UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino

DIPLOMSKO DELO

DANIJELA KRPI Č

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino

Diplomsko delo

PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATI ČNIH KNJIG

Graduation Thesis

THE POPULATION OF THE ASSUMPTION OF MARY PARISH IN GORNJA LENDAVA BETWEEN 1931 AND 1941

ACCORDING TO CHURCH RECORDS

Mentor: Kandidatka: doc. dr. Darko Friš Danijela Krpi č

Maribor, 2015

Lektorica: Marjeta Vozli č, prof. slov. jezika

Prevajalka: Meta Hauptman, univ. dipl. anglistka in sinologinja

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju docentu dr. Darku Frišu za vso strokovno pomo č, vodenje in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem župniku Marku Magdi ču in pokojnemu župniku Štefanu Kuharju za pomo č pri spoznavanju in branju cerkvenih mati čnih knjig. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so mi omogo čili študij, mi vedno stali ob strani, me spodbujali in podpirali vse do konca študija.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana DANIJELA KRPIČ, rojena 24. 11. 1975, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer GEOGRAFIJA - ZGODOVINA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG pri mentorju doc. dr. DARKU FRIŠU, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj: Grad Datum: 22. 6. 2015

______(podpis študentke) POVZETEK

Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Gori čkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se s časoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 za čele voditi cerkvene mati čne knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih mati čnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kova čevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Doli č. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvoj čkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poro čne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih mati čnih knjig dobimo vpogled v kulturo in obi čaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi.

KLJU ČNE BESEDE Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene mati čne knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941. ABSTRACT

The Assumption of Mary Parish in Gornja Lendava is an arch parish. Apart from the parish, the Gornja Lendava Grad also held an important role throughout history as it was the residence of Hungarian families who owned lands in the areas of Gori čko and Ravensko. Here stands the Assumption of Mary Church, one of the finest Gothic monuments with a Romanesque base in the Pomurje region. At the end of the 14 th century, the parish comprised of 24 settlements that eventually became new parishes. In 1921, the parish comprised of 12 settlements, of which four villages seceded in 1939. The name of the Gornja Lendava settlement, and also of the parish, which today encompasses eight villages, was changed to Grad in 1952. Church records in the parish were started in 1738 and held information on births, weddings and deaths. This information provides insight into the demographic situation of the parish population. This thesis focuses on the analysis of births, weddings and deaths taken from parish church records between 1931 and 1941. The parish comprised of 12 villages: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kova čevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova, and Doli č. The birth and christening register provided information on the number of births, the sex of infants, the number of illegitimate children, the still-born children and twins. This information also disclosed whether a midwife was present at birth, the names of newborn children and the christening procedure. The wedding register provided a basis for analyzing the number of weddings in a given month, the age of brides and grooms and their residence. The register of deaths was used to analyze the number of deceased persons, their age and the cause of their death. Between the years of 1931 and 1941, 1386 children were born in the Gornja Lendava parish, and 793 persons died. There were 404 weddings during this period of time. Church records provide us with an insight into not only the culture, beliefs and customs, but also the work of parish offices that recorded important information about the lives of people.

KEYWORDS Gornja Lendava, Grad, parish, Assumption of Mary Church, population, religious diversity, church records, birth, christening, wedding, death, 1931, 1941.

VSEBINA

1 UVOD ...... 1 2 KRATKA ZGODOVINA GORNJE LENDAVE ...... 3

2.1 GORNJA LENDAVA SKOZI ZGODOVINO ...... 3

2.2 GRAD GORNJA LENDAVA IN NJEGOVA VLOGA ...... 6

2.3 GORNJELENDAVSKI GROFJE ...... 10

2.4 GORNJA LENDAVA PO 1. SVETOVNI VOJNI ...... 14

2.5 ŠOLSTVO V GORNJI LENDAVI ...... 17

3 ŽUPNIJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA ...... 19

3.1 ZGODOVINA ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA ...... 19

3.2 CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V GORNJI LENDAVI ...... 22

3.3 VERSKA PESTROST NA OBMO ČJU GORNJE LENDAVE ...... 27

3.4 ROMI ...... 31

3.5 ŽUPNIJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA ...... 35

3.6 CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ...... 40

4 ROJSTVA V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 ...... 44

4.1 ROJSTNE IN KRSTNE CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ...... 46

4.2 ŠTEVILO ROJENIH ...... 48

4.3 NEZAKONSKI OTROCI ...... 50

4.4 ŠTEVILO DE ČKOV IN DEKLIC ...... 52

4.5 BABICE IN PRISOTNOST OB PORODIH ...... 59

4.6 KRST OTROKA IN OBI ČAJI OB KRSTU ...... 64

4.7 KRAJ ROJSTVA ...... 68

5 IMENA DE ČKOV IN DEKLIC ...... 72 6 POROKE V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 ...... 74

6.1 PORO ČNE CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ...... 74

6.2 OBI ČAJI OB POROKAH ...... 75

6.3 ŠTEVILO POROK ...... 79

6.4 STAROST ŽENINOV IN NEVEST ...... 81

7 SMRT V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 ...... 92

i

7.1 MRLIŠKE CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ...... 92

7.2 OBREDI OB SMRTI ...... 93

7.3 ŠTEVILO UMRLIH ...... 95

7.4 STAROST UMRLIH ...... 98

7.5 VZROKI ZA SMRT ...... 101

7.6 KRAJ SMRTI ...... 104

8 ZAKLJU ČEK ...... 106 9 VIRI IN LITERATURA ...... 112

9.1 ARHIVSKI VIRI ...... 112

9.2 USTNI VIRI ...... 112

9.3 SPLETNI VIRI ...... 112 9.4 LITERATURA ...... 113

10 SEZNAM SLIK, TABEL IN GRAFIKONOV ...... 116

10.1 SEZNAM SLIK ...... 116

10.2 SEZNAM TABEL ...... 117

10.3 SEZNAM GRAFIKONOV ...... 117

ii

1 UVOD

V diplomskem delu z naslovom Prebivalstvo župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava med leti 1931 in 1941 na podlagi cerkvenih mati čnih knjig sem obravnavala tri najpomembnejše dogodke človekovega življenjskega cikla, to so rojstvo, poroka in smrt. Želela sem ugotoviti demografsko sliko prebivalstva župnije na podlagi mati čnih knjig, ki so jih že leta 1738 za čeli voditi župnijski uradi. Župnijski urad Gornja Lendava (danes Grad) je skozi vsa ta leta vodil mati čne knjige, ki so danes bogat vir podatkov tukajšnjega prebivalstva. Za diplomsko nalogo sem uporabila vso strokovno literaturo in uporabila dostopne vire. Najpomembnejši vir so mi bile cerkvene mati čne knjige župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava. Na te vire sem se opirala pri analizi prebivalstva in prikazu demografske slike med izbranimi leti. Analizirala sem prebivalstvo med leti 1931 in 1941. Ker je župnija veliko časa bila pod madžarsko oblastjo, so cerkvene mati čne knjige pisane tudi v madžarskem jeziku, predvsem v letih, ko je bila prisotna madžarska oblast. Zato sem izbrala leta, ko je Prekmurje bilo pripojeno k mati čni državi, z željo, da bi iz podatkov razbrala gibanje prebivalstva tik pred drugo svetovno vojno. Leto 1941 je bilo leto za četka druge svetovne vojne in madžarske okupacije, zato so za čeli aprila 1941 v cerkvene mati čne knjige ponovno pisati v madžarskem jeziku. Klju čne teme v diplomski nalogi so zgodovinski pregled Gornje Lendave, kratka zgodovina gradu in posesti Gornja Lendava, opis gornjelendavske gospoš čine in njenega vpliva na življenje tukajšnjih ljudi. Sledijo zgodovinski pregled župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava, opis cerkve Marijinega Vnebovzetja in opis verske pestrosti v župniji in Prekmurju. Opisala sem vodenje cerkvenih mati čnih knjig, še posebej mati čne knjige župnije. Ker je župnija zajemala vasi, v katerih so romski zaselki, sem na kratko opisala tudi romsko naselitev v Sloveniji, njihove obi čaje in zaselka v Doli ču in Vadarcih. Glavna tema naloge je analiza cerkvenih mati čnih knjig. Za analizo sem izbrala leta med 1931 in 1941, za katera sem uporabila štiri mati čne knjige,

1 in sicer dve rojstni in krstni knjigi, eno poro čno knjigo in eno mrtvaško knjigo. Zbiranje podatkov je temeljilo na samostojnem branju knjig in na prevajanju zapisov iz madžarš čine. Na podlagi podatkov iz cerkvenih mati čnih knjig sem naredila analizo rojstev, porok in smrti. Podatki so mi razkrili tudi navade in obi čaje tukajšnjih ljudi tako ob rojstvu in krstu kot ob porokah in smrti. Na koncu sem opisala še pogosta imena, ki so jih dobivali novorojenci. Ob celotni analizi sem opisala tudi navade ob rojstvu, porokah in smrti, ki so jih imeli prebivalci župnije v preteklosti in so se nekatere ohranile oziroma prenesle na mlajše rodove. Sledita zaklju ček in navedba virov in literature. Za izbrano temo diplomske naloge sem se odlo čila, ker je župnija Gornja Lendava, danes Grad, moja župnija, v kateri sem odraš čala in se veliko sre čevala z delom v cerkvi in župniš ču. Že v rani mladosti sem si v župniš ču ogledala stare, velike cerkvene mati čne knjige, v katerih me je navdušila predvsem stara pisava. Kasneje sem seveda ugotovila, kolikšno pomembnost nosijo vpisani podatki, ki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalstva in odkrivajo marsikatero navado in na čin življenja naših prednikov. Župnik Štefan Kuhar je vsa leta zavzeto zbiral razno dokumentacijo, z vso skrbnostjo hranil mati čne knjige in druge stare zapise, prav tako pa je napisal dve knjigi, v katerih je zbrana zgodovina župnije in delo arhitekta Ple čnika v naši cerkvi. Vsi ti ohranjeni podatki in knjige so pomemben zgodovinski vir za poznejše rodove.

2

2 KRATKA ZGODOVINA GORNJE LENDAVE

2.1 Gornja Lendava skozi zgodovino

Gornja Lendava je nekdanje ime za naselje Grad, ki leži na zahodnem delu Gori čkega in je skozi vso zgodovino imelo na tem obmo čju velik pomen. Ime Gornja Lendava so leta 1952 spremenili v Grad, naselje pa je to ime dobilo po tukajšnjem čez osemsto let starem gradu, ki stoji na vzpetini nad središ čem vasi. Celotna zgodovina naselja je tako tesno povezana z gradom in njegovimi lastniki, ki so gospodarili celotnemu obmo čju Gori čkega, njihovo ozemlje pa je segalo tudi onstran današnjih meja.1 Da je Gori čko bilo poseljeno že v času med bronasto in železno dobo, to je okrog leta 800 pred našim štetjem, pri ča najdba bronaste ovratnice v Perto či. Na tem obmo čju naj bi bila postojanka ob poti iz Murske v Rabsko dolino. Najverjetneje je tu mimo tekla cesta, ki je bila priklju čena na glavno rimsko cesto Ptuj–Savaria. Zato so s širitvijo rimskega imperija tudi gori čko prebivalstvo po časi romanizirali. V tem času je potekala mo čnejša poselitev Gori čkega, saj so bila najdena številna gomilna grobiš ča. Eno takih so našli na njivi v Vidoncih, v katerem so bili kerami čni predmeti in stekleni izdelki. Naseljevanje se je nadaljevalo tudi po propadu rimskega imperija.2 V 6. stoletju so to obmo čje naseljevali Slovani skupaj z Avari. Obmo čje je bilo redkeje poseljeno, zato so ga po izselitvi Langobardov za čeli mo čneje naseljevati. V 9. stoletju je sledil prihod Madžarov, ki so se ustalili v Panonski nižini. Nastajati je za čela meja med ogrsko in avstrijsko naselitvijo. Slovani so za čeli poseljevati gri čevnata obmo čja in so tako zasedli gozdnate predele panonskega obrobja. Vmesni pas, ki so ga v zgodnjem srednjem veku poselili madžarski čuvaji nemško-ogrskih mej, se je imenoval Őrség. Ta obrambni pas je bil širok 12 kilometrov, Madžare pa je varoval pred vpadi sovražnikov in jim služil kot izhodiš če za plenilne pohode proti zahodu.3

1 Matija Žižek, Grad na Gori čkem, Prekmurje – Slovenija – Jugoslavija (Murska Sobota, b. l.), str. 5 (dalje: Žižek, Grad na Gori čkem ). 2 Prav tam, str. 5–6. 3 Prav tam, str. 6-7.

3

Ozemlje Prekmurja ni bilo enakovredno z madžarskim ozemljem, čeprav je bilo vklju čeno pod madžarsko oblast. Zato ni bilo pritegnjeno v madžarsko župnijsko-upravno organizacijo. Šele, ko je kralj Ladislav leta 1091 vklju čil mejni obrambni pas Őrség v svojo kraljevino, je dobilo tudi Prekmurje ogrsko civilno in cerkveno ureditev.4 V za četku 12. stoletja je bila vpeljana ogrska civilna in cerkvena ureditev. Gori čko je spadalo pod upravo Železne županije. Kronska posest je razpadla na pet velikih zemljiških kompleksov, kronskih fevdov. Med njimi je imela Gornja Lendava pomembno vlogo, saj so grofje za čeli širiti svojo zemljiško posest. V tem času je bila Gornja Lendava upravno in vojaško središ če Slovenske krajine (madžarsko Tótság). V poznem srednjem veku pisni viri pri čajo o nastanku posameznih vasi, ki so bile ve činoma povezane z gradom v Gornji Lendavi kot upravnim središ čem Gori čkega.5 Prva imena vasi so zapisana leta 1365. Naselje Gornja Lendava se tega leta omenja z imenom Waraliafalo (vas pod gradom), leta 1478 pa kot Opidum Lyndwa, torej kot trg s tržnimi pravicami. Leta 1498 se trg imenuje opidum Felsewlyndwa, kar iz madžarskega prevoda pomeni trg Gornja Lendava. Leta 1499 so tudi druga naselja opisana z drugimi madžarskimi imeni.6 V 15. stoletju se je pod gradom v Gornji Lendavi nahajala poznosrednjeveška talilnica in kova čnica. Tu so namre č našli manjši talilni lon ček z ostanki žlindre, namizno svetilko, rde če žgano čašo s pe čatnim okrasom in veliko keramike, v kovinskem gradivu pa so našli klju č, klju čavnico obešanko, pasno spono in železni puš čični osi.7

V 16. stoletju so obmo čje Gori čkega zaznamovali turški vpadi in reformacija. Tudi Gornjo Lendavo so napadli Turki. Prvi vpad Turkov je bil leta 1588, pogostejši vpadi so sledili v 17. stoletju, v za četku 18. stoletja pa so sledili

4 Sašo Radovanovi č, Polona Vidmar, Dušan Tomaži č, Grad na Gori čkem (Maribor, 2001), str. 13 (dalje: Radovanovi č, Grad na Gori čkem ). 5 Danijela Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade (Grad, 2011), (dalje: Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade ). 6 Prav tam. 7 Žižek, Grad na Gori čkem , str. 5.

4 vpadi Krucov 8, ki so ropali in med gradovi zavzeli tudi grad v Gornji Lendavi. 9

Slika 1: Središ če vasi Grad s cerkvijo Marije Vnebovzete leta 1934 10

Pod ogrsko oblastjo so se fevdalni odnosi obdržali vse do 19. stoletja. Ko je fevdalna država razpadla, so uvedli vojaško obveznost in obvezno šolstvo. Vendar pa so v šolah bili edini u čbeniki abecedniki in nabožne knjige, ki so jih prevajali prekmurski pisci. Šola je tako bila v domeni katoliške in protestantske cerkve, ki sta se prepletali na obmo čju Prekmurja. Fevdalne posesti so se spremenile v kapitalisti čne veleposesti, zaradi česar je prebivalstvo še naprej slabo živelo. Gori čko prebivalstvo je bilo odmaknjeno od središ č, prometnega razvoja ni bilo in gori čki živelj je bil kulturno in gospodarsko izoliran. Ravno zato se je tu kljub madžarski oblasti ohranila slovenska nare čna beseda. Zasluge za to gredo predvsem doma čim

8 Kruci (križarji) so bili ogrski uporniki, ki so od 16. do 18. stoletja plenili, morili in požigali po slovenskem ozemlju. Na oblekah so nosili križ, po katerem so dobili ime. V naše kraje so prišli ob pohodu Turkov proti Dunaju leta 1683, kasneje pa so bili tudi med uporniki proti absolutizmu in odpravi verske svobode. Reko Muro so prekora čili leta 1703 ter plenili po vaseh na Murskem polju, leto kasneje tudi v Ljutomerskih goricah. Zavzeli so pomurska mesta ter kradli in morili po pomurskih vaseh. Na slovensko ozemlje so vdirali vse do leta 1711, ko je bil sklenjen satmarski mir. (Vir: Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija , A-O (Ljubljana, 2011), str. 670). 9 Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade . 10 Arhiv Ob čine Grad. Žižek, Grad na Gori čkem , str. 5.

5 duhovnikom, ki so bogoslužje opravljali v doma čem jeziku ter uporabljali in širili slovenske knjige.11 Po 1. svetovni vojni je Prekmurje pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s trianonsko pogodbo pa je leta 1920 dobilo novo državno mejo. Priklju čitev je pozitivno vplivala na narodni razvoj teh krajev in na povezovanje z mati čnim narodom. Vendar je Gori čko gospodarsko in prometno tudi v novi državi ostalo na obrobju. Prišla je 2. svetovna vojna in leta 1941 je oblast prevzel madžarski okupator ter uvedel svojo vojaško in civilno upravo. Po štirih letih vojne so prekmurske partizanske čete ob pomo či Rde če armade aprila 1945 prevzele oblast.12

Slika 2: Sejem v zgornjem delu vasi Gornja Lendava, prva polovica 20. stoletja 13

2.2 Grad Gornja Lendava in njegova vloga

Gori čko je svojo usodo krojilo pod ogrsko krono in se šele po prvi svetovni vojni priklju čilo mati čnemu narodu. Mo čan pe čat je prebivalcem celotnega Gori čkega vtisnil tukajšnji grad, ki je skozi zgodovino odigral pomembno vlogo. Zaradi gradu je naselje Grad, do leta 1952 imenovano Gornja

11 Radovanovi č, Grad na Gori čkem , str. 15–17. 12 Prav tam, str. 17–18. 13 Arhiv Ob čine Grad.

6

Lendava, imelo druga čen, privilegiran razvoj in je bilo pomembno središ če gori čkega življenja.14 Grad Grad, nekdaj imenovan Gornja Lendava, je največji grajski kompleks na Slovenskem. Šteje čez 800 let in stoji na gri ču iz bazaltnega tufa, v naselju, ki je po njem dobilo tudi ime. Grad je sezidal viteški red templarjev, ki so tu gospodarili v času križarskih vojn.15 Dolga stoletja je tu bil sedež zemljiške gospoš čine Gornja Lendava (Fels őlendva/ Oberlindau).16 Ozemlje se prvi č omeni leta 1183, ko ga je kralj Bela III. vklju čil v madžarsko državo in podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Leta 1192 je Gornjo Lendavo dobil Buzad-Hahold.17 Zatem je leta 1208 zemljiš če iz kraljevih rok prejel Nikolaj iz Vasvára v županiji Železno. Gornja Lendava je bila kronski fevd in jo je Nikolaj iz rok kralja Andreja II. dobil v dar za velike zasluge. Tako je rodbina Hahold v 13. stoletju posedovala velik del Gori čanskega, ozemlje Gornje Lendave.18 Grajsko poslopje se kot utrdba (castrum Lyndua) omenja leta 1214, v listinah pa njeno omembo zasledimo nato leta 1275. Kljub pomembnosti gornjelendavske posesti in gradu, pa se vas pod gradom omenja šele leta 1365 kot Waraliafolu, leta 1478 pa kot trg »opidum Lyndwa«.19 Leta 1365 se prvi č omenjajo z latinskimi in ogrskimi imeni tudi vsa druga naselja na Gori čkem. Skozi stoletja se je ime posesti in s tem naselja Grad omenjalo kot Lydwa, Lindua, Opidum Felsewlyndwa in Felsö Lendva. Zaradi gradu je bilo naselje ve č stoletij upravno središ če Gori čkega in Ravenskega.20 Že v 12. stoletju je Gornja Lendava bila upravno in vojaško središ če Slovenske krajine (madžarsko Tótsag). Kraj je bil tudi železarsko pomemben, saj so severno od gradu našli srednjeveško kova čnico in talilnico. Rudo so vozili iz bližnjih nahajališ č železove rude in iz

14 Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade . 15 Prav tam. 16 Polona Vidmar, Igor Žiberna, Sašo Radovanovi č, Danijela Krpi č, Grad na Gori čkem (Maribor, 2012), str. 27 (dalje: Vidmar, Grad na Gori čkem ). 17 Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja , Izbrane razprave in članki (Murska Sobota, 1996), str. 174 (dalje: Zelko, Zgodovina Prekmurja ). 18 Prav tam, str. 175. 19 Radovanovi č, Grad na Gori čkem , str. 25. 20 Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade .

7

železarskega središ ča Vasvár. Za prenehanje delovanja kova čnice so verjetno krivi Turki, ki so leta 1588 mo čno prizadeli tako grajsko poslopje kot vas pod njim.21

Slika 3: Grad Gornja Lendava okrog leta 1900 22

V preteklosti je Gornja Lendava bila pomembna tudi kot trgovsko središ če Gori čkega, saj so v kraju bile pekarna, trgovina z blagom, kroja čnica, mesnica in usnjarna, ob potoku je stal mlin z oljarno, vas pa je imela tudi zdravnika in lekarno. Lekarniško delo sega v leto 1900, ko je imel lekarno zdravnik Wappenstein v hiši pod gradom, nato je lekarna bila v grajski pristavi, v času druge svetovne vojne pa je bila preseljena v središ če vasi. Pri Gradu je bil leta 1935 nastanjen stalni zdravnik, ob njem pa je delala še babica. Najstarejša gostilna je izpri čana leta 1754, stoji pa v gornjem zaselku, kjer stoji tudi grajsko poslopje. Zaselek je po odhodu grofov v grajski pristavi imel trgovino in druge obrti, vsako leto pa je tam potekal Andrejev sejem. Tudi v sosednjih vaseh so bile trgovine in gostilne. Na Dolnjih Slave čih je bila gostilna s trgovino, katere lastnik je bil Jud, prav tako je družina imela v lasti mlin na valj čni mehanizem, ki so ga postavili leta 1921. Mlin je stal tudi v Kruplivniku ob potoku, lastnik pa ga je postavil leta

21 Radovanovi č, Grad na Gori čkem , str. 25, 30. 22 Arhiv Ob čine Grad.

8

1929. V okrožju so tako bili trije mlini, ki so za tukajšnje prebivalstvo mleli pšenico, rž, proso, ajdo in koruzo. V Motovilcih so bile leta 1937 dve trgovini in gostilna. Prebivalci so bili ve činoma kmetje, nekateri so bili obrtniki, v Kova čevcih pa so žgali tudi oglje.23 Prekmursko prebivalstvo se je ukvarjalo s poljedelstvom in živinorejo. Vendar pa so imeli težke življenjske razmere, predvsem na Gori čkem. Velika veleposestva so namre č bila v lasti ogrskih grofov, kmetska posestva pa so bila zelo majhna in še ta na hribovitih predelih. Kmetje so zato morali imeti v najemu grofovske njive, za katere so pla čevali odškodnino. Ker so bile družine velike, so hodili na delo izven Prekmurja, veliko pa se jih je za čelo izseljevati tudi v Ameriko. Na sezonska dela so odhajali predvsem v Slavonijo. Zaradi kmetovanja in živinoreje se je razvila trgovina z živino. Že zgodaj so ve čji kmetje imeli parne mlatilnice in hodili z njimi mlatit tudi na Štajersko. Na Gori čkem pa so se ljudje ukvarjali tudi z lon čarstvom ter z izdelki trgovali.24

Slika 4: Oranje na njivi v Gornji Lendavi, prva polovica 20. stoletja 25

23 Danijela Krpi č, Slavica Poto čnik, Štefan Gjergjek, Štefka Bohar, Marjanca Ferko Omahen, Suzana Fari č, Robert Kuzmi č, »Naši kraji neko č in danes«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 3 (2001), str. 7–15 (dalje: Naši kraji neko č in danes ) in http://www.obcina- grad.si/index.php/obcinska-uprava-2/zdravstvo-pri-gradu (pridobljeno 18. 5. 2015). 24 Matija Slavi č, Naše Prekmurje , Zbrane razprave in članki (Murska Sobota, 1999), str. 63–65. 25 Arhiv Ob čine Grad.

9

V Gornji Lendavi je v letih 1627 in 1698 omenjena tudi šola. Leta 1829 je bila ustanovljena farna enorazrednica s poukom v zasebni hiši. Prvo šolsko stavbo so zgradili leta 1840, leta 1930 pa že drugo.26 Šolstvo je bilo povezano s cerkvijo, saj so duhovniki skrbeli za šole in za slovenski pouk ter u čbenike. Tako naj bi za četki šolstva v Gornji Lendavi segali že v 13. stoletje in to naj bi bila prva šola na Gori čkem. Podatki o šoli iz 17. stoletja izkazujejo, da so duhovniki otroke poleg verouka u čili tudi branja, petja in ra čunanja. Tako so bili duhovniki obenem tudi u čitelji oziroma so otroke u čili tudi kantorji. S tem se je ohranjal tudi slovenski jezik, ki ga je ogrska zakonodaja dovoljevala v župnijskih šolah. Knjige, ki so jih uporabljali v šolah, so bile pisane v prekmurš čini. Temeljne knjige je napisal Mikloš Küzmi č, verjetno pa so uporabljali tudi druge knjige, ki pa jih je bilo zelo malo. Ko je kasneje v šole vdrla madžarš čina, so duhovniki s svojim bogoslužjem ohranjali materni jezik in s tem narodno zavest.27

2.3 Gornjelendavski grofje

Ozemlje okrog gradu je leta 1183 vklju čil v madžarsko državo kralj Bela III. in ga podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Leta 1208 je posest dobil v fevd grof Andrej iz Vasvárja in jo znatno razširil. Po letu 1275 pa je prešla v last rodbine Amade. Med leti 1269/1270 in 1275 naj bi grad bil v lasti češkega kralja Otokarja Premysla, nato pa v lasti Gutkeleda iz rodbine Amade, ki je bil župan Železne županije. Nikolaj Amade je bil v dvajsetih letih 14. stoletja slavonski ban in je od kralja dobil sosednje gospostvo Belmura, ki ga je združil z gornjelendavskim v celoto. Rodbina Amadejcev je izumrla leta 1357 in tako je leta 1365 posest z graš čino prišla v last fevdalne rodbine Széchy, ki je tukaj gospodovala cela tri stoletja. Rodbina Széchy je prihajala z južne Slovaške, ki je tedaj pripadala Ogrski. Med leti 1393 in 1477 so Széchyji posedovali štiri kronske posesti: Gornjo Lendavo, Belmuro, Dobro in Monošter. Po smrti Štefana Széchyja leta 1535 se je

26 Radovanovi č, Grad na Gori čkem , str. 33. 27 Prav tam, str. 37–39.

10 za čel boj za dediš čino in od leta 1540 je Gornjo Lendavo posedovala Štefanova polsestra Marjeta Széchy, poro čena z Nikolajem II. grofom Salmom. Po njeni smrti je last prešla v slovaško vejo Széchyjev, ki so jo imeli do leta 1684, ko so ostali brez moških potomcev. Člani rodbine Széchy so sprejeli protestantsko vero in grad je postal luteranska in kalvinisti čna postojanka.28 Po smrti Petra Széchyja leta 1685 je gospostvo prevzela njegova vdova Barbara Terezija iz rodbine Batthyany. Leta 1717 oziroma 1720 je gospostvo dobil Franz grof Nádasdy, ki je bil poro čen s Petrovo h čerjo Katarino. Tako je graš čini vladalo nekaj rodov Nádasdyja. V času njihove vlade je na gradu kot kaplan božjo službo opravljal Mikloš Küzmi č, za četnik katoliške književnosti v Prekmurju. Po letu 1873 je gospoš čina prešla v last Terezije Dietrichstein, poro čene grofice Herberstein. V zadnji četrtini 19. stoletja pa je gospoš čino kupil Teodor grof Széchenyi, ki je bil kraljev tajni svetnik in državni poslanec okrožja Murska Sobota. Teodor je bil poro čen z Johanno grofico Erdödy, ki se je prej lo čila od Sigismunda grofa Batthyánya. Imela sta sina Teodorja mlajšega, ki naj bi prevzel gornjelendavsko gospoš čino.29 Med obema vojnama je grad postal last Geze Hartnerja, industrialca iz Murske Sobote. Takrat je grad bil še dobro ohranjen in opremljen s številnimi umetninami. Po 2. svetovni vojni je bila v njem nastanjena sovjetska vojska, nato pa so stavbo nacionalizirali. Nekaj časa so bili v gradu upravni prostori in nekaj prebivalcev. Leta po vojni so bila usodna za grajsko opremo, od katere se ni ohranilo ni č, njegovi mogo čni zidovi so bili prepuš čeni propadanju. Na zidovih nas na čas bivanja sovjetske vojske v gradu spominjajo zapisi v cirilici. Leta 1991 je grad prešel v last Republike Slovenije kot kulturni spomenik državnega pomena.30

28 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 29–32. 29 Prav tam, str. 32–34. 30 Prav tam, str. 35.

