Prejemniki ob;inskih priznanj Prejemniki ob;inskih priznanj

|upan Ob;ine Vodice Brane |upan Ob;ine Vodice Brane te;aji in s pridobljenim znanjem, ki ga Podbor[ek podeljuje priznanje Podbor[ek podeljuje priznanje ponuja vsem, ki \elijo biti telesno dejavni. \upana Ob;ine Vodice Maticu \upana Ob;ine Vodice Marti Ser[en, |e ve; kot deset let vodi rekreacijsko Ovija;u, in sicer za doseganje in sicer za aktivno delovanje na telovadbo v Dru[tvu upokojencev Bukovica izjemnih rezultatov na [portnem [portnem in rekreativnem podro;ju. - {inkov Turn. Telovadbe se ne udele\ujejo podro;ju. samo upokojenke, temve; tudi veliko mlaj[e krajanke. Dobivajo se dvakrat na teden, gospa Marta pa jih vedno znova Matic Ovija;, njegov dom stoji v vasici Gospo Marto Ser[en lahko z dvema presene;a z na novo na[tudiranimi vajami, Repnje, obiskuje O{ Vodice, je vesel, besedama opi[emo kot aktivno [portnico. predvsem za hrbtenico. nasmejan fant ter [e bolj vnet in zagnan |e celih 42 let je ;lanica {portnega dru[tva [portnik. Strahovica. Leta 1973 se je za;ela aktivno Gospa Marta Ser[en je ;lovek, ki ve, kaj ukvarjati s tekom, leta 1977 pa je tek ho;e, in tisto, kar ima, podarja naprej. |e peto leto trenira judo. Njegovi [portni zdru\ila [e s kolesarjenjem. {portno Njena toplina in sr;nost iz\arevata dale; za;etki so bili v O{ Vodice pod strokovnim dejavna je bila tudi na smu;eh - tako naokrog, njena \ivljenjska mo; pa je tako vodstvom Judo kluba {i[ka. Matic [e vedno v alpskem smu;anju kot teku na smu;eh. polna, da se v njeni dru\bi enostavno trenira z istim klubom, le da ga vsak dan Da je [port postal njeno \ivljenje, nosi vse po;uti[ mlad in veder. ;aka enkrat ali pogosto celo dvakrat vo\nja zasluge njen pokojni mo\. |ivljenje ji je do Ljubljane, na treninge v [portno napletlo kar nekaj bremen in v stiski, ki jo :as ji je naklonjen in leta, ki se hote ali dvorano Gib. Verjetno naporno tudi za je pre\ivljala ob usodnem dogodku, je nehote zare\ejo na obraz vsakega, ji njegove najbli\je, ampak ker Matic dosega svojo bole;ino premagovala s [portom. prizana[ajo. V svojo dru\bo vabi vse, ki bi odli;ne rezultate, so tudi naporni dnevi {port, gibanje - vse to jo je in jo [e vedno \eleli, da tudi va[ slogan v \ivljenju hitro pozabljeni. Njegov ;as ni prosti ;as, utrjuje ter izpolnjuje. Udele\uje se tudi postane “zdrav duh v zdravem telesu”. ampak je ;as treningov in vadbe. Njegova vseh teka[kih in kolesarskih maratonov, vztrajnost in vzdr\ljivost sta tako mlademu sledi \ivljenju in razvoju [porta, vedno i[;e fantu lahko v velik ponos. Matic ima in tudi najde nove izzive. V letu 1990 je tako namre; \e moder pas. Barva pasov v tem prvi; kot vaditeljica aerobne vadbe vodila [portu pa pomeni stopnjo napredovanja in polno dvorano takrat krajevne skupnosti modri pas je \e ve; kot dober napredek. Utik. Prihajali so gibanja \eljni, tudi iz sosednjih ob;in. Svojo \eljo po tem, da Trenira \e peto leto. Leta 2006 je tekmoval svoje telesne sposobnosti in znanje za starej[e de;ke do 66 kg in dosegel drugo predaja naprej, je okronala s [e mnogimi nadaljevanje na strani 31 mesto dr\avnega prvaka. Udele\il se je petih tekmovanj za slovenski pokal in vselej osvojil zlato medaljo. Na mednarodnih tekmovanjih je dosegel zelo lepe rezultate>

- v Italiji 1. mesto< - na Hrva[kem 3. mesto< - na Nizozemskem 3. mesto in - v Avstriji 1. mesto.

Letos tekmuje v kategoriji starej[ih de;kov in se obenem preizku[a \e med kadeti. Kot starej[i de;ek ima za slovenski pokal letos osvojene \e [tiri zmage, leto[nji rezultati z mednarodnih tekmovanj pa so slede;i>

- v Italiji 1. mesto< - v Avstriji 5. mesto in - v Nem;iji 1. mesto.

Maticu \elimo in privo[;imo [e veliko uspehov na njegovi [portni poti. Ponosni pa smo lahko, da imamo v na[i ob;ini odli;nega [portnika, ki \e od zgodnje mladosti dosega uspehe, ki odmevajo tudi drugod po svetu.

2 Prireditev ob ob;inskem prazniku Slavnostna prireditev ob ob;inskem prazniku Vida Pirc

kulturne dedi[;ine v ob;ini. Ne samo, da se trudi ohraniti lepo slovensko besedo in da zbira predmete, ki so pisali zgodovino, bil je tudi pobudnik in aktiven sodelavec pri obnovi notranjosti farne cerkve v Vodicah. Najvi[je priznanje, plaketo Ob;ine Vodice, je letos za svoje aktivno delovanje prejelo Dru[tvo upokojencev Vodice. V ob;ini je to naj[tevil;nej[e dru[tvo, saj [teje 470 ;lanov in deluje v [estih sekcijah. :lani so zelo dejavni, nastopajo na prireditvah v doma;i in sosednjih ob;inah, hodijo na izlete, organizirajo prireditve in so zgled slo\nega sodelovanja. Predsednik je Janez Podgor[ek, ki se je v imenu vseh zahvalil za Pod ogromnim [otorom pred ob;insko avtobusne postaje nista bila pripravljena posluh tako \upanu kot ob;inskemu svetu. stavbo je bilo pripravljeno prizori[;e za odstopiti [est kvadratnih metrov svoje Prireditev je bila sklenjena z mislijo, da slavnostno sejo Ob;inskega sveta Ob;ine zemlje. Na kulturnem podro;ju je velika posamezniki s svojim aktivnim delom Vodice. Kljub prijetnemu jesenskemu pridobitev nova knji\nica in v pripravi je pustijo pe;at, vsi mi pa smo kamen;ek ve;eru obiskovalcev ni bilo prav veliko. tudi izid knjige o \ivljenju in delu Jerneja v mozaiku in sestavljamo celoto. Za uverturo v prireditev je poskrbela Kopitarja. Rezultat prostovoljnega dela pa Po kon;ani prireditvi je sledil koncert Godba Vodice z nekaj za uho prijetnimi so novi prostori Dru[tva upokojencev skupine Pop Design s pevcem Miranom skladbami in slovensko himno. Na povabilo Vodice. Rudanom. :eprav so \e vrsto let na sceni, so se odzvali in se prireditve udele\ili tudi Prireditev so po\ivili glasbeni vlo\ki njihova glasba [e vedno privablja [tevilne \upani sosednjih ob;in> Cerkelj, {en;urja Trobilnega kvinteta RTV Slovenije, obiskovalce. Bolj se je ura bli\ala polno;i, in Meng[a, ki jih je \upan Brane Podbor[ek, sestavljenega iz samih akademskih bolj je bilo prizori[;e polno. Prevladovali poleg leto[njih prejemnikov ob;inskih glasbenikov, ki so iz svojih instrumentov so ve;inoma mladi, manjkalo pa ni niti priznanj, prav lepo pozdravil. izvabljali prav neverjetne melodije. starej[ih rokerjev, ki so se kot v mladih Rde;a nit \upanovega slavnostnega govora Priznanje \upana so letos prejeli trije letih vrteli po plesi[;u. so bili dose\eni rezultati preteklega obdobja, nagrajenci. Matic Ovija; iz Repenj je dobil predvsem zadnjega leta. Ob;ina kot izvajalka, priznanje za udejstvovanje na [portnem ob;ani pa kot uporabniki, smo lahko podro;ju. Pet let \e trenira judo, rezultati ponosni na dokon;anje rekonstrukcije so moder pas ter mnoga visoka mesta na ceste Bukovica-Koseze, katere uradna dr\avnih in mednarodnih tekmovanjih. otvoritev bo konec septembra. |upan je Marta Sr[en je priznanje dobila za spomnil, da je bil pobudnik te dolgoletno aktivno delovanje na [portnem rekonstrukcije Franc {tupar, svetnik in rekreativnem podro;ju. Poleg tega, da v prej[njem mandatu. Veliko truda je bilo se udele\uje mnogih maratonov, \e vrsto vlo\enega, da imamo v ob;ini zelo visok let vodi telovadbo za \enske v dvorani nivo varnosti na cestah. Javna graja je bila v Utiku. Martin Stanonik pa je leto[nje izre;ena dvema ob;anoma, ki za potrebe priznanje \upana prejel za ohranjanje

Javno ob;insko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za Sporo;ilo bralcem kulturo Republike Slovenije pod zaporedno [tevilko 462. / Izdajatelj< Ob;ina Vodice, Odgovorna urednica si pridru\uje pravico do objave ali neobjave, kraj[anja, povze- manja ali delnega objavljanja nenaro;enih prispevkov v skladu s prostorskimi Kopitarjev trg 1, Vodice / Glasilo prejemajo vsa gospo dinjstva v ob;ini brezpla;no / mo\nostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko Izhaja mese;no v 1450 izvodih. / Odgovorna urednica< Alenka Jereb / Oblikovanje< prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to dolo;a zakon. Pisma bralcev naj Matja\ Ferenc / Ilustracije< Andrej Potr; / Slika na naslovnici< Barbara Nahtigal / ne bodo dalj[a od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo najve; 2000 ra;unal- Tisk< Kubelj, d.o.o. / Datum natisa< september 2007 / Naslov uredni[tva< Kopitarjev ni[kih znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vra;amo. trg 1, 1217 Vodice / Elektronski naslov uredni[tva< [email protected], / Javno Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizi;ne osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, dru[tev ipd.) ter po ob;insko glasilo Kopitarjev glas na medmre\ju< www.vodice.si mo\nosti s telefonsko [tevilko, na kateri je mogo;e preveriti avtenti;nost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.

3 Govor \upana Spo[tovane ob;anke in ob;ani, infrastruktura. Osebno pa ocenjujem, da je Spo[tovane ob;anke in ob;ani! dragi prijatelji! najve;ja pridobitev dose\eni najvi[ji nivo varnosti v cestnem prometu, kar je tudi Vse pridobitve v ob;ini, ki bogatijo na[e V veliko zadovoljstvo in posebno ;ast mi ena izmed na[ih trajnih zavez. Hodnik za \ivljenje, so rezultat na[ega skupnega dela je, da vas lahko pozdravim na ta slavnostni pe[ce v celotni dol\ini 2 km, ovire za in na[ega dobrega sodelovanja; rezultati dan, na proslavi ob ob;inskem prazniku in umirjanje prometa in javna razsvetljava so so vidni in naj bodo drugim za zgled. Eden hkrati na slavnostni seji Ob;inskega sveta pridobitve, na katere smo resni;no lahko izmed takih je tudi pridobitev novega Ob;ine Vodice. Lep in prisr;en pozdrav ponosni. Ob tej priliki izrekam javno prostora za delovanje na[ega velja na[im dragim gostom, kolegom zahvalo pobudniku za;etka projekta, najaktivnej[ega dru[tva, to je Dru[tva \upanom sosednjih ob;in Cerkelj, {en;urja Francu {tuparju, za njegovo odlo;nost in upokojencev Vodice. To je rezultat in Meng[a ter pod\upanu iz Trzina in [e vsestransko pomo; ter vsem tistim, ki so prostovoljnega dela, odrekanja in posebej vsem prekrasnim narodnim nesebi;no in z razumevanjem prispevali po\rtvovanja, sodelovanja in dobre volje no[am. Dobrodo[li v Vodicah. k nekoliko dalj trajajo;emu, pa vendar ter iskrenega prijateljstva. Skrb za vse uspe[nemu dokon;anju projekta. Hkrati pa ;lane, za njihove potrebe, in nesebi;na Dana[nji praznik je posve;en vsem izrekam javno grajo tistima dvema \elja pomagati drug drugemu pa so ob;anoma, ki nista bila pripravljena Ob;ini lastnosti, ki krasijo ;lane dru[tva in ob;ankam in ob;anom na[e ob;ine, 2 posebno ;ast pa bomo izkazali ljudem, ki prodati 6 m svojega zemlji[;a za izgradnjo bogatijo na[ega skupnega duha ter na[a so s svojim delom in uspehi v zadnjem ;asu tipskih avtobusnih postaj za potrebe na[ih srca. To so lastnosti generacije v tretjem oziroma dalj[em obdobju prispevali otrok, ki se vsakodnevno vozijo v osnovno \ivljenjskem obdobju v Vodicah, k razvoju in prepoznavnosti na[e ob;ine in [olo v Vodice. generacije, na katero sem kot \upan s svojim delovanjem prispevajo, da se [e posebej ponosen, zato mi bo v posebno ob;anke in ob;ani v Vodicah dobro Tudi na podro;ju dru\benih dejavnosti smo veselje in ;ast podeliti najvi[je ob;insko po;utimo. Spo[tovani nagrajenci, v imenu naredili precej[en napredek. V sistem priznanje prav Dru[tvu upokojencev vseh ob;ank in ob;anov vas posebej lepo pred[olske vzgoje so bili sprejeti prav vsi Vodice. pozdravljam na nocoj[nji prireditvi. otroci, tudi najmlaj[i. V Vodicah smo s preureditvijo prostorov v vrtcu in Ob;inska priznanja bomo podelili tudi Vsako leto ob ob;inskem prazniku postavitvijo novega sanitarnega bloka posameznikom, ki so s svojim delom, naredimo pregled dose\enih rezultatov in dodatno odprli nov oddelek in tudi dose\enimi rezultati in prizadevanjem ocenimo doseganje zastavljenih ciljev. Tudi v prostorih podru\ni;ne [ole Utik se je pomembno prispevali k prepoznavnosti letos lahko s ponosom ugotovimo, da smo na[el prostor za oddelek najmlaj[ih, kar na[e ob;ine, se razdajali za dobro po;utje, realizirali ve;ino zadanih nalog. nas posebej opogumlja pri na[ih zdravje in zadovoljstvo na[ih ob;ank prizadevanjih za ohranitev in obstoj te in ob;anov ter namenili del svojega srca Zaklju;ili smo drugo fazo obnove lokalne podru\ni;ne [ole. Upajmo le, da bodo ohranjanju kulturne dedi[;ine v Vodicah. ceste {inkov Turn-Koseze, ustrezno smo naslednje generacije otrok na tem Kot ;lani na[e skupnosti so vsem nam raz[irili ozko kri\i[;e cest v Selu, tako da podro;ju [tevil;nej[e, in upajmo tudi, da v ponos, in zato bom z najve;jim bodo otroci na [olski avtobus vstopali bodo naslednji poslanci v dr\avnem zboru zadovoljstvom Maticu Ovija;u, Marti v vasi Selo \e v tem mesecu, pripeljali smo razumnej[i od sedanjih ter ne bodo na ukaz Ser[en in Martinu Stanoniku danes izro;il zemeljski plin v Bukovico, Utik in Koseze mehani;no dvigovali rok za spremembe visoko ob;insko priznanje, to je priznanje ter s tem tudi omogo;ili zamenjavo [olske zakonodaje in drugih podzakonskih \upana, v imenu vseh ob;ank in ob;anov in ekolo[ko spornega na;ina ogrevanja za predpisov, ki bi bili v [kodo na[ih otrok, predvsem seveda tudi v svojem imenu. podru\ni;no [olo in dom krajanov v Utiku. in se ogla[ali [ele takrat, ko bi s svojim Na podro;ju vodooskrbe smo opravili delovanjem [kodili celo svojim lastnim celovito prenovo vodohrama v Repnjah, otrokom. Spo[tovane ob;anke in ob;ani, obnovili in zamenjali celoten primarni dragi nagrajenci! vodovod v Bukovici in Utiku ter Podro;je kulture je letos obogateno azbestno-cementne cevi zamenjali s trajno s prostori nove knji\nice na {kofjelo[ki cesti. Knji\ni;no gradivo je na voljo na nodularno litino, zamenjali smo prav vse 2 Ob na[em ob;inskem prazniku vam iskreno vodomere, vzpostavili telemetrijo na nekaj manj kot 200 m sodobno urejene, ;estitam. Hkrati vas vljudno napro[am, da vodohramu v Komendi in, nenazadnje, povsem nove knji\nice, ki zadovoljuje prenesete moje ;estitke in najbolj[e \elje uspeli smo pridobiti pisno soglasje Ob;ine najvi[je standarde v tej dejavnosti. vsem tistim, ki so ostali doma in nocoj ne Kamnik za oskrbo na[ih ob;ank in ob;anov Slovesna otvoritev bo v sredo, morejo z nami deliti tega prazni;nega s ;isto in zdravo pitno vodo iz Kamni[ki 12. septembra. Tej pomembni pridobitvi vzdu[ja. Prijetno praznovanje in lep ve;er. Bistrice v ;asu krizne oskrbe iz krvav[kega pripisujemo izjemen pomen, ki ga bomo isti sistema. Za tako nesebi;no pomo; se dan potrdili na ve;erni osrednji kulturni Ob;ini Kamnik ob tej priliki iskreno prireditvi, ko bomo po;astili spomin na zahvaljujem. velikega jezikoslovca, na[ega rojaka Jerneja Kopitarja. Najve;ja investicija in pridobitev v ob;ini v zadnjih nekaj letih pa je zagotovo V ta namen smo finan;no podprli in celovita rekonstrukcija ceste od Bukovice omogo;ili izid knjige Kamen nad gladino, ki do Kosez, ki je v fazi zaklju;evanja in bo govori o \ivljenju in delu Jerneja Kopitarja, zaklju;ena s slovesno otvoritvijo ;ez 14 dni, predstavitev in pomen tega dejanja pa nam to je 28. septembra. V cesto je vgrajena bo podal avtor knjige Ivan Sivec. popolna in povsem nova komunalna

4 Vsebina / Uvodnik

Prejemniki ob;inskih priznanj Prireditve ob ob;inskem prazniku Uvodnik< Narava nam je prizanesla - drugje poplave in neurja Ob;inska uprava poro;a< Radarska tabla Vi vozite v Repnjah, 28. septembra slavnostna otvoritev prenovljene ceste Bukovica - Koseze, Evropski teden mobilnosti, O razpisu za kmetijstvo, Razpis kmetijstvo, Razpis [tipendije Praznujmo skupaj< Odprtje prenovljenih prostorov DU Vodice, Vstopite v novi hram znanja, Kamen nad gladino, Pozdrav [portu {portne prireditve> Sre;anje starodobnikov, Gasilski dan, [ahovski turnir, Duatlon, Turnir v inline hokeju Seja ob;inskega sveta Dru\bene dejavnosti< Narava nam je prizanesla Vstop v vrtec je pomemben dogodek, Prvi [olski dan slovesen predvsem za - drugje poplave in neurja prvo[olce, Nov [olski kombi, Obvestilo Alenka Jereb

Dru[tva< Kdo bi si mislil, da bomo ne prehodu iz ki se z veseljem ozirajo v preteklost na Desetletje sekcije za gorni[tvo in poletja v jesen pri;a vremenski ujmi, ki je svoje dosedanje dose\ke, brez dvoma pa pohodni[tvo, Kolesarsko poro;ilo, zajela tudi na[e kraje in ki na sre;o v na[i imajo tudi smele na;rte za prihodnost. Vabilo TD ob;ini ni povzro;ila takih razdejanj kot Pripravili smo vam tudi vrsto poro;il Cvetli;arski koti;ek< v drugih ob;inah na Gorenjskem in z dogajanj ob ob;inskem prazniku. {tajerskem. Milijonske [kode, uni;eni Ob;inska uprava objavlja dva razpisa, eden Ma;eha domovi, prestra[ena mno\ica v katastrofi bo predvsem zanimiv za kmete, drugi pa za prizadetih ljudi je le del;ek vsega, kar smo zdaj[nje in bodo;e [tipendiste. Zdravni[ki koti;ek< te dni lahko spremljali preko radijskih in V osrednjem intervjuju predstavljamo Visok krvni tlak ali hipertenzija televizijskih programov in drugih medijev. enega najbolj branih sodobnih pisateljev, Grozote bodo v prizadetih pustile globoke ki je te dni izdal novo knjigo Kamen nad brazgotine, ki jih zlepa ne bodo pozabili, gladino, katere namen je bralcem nazorno :rna kronika nas pa opominjale na veli;astno mo; predstaviti \ivljenje in delo Jerneja narave, ki ji ;lovek kljub vse ve;ji Kopitarja. Nekaj knjig se nahaja v vodi[ki Kultura< izobra\enosti in razgledanosti ne more biti knji\nici, zato kar veselo pot pod noge. Japonska ;e[nja, PZ vabilo kos, ko vode prestopijo bregove in veter Z zanimanjem jo bodo brali tako starej[i razpne krila. Vremenoslovci napovedujejo kot tudi mlaj[i bralci. Najbolj veselo pa bo vedno huj[a vremenska nihanja, su[e in zadnji petek v septembru, ko bodo krajani Otro[ki koti;ek poplave, ki bodo po vsej verjetnosti Bukovice, Utika in delno tudi Kosez uradno postala del na[ega vsakdana sredi do sedaj proslavili odprtje prenovljene ceste z vso Pisma bralcev nam dokaj prijazne Evrope. Prav gotovo se na novo vgrajeno cestno infrastrukturo. je marsikdo med nami te dni zavedal, Pridru\ite se krajanom in se skupaj z njimi v kako vremensko ugodnem delu sveta smo veselite novih pridobitev, ki so v dobrobit Prejemniki ob;inskih priznanj se do sedaj nahajali in se spra[eval, ali se vseh prebivalcev na[e ob;ine. nam nemara ne pribli\ujejo popolnoma novi ;asi. Naj vam tople jesenske barve tudi v va[e Da se ;asi res spreminjajo, vedo povedati domove prinesejo toplino in nasmeh, ki ga tudi leto[nji prejemniki ob;inskih priznanj, potrebuje vsakdo izmed nas.

