Izžrebani so bili: Naklada: 1500 izvodov Martina Bostner, Zagaj 17, 3256 Bistrica ob Sotli Tisk: Grafika Gracer d.o.o., Celje Štefka Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje Anamarija Alegro, Golobinjek ob Sotli 10, 3254 Podčetrtek

Praktične nagrade podarja Frizerski salon pri Minki, Šmarje pri Jelšah. Nagrajenci prejmejo po pošti dopis, s katerim lahko dvignejo nagrado.

30 | OKo | 16. julij 2009 16. julij 2009 | OKo | 31 32 | OKo | 16. julij 2009