11

Slika 5: Franciscejski kataster gradu Gornja Lendava (Ober Limbach) leta 1840 31

Rodbine, ki so živele na gradu Gornja Lendava, so ga uporabljale kot svojo rezidenco in na njem pustile tudi sledi. Grajsko poslopje so raziskovali umetnostni zgodovinarji in prišli do klju čnih podatkov o stavbnem razvoju gradu. Svoja odkritja so opisali v knjižici Grad na Gori čkem, stavbni razvoj, ki je izšla leta 2006. Mogo čno grajsko poslopje, ki je najve čje na Slovenskem, v sebi skriva bogato zgodovino prenove in dozidave stavbe, ki je lastnikom služila kot utrdba, kasneje kot trdnjava za obrambo in navsezadnje kot udobno domovanje – rezidenca.32

Grad je prava posebnost, saj ima nenavadno obliko notranjega dvoriš ča z višjim zahodnim in nižjim vzhodnim nivojem, kar je posledica oblike grajskega hriba. Grajsko dvoriš če obdajajo stolpaste arkade, ima peterokotni tloris, obodni trakti pa sežejo ponekod v prvo, ponekod pa v drugo nadstropje. V zasnovi se skrivajo elementi srednjeveškega grajskega jedra, grad pa danes kaže baro čno podobo iz 17. stoletja. Vmes so vpleteni

31 Arhiv Ob čine Grad. 32 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 35.

12 deli iz 16. in 18. stoletja (1751), kar velja za kapelo z razgibano streho in zvonik. V gradu so ogromne kleti in je če. Grad je obdajal velik vrt z dvema ribnikoma, ki sta služila za dopolnitev udobja grajske gospode. Znotraj grajskega obzidja je s ploš čo zavarovan globok vodnjak, ki je bil posebno dragocen v času napadov, saj je bilo poslopje sezidano tudi zaradi obrambnih potreb. Vodnjak je vklesan v živo skalo. Jugozahodni trakt gradu je bil stanovanjski del s stekleno teraso, s katerega so imeli pogled na cvetli čni vrt z ribnikom in vodnjakom. Zadnje dozidave so bile opravljene po prenehanju raznih nemirov in turških vpadov. Grad se je tako spreminjal v upravno, sodno in gospodarsko središ če ter bil bogato opremljen. V 18. stoletju je nastal sklenjen obod poligonalnega tlorisa, ki ga sestavljajo trakti z dvema ali tremi etažami. Z notranje strani jih skoraj v celoti obdajajo arkadni hodniki. V grajske prostore v južnem traktu je vodilo zavito stopniš če ob glavnem portalu. V 19. stoletju so uredili notranje dvoriš če v cvetli čni vrt, v jugozahodnem delu pa so si uredili nadstropni loži, s katerih so v popoldanskem času uživali v razgledu na cvetli čni vrt, ribnik in urejen angleški park.33

Slika 6: Kripta – grobnica, ki jo je leta 1751 dala postaviti rodbina Széchenyi.34

33 Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade . 34 Arhiv Ob čine Grad.

13

Grajska oprema je bila po 2. svetovni vojni uni čena ali izropana. O opremi in namembnosti gradu pri čajo le redki stari zapisi v kronikah in urbarjih. Opis gradu in opreme je tako nastal leta 1541, ko je na gradu vladala Margareta Széchy. Gospoš činski urbar natan čno opisuje celotno grajsko stavbo. Zunanji zidovi so bili utrjeni in medsebojno povezani, obdajal pa jih je utrjen zemeljski nasip, ki ga je varovala straža. V urbarju so opisani grajski prostori in inventar orožja, ki je zajemal puš čice, š čite, bakle, čelade, okove, cepce, svedre, sedla za težko vprego, drugo osebno orožje, ognjeno orožje, topi če, možnarje, topovske krogle, sode smodnika in žvepla, ve č kot šeststo sulic ipd. V zgornjem stolpu je bila opazovalnica, mostovž pa jo je povezoval s prostorom, kjer je bila no čna straža. Omenjeni so tudi drugi grajski prostori in kapela ter vrtovi in ribniki v grajskem parku. Čeprav je bil grad dobro utrjen in zavarovan, so ga leta 1515 zajeli uporni kmetje, leta 1549 so ga izropali uporni tla čani, leta 1588 pa so ga mo čno prizadeli Turki, ki so oropali tudi naselje pod gradom. Leta 1605 in 1616 so grad napadli knežji uporniki, kasneje pa so nevarnost predstavljali vpadi krucev. Na prehodu v 18. stoletje so se razmere na tem nemirnem obmo čju umirile, plemi či so za čeli trdnjave spreminjati v udobne rezidence, vendar pa niso pozabili na varnost. Tako so na opazovalnem stolpu trikrat zatrobili v rog, če se je kdo bližal gradu. Mogo čna grajska vrata so čuvali stražarji, ki so vsakega prišleka sprejeli in ga odvedli v grajske prostore. Da je gornjelendavska gospoš čina imela veliko vlogo na tem obmo čju, pove tudi podatek, da je leta 1743 imela pet pisarjev in nadpisarja.35

2.4 Gornja Lendava po 1. svetovni vojni

Na posestvu Gornja Lendava so v drugi polovici 19. stoletja živeli grofje Nadasdy. Grof Leopold Nadasdy je leta 1856 posest Gornje Lendave (Ober Limbach) z gradom prodal knezu Jožefu Dietrichsteinu. Ta je grad kupil, a je bila leta 1862 posest spet prodana in izlo čena iz zemljiškega gospostva

35 Radovanovi č, Grad na Gori čkem , str. 57–65.

14

Ptuj, saj se je gospoš činska uprava vodila iz skupne uprave na Ptuju.36 V 19. stoletju se omenjajo še grofje Széchenyi, ki so naredili še zadnje prezidave in izboljšave v gradu. V tem času je nastal tudi grb nad vhodom v grajsko poslopje, dozidali pa so tudi visok zimski vrt, ki je nudil pogled na grajski vrt, lepo urejen v angleškem slogu. Nekatera drevesa, kot so platane, tulipanovci, gledi čevke in rde če bukve, lahko še danes ob čudujemo v parku okrog gradu.37 Ko je bila decembra 1918 ve čina slovenskega naroda združena v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, je bilo Prekmurje še pod ogrsko oblastjo. Prekmurci so si želeli miru, prav tako pa so želeli grofovsko zemljo in boljše življenje. Izrazito agrarna pokrajina je gori čkemu prebivalstvu onemogo čala preživetje na majhnih kmetijah, saj so polovico vse zemlje imeli v rokah madžarski veleposestniki. Revno prebivalstvo je tako moralo na sezonska dela na ogrska veleposestva, kasneje pa se jih je veliko izselilo v Ameriko.38 Po trianonski mirovni pogodbi, ki jo je Madžarska z Antanto podpisala 4. junija 1920, je bilo Prekmurje pripojeno k mati čni državi Kraljevini SHS. Kmalu potem, ko je Madžarska izgubila Prekmurje, je tudi grad s posestvom prešel iz plemiške lasti v roke industrialca in veleposestnika Geze Hartnerja. Geza je bil sin Karla Hartnerja, lastnika železarne. Kot agitator pri parlamentarnih volitvah se je leta 1910 zavzel za grofa Žigo Batthyányja iz Tišine, ki je kandidiral proti veleposestniku Radu. Hartner je dogodke teh volitev izkoristil sebi v prid in postal poslanec v madžarskem parlamentu. Pridobil si je veliko premoženja in znal izkoristiti vsako situacijo. Vpleten je bil v velike kup čije, ki so mu prinesle ve č veleposestev, med drugim tudi grad v Gornji Lendavi s pripadajo čimi posestvi. Leta 1940 je umrl v Budimpešti. Gornjelendavski grad je dobil njegov posinovljenec Ferdinand Hartner, ki je bil tudi predsednik Prekmurske banke, upravitelj opekarne in žage ter med leti 1933 in 1945 župan Murske Sobote. Po zasedbi Prekmurja

36 Vzajemna podatkovna zbirka slovenskih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv na Ptuju (ZAP), Gospostvo Gornji Ptuj – Herbersteinov arhiv (1431-1950), Veleposest Gornja Lendava (1856-1864), SI_ZAP/OOO9/004, http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=161940. 37 Vidmar, Grad na Gori čkem, str. 48–50. 38 Viktor Vrbnjak, Prekmurje po prvi svetovni vojni, v: Zbornik soboškega muzeja, št. 9–10, ur. Franc Kuzmi č (Murska Sobota, 2007), str. 77–78.

15 je postal narodni poslanec okraja Murska Sobota, vendar so ga zaradi sodelovanja z okupatorjem obsodili na smrt in mu zaplenili vse premoženje. Hartner je še pravo časno pobegnil v Avstrijo in kasneje v Argentino, kjer je živel do smrti. Grad so kasneje nacionalizirali, Hartnerjeva družina pa se je morala izseliti. Zemljiš ča so nekaj odkupili trgovci in obrtniki, zemljo so razdelili kmetom, grad pa je postal last države.39

Slika 7: Trgovina in pekarna v Gornji Lendavi po 1. svetovni vojni 40

Kme čko prekmursko prebivalstvo se je ukvarjalo predvsem s kmetovanjem, vendar so imeli premalo zemlje, da bi lahko preživeli. Industrije tu ni bilo, razen nekaj malih obrtnikov, predvsem lon čarjev, kroja čev, čevljarjev, kova čev, mlinarjev, mesarjev, pekov, gostilni čarjev in malih trgovcev. Trgovina je bila predvsem v rokah Judov, ki so na obmo čju Gornje Lendave imeli v najemu tudi mlin. V Gornjo Lendavo je po prvi svetovni vojni prišel boljši čas. Kmetje so dobili nekaj plemiške zemlje, mali obrtniki so oskrbovali veleposestva in trgovali s svojim blagom tudi v tujini. V Gornji Lendavi je bila razvita trgovina, saj je bila v grajski pristavi trgovina z mešanim blagom, prav tako pa je bila trgovina tudi v spodnjem delu vasi, pod gradom, kjer

39 Nino Gumilar, »Hartner in njegov čas«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 39 (2013), str. 11–13. 40 Arhiv Ob čine Grad.

16 stoji cerkev. Tu je bila ob cerkvi tudi pekarna, malo naprej mesnica, vaška gostilna in druge obrtniške dejavnosti (usnjar, kroja č, čevljar …). V Gornji Lendavi je bila tudi žaga, kjer so žagali les, pri tem pa so predelovali tudi igli čevje in iz njega izdelovali eteri čna olja. V okoliških vaseh so tudi žgali opeko, hodili mlatit z mlatilnicami ter trgovali z živino.41

2.5 Šolstvo v Gornji Lendavi

V Gornji Lendavi se že leta 1627 v vizitacijskem zapisniku omenja šola. Leta 1698 je šola stala nad cerkvijo, bila je lesena in je imela prostor za u čence, kuhinjo, spalnico, shrambo in hlev. U čitelj je bil obenem tudi cerkveni zvonar. Kasneje so v vizitacijskih zapisnikih opisani tako šola kot tudi u čitelji, ki so pou čevali v slovenskem jeziku. Leta 1829 je bila šola še vedno lesena, vzdrževanje in popravljanje pa je bila naloga vseh župljanov. Leta 1872 je bila šola že premajhna, saj je imela 247 šoloobveznih otrok, prostora pa le za 50. Leta 1907 se omenja madžarski u čitelj Lajoš Tomory, ki je u čil v madžarskem jeziku. Šola je leta 1911 postala dvooddel čna, naslednje leto pa so šolsko poslopje zvišali in prenovili, da so dobili dve u čilnici. Šole so bile tudi v okoliških vaseh, v Vidoncih, Kruplivniku, Kuzmi, Radovcih in na Dolnjih Slave čih. Skupaj je vseh šest šol obiskovalo 743 otrok. Leta 1919 je bila gornjelendavska rimskokatoliška šola podržavljena, leta 1927 pa se je razširila v štirioddel čno. Ob čina je leta 1931 odkupila Hartnerjevo opuš čeno grajsko pristavo in jo preuredila v šolsko poslopje. Za čel se je pouk v štirih učilnicah, v isti stavbi pa so u čitelji imeli tudi stanovanja. Leta 1932 so v to šolo za čeli hoditi tudi otroci iz Radovcev. Šolski upravitelj je postal Vilibald Beloglavec, ki je poleg pou čevanja prirejal tudi kulturne prireditve. Kmalu je šola postala petoddel čna, pred drugo svetovno vojno pa sedemoddel čna. Ob prihodu Madžarov so šolo prevzeli okupatorji in pri čeli pouk v madžarskem jeziku. Upravitelj je bil ponovno Lajos Tomory, u čence pa so učili trije madžarski in dva doma ča u čitelja. Po osvoboditvi je pouk spet

41 Naši kraji neko č in danes, str. 7–15.

17 potekal v slovenskem jeziku, šola pa je ostala v tem poslopju vse do leta 1971, ko so sezidali novo šolsko stavbo.42

Slika 8: Grajska pristava, v kateri je od leta 1931 potekal pouk.43

42 Štefan Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad (Grad, 2004), str. 103–106 (dalje: Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad). http://www.obcina-grad.si/index.php/šolstvo-in- šport/257-šolstvo-in-šport/3735-šolstvo-neko č. 43 Arhiv Ob čine Grad.

18

3 ŽUPNIJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA

3.1 Zgodovina župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava

Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava (danes Grad) je pražupnija. O nastanku pražupnije ni pisnih virov, a Štefan Kuhar v svoji knjigi navaja, da so ljudje prevzemali krš čansko vero in nauk, ki so ga širili duhovniki, nastavljeni v posameznih župnijah, zato je ve čina pražupnij že obstajala, preden so jih viri prvi č omenili.44 Za četki krš čanstva na Slovenskem niso v celoti raziskani in segajo v anti čno obdobje. V 4. stoletju so nastale prve zgodnjekrš čanske skupnosti v anti čnih mestih in tudi škofije (Poetovia, Emona, Celeia). Z vdori Hunov in konec 6. stoletja Slovanov in Avarov pa so verska središ ča zamrla in bila opuš čena. Ponovno je krš čanstvo zaživelo v 1. polovici 9. stoletja. Pribina je leta 840 dobil od frankovskega kralja Ludvika Nemškega v fevd Spodnjo Panonijo. Pribina je vneto širil krš čansko vero in dal zgraditi veliko cerkva. Cerkve je hodil blagoslavljat nadškof Liupram, ki naj bi posvetil tudi cerkev Lindolveschirichun.45 Zgodovinarji si niso enotni, kje naj bi cerkev stala – ali v Lendavi ali Gornji Lendavi. Štefan Kuhar v svoji knjigi pravi, da je Ivan Zelko zapisal, da je težko ta kraj istovetiti z Lendavo in naj bi šlo za Gornjo Lendavo. Vsekakor je pražupnija v Gornji Lendavi leta 1208 že obstajala in je med okoliškimi župnijami najstarejša.46 Pribinovo delo je nadaljeval njegov sin Kocelj, ki je podpiral slovanski jezik v cerkvenem bogoslužju. V Spodnji Panoniji je v tem času bila ustanovljena nadškofija, Metod pa je postal nadškof. Vendar pa je bil Kocelj leta 874 odstavljen, cerkvena in upravna samostojnost Spodnje Panonije pa zatrta. Dokon čno pa so cerkveno organizacijo uni čili vdori Madžarov.47 Ponovna

44 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad, str. 59. 45 Franc Kuzmi č, »Zgodovinski pregled krš čanstva v Pomurju«, v: Škofija Murska Sobota 2006 : zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju, almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota , uredila Stanislav Zver, Franc Kuzmi č (Murska Sobota, 2006), str. 261 (dalje: Kuzmi č, Zgodovinski pregled krš čanstva v Pomurju). 46 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 59. 47 Kuzmi č, Zgodovinski pregled krš čanstva v Pomurju , str. 261–262.

19 vzpostavitev je bila pozna, saj jo zasledimo šele leta 1094 z ustanovitvijo zagrebške škofije. Južni del Prekmurja je pripadel škofiji Zagreb, Gornje Prekmurje, kot so poimenovali Gori čko, pa je pripadlo škofiji Gy őr. Tako so se za čele ustanavljati pražupnije, med katerimi je bila ustanovljena tudi pražupnija Gornja Lendava.48

Slika 9: Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Gornji Lendavi konec 19. stoletja 49

Ko je kralj Bela III. obmo čje Gornje Lendave leta 1183 priklju čil madžarski državi, ga je podaril cistercijanskemu samostanu v Monoštru. Cistercijani so tako za čeli aktivno izvajati dušnopastirsko dejavnost in so verjetno pripomogli k nastanku župnije v Gornji Lendavi. Cerkve, posve čene Marijinemu Vnebovzetju, so med najstarejšimi. Že leta 853 naj bi salzburški škof Liupram posvetil cerkev v kraju Lindolverschirichun, ki naj bi bil Gornja Lendava. Ko se leta 1208 omenja graš čina v Gornji Lendavi, je gotovo tam že stala cerkev, ki jo je imela pražupnija.50 V 16. stoletju so cerkveno organizacijo v celoti spremenili luterani, ki so prišli v Prekmurje. S protireformacijo, ki se je za čela v za četku 17. stoletja, so luterani za čeli zgubljati svoje cerkve in katoliške cerkve so morali vra čati

48 Kuzmi č, Zgodovinski pregled krš čanstva v Pomurju , str. 262. 49 Arhiv Ob čine Grad. 50 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 59.

20 katoli čanom. S koncem reformacije leta 1732 je bil protestantizem uradno prepovedan, a med prebivalstvom je ostal zakoreninjen.51 Katolištvo je znova zaživelo po ustanovitvi škofije v Sombotelu leta 1777, pod katero je bilo združeno celotno obmo čje Gori čkega. Za čele so izhajati prve katoliške knjige v prekmurskem jeziku, ki jih je napisal Mikloš Küzmi č52 . Z njegovimi knjigami se je izoblikovala kulturna in narodna zavest, ki je bila podlaga za kasnejše narodno gibanje v Prekmurju. Prekmurje je v letih, ki so sledila, ve čkrat moralo skozi kulturno in narodno osvoboditev, še posebej izpod madžarske oblasti, ki ga je zaznamovala tako na družbenem (jezikovnem) kot na gospodarskem podro čju. Od za četka 20. stoletja se je za čela utrjevati narodna zavest, ki so jo širili katoliški duhovniki s tiskom in pastoralnim delom. Po trianonski mirovni pogodbi je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS. Sombotelska škofija je tako izgubila 76 župnij, od tega šest župnij lendavske dekanije in dvanajst župnij soboške dekanije, pod katero je bila tudi župnija Gornja Lendava. Obe dekaniji sta bili priklju čeni naddekanatu Maribor.53 Že med obema vojnama je za čela mariborska škofija z apostolskim administrativnim delom tudi na obmo čju Prekmurja. Vendar pa je bila med drugo svetovno vojno administracija spet vodena iz Sombotela, kar je župnijam narekovalo vodenje knjig in izvajanje bogoslužja v madžarskem jeziku. Povojni čas cerkvi ni bil naklonjen, Prekmurje je upravljala spet mariborska škofija in 9. junija 1964 je z odlokom konzistorialne kongregacije Prekmurje postalo sestavni del mariborsko-lavantinske škofije.54

51 Kuzmi č, »Zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju« , str. 262–263. 52 Mikloš Küzmi č (1737–1804) je bil katoliški duhovnik, pisatelj, prevajalec, narodni buditelji in dekan Slovenske okrogline. Rodil se je na Dolnjih Slave čih. Osnovno izobrazbo si je pridobil v Gornji Lendavi, nato pa kon čal jezuitski gimnazijski kurz v Gy őru. Bogoslovje je kon čal leta 1763, bil kaplan v Gornji Lendavi, nato pa postal župnik v Kan čevcih. K pisanju ga je vzpodbudil prvi škof nove škofije v Sombotelu, pod katero so spadali Prekmurci. Ta je namre č ugotovil, da Prekmurci nimajo knjig v svojem jeziku. Küzmi č je napisal sedem nabožnih in posvetnih knjig, ki so jih uporabljali v cerkvi in šoli. Najpomembnejša med njimi je Abecednik oz. u čbenik za otroke. Napisal je tudi molitvenik in dvojezi čno knjižico za šole. Prevedel je katekizem in svetopisemske zgodbe. S svojimi knjigami je spodbujal narodno zavest in ohranjal prekmursko nare čno besedo (vir: http://www.pomurci.si/Default.aspx?id=651, pridobljeno 19. 5. 2015). 53 Kuzmi č, »Zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju« , str. 264–267. 54 Prav tam, str. 267.

21

3.2 Cerkev Marije Vnebovzete v Gornji Lendavi

Cerkev Marije Vnebovzete stoji v središ ču vasi Grad, do leta 1952 imenovani Gornja Lendava. Sodi med najlepše gotske spomenike v Pomurju. Prvi znani pisni vir, ki opisuje cerkev, je vizitacijski zapisnik iz leta 1698. Zapisnik opisuje cerkveno zgradbo, njeno streho, zvonik, zakristijo, notranjost, kor, prižnico in sedeže, navaja in opisuje štiri oltarje ter pokopališ če ob cerkvi.55 Vendar pa v dokumentu ni navedeno, kdaj naj bi bila cerkev sezidana. Navaja se le, da je bila zgrajena pred reformacijo in v čast in slavo Vnebovzete angelske Kraljice. Že Zelko namre č v svoji razpravi navaja, da je cerkev v Gornji Lendavi vsaj 200 let starejša od cerkva v Selu in Martjancih, ki sta iz 13. stoletja. Da je cerkev stala že v dobi romanike, nakazuje tudi zvonik, ki je bil lo čen od cerkve.56 V dobi gotike so namre č zvoniki že bili spojeni s cerkvijo. Štefan Kuhar v svoji knjigi navaja, da naj bi bila prva cerkev v Gornji Lendavi zgrajena že v 11. stoletju, vsekakor pa pred letom 1275, ko se omenja grajsko poslopje. Ker je leta 1270 prišlo do bitke med madžarskimi četami in vojaki Otokarja Češkega, je verjetno ta vojna uni čila prvotno cerkev. Zato so na istem mestu zgradili novo in ji v 14. stoletju prizidali gotski prezbiterij. Ladja je namre č ostanek prvotne romanske cerkve.57 Pri starih cerkvah je za dolo čanje starosti pomemben patronicij, god farnega zavetnika, ki mu je cerkev posve čena. Cerkve, ki so od vsega za četka posve čene Marijinemu Vnebovzetju, so najstarejše med Marijinimi cerkvami. Cerkev je povezana z gospoš čino Gornja Lendava, saj so lastniki gradu imeli patronatske pravice in s tem tudi dolžnost skrbeti za cerkveno stavbo.58 Cerkev tvorijo zahodni zvonik na kvadratnem tlorisu, pravokotna ladja in ožji petosminsko sklenjeni prezbiterij. Zunaj opazimo, da je ladja nižja od prezbiterija, kar je bilo pogosto pri gotskih cerkvah. Prezbiterij obdajajo dvakrat stopnjevani oporniki, nižji oporniki pa opirajo tudi ladjo

55 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 10. 56 Prav tam, str. 11. 57 Prav tam. 58 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 63.

22 cerkve. V cerkev vodita gotski portal na južni steni ladje in na zahodni steni zvonika. Cerkev ima okna le na južni strani, in sicer v prezbiteriju tri ve čja šilastolo čna okna in v ladji dve šilastolo čni okni.59 Cerkveni zvonik je bil prvi č opisan leta 1698, ko je bil na kanoni čni vizitaciji opat Štefan Kazó. Ta je opisoval cerkvene zgradbe in je opisal zvonik cerkve kot čvrst in velik, stoje č na južni strani blizu cerkve, vendar nagibajo č se na zahodno stran. To je bil edini primer zvonika pri vseh prekmurskih cerkvah, ki je bil lo čen od cerkve. Zato zgodovinarji postavitev cerkve postavljajo v predromansko dobo, ko zvonik ni bil povezan s cerkvijo. Ker pa se je zvonik nagibal na stran, je obstajala nevarnost, da se podre. To je verjetno vplivalo na postavitev novega zvonika, ki so ga postavili leta 1729 na stroške graš čine in župljanov. V zvoniku so bili trije zvonovi, ki so bili ob vizitaciji leta 1698 tudi opisani. V času prve svetovne vojne so odpeljali dva zvona, zato sta bila nabavljena dva nova, ki sta bila vlita v Ljubljani. Veliki zvon ima 475 kg, mali zvon pa 272 kg. Oba sta bila nameš čena ob srednjem zvonu s 350 kg, ki je najstarejši, iz leta 1661. Vsi trije zvonovi še danes zvonijo, od leta 1986 na elektri čni pogon.60 Cerkvena ladja je imela do leta 1660 raven lesen strop. Takrat so strop odstranili in ladjo obokali z banjastim baro čnim obokom ter ga poslikali. Ladja je ostala taka vse do leta 1955, ko je doživela popolno prenovo in to po zamislih slovenskega arhitekta Jožeta Ple čnika.61 Po Ple čnikovih na črtih so v ladji razpeli šilaste loke v obliki gotskih slavolokov. Ploskve med loki in leseno konstrukcijo stropa so zapolnili s kerami čnimi ploš čicami, s katerimi je Ple čnik želel poudariti tradicijo doma čega kraja – lon čarstvo. V ladjo so na severni strani postavili prižnico, na južni strani pa stranski oltar sv. družine, delo arhitekta Antona Bitenca. Sliko z Jezusom, Marijo in Jožefom je leta 1959 naredil Stane Kregar, obrobljajo jo pozla čeni putti (angel čki), ki so krasili že prejšnji stranski oltar.62

59 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 64. 60 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 14–15. 61 Prav tam, str. 28. 62 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 64–65.

23

Slika 10: Cerkvena ladja je do leta 1955 imela baročni obok.63

Ob prenovi ladje so po Ple čnikovih na črtih prenovili tudi kor. Zidan kor in stopniš če so nadomestili z novim korom iz lesenih tramov, zasidranih na konzolah v zidu. S tem so tudi zravnali tla ladje in jih dvignili. Na kor vodi zavito kamnito stopniš če. Na koru se nahajajo orgle, ki so prvi č omenjene leta 1829. Imajo 10 registrov in so mehanske. Orgle so ve čkrat popravljali, leta 1977 pa so za meh namestili elektri čni motor. Orgle so enomanualne, v njih je 510 piš čali. Meh stoji v prostoru v zvoniku, prospekt orgel pa krasijo pozla čeni ornamenti.64 Najlepši del cerkve je prezbiterij. O gradnji ni pisnih virov, vendar pa grb z dvoglavim orlom na sklepniku pri ča o tem, da je rodbina Széchy omogo čila njegovo gradnjo, saj je gospodarila na Gornjelendavskem gradu od leta 1365. Ker so lastniki gospoš čine skrbeli tudi za cerkve, so dali prizidati gotski prezbiterij. Széchyji so bili tudi pobudniki gotizacije ve č prekmurskih cerkva. Prezbiterij je kot najsvetejši del cerkve obokan z rebrastim obokom, ki obsega dve obo čni poli in zvezdasti peterostrani zaklju ček. Rebra se na vrhu vežejo v treh sklepnikih, na katerih so upodobljeni rozeta, grb z dvoglavim orlom in jagnje z zastavo. Rebra se podaljšujejo v služnike ter

63 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad, str. 28. 64 Prav tam, str. 32–35.

24 slonijo na konzolah in polstebrih. Na severni steni je vklesan gotski stenski tabernakelj s kovanimi železnimi vrati. Iz prezbiterija vodi poznogotski portal v lurško kapelo.65 Sedanji glavni oltar je poznobaro čni iz leta 1778. Izdelal ga je radgonski mojster Johann Klein. Od prejšnjega oltarja, ki je bil izdelan med leti 1500 in 1510, se je ohranil kip Matere božje z Detetom.66 Prejšnji oltar, ki je opisan v vizitacijskem zapisniku iz leta 1698, je bil krilnega tipa. Od njega je ostal le kip sede če Matere z Detetom, ki je bil v osrednji omarici, le-ta pa se je zapirala z dvojnimi krili. Krila so bila na zunanji strani poslikana, na notranji pa okrašena z reliefi. Med drugo svetovno vojno so krila prepeljali v Budimpešto.67

Slika 11: Prezbiterij z glavnim oltarjem iz leta 1778 68

Glavni oltar je bil postavljen s podporo grofa Mihaela Nádasdyja leta 1778. Je lesen, na njem pa je zna čilen lesen kip sede če Marije z Jezusom iz leta 1510. Zraven so kipi sv. Jožefa in Janeza Krstnika, na vrhu pa kip Boga Očeta.69 Kip Marije je postavljen na sredo poznobaro čnega oltarja, za njim

65 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 69. 66 Prav tam, str. 69. 67 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 17. 68 Danijela Krpi č, 2015. 69 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 19.