5 Ob;inska uprava poro;a Radarska tabla “Vi vozite” v Repnjah Janez Ziherl

Z za;etkom [ole smo letos zopet postavili radarsko tablo Vi vozite. Tokrat je tabla stala na dveh lokacijah. Prva lokacija je bila v vasi Repnje v bli\ini samostana in druga lokacija v Utiku na ravnini ob Zadru\nem domu. Tokrat bom predstavil le podatke, pridobljene na lokaciji v Repnjah, ki je najbolj obremenjena to;ka v vasi.

Cesta skozi Repnje gotovo ni najnevarnej[a cesta v ob;ini Vodice, vendar je relativno mo;no obremenjena, tako s kolesarji in pe[ci kot z motoriziranimi prevoznimi sredstvi. Previdna in po;asna vo\nja skozi vas je za cesto, kjer ni plo;nikov in je cesti[;e relativno ozko in zavito, zelo pomembna. Meritve hitrosti in gostote prometa so se izvajale med 27. 8. 2007 in 10. 9. 2007. Prvi teden so se meritve izvajale brez priklopljenega prikazovalnika, drugi teden pa smo prikazovalnik vklopili. Velike razlike v povpre;nih hitrostih ni bilo, se je pa o;itno zni\ala maksimalna hitrost, ki je pri izklopljenem prikazovalniku ve;krat presegla 100 km/h, ko pa je bil prikazovalnik vklopljen, pa je padla na maksimalno 93 km/h. Podobne rezultate kot v Repnjah smo lani zasledili tudi v vasi Skaru;na. Rezultati, predstavljeni v tabeli, ka\ejo relativno umirjen promet skozi vas. Bolj zastra[ujo; je podatek, da si nekateri posamezniki upajo skozi Repnje peljati tudi 110 km/h. Tolik[na je bila zabele\ena maksimalna hitrost. Vse zabele\ene hitrosti nad 100 km/h pa so se zgodile med deveto in deseto uro zve;er, in sicer tako med tednom kot za vikend. Kot ka\e, so lahko ve;erni sprehodi veliko bolj tvegani kot dnevni. Torej je uporaba kresni;k priporo;ljiva. Z rezultati bomo seznanili tudi Policijsko postajo Medvode in nanje apelirali, da zlasti v najbolj kriti;nih ;asovnih obdobjih poostrijo svoj nadzor. {tevilo vozil v eno smer se je gibalo od 240 do 360, kar je pri;akovano malo. Prometna obremenjenost Zapog je denimo Predstavljeni rezultati so na prvi pogled cesta, v povpre;ju ve; kot 60 km/h pelje le povpre;no 2875 vozil dnevno, Skaru;ne 515 spodbudni, sploh ;e [tejemo za pogojno 2,5 % vseh voznikov. vozil dnevno in Kamni[ke ceste v Vodicah sprejemljivo hitrost 60 km/h. Tako je kar Vozniki, previdna in primerna vo\nja je 1000 vozil dnevno. Repnje so glede na to, 94 % voznikov, ki vozi v mejah varnega, in edino zagotovilo za varnost v cestnem da skozi vas te;e kategorizirana lokalna le 6 % voznikov s svojo vo\njo ogro\a prometu. V prihodnji [tevilki pa bomo cesta, relativno malo obremenjene in kot ostale udele\ence v prometu. Vendar \e na predstavili [e rezultate meritev na cesti take tudi varnej[e. Skaru;ni, kjer pelje skozi vas regionalna skozi Utik, mimo Zadru\nega doma.

6 Ob;inska uprava poro;a 28. septembra slovesna Evropski otvoritev prenovljene teden ceste Bukovica-Koseze mobilnosti Miran Sirc, univ. dipl. org.

Zaklju;ujemo enega najve;jih investicijskih projektov v ob;ini Vodice

Glavna lokalna cesta od Bukovice do Delo ob;inske uprave je bilo intenzivno Kosez je dobila novo - lep[o in tudi na drugem podro;ju - pridobivanju celovito komunalno urejeno podobo. partnerjev oziroma soinvestitorjev. Ker gre Izvajalec Gradbinec GIP iz Kranja za relativno redko poseljeno obmo;je (primerjalno z mesti in strnjenimi skupaj z glavnim partnerjem stanovanjskimi kompleksi), ki je kot tako Cestnim podjetjem Ljubljana v teh tr\no manj zanimivo, so bila z nekaterimi dneh izvaja le [e finese na cesti in potrebna kar dolgotrajna pogajanja in Vesela ulica obcestnih objektih. usklajevanja. Svoj investicijski dele\ so Zaklju;ek tako obse\nega projekta tako prispevali Petrol Plin, Elektro velja proslaviti. Vse ob;ane vabimo Ljubljana, Telekom Slovenije in JP Nina Bergant Komunala Vodice. na otvoritveno slovesnost, ki bo Projekt bi seveda ostal zgolj ;rta na V tednu od 16. do 22. septembra je v petek, 28. septembra 2007, ob papirju, ;e ne bi bil dele\en podpore v vseh dr\avah Evropske unije 17. uri ob Domu krajanov v Utiku. s strani neposredno vpletenih ob;anov - potekal Evropski teden mobilnosti, meja[ev ceste. V vseh fazah investicije smo z vsemi tesno sodelovali. Z ve;ino smo katerega geslo je “Vesela ulica”. posamezna odprta vpra[anja kompromisno Leto[nje leto se je tej akciji \e drugi; Da gre resni;no za projekt velikih re[ili, pri;akovanja in zahteve nekaterih pa priklju;ila tudi Ob;ina Vodice. razse\nosti, velja ponovno navesti nekaj so vseeno presegala toleran;ne okvire. |e podatkov> sedaj, [e zlasti pa ko bo v funkciji vsa celotna dol\ina trase (dobrih 1.600 m vgrajena infrastruktura, bodo ob;ani lahko Vesela ulica je tematski naslov glavne ceste in dobrih 400 m stranskih cest ob;utili dvig \ivljenjskega standarda na do tradicionalne pobude Evropskega tedna proti Zabre\ju in pod kapelico v Utiku) je sedaj investicijsko dokaj podhranjenem mobilnosti, ki je tudi letos potekal v celovito komunalno urejena. Vgrajeni sta obmo;ju. 25. slovenskih ob;inah. Veliko slovenskih odpadna in meteorna kanalizacija (zaradi krajev je zaprlo ulice za motorni promet in zahtev Agencije RS za okolje je ostala Kot \e v uvodu re;eno> zaklju;ek takega omogo;ilo prebivalcem veselje nad odprta le [e ureditev izlivnih mest projekta velja proslaviti. Dobimo se nemotenim sprehodom po ulicah. v melioracijske jarke). Obenem se je v petek, 28. septembra 2007, ob 17. uri ob rekonstruiralo vodovodno omre\je, Domu krajanov v Utiku. Skupaj Vesela ulica nosi jasno sporo;ilo, da obnovili so se vsi vodovodni priklju;ki, z nekaterimi dru[tvi pripravljamo zanimiv [irjenje prostora, namenjenega zgrajeni so plinovod, javna razsvetljava ter program, na koncu pa tudi prilo\nostno avtomobilom, ni pravi odgovor na kanalizacija za kasnej[e napeljave> NN zabavo in pogostitev. Manjkala ne bo niti prometne izzive. Nasprotno, prav elektrika, telefon in KTV. Temeljito je zdravica - spodobi se! omejevanje prometa dviguje raven obnovljeno in raz[irjeno cesti[;e. Pri tem kakovosti \ivljenja v na[ih mestih. Kot smo veliko pozornosti posvetili varnosti voznik oziroma voznica za;nite omejevati v cestnem prometu - zgrajen je svoje vo\nje z avtomobilom. enostranski hodnik za pe[ce, urejena so avtobusna postajali[;a z lepimi Ko se ljudje pogovarjajo o okolju, najprej ;akalnicami in izvedeni so ukrepi za pomislijo na onesna\evanje v mestih in umirjanje prometa. Ocenjena dol\ina drugih krajih. Podnebne spremembe in vgrajenih sekundarnih instalacij (brez onesna\evanje zraka sta na tretjem in hi[nih priklju;kov) presega 20 km. V cestno ;etrtem mestu na seznamu stvari, ki jih telo je vgrajeno preko 20.000 m3 gramoza najbolj skrbijo. Hkrati pa se [tevilo vozil na in 3.000 t asfalta. Poskrbeli smo za evropskih cestah in [e posebej mestni ekolo[ke otoke za sortirano zbiranje promet stopnjujeta. Prometni sektor je odpadkov, lepo urejene oporne zidove, odgovoren za 40 % izpusta CO2 v Evropi, pri ograje ter obcestne bre\ine in jarke. ;emer ima najve;ji dele\ cestni promet,

7 Ob;inska uprava poro;a izpusti v prometu pa rastejo hitreje kot kjer koli drugje. Zdravstvene posledice prometa Odvoz kosovnega zadevajo celotno prebivalstvo, zlasti pa najranljivej[e skupine, kot so otroci in starej[i. V naslednjih vrsticah so na[teti materiala “jesen 2007” razlogi za zmanj[anje prometa>

1. promet [koduje zdravju< 2. promet povzro;a podnebne spremembe< 3. promet slab[a kakovost \ivljenja< SNAGA Javno podjetje d.o.o.> Miran Sirc, univ.dipl.org. 4. prometna gne;a povzro;a izgubo ;asa< 5. promet ubija< V bli\nji prihodnosti nameravamo vzpostaviti za;asni 6. promet neopazno povzro;a stro[ke in zbirni center za odpadke na obmo;ju ob;ine Vodice 7. promet zavzema preve; prostora.

Zaradi vseh teh na[tetih razlogov je Ob;ina Vodice v sklop Evropskega tedna Jesenski odvoz kosovnih odpadkov se bo po posameznih vaseh mobilnosti vklju;ila ve; aktivnosti. V ;asu izvajal po naslednjem razporedu> od 27. 8. do 10. 9. 2007 se je izvajalo merjenje hitrosti z redarsko tablo “Vi vozite” v vasi Repnje. Od 10. 9. do 24. 9 pa je tabla stala v vasi Utik. Po;asna vo\nja sreda, 18. oktober veliko pripomore k zmanj[evanju porabe Vodice, Dobru[a, Dornice, Torovo, Zapoge, Repnje, Benk goriva, in s tem tudi k ;istej[emu zraku. Tudi varnost udele\encev v prometu, predvsem otrok, se pove;a, ;e upo;asnimo ;etrtek, 19. oktober svojo vo\njo. Polje, Skaru;na, Vojsko, Povodje, Bukovica, Utik, Koseze, {inkov Turn, Selo, Vesca 15. 9. 2007 smo organizirali \e tradicionalno prireditev S kolesom po ob;ini Vodice. Na lepo son;no soboto se je zbralo veliko kolesarjev, ki so krenili s Kopitarjevega trga na vo\njo po vseh vaseh na[e ob;ine. Pred samim startom pa je vsak udele\enec Izvajalec odvoza SNAGA Javno podjetje Avtomobilskih delov, avtomobilskih gum, dobil [e darilo, in sicer rumen balon d.o.o. sporo;a, naj ob;ani pred svojimi gradbenega materiala, zemlje, vej, z logom Evropskega tedna mobilnosti, ki si zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj sekundarnih surovin in nevarnih odpadkov ga je privezal na kolo. navedenega dne pripravijo odpadni ne bodo pobirali. V skladu z evropsko kosovni material. Kosovne odpadke je zakonodajo v Sloveniji za;enjamo V tednu med 17. 9 in 21. 9 pa so v O{ Vodice potrebno odlagati sortirano. Morebitne z lo;enim zbiranjem odpadne elektri;ne in potekale [tevilne aktivnosti na temo reklamacije sporo;ite na tel. 01 477 96 40 elektronske opreme. Zato vas pozivamo, da avtomobilskega prometa. Otroci so ali 01 477 96 67 vsak delovni dan med 8. in te opreme ne oddajate ve; med kosovne re[evali anketne liste o ;asu uporabe 14. uro. odpadke, temve; jo dostavite v Zbirni razli;nih prevoznih sredstev. Z razredniki center Barje. Ravno tako lahko veliko so se pogovarjali o posledicah, ki jih ima Kosovni odpadki so vsi ve;ji predmeti, ki ve;ino na[tetih odpadkov, ki ne sodijo avtomobilski promet, in o mo\nostih za nastajajo v gospodinjstvih in predstavljajo v sklop kosovnega odvoza, oddate v Zbirni zmanj[anje negativnih posledic, ki jih sam slede;e skupine> center Barje na lokaciji odlagali[;a Barje. promet povzro;a. :e ste v dvomu, kam in kako s posamezno - leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohi[tvo vrsto odpadka, se lahko predhodno Za konec akcije pa pripravljamo [e in ostali ve;ji leseni kosi, obrnete na poobla[;enega predstavnika otvoritev rekonstruirane ceste Bukovica- podjetja Snaga (glej zgoraj navedeni tel. Koseze s povr[inami za pe[ce, ki jo bodo - kopalni[ka oprema in sanitarni elementi [tevilki). popestrila starodobna motorna vozila, ([koljke, kadi, umivalniki), konjske vprege, narodne no[e in Godba Vodice. Povorka z vsemi sodelujo;imi se bo - stara kolesa in smu;i, Ker je Zbirni center Barje za na[e ob;ane odvijala od Bukovice do Doma krajanov relativno oddaljen, namerava Ob;ina v Utiku, kjer bo zaklju;na slovesnost. - talne obloge in preproge, Vodice v kratkem vzpostaviti za;asni zbirni center za dolo;ene odpadke (med drugim - svetila in sen;ila (karnise, lestenci, tudi za kosovne) na obmo;ju na[e ob;ine. Vljudno vabljeni! \aluzije), Lociran bo znotraj ograje pri ;istilni napravi Vodice. Ve; o tem pa v eni od - veliki \elezni in kovinski kosi, naslednjih [tevilk na[ega glasila.

- veliki nekovinski kosi (vzmetnice) ...

8 Razpisi

Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju pomo;i za ohranjanje in razvoj kmetijstva in Subvencije pode\elja v Ob;ini Vodice za programsko obdobje 2007-2013 in Odloka o prora;unu Ob;ine Vodice za leto 2007, Ob;ina Vodice objavlja v kmetijstvo JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV FINAN:NIH SREDSTEV

Rado :uk, vi[ji svetovalec I ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PODE|ELJA V OB:INI VODICE V LETU 2007

I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDE| NEPOSREDNEGA UPORABNIKA

Ob;ina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice.

II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finan;nih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pode\elja za leto 2007 v Ob;ini Vodice po shemi dr\avnih pomo;i v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (ES) [t. 1857/2006 in Uredbo komisije Ob;ina Vodice je v preteklih letih namenjala pribli\no 10 mio SIT, (ES) [t. 1998/2006. Sredstva se dodelijo za> Pomo; za pla;ilo letos 40.000 evrov sredstev za subvencije v kmetijstvo. Po zavarovalnih premij (ukrep 4). prehodnem obdobju zadnjih treh let je bila za obdobje 2007 do 2013 uveljavljena Uredba Komisije EU, ki je omejila velik del III. UPRAVI:ENCI dosedanjih subvencij, ki jih je Ob;ina namenjala kmetijstvu> Do sredstev so upravi;ena kmetijska gospodarstva - pravne in bodisi za osemenjevanje, za apnenje tal in analize zemlje, fizi;ne osebe, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih preiskavo somatskih celic ipd., ki pa zdaj niso ve; dovoljene. proizvodov, opredeljenih v Prilogi 1 Uredbe (ES) [t. 70/2001, imajo sede\ na obmo;ju ob;ine Vodice in so vpisani v register Postopek potrjevanja Pravilnika o dodeljevanju pomo;i za kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju> nosilci kmetijskih ohranjanje in razvoj kmetijstva in pode\elja v ob;ini Vodice za gospodarstev). programsko obdobje 2007-2013 se je na Ministrstvu za kmetijstvo in na Ministrstvu za finance zelo zavlekel, zato je bilo sprejeto IV. NADZOR IN SANKCIJE stali[;e, da se prora;unska sredstva za leto[nje leto namenijo zgolj subvencioniranju zavarovanja posevkov in \ivine. Ob;inska Nadzor nad namensko porabo sredstev opravlja komisija, ki jo subvencija je omejena tako, da lahko skupaj z dr\avno zna[a do imenuje \upan. Predlog komisije poda Odbor za kmetijstvo in 50 % opravi;ljivih stro[kov zavarovalne premije za zavarovanje gozdarstvo. posevkov in plodov ter zavarovanje \ivali za primer bolezni. Najmanj[i znesek dodeljene pomo;i zna[a 20 evrov, najve;ji pa V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po 1.000 evrov na upravi;enca na leto. Pravilniku o dodeljevanju sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pode\elja v Ob;ini Vodice za programsko obdobje Upravi;enci do subvencije bodo lahko v skladu z razpisom na 2007-2013, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti ob;ini dvignili dokumentacijo in do konca oktobra zahtevke vlo\ili s pripadajo;imi zakonskimi obrestmi. Prejemnik izgubi tudi prav tam. pravico do pridobitve drugih sredstev po navedenem pravilniku za naslednji dve leti. Sam Pravilnik, ki je objavljen v Uradnem glasilu [t. 7, omogo;a precej novih subvencij (nalo\be v kmetijska gospodarstva za V. VI{INA RAZPISANIH SREDSTEV, UPRAVI:ENI STRO{KI IN primarno proizvodnjo, varstvo tradicionalnih krajin in stavb, POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV premestitev kmetijskih poslopij v javnem interesu, pomo; za pla;ilo zavarovalnih premij, pomo; za zaokro\itev zemlji[;, pomo; Prijave na razpis bodo ovrednotene na podlagi naslednjih meril, za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov, zagotavljanje ki bodo upo[tevane pri razdeljevanju prora;unskih sredstev> tehni;ne podpore v kmetijstvu, nalo\be za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah, pokrivanje stro[kov transporta POMO: ZA PLA:ILO ZAVAROVALNIH PREMIJ - UKREP 4 iz odro;nih krajev, izvajanje lokalne razvojne strategije, [tipendiranje bodo;ih nosilcev kmetij), zato bo razpis za leto 2008 Cilj ukrepa objavljen ;im prej po sprejetju prora;una za prihodnje leto, Vklju;evanje ;im ve;jega [tevila kmetij v sistem zavarovanj da bodo lahko zainteresirani pripravili ustrezno dokumentacijo. posevkov in plodov ter \ivali. Predmet podpore Sofinancira se zavarovalna premija v skladu z nacionalnim pred-

