DANIJELA KRPIČ, Rojena 24

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

DANIJELA KRPIČ, Rojena 24 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO DANIJELA KRPI Č Maribor, 2015 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATI ČNIH KNJIG Graduation Thesis THE POPULATION OF THE ASSUMPTION OF MARY PARISH IN GORNJA LENDAVA BETWEEN 1931 AND 1941 ACCORDING TO CHURCH RECORDS Mentor: Kandidatka: doc. dr. Darko Friš Danijela Krpi č Maribor, 2015 Lektorica: Marjeta Vozli č, prof. slov. jezika Prevajalka: Meta Hauptman, univ. dipl. anglistka in sinologinja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju docentu dr. Darku Frišu za vso strokovno pomo č, vodenje in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem župniku Marku Magdi ču in pokojnemu župniku Štefanu Kuharju za pomo č pri spoznavanju in branju cerkvenih mati čnih knjig. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so mi omogo čili študij, mi vedno stali ob strani, me spodbujali in podpirali vse do konca študija. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana DANIJELA KRPIČ, rojena 24. 11. 1975, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer GEOGRAFIJA - ZGODOVINA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG pri mentorju doc. dr. DARKU FRIŠU, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Kraj: Grad Datum: 22. 6. 2015 __________________________ (podpis študentke) POVZETEK Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Gori čkega in Ravenskega. Tu stoji cerkev Marijinega Vnebovzetja, eden najlepših gotskih spomenikov v Pomurju z romansko zasnovo. Župnija je konec 14. stoletja obsegala 24 naselij, ki so se s časoma odcepila v novonastale župnije. Leta 1921 je župnija obsegala dvanajst naselij, od župnije so se leta 1939 odcepile štiri vasi. Leta 1952 se je naselje Gornja Lendava preimenovalo v Grad, prav tako pa župnija, ki danes obsega osem vasi. V župniji so se leta 1738 za čele voditi cerkvene mati čne knjige, v katere so vpisovali rojstva, poroke in smrti. Ti podatki nam razkrivajo demografsko sliko prebivalcev župnije. V nalogi sem na podlagi cerkvenih mati čnih knjig analizirala rojstva, poroke in smrti v župniji med leti 1931 in 1941. Župnija je obsegala dvanajst vasi: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kova čevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova in Doli č. Iz rojstne in krstne knjige sem dobila podatke o številu rojstev, spolu novorojencev, številu nezakonskih otrok, mrtvorojenih in dvoj čkov. Prav tako nam podatki razkrijejo prisotnost babice pri porodu, poimenovanja otrok in potek krsta. Iz poro čne knjige sem analizirala število porok po mesecih, starost nevest in ženinov ter kraj bivanja. V mrliški knjigi sem analizirala število umrlih, njihovo starost ter vzrok smrti. V letih od 1931 do 1941 se je v župniji rodilo 1.386 otrok, umrlo pa je 793 ljudi. V tem obdobju so bile 404 poroke. Iz cerkvenih mati čnih knjig dobimo vpogled v kulturo in obi čaje ljudi, prav tako pa dobimo vpogled v delo župnijskih uradov, ki so z vpisom podatkov ohranili pomembne podatke o življenju tukajšnjih ljudi. KLJU ČNE BESEDE Gornja Lendava, Grad, župnija, cerkev Marije Vnebovzete, prebivalstvo, cerkvene mati čne knjige, rojstvo, krst, poroka, smrt, 1931, 1941. ABSTRACT The Assumption of Mary Parish in Gornja Lendava is an arch parish. Apart from the parish, the Gornja Lendava Grad also held an important role throughout history as it was the residence of Hungarian families who owned lands in the areas of Gori čko and Ravensko. Here stands the Assumption of Mary Church, one of the finest Gothic monuments with a Romanesque base in the Pomurje region. At the end of the 14 th century, the parish comprised of 24 settlements that eventually became new parishes. In 1921, the parish comprised of 12 settlements, of which four villages seceded in 1939. The name of the Gornja Lendava settlement, and also of the parish, which today encompasses eight villages, was changed to Grad in 1952. Church records in the parish were started in 1738 and held information on births, weddings and deaths. This information provides insight into the demographic situation of the parish population. This thesis focuses on the analysis of births, weddings and deaths taken from parish church records between 1931 and 1941. The parish comprised of 12 villages: Gornja Lendava, Vidonci, Otovci, Kova čevci, Radovci, Kruplivnik, Motovilci, Vadarci, Kuzma, Matjaševci, Trdkova, and Doli č. The birth and christening register provided information on the number of births, the sex of infants, the number of illegitimate children, the still-born children and twins. This information also disclosed whether a midwife was present at birth, the names of newborn children and the christening procedure. The wedding register provided a basis for analyzing the number of weddings in a given month, the age of brides and grooms and their residence. The register of deaths was used to analyze the number of deceased persons, their age and the cause of their death. Between the years of 1931 and 1941, 1386 children were born in the Gornja Lendava parish, and 793 persons died. There were 404 weddings during this period of time. Church records provide us with an insight into not only the culture, beliefs and customs, but also the work of parish offices that recorded important information about the lives of people. KEYWORDS Gornja Lendava, Grad, parish, Assumption of Mary Church, population, religious diversity, church records, birth, christening, wedding, death, 1931, 1941. VSEBINA 1 UVOD ................................................................................................................................ 