25 je marmorirana stena s polkrožnimi loki. Nad kipom se odpira nebo s posrebrenimi obla čki in debelušnim puttom, ki se nagiba k Jezusu. Na oltarju se vrstijo dekorativni elementi kulise oltarja, dopolnjeni so s figurami angelov in puttov. Nad kipom Marije je Bog O če, ki v desnici drži vladarsko žezlo in sedi na zemeljski obli. Spremljajo ga putti in angelske glavice na posrebrenih oblakih. Na vsaki strani sta še angela adoranta. Vsi angeli so pozla čeni. Oltar ima širok podstavek, na katerega so pritrjeni štirje posrebreni pravokotni reliefi. Na vsaki strani je oltarni obhod, na katerem stoji dekorativna vaza. Na zadnji strani oltarja je zapis o mojstru, ki je oltar naredil, ter župniku in grofu, ki je izdelavo naro čil.70 Oltar je bil ve čkrat obnovljen, prvi č leta 1878, nato 1914, ko so znova pozlatili kipe, nato leta 1958, ko so preperele dele nadomestili z novimi, in nazadnje v letih 1985/86 v organizaciji Zavoda za spomeniško varstvo in župnije Grad. Leta 1980 je bil preurejen prezbiterij in oltar obrnjen proti ljudem, postavili so ambon in sedeže za duhovnika in ministrante. Do oltarja vodijo tri stopnice.71 V cerkvi visi nad gotskimi vrati v kapelo baro čna slika Povišanje sv. hostije, ki je verjetno bila del stranskega oltarja.72 Leta 1914 so v prezbiteriju prenovili okna, ki imajo sedaj barvne vitraže. Na prvem oknu je Marija z razširjenimi rokami, na drugem pa je sv. Elizabeta, ogrska kraljica. Pod slikami so v okvirju napisani darovalci.73 Na severni strani cerkve se nahaja kapela lurške Matere božje. Kapela je preurejena nekdanja zakristija. Kjer je neko č bil vhod v zakristijo, se sedaj nahaja vdolbina, v njej pa stoji kip lurške Matere božje. Nova vrata so naredili na zahodni strani kapele in dozidali stopniš če. Iz prezbiterija v kapelo vodi poznogotski portal. Pod kapelo je kripta – zazidana grobnica, v katero je bil vhod pod sedanjim stopniš čem. Grobnico omenja že vizitacijski zapisnik iz leta 1627, grb na sklepniku prezbiterija pa dokazuje, da je to grobnica grofov Széchyjev. Cerkev ima na severni strani zakristijo, v katero vodijo vrata iz prezbiterija. Zakristija je bila dozidana leta 1942.74

70 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 70–72. 71 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 20–22. 72 Vidmar, Grad na Gori čkem , str. 74. 73 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 24. 74 Prav tam, str. 25–27.

26

3.3 Verska pestrost na obmo čju Gornje Lendave

Prekmurje velja za pestro pokrajino v Sloveniji glede veroizpovedi. Tu se prepletata rimskokatoliška in protestantska veroizpoved. Protestantizem se je na obmo čju Pomurja pojavil že v prvi polovici 16. stoletja, zanj so se prvi opredelili avstrijski Radgon čani in kmalu tudi lendavski grofje Banffyji in s tem tudi prebivalci njihove posesti. Ko se je za čela reformacija, je bilo pomembno, kakšne vere je bil zemljiški gospod. Ta je namre č izbiral svojega dvornega duhovnika in kot patronat duhovnike v svojih župnijah. Prav tako pa so morali prebivalci biti iste vere kot njihov vladar.75 Po vizitacijskih zapisnikih je ena prvih prekmurskih protestantskih skupnosti bila pri sv. Benediktu v Kan čevcih. Poleg grofov so protestantizem širili in krepili prvi doma či šolani pridigarji. Ko se je za čela protireformacija, so se številni pridigarji zatekli na dvorec v Petanjcih. Leta 1595 so se protestanti razcepili na dve veji, na kalvinsko in evangeli čansko augsburške veroizpovedi. V letih od 1596 do 1601 so bile župnije na obmo čju gornjelendavskega gospostva v rokah kalvincev. Protestanti so imeli dobro organiziranost cerkve in tudi šol.76 Leta 1609 zasledimo prvega luteranskega dvornega predikanta na gradu Gornja Lendava, saj so člani rodbine Széchy vneto širili protestantizem.77 Reformacija je zajela vse župnije na Gori čkem in širšem obmo čju Pomurja. Župnijo Gornja Lendava je vodil evangeli čanski duhovnik v letih od 1590 do 1595, nato od 1595 do 1616 kalvinski duhovnik. Od leta 1616 do 1646 je vodil župnijo spet evangeli čanski duhovnik. Tako so župnijo duhovniki reformacije vodili le dobrih 56 let.78 V dobi reformacije so na gradu vladali Széchyji. Deziderij Széchy se je vrnil v katoliško cerkev že leta 1637, saj je njegova žena Sara Draškovi č iz hrvaške katoliške rodbine Draškovi čev želela imeti katoliškega župnika v

75 Franc Kuzmi č, »Protestanti v Pomurju«, v: Škofija Murska Sobota 2006, Zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju, Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota , uredila Stanislav Zver in Franc Kuzmi č (Murska Sobota, 2006), str. 33 (dalje: Kuzmi č, Protestanti v Pomurju). 76 Prav tam, str. 33–34. 77 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 62. 78 Prav tam.

27

Gornji Lendavi. Tako je hitro prišlo do vrnitve gornjelendavske cerkve v katoliške roke, preostale cerkve pa so bile katoli čanom vrnjene med leti 1671 in 1673. Protestantom naj bi cerkve na svojih posestvih odvzemal Jurij Széchy in jih vra čal katoli čanom.79

Slika 12: Grb rodbine Széchy na sklepniku prezbiterija 80

Protireformacija se je za čela leta 1672, ko je bilo protestantom odvzetih osem cerkva. Kasnejši protireformacijski val leta 1732 pa jim je odvzel še pet cerkva. Protestanti so ostali brez cerkva in so hodili v cerkev na Madžarsko, posredovali pa so tudi na cesarskem dvoru. Versko svobodo so dobili šele s toleran čnim patentom Jožefa II. leta 1781 in tako so bile leta 1783 ustanovljene tri evangeli čanske župnije, kasneje pa so se iz teh oblikovale še druge evangeli čanske župnije v Pomurju.81 Župnija Gornja Lendava je leta 1366 obsegala 24 vasi. Vizitacijski zapisnik iz 17. stoletja navaja 19 vasi, skupaj s podružnicama v Bodoncih in Kuzmi je bilo v župniji 27 vasi, v katerih je živelo 1671 prebivalcev. Vendar pa je od teh bilo le 95 odraslih katoli čanov, vsi drugi so bili nekatoli čani. Tako je reformacija prevzela prebivalce Gori čkega. Čeprav so po letu 1651 v župniji delovali spet katoliški duhovniki, se ljudstvo ni takoj spreobrnilo. Ta preobrazba je trajala nekaj desetletij. Župnija Gornja Lendava je edino nekaj

79 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 63. 80 Martin Radovanovi č, 2012. 81 Kuzmi č, Protestanti v Pomurju , str. 34–35.

28 desetletjih 17. stoletja bila v rokah protestantskih duhovnikov. Od leta 1651 naprej so nepretrgoma delovali spet katoliški duhovniki.82

Verska slika v Prekmurju je bila že v preteklosti zelo pestra. Temu so botrovali zgodovinski dogodki, ki so jih skozi stoletja sprejemali odprti in do druga čnih ljudi tolerantni Prekmurci. Poleg mo čne rimskokatoliške cerkve se je tu uveljavila in razširila protestantska. Tako še danes na tem obmo čju delujejo razli čne verske skupnosti: katoli čani, evangeli čani, baptisti, binkoštniki, reformirani (kalvinci) in judovska skupnost, ki pa je bila tu zastopana v preteklosti.83 Evangeli čanska augsburška veroizpoved je najve čja protestantska veja v Sloveniji in je edina naslednica Trubarjeve reformacijske ideje. Evangeličanska cerkev je bila ustanovljena že v 16. stoletju, s prevodom Luthrovega nauka pa se je protestantizem hitro razširil. Po nasilni protireformaciji je skoraj povsod izginil, ostal je le v Prekmurju. K ohranitvi so pripomogli tudi Küzmi čev prevod svetega pisma v prekmurš čino in druga dela protestantskih piscev. Leta 1781 so protestanti s toleran čnim ediktom avstro-ogrskega cesarja Jožefa II. dobili svobodo delovanja in za čeli ustanavljati cerkvene ob čine. Leta 1922 so v Murski Soboti ustanovili seniorat, ki je utrdil versko življenje evangeli čanskih cerkvenih ob čin. Do danes je nastalo trinajst cerkvenih ob čin, od tega deset v Prekmurju. Evangeli čani so v preteklosti uporabljali prekmurski nare čni jezik, ki se je ohranil v njihovem bogoslužju vse do danes.84 Kalvinci so že od nekdaj imeli dobro organizirano cerkev. Leta 1618 so imeli v Sv. Juriju pri Rogašovcih sedež za pretežni del Prekmurja. Njihova verska literatura je bila v madžarskem jeziku, saj so od tam prejemali knjige in drug tisk. Tako so se kalvinci ohranili le v krajih ob slovensko-madžarski meji. V Prekmurju je leta 1921 bilo 929 kalvincev. Binkoštna cerkev je nastala leta 1933, ko sta misijonarja Mihok prišla v Veš čico v Prekmurju in tu za čela širiti

82 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 63–65. 83 Violeta Vladimira Mesari č, »Verske skupnosti v Prekmurju danes«, v: Protestantizem – zato čiš če izgnanih na Petanjcih (Nádasdyjev dvorec), ur. Jože Vugrinec (Murska Sobota, 2000), str. 247 (dalje: Mesari č, Verske skupnosti). 84 Prav tam, str. 248–249.

29 binkoštni nauk. Svojo prvo literaturo so prevajali iz madžarš čine in pisali pesmi, ki so jih natisnili leta 1939. Sveto pismo so brali v madžarskem jeziku. Navezovali so se na madžarsko in hrvaško binkoštno cerkev. Baptisti so se v Prekmurju pojavili leta 1931 v Fokovcih, kjer je baptisti čni nauk za čela oznanjati Fran čiška Solar. Baptisti so se povezali z Me đimurjem in širili binkoštno gibanje v Prekmurju. Leta 1976 so v Murski Soboti registrirali samostojno cerkveno ob čestvo. Adventisti so se v Prekmurju pojavili pred drugo svetovno vojno in se ustalili v Murski Soboti. Kasneje so zamrli in se pomešali z binkoštniki, znova pa so se organizirali kot samostojna cerkvena ob čina leta 1981 v Murski Soboti.85 V župniji Gornja Lendava, danes Grad, prevladujejo verniki rimskokatoliške veroizpovedi, nekaj je evangeli čanskih družin. V zapisih v cerkvenih mati čnih knjigah zasledimo pripise o veroizpovedi staršev ali botrov, ki so pripadniki druge veroizpovedi, ve činoma evangeli čanske. Ker je v sosednji ob čini binkoštna cerkev, se prebivalci te veroizpovedi sre čujejo v tej cerkvi. Drugi pripadniki razli čnih verskih naukov pa se sre čujejo v svojih verskih središ čih po Prekmurju. V preteklosti je bila veroizpoved zelo pomembna, saj je vplivala na vse pomembne dogodke življenja. Tako je pomembno vplivala na dogovore o poroki, na veroizpoved potomcev in tudi na veroizpoved celotne družine, ki je živela pod isto streho. Posameznik, ki je prišel k hiši druga čne veroizpovedi, je po navadi sprejel veroizpoved, ki so jo imeli gospodar in njegova družina. To je predvsem veljajo za novo snaho ali zeta, ki se je k hiši priženil. Prav tako so bili iste veroizpovedi tudi otroci, ki so se rodili. Če sta mož in žena obdržala vsak svojo vero, so tudi otroke krstili v obeh cerkvah, in sicer sina v o četovi cerkvi oziroma veroizpovedi, hčer pa v materini. Danes se mladi najve čkrat med sabo dogovorijo, kako bodo živeli verske nauke in kako bodo vzgajali svoje potomce. Zakonca pa obdržita vsak svojo vero. Ljudje so se v stoletjih navadili na razli čne verske nauke in se tudi nau čili bivati v verskem sožitju.86

85 http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva-pomurja/gradivo/pregled-virov-o- protestantskih-cerkvah, pridobljeno 24. 3. 2015. 86 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

30

3.4 Romi

Romi so kot slovenska manjšina na tem ozemlju prisotni že ve č stoletij. Ime »Cigani« se jih je prijelo že v srednjem veku, ko so se pojavili na evropskih tleh. Vendar v preteklosti ime Cigan ni imelo slabšalnega prizvoka, saj so ti ljudje živeli po mestih in spadali v isti družbeni sloj kot obrtniki, mali trgovci in drugi. Od drugih ljudi so se razlo čevali le po zunanjem videzu.87 Še danes se za Rome najve čkrat uporablja ime Cigan, ki pa ga romski prebivalci jemljejo za svojega in se tudi sami tako poimenujejo. Tudi sama sem jih v zgodovinskem opisu imenovala Cigani, saj jih tako navajajo tudi mati čne knjige. Ime Cigan nikakor ne predstavlja slabšalnega imena za Rome, ki jih opisujem v svojem delu.

O zgodovini naseljevanja Romov v Sloveniji je pisala Pavla Štrukelj in ugotavljala, da so Romi, takrat omenjeni kot Cigani, bili prisotni že v drugi polovici 14. stoletja. Prve listine v Sloveniji pa zasledimo sredi 15. stoletja. Izbira krajev za naselitev ni bila naklju čna, saj so Cigani ostali v tistih krajih, ki so blizu krajev, kjer je bilo številnejše cigansko prebivalstvo. Tako so se naselili v Prekmurju, na Dolenjskem in Gorenjskem. Gorenjska skupina naj bi bili nemški Cigani, dolenjska skupina hrvaški Cigani, prekmurska skupina pa madžarski Cigani.88 Prekmurski Cigani so se tu naselili že po turških vpadih, ko so fevdalni zemljiški gospodje v 17., predvsem pa v 18. stoletju pridobivali Cigane za poceni delovno silo. O tem pri čajo mati čne knjige iz 18. stoletja in madžarski pisani viri. Tako se v mati čnih knjigah najdejo vpisi ciganskih rojstev, ki imajo pripis, da so Cigani (op. Zingaris, Zingary, cigán) ali novi naseljenci, kar je tudi pomenilo Rome. Cigani so se naselili iz ve č madžarskih krajev, po ukazu Marije Terezije in Jožefa II. pa so imeli v knjigah oznako »neocolonus«, kar je pomenilo novi naseljenec. Na lendavskem obmo čju so se naselili Cigani s Hrvaškega, ob meji z Madžarsko so naseljeni

87 Pavla Štrukelj, Tiso čletne podobe nemirnih nomadov, Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji, (Ljubljana, 2004), str. 10, (dalje: Štrukelj, Tiso čletne podobe ). 88 Prav tam, str. 25–26.

31 madžarski Cigani, na severu Prekmurja pa so se naselili Romi iz Avstrije. V 19. stoletju že zasledimo zapise v knjigah o ciganskih rojstvih in porokah po celotnem Prekmurju.89

Slika 13: Romska naselja v Prekmurju 90

Prvi popis Ciganov so naredile madžarske oblasti leta 1893, ki je zajel tudi soboški in lendavski okraj, vendar je bil ta popis prirejen. Leta 1921 je popis prekmurskih Ciganov naredil G. Lipovšek. Po njegovem popisu je bilo v skupini prekmurskih vaseh 607 Ciganov.91 V naseljih, ki jih obravnavam v nalogi in so del župnije Gornja Lendava, pa je bilo po tem popisu v Vadarcih 48 Ciganov, v Doli ču pa 22. V popisu leta 1928 zasledimo le naselje Vadarci, ki je takrat imelo skupaj 51 romskih prebivalcev, naselje Doli č se ne omenja. Naslednji popis je bil leta 1961, ko je bilo v Doli ču popisanih 48 Romov, v Vadarcih pa 86.92 Etni čno in kulturno so Romi zelo homogena skupina, ki ji je skozi zgodovino uspelo ohraniti svojo kulturo, navade in predvsem jezik. Romski jezik se razlikuje glede na izvor Romov. Prekmurski Romi govorijo nare čje, ki je

89 Štrukelj, Tiso čletne podobe , str. 36–39. 90 Janko Kleibencetl , Del tuha, romski pozdrav (Murska Sobota, 2004), str. 134 (dalje: Kleibencetl, Del tuha, romski pozdrav ). 91 Štrukelj, Tiso čletne podobe , str. 52. 92 Prav tam, str. 52, 54, 57.

32 bližje madžarskim Romom, saj izvira iz romskega nare čja z Madžarskega. Na severu Prekmurja, na Gori čkem, pa Romi govorijo nare čje, ki ima vplive gradiš čanskih Romov, saj vsebuje ve č nemških izposojenk. Zaradi poteka naselitve in življenja Romov se je razvilo posebno prekmursko romsko nare čje, v katerem zasledimo slovenske jezikovne posebnosti, saj so Romi privzeli slovenske besede za tiste re či, ki so jih spoznali v krajih, kjer so se naselili, prej pa za njih niso imeli romskega izraza.93

Ker so Romi že v preteklosti živeli in se naseljevali v skupinah, so razvili ve čje in manjše rodbinske in vaške skupnosti, v katerih vlada dolo čena hierarhija. Romske rodbine v Prekmurju so oblikovale vaške in poklicne skupnosti. Ko so se naseljevali, so se razdelili v manjše skupine, ki so zavzele dolo čeno obmo čje, vas, kjer so se gibale in prosja čile. V vsaki manjši skupini (skupnosti) so Romi izbrali svojega starešino, ki je odlo čal o skupnih zadevah.94 Za romske skupnosti je zna čilna patriarhalna ureditev. Najpomembnejšo vlogo ima poglavar naselja oziroma romski starešina. Najpomembnejša ženska v romski skupnosti je »phuri daj«. To je starejša ženska, ki ima ugled, spoštovanje, je izkušena in modra, mlade pa u či in seznanja s starimi šegami in navadami. Ima pomembno mesto, saj njena opravila zadevajo družino in rodbino.95 Romi so v glavnem rimskokatoliške vere, ki jim je že v preteklosti nudila dolo čeno mero varnosti. Čeprav le redko zahajajo v cerkev, pa njihovi otroci obiskujejo verouk in sprejmejo vse cerkvene zakramente. Krst, obhajilo in poroka imajo za njih zelo velik pomen, zato imajo ob sprejetju teh zakramentov tudi velika slavja, ki lahko trajajo cel dan oziroma tudi ve č dni. Slavijo tudi cerkvene praznike. Romi so na Gori čkem ustvarili ve č zaselkov, v katerih stoji nekaj hiš in živi nekaj družin. Najve čkrat so zaselki postavljeni ob rob gozda ali na rob vasi. V preteklosti so se Romi preživljali z malimi obrtniškimi deli, kot so brušenje nožev, kovaštvo, izdelava dežnikov,

93 Štrukelj, Tiso čletne podobe , str. 62–63. 94 Prav tam, str. 73–74. 95 Prav tam, str. 75.

33 brezovih metel, krpanje loncev in skled, godbeništvo in druga manjša popravila in dela. V preteklosti so ženske hodile tudi od hiše do hiše in prosja čile za obleko in hrano, velikokrat pa so za denar tudi šlogale.96 Romsko naselje Doli č je najsevernejši zaselek v Sloveniji in je staro okrog osemdeset let. Zaselek je sprva imel le tri kolibe, ki so jih postavili trije bratje, ki naj bi prišli z Madžarskega in so govorili tudi madžarsko romsko nare čje. Danes romski zaselek v Doli ču šteje štirinajst hiš in ima okrog šestdeset prebivalcev. Prebivalci so pretežno mladi, saj so le trije ljudje stari nad 70 let. Ljudje hodijo delat v sosednjo Avstrijo in drugam na kmetije, v vinograde in sadovnjake. Še ne dolgo nazaj je tu vladala velika revš čina. Danes je življenje Romov veliko boljše, saj imajo poleg zaposlitev tudi ve č pravic, prejemajo socialno pomoč in imajo boljše družbeno življenje.97

Slika 14: Romski zaselek v naselju Doli č98

Romski zaselek v Vadarcih leži v lepem kraju in ga danes težko lo čimo od preostalega dela naselja, saj v njem stojijo nove, moderne hiše, zaselek pa ima moderno infrastrukturo. Romski zaselek je nastal najverjetneje med obema vojnama. Romske družine, ki so prve poselile ta zaselek, so bile velike in so se skromno preživljale. Živele so v lesenih hišah, tako

96 Kleibencetl, Del tuha, romski pozdrav, str. 91–92. 97 Prav tam. 98 Foto: Danijela Krpi č, 2015.

34 imenovanih »tu čencah«, kjer se je v enem prostoru stiskalo ve č kot deset ljudi. Hodili so prosja čit, bili pa so tudi muzikantje, s čimer so se preživljali. Ker so jih drugi prebivalci imeli za tatove, jim je bilo v preteklosti zelo težko, saj so jih tudi preganjali in zapirali zaradi kraje. Družine so preživele okupacijo in po vojni so si mladi za čeli postavljati hiše in iskati delo v tujini. Danes ima zaselek same novejše hiše, od vsake je vsaj en član zaposlen v sosednji Avstriji, kar jim omogo ča dobro življenje. Romi so kulturno zelo dejavni, se izobražujejo in družijo z drugimi mladimi prebivalci naselja Vadarci.99 Romi v Sloveniji imajo Zvezo Romov Slovenije. Zveza Romov ob čine Murska Sobota je leta 1991 za čela sodelovati z romskimi organizacijami drugod po Sloveniji in ustanovila Zvezo romskih društev v Sloveniji, ki se je leta 2000 preimenovala v Zvezo Romov Slovenije. Zveza skrbi za romska društva, s katerimi si prizadevajo ohraniti jezik in kulturno dediš čino ter romsko narodno identiteto, s prireditvami pa izboljšati položaj Romov. Zveza je tudi pomemben dejavnik pri izvajanju Nacionalnega programa ukrepov za Rome, ki ga je leta 2010 sprejela Vlada Republike Slovenije.100 V nalogi sta zajeti naselji Doli č in Vadarci, ki imata romska zaselka. Med leti 1931 in 1941 sem tako zasledila zapise rojstev, porok in smrti Romov, ki so živeli v teh dveh naseljih. Pri vseh Romih je v mati čnih knjigah pripis »cigan«.

3.5 Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava

Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Pisnih virov o nastanku ni, pa vendar so ljudje sprejemali krst in tako se je ustvarjala skupnost vernikov pod duhovniki, ki so opravljali dušnopastirsko delo. 12. stoletje je bilo čas ponovnega poseljevanja prostora današnjega Prekmurja. Do 13. stoletja so tako nastale prve župnije in prve cerkve, med njimi

99 Kleibencetl, Del tuha, romski pozdrav , str. 95–96. 100 Jožek Horvat Muc, Romska skupnost Sloveniji , Zgodovina in kultura Romov (Murska Sobota, 2011), str. 133–139.

35 pražupnijska cerkev in pražupnija Gornja Lendava. Zemljiški gospodje so imeli oblast tudi nad cerkvami in so bili njihovi patroni. Leta 1208 je Nikolaj iz Železnega, žive č v Gornji Lendavi, za versko oskrbo svojih podanikov pritegnil tudi redovnike. Zato tu zasledimo cistercijane, v 13. stoletju pa redovnike ivanovce. O tem pri ča tudi božji grob v vizitacijskem zapisniku iz 17. stoletja, pa tudi menihi, ki so bili upodobljeni na stebrih krilnega oltarja iz 16. stoletja.101 V 14. stoletju so vasi dobila imena. Zemljiš če gornjelendavske gospoš čine je bilo razdeljeno na osem obmo čij, ki so se delila po župnijah. Gornja Lendava je bila leta 1365 imenovana kot Waraliafolu, to je Vas pod gradom, župnija pa se je imenovala Waralyakurniky, kar pomeni župnija iz okolice Podgradja. V listini iz tega leta je v župniji navedenih 17 krajev, leto kasneje pa že 24. To kaže, da je imela mati čna župnija zelo velik pomen na gornjelendavskem zemljiš ču. V stoletjih obstoja so ji kasneje odvzeli dve tretjini krajev, ki so jih dodelili novonastalim sosednjim župnijam. Na škofijski sinodi leta 1579 v Sombotelu, ki jo je sklical gy őrski škof Jurij Draškovi č, je bilo prisotnih okrog 30 duhovnikov iz župnij gornjelendavskega posestva.102 Vizitacijski zapisnik iz leta 1756 navaja v župniji Gornja Lendava 16 vasi, župnijsko cerkev v Gornji Lendavi, podružnico sv. Kozme in Damijana v Küzdoblanji (danes Kuzma) in sv. Lenarta v Bodoncih. Naštete so tudi vasi, ki pripadajo župniji, a nimajo cerkve. Leta 1754 se omenja novoustanovljena župnija Cankova.103 Leta 1777 je cesarica Marija Terezija ustanovila škofijo v Sombotelu in tako je župnija Gornja Lendava kot tudi vse prekmurske župnije prešla iz györske škofije pod sombotelsko. Leta 1778 je bila v župniji kanoni čna vizitacija in prišel je prvi sombotelski škof Janoš Szily. 13. septembra 1778 je bilo mašniško posve čenje, kar je bil prvi dogodek v Slovenski krajini (soboški dekaniji). Ob vizitaciji so tega leta našteli tudi vasi župnije Gornja Lendava, ki so bile: Gornja Lendava, Vidonci, Pe čnarovci – del Otovcev, Kova čevci, Kölesvölgy – Prose čka vas, Poznanovci, Radovci, Kruplivnik, Otovci,

101 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 59–60. 102 Prav tam, str. 61–62. 103 Prav tam, str. 69–70.

36

Motovilci. K podružnici Kuzma so takrat spadale vasi Kuzma, Matjaševci, Gornji in Dolnji Doli č, k podružnici Bodonci pa vasi Bodonci, Zenkovci in Vadarci. Župnijo je tako sestavljalo 17 vasi. Leta 1796 je bila ustanovljena župnija Pe čarovci in njej so dodelili štiri vasi. Tako je župnija Gornja Lendava imela ob koncu 18. stoletja le dvanajst vasi.104 Leta 1808 je ob kanoni čni vizitaciji župnija obsegala trinajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Pe čnarovci, Otovci, Kova čevci, Radovci, Kruplivnik, Vadarci, Motovilci, Kuzma, Matjaševci, Gornji in Dolnji Doli č. Takrat je bil duhovnik Štefan Ficko, ki je v mati čnih knjigah za čel voditi statistiko. Župnija je imela od leta 1812 tudi kaplane.105 Župniš če, ki še danes služi svojemu namenu, je dal leta 1836 sezidati grof Leopold Nádasdy za časa župnika Jakoba Sabarja. To potrjuje tudi vklesana letnica nad glavnim vhodom v župniš če.106 Župnija je imela pokopališ če ob cerkvi, o čemer pri čajo ostanki nagrobnikov in tudi spominska ploš ča, ki je vklesana na južni strani prezbiterija, na kateri je zapisano, da tu po čiva duhovnik Jožef Šiftar, ki je umrl leta 1887. Pa vendar so novo pokopališ če, ki so ga prenesli na »Francov breg«, kakšnih dvesto metrov oddaljeno od cerkve, blagoslovili že leta 1878. V mrliški knjigi je zapisano, da je župnik Štefan Žemli č, umrl leta 1891, pokopan na pokopališ ču »Francov breg«.107 Na tem pokopališ ču še danes pokopavajo mrtve.

Leta 1921 se je zaprla meja med Prekmurjem in Madžarsko in takrat je župnija Gornja Lendava dobila še vas Trdkovo, ki je dotlej bila pod župnijo Gornji Senik, ta pa je po mirovni pogodbi spadala pod Madžarsko. Tako je župnija Gornja Lendava od leta 1921 naprej obsegala dvanajst vasi. Vas Pe čnarovci se posebej ve č ne omenja, ampak so združeni v vas Otovci, prav tako sta združena Gornji in Dolnji Doli č in se omenja samo vas Doli č. Od konca prve svetovne vojne pa do decembra 1923 je Prekmurje cerkveno

104 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 71–72. 105 Prav tam , str. 78–79. 106 Prav tam, str. 82. 107 Prav tam, str. 84, 86.

37 bilo upravljano iz Sombotela. S 1. decembrom 1923 je apostolski administrator Prekmurja postal lavantinsko-mariborski škof dr. Andrej Karlin. To funkcijo je imel vse do druge svetovne vojne.108

Slika 15: Pokopališ če na »Francovem bregu«, prva polovica 20. stoletja 109

V letih od 1931 do 1941, ki jih obravnavam v nalogi, je župnija zajemala dvanajst vasi: Doli č, Gornja Lendava, Kova čevci, Kruplivnik, Kuzma, Motovilci, Matjaševci, Otovci, Radovci, Trdkova, Vadarci in Vidonci. Zaselek Kukojca, ki je danes del naselja Dolnji Slave či, so v preteklosti šteli h Gornji Lendavi in ga v knjigah zasledimo pod imenom Kukojca. V tem času je bil v župniji Gornja Lendava župnik Rudolf Bednarik, po rodu Slovak. Njegovi starši in sestra so z njim živeli v župniš ču v Gornji Lendavi. Njegova družina ima na pokopališ ču tudi družinsko grobnico. Župnik je bil dolgih 40 let in ni veliko skrbel za cerkev in župniš če. V njegovem času se je v župniji zvrstilo dvajset kaplanov. Ko je umrl, ga je 24. 6. 1937 nadomestil nov župnik Ivan Kolenc. Za časa njegovega vodenja župnije so se zgodile ve čje obnove cerkve, župniš ča in tudi kapelic po vaseh. Še posebej odmevna je bila prenova cerkve po zamislih Jožeta Ple čnika, ki je naredil na črte za prenovo cerkvene ladje in kora.110

108 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 88. 109 Arhiv Ob čine Grad. 110 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 87–91.