9 Razpisi

pisom o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za teko;e leto. objavljeni na spletni strani http>//www.vodice.si, mo\no ga bo dobiti tudi po elektronski po[ti. Pogoji za dodelitev sredstev< - izpolnjevanje dolo;il nacionalnega predpisa, ki ureja sofinan- VII. OBRAVNAVANJE VLOG ciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvod- Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje nje za teko;e leto< \upan Ob;ine Vodice, na predlog Odbora za kmetijstvo in - vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 2 ha primerljivih gozdarstvo. Strokovna komisija lahko zmanj[a dele\ povr[in< sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju - kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te\avah. vlog iz naslednjih vzrokov> - zaradi zmanj[anja na;rtovanih prihodkov prora;una Upravi;enec mora izpolnjevati ostale pogoje iz Pravilnika ob;ine za leto 2007, o dodeljevanju pomo;i za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter - zaradi ve;jega [tevila zahtevkov kot je zagotovljenih pode\elja v Ob;ini Vodice za programsko obdobje sredstev v prora;unu. 2007-2013 in hkrati predlo\iti [e dodatno dokumentacijo> sklen- jeno zavarovalno polico za zavarovanje kmetijske proizvodnje za O dodelitvi sredstev upravi;encem odlo;a od \upana leto 2007. poobla[;ena uradna oseba s sklepom. Upravi;encem bo izdan sklep o vi[ini odobrenih sredstev. Upravi;enci Medsebojne obveznosti med ob;ino in prejemnikom pomo;i Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki sklenejo zavarovalno pogod- se uredijo s pogodbo. bo za teko;e leto. Upravi;encem se sredstva iz prora;una Ob;ine izpla;ajo na Omejitve podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednjo Podpore se ne dodelijo> dokumentacijo> - za tiste dele\e pomo;i, ki jih s predpisom o sofinanciranju - dokazila o pla;ilu obveznosti (originalni ra;uni, situacije), zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za - poro;ilo o opravljenem delu. teko;e leto dolo;i Vlada Republike Slovenije< - kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmeti- Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravilno izpolnjene in jskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno ministrstvo za kmeti- oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi jstvo< dokazili. - kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sede\ in prete\ni del Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno povr[in, ki so predmet zavarovanja, izven obmo;ja ob;ine. opremljene, se zavr\e, neutemeljene pa zavrne. Rok dopolnitve nepopolno predlo\ene vloge je 15 dni od dneva prejema Vi[ina sofinanciranja< poziva. Vloge, ki jih vlagatelj v predpisanem roku ne dopolni, - vi[ina sofinanciranja ob;ine je razlika med vi[ino se zavr\e, neustrezno dopolnjene pa zavrne. sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega prora;una do 50 % opravi;ljivih stro[kov zavarovalne VIII. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS premije za zavarovanje posevkov in plodov ter zavarovanja \ivali za primer bolezni< Vloge morajo biti oddane v zaprtih kuvertah, s pripisom - najmanj[i znesek dodeljene pomo;i zna[a 20 evrov, najve;ji pa “Ne odpiraj - razpis kmetijstvo 2007” od za;etka razpisa 1.000 evrov na upravi;enca na leto. najkasneje do 30. oktobra 2007, oziroma do porabe sredstev na posameznih postavkah, najkasneje do 20. novembra 2007. Upravi;eni stro[ki Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obve[;eni najkasneje Sofinanciranje zavarovalnih premij za> v roku 30 dni od odpiranja vlog. - zavarovanje posevkov in plodov pred nevarnostjo to;e, spom- ladansko pozebo, po\arom, udarom strele, viharjem in IX. ODPIRANJE VLOG poplavami< - zavarovanje \ivali pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni. Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila po zaklju;ku razpisa in ni javno. Dodatna merila za ocenjevanje< - ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa X. DODATNE INFORMACIJE - ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom so na voljo na sede\u Ob;ine Vodice ali po telefonu 833 26 10 - kontaktna VI. VSEBINA VLOGE oseba Rado :uk. Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje> - prijavni obrazec> “Vloga za dodelitev finan;nih sredstev za Datum> 27. 9. 2007 ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pode\elja v Ob;ini Vodice {tevilka> 320-01-0028/2007-317 v letu 2007”< |upan Ob;ine Vodice - obvezne priloge k vlogi, ki so predlo\ene kot dokazila Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon. k posameznim ukrepom. Prijavni obrazec se dobi na sede\u Ob;ine Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice, od dneva objave javnega razpisa do dneva, ko se izte;e rok za oddajo vlog. Javni razpis in prijavni obrazci so

10 Razpisi

Na podlagi Pravilnika o [tipendiranju v Ob;ini Vodice (Uradno glasilo Ob;ine Vodice, [t. 4/03, 6/03, 10/04, 9/05, 6/06 v nadaljevanju Pravilnik), \upan Ob;ine Vodice objavlja - potrdilo o premo\enjskem stanju kandidata< RAZPIS {TIPENDIJ ZA {OLSKO LETO - dokazila o bruto dohodkih in osebnih prejemkih, ugotovljenih v odlo;bah o odmeri dohodnine star[ev ali skrbnikov v letu 2007/2008 2006 ter drugih dru\inskih ;lanov kandidatov, ki so bili dol\ni vlo\iti napovedi za odmero dohodnine, v odlo;bah Razpis je namenjen vsem vajencem in dijakom ter [tudentom o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, in dokazila visoko[olskih strokovnih in univerzitetnih programov, ki imajo o neobdav;ljivih dohodkih in osebnih prejemkih. V dohodek stalno bivali[;e v Ob;ini Vodice in izpolnjujejo razpisne pogoje. kandidatove dru\ine se v[tevajo tudi pokojnine in nadomestila RAZPISNI POGOJI v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pre\ivnine ter osebni prejemki in katastrski Na razpisu lahko sodelujejo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje dohodek, ne glede na to, ali je zavezanec za pla;evanje pogoje> dohodnine. Predlo\iti je treba tudi dokazila o prejemkih od - so dr\avljani Republike Slovenije s stalnim bivali[;em v Ob;ini ob;asnih in za;asnih del dijakov in [tudentov, izpla;anih Vodice< preko poobla[;enih agencij, ki presegajo 51 % povpre;ne - ob vpisu v prvi letnik srednje [ole niso starej[i od 18 let, letne pla;e zaposlenih v RS< oziroma ob vpisu v prvi letnik vi[je[olskega ali visoko[olskega izobra\evanja niso starej[i od 26 let< - sklep ali odlo;bo ustrezne komisije v primeru kandidata ali - ne prejemajo drugih [tipendij ter ostalih prejemkov, dolo;enih dru\inskega ;lana s posebnimi potrebami oziroma izvid ali v 5. ;lenu Pravilnika. odlo;bo ustrezne komisije v primeru te\je funkcionalni prizadetosti kandidata< 1. Vi[ina osnovne [tipendije zna[a 25 % zajam;ene pla;e. - kopijo spri;evala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih 2. Pravico do ob;inske [tipendije lahko uveljavijo vajenci, dijaki v preteklem letu< in [tudentje (v nadaljevanju kandidati) pri katerih dohodek na dru\inskega ;lana v letu 2006 ne presega celoletnega zneska - [tevilko osebnega ra;una kandidata. 230 % zajam;ene pla;e v Republiki Sloveniji. 8. Kandidati, ki \elijo pridobiti [tipendijo po razpisnih pogojih, 3. V primeru ve;jega [tevila prosilcev, ki izpolnjujejo razpisne oddajo svoje vloge z dokazili osebno ali priporo;eno po[ljejo pogoje, se pri dodelitvi [tipendije posamezniku upo[tevajo na naslov> Ob;ina Vodice, Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice. dodatna merila za dodelitev [tipendije> - dohodek na dru\inskega ;lana, 9. Vlogo z dokazili lahko kandidati vlo\ijo od objave razpisa - dejstva in okoli[;ine, ki odra\ajo dejanski socialni polo\aj dalje. Zadnji rok za oddajo vlog je 15. oktober 2007. Roki kandidata, veljajo tudi za stare [tipendiste! - premo\enjsko stanje prosilca in njegove dru\ine, - zdravstveno stanje prosilca in njegove dru\ine, 10. :e do dne izteka razpisnega roka dru\inski ;lani kandidata - u;ni uspeh v preteklem [olskem letu. niso prejeli odlo;be o dohodnini za leto 2006, je treba vlogo vlo\iti najkasneje do izteka roka in jo po prejemu le-teh 4. {tevilo [tipendij je omejeno z vi[ino sredstev ob;inskega nemudoma dopolniti! prora;una. {tipendist ni upravi;en do [tipendije v ;asu absolventskega Vloge za dodelitev [tipendije, ki jih oddajo kandidati po sta\a. razpisnem roku, se [tejejo za zamujene in se ne obravnavajo.

5. {tevilo razpisanih [tipendij> za dijake 25 in za [tudente 10. 11. Pravica do [tipendije se dodeljuje z namenom uspe[nega zaklju;ka [olanja. Kolikor namen ni izpolnjen, [tipendist ni 6. Na podlagi posameznih vlog lahko \upan s sklepom odobri upravi;en do [tipendije, dokler letnika ne kon;a. {tipendijo enkratne [tipendije posameznikom za [tudij v tujini. mora vrniti v primerih, ko je [tipendijo pridobil na podlagi neresni;nih podatkov, ter [tipendist, ki ni sporo;il sprememb 7. Prosilci, ki \elijo pridobiti [tipendijo po tem razpisu, oddajo iz 13. ;lena Pravilnika, ki vplivajo na pridobitev ali ukinitev izpolnjen obrazec “Vloga za uveljavitev republi[ke [tipendije” pravice do [tipendije. za [olsko leto 2007/08. Obrazec je mogo;e kupiti v knjigarnah (DZS - Obr. 1,51) ali natisniti z interneta, kjer je objavljen na Za dodatne informacije pokli;ite na tel.> 01/ 833-26-18 spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. (Lilijana Djerkovi;). Vlogo morajo kandidati izpolniti v skladu s prilo\enim navodilom, ki je njen sestavni del. Vlogi je treba prilo\iti>

- originalno potrdilo o vpisu za [olsko leto 2007/08 za Datum> 3. 9. 2007 kandidata in kopije potrdil o vpisu za [olsko leto 2007/08 za {tevilka> 122-10/2007-001 druge dru\inske ;lane, ki imajo status dijaka, vajenca ali |upan Ob;ine Vodice [tudenta< Brane Podbor[ek, univ. dipl. ekon.

- potrdilo o stalnem prebivali[;u v Ob;ini Vodice<

11 Praznujmo skupaj Pridobitve in kulturne prireditve Odprtje prenovljenih prostorov DU Vodice Ob;ina Vodice praznuje Francka Rozman

:lani razli;nih dejavnosti in kadrovske sestave DU Vodice so se selili iz prostora v prostor, ker svojega niso imeli. Od 5. septembra dalje pa je druga;e.

Na ta dan so slavnostno odprli svoje prostore v biv[i knji\nici. |upan Brane Podbor[ek je skupaj s predsednikom DU Vodice prerezal trak, ki je zapiral vhod. V ve;namenski sobi je bila pripravljena razstava o zbirateljstvu, kjer smo si ogledali zbirke zna;k, znamk, razglednic, star denar, stare plo[;e in gramofone, radijske aparate, nabo\ne “bukvice”, staro kme;ko orodje, pripomo;ke za predelavo mleka in [e in [e. Razstavo je pripravila {tefka Bali\, ki je tudi vodila obiskovalce. Najbolj je bila vesela malih [kratkov iz vrtca in u;encev ni\jih razredov osnovne [ole. Z opisovanjem in razlago o pomenu prostore resni;no potrebovali. Vsa hvala ali denar, ker pa; niso mogli pomagati posameznih predmetov je pritegnila tudi Gasilskemu dru[tvu, ker smo z delom. Tudi \upan je pohvalil vse vsakega, da je z zanimanjem poslu[al in si v njihovem domu kar nekaj ;asa gostovali. upokojence, da so se s takim veseljem lotili ogledal razstavljene predmete. V treh dneh Ob;inska uprava je poskrbela za pla;ilo tega projekta. Povedal je, da so znova si je razstavo ogledalo okrog 220 odraslih materiala, za mojstre pa smo poskrbeli dokazali, da je v slogi mo; in da skupno in 232 mal;kov ter [olarjev. V Knjigo vtisov sami. Med nami so obrtniki vseh vrst, le pri delo za skupno dobro [e vedno velja. |eli si so mnogi zapisali svoje mnenje. |upan je elektriki in vodovodu so vsko;ili lokalni takega medsebojnega sodelovanja med takole zapisal> “Zanimivosti, ki so mojstri. Kako je potekalo delo, vemo samo vsemi ob;ani. Misel, da dela[ tudi zase, ;e razstavljene, so izjemnega pomena za tisti, ki smo bili vedno na objektu. Skupaj dela[ za druge, je \e marsikje pozabljena. ohranjanje spomina na minule ;ase. smo opravili 1630 ur dela. Sodelovalo je To pa ni dobro, pravi \upan. Zato je vesel, Organizatorjem in vsem, ki so prispevali 31 ;lanov. Na;rti so delo na[ega Ivana da lahko pohvali vse upokojence in jim predmete, izrekam vse priznanje. Odli;no!” Lu\arja, zidava pa je bila v rokah Janeza za\eli uspeh pri vseh nadaljnjih na;rtih. Ena od u;iteljic pa je pohvalila> “Hvala za Erceta ter Ivana Lu\arja. Pe;arstvo je delo Program je zaklju;ila instrumentalno- pou;no in prijetno vodenje gospe {tefki po Viktorja Kerna, vse pa je zgladil in vokalna skupina z nenavadnimi instrumenti, razstavi. |elimo vam veliko prijetnih uric “pomalal” Andrej :ernivec. {e en :ernivec, ki je zaigrala in zapela dve znani pesmi in v va[ih prostorih. Radi vas bomo [e Ivan, je polo\il laminat skupaj z Janezom [aljivko. Nato se je za;elo dru\abno obiskali.” Verli;em. No, glavna delovna sila v vlogi sre;anje vseh povabljenih. Pecivo so Po odprtju prostorov, ki imajo poleg velike mizarja in predsednika je Janez Podgor[ek. napekle upokojenke, obaro pa so skuhali ve;namenske sobe [e dve strani[;i in prostor Ne smem pozabiti na na[a dekleta, ki so odli;ni kuharji. Poveselili smo se tudi v hodniku za majhno kuhinjo, smo se zaradi kuhala, stregla in pospravljala vse dni na[e s petjem in plesom. Bilo je prijetno. mrzlega in vetrovnega vremena preselili gradnje. Vesel sem bil klica Irene> “Pridi po v dvorano Kulturnega doma, kjer je stekel pecivo, jutri pa po ri;et.” Hvala vsem, ki so kulturni program. Za veselo razpolo\enje [e pomagali. Spisek vseh delovnih ;lanov in dvig temperature so poskrbele “Pleso;e visi v na[i sobi.” \ab’ce”, ki jih sestavljajo upokojenke iz DU Vsi ;lani dru[tva smo lahko hvale\ni Bukovica - {inkov Turn in Vodice. Po Tonetu, ki se je v teh dneh izjemno posvetil njihovem posko;nem nastopu je Tone gradnji in vlo\il vse svoje mo;i v izgradnjo Logar, koordinator vseh del, povedal nekaj na[ih prostorov. Tako zagnan za dobro besed o projektu> delo in po;utje upokojencev je \e bil in bo “Ko se je v za;etku avgusta knji\nica selila [e - to verjamemo. Hvala ti! v nove prostore, smo se z \upanom Po govoru je pevska skupina zapela tri dogovorili, da sami prevzamemo obnovo in pesmi in po\ela lep aplavz. Predsednik ureditev na[ih prostorov. Vedeli smo Janez Podgor[ek se je zahvalil vsem, ki so namre;, da se bo druga;e obnova pomagali. Hvala tudi tistim, ki so potegnila dale; v zimo. Mi pa smo svoje prostovoljno prinesli pija;o, sadje, pi[kote

12 Pridobitve in kulturne prireditve Praznujmo skupaj Vstopite v novi hram znanja!

Jerneja Kimovec Otvoritev nove knji\nice 12. septembra se je pred starim vodi[kim vrtcem zbrala mno\ica radovednih obrazov. A ljudje tokrat niso pri[li, da bi obujali spomine na svoje otro[ke dni, pa; pa da bi si ogledali prenovljene prostore z novimi zanimivimi prebivalkami - knjigami. V preteklih mesecih so v zgradbi na {kofjelo[ki 7 namre; potekala obnovitvena dela, ki so omogo;ila selitev Knji\nice {i[ka iz stare ob;inske stavbe v nekdanji drugi dom malih [olarjev.

da se danes tako kot vse dejavnosti tudi knji\nica prilagaja novim ;asom, zato poleg brskanja po knjigah sedaj ponuja tudi brskanje po virtualnem svetu. Zaradi nara[;ajo;ih potreb po virih znanja si prizadevajo v prihodnjem letu odprtost knji\nice [e pove;ati, prepri;ani pa so, da bodo novi prostori \e sedaj privabili ve;je [tevilo obiskovalcev. V \elji, da bi z Ob;ino [e naprej prijetno sodelovali pri ustvarjan- ju knji\nice za novo obdobje, je povabila sodelavko in dolgoletno vodjo enote v Vodicah, Ma[o Uran, ter \upana, da skupaj prere\eta trak in nas s tem simbolnim dejanjem povabita v prenovljeni hram znanja. Preden pa smo se lahko na lastne o;i prepri;ali, da se dragocene nosilke znanja Na kratkem kulturnem sprejemu ob Knji\nice {i[ka, Marjeta Kamen[ek, so si v novih prostorih odli;no po;utijo, nas je otvoritvi so uvodne note pripadale Godbi njeni kolegi v vodi[ki enoti obojega \e \upan povabil [e na nadaljevanje kulturne- Vodice in MPeZ Biser, ki je kot vedno dolgo \eleli. Da se jim je \elja po ve; letih ga dogodka v Domu krajanov Vodice. Tam prepeval dogodku primerne zimzelene kon;no uresni;ila, pa je najbolj zaslu\en nas je \e ;akal zanimiv gostitelj ve;era, ki melodije. Tokrat so nas spomnili na U;ilno \upan Brane Podbor[ek s svojimi sodelavci. je s pomo;jo Ob;ine Vodice izdal svojo zidano, v kateri se otroci u;ijo spo[tovati Direktorica se mu je za vse prispevke v novo knjigo. |upan je v kratkem nagovoru vse \ive in ne\ive stvari. In “u;ilna” z najve; imenu celotne ekipe iskreno zahvalila, povedal, da sta novi knji\nica in knjiga \ivljenjskimi zgodbami, iz katerih lahko nato pa je na kratko opisala [e zgodovino prispevek Ob;ine k ohranjanju in negovan- srkamo znanje, je prav gotovo knji\nica. knji\nice, ki v Vodicah deluje \e vse od leta ju lepe slovenske besede. Poimensko se je Institucija, ki jo potrebuje vsaka skupnost 1978. Takrat so njeni prostori merili komaj zahvalil vsem izvajalcem in drugim, ki so 2 in ki si zaslu\i velik prostor z dobrimi pogoji 20 m , pribli\no 2.000 obiskovalcev pa si je pomagali, da je projekt novih knji\ni;nih za delo. Kot je povedala direktorica na leto izposodilo nekaj ve; kot 6.000 prostorov postal realnost, ter izrazil upan- knjig. :ez deset let se je knji\nica preselila je, da bodo ob;ani prav tako veliko in radi v nove, ve;je prostore, kar je omogo;ilo obiskovali knji\nico v novih prostorih, kot skokovit razvoj in rast njene dejavnosti. je bilo to v navadi na stari lokaciji. “Ob po\rtvovalnem delu knji\ni;arjev in Nato je kon;no pri[el te\ko pri;akovani nenehnem prilagajanju potrebam in trenutek. Sprehod med knji\nimi policami navadam krajanov sta obisk in izposoja iz je na obraze prina[al nasmehe, razlog za to leta v leto rasla, pove;eval pa se je tudi ;as pa je bil zagotovo ve; kot le eden. Lepo odprtosti knji\nice. Danes je enota v urejena zbirka je kon;no na[la mesto, ki si Vodicah odprta 24 ur na teden, njena zbir- ga zaslu\i, v skritih koti;kih med regali so ka gradiva obsega prek 21.000 knjig in vabile drobne dobrote, mnogi pa smo se ob 2.000 enot neknji\nega gradiva. Teko;e branju naslovov na pisanih platnicah - ven- prejema 31 naslovov ;asnikov in ;asopisov. darle - spomnili tudi svojega otro[tva. Kaj Pa ne le v koli;ini, ampak tudi v kakovosti pa vi? Kdaj ste nazadnje pokukali v svet svoje informacijske ponudbe je knji\nica Pike Nogavi;ke in Petih prijateljev? Sedaj dosegla velik napredek,” je v veselem tonu lahko to storite vsak dan v tednu (razen zaklju;ila kratek opis dosedanjega \ivljenja ;etrtka) med 12. in 18. uro. knji\nice Marjeta Kamen[ek. Dodala je [e,

13 Praznujmo skupaj Pridobitve in kulturne prireditve Kulturna prireditev v Kamen nad gladino po;astitev spomina na Jerneja Kimovec Jerneja Kopitarja Narodnim no[am in obiskovalcem, ki so 12. septembra prisostvovali \e otvoritvi nove knji\nice, se je v nadaljevanju ve;era pridru\ilo [e nekaj novih obrazov. Vsi skupaj so napolnili dvorano Kulturnega doma v Vodicah, kjer je potekal osrednji del prireditve, na katerem je Ob;ina skupaj z znanim gostom pristavila svoj lon;ek, oprostite, svojo knjigo, na nove knji\ne police.