38

1. junija 1939 je bila v Kuzmi ustanovljena rimskokatoliška ekspozitura župnije Gornja Lendava z župnijskimi pravicami. Tako je ekspozitura Kuzma zajela vasi Doli č, Kuzma, Matjaševci in Trdkova. S tem dnem je bil nastavljen v Kuzmi stalni duhovnik in so se za čele tam voditi mati čne knjige. Maja 1964 je bila ekspozitura razglašena za samostojno župnijo Kuzma.111

Zato v cerkvenih mati čnih knjigah župnije Gornja Lendava po 1. juniju 1939 ne zasledimo ve č vpisov rojstev (krstov), porok in smrti za vasi, ki so spadale v ekspozituro Kuzma. Gornja Lendava se je leta 1952 preimenovala v Grad in tako je tudi župnija za čela uporabljati ime Župnija Grad. V cerkvenih knjigah namre č že v tridesetih letih prejšnjega stoletja ponekod zasledimo zapis Grad namesto Gornja Lendava. Župnija Grad, prej Gornja Lendava, od leta 1939 naprej zajema osem vasi: Grad, Vidonci, Kova čevci, Otovci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci in Vadarci.

Slika 16: Obseg župnije Gornja Lendava od leta 1939 naprej 112

111 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 91. 112 Prav tam .

39

3.6 Cerkvene mati čne knjige

Mati čne knjige so javne listine, ki pravnoveljavno dokazujejo rojstvo, poroko in smrt.113 Mati čne knjige so se pojavile s krš čanstvom, saj so imena krš čencev in botrov pisali najprej v cerkvene tabele. V 6. stoletju so za čeli sestavljati listine ob porokah in nastajati so za čeli cerkveni arhivi. Obvezno vodenje rojstnih in mati čnih knjig je v 16. stoletju uvedel tridentinski cerkveni zbor. Pri nas so prva vodila mati čne knjige obmorska mesta, saj so najstarejše knjige iz druge polovice 15. stoletja. Leta 1765 je cesarica Marija Terezija z zakonodajo posegla na podro čje mati čnih knjig in uvedla predpisane obrazce, po katerih so se vodile mati čne knjige. Prav tako so bile predpisane rubrike, ki se morajo vpisovati v knjige, in njihova hramba. Leta 1784 je cesar Jožef II. predpisal vodenje matičnih knjig tudi s strani države, a so javno verodostojnost še vedno imele mati čne knjige katoliških župnikov. Od tega leta naprej so morali župniki voditi tri knjige: krstno, poro čno in mrliško.114 Na Slovenskem so vodile mati čne knjige poleg katoliških župnikov tudi evangeli čanske župnije, Judje so vodili knjige obrezovanj, vodile so se knjige v drugih verskih institucijah drugih veroizpovedi ter vojaških enotah, deželni brambi, na trgovskih in vojnih ladjah ter v mornarici.115 Jugoslovanska zakonodaja je obdržala zakonodajne predpise o mati čnih knjigah iz avstrijske dobe, vendar ni uvedla enotne zakonodaje glede mati čnih knjig. Ohranil se je star sistem cerkvenih matic, ki je cerkvenim organom prepustil vodstvo knjig. V Prekmurju so tako župnijski uradi leta 1919 znova za čeli voditi mati čne knjige. Ko so leta 1941 Prekmurje zasedli Madžari, so ponovno uvedli civilne matice. Župniki so cerkvene mati čne knjige vodili naprej, vendar v madžarskem jeziku. Ko je FLR Jugoslavija 1. aprila 1946 z zakonom o državnih mati čnih knjigah uvedla vodenje mati čnih knjig na mati čnih uradih, so ti prevzeli mati čne knjige od župnijskih uradov.

113 Vodnik po mati čnih knjigah za obmo čje SR Slovenije , III. knjiga (Ljubljana, 1972), str. XVII (dalje: Vodnik po mati čnih knjigah ). 114 Vodnik po mati čnih knjigah , str. XVII–XIX 115 Prav tam, str. XXIV–XXXV.

40

V Prekmurju so bile mati čne knjige, vodene od leta 1950, prepisane in prevedene in služijo mati čnim uradom za izdajanje potrdil in izpiskov.116

V župniji Marije Vnebovzete Gornja Lendava se cerkvene mati čne knjige vodijo od leta 1738 naprej. Od leta 1738 do leta 1777 so bili krsti in rojstva, poroke ter smrti vodeni v eni knjigi. Vse knjige so oštevil čene z rimskimi številkami. Do leta 1945 je bilo napolnjenih devet rojstnih in krstnih mati čnih knjig. Poro čne knjige se v župniji lo čeno vodijo od leta 1778. Prva knjiga nosi rimsko številko II, saj je I. knjiga zajeta v skupni mati čni knjigi. Poro čne knjige so štiri do leta 1945. Mrliške knjige so prav tako lo čeno vodene od leta 1778 in se tudi te pri čnejo z rimsko številko II. Mrliških knjig je do leta 1945 nastalo pet 117 . Štefan Kuhar v svoji knjigi Mozaik podatkov iz župnije Grad navaja, da je za čel leta 1738 krstno knjigo pisati Štefan Mari č, ki je bil župnik med leti 1737 in 1740. 118 Zapisal je tudi krste za leto 1737, kjer je 15. septembra 1737 zapisan krst prvega prekmurskega pisatelja Mikloša Küzmi ča, rojenega v Kukojci, zaselku Dolnjih Slave čev, ki je spadal pod župnijo Gornja Lendava. Pisanje krstne knjige je nadaljeval njegov naslednik Jazen Luttar, župnik v Gornji Lendavi od 29. junija 1740 do 9. oktobra 1741. Luttar je za čel pisati poro čno knjigo z letom 1740. Od decembra 1741 je bil v župnik Janez Lepeši č, ki je nadaljeval vpise v krstno in poro čno knjigo, prav tako pa je za čel leta 1742 zapisovati tudi umrle. Vse tri knjige (krstna, poročna in mrliška) so v enem zvezku, zato so v prvem delu zapisani krsti, v drugem poroke, v tretjem pa umrli. Tudi pri župniku Mihaelu Čenarju vizitator leta 1756 zapiše, da ima knjigo, v katero zapisuje imena krš čenih, poro čenih in umrlih. Franc Suki č, župnik med leti 1775 in 1796, je leta 1778 za čel pisati nove mati čne knjige, in sicer posebej krstno, poro čno in mrliško knjigo. Tako navaja v krstni knjigi, da je to druga knjiga krš čenih, pripravljena za cerkev blažene Marije Device

116 Prav tam, str. XXXVI–XXXVIII. 117 Prav tam, str. 158. 118 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad, str. 66 .

41 v nebesa vzete v trgu Gornja Lendava. Tudi poro čna in mrliška knjiga imata na za četku vpise z letnico 1778 in njegovim imenom.119 Vpisovanja v cerkvene mati čne knjige so nadaljevali vsi naslednji duhovniki, ki so službovali v župniji Gornja Lendava. Duhovnik Jakob Sabar je za čel v krstno knjigo vpisovati tudi datum rojstva, ne samo datum krsta. Tako je bil prvi zapis v poseben stolpec za datum rojstva zapisan 6. maja 1852. Od takrat naprej se v krstni knjigi posebej vodita rubrika datum rojstva in rubrika datum krsta.120 Cerkvene mati čne knjige so bile pisane v slovenskem jeziku, nekatere besede tudi v doma čem prekmurskem jeziku. V času madžarske okupacije so duhovniki knjige vodili v madžarskem jeziku. Tako so poimenovanja vasi, osebna imena in vsi drugi podatki od 17. aprila 1941 naprej pisani v madžarš čini. V cerkvene mati čne knjige so vpisovali v madžarskem jeziku do aprila 1945.121 Leta 1941 zasledimo v vseh treh cerkvenih mati čnih knjigah, rojstni in krstni, poro čni ter mrliški vpis, da se knjige od 17. aprila 1941 vodijo v madžarskem jeziku.

Slika 17: Vpis o za četku vodenja knjig v madžarskem jeziku 122

Štefan Kuhar v knjigi Mozaik podatkov iz župnije Grad navaja tudi vizitacije, ki so se zvrstile v župniji, in iz katerih je tudi sam črpal podatke o duhovnikih in župniji. Prvi vizitacijski obisk je opravil opat Štefan Kazó 21. marca 1698, kar je bila prva katoliška vizitacija župnij v Železni županiji. Györski škof August Keresztély je izdal nalog za obisk vseh župnij in tako je nastal

119 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 65–73. 120 Prav tam, str. 82. 121 Rojstna in krstna knjiga Gornja Lendava, št. IX, od leta 1938 do 1951, str. 53, 106. Poro čna knjiga 1930–1957, št. V., str. 67, 81. Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951, str. 93, 115. 122 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957, str. 67. Foto: D. K.

42 vizitacijski zapisnik Visitatio Kazoiana po opatu Kazu. Zapisnik je leta 1983 objavil Ivan Zelko v delu Acta Ecclesiastica Sloveniae.123 Kuhar je v svojem delu omenil ve č vizitacijskih zapisnikov skozi stoletja obstoja župnije. Ob vizitaciji so pregledali vodenje cerkvenih mati čnih knjig in obisk vpisali v vse tri knjige. V obravnavanih letih sem zasledila kar nekaj vpisov vizitacijskih obiskov, ki so vpisani kot kanoni čne vizitacije in dekanijske vizitacije. Med leti 1931 in 1941 so bili vpisani naslednji vizitacijski obiski: - 26. 5. 1934, kanoni čna vizitacija, videl Ivan Jožef, škof, ap. admin., - 6. 6. 1937, videl Ivan Jožef, dekan (vpisan ob strani), - 15. 5. 1938, videl ob priliki dekanijske vizitacije Ivan Jožef, dekan, - 11. 6. 1939, dekanijska vizitacija, Ivan Jožef, dekan, - 26. 5. 1940, kanoni čna vizitacija, Ivan Jožef, ap. admin. Leta 1934 je bil ob kanoni čni vizitaciji natan čen pregled vpisovanja in vodenja cerkvenih mati čnih knjig, saj je v poro čno in mrtvaško knjigo vpisano opozorilo, kako se morajo vpisovati podatki. V poro čno knjigo je poleg datuma vizitacije oglednik dopisal: »V rubriko »Listine« naj se beleži vse, kar je predpisano, zlasti, da se je poroka nedoma činov naznanila župnijskim uradom rojstne župnije. Ivan Jožef, škof ap. admin.« 124 Prav tako je v mrtvaški knjigi ob zapisu vizitacije dopisano: »Predpisano je, da se v doti čno rubriko vpiše ime duhovnika, ki je bolnika previdel in s katerimi zakramenti. Ivan Jožef, škof, ap. admin.«125

Slika 18: Vpis kanoni čne vizitacije dne 26. 5. 1934 126

123 Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad , str. 64 in 10. 124 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957, str. 30. 125 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951, str. 41. 126 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957, str. 30. Foto: D. K.

43

4 ROJSTVA V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941

Rojstvo je najlepši in najsvetlejši del življenjskega cikla. Ljudi je tako kot danes tudi v preteklosti rojstvo razveselilo in jih navdalo z upanjem na nadaljevanje življenja, v mnogih družinah tudi na nadaljevanje družinskega imena. Od za četka človeštva so rojstvo častili in slavili v vsakem kraju, predvsem pa v vsakem obdobju druga če. Tako so že v preteklosti rojstva spremljali razli čni obi čaji in navade. V času med obema vojnama je bilo življenje predvsem kme čkega prebivalstva zelo težko. Na Gori čkem so na malih kmetijah živele velike družine, vladalo je siromaštvo in prebivalstvo se je preživljajo s sezonskim delom, delom na ve čjih kmetijah in posestvih v bližnji okolici ter delom v tujini. Ženske so povpre čno rodile od pet do deset, v časih tudi do dvanajst ali ve č otrok. Pa vendar so vsako rojstvo sprejeli z veseljem, saj so verjeli, da je otrok božji dar.127

Rojstvo so v preteklosti proslavili z razli čnimi obi čaji in navadami. V preteklosti so ženske rodile doma. Življenje na kmetijah je pomenilo tudi, da so nose če ženske opravljale vsa kme čka opravila in druga dela do konca svoje nose čnosti. Rojstva so bila težka, pomo č rojevajo či materi je bila le s strani priu čene ženske, ki je pomagala pri rojstvih, in s strani izu čene babice, tako imenovane »cejske babice«. Te so bile redke in so zato pokrivale ve č vasi, do koder so uspele priti peš ali s kolesom. Ob porodu so se moški umaknili iz hiše in po čakali, da so ženske pomagale porodnici. Šele po porodu so se vrnili v hišo, si ogledali otroka in rojstvo proslavili s steklenico doma čega vina, žganja in kakšno poga čo, ki so jo spekle matere ali babice pri hiši. Mater, ki je rodila, so ženske nekaj dni po porodu imele v tako imenovanem »kimbeti«. Izraz se je oblikoval iz nemške besede Kinderbett (v prevodu otroška postelja) in je pomenil, da je mati po porodu

127 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

44 po čivala in so ji nekaj dni stregli z okrep čilnimi jedmi, predvsem s kokošjo juho, mesom in poga čami, da si je pridobila nazaj mo či. Porodnico so obiskali sorodniki in sosedje, ki so ji najve čkrat prinesli bel kruh, rde če vino in kokoš.128 Kakšnih posebnih obi čajev v času med obema vojnama niso imeli, saj so se velika slavja in tresenje slame okrog hiše pojavili nekaj desetletij kasneje. Ob rojstvu nezakonskega otroka pa so v časih potrosili perje in plevel od hiše porodnice pa vse do hiše domnevnega o četa otroka. V takratnem času je namre č roditi nezakonskega otroka bila sramota tako za neporo čeno mater kakor tudi za o četa, ki matere ni prej poro čil. Ženske, ki so pomagale pri porodih, so rojenega otroka pokrižale, prav tako so otroka pokrižale vse ženske, ki so ga prvi č videle, bodisi ob obisku matere bodisi kasneje. Ob otroku je ve čkrat gorela tudi sve ča kot zaš čita, vse dokler otrok ni bil krš čen. Zato pa so v preteklosti otroka najve čkrat krstili na dan poroda oziroma v prvih dneh po porodu.129

Rojstvo še danes predstavlja velik dogodek v družini, saj na svet prihaja novo življenje, ki ga vsaka družina sprejme z ljubeznijo in veseljem. Tudi v preteklosti so se vsakega novorojenca razveselili, in čeprav je ve č otrok pomenilo skromnejše življenje, so vsakega posebej sprejeli z ljubeznijo. Kljub težkemu življenju na malih kmetijah se je v preteklosti rodilo ve č otrok kot danes. Zato sem z veseljem raziskovala rojstva v naši župniji. Izbrala sem obdobje pred drugo svetovno vojno, saj sem želela raziskati, koliko rojstev, porok in smrti je bilo v naših vaseh, kako so živeli v preteklosti in ali je pri četek vojne vplival na življenja tukajšnjih prebivalcev.

128 Nino Gumilar, Suzana Fari č, Štefka Rožman, Melita Ficko Sapa č, Tadeja Rajbar, Tatjana Grah, »Rojstvo«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 30 (2010), str. 3–7. 129 Prav tam in po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

45

4.1 Rojstne in krstne cerkvene mati čne knjige

Pri analizi rojstev sem uporabila Rojstno in krstno knjigo župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava. Obravnavana leta so zapisana v knjigi številka VIII, ki zajema vpise rojstev od 1. januarja 1927 do konca leta 1937 ter v knjigi številka IX, ki zajema rojstva od 1. januarja 1938 do konca leta 1951.

Slika 19: Rojstna in krstna cerkvena mati čna knjiga, št. VIII in št. IX130

Krstna in rojstna knjiga zajema trinajst rubrik, v katere so zapisovali: 1. zaporedno številko, 2. datum rojstva in datum krsta, 3. kraj rojstva (ulico in hišno številko), 4. krstno ime otroka, 5. vero, 6. spol, 7. rojstvo (zakonsko, nezakonsko), 8. pripombe o sv. birmi, poroki, drugih prejemih in veljavnostih, 9. priimek in ime staršev, vero, poklic o četa, starše matere otroka,

130 Foto: Danijela Krpi č.

46

10. čas rojstva otrokovih staršev ter datum poroke, 11. krstne botre (ime in priimek botrov ter bivališče), 12. podatke o babici, ki je bila pri rojstvu otroka, 13. podatke o krstitelju (ime in priimek župnika oz. kaplana).

V osmo rubriko so poleg podatkov o prejemu zakramentov vpisovali tudi datum in kraj poroke rojenca, datum smrti, pri nezakonskih otrocih pa kasnejše priznanje otroka (datum pozakonjenja). Ker je bila župnija v času okupacije pod madžarsko oblastjo, so morali župniki uporabljati madžarski jezik. Zato so v rojstno in krstno knjigo od 17. aprila 1941 za čeli pisati v madžarskem jeziku.131

Slika 20: Rubrike iz rojstne in krstne cerkvene mati čne knjige 132

131 Rojstna in krstna knjiga Gornja Lendava, št. IX, od leta 1938 do 1951, str. 53. 132 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava, št. VIII, 1927–1937, str. 81. Foto: D. K.

47

4.2 Število rojenih

Med leti 1931 in 1941 se je v župniji Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava rodilo 1.486 otrok.

Tabela 1: Število rojenih in umrlih med leti 1931 in 1941 133

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 174 175 150 158 164 150 114 124 107 91 79 rojenih število 98 70 98 69 79 74 85 68 61 52 39 umrlih

Najve č otrok se je rodilo leta 1931 in 1932, nato je rodnost padala vse do leta 1941, ko se je prepolovila. Vzrok za zelo nizko rodnost leta 1940 in 1941 je odcepitev štirih vasi od župnije Gornja Lendava. Če bi primerjali rodnost le tistih vasi, ki so ostale v župniji vseh enajst let, bi bil rezultat podoben. Rodnost konstantno po časi pada. Če primerjamo rodnost s smrtnostjo, vidimo, da isto časno padata oz. se znižujeta od leta 1931 do 1941. Izjemi sta leti 1933 in 1938, ko je rodnost višja od prejšnjega leta in smrtnost nižja. Ostala leta pa tako rodnost kot smrtnost padata. V letih 1933 in 1937 se števili rodnosti in smrtnosti zelo približata. Po letu 1939 je upad rodnosti in smrtnosti ve čji, ker so štiri vasi iz župnije Gornja Lendava prešle v podružnico Kuzma, ki je kasneje postala samostojna župnija in so se vsi podatki za čeli voditi v mati čnih knjigah novonastale župnije. Upadanje rodnosti in smrtnosti je razvidno iz grafikona.

133 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951, in Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava št. VI, 1930–1951.

48

Grafikon 1: Število rojenih in umrlih med leti 1931 in 1941

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število rojenih število umrlih

Naravni prirast lahko izra čunam le za župnijo, saj so se cerkvene mati čne knjige vodile za rimskokatoliško prebivalstvo, ki se je dalo krstiti v župniji in je bilo tu tudi pokopano. Ker je bilo na obravnavanem obmo čju versko mešano prebivalstvo, se naravni prirast nanaša le na prebivalce rimskokatoliške veroizpovedi. Naravni prirast nam pove razmerje med številom živorojenih in številom umrlih na dolo čenem obmo čju v koledarskem letu. V župniji Gornja Lendava je naravni prirast v obravnavanih letih znašal v povpre čju 63. Najve čji je bil leta 1932, ko je znašal 105, najmanjši pa leta 1937, ko je znašal le 29.

Tabela 2: Število in delež rojenih po mesecih med leti 1931 in 1941 134

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC število 157 96 114 112 130 96 119 103 142 170 130 117 rojenih delež 10,56 6,46 7,67 7,54 8,75 6,46 8,01 6,93 9,56 11,44 8,75 7,87

134 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

49

Grafikon 2: Število rojenih po mesecih med leti 1931 in 1941

200

150

100

50

0 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC

število rojenih

Najve č otrok se je rodilo meseca oktobra, to je 11,44 %, sledita mu meseca januar in september, ko se je rodilo med 9,5 in 10,5 % vseh otrok. Najmanj otrok se je rodilo februarja in junija, ko se je rodilo le 6,46 % vseh otrok. Vzrok za ve čje število rojstev v dolo čenih mesecih je v spo četjih otrok, ki so bila povezana s porokami v zimskem času. Življenjski cikel človeka je bil povezan z delom v letnih časih, pa tudi z navadami in obi čaji, zato je število rojstev otrok tudi povezano z letnimi časi in na činom življenja ljudi.

4.3 Nezakonski otroci

V obdobju od leta 1931 do leta 1941 se je rodilo 169 nezakonskih otrok, kar znaša 11,37 % vseh rojenih. V povpre čju se je letno rodilo 15,4 nezakonskih otrok.

Tabela 3: Število in delež nezakonskih otrok med leti 1931 in 1941 135

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 174 175 150 158 164 150 114 124 107 91 79 rojenih št. nezak. 26 16 22 17 20 15 15 12 12 9 5 otrok delež 14,94 9,14 14,67 10,76 12,20 10,00 13,18 9,68 11,21 9,89 6,33

135 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

50

Grafikon 3: Število nezakonskih otrok med leti 1931 in 1941

30 25 20 15 10 5 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

št. nezakonskih otrok

Najve č nezakonskih otrok je bilo leta 1931, ko je bilo skoraj 15 % vseh novorojen čkov nezakonskih. Naslednje leto je bil precejšen upad nezakonskih otrok, čemur pa je sledilo leto s pove čanim številom nezakonskih otrok. Letu 1933, ko je bilo rojenih spet skoraj 15 % nezakonskih otrok, je sledilo postopno upadanje. Leta 1941 imamo tako le dobrih 6 % rojenih nezakonskih otrok. V 49 primerih (29 %) je o če nezakonskega otroka priznal za svojega, najve čkrat se je to zgodilo ob poroki z otrokovo materjo. Pozakonitev otroka je vpisana v rojstno mati čno knjigo pod opombe, ve činoma z rde čim pisalom. Le v enem primeru v obravnavanih letih je otroka posvojil drug o če, ki se je poro čil z otrokovo materjo, kar je zapisano v opombah v rojstni mati čni knjigi.

Slika 21: Vpis datuma pozakonitve nezakonskega otroka v rde či barvi 136

136 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, str. 89. Foto: D. K.

51

Matere nezakonskih otrok so bila dekleta ali ženske razli čnih let, od 17 pa vse do 43, ki so prihajale iz kme čkih družin. V vseh primerih so v cerkvenih mati čnih knjigah navedena priimek in ime matere nezakonskega otroka ter datum rojstva, pod imenom pa je ve čkrat napisano tudi ime njenega o četa in matere. Če je bila mati Romkinja, so vpisali napis »ciganska h či« ali »ciganka«. Ime o četa se v primeru, da otrok ni bil kasneje pozakonjen, ne omenja. Če je bil otrok kasneje pozakonjen, so pripisali priimek in ime o četa ter datum pozakonitve.

4.4 Število de čkov in deklic

Med leti 1931 in 1941 se je v župniji rodilo 729 dečkov in 757 deklic, kar znaša 49,06 % dečkov in 50,94 % deklic.

Tabela 4: Število rojenih glede na spol med leti 1931 in 1941 137

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 79 95 74 82 79 71 52 62 51 45 39 de čkov število 95 80 76 76 85 79 62 62 56 46 40 deklic

Grafikon 4: Število rojenih glede na spol med leti 1931 in 1941

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število dečkov število deklic

137 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

52

V času od leta 1931 do 1941 se je v župniji rodilo ve č deklic kot de čkov, vendar je število rojenih deklic ve čje le za slaba 2 %. V primerjavi števila rojstev de čkov in deklic po letih ugotovimo, da je bilo le v letih 1932 in 1934 rojenih ve č de čkov kot deklic, leta 1938 pa je število rojenih de čkov in deklic enako. Tako je kljub demografskim kazalcem, da se rodi ve č de čkov kot deklic, v župniji Gornja Lendava bilo rojenih ve č deklic. Tudi v Lendavi se je med leti 1909 in 1919 rodilo ve č deklic kot de čkov, čeprav so demografi ugotavljali, da se rojeva ve č de čkov kot deklic.138 V Kobilju pa se je v času od 1895 do 1919 rodilo ve č de čkov kot deklic in to kar za 8 %.139 Število rojenih glede na spol je verjetno povsod skozi leta nihalo, skupna demografska slika celotnega obmo čja Slovenije pa je kazala na ve čji odstotek rojenih de čkov.

Pri analizi cerkvenih mati čnih knjig sem spremljala tudi vpise o veroizpovedi. Ker sem obravnavala cerkvene mati čne knjige rimskokatoliške župnije, so v knjige vpisana le rojstva tistih otrok, ki so bili krš čeni v doma či župniji ali drugje in so jih naknadno vpisali v rojstno in krstno knjigo. Tako so vsi rojenci tudi rimskokatoliške vere. Kljub temu pa zasledimo v rubrikah o starših in botrih nekaj pripisov o drugi veroizpovedi staršev oziroma botrov. Najve čkrat je o če evangeli čanske vere, kar je pripisano pod imenom o četa. Ker se je le-ta priženil v rimskokatoliško družino, je otrok bil krš čen v tej veroizpovedi, o če otroka pa je obdržal svojo veroizpoved, ki so jo le pripisali v rojstno in krstno knjigo.

V knjigi sem le enkrat zasledila pripis pri opombah, da je deklica, ki se je rodila leta 1932, postala redovnica. Pod opombami je pripisano redovnica sv. križa s. Methodia.

138 Gordana Šövegeš, Prebivalstvo Lendave na podlagi mati čnih knjig med leti 1909 in 1919 , diplomska naloga, Maribor, 2000, str. 47. 139 Uroš Sajko, Prebivalstvo Kobilja na podlagi civilnih mati čnih knjig med leti 1895 in 1919 , diplomsko delo, Maribor, 2010, str. 33.

53

Redovnice svetega Križa so članice Družbe usmiljenih sester svetega Križa. Sestre častijo Kristusa Križanega, živijo po Vodilu samostanskega tretjega reda sv. Fran čiška Asiškega in po navodilih Konstitucij Družbe. Sestre napolnjuje duh evangelija, z ljubeznijo do glasbe, narave in so človeka predstavljajo vedre h čere sv. Fran čiška. Družba je bila ustanovljena leta 1852 v Švici, je papeškega prava, njene konstitucije pa so bile potrjene že leta 1845. Družbo sta ustanovila opat Teodozij Florentini in Katarina Scherer zaradi pere čih socialnih razmer v Švici. Pomo č družbe se je za čela z delom pri bolnikih in v šolah. Za čela se je širiti tako po Švici kot tudi drugje in danes deluje okrog osem tiso č sester po celem svetu. Leta 1868 je bila ustanovljena provinca sester svetega Križa v Djakovem, leta 1870 pa tudi v Gradcu. To sta bili najbližji družbi, kamor so vstopala slovenska dekleta, saj je v Sloveniji bil vikariat družbe ustanovljen šele leta 1970. Slovenske sestre svetega Križa so po prvi svetovni vojni prišle iz Gradca v Slovenijo, kjer so pomagale otrokom in ostarelim. V zavodu »Jozefiš če« so vodile šolo za šivanje, opravljale zdravstveno službo in oskrbovale ostarele. Prav tako so vodile gospodinjsko šolo v Ponikvah pri Dobrepolju in poleg zdravstvene službe delale v domu onemoglih. Leta 1918 so prišle v Malo Loko, kjer so skrbele za kmetijsko gospodarstvo in stregle bolnikom v okolici. Od leta 1921 so sprejemale dekleta v šolo za šivanje ter izvajale duhovne vaje za žene in dekleta. Od vsega za četka so sestre delovale po razli čnih krajih kot medicinske sestre in pomagale v domu duhovnikov ter v domovih upokojencev in bolnišnicah. Še danes pomagajo v župniš čih kot katehistinje, organistke in gospodinje, šivajo mašna obla čila in posteljnino, obiskujejo bolne v okolici ter skrbijo za kmetijo na Mali Loki, kjer je njihov vikariat.140

Pri analizi rojstne in krstne knjige sem beležila tudi razne pripise, ki so napisani pod opombami rojenca ali pod podatki staršev. Ker je župnija Gornja Lendava zajemala dve vasi, v katerih prebivata tudi manjšini Romov, to sta Doli č in Vadarci, sem analizirala tudi število rojenih Romov v župniji.

140 Rafko Lešnik, Življenje in delo redovnic med nami , (Ljubljana, 1985), str. 79–83.

54

Seveda so v rojstno in krstno knjigo vpisani le tisti rojeni Romi, ki so jih starši tudi krstili oz. so rimskokatoliške vere. Romi so praviloma rimskokatoliške veroizpovedi.

Tabela 5: Število in delež rojenih Romov med leti 1931 in 1941 141

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 174 175 150 158 164 150 114 124 107 91 79 rojenih število rojenih 6 3 6 2 6 5 3 8 3 4 4 Romov delež 3,45 1,71 4,00 1,27 3,66 3,33 2,63 6,45 2,80 4,39 5,06 Romov

Grafikon 5: Število rojenih Romov med leti 1931 in 1941

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število rojenih število rojenih Romov

V letih od 1931 do 1941 je bilo v župniji Gornja Lendava rojenih 50 Romov, kar znaša 3,36 % vseh rojenih. V knjigi najdemo pripis »cigan« ali »ciganska hči«. Če primerjamo število vseh rojenih in število rojenih Romov po letih, vidimo, da število rojenih po časi upada, medtem ko število Romov, čeprav je to

141 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

55 majhno, ostaja približno enako, in se giblje od tri do osem rojenih Romov na leto. Zadnja tri obravnavana leta se število rojenih Romov zmanjša zaradi odcepitve vasi Doli č, kjer je en zaselek Romov.

Pri analizi rojstev je bilo najbolj zanimivo spremljati število rojstev, ko so se rodili dvoj čki. Sama imam sestri dvoj čici in mi je bil zato ta podatek še toliko bolj zanimiv, saj me je zanimalo, koliko dvoj čkov se je rodilo v preteklosti, torej v letih med 1931 in 1941, in koliko jih je preživelo, saj so pogoji poroda bili dosti slabši, kot so danes. V obravnavanih letih je bilo rojenih 38 dvoj čkov (19 parov) in enkrat troj čki, skupaj 41 novorojen čkov, kar predstavlja 2,76 % vseh rojenih. Leta 1932 so bili rojeni troj čki, ki pa žal niso preživeli, saj je eden umrl že na dan rojstva, dva pa čez dva dni. Med rojenimi dvoj čki sta bila enkrat oba dvoj čka mrtvorojena (rojena v petem mesecu nose čnosti), v treh primerih je bil eden od dvoj čkov mrtvorojen, v treh primerih sta oba dvoj čka umrla v starosti do enega leta, v šestih primerih je eden od dvoj čkov umrl v starosti do enega leta, v sedmih primerih pa živita oba dvoj čka. Izmed vseh rojenih dvoj čkov je en par romski, zato je v knjigi pripisano »cigani«, vendar je eden od dvoj čkov umrl v starosti nekaj mesecev.

Slika 22: Vpis rojstva dvoj čkov, kjer je mrtvorojen vpisan brez imena (N. N.). 142

Starost mater in o četov se v ve čini giblje med 25 in 40 let. So pa tudi veliko mlajše matere, predvsem tiste, ki so rodile prvi č, med temi je najmlajša mati

142 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, str. 137. Foto: D. K.

56 imela 16 let in je rodila nezakonskega otroka. Precej je tudi mater, ki so stare nad 43 let, v dveh primerih celo nad 50. Najve čja starost matere je bila 51 let, moškega pa 57 let. Zanimiva sta bila podatka, ko je ženska pri 43 letih rodila nezakonskega otroka in ko je ženska pri 45 letih rodila dvoj čka. Razlike med o četom in materjo niso velike, najve čja razlika je 19 let, je pa nekaj primerov, ko je mati starejša od o četa, vendar razlika ni velika.

Pri analizi rojstev sem pri zapisih staršev preverjala tudi veroizpoved le-teh. Ker sem obravnavala cerkvene mati čne knjige, so vpisi rojstev bili le vpisi tistih novorojencev, ki so bili tudi krš čeni. Kljub temu pa so bili otroci ve čkrat rojeni staršem razli čnih veroizpovedi. V letih od 1931 do 1941 sem vsako leto naletela na nekaj primerov, kjer je bil eden od staršev evangeli čanske veroizpovedi, drugi pa seveda rimskokatoliške. Zasledila sem le en primer staršev, kjer je o če pravoslavne veroizpovedi, v knjigi pa je pripis, da je iz Rusije. Rojenca iz leta 1933 sem povprašala po njegovem ruskem o četu. Gospod Ivan mi je povedal zgodbo svojega o četa, ki je bil iz okolice Kijeva (danes Ukrajina). Po oktobrski revoluciji so morali vsi premožnejši Rusi prepustiti svojo zemljo in imetje državi. Kdor tega ni storil, so ga ubili, ve činoma z obešanjem. Zato je veliko ruskih družin bežalo in se skrivalo. Tudi njegov o če je skupaj z ve č drugimi ljudmi bežal pred tako imenovano boljševiško vojsko. Kot begunci so preko Črnega morja potovali v Tur čijo, nato preko Galipolija v Beograd. Beograd je begunce razporejal po celotni državi in njegov o če je bil poslan v Ljubljano. V za četku dvajsetih let prejšnjega stoletja je bil kot »grani čar« dodeljen na obmejne kraje Gori čkega. Sem so poslali ve č prebežnikov, ki so čuvali mejo. Po dva in dva so bili razporejeni po celotni meji, njegov o če je čuval mejo od Trdkove do Gerlincev. Kmalu po prihodu se je naselil v Gornji Lendavi, kjer je spoznal svojo ženo, kuharico pri lekarnarju Waissu. Tu sta si ustvarila družino, pa tudi drugi so si ustvarili družine po vaseh na Goričkem.143

143 Po pripovedovanju Ivana Juhnova.

57

V obravnavanih letih je bilo v knjigo zapisanih tudi pet pogojnih krstov, kar pomeni, da so se dali krstili v rimskokatoliški cerkvi po rimskokatoliškem obredu ljudje druge veroizpovedi. Nekateri so se namre č dali krstiti pred poroko, da so se potem lahko v rimskokatoliški cerkvi tudi poro čili. To je razvidno iz pripisa datuma poroke, ki je bil isti dan ali nekaj časa po krstu. Le en primer je v tem času zapisan, da je človek prestopil iz evangeli čanske vere v rimskokatoliško. V tem primeru je pri krstu zapisano »prestop iz evang. vere«.

Iz pripisov v cerkveni mati čni knjigi lahko razberemo tudi poklice staršev, veroizpoved in poklic botrov. Vendar pa ti pripisi niso pri vsaki osebi, odvisno, kdo in kako je zapisoval v mati čno knjigo. Pri starših rojenega otroka tako zasledimo obvezno pripis veroizpovedi, ve činoma pa tudi zapise poklica. Najve čkrat je poklic pripisan pri o četu otroka, velikokrat pri obeh, kar velja predvsem za poro čene starše, pri materah, ki so rodile nezakonskega otroka, pa pripisa poklica ni, temve č le pripis, čigava h či je. Tako največkrat zasledimo pripis »ciganska h či« ali »ciganka«. Ta pripis pa ni bil mišljen slabšalno, saj pripis »cigani« najdemo povsod pod imeni romskih staršev, tudi pri poro čenih. Ne zasledimo pa pripisa poklica staršev. Pri analizi poklicev staršev sem ugotovila, da pripisi ponekod manjkajo, kar je bilo odvisno od duhovnika, ki je knjige vodil. Zanimivo je bilo videti, kakšne poklice so imeli ljudje na podeželju v preteklosti. Najve čkrat zasledimo namre č pripis poljedelec, delavec in posestnik. Pripis posestnik je bil tudi pri ve čjih kmetih, ki so imeli svojo obdelovalno zemljo in so veljali za premožnejše kmete (le redko namre č zasledimo pripis kmet). Drugi poklici, ki se pojavljajo med leti 1931 in 1941, so še: kovač, trgovec, žagar, mlinar, železni čar, gostilni čar, uradnik, policaj, čevljar, zidar, cestar, u čitelj, namestnik, pek, pekovski pomo čnik, banovinski zdravnik, delavec, mizar, vrtnar, učiteljica, gospodinja na župniš ču (tudi služkinja na župniš ču), služkinja, delavka, banovinska sestra, wachtinšpektor – policist, uradnik O.M.Z.D., preglednik, orožnik, podnarednik, pomožni podpreglednik, podpreglednik finan čne kontrole in žandar.

58

4.5 Babice in prisotnost ob porodih

V obdobju od 1931 do 1941 se je v župniji Gornja Lendava rodilo 1.486 otrok. Ker so v cerkvenih mati čnih knjigah zapisani tudi drugi podatki o novorojencih, sem obravnavala tudi te podatke, saj nam orišejo demografsko dogajanje, na čin življenja in razmere, v katerih so ljudje živeli. Med temi podatki so zapisi o mrtvorojenosti otrok ter prisotnosti babic in zdravnika pri porodu.

Tabela 6: Število in delež mrtvorojenih otrok med leti 1931 in 1941 144

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 skupaj število 174 175 150 158 164 150 114 124 107 91 79 1.486 rojenih število mrtvo- 1 2 3 6 3 1 0 1 1 0 1 19 rojenih

Tabela nam prikazuje število rojenih in število mrtvorojenih otrok po letih. V letih od 1931 do 1941 se je rodilo 19 mrtvorojenih otrok, kar znaša 1,28 % vseh rojenih. Iz grafa je razvidno gibanje števila mrtvorojenih otrok.

Grafikon 6: Število mrtvorojenih otrok med leti 1931 in 1941

7 6 5 4 3 2 1 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število mrtvorojenih

144 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

59

Najve č mrtvorojenih je bilo leta 1934, sledita leti 1933 in 1935. Po letu 1934 se je število mrtvorojenih zelo zmanjšalo, saj je bil vmes le en mrtvorojen otrok na leto, v letih 1937 in 1940 pa mrtvorojenih sploh ni bilo. V cerkvenih mati čnih knjigah so mrtvorojeni zapisani brez imena, ker otroci niso bili krš čeni, ozna čen pa je spol otroka. Namesto imena je oznaka N. ali N.N. in pripis v opombah »mrtvorojeno«, ve čkrat pri pripisu najdemo tudi zapis, v katerem mesecu se je otrok mrtev rodil (npr. v osmem mesecu …).

Pri porodih, ki so se v obravnavanih letih in še dolgo let kasneje dogajali doma, so ve činoma bile prisotne babice ali priu čene ženske, ki so pomagale pri porodu. Ženske so rodile doma in vsaka pomo č je prišla prav. V cerkvenih mati čnih knjigah zasledimo pri vsakem rojstvu tudi vpise babic. Poleg imena in priimka babice so vpisovali tudi kraj bivališ ča in izprašanost. V letih od 1931 do 1941 sem v zapisih zasledila 56 razli čnih imen žensk, ki so bile prisotne pri porodih in so v cerkvenih matičnih knjigah vpisane v rubriko babice. Vse od teh žensk zagotovo niso bile izu čene za babico, bile so priu čene ženske, ki so po vaseh pomagale ženskam pri porodih. Le nekaj teh žensk je bilo priučenih babic, saj so hodile k porodom v ve č vasi. V obravnavanih letih je sedem takih babic, ki se skozi leta ponavljajo in so bile prisotne pri porodih v ve č vaseh. Ena izmed najbolj znanih babic je bila Vilma Bežan iz Gornje Lendave. Doma čini so ji rekli »cejska babica«. V mati čnih knjigah sem njeno ime zasledila od leta 1939 naprej. Pred njo je nalogo babice opravljalo ve č drugih žensk, a na obmo čju Gornje Lendave in okoliških vaseh pri ve čini porodov zasledimo imeni Marija Cvörnjek iz Gornje Lendave in Marija Fartek iz Doli ča. Marija Cvörnjek je delo babice opravljala do leta 1936, Marija Fartek pa do leta 1940, po teh letih zapisov njunih imen v mati čnih knjigah ne zasledimo ve č. Vilma Bežan je bila »cejska babica« v takratni Gornji Lendavi. Rodila se je leta 1917 v Vidoncih, bila je posvojena in je odraščala v Gornji Lendavi pri premožni kme čki družini. Za poklic babice jo je nagovoril sosed, saj je bila prejšnja babica že v letih za pokoj in potreba po babici v Gornji Lendavi je iz leta v leto naraš čala. Vilma je obiskovala babiško šolo v Ljubljani in

60 opravila prakso v porodnišnici v Ljubljani. Po kon čanem šolanju je za čela delati v Gornji Lendavi. Njeno delo je obsegalo vasi: Gornja Lendava, Dolnji Slave či, Motovilci, Kruplivnik, Radovci, Vidonci, Kova čevci, Otovci in Vadarci. Vse te vasi so spadale pod župnijo Marije Vnebovzete v Gornji Lendavi, razen vasi Dolnji Slave či, ki je spadala v sosednjo župnijo. Zato iz zapisov rojstev lahko sledimo delu Vilme kot babice. Vilma je delo pri čela leta 1939. Ko je prišla vojna, se je morala nau čiti madžarskega jezika. Delo je opravljala peš, pa tudi s kolesom, kasneje jo je mož vozil z mopedom. Poleg tega, da je ženam pomagala pri porodih in obiskovala novorojen čke po porodih, je tudi obolelim dajala injekcije in nudila drugo medicinsko pomo č. Kasneje, ko so zgradili zdravstveni dom, je delala pri zdravniku v ambulanti in v posvetovalnicah za nose čnice in otroke. Po pripovedovanju njene h čerke je v času njenega službovanja kot »cejske babice« prišlo na svet ve č kot tiso č novorojen čkov, vendar ji noben ni umrl. V takratnem času je delo babice na podeželju bilo zelo pomembno, saj je bila babica ponekod edina v medicini izobražena oseba. Babica je pomagala tudi ob vseh drugih tegobah in težavah, ki so jih ljudje imeli.145

Slika 23: V rubriki Babica najdemo tudi zapise o prisotnosti zdravnika 146

Analizirala sem porode, kjer so bile prisotne babice in kjer je bil prisoten zdravnik. Med leti 1931 in 1941 se pojavljajo tri imena zdravnikov, in sicer dr. Branko Lukman, banovski zdravnik iz Gornje Lendave, dr. Matjašic iz

145 Štefka Rožman, »Babica Vilma Podlesek«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 30 (Grad, 2010), str. 4–5. 146 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, str. 137. Foto: D. K.

61

Gornje Lendave in dr. Aleksander Rituper kot križevski zdravnik. Omenjeni so tudi trije zdravniki iz Murske Sobote, ki pa so osamljeni primeri in so verjetno bili prisotni pri porodu zaradi dežurstva ali drugega vzroka. Gornja Lendava je že od leta 1900 imela lekarno, saj je tu deloval zdravnik Wappenstein. Od leta 1935 je bil v Gornji Lendavi za stalno nameš čen dr. Branko Lukman. Pri porodih so pomagale priu čene ženske in babice, leta 1939 pa je za čela delati izu čena babica Vilma. Zdravstvena in lekarniška dejavnost se je nadaljevala in širila vse do leta 1968, ko je bil zgrajen nov zdravstveni dom.147 Babice so bile pri porodih tudi izprašane, kar je v cerkvenih mati čnih knjigah zapisano (izpr.). Zanimiv je en samcat primer, kjer je zapisano, da je babica trdila, da je otrok nezakonski. Naloga babic je bila tudi krst otroka, če je to bilo potrebno. Nemalokrat namre č v knjigah zasledimo zapis, da je otroka babica v sili krstila. Gre za otroke, ki so se rodili slabi in so kmalu po porodu umrli. Vse take dogodke so župniki zapisali v rojstno in krstno knjigo, kar je danes dragocen podatek o življenju in navadah ljudi. Pri takih porodih zasledimo ve čkrat tudi zapis, koliko časa je otrok živel (npr. živel 2 uri).

Tabela 7: Število rojstev s prisotnostjo babice med leti 1931 in 1941 148

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število vseh 174 175 150 158 164 150 114 124 107 91 79 rojstev število rojstev s prisotnostjo 148 147 117 127 131 101 71 92 93 79 64 babice število rojstev s prisotnostjo 2 2 1 6 6 2 4 4 3 1 1 zdravnika število rojstev 23 26 32 24 27 45 38 28 11 11 14 brez babice število rojenih 1 1 2 1 v bolnici

147 http://www.obcina-grad.si/index.php/obcinska-uprava-2/zdravstvo-pri-gradu (pridobljeno 18. 5. 2015). 148 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

62

Grafikon 7: Delež rojstev s prisotnostjo babice in zdravnika v obdobju od 1931 do 1941

78,73 delež rojstev z babico

delež rojstev brez babice

18,78 delež rojstev z zdravnikom

0,34 2,15

Iz tabele in grafikona je razvidno, da je bilo 78,73 % rojstev ob prisotnosti babice, le 2,15 % rojstev pa ob prisotnosti zdravnika. Zdravnika so poklicali le v primeru, če je bil porod težek ali nevaren, če so ugotovili, da je otrok narobe obrnjen, in v primeru rizi čne nose čnosti ženske. To pa so bili redki primeri, saj so ženske rojevale doma, delale vse do poroda brez pregledov in drugih posebnih priprav na porod. V obravnavanem obdobju sem ugotovila, da je bil zdravnik prisoten, ko se je otrok pred časno rodil (ta je najve čkrat umrl po rojstvu), ko so se rodili dvoj čki in troj čki, pa tudi ob drugih primerih, ko so predvideli težek porod. Kljub prisotnosti in velikemu številu žensk, ki so opravljale delo babice ali bile za delo babice izu čene, je bilo kar precej porodov še vedno brez prisotnosti babice. V obravnavanem obdobju je bilo 18,78 % porodov brez prisotnosti babice in le pet porodov (0,34 %) v bolnišnici, ki se je nahajala v 25 km oddaljeni Murski Soboti.

63

Grafikon 8: Gibanje števila rojstev s prisotnostjo babice in brez med leti 1931 in 1941

160

140

120

100

80

60

40

20

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

št. rojstev s prisotnostjo babice št. rojstev brez babice

Grafikon nam kaže, kako se je gibalo število porodov s prisotnostjo babice in število porodov brez prisotnosti babice. Najve č rojstev s prisotnostjo babice je bilo leta 1931, po tem letu pada število rojstev in z njim vzporedno tudi število rojstev s prisotnostjo babice. V letu 1935 se število rojstev s prisotnostjo babice dvigne, nato pa spet pada in leta 1937 je najmanj rojstev s prisotnostjo babice. Število rojstev brez prisotnosti babice se od leta 1931 po časi dviguje. Najve č rojstev brez prisotnosti babice je bilo leta 1936, sledi mu leto 1937, nato število rojstev pada, z njim pa tudi število rojstev brez prisotnosti babice. Najverjetneje je bilo leto 1937 klju čno leto, ko župnija ni imela izu čene babice na razpolago in so pri porodih pomagale babice iz sosednjih vasi ter ženske, ki so bile temu priu čene. Kot izvemo tudi iz opisa babice Vilme, je ta bila v tem času na šolanju za babico in je svoje delo pri čela opravljati šele leta 1939.

4.6 Krst otroka in obi čaji ob krstu

Krst je bil in je še danes za vernike najpomembnejše dejanje v življenju človeka. Otroka so v preteklosti krstili takoj po rojstvu, ko je bilo to možno. Najve čkrat je to bilo na dan rojstva ali en dan po rojstvu, kasneje pa tudi

64 nekaj dni po rojstvu. Ob rojstvu so »cejska babica«, mati in druge ženske, ki so bile zraven ob porodu, po navadi takoj prekrižale novorojenca. Otroku so botra oziroma botro dolo čili starši že pred rojstvom. Navadno so to bili premožnejši kmetje iz vasi, sosedje ali znanci, ki so zmogli pomagati družini in skrbeti za svojega krš čenca. Botri so le redko bili ožji sorodniki novorojenca. Ko se je otrok rodil, je botra takoj zaklala kokoš, spekla vrtanek, k temu pa so dodali še doma če rde če vino, kakšen sladkor in moko. Tako založena je botra obiskala mater, ki je rodila, in svojega novorojenega krš čenca. Ob krstu je botra prispevala še krstno srajco oziroma odejo, v kateri so otroka krstili. Odeja je bila sešita tako, da so v njo tesno povili otroka, obrobe pa so bile čipkaste, da je obleka delovala prazni čno. Botri so kasneje pomagali otroku in družini s hrano in obleko.149

Po rojstvu sta botra in babica, ki je pomagala pri porodu, otroka še isti ali pa naslednji dan nesli h krstu v doma čo cerkev. Predvsem za kme čko verno prebivalstvo je bilo zelo pomembno, da je bil otrok čim prej po rojstvu tudi krš čen in tako o čiš čen izvirnega greha. Ker so otroci pogosto umirali, so krst opravili takoj, ko je bilo mogo če. Če se je otrok rodil zelo slaboten, je otroka v sili lahko krstila tudi babica, če te ni bilo, pa mati otroka. Take primere najdemo zapisane tudi v rojstnih in krstnih knjigah. Otroci, ki so jih v sili krstile babice ali matere, so po rojstvu najve čkrat tudi umrli. Če je otrok preživel, pa so ga nesli h krstu v cerkev.150

Ker sem obravnavala cerkvene mati čne knjige, je poudarek novorojencev ravno na krstu. Otroka so namre č v rojstno in krstno knjigo vpisali na dan krsta, posebej pa je bila rubrika za vpis datuma rojstva. Ti podatki nam povedo, kakšne obi čaje so imeli ljudje ob rojstvu in krstu.

149 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. Nino Gumilar, Suzana Fari č, Štefka Rožman, Melita Ficko Sapa č, Tadeja Rajbar, Tatjana Grah, »Rojstvo«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 30 (2010), str. 3–7. 150 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

65

Tabela 8: Krst otroka med leti 1931 in 1941 151

sku- 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 paj 0-1 dan 27 23 12 17 15 12 7 8 10 8 6 145 po rojstvu 2-3 dni po 75 58 62 47 49 49 27 36 24 26 20 473 rojstvu 4-6 dni po 53 73 55 76 72 56 51 44 42 32 28 582 rojstvu 7 in ve č dni 19 21 21 18 28 33 29 36 31 25 25 286 po rojstvu

Grafikon 9: Krst otroka v obdobju od 1931 do 1941

80

60

40

20

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

0-1 dan po rojstvu 2-3 dni po rojstvu 4-6 dni po rojstvu 7 in več dni po rojstvu

Iz grafikona je razvidno, da so otroka krstili v večini primerov štiri do šest dni po rojstvu. Leta 1931 je najve č krstov bilo opravljenih dva do tri dni po rojstvu, prav tako leta 1933. Kasneje so otroke najve čkrat krstili štiri do šest dni po rojstvu, predvsem izstopa število krstov štiri do šest dni po rojstvu v letih 1934 in 1935. Tudi vsa naslednja leta je bil krst opravljen najve čkrat štiri do šest dni po rojstvu. Od leta 1934 pa narašča tudi število krstov, ki so jih opravili sedem ali ve č dni po rojstvu otroka. Po časi se je za čel uveljavljati

151 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

66 obi čaj, da so krstili otroka ve č dni po rojstvu, da je lahko prisostvovala tudi mati otroka, ki si je po porodu nekaj dni morala odpo čiti. V primerih, ko so otroka krstili takoj ali nekaj dni po rojstvu, mati pri krstu ni bila prisotna, saj je doma počivala. Otroka sta najve čkrat krstili otrokova botra in babica. V obravnavanem obdobju tako zasledimo, da je takojšen krst za čel izgubljati pomembnost, saj prevladujejo krsti, ki so jih opravili nekaj dni po rojstvu otroka. V letih od 1931 do 1941 je bilo 19 primerov, ko je otroka v sili krstila babica, ve čina teh otrok je kmalu po rojstvu (isti ali drugi dan) umrla. V dveh primerih pa je otroka v sili krstila mati.

Slika 24: Vpisu »V sili krstila babica…«, je tudi pripis, kako dolgo je otrok živel. 152

Krst je bil eden izmed zelo pomembnih zakramentov, ki je otroka zaznamoval za celo življenje. V okoljih, ki so bila mo čno religiozna in homogena, je bil krst samoumeven. V okolju, kjer je ve č razli čnih veroizpovedi, pa je bilo pomembno, katere veroizpovedi je bila hiša, v kateri se je otrok rodil. Družine so imele razli čne na čine, v kateri veri krstiti otroka. Najve čkrat je otrok bil krš čen v tisti veroizpovedi, kakršne so bili predniki hiše, v kateri sta živela starša. Veliko ljudi pa je imelo tudi obi čaj, da je otroka krstilo po spolu. Rojen fantek je bil krš čen v veroizpovedi o četa, deklica pa v veroizpovedi matere. Tako so v versko mešanih družinah otroci pogosto bili tudi razli čnih veroizpovedi.153

V obravnavani župniji je nekaj gospodinjstev, kjer sta se pomešali rimskokatoliška in evangeli čanska veroizpoved. V teh družinah so starši

152 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, str. 166. Foto: D. K. 153 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

67 uporabili enega izmed obi čajev in otroka krstili bodisi v katoliški bodisi v evangeli čanski cerkvi. Kasneje so nekateri starši krstili otroke v tisti cerkvi, ki je bila bližje doma čiji, kjer so živeli in so se tudi lažje udeleževali verskih obredov in drugih obi čajev v vaški skupnosti. Prav tako je na odlo čitev veroizpovedi vplivala okolica, v kateri sta zakonca mešane veroizpovedi živela. V takih primerih se je posameznik prilagodil ve čini.

4.7 Kraj rojstva

Analiza cerkvenih mati čnih knjig je zanimiva tudi s strani kraja rojstva otrok, saj nam razkrije demografski razvoj vsake vasi in velikost župnije. Na podlagi rojstev po vaseh vidimo, katere vasi so imele ve čji naravni prirastek. V tem se je kazala tudi mo č vsake vasi, saj je visok delež mladega prebivalstva narekoval nadaljnji razvoj. V župnijo Gornja Lendava so do leta 1939 spadale naslednje vasi: Doli č, Gornja Lendava, Kova čevci, Kruplivnik, Kuzma, Matjaševci, Motovilci, Otovci, Radovci, Trdkova, Vadarci in Vidonci. K župniji so prištevali tudi nekaj hiš v zaselku Kukojca, ki danes spada v naselje Dolnji Slave či, a je v preteklosti zaselek spadal h Gornji Lendavi. Vasi so v času madžarske okupacije, ko je bila obvezna uporaba madžarskega jezika, imele madžarska imena in so tako bile tudi vpisane v cerkvene mati čne knjige.

Pri analizi rojstev sem popisala rojstva po vaseh, da bi ugotovila, kako se je gibalo število prebivalcev po posameznih vaseh med leti 1931 in 1941.

68

Tabela 9: Število rojenih po vaseh med leti 1931 in 1941 154

sku 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 -paj Doli č 24 26 21 19 23 17 19 16 9 174 Gornja 35 22 24 38 24 30 16 27 27 24 25 292 Lendava Kova čevci 7 4 5 6 8 5 1 6 6 5 7 60 Kruplivnik 10 14 6 9 13 9 6 6 11 10 6 100 Kuzma 9 12 11 8 11 10 8 8 3 80 Matjaševci 12 14 11 13 17 10 5 11 3 96 Motovilci 10 7 10 7 6 8 7 5 7 8 5 80 Otovci 6 7 8 3 7 4 6 5 6 4 4 60 Radovci 11 5 9 8 7 8 5 6 1 8 9 77 Trdkova 13 11 10 9 6 11 9 6 3 78 Vadarci 13 11 12 6 12 10 6 10 10 6 9 105 Vidonci 24 33 22 31 29 27 26 17 21 26 13 269 Kukojca - 0 9 1 1 1 1 0 1 0 0 1 15 D. Slave či

Iz tabele je razvidno, da sta bili najve čji vasi v župniji Gornja Lendava in Vidonci, saj sta imeli skozi obravnavana leta največje število rojstev. Sledita jima vasi Doli č in Vadarci, nato pa druge vasi. Najmanjši vasi v župniji sta bili Kova čevci in Otovci, ki imata najmanjše število rojenih. V nekaterih vaseh (Otovci, Kukojca) je vzrok za nizko število rodnosti tudi ta, da je bil le del vasi vklju čen v župnijo. Meje župnije namre č niso potekale povsod po katastrski meji vasi.

154 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

69

Grafikon 10: Gibanje števila rojstev po vaseh med leti 1931 in 1941

40

35

30

25

20

15

10

5

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

Gornja Lendava Kovačevci Kruplivnik Motovilci Otovci Radovci Vadarci Vidonci

Grafikon prikazuje gibanje števila rojstev po vaseh med leti 1931 in 1941. Prikazane so vasi, ki so bile skozi celotno obravnavano obdobje vklju čene v župnijo Gornja Lendava. Najvišje sta vasi Gornja Lendava in Vidonci, ki sta vsa obravnavana leta imeli tudi najve č rojstev. Kljub temu pa vidimo, da je število rojstev po letih razli čno in je lahko zelo skokovito. Gornja Lendava je imela najve č rojstev leta 1934, najmanj pa leta 1937, razlika pa je za 22 rojstev, torej ve č kot 60 % padec, vendar je bil v naslednjem letu spet porast rojstev, ki potem po časneje pada. Podobno sliko kažejo tudi druge vasi, ki imajo skoraj vse v letu 1937 upad rojstev, višek pa v letih 1934 in 1935, vendar pa razlike niso tako velike.

Katera vas je imela v obdobju od 1931 do 1941 največ rojstev, nam pokaže naslednji grafikon:

70

Grafikon 11: Število rojstev med leti 1931 in 1941 po vaseh

Dolič

15 Gornja Lendava Kovačevci 269 174 Kruplivnik

105 292 Kuzma

78 Matjaševci Motovilci 77 60 60 100 Otovci 80 80 96 Radovci Trdkova Vadarci Vidonci Kukojca

Iz grafikona je razvidno, da je najve č rojstev bilo v Gornji Lendavi, in sicer 292, nato pa v vasi Vidonci 269. Pet vasi je imelo med 80 in 105 rojstev, druge pa manj kot 80 v vseh enajstih letih. Najmanjše število rojstev je bilo v Kukojci, ki pa je le del vasi, zaselek, ki je spadal v župnijo Gornja Lendava.