Ve;er je bil v znamenju besed> napisanih, Po spro[;enem uvodu je sledil resnej[i del izgovorjenih, odpetih ... predvsem pa predstavitve> kratka biografija Jerneja slovenskih. “Da bomo znali ceniti svoj jezik, Kopitarja, povzeta po \e 80. Siv;evi knjigi. kot ga je cenil na[ rojak Jernej Kopitar,” je Ker je dolgoletni radijski novinar prav tako za;el \upan. A se je \e tu zataknilo. Kako pa dober govorec kot pisec, in tudi zato, ker ga je cenil? Kaj sploh vemo o njem, nam je bilo vse, kar smo sli[ali, bolj ali o njegovem \ivljenju in o njegovem delu? manj novo, je \ivljenjepisna urica minila, Morda bi [e znali odrecitirati tisto kot bi mignil. |e po nekaj minutah smo Pre[ernovo “le ;evlje sodi naj kopitar”, ki doumeli, da je bil Kopitar ravno tako mu je pravzaprav storila veliko [kode, saj “velik” kot Pre[eren in da je bilo Iz njih se, kot pravi Ivan Sivec, [e danes je povzro;ila, da so ga skozi zgodovino nepremostljivo sovra[tvo med njima napajamo. postavljali Pre[ernu nasproti - kar pa mu je pravzaprav posledica njunih nezdru\ljivih jasno prina[alo le negativne to;ke< tudi slu\b> Pre[eren je bil pisatelj, Kopitar pa Tako kot se napajamo tudi iz glasbe, ki nas v [olskih u;benikih. Verjetno od tod tudi ta cenzor (ki je, mimogrede, Pre[ernu spremlja vsepovsod. Ansambel Tonija velika luknja v poznavanju njegovega nemalokrat pogledal skozi prste, ker je znal Verderberja, ki je skrbel, da si je pisatelj prispevka slovenski kulturi. Ker Ob;ina ceniti njegovo nadarjenost). Poleg tega med pripovedovanjem lahko privo[;il Vodice \eli prihodnjim generacijam Kopitar kljub te\kemu \ivljenju, v rani kraj[e oddihe, je tokrat dopolnil [e zadnji omogo;iti bolj uravnote\en pogled na ;as, mladosti je v nesre;i izgubil oba star[a in del celote. Pet fantov iz Starega trga ob ko so se gradili temelji slovenskega jezika, bil primoran oditi v svet s trebuhom za Kolpi namre; \e mnogo let uspe[no in s tem vsaj delno popraviti krivico, ki je kruhom, ni bil ;udak. Nasprotno - bil je sodeluje z Ivanom Sivcem. Kombinacija bila storjena velikemu Repenj;anu, je izredno nadarjen, dojemljiv in dru\aben, njegovih besedil in njihovih uglasbitev niza s finan;no podporo omogo;ila izid knjige kar mu je najprej omogo;ilo prepotrebno eno uspe[nico za drugo. A ;eprav imajo Kamen nad gladino, avtorja Ivana Sivca. [tipendijo za nadpovpre;ne dose\ke, nato [irok repertoar avtorskih pesmi, radi Gre za biografsko delo enega najbolj pa [e vstop v elitni Zoisov kro\ek. Ko je bil zaigrajo tudi kak[no narodno, ki ob;instvu plodovitih in hkrati najbolj branih slovenskih enkrat obkro\en z razgledanimi in razgreje dlani, da za;nejo udarjati po taktu. pisateljev. Z njim se je \elel pokloniti izobra\enimi ljudmi, je svoje ideje in \elje Uspe[no partnerstvo traja \e ve; kot 20 let, ;loveku, ki ga je ob;udoval \e kot [tudent kon;no lahko za;el uresni;evati. Napisal je obe strani pa se zavedata, da ni dobre slavistike. Kot je z veseljem ugotavljal prvo slovensko znanstveno slovnico, izvedbe brez dobrega besedila, prav tako \upan, bodo imeli sedaj vsi Slovenci prevedel in komentiral Bri\inske pa je dobro besedilo brez prave glasbe mo\nost, da ga pobli\je spoznajo, tujcem, spomenike, zahteval je enoten knji\ni jezik pusto. ki so ga - zanimivo - znali ceniti \e takrat, za vse Slovence in pozival k reformi pisave. Podoben je odnos knjiga-bralec< eden brez ko ga je lastna domovina zavra;ala, pa je V sodelovanju z Vukom Karad\i;em je drugega je prazen. Vendar je Ivan Sivec knjiga lahko v zado[;enje. Jernej Kopitar veliko naredil tudi za srbski narod in jezik. v tem pogledu izredno optimisti;en. Pravi, namre; ni kamen, ki je potonil, ampak Ker je vedel, da stiki z ljudmi bogatijo, je da Slovenci radi beremo kakovostno kamen, ki je pustil sledi. ohranjal mnogo dopisni[tev, doma in literaturo in da njegove biografske knjige O tem je vedel najve; povedati prav avtor v tujini. V sosednjih dr\avah je bil izjemno vedno spro\ijo val obiskovalcev v junakov knjige, ki se mu je \upan s [opkom iskreno cenjen< na osebno povabilo pape\a je rojstni kraj. Nobenega dvoma ni, da bo tudi zahvalil za njegov prispevek Ob;ini Vodice pri[el celo v Vatikan, da bi tam postavil v primeru Jerneja Kopitarja tako, zato ga [e in vsem Slovencem. Ivan Sivec pa je zahvalo Stolnico za slovanske jezike in knji\evnosti. posebno navdu[uje realizacija ideje vrnil in \upanu podaril prvi izvod knjige< Pri tem ga je zadela nepri;akovana o njegovi spominski sobi. drugi je pripadal vodji Knji\nice Vodice, finan;na nesre;a, ki je botrovala tudi Obiskovalce pa je o;itno navdu[ila njegova Ma[i Uran. Pisatelj je v zahvali omenil tudi njegovi \alostni smrti ... predstavitev, saj so se po kon;ani gospo Rosulnik, ki ga je pravzaprav prireditvi dobesedno zapodili med spodbudila k pisanju, povezala z \upanom A tako kot pisatelj nam, tudi jaz vam ne ponujene izvode s Sovretovim portretom in vseskozi pospe[evala dogodek, ki smo smem izdati vsega< knjiga vas ;aka na naslovnici. Kupovali so jih hitreje, kot mu bili sedaj pri;a. Preden pa je uradno v knji\nici, da ji izka\ete zaslu\eno jih je avtor lahko podpisoval, in pozabili prevzel vlogo gostitelja ve;era, se je [e po pozornost. :e morda potrebujete [e celo na polne kozarce, ki so vabili h klepetu pisateljsko po[alil. Dejal je, da je sicer dodatno spodbudo, pa naj razlo\im [e njen in dru\enju pod odrom. Tokrat je bila na izredno vesel nove knji\nice v Vodicah, naslov. Le tako mo;an in klen ;lovek, kot je prvem mestu kultura. Kultura, ki je nad vendar z njo ni povsem zadovoljen. Manjka bil Jernej Kopitar, lahko ostane na gladini gladino obdr\ala cel slovenski narod. ji namre; klju;en element> njegova nova in pu[;a sledi - kot kamen, ki ga vr\emo knjiga. v vodo in okrog sebe naredi ve; krogov.

14 Pridobitve in kulturne prireditve Praznujmo skupaj Pozdrav [portu Slovesen podpis pogodbe o predaji zemlji[;a SD

Jerneja Kimovec Strahovica Dan [portnih prireditev se je osrednjo septembrsko soboto zaklju;il zasebno lastnico omenjenega zemlji[;a. s slavnostnim dogodkom, ki je razveselil vse [portnike in [portne Brez tega dogodka se sedaj ne bi mogli navdu[ence. Ti so pred domom SD Strahovica lahko prisostvovali veseliti, saj je takrat parcela ponovno postala dru\bena lastnina. zgodovinskemu trenutku - podpisu listine, s katero je Ob;ina Vodice Ravno ko so se stvari nekoliko umirile, zemlji[;e s parcelno [tevilko 105 predala v last tistim, ki so si ga \e dolgo se je po osamosvojitvi spet pojavila \eleli in ga tudi resni;no zaslu\ili. potencialna nevarnost> denacionalizacija. Vendar je bil takratni zakoniti pravni naslednik Kristan-Toma\inove dru\ine, Iztok Cotman s Sela, stali[;a, da je edino prav, da to zemlji[;e uporablja Dru[tvo, zato zahtevka ni vlo\il. Za to dejanje oziroma nedejanje so mu ;lani SD Strahovica [e danes neizmerno hvale\ni, in ker je ravno dan pred sve;anim dogodkom preminil, je bila zahvala Antona Kosca v imenu vseh [e toliko bolj spo[tljiva. Poudaril pa je, da se [portniki dru\ini Kristan-Toma\in vendarle \elijo vsaj delno oddol\iti, zato so eno izmed tradicionalnih dru[tvenih tekem poimenovali po Viktorju Kristanu. V novih razmerah je torej - formalno [e vedno - kmetijsko zemlji[;e ostalo v lasti dr\ave. Na predlog Strahovice je leta 1998 s spremembo ob;inskega prostorskega plana postalo zazidljivo za namen [porta in rekreacije, Ob;ina pa se je trudila, da bi ga prepisala nase< to ji je uspelo [ele [est let “To je velik dan tako za Smu;arsko dru[tvo objekti so namre; stali na zemlji[;u, ki je kasneje. Leto 2004 je bilo torej tista zadnja Strahovica kot tudi za celotno ob;ino,” bilo po drugi svetovni vojni nacionalizirano. odsko;na deska pred pogumnim, je svoj nagovor za;el Anton Kosec, “Zemlji[;e je postalo splo[no ljudsko a logi;nim dejanjem, za katerega se je letos pod\upan Ob;ine Vodice, dolgoletni ;lan premo\enje, ki je s;asoma pri[lo pod odlo;ila Ob;ina Vodice. Kon;no je pri[el upravnega odbora SD Strahovica in vodja upravljanje raznih pravnih prednikov ;as, da SD Strahovica postane lastnik teka[ke sekcije. Njemu je pripadala ;ast, dana[nje Agroemone Dom\ale. Zaradi zemlji[;a, na katerem deluje \e 58 let. Za to da zbranim opi[e ne ravno lahko pot tak[nega statusa zemlji[;a se je dru[tvo dejanje se je govornik najprej zahvalil do sre;nega konca, ki smo mu bili pri;a. lahko v tem ;asu nemoteno razvijalo in \upanu Branetu Podbor[ku in vsem V njegovem govoru je bilo ;utiti predvsem tudi pri gradnji objektov ni bilo nikakr[nih svetnikom, ki so njegov predlog soglasno ponos in zadovoljstvo, da so se vendarle problemov. Te\ave pa so nastale v drugi podprli, pa tudi vsem ostalim, ki so “uresni;ile dolgoletne sanje kar nekaj polovici sedemdesetih let, ko je po spletu pomagali, da so neko; le sanje danes generacij [portnikov in [portnih delavcev nesre;nih okoli[;in zemlji[;e pre[lo postale resni;nost. “Najstarej[e delujo;e v SD Strahovica”. S tem se je zaklju;ilo v privatno lastnino. In to ravno v obdobju, dru[tvo na na[em teritoriju bo s tem 58-letno obdobje negotovosti v zvezi ko se je najve; gradilo in ko so imeli ;lani dobilo krila in nov elan. Z lastninsko z lastninsko pravico na tem zemlji[;u< dru[tva ogromne ambicije. V tistem ;asu je pravico bo zrasla samozavest, po drugi te\ava, s katero so se krajani ukvarjali vse takratna Ob;ina Ljubljana-{i[ka vlagala strani pa tudi odgovornost. To bo konec od leta 1949, ko so ustanovili in pri v [port in rekreacijo znatna sredstva, nekega stanja in vsekakor nov za;etek. Smu;arski zvezi Slovenije registrirali vendar so bila za dru[tvo cela desetletja Verjamem, da bo na tem mestu zrasel novi, Smu;arsko dru[tvo Strahovica (ker naj bi nedosegljiva - iz razloga nerazpolaganja pravi [portno-rekreacijski center Ob;ine na mestu, kjer zdaj stoji skakalnica, v;asih z zemlji[;em,” je dolgoletne te\ave povzel Vodice, ki bo krepko presegel okvire stra[ilo). |eljni predvsem skokov so pod\upan in dodal, da so \e dana[njega dru[tva,” je sve;ano zaklju;il najprej zgradili skakalnico, nato pa skozi v sedemdesetih in osemdesetih potekale pod\upan. Ob tej priliki je le [e povabil vse leta pove;evali repertoar [portnih ne[tete aktivnosti za pridobitev zemlji[;a, [portne navdu[ence in (mlade) ljudi aktivnosti do dana[njih osmih sekcij> v katerih so sodelovali mnogi zavedni z novimi idejami, da skupaj gradijo novo alpsko smu;anje, tek, [ampionsko ob;ani. Vendar so bile v glavnem vse Strahovico. Nato pa je besedo prepustil balinanje, kolesarstvo, smu;arski skoki, neuspe[ne. Svetla to;ka je bilo leto 1985, \upanu Branetu Podbor[ku in predsedniku planinska in sanka[ka sekcija ter igre ko je Vodi;an, Franc Ziherl, v tistem SD Strahovica Ivanu Hribarju. z \ogo. obdobju uslu\benec dom\alske Mo\a pa sta se najprej lotila dejanj> Toda dru[tvo je imelo od vsega za;etka Agroemone, spodbudil podpis menjalne za jesensko okra[eno mizo sta podpisala veliko te\avo> vsi (prostovoljno zgrajeni!) pogodbe med svojimi delodajalci in zgodovinsko listino. Ob tem je povezovalec 15 Praznujmo skupaj {portne prireditve 4. gasilski dan Alenka Jereb Zadnjo soboto v avgustu so v okviru prireditev ob ob;inskem prazniku vsa prostovoljna gasilska dru[tva na[e ob;ine pod vodstvom Gasilske zveze Vodice prikazala zanimive vaje ga[enja in tako uspe[no izpeljala \e ;etrti gasilski dan.

programa Tone Maren;e pripomnil, da je bil pravkar popla;an ves trud, ki so ga ne[teti vlo\ili v ta polstoletni projekt. Po dejanjih so sledile besede< \upan je bil tradicionalno kratek in jedrnat. Izrazil je zadovoljstvo, da je lahko tudi sam skromno prispeval k dolgoletnim prizadevanjem in pospe[il pot do te\ko pri;akovanega cilja. Zahvalil se je vsem, ki so si prizadevali za realizacijo tega projekta, posebno pa svetnikom, ki so tako enotno izrazili podporo njegovemu predlogu. Dru[tvu je za\elel [e veliko uspehov in prijateljskih gest, aktivnostim pa novega zagona. Predsednik Ivan Hribar je repliciral, da v Dru[tvu dejanje Ob;ine jemljejo kot priznanje za dobro delo in zaupanje, da bodo dobro delali [e naprej. Zatrdil je, da Na parkirnem prostoru pred ob;insko se bodo z vsemi mo;mi trudili, da to stavbo so se po to;no dolo;enem zaupanje upravi;ijo, nato pa mu je po vsem razporedu odvijali prikazi ga[enja, izre;enem preostala le [e kratka zahvala in re[evanja ponesre;encev ter intervencije podelitev posebnih priznanj. Te je SD ob prometnih nesre;ah. Gasilci so Strahovica namenila trem klju;nim osebam prikazali ga[enje olja v ponvi, ki se je vnelo v opisani zgodbi> na [tedilniku, ga[enje jeklenke ter - Francu Ziherlu “za izredno prizadevnost vnetljivih teko;in v ve;jih razse\nostih. in daljnovidno pomo; pri postopkih za Ob;ani, ki so se zbrali ob prireditvenem pridobitev zemlji[;a z na[imi [portnimi prostoru, so lahko videli ga[enje s peno in objekti”, vodo, seznanili so se z delom gasilcev in - Branetu Podbor[ku “v znak hvale\nosti za njihovo opremljenostjo ter se nekoliko ves njegov trud in voljo pri podelitvi natan;neje podu;ili, katere potencialne zemlji[;a z na[imi [portnimi objekti” ter nevarnosti pretijo za izbruh po\ara - Antonu Koscu “za dolgoletno prizadevanje in uspe[en zaklju;ek akcije za pridobitev zemlji[;a z na[imi [portnimi objekti”.

Po velikih dejanjih in besedah je bil skrajni ;as za spro[;eno zabavo< ;as, da se na \alost malo[tevilno ob;instvo preda v gospodinjstvu. Ena najbolj zanimivih vaj ritmom [tirih mladih fantov iz Ansambla za opazovalce je bila prav gotovo Svit. Tone Maren;e je uradni del prireditve re[evanje ponesre;enca iz prostora ter v svojem slogu sklenil s pesmijo. V njej intervencija ob prometni nesre;i, kjer so je spomnil, da je najlep[e, kadar “se kon;a morali re[evalci ob v\igu vozila prikazati stvar, ki je za;eta”. :eprav je bila v tem ga[enje z visokim tlakom, peno in gasilnim primeru pot do cilja dolga, je bilo o;itno aparatom. vredno vztrajati. “Kdor vztraja, ta zmaga,” pa je \e znana \ivljenjska modrost, ki se je Poleg pou;nih vsebin so organizirali tudi bodo zagotovo u;ili tudi vsi nadebudni nekaj zabavno-[portnih tekmovanj za mladi [portniki in ;lani Smu;arskega mlaj[e in starej[e gasilce. Najpogumnej[i dru[tva Strahovica, od dne 15. septembra so se pomerili med seboj, ostali pa so 2007 dalje kaljeni na “svojem” ozemlju. navijali za svoje predstavnike.

16 {portne prireditve Praznujmo skupaj pija;a, tekmovali smo v zabijanju \ebljev, 5. vseslovensko sre;anje dogodek pa so popestrili pogumni fantje, ki so se s padali spustili s Krvavca. Ko smo prispeli v Adergas pred cerkev, nas starodobnih vozil uspelo je \e ;akal prigrizek in pija;a. Plesala in igrala nam je plesna skupina upokojencev iz Cerkelj, oble;ena v starodavne narodne no[e cerkljanskega konca. Res je bilo lepo! Zadnjo etapo na[e vo\nje smo preko Jernej {en;urja, Trboj, Smlednika in Zapog zaklju;ili na lepem vodi[kem prireditvenem prostoru pod lipami. Podelili smo priznanja in pokale ter poskrbeli, da nih;e od udele\encev in obiskovalcev ni od[el \ejen in la;en domov. Za razpolo\enje in ples je igral Ansambel Art, za kulturni del programa pa so poskrbeli instrumentalno- vokalna skupina upokojencev iz Vodic in folklorna skupina upokojencev iz Komende. Kar prehitro je minilo to na[e dru\enje, saj je ve;ino udele\encev ;akala [e dolga pot do doma. Za\eli smo jim sre;no pot v \elji, da se drugo leto zopet vidimo na na[em \e 6. sre;anju.