71

5 IMENA DE ČKOV IN DEKLIC

Rojstna in krstna mati čna knjiga nam poleg števila rojstev in spola novorojencev ponudi vpogled v poimenovanja otrok. Krstna imena otrok se velikokrat ponavljajo, pa vendar sem jih v obravnavanih letih zasledila veliko razli čnih, tako pri ženskah kot pri moških. Ker je v letu 1941 župnija prišla pod madžarsko okupacijo in so za čeli pisati v madžarskem jeziku, se tudi imena za čno pojavljati v madžarskih razli čicah. Tako se stara in pogosta slovenska imena kot so Janez, Jožef, Elizabeta in druga za čno pisati v madžarski obliki (Janos, Joszef, Andras, Erszebet, Emma, Ilona, Jozsefa), pridružijo pa se jim tudi nova madžarska imena, kot so Rezso, Istvan, Lipot, Antal, Lajos in Vilmos.

Tabela 24: Najpogostejša moška in ženska imena med leti 1931 in 1941 155

Moško ime število imen Žensko ime število imen Jožef 100 Marija 171 Franc 77 Angela 59 Anton 60 Ana 56 Štefan 59 Kristina 54 Karol 51 Terezija 46 Alojz 36 Cecilija 34

Med leti 1931 in 1941 je bilo najbolj pogosto moško krstno ime Jožef, ki ga je dobilo sto novorojencev, sledijo imena Franc, Anton, Štefan, Karol in Alojz. V vseh letih je bilo moškim novorojencem podeljenih 64 razli čnih imen, med katerimi so pogostejša še Ludvik, Ernest, Viljem, Rudolf, Viktor, Janoš, Andrej, Mihal (Mihael), Fran čišek in Janez. Ta imena je dobilo 10 ali ve č novorojencev. Pojavlja se veliko drugih imen, kot so Henrik, Jurij, Herman, Eugen, Vladimir, Simeon, Feliks, Koloman, Ignac, Augustin, Leopold, Ivan, Emil ter drugih imen, ki so jih dobili po eden ali dva novorojenca. Zanimivo je, da je 20 novorojencev dobilo dvojna imena, kot

155 Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava št. VIII, 1927–1937, in št. IX, 1938– 1951

72 so Emilijan Milan, Karol Dragutin, Slavko Alojzij, Vladimir Jurij, Dušan Milko, Jožef Bogumir, Jakob Daniel, Mirko Anton, Milovan Marjan in druga. V obravnavanih letih je najbolj pogosto žensko krstno ime bilo Marija, ki ga je dobilo 171 novorojenk, sledijo imena Angela, Ana, Kristina, Terezija in Cecilija. V vseh letih je bilo ženskim novorojenkam podeljenih 62 razli čnih imen, med katerimi so pogostejša še Gizela, Ema, Helena, Emilija, Regina, Fran čiška, Irena, Margareta, Jožefa in Viktorija. Ta imena je dobilo 10 ali ve č novorojenk. Od tri do deset novorojenk je dobilo imena, kot so Sidonija, Avgustina, Hermina, Albina, Agneš, Veronika, Frida, Pavla, Roza, Verona, Hedvika, Friderika, Justina, Brigita, Rozina, Adela, Anica, Štefanija, Irma, Olga in Elizabeta. Med manj pogostimi imeni so Vilma, Hilda, Dragica, Karolina, Matilda, Erika, Greta, Amalija, Uršula, Klara, Rozalija, Nada, Ernestina, Katarina, Avrelija, Ida, Elza in druga, ki so jih dobila le ena ali dve novorojenki. Pri ženskah je dvojno ime dobilo 23 novorojenk, ena celo trojno ime. Trojno ime novorojenke je Irena Avguština Alojzija, med dvojnimi imeni se pojavljajo Marija Dragica, Marija Šarika, Marija Emilija, Adela Etelka, Marija Miroslava, Ana Margareta, Fran čiška Marija, Angela Marija, Majda Etelka, Marija Zora, Anna Maria, Emilija Ivana in druga.

Tako pri moških kot pri ženskah se zaradi uporabe madžarskega jezika pojavljajo madžarska imena, ki so vidna tudi v dvojnih imenih. Tako ima nekaj rojencev dvojno ime, ki je dejansko eno ime v slovenskem in madžarskem jeziku, npr. Jolan Helena ali pa krajše in daljše ime, npr. Elza Elizabeth. Pri dvojnih imenih zasledimo tudi imena, ki po starih poimenovanjih pomenijo eno ime. Taka imena so Karol Dragutin, Slavko Alojzij in Dragica Karolina. Če primerjamo poimenovanja v današnjem času, lahko vidimo, da je veliko novodobnih imen izpeljanih iz starih. Danes so popularna kratka imena tako za deklice kot za de čke. Ponekod se vra čajo stara imena, kot so Ana, Klara, Lina in druga. Manj opazna so stara imena pri de čkih, saj jih le redko zasledimo. Tako pri novorojencih že dolgo ne zasledimo ve č imen Franc, Jožef in Štefan, pa tudi veliko drugih ne.

73

6 POROKE V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941

6.1 Poro čne cerkvene mati čne knjige

Pri analizi porok sem uporabila Poro čno knjigo župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava. Obravnavana leta so zapisana v knjigi številka V, ki zajema vpise porok od 1. januarja 1930 do konca leta 1957.

Slika 25: Poro čna cerkvena mati čna knjiga št. V 156

Poro čna knjiga zajema dvanajst rubrik, v katere so zapisovali: 1. zaporedno številko (teko če število), 2. mesec, dan in kraj poroke, 3. podatke ženina: ime, priimek, poklic, čas in kraj rojstva, pristojnost in bivališ če ženina; pod ženinove podatke so vpisovali še ime, priimek, poklic, bivališ če in vero staršev ženina, 4. vero ženina, 5. stan ženina (samski, vdovec), 6. podatke neveste: ime, priimek, poklic, čas in kraj rojstva, pristojnost in bivališ če neveste; pod nevestine podatke so vpisovali še ime, priimek, poklic, bivališ če in vero staršev neveste,

156 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957. Foto: D. K.

74

7. vero neveste, 8. stan neveste (samska, vdova), 9. listine: oklici, krstni, samski, mrtvaški list, domovina, izpregledi, ženitno dovoljenje, naznanilo poroke (Can. 1103), 10. duhovnika, ki je poro čil 11. pri če: ime in priimek, poklic, bivališ če, vera, 12. opombe.

Slika 26: Rubrike Poro čne knjige župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957157

6.2 Obi čaji ob porokah

Ljudje že od nekdaj živijo po dolo čenih navadah in obi čajih. Navade in obi čaji so človekova vsakdanja in prazni čna opravila, ki jih skozi leto ponavljajo ob dolo čenih dnevih in priložnostih. Tako iz navad ljudi spoznamo njihovo kulturo in na čin življenja. S svojimi navadami ljudje poglabljajo med človeške odnose ter ohranjajo na čin vsakdanjega in prazni čnega življenja, ki so ga prejeli od prednikov, obenem pa ga predajajo

157 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957, str. 19. Foto: D. K.

75 naslednjim rodovom. Številne navade so tako povezane z razli čnimi oblikami verskega življenja družine in navsezadnje celotnega naroda.158 Najlepša navada, ki jo ljudje že od pradavnine praznujejo, je poroka. Ob porokah pa so ljudje že od nekdaj upoštevali dolo čene navade in šege, ki so se ohranjale iz roda v rod. Ker je bila na podeželju revš čina in so kmetje imeli malo zemlje, na Gori čkem pa so bile zna čilne velike družine z ve čjim številom otrok, je bilo pomembno, da se je dekle poro čilo na dobro kmetijo, da bi lahko »dobro« živelo. Kmetija, ki je imela dva ogona (ogon je obsegal okrog 4-5 arov zemlje), je že bila dobra kmetija, saj si lahko na taki njivi pridelal hrano za ljudi in nekaj male živine. Zato so starši mlada dekleta in fante, ki so bili godni za ženitev, že nagovarjali, kam naj se poro čijo, češ da je tisto dobra kmetija. Ko so fantu iskali primerno dekle za ženitev, sta fant in boter šla k hiši, kjer je prebivalo dekle. Tam se je boter najprej dogovarjal s starši, mlada dva pa sta navadno sedela vsak v svojem kotu in se gledala, saj sta se pogosto takrat prvi č videla. Če so pogovori bili uspešni, so starši šli »na oglede« k nevestini hiši, kjer so si ogledali kmetijo. Ko so se strinjali s poroko, sta mlada dva čez približno tri tedne šla na »pisanje« k župniku in na mati čni urad. Če so iskali moža za dekle, je k hiši šel le boter, ki se je dogovarjal za ženina. Dogovarjanjem so spet sledili ogledi obeh kmetij. Starši so po navadi že vnaprej dolo čili, kdo bo ostal doma in prevzel kmetijo. Fantje so radi oženili dekle, ki je bilo samo na kmetiji, saj so s tem dobili kmetijo. Težje je bilo poro čiti fanta ali dekle iz velike družine. Velikokrat je kakšno dekle ali kakšen fant ostal neporo čen doma. Mladi so se lahko v vasi tudi sami prej spoznali, bodisi ob delu ali na vaški veselici, in se potem še s starši dogovorili za poroko. Župnik je po pisanju moral poroko trikrat oklicati med mašo, in sicer tri nedelje zapored. Po oklicih sta se fant in dekle lahko poro čila. Civilna poroka je bila prej, najve čkrat v sredo ali soboto, cerkvena poroka pa je vedno bila v nedeljo pri »pozni« maši. Poroke so bile pozimi, od Boži ča do pusta, od pepelnice naprej je namre č bil postni čas, ko niso smeli peti in plesati, zato tudi porok ni bilo.159

158 Janez Bogataj, Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem (Ljubljana, 1998), str. 8. 159 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

76

Mladi so se spoznavali tudi med delom, ko so hodili na sezonska dela v tujino ali na ve čje kmetije in posestva. Najve čkrat so to bili mladi iz sosednjih vasi, saj so na delo hodili peš ali s kolesom, dlje pa tudi z vlakom. Mladi so se na delu spoznavali, se zaljubili in se tudi med seboj poro čili. V teh primerih se starši niso dogovarjali za poroko. Velikokrat je poroka bila kar hitro, še posebej, če je nevesta bila že v veselem pri čakovanju in jo je ženin poro čil, da otrok ne bi bil nezakonski. Take poroke so bile tudi v drugih letnih časih, le v času posta niso smele biti.160

Slika 27: Nevesta in ženin leta 1929 161

Poro čni dan je bil najpomembnejši dan ne samo mladoporo čencema, ampak tudi staršem, ki so mladi par dali »oženiti«. Če sta se mlada dva poro čila na ženinov dom, je ženin na dan poroke prišel po nevesto na njen dom. Tam ga je na dvoriš ču pri čakal gospodar s svati, ki jim je ženin moral dokazati, da je goden za ženitev. Tako je moral sekati drva, žagati hlode, klepati koso in podobno. Ob tem so se svatje tudi zabavali in na koncu

160 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. 161 Zasebni arhiv družine Krpi č.

77

ženina spustili k nevesti. Oba sta se nato pripravila, oblekla in šla v cerkev, kjer sta se poro čila. Če se je ženin poro čil na nevestin dom, pa je nevesta na dan poroke prišla po ženina in sta nato šla skupaj v cerkev. Na poti do cerkve je po starem obi čaju mlademu paru moral naproti priti moški, nikakor pa ne ženska, ki bi prinesla mlademu paru nesre čo. Zato so dostikrat poslali mladega fanta, ki je prišel svatbi naproti in tako prinesel sre čo. Po stari navadi je morala nevesta na poti iz cerkve ženinu stopiti na hla če, da bo tudi ona nekaj veljala pri hiši.162

Premožnejši so se po »zdavanju« (poroki v cerkvi) ustavili v doma či kr čmi, da so nekaj spili na zdravje mlademu paru. Nato so šli na nevestin dom, kjer je bilo kosilo. Na poroki se je zbralo le ožje sorodstvo in starešine, saj so praznovali doma, kjer ni bilo veliko prostora in tudi hrane ni bilo veliko, sploh na manjših siromašnejših kmetijah. Na poroki so igrali doma či muzikantje, po navadi s harmoniko in klarinetom, v časih tudi trobento in bobnom. Mladi par je prvi č zaplesal ob polno či, ko so nevesti vzeli ven ček. Slavje se je nadaljevalo vse do jutranjih ur. Nevesta je po slavju ostala pri hiši, kamor se je priženila in ni smela en teden na svoj dom. Enako je veljalo za ženina, če se je ta priženil na nevestin dom. Po enem tednu se je svatba ponovno zbrala na domu, kamor sta se mladoporo čenca poro čila, na tako imenovanem »prvičüvanju«. Svatba je imela kosilo, nevesta in ženin pa sta po tem dnevu lahko obiskala svoj dom. Tako nevesta kot ženin sta za poroko morala imeti pripravljeno »balo«. Bala je vsebovala najve čkrat blago, in sicer lanene prte, blazino in vzglavnik iz perja, bogatejši pa so k temu dodali tudi posteljo in omaro. Balo so doma či za nevesto in ženina pripravljali že skozi celo leto. Mladi par pa je svoje skromno življenje pri čel na novi kmetiji, kamor se je priženil.163

162 Nino Gumilar, Šege ob poroki, Informativno glasilo Ob čine Grad, št. 37 (2013), str. 7–8. 163 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. Tadeja Rajbar, Prvi čüvanje, Informativno glasilo Ob čine Grad, št. 37 (2013), str. 9.

78

6.3 Število porok

V preteklosti so se mladi poro čali le v času od Boži ča do pusta. Da so se ve činoma poro čali v tem času, ni bilo samo versko pogojeno, temve č tudi z na činom življenja in dela na kmetijah. Ljudje so pozimi imeli ve č časa za praznovanja in priprave na sicer skromna slavja, saj si velikih niso mogli privoš čiti. Pa kljub temu je poroka bila najve čje praznovanje, ki so ga slavnostno praznovali tudi po ve č dni. Kme čko življenje je bilo skozi vse leto pogojeno z delom. Mladi so se med letom ob delu spoznavali, skozi zimo pa so lahko pripravili vse potrebno za poroko. Tako so pripravljali obleke, vence in šopke za nevesto in svatbo. Rože so bile narejene iz krep papirja, drugi okraski pa tudi iz slame in barvnega papirja. Poroke so najve čkrat slavili doma.164

V župniji Gornja Lendava so med leti 1931 in 1941 bile 404 poroke. Najve č porok je bilo v pustnem času, to je januarja in februarja, enkrat manj pa aprila, ko je bil velikono čni čas. Precej porok zasledimo potem še maja in novembra. Najmanj porok je bilo v poletnih mesecih.

Tabela 10: Število in delež porok po mesecih med leti 1931 in 1941 165

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC število 80 183 16 38 18 9 5 6 8 10 19 12 porok delež 19,80 45,30 3,96 9,41 4,45 2,23 1,24 1,49 1,98 2,47 4,70 2,97

Če primerjamo celo leto, vidimo, da je najve č porok bilo v zimskem času, januarja in februarja, nato pa v poznojesenskem času, novembra in decembra. Že po tradiciji in verskem izro čilu so se v preteklosti ljudje ženili najve č v času po Boži ču pa vse do pusta. V tem času je bilo dve tretjini vseh porok (65,1 %), ena tretjina porok pa je bila v preostalem času leta.

164 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. 165 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

79

Na Gori čkem se je ohranil obi čaj iz preteklosti, imenovan »borovo gostüvanje«. Če se noben par v vasi v času od boži ča do pusta ni poro čil, so vaš čani uprizorili borovo gostüvanje, s katerim so se ponor čevali iz mladih, ki se niso poro čili. Na prireditvi so simboli čno poro čili najstarejšega samskega moškega z borovo nevesto. Poroke v tem zimskem času pa so imele tudi čisto prakti čen zna čaj. Ljudje so imeli čas, da so se poro čili, mlada snaha ali zet pa sta novo leto in prihajajo čo pomlad pri hiši obogatila s parom pridnih rok. Če primerjamo ostalo tretjino porok v preostalem času leta, vidimo, da so tudi neenakomerno porazdeljene, saj je najmanj porok bilo v poletnem času, ko je kme čki človek imel najve č dela na polju in travnikih. Nekaj ve č porok je bilo še spomladi in pozno v jeseni.

Grafikon 12: Število porok po mesecih med leti 1931 in 1941

200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0

število porok

Iz grafikona je lepo razviden padec števila porok v mesecu marcu. Najve č porok prevladuje v mesecu februarju, ko je bilo 45 % vseh porok, sledi mu januar, ko je bilo skoraj 20 % porok, vsi preostali meseci pa so imeli manjše število porok, ki je le aprila ve čje (9,41 %). V poletnih mesecih število porok pade pod deset (od junija do septembra) in se malo dvigne šele novembra in decembra, ko so kmetje opravili delo na poljih in so se spet posvetili druženju in praznovanju.

80

Tabela 11: Število porok na leto in mese čno povpre čje porok med leti 1931 in 1941 166

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 52 43 59 32 24 34 39 39 42 29 11 porok povpre čno 4,33 3,58 4,92 2,67 2,00 2,83 3,25 3,25 3,50 2,42 0,92

Grafikon 13: Število porok na leto in mese čno povpre čje porok med leti 1931 in 1941

70

60

50

40

30

20

10

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število porok povprečno

Iz grafikona je razvidno, da je bilo najve č porok leta 1933, sledil je upad števila porok v letih 1934 in 1935, po letu 1935 pa se je število porok vsako leto po časi dvigalo in doseglo višek leta 1939. Leta 1940 in 1941 je spet velik upad porok, za kar je vzrok v odcepitvi štirih vasi od župnije in v za četku druge svetovne vojne leta 1941, ko je bilo le enajst porok v celem letu in je od leta 1940 padlo za ve č kot polovico.

6.4 Starost ženinov in nevest

Gori čke družine so bile v preteklosti velike. Pri hiši je bilo veliko otrok, ki so jih revne kmetije težko prehranjevale. Zato je veliko otrok že v ranem otroštvu odšlo po vasi služit na ve čje kmetije, najve čkrat le za hrano in

166 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

81 preživetje. Mladi pa so hodili tudi na sezonska dela na ve čje kmetije v okolici, pa tudi v tujino, najve čkrat v Ba čko in Banat. Kme čki starši so zato imeli še ve čjo nalogo svoje otroke dobro oženiti, da jim bo boljše in bodo preskrbljeni. A ker so vsi imeli malo zemlje in so se težko preživljali, je bila dobra poroka na bogato kmetijo zelo redka. Starejše otroke so zato že hitro poro čili, da so odšli živet na drugo kmetijo in je tako doma ostalo manj la čnih ust. Pa vendar se vsi niso mladi poro čili. Ponekod je doma ostal kakšen fant ali dekle, ki se sploh ni poro čil ali poro čilo. Ti so doma delali in pomagali mladi družini, ki je bila na kmetiji, po navadi so jim rekli stric oz. teta.167

Pri porokah, ki jih obravnavam, sem ugotovila, da mladoporo čenci niso bili preve č mladi za takratni čas. Verjetno je k temu pripomoglo delo na kmetiji, sezonsko delo in velike družine. Pari so si tako morali poiskati primeren dom pri ženinu ali nevesti, kjer so lahko prevzeli skromno kmetijo in si za čeli ustvarjati družino. Le redki so bili bogati kmetje ali obrtniki, tudi delo oziroma stalne službe so si težje našli, zato so si težko sezidali novo hišo, kjer so živeli. Najve čkrat so na kmetiji živele po tri generacije.

Tabela 12: Povpre čna starost ženinov in nevest med leti 1931 in 1941 168

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 starost 29,46 28,93 27,39 28,81 29,13 30,15 29,90 30,28 28,64 30,79 28,09 ženinov starost 26,23 26,60 27,39 26,25 27,33 26,38 27,38 26,79 26,24 26,21 24,09 nevest

167 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. 168 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

82

Grafikon 14: Povpre čna starost ženinov in nevest med leti 1931 in 1941

35

30

25

20

15

10

5

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

starost ženinov starost nevest

Iz tabele in grafikona je razvidno, da so bili v vseh letih ženini v povpre čju starejši od nevest, razen leta 1933, ko je povpre čna starost ženinov in nevest enaka. Kljub prepri čanju, da so se v časih bolj mladi poro čali, pa v obravnavanih letih vidimo, da so povpre čne starosti ženinov in nevest bile precej višje. Ženini so povpre čno bili stari med 27 in 31 let, neveste pa med 24 in 28 let. Povpre čna starost ženinov v vseh obravnavanih letih je 29,23 leta, povpre čna starost neveste pa 26,44 leta. Povpre čna starost ženinov se je od leta 1931 do 1933 nižala, nato pa po časi naraš čala do leta 1938, nakar je padla. Leta 1940 je precej strmo narasla na najvišjo povpre čno starost, ki je znašala 30,79 leta, a že naslednje leto je padla na 28,09 leta. Najnižja povpre čna starost ženinov je bila leta 1933, in sicer 27,39 leta. Povpre čna starost nevest je od leta 1931 po časi naraš čala do leta 1933, ko je bila enaka starosti ženinov in hkrati tudi najvišja starost nevest. Nato se je starost nevest vsako leto spreminjala, saj je eno leto narasla, nato je spet padla in tako vse do leta 1937, ko je po časi za čela padati do leta 1941. Tega leta je bila povpre čna starost nevest najnižja, in sicer le 24,09 leta. Najstarejši ženin v letih med 1931 in 1941 je imel 59 let, najmlajši pa 19 let. Najstarejša nevesta je štela 45 let, najmlajša pa 17 let. Mladoletni mladoporo čenci so za poroko morali imeti dovoljenje o četa oziroma ženitno dovolilo okrajnega sodiš ča. V vseh obravnavanih letih zasledimo le nekaj

83 primerov, ko so bili ženini mladoletni in so potrebovali ženitno dovolilo, vendar pa zasledimo kar precej primerov mladoletnih nevest, ki so morale pridobiti o četovo dovolilo ali ženitno dovolilo okrajnega sodišča. Vse listine, ki so jih morali mladoporo čenci na župnijskem uradu predložiti, da so se lahko poro čili, so vpisane v rubriki 9, kjer so zapisovali tudi druge potrebne listine, kot so rojstni list, mrtvaški list, samski list in krstni list za tiste, ki so bili iz druge župnije. Prav tako so vpisane druge listine, kot so dovoljenje škofovskega ordinariata zaradi sorodstva v tretjem kolenu, izpregledi od zadržka mešanega zakona in od mladoletnosti. Vpisali so tudi dovoljenje od raznih ministrstev (madžarsko, avstrijsko), domovnice, zdravniško spri čevalo o ženinovem zdravju in druge pripise. Zanimivih je nekaj pripisov, da so ženini prinesli zdravniško potrdilo, da so spolno zdravi. Nekaj takih zapisov sem zasledila v letu 1934 in še ve č v letu 1935, kasneje se vpisi zdravniškega spri čevala ne vpisujejo ali pa jih niso zahtevali.

Slika 28: Vpis v rubriko Listine je zahteval vpis oklicev in drugih listin.169

Za poroko v rimskokatoliški cerkvi so bili izrednega pomena oklici. Oklici pred poroko so se delali trikrat, in sicer tri nedelje zapored pred poroko. Z oklici je bila župnija seznanjena, da se oklicana ženin in nevesta želita poro čiti. Župnik je tako dal vsem možnost, da pred poroko para povedo, če se par morda ne bi smel poro čiti ali bi imela ženin ali nevesta zadržke.170

169 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957, str. 36. Foto: D. K. 170 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

84

Nekdaj trije oklici so se danes skr čili na en oklic, ki ga župnik opravi zadnjo nedeljo pred poroko, lahko pa ga ženin in nevesta odre četa.

Tabela 13: Število porok in deleži glede na razliko v letih med leti 1931 in 1941 171

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 moški 30 31 31 20 16 25 25 28 26 25 8 starejši delež 57,69 72,09 52,54 62,50 66,66 73,53 64,10 71,80 61,90 86,21 72,73 ženske 20 11 25 11 4 7 9 10 11 4 2 starejše delež 38,46 25,58 42,37 34,38 16,67 20,59 23,08 25,64 26,19 13,79 18,18 oba 2 1 3 1 4 2 5 1 5 0 1 istih let delež 3,85 2,33 5,09 3,12 16,67 5,88 12,82 2,56 11,91 0 9,09

Neveste so bile od ženinov starejše v 114 primerih od skupaj 404, kar je 28,22 %. Ženin in nevesta sta bila istih let v 25 primerih, kar je 6,19 %. Ženini so bili starejši od nevest v 265 primerih oziroma v 65,59 % vseh porok.

Grafikon 15: Število porok glede na razliko v letih med leti 1931 in 1941

35

30

25

20

15

10

5

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

moški starejši ženske starejše istih let

171 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

85

Delež porok, ko je bila nevesta starejša od ženina, je kar visok, saj znaša čez 28 %. Najve čje število porok, ko je bila nevesta starejša, je bilo leta 1933, najmanj pa leta 1941, a v tem letu je bilo zaradi za četka 2. svetovne vojne tudi najmanj porok, le enajst. Na podeželju, predvsem pa na Gori čkem, kjer so bile velike družine, se je velikokrat zgodilo, da so bile neveste starejše, prav v tej velikosti družin pa leži tudi vzrok, da so se ljudje poro čali v kasnejših letih. Čeprav povpre čne starosti ženinov in nevest niso visoke, saj se gibljejo med 25 in 30 let, je to v preteklosti pomenilo, da so se poro čali starejši.

Tabela 14: Povpre čne starostne razlike med mladoporo čencema med leti 1931 in 1941 172

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 moški starejši 7,17 5,03 4,81 6,20 4,44 5,88 5,88 6,18 5,58 5,92 6,88 let ženske starejše 2,45 5,00 5,96 4,36 5,25 2,86 5,44 2,70 4,00 3,75 5,50 let

Ženini so v letih med 1931 in 1941 bili povpre čno starejši od nevest za 5,82 leta. V ve č kot 28 % pa so bile neveste starejše od ženinov, in sicer povpre čno za 4,30 leta.

Ženini so bili starejši za najve č let v letu 1931, ko so bili starejši za ve č kot sedem let, zatem so bili za ve č kot šest let starejši od nevest v letu 1941. Vsa preostala leta so bili ženini starejši za štiri do šest let, najmanjša razlika v letih je bila leta 1933 in 1935. Pri nevestah izstopa leto 1933, ko so bile starejše od ženinov za skoraj šest let, nato pa leto 1937 in 1941, ko so bile starejše za okrog 5,5 leta. Najmanjša razlika v letih med ženinom in nevesto je bila v letih 1931, ko so bile neveste le nekaj čez dve leti starejše od ženinov, sledita leti 1936 in 1938, ko so bile neveste starejše za skoraj tri leta.

172 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

86

Grafikon 16: Povpre čne starostne razlike med mladoporo čencema med leti 1931 in 1941

8 7 6 5 4 3 2 1 0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

ženini starejši let neveste starejše let

Najve čja razlika v letih je bila, ko je bil ženin starejši od neveste za 23 let. Sledijo poroke, ko je bil ženin za 20, 19, 17 in 16 let starejši, v šestih primerih pa je bil ženin 15 let starejši. Druga če pa razlike v letih najve čkrat ne presegajo deset let. Podobno je pri nevestah, ki so bile starejše od ženinov. Najve čja razlika je bila 15 let in nato še dve poroki, ko je nevesta bila starejša 14 let od ženina, v preostalih primerih so ženske do deset let starejše od svojih ženinov, najve čkrat do tri leta. Primeri, ko so neveste veliko let starejše od ženinov, nakazujejo, da sta se mladoporo čenca poznala že veliko prej in sta se za poroko dogovorila, so pa tudi primeri, ko je bila nevesta vdova in zaradi tega starejša od ženina.

Tabela 15: Število porok glede na stan ženina in neveste med leti 1931 in 1941 173

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 oba 42 39 50 30 20 31 34 37 38 27 11 samska ženin 3 3 3 2 1 2 4 1 2 1 vdovec nevesta 4 1 5 3 1 1 1 2 vdova oba 3 1 1 vdovca skupaj 52 43 59 32 24 34 39 39 42 29 11

173 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

87

V cerkvene mati čne knjige so vpisovali tudi stan ženina in neveste ter druge podatke o mladoporo čencih. Tako sem iz podatkov o stanu lahko razbrala, koliko vdovcev in vdov se je ponovno poro čilo. Iz tabele je razvidno, da se je v letih med 1931 in 1941 ponovno poro čilo 22 vdovcev in 18 vdov, bilo pa je pet porok, ko sta oba bila vdovca. Med 404 porokami je torej bilo 45 porok, ko je vsaj eden od mladoporočencev bil vdovec oz. vdova, kar znaša 11,14 % vseh porok.

Grafikon 17: Število porok glede na stan ženina in neveste med leti 1931 in 1941

60

50

40

30

20

10

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

oba samska en vdovec

Iz grafikona je razvidno, da se je najve č vdovcev oziroma vdov poro čilo leta 1931. Tega leta je bilo deset porok, ko je bil vsaj eden od mladoporo čencev vdovec ali vdova. Leta, ki sledijo, imajo manj porok z vdovcem ali vdovo, leta 1933 je število takih porok devet, kasneje pa pol manj. Na Gori čkem so na malih kmetijah živele velike družine. Ljudje so se poro čali na kmetije, kjer so imeli možnost preživeti. Vdove so se zato tudi ponovno poro čile, da so lahko preskrbele otroke. Moški so se radi poro čili na kmetijo, kjer je bila vdova, saj so s tem dobili kmetijo in razbremenili svojo družino. Zaradi majhnih kmetij pa so hodili na sezonska dela.

Med leti 1931 in 1941 je bilo devet porok, ko sta se poro čila Roma. Poroka dveh Romov je v poro čni knjigi tudi zabeležena, in sicer je pod podatki

88

ženina in neveste vedno pripis »cigan«. Romi so se praviloma poro čali le med sabo, zato mešanih porok med Romom in Neromom v obravnavanih letih ni zabeleženih.

Romske poroke so bile še bolj vesele, saj so pri Romih najpomembnejši dogodki v življenju rojstvo, poroka in smrt. Poroke so trajale po tri dni in so bile dokaj razkošne. Za glasbo so poskrbeli kar sami, saj so Romi dobri muzikantje. Na poroki so se veselili vsi ljudje v romskem naselju, peli in plesali so ve č dni. Praviloma so se Romi poro čali znotraj naselja ali pa so si nevesto ali ženina našli v drugem romskem naselju. V preteklosti le redko zasledimo, da bi se Rom poro čil s »pavrom«, kot še danes pravijo Neromom. Romi so se neko č poro čali »pod vrbo«, odvisno, iz katere skupnosti so prihajali. Danes se poro čajo na mati čnem uradu in v cerkvi.174

Tabela 16: Število porok glede na veroizpoved mladoporo čencev med leti 1931 in 1941 175

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 oba RK 52 43 57 31 23 33 36 38 41 26 11 RK + EV 0 0 2 1 1 1 3 1 1 3 0

Legenda: RK – rimskokatoliške vere EV – evangeli čanske vere

Ker sem analizirala poroke na podlagi cerkvene matične knjige, so v njo bile vpisane le poroke, ki so se zgodile v župnijski cerkvi. Na obmo čju župnije so živeli tudi ljudje drugih veroizpovedi, vendar je takih družin bilo malo. Pa vendar zasledimo nekaj porok, ko sta se poro čila rimskokatoli čan in evangeli čan. V vseh enajstih letih je bilo sklenjenih trinajst mešanih zakonov. Od teh trinajstih porok je v desetih primerih bil ženin evangeli čanske veroizpovedi, v treh primerih pa nevesta. Najve čkrat se je zgodilo, da je nevesta prevzela vero hiše, v katero se je primožila oziroma je enako storil ženin. Najve čkrat pa so se dogovorili že pred poroko, da bo

174 Romski kulturni zbornik, str. 16–19. 175 Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957.

89 vsak obdržal svojo veroizpoved, pri tem pa so dorekli veroizpoved otrok. Kljub takim dogovorom so družine razli čnih veroizpovedi znale funkcionirati in so spoštovale veroizpoved enega in drugega zakonca.

Slika 29: Poroka okrog leta 1900, ko sta se pri hiši poro čila dva para. 176

Mladi so se v preteklosti spoznavali na razli čne na čine. Kme čki ljudje so se največkrat spoznavali ob raznih kme čkih opravilih, ki so jih delali v družbi sosedov, znancev in prijateljev, vaš čanov in drugih delavcev. Ker so opravila, kot je spravilo sena, mletje žita (delo ob »mašinu«), li čkanje koruze, »lüpanje semena«, zahtevala ve č pridnih rok, so ljudje hodili drug drugemu pomagat. Ob takih opravilih se je marsikdaj spletla tudi ljubezen, ki so jo okronali s poroko. Spoznavali pa so se tudi na veselicah, ki so se odvijale v doma čih gostilnah. Zato so se ljudje poro čali ve činoma s sovaš čani ali z mladimi iz sosednjih vasi, kajti hodili so peš ali s kolesom in zato dale č niso šli. Pa kljub temu zasledimo tudi poroke z ženini oz. nevestami od dale č. Mladi so se spoznali tudi na raznih sezonskih in kme čkih delih v raznih krajih doma in v tujini. Na takih sezonskih delih je marsikdaj vzplamtela ljubezen in so se poro čili.177

176 Zasebni arhiv Dragice Gredar. 177 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

90

Med leti 1931 in 1941 so v župniji Gornja Lendava bile 404 poroke. Pri 97 porokah, kar je 24 % vseh porok, sta bila ženin in nevesta iz iste vasi. Pri 131 porokah, kar znaša 32 % vseh porok, sta bila ženin in nevesta iz sosednjih vasi, ki so mejile druga na drugo. Pri tem so upoštevane tudi sosednje vasi, ki so spadale v dve razli čni župniji. Najve č porok pa je bilo, ko sta ženin in nevesta bila iz razli čnih vasi z Gori čkega ali Ravenskega. To so vasi, ki so odmaknjene druga od druge do deset kilometrov, razmetane po Gori čkem in okolici. Takih porok je bilo 151 ali 37,4 %. Med vsemi porokami je dvanajst tudi takih, kjer ženin ali nevesta prihajata iz drugega konca Slovenije, pa tudi iz Hrvaške in Srbije. Najve čkrat gre v takih primerih za ženine, ki so v naših krajih dobili službo kot žandarji, podpregledniki, komandirji in inšpektorji, kar je pri ženinih tudi zapisano. Ker so ljudje hodili na delo v tujino, so se tudi tam spoznavali in med sabo poro čali. Tako imamo v vseh letih trinajst porok, kjer je ženin ali nevesta iz tujine, torej iz Avstrije ali Madžarske. Ženini oziroma neveste iz Avstrije so bili iz razli čnih krajev od blizu in tudi od dale č, kamor so ljudje hodili na posestva, v gostilne ali hotele delat (Bonisdorf, Jennersdorf, Graz, Wald …), medtem ko sta dva ženina iz Madžarske iz sosednji krajev, kjer živijo Porabski Slovenci (Gornji Senik, Körmend).

91

7 SMRT V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941

7.1 Mrliške cerkvene mati čne knjige

Pri analizi smrti sem uporabila Mrtvaško knjigo župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava. Obravnavana leta so zapisana v knjigi številka VI, ki zajema vpise smrti od 1. januarja 1930 do 25. avgusta 1951.

Slika 30: Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951 178

Mrtvaška knjiga zajema dvanajst rubrik, v katere so zapisovali: 1. zaporedno številko (teko če število), 2. dan smrti, 3. dan pogreba, 4. kraj smrti in bivališ če, 5. ime, priimek, poklic umrlega, pod njim pa ime, priimek staršev oziroma zakonskega sodruga, 6. vero, 7. spol, 8. čas in kraj rojstva,

178 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951. Foto: D. K.

92

9. bolezen, vzrok smrti, 10. duhovnika, ki je bolnika previdel, podeljene zakramente, 11. duhovnika, ki je mrli ča blagoslovil, 12. pokopališ če, kamor so mrli ča pokopali.

Slika 31: Rubrike v mrtvaški knjigi župnije Gornja Lendava 179

7.2 Obredi ob smrti

Smrt je del življenjskega ciklusa, in čeprav ljudi navdaja s tesnobo in žalostjo, so tudi ob smrti razvili dolo čene rituale in obi čaje. Tako kot so se v preteklosti otroci rojevali doma, so ljudje tudi umirali doma, bodisi od starosti, bolezni ali nesre če. Če je vas imela zdravnika, so ga poklicali k bolniku ali ponesre čencu, če ne, pa so starejši ljudje človeka pregledali in ga oklicali za mrtvega.180 Mrli č je v preteklosti obvezno ležal doma, na svojem domu in to dve no či zapored. Mrli ča so oblekli v prazni čno obla čilo, najve čkrat je to bila poro čna obleka ali katera druga, ki so jo ve čkrat, še posebej pa pri starih ljudeh, že vnaprej shranili za pogreb. Nato so mrli ča dali na tako imenovan oder, sestavljen iz desk, preko katerih so dali bel prt in vzglavnik. Mrli č je na takem

179 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951, str. 45. Foto: D. K. 180 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č.

93 odru ležal dve no či, svojci in sosedje pa so ob njem bedeli in molili. V tem času je vaški mizar za mrli ča naredil krsto, za katero je mrli ča prej tudi izmeril. Tik pred pogrebom so mrli ča dali v krsto in ga odnesli na dvoriš če. Pri odprti krsti so se na dvoriš ču doma či z župnikom poslovili od umrlega. Nato so ga pokrili in ga na mrliškem stolu nesli na pokopališ če. V vasi, kjer je stala cerkev, torej v Gornji Lendavi, so mrli ča še prej nesli v cerkev, kjer je bila maša zadušnica, in nato na pokopališ če, kjer so ga pokopali. Šele kasneje so imeli mrliški voz, s katerim so mrtve v krstah vozili od doma na pokopališ če. Doma či so za pokojnega spletli vence iz smrekovih vej, pušpana in rož. Poleti so rože nabrali doma na vrtu, pozimi pa so rože izdelali iz krep papirja. Vence so po pokopu položili na grob pokojnega. Pogreba so se ljudje udeležili oble čeni v črnino. Prav tako so v črnini doma či pokojnika žalovali leto dni.181

Slika 32: Slovo od umrlega na domu, Gornja Lendava okrog leta 1950 182

Romi imajo podobne navade ob smrti, ki je tretji najpomembnejši dogodek v njihovem življenju. Svoje mrtve pokopavajo na vaškem pokopališ ču. Ob pokojniku bedijo na njegovem domu. Do mrtvih čutijo veliko strahospoštovanje in jih ne smejo preklinjati, saj je to najhujši prestopek. Če

181 Po pripovedovanju Viktorije Krpi č. 182 Zasebni arhiv družine Krpi č.

94 kdo prekolne njihovo pokojno mater, je ta zlo čin tako hud, kot če bi ubil človeka. Tako spoštujejo mrtve in ohranjajo spomin nanje.183

7.3 Število umrlih

Med leti 1931 in 1941 je v župniji Gornja Lendava umrlo 793 ljudi.

Tabela 17: Število in delež umrlih med leti 1931 in 1941 184

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 98 70 98 69 79 74 85 68 61 52 39 umrlih delež 12,36 8,83 12,36 8,70 9,96 9,33 10,72 8,57 7,69 6,56 4,92 umrlih

Grafikon 18: Število umrlih med leti 1931 in 1941

120

100

80

60

40

20

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

število umrlih

Iz grafikona je razvidno, da je bilo najve č umrlih v letih 1931 in 1933, in sicer 98, kar znaša 12,36 %. Vmes je bilo umrlih za tretjino manj. Po letu 1933 je umrljivost padla za tretjino na 69, nato je od leta 1934 do leta 1937 po časi naraš čala. Po letu 1937, ko je bilo 85 umrlih oziroma 10,72 %, je umrljivost precej hitro padala in se leta 1941 ve č kot prepolovila glede na leto 1931.

183 Romski kulturni zbornik , 2013, str. 18-19. 184 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

95

Tako je leta 1941 bilo le še 39 umrlih oziroma 4,92 %. Da je po letu 1939 veliko manj umrlih, je vzrok v odcepitvi štirih vasi, vendar se je umrljivost tudi v drugih vaseh nižala.

Tabela 18: Število umrlih in delež po mesecih med leti 1931 in 1941 185

JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC število 90 94 85 71 67 48 45 50 57 60 61 65 umrlih delež 11,35 11,85 10,72 8,95 8,45 6,05 5,67 6,31 7,19 7,57 7,69 8,20 umrlih

Grafikon 19: Število umrlih po mesecih med leti 1931 in 1941

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

število umrlih

Iz grafikona je razvidno, da je najve č ljudi umrlo v zimskih mesecih, to je januarja in februarja. Februarja je umrlo najve č, 94 ljudi, kar predstavlja skoraj 12 % vseh umrlih. Sledi mu januar, ko je umrlo 90 ljudi, naslednje mesece pa jih je umrlo vedno manj. Najmanj ljudi je umrlo v poletnih mesecih, junija, julija in avgusta, ko je umrlo 50 in manj ljudi oziroma okrog 6 %. V jesenskih mesecih se število umrlih spet malo pove ča, vendar jih je umrlo precej manj kot januarja in februarja. Oktobra, novembra in decembra je število umrlih okrog 60, kar predstavlja od 7 do 8 % vseh umrlih. Vzrok,

185 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

96 da je najve č ljudi umrlo v zimskih mesecih, je verjetno v tem, da so takrat tudi najve čje možnosti za razli čne prehlade in virusne bolezni, prav tako pa so starejši ljudje bolj pogosto umirali v zimskih in pomladnih mesecih, ko je organizem na splošno oslabljen in izpostavljen.

Tabela 19: Število umrlih moških in žensk med leti 1931 in 1941 186

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 število 38 33 53 40 49 35 44 29 34 23 19 moških število 60 37 45 29 30 39 41 39 27 29 20 žensk

Grafikon 20: Število umrlih moških in žensk med leti 1931 in 1941

70

60

50

40

30

20

10

0 1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941

moški ženske

Že od nekdaj je veljalo prepri čanje in tudi statistika tako kaže, da ženske živijo dlje kot moški. Po tem bi tudi sklepali, da umre ve č moških kot žensk, pa vendar velikokrat ni tako. Analiza umrljivosti moških in žensk je bila zato toliko bolj zanimiva. Od leta 1931 do 1941 je skupno umrlo 397 moških in 396 žensk. Če primerjamo oba spola, ugotovimo, da je v teh enajstih letih umrla le ena ženska manj kot moških. Pa vendar je po letih ta umrljivost zelo razli čna. Leta 1931 je umrlo 60 žensk in le 38 moških, kar je za tretjino

186 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

97 ve č žensk. Tudi leta 1932 je umrlo ve č žensk. Nato si sledijo tri leta, ko je umrljivost moških ve čja. Leta 1937 in 1938 je spet umrlo ve č žensk, leta 1939 ve č moških in zadnji dve leti spet ve č žensk. Umrljivost glede na spol tako niha. Na splošno gledano se umrljivost od leta 1931 do 1941 znižuje pri obeh spolih in se prepolovi pri moških, pri ženskah pa je umrljivost leta 1941 glede na leto 1931 za dve tretjini nižja. Vzrok je verjetno v tem, da je od leta 1939 bilo pod župnijo za tretjino manj vasi, pa tudi zdravstvene razmere so se po časi izboljševale. Leta 1939 je v župnijo prišla izučena babica, ki je skrbela tudi za bolne in ostarele, kar je zagotovo tudi vplivalo na zmanjšanje umrljivosti ljudi. Glavni vzrok znižanja umrljivosti pa je seveda v tem, da je v župnijo spadalo manj vasi in s tem manj prebivalstva. Umrljivost moških in žensk je bila v obravnavanih letih torej enaka, saj je umrlo skoraj enako število moških in žensk, razlika je le za enega človeka.

7.4 Starost umrlih

Z analizo starosti umrlih lahko precej natan čno ugotovimo, kakšne so bile življenjske razmere ljudi v času obravnavanih let. Med leti 1931 in 1941 sem ugotovila, da je med umrlimi bilo najve č dojen čkov do enega leta starosti. V enajstih letih je tako umrlo 224 dojen čkov, kar znaša 28,25 % vseh umrlih. Umrljivost dojen čkov je bila zelo visoka, saj so bile razmere težke, ob rojstvih so bile zraven le priu čene ženske, saj so le redke bile izu čene za poklic babice. Zdravil je bilo na podeželju malo, in čeprav je bil zdravnik tam prisoten, je velikokrat prepozno prišel do bolnika, da bi ga lahko zdravil. Družine so bile velike, ženske so rojevale po ve čkrat, tudi v starejših letih in vse to je tudi vplivalo na umrljivost novorojen čkov. Kasneje je umrljivost veliko manjša in precej ljudi je do čakalo tudi starost nad 70 let.

98

Tabela 20: Število in delež umrlih po starostnih skupinah med leti 1931 in 1941 187

0-1 1-4 5-10 11-15 16-25 26-40 41-50 51-60 61-70 71-80 nad

let let let let let let let let let let 80 let število 224 59 15 6 27 47 26 64 121 157 47 umrlih delež 28,25 7,44 1,89 0,76 3,40 5,93 3,28 8,07 15,26 19,79 5,93 umrlih

Grafikon 21: Število umrlih po starostnih skupinah med leti 1931 in 1941

250

200

150

100

50

0 0-1 1-4 5-10 11-15 16-25 26-40 41-50 51-60 61-70 71-80 nad 80

število umrlih

Iz grafikona je razvidno, da je najve čje število umrlih, kar 28,25 %, do prvega leta starosti, torej novorojen čkov, ki so v letih med 1931 in 1941 številno umirali. Nato umrljivost hitro pade, saj je otrok med prvim in četrtim letom starosti umrlo veliko manj, le 7,44 %. Do 15. leta starosti se umrljivost še niža, med 11. in 15. letom starosti je umrlo najmanj otrok, le šest ali 0,76% vseh umrlih. Nato se umrljivost za čne dvigovati in med aktivnim prebivalstvom je najve čje število umrlih od 26. do 40. leta starosti, kar znaša 5,93 %. V starosti od 41. do 50. leta je umrljivost spet nižja, po 50. letu pa se za čne dvigovati. Najve č umrlih je v starosti med 71. in 80. letom, ko znaša umrljivost 19,79 %, starih nad 80 let pa je umrlo 5,93 % ljudi, ki so ve činoma umirali od starosti in slabosti. Zanimivo je, da je umrljivost višja

187 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

99

pri ljudeh v starosti od 26 do 40 let. Ti ljudje so umirali predvsem zaradi plju čnice, jetike, tuberkuloze in kašlja, pri mladih ženskah pa so se poleg naštetih našli tudi drugi vzroki smrti, kot so zastrupitev krvi, umrla pri porodu, izkrvavitev, abortus in podobno.

Slika 33: Nagrobnik umrle deklice leta 1938 188

Tabela 21: Število in delež umrlih otrok do 15. leta in starejših od 60 let med leti 1931 in 1941 189

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 otroci do 51 31 39 28 26 17 31 26 23 25 7 15 let delež 52,04 44,29 39,80 40,58 32,91 22,97 36,47 38,23 37,70 48,08 17,95 starejši od 60 30 24 36 25 38 41 36 25 25 18 27 let delež 30,61 34,29 36,73 36,23 48,10 55,41 42,35 36,76 40,98 34,61 69,23

Če primerjamo umrljivost otrok do 15. leta starosti in umrljivost starejših od 60 let, vidimo, da je bila umrljivost pri mladih veliko ve čja kot pri starejših ljudeh. Do 15. leta starosti je leta 1931 umrlo ve č kot 50 % vseh umrlih. Tudi

188 Foto: Danijela Krpi č, 2014. 189 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

100 za ostala leta je ta delež visok, saj znaša okrog 40 % med leti 1932 in 1935. Le leta 1936 se je odstotek umrlih otrok znižal na 23 %, v letih, ki sledijo, pa je spet višji in presega 36 % vseh umrlih. Delež umrlih nad 60 let je temu primerno nižji, le leta 1936, ko je nižji odstotek umrlih otrok, je delež umrlih nad 60 let visok in presega 55 %. Najve č umrlih nad 60 let je v letu 1941, ko preseže 69 %, v tem letu pa je delež otrok do 15. leta starosti nizek in doseže skoraj 18 %. V tem letu se je pri čela druga svetovna vojna, zaradi katere so moški bili vpoklicani in so morali iti na bojiš če. Vojna pa je predvsem pri starejših ljudeh vzbudila tudi strah in spomine na prvo svetovno vojno. Strah pred grozotami vojne, lakoto, skrivanjem in bežanjem je v ljudeh vzbudil ob čutke, ki so zagotovo tudi vplivali na zdravje in s tem na ve čjo umrljivost starejših ljudi.

7.5 Vzroki za smrt

Verjetno najbolj zanimivi in iz črpni podatki o življenju ljudi so zapisi o vzrokih smrti. Cerkvene mati čne mrliške knjige natan čno navajajo vzroke smrti, ponekod zapisane tudi v latinici, v letu 1941 pa so ti zapisi v madžarskem jeziku. Podatki o vzrokih za smrt nam tako natan čno opisujejo sliko zdravstvenega stanja in življenja ljudi. Vzrokov smrti je veliko, našla sem 57 razli čnih zapisov, zakaj je človek umrl in le v sedmih primerih tega zapisa ni bilo. Najve čkrat se pojavi kot vzrok smrti starost, sledi ji plju čnica, za katero so umirali tudi mladi, nato pa slabost, kašelj in druge bolezni. Slabost je bila najve čkrat tudi napisana kot vzrok smrti novorojen čkov. Velikokrat pri dojen čkih zasledimo tudi kot vzrok smrti prirojeno slabost, kašelj, jetiko, oslovski kašelj, pri otrocih pa tudi plju čnico, poparitev z vrelo vodo, utopitev in podobno. Pri mladih najve čkrat zasledimo kot vzrok smrti plju čnico in tuberkulozo, pri starejših ljudeh nad 70 let pa starost, iz črpanost, sr čno oslabelost ter druge bolezni, ki pa jih najdemo tudi pri ljudeh srednjih let.

101

Tabela 22: Število in delež vzrokov za smrt med leti 1931 in 1941 190

število število vzrok smrti delež vzrok smrti delež primerov primerov starost 171 21,56 revmatizem 4 0,50 plju čnica 145 18,28 črevesni rak 4 0,50 slabost 74 9,33 astma 3 0,38 kašelj 71 8,95 vnetje črevesja 3 0,38 sr čna kap 30 3,78 želod čni kr č 3 0,38 jetika (plju čna jetika) 29 3,66 črevesna bolezen 2 0,25 prirojena slabost, od 29 3,66 možgansko vnetje 2 0,25 rojstva slabo razvito tuberkuloza 29 3,66 črne koze (osepnice) 2 0,25 želod čni rak 23 2,90 zastrupitev 2 0,25 oslabelost srca 17 2,14 slabokrvnost 2 0,25 vodena bolezen, 12 1,51 gliste 2 0,25 vodenica sr čna bolezen 10 1,26 otrok umrl pri porodu 2 0,25 možganska kap 9 1,13 rak na prsih 1 0,13 prezgodnje rojstvo 8 1,01 izkrvavitev 1 0,13 oselski kašelj demenca 8 1,01 1 0,13 (oslovski kašelj) (dementia senilis) prehlad 8 1,01 rak na jetrih 1 0,13 telesna oslabelost 7 0,88 rumenica 1 0,13 rak 7 0,88 sr čna hiba 1 0,13 vnetje materni čne želod čna bolezen 6 0,76 1 0,13 sluznice, endometritis sušica 6 0,76 protin 1 0,13 umetni splav opekline, poparjeno 6 0,76 1 0,13 (procuratio abortus) kostna jetika 5 0,63 sifilis 1 0,13 umrla pri porodu umrl pri operaciji 5 0,63 1 0,13 otroka slepi ča davica 5 0,63 nesre ča, padel z voza 1 0,13 vnetje plju č 4 0,50 samomor, obesil se je 1 0,13 nezgoda pri podiranju, otrok utonil v mlaki 4 0,50 1 0,13 umorjena zastrupitev krvi 4 0,50 uboj 1 0,13 ustreljen od sr čni kr č 4 0,50 1 0,13 grani čarjev griža 4 0,50

190 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

102

Le pri sedmih primerih vzrok smrti ni zapisan, najverjetneje ga niso vedeli, kajti pri vsakem umrlem so vedno bili natan čno zapisani vzrok smrti in drugi zahtevani podatki po rubrikah. Pri ve č primerih lahko zasledimo pri opisu vzroka smrti pripis »dr. Lukman«, ki je bil zdravnik v Gornji Lendavi. Najverjetneje so pri hujših boleznih poklicali tudi zdravnika oz. je umrlega morebiti že dlje časa tudi zdravil, in je potem pripis zdravnika pomenil, da je potrdil bolezen in vzrok smrti. Kar nekaj primerov sem našla, ko so bile smrti zelo krute, neprijetne, kot je npr. utopitev otroka v mlaki, smrt ženske pri abortusu (pripis procuratio abortus), izkrvavitev pri porodu, uboj, ustreljen od grani čarjev, nesre ča (padel z voza), smrt enoletnega otroka zaradi želod čnega raka in smrt štiriletnika zaradi sr čne kapi. A bolezen ne izbira, tudi nesre ča ne, zato so ljudje tudi v preteklosti umirali iz najrazli čnejših vzrokov, tudi neprijetnih in nerazumljivih.

Slika 34: Vzrok smrti je v časih zapisan tudi v ljudskem izrazu (božji šlak).191

191 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951, str. 15. Foto: D. K.

103

7.6 Kraj smrti

Župnija Gornja Lendava je med leti 1931 in 1941 zajemala dvanajst vasi, ki so razli čno velike. Najpomembnejša in najve čja je vas Gornja Lendava, okrog katere so razmetane druge vasi. Junija 1939 so se štiri vasi odcepile od župnije. Od takrat dalje se tudi smrti v tistih vaseh niso ve č vpisovale v cerkvene mati čne knjige. Pri analizi smrti je bilo zanimivo pogledati tudi število smrti po posameznih vaseh. Tako sem lahko ugotovila, kje je bil najve čji delež smrti.

Tabela 23: Število umrlih po vaseh v župniji Gornja Lendava med leti 1931 in 1941 192

1931 1932 1933 1934 1935 1936 1937 1938 1939 1940 1941 skupaj Doli č 10 8 15 6 11 14 13 7 4 88 Gornja 16 16 12 19 13 10 10 13 16 19 11 155 Lendava Kova čevci 5 4 1 4 5 2 4 2 4 5 2 38 Kruplivnik 8 12 6 2 4 4 4 4 4 2 2 52 Kuzma 9 3 9 4 6 8 3 1 43 Matjaševci 3 3 6 5 1 8 6 3 1 36 Motovilci 5 2 4 5 4 2 8 7 5 4 4 50 Otovci 5 2 4 4 4 1 6 2 1 4 33 Radovci 6 3 5 3 6 2 6 1 1 3 3 39 Trdkova 8 9 14 5 4 8 9 5 11 73 Vadarci 5 1 7 2 5 4 8 4 4 7 1 48 Vidonci 18 7 15 10 16 12 13 15 8 11 12 137 Kukojca 1 1 D. Slave či

192 Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951.

104

Grafikon 22: Število umrlih po vaseh med leti 1931 in 1941

1 Dolič 137 88 Gornja Lendava

48 155 Kovačevci

73 Kruplivnik 38 Kuzma 39 33 52 Motovilci 36 43 50 Matjaševci Otovci Radovci

Iz tabele in grafikona lahko razberemo, v kateri vasi je bilo najve č umrlih in v kateri najmanj. Najve čje število umrlih je imela najve čja vas Gornja Lendava, sledi ji vas Vidonci, nato Doli č, Trdkova, Kruplivnik in Motovilci. Preostale vasi so imele manj umrlih. Če primerjamo vasi, vidimo, da najve čjima vasema v župniji sledita dve vasi, ki sta leta 1939 prešli pod drugo župnijo, to sta Doli č in Trdkova, ki sta zelo mo čni vasi in sta v sosednji župniji predstavljali najmo čnejši naselji tako po številu rojstev kot po številu smrti in drugih dogodkov. Med drugimi vasmi, ki so ostale pod župnijo Gornja Lendava, lahko razberemo, da je bilo manj umrlih, številke se gibljejo med 30 in 40 v enajstih letih. Povpre čno to predstavlja štiri umrle na leto. Manjše vasi so seveda imele manj umrlih, a tudi manj rojstev. Skupno je župnija Gornja Lendava med leti 1931 in 1941 imela 1.486 rojstev in 793 smrti. Povpre čni naravni prirast župnije je znašal 63. Najve čji naravni prirast sta imeli naselji Gornja Lendava in Vidonci, najmanjši pa naselje Trdkova. Naselji Kova čevci in Otovci sta imeli naravni prirast pod 30, v ostalih vaseh se je naravni prirast gibal med 30 in 60. Župnija je v povpre čju imela precej visok naravni prirast, vendar pa sta se tako nataliteta kot mortaliteta od leta 1931 do leta 1941 po časi zniževali.