:e vas nisem dolgo;asil, bi rad za zaklju;ek povedal [e par besed. Na[ Motoklub Mak je po [tevilu ;lanov majhen, zato organizacija tako velike prireditve res ni ma;ji ka[elj. Brez pomo;i na[ih “bolj[ih polovic”, Prijetno opravilo za poro;evalca o nekem prikoli;arji, s katerimi so odpeljali bli\njih svojcev in prijateljev prav zares ne dogodku je, ;e je prireditev, o kateri pi[e, panoramsko vo\njo. bi [lo. Zato na[a zahvala vsem fantom, ki so uspela. Za 5. vseslovensko sre;anje Iz Old timer cluba {kofljica se je na[e skrbeli za zapore cest in za varnost vseh starodobnih vozil Vodice 2007, ki ga je na[ prireditve udele\ilo najve;, to je 47 ;lanov, udele\encev in obiskovalcev. Hvala tudi Motoklub Mak pripravil v soboto, 25. 8., ostali pa so pri[li iz 38 klubov iz cele vsem puncam in fantom, ki so skrbeli za z gotovostjo lahko trdim, da je prireditev Slovenije - od Murske Sobote pa do Kopra. hrano in pija;o. uspela bolj, kot smo upali in si \eleli. Bilo je res pravo vseslovensko sre;anje, za Vse nam je [lo na roko> vreme je bilo lepo, mednarodnost pa so poskrbeli trije son;no, [tevilo udele\encev in obiskovalcev udele\enci iz Hrva[ke in eden iz Nem;ije. pa rekordno. Od ranega jutra pa do 10. ure, ko so udele\enci izpolnjevali prijavnice za sre;anje in zajtrkovali, so si lahko obiskovalci ogledovali starinske avtomobile in motorje. Vsi olep[ani in pripravljeni za start so bili zares prava pa[a za o;i. Za bolj[e razpolo\enje je med tem skrbela vodi[ka godba. Po kratkem pozdravu in nagovoru na[ega predsednika Matja\a Kuhte je udele\ence nagovoril tudi vodi[ki \upan Brane Podbor[ek, \upnik Franc Mervar pa je blagoslovil avtomobile in motorje ter :isto na koncu in nenazadnje pa posebej opravil molitev za sre;no vo\njo vseh hvala za pomo; in sodelovanje gospodu udele\encev. \upanu, gospodu \upniku, upokojencem Da branje ne bo dolgo;asno, bom Po teh uvodnih ceremonijah se je dolga iz Komende in Cerkelj ter instrumentalno- statisti;ne podatke nanizal na hitro> kolona vozil po;asi odpravila preko celih vokalni skupini upokojencev iz Vodic. prireditve se je udele\ilo 200 voznikov Vodic, Zapog, Repenj in Skaru;ne do Posebna zahvala tudi vsem sponzorjem, in 68 sovoznikov. Med 268 udele\enci je gostilnice MAK v Polju. Tu smo udele\ence brez katerih ne bi bilo lepo, kot je bilo. bilo tudi 47 pripadnic “ne\nej[ega spola” postregli z gola\em in pija;o, ugibali pa so (da ne bi kdo \ivel v zmotnem prepri;anju, tudi, koliko je te\ak pr[ut, ki je visel da je ta na[ hobi samo mo[ka domena!). s stojala. Tudi tu nas je spremljala vodi[ka Pri[le in pri[li so s 107 starodobnimi godba. Potem smo se preko vasi vodi[ke in avtomobili, 80 povojnimi in petimi komendske ob;ine odpravili do Cerkelj. predvojnimi motorji ter sedmimi Pod Jenkovo lipo so nas ;akale pice in

17 Praznujmo skupaj {portne prireditve

Dare Bor;nik Balinarski turnir 2007

V okviru praznovanj ob ob;inskem na Selu in na Klubu Kubu, finalne borbe pa prazniku smo v SD Strahovica v nedeljo, smo odigrali na igri[;ih SD Strahovica. 2. 9., pripravili balinarski turnir. V lepem V zaklju;nih bojih [tirih ekip so bili na vremenu se ga je udele\ilo 12 vabljenih koncu najbolj[i igralci ekipe Krima na ;elu ekip, od tega [est iz ob;ine Vodice. Naj s Tadejem Premrujem, ki so v finalu tesno takoj omenimo, da je bil to eden bolj z 9 > 8 premagali doma;o ekipo Ob;anov kakovostnih leto[njih turnirjev v Sloveniji, v sestavi Mije Bor;nik, Bo[tjana Podgor[ka saj smo na delu v razli;nih ekipah lahko in Ale[a Bor;nika. Tretji je bil Menge[, opazovali kompletno dr\avno reprezentanco ;etrta pa ekipa Zvonice, za katere so do 23 let (Tadej Premru, Jure Kozjek in Ale[ nastopali igralci verjetnega leto[njega Bor;nik) in [e vrsto drugih odli;nih igralcev. dr\avnega prvaka Zarje iz Ljubljane. Predtekmovanje je potekalo na balini[;ih

Naslov najbolj[ega strelca je ubranil Nejc Utik po sedmih letih Sotlar iz ekipe Pacienti, komur je ta naslov pripadal \e lani. Medtem ko je lani dosegel pora\en v finalu! 16 to;k, jih je letos dosegel kar 20. Dare Bor;nik |al pa nismo uspeli podeliti prehodnega pokala Marjana Nahtigala za Fair-play, saj V soboto, 25. avgusta, je HK Utik je ekipa Kamikaze, ki si je v povpre;ju v sodelovanju z Ob;ino Vodice in prislu\ila najmanj izklju;itev na tekmo, \e Klubom Kubu uspe[no izpeljali tudi zapustila turnir pred podelitvijo. Kamikaze leto[nji turnir za pokal Ob;ine so sicer odigrale pet tekem in si prislu\ile Vodice 2007. Odigranih je bilo v povpre;ju samo dobro minuto kazni na tekmo. 19 tekem, izpeljano pa je bilo tudi tekmovanje v streljanju kazenskih Za konec pa [e ena skupinska slika strelov. s podelitve. Zmagovalci leto[njega turnirja so Pacienti, Kljub slabi udele\bi in nezainteresiranosti ki so v finalu premagali Megateam Utik. med igralci ter vratarji se je odvilo tudi Slednji so nanizali kar sedem zaporednih tekmovanje v streljanju kazenskih strelov. zmag tega turnirja, tretje mesto pa je Med igralci je bil najbolj natan;en Toma\ zasedla ekipa Klub [tudentov Kranj, ki je Bergant, najbolj[i vratar v branjenju v malem finalu premagala ekipo Blejska kazenskih strelov pa je bil Primo\ Puk[i; Dobrava 1004 Pub. (oba iz ekipe Blejska Dobrava 1004 Pub).

V nedeljo, 9. septembra, smo se zbrali zmag brez porazov. Pokal za 2. in 3. mesto {ahovski [ahisti v prostorih kluba KUBU Vodice, da sta osvojila Marjan Jeraj in Uro[ Ko[ir, ki bi po [ahovsko praznovali na[ ob;inski prideta na to tekmovanje vsako leto. Edina praznik. Sedli smo pred [ahovnice in za;eli \enska udele\enka na turnirju je bila Ne\a turnir [ahirati. Vsak udele\encev je odigral po 7 Cankar, ki je kot najmlaj[a tekmovalka dvobojev, za katere je imel na voljo po 10 osvojila odli;no ;etrto mesto. minut na posamezno partijo. Tekmovanje Turnir je potekal brez te\av pod vodstvom je potekalo v prijateljskem, toda borbenem Vinka Borovnika, ki mu je pridno pomagala duhu. Po dveh in pol ure napetih dvobojev Janova mamica. je bilo odlo;eno, kdo bo najbolj[i. To ;ast Po razdelitvi pokalov in fotografiranju smo in pokal za prvo mesto si je priboril Jan obljubili, da se bomo ponovno sre;ali Vinko Borovnik Gantar, ki je osvojil 7 to;k za prav toliko prihodnje leto. Sept. 2007 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. T M 1. Jo\e Stopar 1 000001 26. 2. Ale[ Zmrzlikar 0 000001 1 7. 3. Peter Skubic 1 1 00001 35. 4. Uro[ Ko[ir 1 1 1 0 1 1/2 1 5 1/2 3. 5. Jan Gantar 1111 11171. 6. Ne\a Cankar 11100 0144. 7. Marjan Jeraj 1 1 1 1/2 0 1 1 5 1/2 2. 8. Franc Duri; 0000000 08.

18 Praznujmo skupaj / Seja ob;inskega sveta Duatlon 8. redna seja 2007 ob;inskega sveta 31. 8. 2007 Alenka Jereb Jo\e Erce Svetniki sprejeli sklep o potrditvi ob;inskih priznanj ter {portno dru[tvo Kraljevski klub sogla[ali z brezpla;nim prenosom zemlji[;a, na katerem Vodice je nadaljevalo s tradicijo stoji ko;a SD Strahovica, iz ob;inske v dru[tveno last. organiziranja ob;inskih prireditev in izpeljalo teka[ko-kolesarki duatlon. Zadnji dan v avgustu so po na parcelni [tevilki 105 k. o. Vesca, na Start prireditve, ki je [e vedno na enomese;nem dopustu svetniki kateri stoji ko;a Smu;arskega dru[tva mostu pred Cestninsko postajo ponovno zasedali in obravnavali Strahovica, iz ob;inske v dru[tveno last. Torovo, je bil v nedeljo, 9. septembra, pobude o podelitvi ob;inskih S tem so izpolnjena dolgoletna prizadevanja ob 12.00 uri. vseh “Strahov;anov”, ki so si skoraj priznanj, ki jih je predhodno \e petdeset let prizadevali pridobiti omenjeno obravnavala Komisija za mandatna lastninsko pravico in z zemlji[;em tudi vpra[anja. Uvodoma je \upan Brane primerno in odgovorno upravljati. Podbor[ek obrazlo\il, da lahko V primeru prenehanja delovanja predloge o podelitvi podajo skupine, omenjenega dru[tva pa nepremi;nina posamezniki, \upan ali ob;inski postane last Ob;ine. Zaradi novo nastale Ob;ine Log-Dragomer, svet. ki se je izlo;ila iz Ob;ine Vrhnika, so morali svetniki sprejeti tudi Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta Ljubljanske |upan je svetnike najprej seznanil s svojo urbane regije in posledi;no tudi Sklep o odlo;itvijo glede priznanja \upana, ki spremembi Sklepa o ustanovitvi ga bodo letos prejeli Marta Ser[en, Martin Regionalnega razvojnega sveta, ki ga po Stanonik in Matic Ovija; (obrazlo\itev novem sestavlja tudi novo izvoljen \upan priznanj preberite na barvnih straneh Tekmovanje se za;ne s 3,7 kilometri teka, Ob;ine Log-Dragomer. Razpravljali so tudi glasila - opomba pisca). Ker se plaketa sledi dvakrat 6,5 kilometrov kolesarjenja in o umestitvi Ob;ine Vodice v pokrajine, podeljuje samo dru[tvom in ne [e enkrat kraj[i krog s 3,7 kilometri teka. o ;emer se je poleti v slovenski javnosti posameznikom, je bil ustrezen samo en Na \alost ugotavljam, da se ob;ani Vodic veliko govorilo. Soglasno se sprejeli sklep, predlog. Soglasno so potrdili sklep ne rekreirajo, oziroma se z rekreacijo da se Ob;ina Vodice v primeru ustanovitve o podelitvi plakete Dru[tvu upokojencev ukvarjajo bolj poredko. Tekmovalo je Mesta Ljubljane kot samostojne pokrajine Vodice za njihovo vsestransko dejavnost vsega sedem [portnih navdu[encev, ki so priklju;i Ju\nogorenjski pokrajini. na dru\benem podro;ju. Razpravljali in s svojo udele\bo pokazali, da je duatlon V zadnji to;ki dnevnega reda so svetniki glasovali so tudi o nazivu ;astni ob;an, lahko zelo zanimiva [portna preizku[nja. podali vpra[anja in pobude o Projektu 21, katerega predlog so posredovale ;lanice Med tekmovalci smo pogre[ali \enske, ki so avtobusnih postajali[;ih, mo\nostih starej[ih gasilk Prostovoljnega gasilskega nas do sedaj [e vsako leto razveseljevale. internetnih priklju;kov, hitrostnih ovirah dru[tva Polje. Svetniki so s petimi glasovi Drugo leto vam zato obljubim, da boste na cesti ter podeljevanju ob;inskih za in devetimi proti izglasovali, da se Alojzu s kolesom odpeljale samo en krog. priznanj. Sledili so odgovori \upana, ki je Koscu ne podeli naziv ;astni ob;an. Na koncu bi se zahvalil vsem sedmim sejo zaklju;il s povabilom svetnikov na V nadaljevanju so soglasno sprejeli Sklep o rednim tekmovalcem vodi[kega duatlona, slavnostno sejo ob ob;inskem prazniku. brezpla;nem prenosu lastninske pravice obenem pa si \elim, da se drugo leto vidimo v ve;jem [tevilu.

Tekmovalci>

1. Robert Bali\, 1968> 56,20< 2. Marjan Jeraj, 1958> 56,33< 3. Miha Kosec, 1981> 57,27< 4. {tefan Nahtigal, 1978> 60,40< 5. Fricko Bali\, 1969> 63,27< 6. Boris Mulec, 1963> 72,11< 7. Rudi Kopa;, 1967> DNQ.

19 Intervju Intervju z Ivanom Sivcem

Alenka Jereb Ob leto[njem ob;inskem prazniku je s preureditvijo novih prostorov knji\nice iz[la tudi nova knjiga Ivana Sivca, ki je na[la svoje mesto prav v vodi[ki knji\nici. Kamen nad gladino nam predstavlja \ivljenje in delo na[ega roja- ka in velikega jezikoslovca Jerneja Kopitarja, ki se je rodil v Repnjah, le nekaj kilometrov stran od na[ega ob;inskega sredi[;a. Kopitarjev trg in Kopitarjev glas sta le dva izmed glasnikov, ki oznanjata, da so tu doma ljudje, ki ljubi- jo slovenski jezik in slovensko literaturo in “cenijo bogastvo, napisano s Kopitarjevo roko” kot je ob izidu svoje knjige zapisal v posvetilu \upanu Branetu Podbor[ku avtor omenjene knjige.

Gospod Sivec, rano mladost ste radijski medij, v Mostah in Komendi je bilo Svoje mladostne do\ivljaje sem popisal pre\iveli v na[i neposredni bli\ini, saj nekdaj bogato kulturno \ivljenje, s prijatel- v knjigah Kruh pono;i spi, Vsak klas va[ rod izvira iz Most pri Komendi. Va[ jem Rajmundom sva si kar sama s pomo;jo je zlat in Zlati ;asi. Marsikatera ded Johan je bil menda strasten mojega brata Cirila iztesala ;oln, odkrivala dogodiv[;ina se odvija tudi zelo blizu ljubitelj knjig. Ustvaril je svojo sva zaklade v Tunjci in P[ati (po mojem Vodic, na na[em polju V malih delih, knji\nico, zato so se pri vas doma mladinskem romanu Pozabljeni zaklad sta Pod Bider[;o in tudi v gozdu, ki je ustavljali mnogi izobra\enci, ki so si posneta film in televizijska nadaljevanka), nekdaj segal skoraj do vodi[kega polja. izposojali knjige, pa tudi va[ o;e je bil kar sami pa smo si izmi[ljevali in uprizarjali pravi \ivi leksikon. Bi lahko rekli, da igre itd. Tedaj na sre;o [e ni bilo televizije [tejemo tudi Kopitarja. |e pred smrtjo je Siv;evim ljubezen do literature in in interneta, zato smo se morali kar sami je bil priznan jezikoslovec in ljudskega izro;ila polo\ena v zibelko? zabavati. Svoje mladostne do\ivljaje sem spo[tovan v marsikateri takratni Seveda! Rasel sem v okolju, kjer je bila popisal v knjigah Kruh pono;i spi, Vsak klas evropski prestolnici. Kako to, da smo knjiga velika vrednota, v Mostah pri je zlat in Zlati ;asi. Marsikatera mu Slovenci delali krivico? Kdaj ste Komendi (podobno kot tedaj v Vodicah) pa dogodiv[;ina se odvija tudi zelo blizu se vi za;eli [e posebej zanimati za so bile [e \ive marsikatere pristne ljudske Vodic, na na[em polju V malih delih, Pod njegovo delo? Kaj vas je gnalo, da ste [ege in navade. Ker sem \e v mladih letih Bider[;o in tudi v gozdu, ki je nekdaj segal \eleli [ir[i javnosti predstaviti pravi kazal zanimanje za literaturo, dopisoval skoraj do vodi[kega polja. Kopitarjev lik? v ve; listov, revij in glasil - veliko tudi Naj odgovorim kar s podatki, ki so napisani v Gorenjski glas - me je kar spotoma Kljub umetni[kemu navdihu, ki vas v knjigi Kamen nad gladino> potegnilo v literaturo. Po srednji [oli sem je spodbujal k pisanju, igranju in “Z Jernejem Kopitarjem sem se - podobno diplomiral na ljubljanski Filozofski prepevanju, ste se sprva odlo;ili za kot ve;ina Slovencev - najprej sre;al fakulteti, magister etnolo[kih znanosti pa naravoslovno-tehni;ni poklic in se v osnovni [oli, in sicer tako, da nas je sem postal na Etnolo[kem oddelku. Vse iz[olali za radijskega tehnika. Vas je profesorica za sloven[;ino seznanila \ivljenje sem bil zaposlen na RTV Slovenija, prav zaposlitev pri RTV Slovenija s Pre[ernovim sonetom Apel in ;evljar. zadnjih dvanajst let kot urednik vzpodbudila, da ste ob delu vpisali :eprav razmerja med Pre[ernom in Dokumentarno-feljtonskega uredni[tva. [tudij slavistike na Filozofski Kopitarjem ni prikazala povsem ;rno-belo, Torej sem ves ;as \ivel in ustvarjal tako fakulteti? mi je vendarle dolgo ;asa ostal v spominu v zvezi z literaturo kot ljudskim izro;ilom, V mojih mladih letih je bil \e preskok do samo zaklju;ek soneta> “Le ;evlje sodi naj pa tudi mojih ve; kot tiso; polurnih srednje [ole gromozanski. Nikdar niti Kopitar!” Pre[eren je zadnjo besedo oziroma enournih reporta\ je predvsem pomislil nisem, da bi lahko postal slavist in napisal kar z veliko za;etnico, v nekaterih etnolo[ko in literarno obarvanih. celo magister znanosti. Ko pa sem v prvi izdajah Pre[ernovih pesmi pa obstajajo slu\bi spoznal, da mi [e manjka veliko tudi zapisi z malo za;etnico, saj naj bi V nekem va[em intervjuju sem znanja, sem se takoj vpisal na Filozofsko kopitar predstavljal smolca, ;evljar;ka. prebrala, da ste svoje otro[tvo fakulteto in tam tudi redno diplomiral V srednji [oli o Kopitarju niti nismo kaj ozna;ili kot duhovno zelo bogato. Kaj v dobrih [tirih letih. Z menoj vred sta dosti sli[ali, na predavanjih na ljubljanski lahko poveste o tistih ;asih? diplomirali samo [e dve [tudentki. To so Filozofski fakulteti pa na sre;o kar veliko. Pravijo, da ;lovek najve; pridobi bili pa; [e ;asi, ko star[i niso silili otrok Predvsem po zaslugi odli;nega profesorja v mladosti, v najzgodnej[ih letih. Poleg v [ole, temve; sem si moral sam izboriti to dr. Jo\eta Topori[i;a, ki je bil iz knjig in obi;ajev je bil tedaj v rasti tudi pot. Ker sem bil \e v osnovni [oli ves ;as znanstvenih razlogov nad Kopitarjem odli;njak, mi [olanje tudi pozneje ni delalo izredno navdu[en, [tudentom pa je sku[al Torej sem ves ;as \ivel in ustvarjal tako te\av. Znanje je bilo zame vedno najve;je na jezikovni ravni predstaviti veliko v zvezi z literaturo kot ljudskim bogastvo. Kopitarjevo delo z vso njemu prirojeno izro;ilom, pa tudi mojih ve; kot tiso; navdu[enostjo nad velikimi znanstveniki. polurnih oziroma enournih reporta\ je Kot [tudent slavistike ste prav gotovo Veliko lepih besed o Kopitarju so mi kot predvsem etnolo[ko in literarno do podrobnosti spoznali veli;ino na[ih [tudentu slavistike povedali tudi obarvanih. jezikoslovcev, med katere lahko dr. Oro\nova, dr. Paternu in dr. Kmecl, sam

20 Intervju pa sem potem segel tudi po knjigi Jo\eta Poga;nika Jernej Kopitar, ki je pod uredni[kim vodstvom Josipa Vidmarja iz[la v zbirki Znameniti Slovenci. V Slovanski knji\nici sem zatem odkril prijazno delo Josip Marna Kopitarjeva spomenica, kjer tako reko; [e iz prve roke, ob stoletnici Kopitarjevega rojstva, prikazujejo velikega jezikoslovca iz Repenj pri Vodicah z velikim osebnim navdu[enjem in [irino [tevilna znana velika slovenska imena. Ko sem vsa ta spoznanja skr;il v nekaj poglavitnih to;k, sem sprevidel, da se - ob velikem spo[tovanju evropskega pesnika Franceta Pre[erna - Kopitarju dela nedojemljiva zgodovinska krivica. Ko sem to povedal profesorjem, so se z menoj strinjali, pripomnili pa so, morda malce tudi pod vplivom tedanjega duhovnega stanja v dr\avi, da Slovenci pa; ne znamo dojemati \ivljenja oziroma odnosov med ljudmi druga;e kot ;rno-belo. Nekdo je izrazit pozitivec (recimo Pre[eren), drugi pa izrazit negativec (recimo Kopitar). Peternel izdatno pomagal. Ob tem pa sem Kopitarjev trg ali pa glasilo Kopitarjev glas V resnici pa je [lo za dva evropska vrhova seveda obiskal tudi svoje nekdanje in [e mnogo drugega. Leta 1994 - ob 150- enakovredne veljave, s pripombo, da je bil profesorje s fakultete, ki so najbolj letnici Kopitarjeve smrti - je bil v Ljubljani pristojni, da razlagajo o veli;ini velikega znanstveni simpozij z naslovom Jernej Ko sem vsa ta spoznanja skr;il v nekaj jezikoslovca. Ob tem sem opazil, da [tevilo Kopitar in njegova doba, iz[el pa je tudi poglavitnih to;k, sem sprevidel, da se - strokovnih ;lankov o Kopitarju raste in da Kopitarjev zbornik z mnogimi dobrimi ob velikem spo[tovanju evropskega v znanstvenih krogih ni zapostavljen in strokovnimi ;lanki o tem na[em velikem pesnika Franceta Pre[erna - Kopitarju tudi niti po naklju;ju pozabljen. Ko sem jezikoslovcu. {ele ob tako tehtnih dela nedojemljiva zgodovinska krivica. pripravljal drugo oddajo, sem se oglasil [e znanstvenih ;lankih se da potrditi tudi v Repnjah in si v Kopitarjevi hi[i ogledal prizadevanja Kopitarjevega dru[tva Kopitar \e veliko pred smrtjo priznan Kopitarjevo spominsko zbirko, ki je bila Slovenija, da bi o Kopitarju posneli film, da jezikoslovec po vsej Evropi, s ponazoritvijo, prav nazorno pripravljena. bi mu v Ljubljani postavili spomenik, redno da so ga spo[tovali tako v Franciji kot Pozneje sem napisal za Tedensko tribuno nadaljevali s simpozijem o Kopitarju, Angliji in Vatikanu, da o cesarskem dvoru na Peternelovo pobudo dve celostranski podeljevali Kopitarjevo pero za tovrstne na Dunaju posebej niti ne govorimo. S tem reporta\i> eno o Kopitarju, drugo pa znanstvene dose\ke itn. v denjem sem se potem vedno zavzemal za o doktorski disertaciji Ingrid Merclies, ki je Veselilo me je, da je medtem pri[lo tudi do Kopitarja in marsikomu tudi iz slavisti;nih na belgijski univerzi pripravila skoraj sre;anj s poznavalci Kopitarjevega dela iz vrst razlo\il, da ima o Kopitarju zaradi [tiristo strani drobnega tiska obsegajo;o Vukovega Tr[i;a in med Vodi;ani oz. enega samega Pre[ernovega soneta o njem doktorsko disertacijo. Mnogi poznavalci znanstveniki, ki so obravnavali Kopitarjevo povsem napa;no mnenje. Kopitarjevega dela so se tedaj ustra[ili, da delo, zelo pa sem bil z drugimi kulturnimi nam Kopitarja Evropa nekako \eli vzeti in delavci vred \alosten, da so v Repnjah leta V resnici pa je [lo za dva evropska da ga vse bolj predstavljajo kot velikega 2001 zaprli spominsko zbirko. vrhova enakovredne veljave, s pripombo, Dunaj;ana, ne pa kot Slovenca iz avstrijske Ko sem se v Vodicah sre;al s pomo;nico da je bil Kopitar \e veliko pred smrtjo monarhije. ravnateljice Osnovne [ole Vodice Hedviko priznan jezikoslovec po vsej Evropi, Ob tem sem se ve;krat sre;al Rosulnik, sicer tudi bralko mojih knjig, mi s ponazoritvijo, da so ga spo[tovali tako s predsednikom Kopitarjevega dru[tva je takoj na prvem sre;anju predlagala, da v Franciji kot Angliji in Vatikanu, da prof. Peternelom, ki se je zaradi slovenske bi ob [tevilnih drugih mojih biografskih o cesarskem dvoru na Dunaju posebej nazornosti preimenovalo v Kopitarjevo romanih (recimo o Petru Pavlu Glavarju, niti ne govorimo. dru[tvo Slovenija, na Kopitarja pa me je Adamu Ravbarju, Jakobu Alja\u, Simonu opozorila tudi leta 1995 izdaja Clo;evega Gregor;i;u, Dragojili Milek, Jo\etu Ko me je pred leti poklical prof. Jo\e glagolita v slovenskem prevodu Martina Ple;niku, Juliji Primic, Antonu A[kercu itd.) Peternel, predsednik Kopitarjevega Benedika ter seveda [tevilne obravnave napisal tudi pripoved o Jerneju Kopitarju. dru[tva, da bi o velikem repenjskem Kopitarjeve neminljive slovnice Takoj sem ji pritrdil, da bi bilo to res znanstveniku na Radiu Ljubljana oziroma s poudarkom na njegovim navdu[enim potrebno storiti, kajti prepri;an sem, da pozneje na Radiu Slovenija pripravil nekaj uvodom o slovanstvu, pa tudi o karantanski med ljudmi s splo[no izobrazbo o Jerneju oddaj o njem, ni bilo potrebnih veliko teoriji, ki je znova za\ivela ob venetski ideji Kopitarju [e vedno vlada krivi;no mnenje. besed. Hitro sva se sporazumela, da je nastanka Slovencev. Preprosto je veliko Kopitarjevo treba pravi Kopitarjev lik predstaviti Kadar koli sem se s kolesom ali z avtom znanstveno delo in \ivljenje nasploh kar naj[ir[emu slovenskemu ob;instvu. To sem peljal skozi bli\nje Vodice, sem bil vesel, da kri;alo po tak[ni predstavitvi, da bi ga potem tudi dvakrat storil z dvema polurnima sosednji kraji vendarle dobivajo podobo razumeli prav vsi ljudje, ki radi berejo oddajama Sledi ;asa, pri katerih mi je prof. po svojem velikem rojaku, pa naj bo to biografske romane. Na za;etku sem bil

21 Intervju prepri;an, da je dala Rosulnikova pobudo Hedviko Rosulnik nekaj slikovnega gradiva tematike. Veseli pa me, da sem ves ;as med predvsem iz trenutnega lokalnega odkrili v kleti na panojih, nekaj slik [e pod petimi najbolj branimi slovenskimi navdu[enja, toda ker mi je pozneje poslala steklom, vse drugo pa v dveh zabojih. pisatelji, \ivimi in ne\ivimi. Trenutno celo [e ve; podobnih elektronskih sporo;il in V vseh primerih pa ne gre za izvirne tretji. Poglejte si cobiss! Stvar pa je tudi se o tem z menoj ve;krat tudi osebno dokumente, temve; za preslikavo. Nekaj v tem, da se je v literaturi veliko spremenilo, pogovarjala o Kopitarju - ob tem pa preslikav sem potem odnesel preslikat za danes bralci berejo druga;ne knjige kot pobudo spro\ila tudi pri vodi[kem \upanu to knjigo tudi sam, vendar pa sem pozneje pred sto leti, treba jo je druga;e napisati, Branetu Podbor[ku, ki je bil takoj za stvar - dobil bolj[e gradivo s strani vodje vse je v bistvu druga;no, le nekateri tega [e poti nazaj tako reko; ni bilo ve;. Na rokopisnega oddelka na Narodni in ne vedo, posebno med kritiki ne. Na sre;o kratkem in jedrnatem sestanku z \upanom univerzitetni knji\nici v Ljubljani Mihaela pa kljub sodobnim medijem, s katerimi si Podbor[kom sva se dogovorila za ;asovni Glavana, s katerim sva si ve; mesecev veliko pomagam tudi sam, ljudje [e vedno in finan;ni okvir - Ob;ina Vodice je knjigo izmenjavala elektronsko po[to, ob predaji veliko berejo. Po Sloveniji - podobno kot podprla z odkupom petstotih knjig - in \e slikovnega gradiva pa sre;ala tudi osebno. v Vodicah - rastejo knji\nice kot gobe se je za;elo zbiranje gradiva o Kopitarju. Moram poudariti, da je bil tudi - [e posebej po de\ju, knji\ni;arke pa ;udovito Najve; mi ga je priskrbela odli;na kot dober poznavalec Kopitarjevega vzpostavljajo zvezo med bralci in knjigami. knji\ni;arka s Filozofske fakultete, moja \ivljenja in dela - izredno naklonjen tej prijazna znanka Anka Sollner, ki mi je \e ob knjigi in pri pomo;i s slikovnim gradivom. Ste tudi pisec besedil narodnozabavne prvem sre;anju povedala, da je o Kopitarju V pomo; mi je bila tudi prijazna knjiga in zabavne glasbe. Napisali ste ve; kot toliko znanstvenih ;lankov kot le o Vodicah izpod peresa Marjete |ebovec 2000 besedil, ste tudi dobitnik o malokaterem drugem jezikoslovcu. In res z naslovom Pustili so sled, v kateri so Souvanove nagrade za \ivljenjsko mi je nabrala ve; kot [tirideset popisani veliki Vodi;ani, med njimi na delo. Ima naslov zbirke Kjer lastovke bibliografskih enot, od kraj[ih ;lankov do kratko tudi Jernej Kopitar. Duh ;asa pa se gnezdijo kak[no simbolno sporo;ilo [tevilnih knjig, med katerimi so mnoge je delno dalo ujeti tudi s Kroniko Repenj, ki ali ste ga izbrali zgolj naklju;no? napisane tudi v nem[;ini, srb[;ini, ru[;ini, mi jo je priskrbela Rosulnikova. Kronika Besedila sem skorajda prenehal pisati. Bolj bolgar[;ini ... Vsekakor je strokovnega sicer zajema obdobje po letu 1883, kljub me vle;e v literaturo. Ker verjetno tudi vsi gradiva o Kopitarju resni;no veliko in temu pa je zanimivo branje. va[i bralci tega ne vedo, naj povem, da je v znanstvenem svetu se mu zagotovo ne Brez vseh zgoraj omenjenih ljudi te knjige knjiga o Kopitarju moja 80. knjiga, kar je dela prav nobena krivica. K temu sem ne bi bilo. Vsaj tak[ne ne, kot je pred vami. svojevrsten slovenski rekord. Marsikdo mi dodal [e Poga;nikovo knjigo iz zbirke Seveda so zgodovinska dejstva obarvana pravi, da toliko knjig ni niti prebral. Zato ni Znameniti Slovenci Jernej Kopitar, z mojim videnjem velikega slovenskega in ;udno, da imajo skoraj povsod po Sloveniji Marnovo Kopitarjevo spomenico, podatke evropskega znanstvenika, a vsi podatki so in zamejstvu tako imenovano Siv;evo iz izvrstnega Slovenskega biografskega to;ni in prav ni; prirejenimi pod vplivom polico. Ob otvoritvi sem videl, da bo odslej leksikona iz leta 1925 (v njem je Kopitarju literarne svobode. posve;enih kar celih sedemnajst strani!), Vsem omenjenim se iskreno zahvaljujem za Brez vseh zgoraj omenjenih ljudi te pa seveda iz razli;nih enciklopedij in vzpodbudo in pomo;! Vam, spo[tovane knjige ne bi bilo. Vsaj tak[ne ne, kot je drugih leksikonov, da o slovenskem prevo- bralke in cenjeni bralci, pa \elim, da si pred vami. Seveda so zgodovinska du Clo;evega glagolita in Kopitarjeve ustvarite o na[em velikem znanstveniku dejstva obarvana z mojim videnjem slovnice niti ne govorim. Vsekakor sem bil Jerneju Kopitarju tak[no podobo, kot si jo velikega slovenskega in evropskega nekaj mesecev dobesedno zasut z gradi- veliki repenjski u;enjak zaslu\i, ne pa, da znanstvenika, a vsi podatki so to;ni in vom o Kopitarju. Pri tem mi je prijazno ga [e naprej ocenjujemo po enem samem prav ni; prirejenimi pod vplivom pomagal tudi knji\ni;ar iz Slovanske jeznoritem Pre[ernovem sonetu. Moja literarne svobode. knji\nice Milan Novak in [e nekaj knjiga naj bo zato skromen prispevek posameznikov. k pravi Kopitarjevi podobi, ne da bi pri tem tako tudi v Vodicah. Kar pa se ti;e besedila Ob tem je morda zanimivo tudi to, da sem sku[ala vzeti en sam svetel \arek Kjer lastovke gnezdijo, je verjetno to eno na vodi[ki [oli dobil tudi izvirno izdajo Pre[ernovi ali kateri koli drugi veli;ini.” od mojih najlep[ih besedil, s pozitivno Kopitarjeve slovnice, prof. Peternel pa mi noto. Ko sem bil kot novinar na terenu na je [irokogrudno odstopil tudi svoje Va[i biografski romani, med katere Malenskem vrhu, mi je neka kmetica rokopisne zapiske o Kopitarju, ki so sodi tudi Kamen nad gladino, so zelo dejala, da imajo zato toliko lastovk pri hi[i, namenjene njegovim predavanjem o priljubljeni, tako med [olajo;o se ker imajo radi ptice. Dodala je [e> ‘V;asih Kopitarju po osnovnih in srednjih [olah. mladino kot tudi starej[imi bralci. so rekli, da lastovke rade tam gnezdijo, kjer Ob nastajanju te knjige se je razkrilo tudi Va[e knjige so zelo berljive, o ;emer so v redu ljudje!’ Od te lepe misli do to, kje je gradivo, ki je bilo nekdaj pri;ajo tudi [tevilni odzivi va[ih besedila je bil samo [e korak. Refren sem postavljeno kot spominska zbirka bralcev, ki sem jih zasledila na va[i spesnil \e na poti s hribov v dolino. Res pa v Kopitarjevi hi[i. Novi lastniki so mi spletni strani. tudi je, da so Miheli;i besedilo lepo povedali, da so celotno gradivo Za koga la\je pi[ete, za odrasle ali za uglasbili in izvedli. z zapisnikom oddali vodi[ki [oli in da ga je mladino, in kje ;rpate navdih? odpeljal leta 2001 hi[nik Henrik Lamov[ek. Sem u;enec svetovne kreativne [ole Ko govorimo o va[em ustvarjanju, ne Ker se je na vodi[ki [oli medtem zamenjalo pisanja. Pi[em deset razli;nih literarnih moremo mimo glasbenega fenomena vodstvo, gradivo pa ob prenosu ni bilo \anrov. Za kak[en \anr se odlo;im, je Avsenik, saj ste prav vi pripravili natan;no popisano, smo skupaj s prijazno odvisno od tega, kak[no gradivo \elim magistrsko nalogo o Ansamblu bratov zdaj[njo ravnateljico Ivano Bizjak in posredovati bralcem in kdo so ti Avsenik, ki je slovensko narodno- hi[nikom Marjanom Trebu[akom ter naslovljenci. Popolnoma vseeno mi je, ali zabavno glasbo ponesel v [ir[i svet. seveda vedno dosledno in za aktivnost pi[em za pred[olske otroke, za mladino in Kje vi vidite Avsenikovo veli;ino? pripravljeno pomo;nico ravnateljice zrelej[e bralce. Vse je torej odvisno od Avseniki so ustvarili posebno zvrst