105

8 ZAKLJU ČEK

Namen moje diplomske naloge je bil raziskati in predstaviti prebivalstvo župnije Marijinega Vnebovzetja v Gornji Lendavi na podlagi cerkvenih mati čnih knjig. Z analizo prebivalstva sem tako spoznala cerkvene mati čne knjige in naredila raziskavo prebivalstva med leti 1931 in 1941, obenem pa opisala župnijo in kraj, kjer je veliko vlogo skozi zgodovino odigrala gospoš čina Gornja Lendava. Še danes je kraj, ki se od leta 1952 imenuje Grad, tesno povezan z gradom Grad, neko č imenovanem Gornja Lendava. Tako grad kot župnija sta bila na tem obmo čju prisotna že konec 12. stoletja, ko je ozemlje prišlo v roke rodbini Amade. Lastniki so se z leti menjavali in pridobivali na veljavi, saj je gornjelendavsko posestvo obsegalo celotno Gori čko in Ravensko. Naselje Gornja Lendava je tako postalo pomembno upravno in vojaško središ če Slovenske krajine (madžarsko Tótság). Gornja Lendava je že v 15. stoletju dobila tudi tržne pravice. Župnija Gornja Lendava je pražupnija in se je razvijala vzporedno z gospoš čino. Cerkev je tu stala že v za četku 13. stoletja, vendar pa je sedanjo podobo dobila konec 14. oziroma v za četku 15. stoletja. Danes je to eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju. Cerkev je posve čena Mariji Vnebovzeti, ki svoj najve čji praznik slavi 15. avgusta. V nalogi sem opisala zgodovino župnije, ki je v 14. stoletju obsegala 24 vasi, kasneje pa so se nekatere odcepile v novonastale župnije, ki so se takrat po časi ustanavljale. Gori čko so pretresli tudi vpadi Turkov v 16. stoletju, prav tako pa je to obmo čje zajela mo čna reformacija. Kljub protireformaciji se je protestantska vera tu hitro razširila in prevzela skoraj vse rimskokatoliške župnije in cerkve. Vzrok temu so bili tudi ogrski vladarji, ki so prestopali v protestantsko vero in za seboj potegnili tudi podložno prebivalstvo, saj je veljalo pravilo, kakršne vere vladar, takšne tudi podložniki. Reformacija je bila uspešna tudi zaradi ogrske oblasti, ki je bila do drugih veroizpovedi tolerantnejša od avstrijske. V Prekmurju se je ohranila evangeli čanska veroizpoved, prav tako pa pestro versko sliko dopolnjujejo poleg evangeli čanov še kalvinci, baptisti, binkoštniki in adventisti. Katolištvo pa je

106 znova zaživelo z ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777, kamor je spadala tudi župnija Gornja Lendava. Prekmursko prebivalstvo je preživelo dolga stoletja ogrske oblasti, ki je fevdalne odnose obdržala vse do konca 19. stoletja. Zato je to obmo čje imelo druga čen razvoj in je bilo od drugih slovenskih pokrajin izolirano, kar se še danes kaže v druga čnem nare čju, kulturi in gospodarskem razvoju. Po prvi svetovni vojni je bilo Prekmurje priklju čeno k mati čni državi, Kraljevini SHS. Leta 1920 je s trianonsko pogodbo bila dolo čena nova meja, ki pa je prekmursko prebivalstvo lo čila, saj je velik del Slovencev ostalo zunaj meje. Meje župnije so se tako po letu 1921 spet spreminjale, saj je župnija Gornja Lendava dobila še naselje Trdkova, ki je prej spadalo v župnijo Gornji Senik, ta pa je po novi razmejitvi ostal na madžarski strani. Župnija je do leta 1939 obsegala dvanajst vasi. Junija 1939 se je ustanovila nova župnija Kuzma, ki je bila podružnica župnije Gornja Lendava in je leta 1964 postala samostojna župnija. Vse župnije so takrat bile priklju čene naddekanatu Maribor. Med 2. svetovno vojno je cerkveno administrativno vodstvo spet prevzela sombotelska škofija. Prekmurje je junija 1964 postalo sestavni del mariborsko-lavantinske škofije, od leta 2006 pa je sestavni del novonastale škofije Murska Sobota.

Glavna tema moje diplomske naloge je prebivalstvo župnije Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava med leti 1931 in 1941. Na podlagi cerkvenih mati čnih knjig sem analizirala rojstva, poroke in smrti med izbranimi leti in s tem ugotavljala gibanje prebivalstva, velikost župnije in njen razvoj. V župnijskem uradu Grad (nekdaj Gornja Lendava) sem našla skrbno shranjene cerkvene mati čne knjige, ki sem jih uporabila za diplomsko delo. V župniji Gornja Lendava so se cerkvene mati čne knjige vodile od leta 1738. V njih so duhovniki zapisovali podatke o rojstvih, porokah in smrti. Iz teh podatkov je mo č razbrati velikost župnije, katere vasi so spadale v župnijo, kdaj in kako so se odcepile, saj je tudi župnija Gornja Lendava v preteklosti bila veliko ve čja, kot je danes. Prav tako pa izvemo vse podatke o njenih prebivalcih. Za obdelavo podatkov sem izbrala obdobje med leti 1931 in

107

1941, saj je to obdobje med obema vojnama, ki pa še ne sluti prihoda naslednje vojne. Ta pride leta 1941, ko Prekmurje spet pade pod madžarsko okupacijo, za četek vojne pa je vplival tudi na življenja ljudi. V obravnavanih letih je župnija obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava (Grad), Vidonci, Kova čevci, Otovci, Radovci, Kruplivnik, Vadarci, Motovilci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Doli č. Ker sta v naseljih Doli č in Vadarci romska zaselka, sem v nalogi na kratko opisala tudi zgodovino in potek naselitve Romov v Sloveniji in Prekmurju ter njihove obi čaje ob treh najpomembnejših dogodkih v življenju, rojstvu, poroki in smrti.

V obdobju od leta 1931 do leta 1941 se je v župniji rodilo 1.486 otrok, poroke so bile 404, umrlo pa je 793 ljudi. Za to obdobje lahko vidimo, da je bil pozitiven naravni prirastek, saj se je rodilo skoraj dvakrat toliko otrok, kot je bilo umrlih. Rojstva v obravnavanih letih nam povedo, da se je število rojstev od leta 1931 po časi zmanjševalo, najmanj rojenih pa je bilo v letu 1941. Vzrok temu je odcepitev štirih vasi, ki so bile po juniju 1939 vklju čene v župnijo Kuzma in so se za te prebivalce za čele voditi knjige v tisti župniji. Prav tako pa je vzrok zniževanja rojstev v pri četku druge svetovne vojne, ki je odlo čilno vplivala na življenja ljudi. Zaradi tega je bilo v tem letu tudi manj porok. Najverjetneje so moške vpoklicali v vojsko, zato bi bilo zanimivo raziskovati še naslednja leta, ki so sledila. Od aprila 1941 je bilo Prekmurje pod madžarsko okupacijo in knjige so se nato vodile v madžarskem jeziku. Pri analizi rojstev sem ugotovila, da je bilo najve č rojstev v mesecu oktobru, za kar je vzrok v porokah in spo četju otrok. Najve č porok je namre č bilo v zimskem času, to je od Božica do pusta, in zato je posledi čno bilo tudi najve č rojstev po devetih mesecih, to je v mesecu oktobru in novembru, ki ima sicer manjše število rojstev, pa kljub temu visoko glede na druge mesece. Življenjski cikel človeka je bil tesno povezan z delom na kmetiji, zato take dogodke zasledimo v tistem letnem času, ki je bil primeren tako glede dela in časa kot tudi iz verskega prepri čanja in obi čajev tukajšnjih ljudi. Naslednji podatki o rojstvih so mi povedali število rojenih de čkov in

108 deklic, ki je zanimivo pokazalo, da se je v teh letih v župniji rodilo ve č deklic kot de čkov, vendar je deklic bilo ve č le za slaba 2 %. Pri analizi rojstev sem dobila tudi druge zanimive podatke, kot je število nezakonskih otrok, prisotnost babice in zdravnika pri porodu, število mrtvorojenih, podatke o starših in njihovih poklicih ter podatke o kraju rojstva, o krstu in botrih. Ker sem obravnavala cerkvene mati čne knjige, je bila rojstna knjiga tudi krstna in so se rojstva vpisovala ob krstu otroka, v knjigi pa je bila posebna rubrika o datumu rojstva. Tako sem pri analizi teh knjig lahko obdelala le podatke rimskokatoliških prebivalcev, saj so bili le-ti vpisani v cerkvene mati čne knjige. Ker pa je odstotek prebivalstva druge veroizpovedi majhen, lahko dobimo približno sliko prebivalstva župnije Gornja Lendava. Prebivalstvo evangeli čanske veroizpovedi je spadalo pod cerkveno ob čino Bodonci. Pri analizi porok sem dobila podatke o številu porok skozi leto, o starosti nevest in ženinov, o stanu in kraju bivanja, o starostni razliki med nevesto in ženinom ter o krajih, od koder so prihajali. Poroke so v tem obdobju bile 404. Najve č porok je bilo v mesecu februarju in to kar 45 % vseh porok, kar je povezano z življenjem na kmetiji in obi čajem, da se lahko ženiš v času od Boži ča do pusta. V postnem času se v preteklosti niso smeli poro čiti, so se pa v manjšem številu poro čali tudi v drugih mesecih. Najmanj porok je bilo v poletnem času, ko je delo na kmetijah zahtevalo pridne roke in ljudje slavju niso namenjali časa. Pri analizi starosti ženinov in nevest sem ugotovila, da so povpre čno ženini bili stari med 27 in 31 let, neveste pa med 24 in 28 let. Za tisti čas je to bila kar visoka starost za poroko, saj so se v preteklosti prej poro čali kot danes. Vzrok temu sem našla v dejstvu, da je gori čko prebivalstvo živelo na manjših kmetijah, kjer so bile velike družine in poro čiti se na drugo kmetijo z veliko otrok je bilo težko. Zaradi tega so ljudje že v rani mladosti hodili na sezonska dela in se tudi izseljevali. Zato sem predvidela, da je to bil tudi vzrok, da so se ženili pri višji starosti. Med analizo sem ugotovila, da se je ponovno poro čilo 27 vdovcev in 25 vdov, od tega je bilo pet porok, ko sta bila oba že vdova oziroma vdovec. Mladi so prihajali iz sosednjih vasi ali iz iste vasi, najve č porok pa je bilo, ko sta nevesta in

109

ženin prihajala iz razli čnih vasi z Gori čkega. Nekaj porok v tem obdobju sem zasledila, ko je eden od mladoporo čencev prihajal iz tujine, torej iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Srbije ali pa iz zelo oddaljenih krajev Slovenije. Taki pari so se najve čkrat spoznali na sezonskem delu v tujini, nekateri pa so prišli v župnijo Gornja Lendava tudi delat in so potem tu ostali, se poro čili in si ustvarili družino. Pri analizi smrti v župniji Gornja Lendava sem obravnavala 793 smrti med leti 1931 in 1941. Podatki v knjigah zajemajo dan smrti in pogreba, poklic umrlega in druge podatke o rojstvu in starših ter najbolj zanimiv podatek vzrok smrti. Število umrlih se je skozi leta spreminjalo in je bilo eno leto višje, drugo leto nižje, vendar je po letu 1937 za čelo po časi upadati. Leta 1941 je bilo najmanj umrlih zaradi manjšega obsega župnije. Najve č ljudi je umrlo v zimskih mesecih, to je januarja in februarja, pa tudi marca, za kar je vzrok v ve čji izpostavljenosti raznim prehladom in drugim boleznim, predvsem starejših ljudi, ki so v tem času pogosteje obolevali in umirali. V poletnih mesecih je bilo najmanj umrlih. Pri analizi spola umrlih sem ugotovila, da je umrlo skoraj enako število moških in žensk, saj je v tem obdobju umrla le ena ženska manj. Podatek je zelo zanimiv, saj statistike kažejo, da moški prej umirajo in ženske dlje živijo. Pri obravnavi starosti umrlih sem ugotovila, da je najve č umrlih bilo dojen čkov v starosti do enega leta, in sicer je v tem obdobju umrlo 224 dojen čkov, kar znaša 28,25 % vseh umrlih. Umrljivost dojen čkov je v tem obdobju bila še zelo visoka, saj zdravil še ni bilo veliko, pa tudi porodi so potekali doma, prisotnost zdravnika pa ni bila vedno zagotovljena. Med drugimi starostnimi skupinami je bilo veliko umrlih v starosti od 71 do 80 let, in sicer 19,8 %. Najbolj zanimiv podatek v mrtvaški knjigi so bili vzroki smrti. Pri vsakem vpisu umrlega je tako dodan zapis o vzroku smrti, kjer so navedene bolezni in drugi vzroki. Najve čkrat je vzrok smrti bila slabost, še posebej pri novorojen čkih, pri mladih ljudeh so bili pogosti vzroki smrti plju čnica, jetika, tuberkuloza in kašelj, pri ženskah tudi zastrupitev krvi, izkrvavitev, ki je bila pogosta pri porodih in podobno. Starejši ljudje so najve čkrat umirali zaradi starosti in slabosti. Kar nekaj primerov pa sem našla, ko je vzrok smrti bila nesreča. Pri otrocih je to bila

110 utopitev v mlaki ali poparitev z vro čo vodo, pri odraslih ljudeh pa razne nesre če, kot je padec z voza, nesre ča v gozdu, našla pa sem tudi zapis uboj in ustrelitev od grani čarjev. V enajstih letih je bil le en primer samomora. Bolezen tako ni izbirala in ljudje so tudi v preteklosti umirali iz razli čnih vzrokov. Prijetna analiza so bila imena novorojen čkov, ki sem jih zbrala in tako ugotovila, kakšna imena so v preteklosti starši dajali otrokom. Po navadi so starši prvorojencu dali ime po o četu ali starih starših, da se je ime nadaljevalo. V obdobju od 1931 do 1941 so najpogostejša imena za deklice bila Marija, Angela, Ana, Kristina, Terezija in Cecilija. Poleg teh imen se pojavlja še 56 drugih imen, ki so jih deklice dobivale ob rojstvu, 23 deklic pa je dobilo dvojno ime. Pri de čkih so bila najpogostejša imena Jožef, Franc, Anton, Štefan, Karol in Alojz. Poleg teh se pojavlja še 58 drugih imen, pa tudi pri 20 de čkih zasledimo dvojno ime. V času madžarske okupacije, ko so v knjige pisali v madžarskem jeziku, so tudi imena pisali v madžarskih razli čicah, zato v tem času zasledimo sicer slovenska imena, vendar pisana v madžarski razli čici, kot je Janos, Joszef, Andras, Erszebet, Ilona in Joszefa, pa tudi nova madžarska imena, ki jih Slovenci praviloma niso dajali.

Analiza podatkov o prebivalcih je vedno zanimiva, saj nam ponudi vpogled v življenje ljudi v dolo čenem obdobju, v njihove navade, na čin in kulturo življenja. Tudi sama sem pri analizi podatkov iz cerkvenih mati čnih knjig razbrala veliko o gibanju števila ljudi v župniji Gornja Lendava, o velikosti družin, navadah ob porokah in ob smrti. Celoten življenjski cikel je tako zbran v knjigah, ki so neprecenljiv vir podatkov o naših prednikih in o njihovem življenju. Zato moramo take vire ohranjati in jih tudi ponuditi mladim, da bodo spoznali svojo preteklost, zgodovino kraja in kulturo svojih prednikov.

111

9 VIRI IN LITERATURA

9.1 ARHIVSKI VIRI

1. Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava, št. VIII., 1927–1937. 2. Rojstna in krstna knjiga župnije Gornja Lendava, št. IX., 1938–1951. 3. Poro čna knjiga župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957. 4. Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951. 5. Fotografski arhiv družine Krpi č. 6. Fotografski arhiv Dragice Gredar.

9.2 USTNI VIRI

1. Viktorija Krpi č, 1947, Grad. 2. Ivan Juhnov, 1933, Grad.

9.3 SPLETNI VIRI

1. Franc Kuzmi č, Pregled virov in publikacij o manjših protestantskih cerkvah (zunaj evangeli čanske cerkve AV) v Prekmurju v kontekstu slovensko-madžarskih odnosov v Prekmurju v 20. stoletju, http://www.pomurski-muzej.si/izobrazevanje/gradiva- pomurja/gradivo/pregled-virov-o-protestantskih-cerkvah, pridobljeno 24. 3. 2015. 2. http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Evangeli%C4%8Danska_cer kev_augsbur%C5%A1ke_veroizpovedi_v_Sloveniji&redirect=no, pridobljeno 3. 4. 2015. 3. http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_Marijinega_vnebovzetja,_Grad#.C 5.BDupniki, pridobljeno 15. 3. 2015. 4. http://sl.wikipedia.org/wiki/Kruci, pridobljeno 21. 9. 2014. 5. http://sl.wikipedia.org/wiki/Miklo%C5%A1_K%C3%BCzmi%C4%8D, pridobljeno 19. 2. 2015. 6. http://www.arhiv-ptuj.si/arhivski-fondi/Vodnik_fondi/zemljiska- f/Zemljiska-gospostva-a/q/fond/3735, pridobljeno 15. 3. 2015.

112

7. http://www.obcina-grad.si/index.php/obcinska-uprava-2/zdravstvo-pri- gradu, pridobljeno 18. 5. 2015. 8. http://www.pomurski- muzej.si/muzej/publikacije/zborniki/zborniksobmuz9-10_web.pdf, pridobljeno 14. 4. 2015. 9. http://www.skofija-sobota.si/splosno-o-skofiji (pridobljeno 17. 3. 2015) 10. Spletni biografski leksikon znanih Pomurk in Pomurcev, http://www.pomurci.si/Default.aspx?id=651, pridobljeno 19. 5. 2015. 11. Vzajemna podatkovna zbirka slovenskih regionalnih arhivov, Zgodovinski arhiv na Ptuju (ZAP), Gospostvo Gornji Ptuj – Herbersteinov arhiv (1431-1950), Veleposest Gornja Lendava (1856- 1864), SI_ZAP/OOO9/004, http://www.siranet.si/detail.aspx?ID=161940, pridobljeno 14. 4. 2015.

9.4 LITERATURA

1. Danijela Krpi č, Odkrijmo gra čke zaklade (Grad, 2012). 2. Danijela Krpi č, Slavica Poto čnik, Štefan Gjergjek, Štefka Bohar, Marjanca Ferko Omahen, Suzana Fari č, Robert Kuzmi č, »Naši kraji neko č in danes«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 3 (2001), str. 7-15 3. Franc Kuzmi č, »Protestanti v Pomurju«, v: Škofija Murska Sobota 2006, Zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju, Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota , uredila Stanislav Zver in Franc Kuzmi č (Murska Sobota, 2006). 4. Gordana Šövegeš, Prebivalstvo Lendave na podlagi mati čnih knjig med leti 1909 in 1919, diplomska naloga (Maribor, 2000). 5. Ilustrirana zgodovina Slovencev (Ljubljana, 1999). 6. Ivan Zelko, Mikloš Küzmi č, Vilko Novak, Franc Ivanocy (V Soboti, 1937). 7. Ivan Zelko, Zgodovina Prekmurja, Izbrane razprave in članki (Murska Sobota, 1996).

113

8. Janez Bogataj, Slovenija praznuje, Sodobne šege in navada na Slovenskem (Ljubljana, 2011). 9. Janez Bogataj, Smo kaj šegavi? Leto šeg in navad na Slovenskem (Ljubljana, 1998). 10. Janko Kleibencetl, Del tuha, romski pozdrav (Murska Sobota, 2004). 11. Jože Hudales, Od zibeli do groba, Revija Borec (Ljubljana, 1996). 12. Jožek Horvat Muc, Romska skupnost v Sloveniji, Zgodovina in kultura Romov (Murska Sobota, 2011). 13. Matija Slavi č, Naše Prekmurje , Zbrane razprave in članki (Murska Sobota, 1999). 14. Matija Slavi č, Naše Prekmurje, Zbrane razprave in članki (Murska Sobota, 1999). 15. Matija Žižek, Grad na Gori čkem, Prekmurje – Slovenija, Jugoslavija (Murska Sobota, b. l.). 16. Miroslav Kokolj, »Evangeli čani in Kalvinci v Prekmurju«, v: Zgodovinski časopis 38, št. 1-2 (1984), str. 68–72. 17. Niko Kuret, Prazni čno leto Slovencev, Starosvetne šege in navade od pomladi do zime, druga knjiga (Ljubljana, 1989). 18. Nino Gumilar, »Hartner in njegov čas«, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 39 (2013), str. 11–13. 19. Nino Gumilar, »Šege ob poroki« , Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 37 (Grad, 2013), str. 7–8. 20. Pavla Štrukelj, Tiso čletne podobe nemirnih nomadov , Zgodovina in kultura Romov v Sloveniji (Ljubljana, 2004). 21. Polona Vidmar, Igor Žiberna, Sašo Radovanovi č, Danijela Krpi č, Grad na Gori čkem , Monografija ob čine Grad (Maribor, 2012). 22. Prekmurje na obrobju ali sti čiš ču evropskih komunikacij, Zbornik referatov z znanstvene konference ob 80. obletnici priklju čitve Prekmurja k Sloveniji (Murska Sobota, 1999). 23. Prekmurski Slovenci v zgodovini, Zbornik razprav o posebnih potezah zgodovinskega razvoja Prekmurja (Murska Sobota, 1961). 24. Rafko Lešnik, Življenje in delo redovnic med nami (Ljubljana, 1985).

114

25. Romski kulturni zbornik, Romska kulturna dediš čina in sodobne kulturne prakse v romskih naseljih Kamenci – Pomurje – Slovenija, Zalacsány – Županija Zala – Madžarska, Vasvár – Železna županija – Madžarska ( Črenšovci, 2013). 26. Sašo Radovanovi č, Polona Vidmar, Dušan Tomaži č, Grad na Gori čkem (Maribor, 2001). 27. Slovenika, Slovenska nacionalna enciklopedija, A-O, (Ljubljana, 2011). 28. Škofija Murska Sobota, Zgodovinski oris krš čanstva v Pomurju, Almanah ob ustanovitvi škofije Murska Sobota (Murska Sobota, 2006). 29. Štefan Kuhar, Jože Ple čnik v cerkvi Marije Vnebovzete pri Gradu (Grad, 2003). 30. Štefan Kuhar, Mozaik podatkov iz župnije Grad (Grad, 2004). 31. Štefka Rožman, »Babica Vilma Podlesek «, Informativno glasilo Ob čine Grad , št. 30 (Grad, 2010). 32. Uroš Sajko, Prebivalstvo Kobilja na podlagi civilnih mati čnih knjig med leti 1895 in 1919 , diplomsko delo (Maribor, 2010). 33. Viktor Vrbnjak, Prekmurje po prvi svetovni vojni, v: Zbornik soboškega muzeja, št. 9–10, ur. Franc Kuzmi č, (Murska Sobota, 2007). 34. Vodnik po mati čnih knjigah za obmo čje RS Slovenije , I. in III. knjiga (Ljubljana, 1972). 35. Zgodovina krš čanstva na Slovenskem , Vodnik po stalni razstavi (Sti čna, 2003).

115

10 SEZNAM SLIK, TABEL IN GRAFIKONOV

10.1 Seznam slik

Slika 1: Središ če vasi Grad s cerkvijo Marije Vnebovzete leta 1934 ...... 5 Slika 2: Sejem v zgornjem delu vasi Gornja Lendava, prva polovica 20. stoletja ...... 6 Slika 3: Grad Gornja Lendava okrog leta 1900 ...... 8 Slika 4: Oranje na njivi v Gornji Lendavi, prva polovica 20. stoletja ...... 9 Slika 5: Franciscejski kataster gradu Gornja Lendava (Ober Limbach) leta 1840 ...... 12 Slika 6: Kripta – grobnica, ki jo je leta 1751 dala postaviti rodbina Széchenyi...... 13 Slika 7: Trgovina in pekarna v Gornji Lendavi po 1. svetovni vojni ...... 16 Slika 8: Grajska pristava, v kateri je od leta 1931 potekal pouk...... 18 Slika 9: Cerkev Marijinega Vnebovzetja v Gornji Lendavi konec 19. stoletja ...... 20 Slika 10: Cerkvena ladja je do leta 1955 imela baročni obok...... 24 Slika 11: Prezbiterij z glavnim oltarjem iz leta 1778 ...... 25 Slika 12: Grb rodbine Széchy na sklepniku prezbiterija ...... 28 Slika 13: Romska naselja v Prekmurju ...... 32 Slika 14: Romski zaselek v naselju Doli č ...... 34 Slika 15: Pokopališ če na »Francovem bregu«, prva polovica 20. stoletja ...... 38 Slika 16: Obseg župnije Gornja Lendava od leta 1939 naprej ...... 39 Slika 17: Vpis o za četku vodenja knjig v madžarskem jeziku ...... 42 Slika 18: Vpis kanoni čne vizitacije dne 26. 5. 1934 ...... 43 Slika 19: Rojstna in krstna cerkvena mati čna knjiga, št. VIII in št. IX ...... 46 Slika 20: Rubrike iz rojstne in krstne cerkvene mati čne knjige ...... 47 Slika 21: Vpis datuma pozakonitve nezakonskega otroka v rde či barvi ...... 51 Slika 22: Vpis rojstva dvoj čkov, kjer je mrtvorojen vpisan brez imena (N. N.)...... 56 Slika 23: V rubriki Babica najdemo tudi zapise o prisotnosti zdravnika ...... 61 Slika 24: Vpisu »V sili krstila babica…«, je tudi pripis, kako dolgo je otrok živel...... 67 Slika 25: Poro čna cerkvena mati čna knjiga št. V ...... 74 Slika 26: Rubrike Poro čne knjige župnije Gornja Lendava, št. V., 1930–1957 ...... 75 Slika 27: Nevesta in ženin leta 1929 ...... 77 Slika 28: Vpis v rubriko Listine je zahteval vpis oklicev in drugih listin...... 84 Slika 29: Poroka okrog leta 1900, ko sta se pri hiši poro čila dva para...... 90 Slika 30: Mrtvaška knjiga župnije Gornja Lendava, št. VI., 1930–1951 ...... 92 Slika 31: Rubrike v mrtvaški knjigi župnije Gornja Lendava ...... 93 Slika 32: Slovo od umrlega na domu, Gornja Lendava okrog leta 1950 ...... 94 Slika 33: Nagrobnik umrle deklice leta 1938 ...... 100

116

Slika 34: Vzrok smrti je v časih zapisan tudi v ljudskem izrazu (božji šlak)...... 103

10.2 Seznam tabel

Tabela 1: Število rojenih in umrlih med leti 1931 in 1941 ...... 48 Tabela 2: Število in delež rojenih po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 49 Tabela 3: Število in delež nezakonskih otrok med leti 1931 in 1941 ...... 50 Tabela 4: Število rojenih glede na spol med leti 1931 in 1941 ...... 52 Tabela 5: Število in delež rojenih Romov med leti 1931 in 1941 ...... 55 Tabela 6: Število in delež mrtvorojenih otrok med leti 1931 in 1941 ...... 59 Tabela 7: Število rojstev s prisotnostjo babice med leti 1931 in 1941 ...... 62 Tabela 8: Krst otroka med leti 1931 in 1941 ...... 66 Tabela 9: Število rojenih po vaseh med leti 1931 in 1941 ...... 69 Tabela 24: Najpogostejša moška in ženska imena med leti 1931 in 1941 ...... 72 Tabela 10: Število in delež porok po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 79 Tabela 11: Število porok na leto in mese čno povpre čje porok med leti 1931 in 1941 ...... 81 Tabela 12: Povpre čna starost ženinov in nevest med leti 1931 in 1941 ...... 82 Tabela 13: Število porok in deleži glede na razliko v letih med leti 1931 in 1941 ...... 85 Tabela 14: Povpre čne starostne razlike med mladoporo čencema med leti 1931 in 1941 86 Tabela 15: Število porok glede na stan ženina in neveste med leti 1931 in 1941 ...... 87 Tabela 16: Število porok glede na veroizpoved mladoporo čencev med leti 1931 in 1941 89 Tabela 17: Število in delež umrlih med leti 1931 in 1941 ...... 95 Tabela 18: Število umrlih in delež po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 96 Tabela 19: Število umrlih moških in žensk med leti 1931 in 1941 ...... 97 Tabela 20: Število in delež umrlih po starostnih skupinah med leti 1931 in 1941 ...... 99 Tabela 21: Število in delež umrlih otrok do 15. leta in starejših od 60 let med leti 1931 in 1941 ...... 100 Tabela 22: Število in delež vzrokov za smrt med leti 1931 in 1941 ...... 102 Tabela 23: Število umrlih po vaseh v župniji Gornja Lendava med leti 1931 in 1941 ...... 104

10.3 Seznam grafikonov

Grafikon 1: Število rojenih in umrlih med leti 1931 in 1941 ...... 49 Grafikon 2: Število rojenih po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 50 Grafikon 3: Število nezakonskih otrok med leti 1931 in 1941 ...... 51 Grafikon 4: Število rojenih glede na spol med leti 1931 in 1941 ...... 52

117

Grafikon 5: Število rojenih Romov med leti 1931 in 1941 ...... 55 Grafikon 6: Število mrtvorojenih otrok med leti 1931 in 1941 ...... 59 Grafikon 7: Delež rojstev s prisotnostjo babice in zdravnika v obdobju od 1931 do 1941 63 Grafikon 8: Gibanje števila rojstev s prisotnostjo babice in brez med leti 1931 in 1941 .... 64 Grafikon 9: Krst otroka v obdobju od 1931 do 1941 ...... 66 Grafikon 10: Gibanje števila rojstev po vaseh med leti 1931 in 1941 ...... 70 Grafikon 11: Število rojstev med leti 1931 in 1941 po vaseh ...... 71 Grafikon 12: Število porok po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 80 Grafikon 13: Število porok na leto in mese čno povpre čje porok med leti 1931 in 1941 .... 81 Grafikon 14: Povpre čna starost ženinov in nevest med leti 1931 in 1941 ...... 83 Grafikon 15: Število porok glede na razliko v letih med leti 1931 in 1941 ...... 85 Grafikon 16: Povpre čne starostne razlike med mladoporo čencema med leti 1931 in 1941 ...... 87 Grafikon 17: Število porok glede na stan ženina in neveste med leti 1931 in 1941 ...... 88 Grafikon 18: Število umrlih med leti 1931 in 1941 ...... 95 Grafikon 19: Število umrlih po mesecih med leti 1931 in 1941 ...... 96 Grafikon 20: Število umrlih moških in žensk med leti 1931 in 1941 ...... 97 Grafikon 21: Število umrlih po starostnih skupinah med leti 1931 in 1941 ...... 99 Grafikon 22: Število umrlih po vaseh med leti 1931 in 1941 ...... 105

118