22 Intervju popularne glasbe, ki jo zdaj po svetu igra {e nekaj informacij o Ivanu Sivcu< ve; kot deset tiso; glasbenih skupin. Bili so Vstop prvi in najbolj[i. Vsi drugi jo samo medlo Ivan Sivec je najbolj plodovit in eden kopirajo. Treba je vedeti, da brez najbolj branih sodobnih slovenskih Avsenikov te zvrsti sploh ne bi bilo. So pisateljev. Rojen je bil rojen 23. maja 1949 v vrtec je slovenski Straussi in Beatli hkrati. |al smo v Mostah pri Komendi, \ivi v Meng[u. Slovenci taki, da samo ;loveku priznanje Po poklicu je slavist, delal je kot novinar pomemben [ele tedaj, ko umre, ko ni ve; “nevaren”, da oziroma urednik v Dokumentarno- bi [e kaj ustvaril ... feljtonskem uredni[tvu Radia Slovenija. Povrniva se h knjigi, ki je pred Na ljubljanski Filozofski fakulteti je dogodek kratkim iz[la in katere predstavitev se diplomiral na slavistiki. Na etnologiji je je odvijala prav v na[ih krajih. Ste bili pripravil magistrsko nalogo o glasbenem v \ivljenju zadovoljni z odzivom ob;anov ob izidu fenomenu Avsenik in si tako pridobil knjige? naslov magister etnolo[kih znanosti. Dobil sem ob;utek, da so bili vsi tisti, ki so Sodeloval je pri pripravi Enciklopedije otroka in bili v dvorani, zadovoljni. Tovrstnih Slovenije in Slovenskem etnolo[kem predstavitev, literarnih ve;erov, nastopov leksikonu. Doslej je napisal 80 knjig, star[ev ob bralnih zna;kah ipd. sem imel \e ve; kot natisnjenih pa je bilo ve; kot 270.000 petsto po vsej Sloveniji, pa tudi po mnogih Siv;evih izvodov knjig. Ve; knjig je bilo krajih v Evropi, ZDA in Kanadi. Knjigo ponatisnjenih, ve; del dramatiziranih, po Hedvika Rosulnik o Kopitarju bom predstavil [e ve;krat, pot njegovem romanu Pozabljeni zaklad sta bo na[la v vse slovenske knji\nice - tudi bila leta 2001 posneta film in televizijska Tretji september, je bil dan, ko so [tevilni zamejske in po svetu - tako da bodo ljudje nadaljevanka. Pi[e deset razli;nih star[i s skrbjo in negotovostjo prvi; s pomo;jo te knjige veliko zvedeli tudi literarnih \anrov> mladinske sociolo[ko- vstopili v na[ vrtec {kratka Svita, v enoto o Vodicah, Repnjah itd. V bli\nji Komendi psiholo[ke romane, pustolovske in [portne Skaru;na in Utik ter za;eli s postopnim se je zgodilo nekaj podobnega. Ko sem romane, pravljice za najmlaj[e, uvajanjem otrok v vrt;evsko \ivljenje. napisal knjigo o Petru Pavlu Glavarju zgodovinske povesti in romane, kme;ke Lo;itev od star[ev je velika sprememba z naslovom In ve;no bodo cvetele lipe, se povesti in novele, biografske in znanstvene tako za otroka kot za star[e. Zato smo je na lepem vse odprlo in Komenda je zdaj zapise, spominsko prozo ter drame in star[e z zna;ilnostmi uvajanja in razli;nimi ena najbolj \ivahnih in zanimivih ob;in pri komedije. :lan Dru[tva slovenskih odzivi otrok seznanili \e na prvem nas. pisateljev je od leta 1987. Napisal je ve; kot roditeljskem sestanku v mesecu maju. Glede na to, da je Ob;ina Vodice pod- dva tiso; besedil za glasbo. Na \eljo O uvajanju in obolevanju otrok ob vstopu prla izdajo knjige, predvidevam, da se bralcev je svoje knjige predstavil na [olskih v vrtec je star[em najmlaj[ih otrok na bo nekaj knjig zna[lo tudi na policah bralnih zna;kah in na literarnih ve;erih uvodnem sre;anju konec avgusta nove vodi[ke knji\nice. Vam je znano, v ve; kot 550 krajih po Sloveniji, v Avstriji, spregovorila mama in zdravnica, dr. koliko? Italiji, Franciji, Kanadi, Namibiji, Norve[ki, Martina Mer[e. Gospod \upan Podbor[ek je v imenu na {vedskem, v {vici in Zdru\enih dr\avah ob;ine podprl knjigo z odkupom petsto Amerike. Za ustvarjalno delo na literarnem Za;etne te\ave ob razumevanju in podpori izvodov. Tako je verjetno knjiga nastala podro;ju je prejel zlato Kersnikovo star[ev ter s sodelovanjem vzgojiteljic kako leto prej kot bi sicer. Knjiga verjetno plaketo, za novinarsko delo Terseglavovo hitro minejo. Otroci radi prihajajo v dru\bo ne bo samo za knji\nice, temve; tudi za priznanje za demokratizacijo glasil, za vrstnikov, k svojim vzgojiteljicam, kjer reprezentan;na darila gostom, za pisanje besedil Souvanovo nagrado za pre\ivljajo najlep[e in najbolj brezskrbne vzpodbudo odli;njakom in [e komu. \ivljenjsko delo, celove;erni film dneve. Na sre;o knjiga vedno \ivi. Sam pa sem Pozabljeni zaklad, posnet po Siv;evi enega od prvih izvodov podaril novi literarni predlogi, pa je prejel zlato rolo. Da je v vrtcu lepo in dobro poskrbljeno za vodi[ki knji\nici tudi javno na prireditvi. najmlaj[e, dokazuje tudi [tevilo vklju;enih pred[olskih otrok. V leto[njem [olskem Kot je \upan Brane Podbor[ek omenil letu bo vrtec {kratka Svita obiskovalo ve; v uvodni besedi h knjigi, je to eden Ve; na spletni strani kot 200 otrok. Ob;ina Vodice je tako izmed ponovnih korakov h kulturni www.ivan.sivec.net. zagotovila sredstva za preureditev in prepoznavnosti na[e ob;ine. Naslednji opremo dodatne igralnice v na[em vrtcu. korak bo prav gotovo ureditev S 1. februarjem bomo v podru\ni;ni [oli spominske sobe Jerneja Kopitarja v Utiku odprli nov, dvanajsti oddelek, v na;rtovanem dru\benem sredi[;u na v katerega se bo vklju;ilo 14 najmlaj[ih Kopitarjevem trgu. Gospod Ivan Sivec, prvega starostnega obdobja. V leto[njem hvala za va[ prispevek in veliko [olskem letu so vsi star[i, ki so oddali vlogo uspeha pri nadaljnjem ustvarjanju. in bivajo v ob;ini Vodice, lahko vklju;ili Prosim! Prepri;an sem, da smo skupaj za otroke v doma;i vrtec. ves slovenski kulturni prostor popravili veliko krivico, ki se je v slovenski literarni Ob dobrih materialnih pogojih, ki nam jih zgodovini delala va[emu velikemu rojaku, zagotavlja na[ ustanovitelj, Ob;ina Vodice, hkrati pa je to tudi velik izziv za nadaljnje se zaposleni strokovni in tehni;ni delavci korake v sicer hitro razvijajo;i se vodi[ki zavedamo, da smo prav zaposleni ob;ini. pomemben dejavnik pri zagotavljanju kakovosti storitev. 23 Dru\bene dejavnosti / Dru[tva

Za doseganje [e kakovostnej[ih rezultatov in pestrej[o ponudbo bomo za otroke od Prvi [olski dan slovesen treh let dalje v okviru izvedbenega kurikula izvajali [tevilne obogatitvene dejavnosti. V ;asu bivanja bodo predvsem za prvo[olce vzgojiteljice tako poleg rednega programa Alenka Jereb izvajale glasbeno in plesno delavnico, projekt predopismenjevanja, te;aj rolanja, tehni;ni, naravoslovnoeksperimentalni U;enci so jih pozdravili s [olsko himno koti;ek ... Otroci drugega starostnega obdobja bodo enkrat tedensko telovadili v [olski telovadnici, vsem otrokom pa bomo pred vstopom v [olo omogo;ili tudi zgodnje pou;evanje angle[kega jezika. Izvajali bomo skupne projekte> Zdravje v vrtcu, Ljudsko izro;ilo, Bralna zna;ka, Zlati son;ek ... Te dejavnosti se izvajajo v vrtcu in so za star[e brezpla;ne, pla;ajo le stro[ke prevozov ter vstopnin za kulturne prireditve in izlete.

Novo igralnico ter utrip \ivljenja v vrtcu si je prvi [olski dan ogledal tudi \upan Brane Podbor[ek. Otroci so z veseljem pokazali nove igra;e in didakti;na sredstva, ki smo Pravijo, da prvega ne pozabi[ nikoli. To bo Podbor[ku. Oba sta u;encem za\elela jih za novo [olsko leto kupili iz sredstev, ki gotovo dr\alo za prvi [olski dan, ko je 32 sre;o na poti do u;enosti, star[em pa mo; jih je za ta namen zagotovila Ob;ina prvo[olcev v spremstvu star[ev prikoraka- pri trdni opori, ki jo bodo morali dajati svo- Vodice. lo v telovadnico O{ Vodice, kjer so jih jim otrokom na dolgi poti izobra\evanja, ki u;enci razredne stopnje pri;akali s pesmi- je pred vsemi prvo[olci. Vsakemu u;encu jo na ustih. V [palirju so jih s [olsko himno prvega razreda je [ola za bolj[o vidnost v pospremili do prireditvenega prostora, prometu in prepoznavnost na [oli podarila kjer so jim najmlaj[i v pozdrav zapeli [e rutice za okoli vratu, Ob;ina Vodice pa nekaj pesmic, nato pa besedo prepustili kresni;ke oz. odsevna telesa, da bodo na ravnateljici Ivani Bizjak in \upanu Branetu poti v [olo in domov [e varnej[i in vidnej[i. Obvestilo V novo [olsko leto z novim kombijem Prvo[olci in u;iteljice P{ Utik V sredo in ;etrtek, 10. in 11. oktobra, bomo v [oli izvedli :etrtek, 6. septembra 2007, je bil za Na[i potniki pa so o prvi vo\nji z novim akcijo zbiranja odpadnega prvo[olce podru\ni;ne [ole Utik prav kombijem povedali tole> papirja. Ob;ani lahko odvr\ete poseben dan. Na ogled igrice Nika in promet star papir v zabojnik, ki se bo smo se v Vodice odpeljali s kombijem. A to ni Tak velik kombi je bil. Lep se mi je zdel. bil star kombi - ampak ;isto nov, bel in nahajal na [olskem dvori[;u. (Danijel) svetle;. Oooo, kako smo se ga razveselili! Papir naj bo zvezal ali zlo\en Prav vsi, u;enci in u;iteljice. Vsak u;enec je Znotraj je bil bel. Bil sem vesel, ker sem se v kartonske [katle. V omenjenih sedel na svojem, dodatnem otro[kem prvi; peljal s kombijem. Imeli smo svoje dnevih bo potekala akcija od sede\u, na katerem je bil varno pripet sede\e in morali smo se privezati. (Alex) 8.00 do 18.00. z varnostnim pasom. V kombiju smo zasedli vseh [est sede\ev, kar je ravno prav za Dobro je bilo. (Dean) leto[nje prvo[olce. Seveda pa je spredaj, pri vozniku prostor tudi za njihovo Lep je bil, pa “ful se je svetu”. (Rok) Mentorica [olskega parlamenta spremljevalko. Novi kombi smo si za prevoz Alenka Jereb do mati;ne [ole \e dolgo \eleli. Zahvaljujemo {ofer je bil prijazen in se je “hecal” z nami. se ob;ini Vodice in \upanu, gospodu Branetu (Domen) Podbor[ku, za izpolnjeno \eljo, saj bo sodelovanje med mati;no in podru\ni;no Zanimivo je bilo, ker so se tako vrata [olo, ki je \e do sedaj potekalo zelo dobro, odpirala. Bil je ;isto bel, nov in lep. (Eva) z novo pridobitvijo [e toliko ve;je, predvsem pa udobnej[e in varnej[e.

24 Dru[tva Desetletje sekcije za Kolesarsko gorni[tvo in pohodni[tvo poro;ilo SD Strahovica 2007 Sre;o Mer;un David Kuster

Smu;arsko dru[tvo Strahovica je Sekcijo za travnatem svetu z bogato alpsko floro. Po Kolesarsko leto je spet naokoli in zopet se gorni[tvo in pohodni[tvo ustanovilo v letu slabih treh urah hoje lahko nahrbtnike Vam ogla[am z novicami. 1997. V desetletju obstoja smo obiskali in odlo\imo pri lesenem kri\u, ki ozna;uje vrh Leto[nje leto je bilo kar naporno, saj je to spoznali precej[en del domovine, gore. zadnje leto pred Olimpijskimi igrami in vsi nekajkrat pa smo se podali tudi Medtem ko sosednji Obir privla;i mno\ice smo se mo;no trudili da bi nabrali kar v zamejstvo, v Italijo in Avstrijo. obiskovalcev, predvsem zaradi visoko- najve; to;k za kvalifikacije. Vsako leto je Organizirali smo ve; tematskih predavanj gorske ceste in oskrbovane ko;e, pa Seti;e vedno ve; novih tekmovalcev, kar je sicer svetovnih popotnikov, alpinistov ostajajo skorajda osamljene in zato bolj[e, vendar to ob enem pomeni tudi in strokovnjakov z raznih drugih podro;ij, gorskim sladokuscem toliko slaj[e. Veljajo ve;jo konkurenco in moram re;i, da je npr. vremenoslovja, prve pomo;i, za izjemen razglednik na severno steno ;edalje te\je dosegati vrhunske rezultate. botanike, zgodovine ... Pravilnost poteze Ko[ute in [irno Koro[ko. |al pa mi od tega To leto mi ni bilo tako naklonjeno in o samostojni sekciji za omenjeno nismo imeli kaj prida. Vremena se pa; ([e) uspe[no, kot sem upal, saj sem se zopet dejavnost vsekakor potrjujejo dosedanji ne da naro;ati. Oblaki so zagrinjali dobr[en boril z nezaceljeno rano na nogi. Zopet sem statisti;ni podatki> 64 izletov s skupno 1560 del obzorja in nam le nekajkrat namenili imel manj[o operacijo, katera ni najbolj udele\enci ter 15 izobra\evalnih predavanj. po [;epec tako opevanega razgleda. uspela, tako da sem za;el trenirati [ele In aktivni smo zakora;ili tudi v novo Na sestopu se je vreme pri;elo naglo marca na pripravah v Umagu. Zaradi desetletje. Za nami so \e izleti na Kri\no izbolj[evati in ob povratku v Sele so se nam mo;nih bole;in sem treniral toliko kolikor goro nad Cerkni[kem jezerom (15. aprila) in na modrem nebu \e izrisale Seti;e. Tudi mi je dopu[;ala noga. Bohor (3. junija), 19. avgusta pa smo spet dolina je dobila druga;en, bolj prijazen Kakorkoli \e, vedel sem, da se moram kar obiskali avstrijsko Koro[ko. Na[ cilj je bila obraz. Lahko smo se prepri;ali, da najbolj[e potrudit, zato je bilo v;asih res 1922 m visoka gora Seti;e ali Z’;e podro;je upravi;eno sodi med najlep[e potrebno stisniti zobe. (z nem[kim imenom Freiberg), ki se dviga predele Karavank. Prva tekma me je ;akala julija v {vici, severno nad Selami (Zell-Pfarre). Gora je Za konec izleta nam je prijaznost naklonil v majhnem kraju Gippengen, kjer pa je tudi bila dolga leta zavarovan lovski revir [e zaveden koro[ki Slovenec Albin Travnik cestna dirka za profesionalne kolesarje. s [tevilnimi stezami, ki so planincem - Ridovc, ki smo ga obiskali na ;udovito Kot vedno je ta dirka zelo zahtevna, predstavljale precej[en orientacijski urejeni doma;iji. Je ;lovek, ki zna z nekaterimi ve;jimi vzponi in dosegel sem problem, zato so eno od teh le ozna;ili. opazovati naravo. Iz drevesne korenine je 12. mesto. Na \alost letos ni bilo kronometra, Pot se za;enja v sredi[;u vasi, pri ljudski z obilo ro;ne spretnosti ustvaril vodomet, saj organizator ni dobil vseh potrebnih [oli, in nas preko travnika vodi v gozd. Tu ki je gotovo vreden ogleda. dovoljenje, tako da sem dosegel manj to;k se pri;enja strm vzpon in ;eprav ta do vrha Tudi v septembru nas bo pot vodila preko od pri;akovanih. le malokrat popusti, je hoja prijetna in (za zdaj [e ob;utene) dr\avne meje. A le Naslednja dirka je bila v Nem;iji v kraju nenevarna. Klopce pri U\nikovem kri\u in malo. Na[ cilj bo namre; Pristov[ki Stor\i; Holzenkirchen< tu je bila tako cestna kot lovski ko;i vabijo k po;itku in razgledu. (Kortner Storschitz) onkraj mejnega kronometer in obakrat sem dosegel Zadnji del poti poteka po odprtem prehoda na Jezerskem vrhu. 11. mesto. Za dober trening sem se odpravil [e na dirko v Avstriji v kraj Deutschlandsberg, kjer pa sem se udele\il le dveh dirk. Na gorski sem dosegel drugo mesto in na cestni dirki prvo mesto. Na koncu pa me je [e ;akalo v mesecu avgustu Svetovno prvenstvo v Franciji v mestu Bordoaux, ki le\i blizu Atlantskega ocena. Tu sem se udele\il piste in sicer na 1000 m sem dosegel 17. mesto, ter na 4000, kjer sem dosegel 18. mesto. Po dnevu po;itka je sledil [e kronometer, kjer sem bil 20, na cestni pa 17. Sedaj si bom vzel nekaj premora, vendar bom kmalu za;el zopet trenirati, saj so drugo leto olimpijske igre v Pekingu.

25 Cvetli;arski koti;ek / Dru[tva

do junija ali julija, redko \e jeseni, medtem Ma;eha ko gojene in izbolj[ane sorte za;nejo cveteti v jeseni. Prve cveto;e sadike ma;eh danes lahko dobimo \e v za;etku septembra ali celo konec avgusta. Osebno sem mnenja, da je to nesmiselno, ker so takrat [e previsoke temperature zanje, zato bi tako zgodni nakup in sajenje teh Vida Pirc rastlin odsvetoval in priporo;il obdobje od konca septembra do oktobra. Hitreje, kot bi si ljudje \eleli, se menjajo Ma;ehe so rastline, ki se razmno\ujejo letni ;asi. Vse pogosteje se zelo hitro in z semenom, lahko pa tudi z delitvijo, drasti;no spreminjajo tudi temperature, vendar le odrasle sadike nekaterih vrst, kar kar s seboj ne prinese ni; dobrega. To pa pa se v praksi opu[;a. Potrebujejo dobro tako kot mi zelo dobro ob;utijo tudi vrtno prst, ki je lahko tudi rahla. Ni; ni rastline, ki se vsaka po svoje na narobe, ;e je prsti prime[ana mivka ali spremembe tudi odzovejo. Jesen je pred gozdna prst. Lega naj bo polsen;na ali kar vrati, kar se \e dobro opazi na rastlinah, son;na, saj imajo rastline ve; cvetja in so nakup. Po izku[njah pa vam lahko najbolje pa to poka\ejo gozdovi. lep[e na son;nih legah. zagotovim, da so to lepe in bujno cveto;e Balkonsko cvetje sedaj bujno cveti, Na tr\i[;u lahko kupujemo ma;ehe ma;ehe, ki so zelo primerne za obe[anke, cvetlice na gredicah ravno tako, le tu in z razli;no velikimi cvetovi. Te so lahko vi[je sklede in najrazli;nej[a korita, saj ne tam je \e opaziti, da bi bilo dobro, ;e bi velikocvetne z zelo velikimi cvetovi in zrastejo preve; v dol\ino. Pozno jeseni in nasadili nove cvetlice ali pa jih samo nekaj srednje velikimi cvetovi ali pa “mini” zgodaj pomladi zelo popestrijo sivino in zamenjali. To bomo opa\ali vedno ma;ehe z miniaturnimi cvetovi ter barvito praznino tega letnega obdobja. pogosteje, [e posebej, ;e bodo no;i dr\ale s srednje velikimi cvetovi, kar je le groba Najlep[e so v zlatorumeni barvi, imamo pa temperaturo pod 100C. Taka temperatura delitev po velikosti cvetov. Glede izbora po jih lahko, dokler jih ne zamenjajo tipi;ne pa je \e prav[nja za ma;ehe, in tako ;as za barvah pa je ma;eha ena od rastlin, ki ima balkonske cvetlice ali jih premo;no ne sajenje teh bujno cveto;ih dvoletnic izredno mo;ne barve cvetov. Poleg izmu;i sonce. Koraj\a velja! nezadr\no prihaja. osnovnih barv, kot so rumena, modra, Vrtnarski pozdrav! Ma;eha je dvoletnica, ki jo vsi zelo dobro rde;a, bela, oran\na in vijoli;na, polni poznamo. Spada v dru\ino violaceae - svojo barvno paleto [e z razli;nimi vijoli;nice in je poleg vijolic najbolj tipi;na kombinacijami osnovnih barv, ki se lahko predstavnica te dru\ine. Njeno tudi prelivajo, z razli;nimi barvami o;esa VRTNARSTVO, CVETLI:ARSTVO najpogostej[e poimenovanje je ma;eha, ter [tevilnimi drugimi niansami. Skratka, TOMA|BRANK s.p. nekateri pa so ji v;asih rekli divja ma;eha. izbor barvnih kombinacij je neskon;en in Druga imena, ki sem jih zanjo sli[al, so tudi izredno zanimiv. Vabi vse ljubitelje cvetja,da ma;ehica, ma;ica, viola ... Ma;ehe so cvetlice, ki so s sortimentom, obi[;ete na[o vrtnarijo ali Samorasla v svoji tipi;ni obliki je od Evrope kot ga imamo danes, vsestransko cvetli;arno, kjer nudimo> do Srednje Azije, v Sloveniji pa na uporabne, naj si bo za obrobke, gredice, ma;ehe, reso, lon;nice, [opke, obdelanih tleh in travnikih. Ta dvoletnica parke, [karpe, korita, obe[enke, posode, aran\maje, \alno floristiko in je lahko do ve;letna zelika s poleglim grobove ali pa drugje - povsod se izka\ejo ostalo. steblom. Listi so pecljati in nazob;ani, kot bujno cveto;e rastline. elipti;ni ali podolgovati, cvet je posami;en :e bi ma;ehe moral razdeliti po razrasti in Tel>041 490 707 ali 01/832 31 45 na peclju, ki je dalj[i od listov, ven;ni listi cvetju, bi jih grobo razdelil na Vrtnarija>Pot na :rno 3,Vodice pa so veliki in neenaki v mo;nih barvah velikocvetne, “mini” in vise;e ma;ehe. Prvi Cvetli;arna>Tr\a[ka c.37, Ljubljana mnogih odtenkov. Novej[e gojene sorte dve skupini ma;eh sta bolj poznani in temnej[ih barv imajo tipi;no rumeno piko dobro preverjeni, vise;e ma;ehe pa so na Vljudno vabljeni! sredi cvetov. Samorasle ma;ehe v naravi trgu le nekaj let, zato jih ljudje [e zacvetijo spomladi in premorejo cvetje tja preizku[ajo in i[;ejo pogum za njihov

TD Vodice vabi vse ljubitelje poprej[njih prijav, pohoda se lahko Planinskega doma PD Ra[ica, kjer hoje v naravi, da se udele\ijo udele\i, kdor \eli. Startnine oziroma vi[inska razlika zna[a pribli\no 300 m, 6. jesenskega pohoda prijavnine ni, udele\enci pa dobijo drugi in manj[i del vzpona pa je proti Ob;ine Vodice, kontrolni karton;ek na startu ter na cilju Menge[ki ko;i na Gobavici. Celotna proga [e prigrizek s pija;o. bo ozna;ena. ki bo v soboto, 27. 10. 2007. Odhod Udele\ba pohoda je na lastno odgov- pohodnikov bo izpred ko;e SD Strahovica ornost vsakega udele\enca. Udele\encem Pohod bo potekal ob vsakem vremenu! od 8.00 do 10.00 ure. Pohod je prireditev pohoda svetujemo uporabo obutve in rekreativno-dru\abnega zna;aja. Trasa obla;il, primernih hoji po gozdu in pri- Turisti;no dru[tvo Vodice pohoda bo potekala na podro;ju [tirih lagojenih vremenskim razmeram. Kontaktna oseba za prireditev - ob;in> Vodice, Ljubljana,Trzin in Menge[. Dol\ina pohoda je okrog 15 km, celotna Alojzij Kosec< GSM> 041 886 003 Udele\ba je primerna tako za starej[e kot trasa pa gre po urejenih markiranih tudi za mlaj[e udele\ence. Za udele\bo ni poteh. Prvi vzpon je od starta na Selu do

26 Zdravni[ki koti;ek / Kultura Visok krvni tlak ali V senci hipertenzija japonskih Vida Pirc ;e[enj Zanimivo bi bilo vedeti, s katerimi Zdravljenje na prvem mestu zajema zdrav boleznimi so se ubadali na[i predniki, ;e \ivljenjski slog, ki vklju;uje naslednje predpostavljamo, da so \iveli veliko bolj ukrepe> zdravo. Danes je ve;ina najbolj raz[irjenih Sredi poletja je Slovenijo obiskala kroni;nih bolezni, kamor spada tudi visok - normalizacija telesne te\e (\e pri izgubi delegacija japonskega zunanjega krvni tlak, posledica nezdravega petih kilogramov se krvni tlak merljivo ministrstva. Protokol je obsegal tudi \ivljenjskega sloga. V razvitem svetu visok zni\a)< otvoritev Parka japonskih ;e[enj krvni tlak prizadene vsako ;etrto odraslo v Ljubljani. Na povabilo Dru[tva osebo. - opustitev kajenja (kajenje podvoji Visokega krvnega tlaka ne ob;utimo kot tveganje za nastanek sr;no-\ilnih japonsko-slovenskega prijateljstva slabo po;utje ali kot bole;ino, kljub temu bolezni)< je tam nastopila dekli[ka vokalna pa izrazito kvari \ile in obremenjuje srce. skupina iz {inkovega Turna pod Krvni tlak je sila, s katero kri deluje na - zmerno soljenje (priporo;ljiva koli;ina je vodstvom Marije :uk. stene krvnih \il. Tlak ustvarja srce, ki do 5 g na dan)< povpre;no utripne sedemdesetkrat na minuto. Ko se srce skr;i, potisne kri po - omejitev pitja alkohola (najve; 2 dcl vina \ilah in ustvari tlak, ki je najvi[ji in ga ali eno veliko pivo na dan)< merimo kot zgornji tlak. Nato se srce raz[iri, da se znova napolni s krvjo, tlak - pravilna prehrana (nemastna hrana, v \ilah se zmanj[a in je najni\ji tik preden veliko sadja in zelenjave, neolu[;ena se ponovno skr;i. Najni\ji tlak merimo kot \ita, stro;nice)< spodnji krvni tlak. Krvni tlak torej vedno izmerimo v dveh [tevilkah, v zgornji in - redna telesna aktivnost (\ivahna hoja, spodnji (na primer 120/80), izrazimo pa ga plavanje, smu;anje) in v milimetrih \ivega srebra. Dandanes v hitrem ritmu \ivljenja nimamo - obvladovanje stresa (joga, avtogeni Na sliki v dru\bi s predsednico dru[tva in japonskim veleposlanikom v Ljubljani ;asa za telesno aktivnost, hkrati se trening). nepravilno prehranjujemo in pogosto vsakodnevno ob;utimo stres, kar so Z zgornjimi ukrepi lahko krvni tlak uspe[no dejavniki, ki povi[ujejo krvni tlak. zni\amo ali ga celo povsem normaliziramo. Dejavniki, na katere nimamo vpliva, pa so Tudi ;e jemljemo zdravila, je so;asno treba dednost (sorodniki imajo visok krvni tlak), upo[tevati napotke za zdrav na;in \ivljenja. mo[ki spol (mo[ki so bolj ogro\eni kot Med doma;imi zdravilnimi rastlinami velja \enske) in staranje (po 45. letu se tlak oljka za naravno sredstvo za zni\evanje ve;a). visokega krvnega tlaka - mimogrede, oljka Tlak v \ilah se nenehno spreminja< povi[a tudi zni\uje krvni sladkor. Pripravo in ga na primer bole;ina, strah, telesni napor, uporabo si preberite v katerem od kajenje, zau\itje kave in podobno. Toda to priro;nikov o zdravilnih rastlinah. nihanje smatramo kot normalen pojav, ki nima [kodljivih posledic. {koda na \ilah pa Fantovski nastane, ;e so ve; mesecev ali celo ve; let izpostavljene visokemu krvnemu tlaku. Posledica je razvoj arterioskleroze, kar zbor vabi lahko povzro;i sr;no ali mo\gansko kap, odmrtje uda oz. gangreno ali odpoved led- vic. Pod okriljem Kulturnega dru[tva Matije Optimalna vrednost krvnega tlaka je Ko\elja iz Utika deluje fantovska pevska 120/80, in ko je meja enega ali drugega skupina, ki je \e nekajkrat uspe[no prese\ena za 10, \e govorimo o povi[anem nastopila na doma;em odru. krvnem tlaku, ki ga je treba zdraviti. Raziskave so pokazale, da je nad to mejo Vabimo fante od 2. do 7. razreda osnovne tlak koristno zdraviti, saj z zni\anjem za [ole, da se nam pridru\ijo. Redne vaje so 10 mg za tretjino zmanj[amo tveganje vsak petek od 17. do 18. ure v dvorani za bolezni srca in o\ilja. v Utiku. Pojemo in igramo vesele pesmi za vesele ljudi. V programu imamo precej nastopov in tudi gostovanje.

28 Kultura Prav lepa je vodi[ka fara

Pagon Zofija

STUDENEC

|e zopet [la sem pod goro, kjer rate drevje zeleno. Studenec veselo \ubori, ptica pa se z vej glasi.

Zastal korak mi je in dih, tako vse tukaj je tih. Zemljo rodno vedno sem ljubila, iz studenca vodo mrzlo pila.

Kakor da bi leta in te\ave vse od[le, taka krasota tukaj je. Kot otrok tukaj sem se igrala, taka ta je [e podoba raja.

Pasji laje\ sli[e se iz prve hi[e, oto\ni starec pa solze si bri[e. Stara mati se nad poljem sklanja, otroka malega \e k delu priganja.

Kljub temu, da ne \ivim ve; v Ob;ini prigrizku, pecivo so spekla na[a dekleta, Vodice, sem [e vedno povezana s tem je ve;er mineval ob petju in igranju dveh Mrki fant pa mimo gre, krajem in ljudmi. Ob;ino imate zelo harmonik. Med nami ni bilo nobene urejeno, saj so tudi na kri\potih in nestrpnosti do druga;e misle;ih. Vsak je za pozdrav sosede on avtobusnih postajah zasajene ro\e. prispeval po svoji mo;i k zadovoljstvu in ni; ve; ne ve. Organizira se veliko dejavnosti. Tako je slogi ve;era, saj se je petje razleglo Kam ;ut ;loveka danes je od[el, va[a ob;ina \ivahna, saj vse to prispeva globoko v no;. duh tega sveta s sabo ga je vzel. k dru\enju ob;anov.

En tak dogodek je enkrat letno v juniju, :as napredka udrl je med nas, to je “Selo, Sela, Selce”. Letos je bilo \e Voda v studencu se kali, enajsti;, v bli\ini Velenja. Vsi enakih majic, ne dopustimo, ribica za hrano se bori. z napisom Ob;ina Vodice. Tudi v kulturnem da je v na[ih du[ah mraz. Srna plaho ogleduje, programu je vedno na[a to;ka. Vse to Razlike nas lahko bogate, ker neke daljne [ume ;uje. prispeva k spoznavanju na[e ob;ine. Poleg svojega denarnega prispevka, so nas saj uspeh kraja le v so\itju je. podprli tudi Turisti;no dru[tvo Vodice, za kar sem jim lepo zahvaljujemo. Organizira Ko zamaknjena strmim, in vodi pa Kosec Alojz. Pripravili smo tudi kraj[i kulturni program da podobo kraja vsaj en z izvirnimi pesmimi, katere je ob spremljavi ;as [e obdr\im. Polno vtisov in medsebojnega prijateljstva harmonike zapela na[a Marjanca. Sledila je Narava se je umirila, smo se ;ez teden dni [e enkrat zbrali na [e recitacija iz doma;ega kraja, “Studenec”, a meni pa se je solza utrnila. Selu, pri smu;arski ko;i. Kljub skromnemu ki res izvira na Selu, izpod Ra[i[kega hriba.

28 Zdravni[ki koti;ek / Kultura

Pisma bralcev :RNA KRONIKA Predlogi ostarele ;im bli\je svojemu domu. Za 16. 8. do 13. 8. 2007 denar pa naj \upnija zaprosi dr\avo. Okoli - Pravilna je odlo;itev, da se najprej uredi doma naj se uredi lep park. vodovod, nato se gre na izgradnjo Kriminaliteta> kanalizacije. Cena vode naj bo enaka kot - Prostori v Utiku naj bodo namenjeni v Komendi in Meng[u, kjer pijejo isto vsem upokojencem za dru\enje, ne samo - v Vodicah na Kopitarjevem trgu so vlomili vodo. Lahko bi pla;evali polo\nice za vodstvu. v osebni avtomobil, iz katerega so odtujili vodo na Ob;ini oziroma Komunali, da ne avtoradio< bi bilo treba pla;evati po[tnine. - Lepo je, ;e \upan obi[;e najstarej[e - v Vodicah so neznanci vlomili v kamion ob;ane. {e bolj potrebno bi bilo, da bi ter iz njega odtujili motorne \age in - Kdaj kdo odda smeti, bi zapisovali obiskal vsako mamico ob rojstvu otroka. elektri;no orodje< pobiralci. :e bi jih kdo oddal samo Ob;ina naj bi dala ;im ve;jo pomo; ob - neznanec je na BS AGIP v Vodicah nato;il dvakrat mese;no, bi lahko pla;eval rojstvu. gorivo in odpeljal neznano kam, ne da bi polovico manj za smeti. Veliko smeti bi se pla;al nato;eno gorivo< lahko uporabilo za kompost. - Ob;ani \elimo, da bi bil vsaj pono;i in ob - na Skaru;ni so neznanci s strehe hi[e in nedeljah mir, brez ropotanja oz. hrupa. lope odtujili bakrene \lebove< - |upnija naj da zemlji[;e za upokojenski - v Vodicah je bila zase\ena prepovedana dom, saj bi imeli vsi najraje dom za Tone Gosar droga - konoplja, zoper lastnika konoplje sledi ovadba na sodi[;e< - v Kosezah pri Vodicah je bilo vlomljeno v osebni avtomobil ter iz njega odtujen denar in osebni dokumenti< Zahvala - v Vodicah je bilo vlomljeno v BS AGIP, iz katerega so odtujili ve;jo koli;ino cigaret< V mesecu juliju sem do\ivela veliko katastrofo, saj mi je zgorela ve; kot polovica - na polju koruze pri naselju Vesca je bil stanovanja. najden nasad prepovedane rastline konoplje< Iskreno se zahvaljujem vsem enotam PGD zaradi hitrega, uspe[nega posredovanja, - v Repnjah so vlomili v stanovanjsko hi[o v nadaljnji fazi pa Ob;ini Vodice, [e posebno g. \upanu Branetu Podbor[ku in in iz nje odtujili zlatnino< g. Radu :uku za tola\bo in takoj[nji pristop k obnovi stanovanj. - v Vodicah so neznanci iz rezervoarja tovornega vozila odtujili 200 l nafte< Vsem ob;anom in ostalim, ki so mi kakor koli pomagali v stiski, se iz srca zahvaljujem. - na BS AGIP je voznik osebnega avtomobila nato;il gorivo in odpeljal, ne da bi pla;al< {penko Vida - v Repnjah so neznanci s strehe cerkve odtujili bakrene \lebove.

Javni red in mir>

- v Vodicah je pri[lo do spora in prerivanja med sosedoma, povzro;itelju kr[itve je bil izdan pla;ilni nalog< - v Vodicah je pri[lo do spora in \aljenja med sosedama, zoper kr[iteljico bo izdan ZAHVALA pla;ilni nalog< - v Vodicah je neznani mo[ki udaril \ensko, za neznanim mo[kim pa se [e poizveduje. Ob prerani smrti na[ega dragega

Iztoka Cotmana Ostalo>

se vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v te\kih trenutkih - v Vodicah so na[li kolo znamke Balance, in ga pospremili na njegovi zadnji poti. rde;e-sive barve, [t. okvirja YA40972720, na kolesu je bil tudi par otro[kih kolesarskih rokavic, kolo pa se nahaja pri Vsi njegovi najditelju.

29 Otro[ki koti;ek Je\ek se je odpravil nabirat ozimnico. Nari[i, kaj vse je nabral Pobarvanka v ko[ek.

30 nadaljevanje s strani 2 Prejemniki ob;inskih priznanj

|upan Ob;ine Vodice Brane krasijo na[o lepo krajino, na katero smo Martin Stanonik je del svojega \ivljenja Podbor[ek podeljuje priznanje lahko [e posebej ponosni. Danes je tudi po namenil slovenstvu ter ohranjanju dela in \upana Ob;ine Vodice Martinu njegovi zaslugi ohranjeno in prenovljeno izro;ila na[ih prednikov. Stanoniku , in sicer za zasluge pri ve; kozolcev, kot bi jih bilo sicer. Tako ohranjanju kulturne dedi[;ine bodo tudi na[i zanamci vedeli, kaj je Zaradi vsega navedenega se Martinu v ob;ini Vodice. slovenski kozolec in ;emu je namenjen. Stanoniku zahvaljujem v svojem imenu, v imenu vseh ob;ank in ob;anov ter tudi Poseben projekt Martina Stanonika je v imenu vseh zanamcev ter mu z velikim France Pre[eren je v eni izmed svojih obnova farne cerkve v Vodicah. Zavzel se veseljem podeljujem priznanje \upana pesmi zapisal> je, da ob 100-letnici poslikave cerkve Ob;ine Vodice. obnovimo freske na[ega rojaka Matije Kar ni tuje, zani;uje[, Ko\elja. Martin je v svojih prizadevanjih Ob;anke in ob;ane na[e ob;ine pa vabim, starih [eg se zgublja sled, dosegel, da sta Ob;ina Vodice ter |upnija da se pridru\ijo Martinovim prizadevanjem pevcov svojih ne spo[tuje[, Vodice z roko v roki pristopili k obnovi za ohranjanje na[e dedi[;ine. za de\ele ;ast si led. fresk v cerkvi sv. Marjete. Sam pa je k obnovi pristopil tudi operativno, in tako France Pre[eren je torej \e v njegovih ;asih postal usklajevalec nalog, ki potekajo |upan Ob;ine Vodice Brane opozarjal, da slovenski ;lovek premalo v okviru obnove fresk ter celotne cerkve. Podbor[ek podeljuje plaketo Ob;ine spo[tuje in pozablja svoje korenine. Danes Skupaj s svojimi prijatelji in sodelavci je Vodice Dru[tvu upokojencev Vodice. so njegova opozorila tudi prero[ka, saj poskrbel, da dela potekajo teko;e in se zdi, da Slovenci z odprtimi rokami kakovostno. Danes je tako farna cerkev sprejemamo vse, kar je tuje, in pozabljamo v zadnji fazi obnove notranjosti. Cerkev bo na to, kdo smo in od kod prihajamo. ob 100. obletnici poslikave dobila nov sijaj Dru[tvo upokojencev Vodice je bilo in se tako na najlep[i na;in poklonila ustanovljeno leta 1980 in [teje 470 ;lanov. Martin Stanonik ne sledi modernim avtorju njenih fresk. Na[im otrokom in Predsednik dru[tva je g. Janez Podgor[ek, smernicam in se vseskozi trudi za zanamcem bo torej ostala kulturna podpredsednik pa g. Tone Logar. V dru[tvu ohranjanje narodovega izro;ila. Vseskozi dedi[;ina, ki jo je ustvaril na[ rojak in je deluje [est sekcij> balinanje, kolesarjenje, nas opozarja, da je slovenski jezik lep in navdihovala toliko tu \ive;ih generacij. pohodni[tvo, [ah, izleti in dru\abna naj ga zato uporabljamo brez nepotrebnih sre;anja ter kulturna sekcija. Dru[tvo tujk in popa;enk. Svojo ljubezen do Da se starih [eg in navad ne bi izgubila upokojencev Vodice je eno izmed slovenskega jezika pa je nadgradil sled, je Martin eden izmed ustanoviteljev najaktivnej[ih dru[tev v ob;ini. So z zavzemanjem za ohranjanje kulturne novoustanovljenega Dru[tva narodnih no[ vsestransko dejavni, kar potrjuje dejstvo, dedi[;ine na Slovenskem in v ob;ini in njegov predsednik. {e prav posebej ta da so v tem letu ustanovili kar dve novi Vodice. Tako se je v prej[njem mandatu na;in ohranjanja kulturne dedi[;ine je dejavnosti - aerobno skupino “pleso;e ob;inskega sveta zavzemal, da je svet v veliko veselje vsem nam, kadar imamo to \ab’ce” in instrumentalno-vokalno skupino sprejel pravilnik (odlok), katerega namen ;ast, da na prireditvah in ob drugih z nenavadnimi glasbili. V zadnjem ;asu pa je tudi ohranjanje posebnosti slovenske prilo\nostih sodelujejo narodne no[e in se lahko pohvalijo s kar nekaj odmevnimi arhitekture, slovenskega kmetijstva in ko;ija\i. Njihova prisotnost namre; nastopi. pode\elja. Zavzel se je za to, da Ob;ina pomeni slovesnost, ponos in izro;ilo na[ih Vodice podpre posameznike, ki ohranjajo prednikov. Ob 60-letnici Kmetijske zadruge Medvode in prenavljajo kozolce ter toplarje, ki so pripravili kulturni program. V izolskem hotelu Delfin so pripravili veseli ve;er z recitacijami, lajno in pevskimi nastopi. Nastopajo po domovih za ostarele in jim s tem polep[ajo turobne dni.

Ob nastopu v Izoli so bili povabljeni na “[argo” v Loparju pri Merezigah. Z narodnim no[am in predstavitvijo ob;ine so bili dele\ni velike medijske pozornosti na televiziji Koper, v primorskih in slovenskih novicah. Te kulturne in cerkvene slovesnosti se je udele\ilo ve; tiso; prebivalcev Obale. Veliko pozornost posve;ajo dru\enju svojih ostarelih in osamljenih ;lanov. Organizirajo sre;anja in izlete za vse starostne generacije svojega dru[tva. Vedno so pripravljeni na pomo; in organizacijo ob;inskih prireditev. Sodelujejo tudi z ostalimi dru[tvi v na[i ob;ini. S svojimi nastopi in optimizmom vsestransko predstavljajo ter promovirajo na[o ob;ino, in tako so ;asten zgled dobrega medsebojnega sodelovanja.

31 fotografije govorijo same