1 2 KRATKA ZGODOVINA GORNJE LENDAVE .............................................................. 3 2.1 GORNJA LENDAVA SKOZI ZGODOVINO ................................................................................ 3 2.2 GRAD GORNJA LENDAVA IN NJEGOVA VLOGA .................................................................... 6 2.3 GORNJELENDAVSKI GROFJE ............................................................................................. 10 2.4 GORNJA LENDAVA PO 1. SVETOVNI VOJNI ....................................................................... 14 2.5 ŠOLSTVO V GORNJI LENDAVI ........................................................................................... 17 3 ŽUPNIJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA .............................. 19 3.1 ZGODOVINA ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA ............................ 19 3.2 CERKEV MARIJE VNEBOVZETE V GORNJI LENDAVI ......................................................... 22 3.3 VERSKA PESTROST NA OBMO ČJU GORNJE LENDAVE ...................................................... 27 3.4 ROMI ................................................................................................................................. 31 3.5 ŽUPNIJA MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA ................................................ 35 3.6 CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ............................................................................................. 40 4 ROJSTVA V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 .................................................................................................................. 44 4.1 ROJSTNE IN KRSTNE CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ........................................................... 46 4.2 ŠTEVILO ROJENIH ............................................................................................................. 48 4.3 NEZAKONSKI OTROCI ........................................................................................................ 50 4.4 ŠTEVILO DE ČKOV IN DEKLIC .............................................................................................. 52 4.5 BABICE IN PRISOTNOST OB PORODIH ............................................................................... 59 4.6 KRST OTROKA IN OBI ČAJI OB KRSTU ................................................................................. 64 4.7 KRAJ ROJSTVA .................................................................................................................. 68 5 IMENA DE ČKOV IN DEKLIC ....................................................................................... 72 6 POROKE V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 .................................................................................................................. 74 6.1 PORO ČNE CERKVENE MATI ČNE KNJIGE ............................................................................ 74 6.2 OBI ČAJI OB POROKAH ....................................................................................................... 75 6.3 ŠTEVILO POROK ................................................................................................................ 79 6.4 STAROST ŽENINOV IN NEVEST .......................................................................................... 81 7 SMRT V ŽUPNIJI MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 ..........................................................................................................................
Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • Hármas Határok Néprajzi Értelmezésben an Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas
    HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN AN ETHNOGRAPHIC INTERPRETATION OF TRI-BORDER AREAS HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN Szerkesztő Turai Tünde Budapest, 2015 Hármas határok néprajzi értelmezésben An Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas Szerkesztő Turai Tünde A kutatási program vezetője Balogh Balázs Fordítók Rachel Jane Maltese és Vásárhelyi Ágnes Tördelő Komor Judit Borítótervező Szilágyi Levente ISBN 978-963-567-062-8 © MTA BTK Néprajztudományi Intézet A kiadásért felelős az MTA Bölcsészettudományi Kutatóközpont Főigazgatója. Megjelent az OTKA támogatásával (NK 84283). A nyomdai munkákat a Kapitális Nyomdaipari Kft. végezte. Tartalom Balogh Balázs: Hármas határok vizsgálata / Tri-Border Studies 7 Határkutatás és migráció Mészáros Csaba: A határkutatás néprajzi megközelítései 13 Balogh Balázs: Vázlat a magyarországi migrációs folyamatokról (Áttekintés a migránshullámot megelőző száz esztendőről) 26 Helena Ruotsala: „Ez a határ akkoriban még nem volt itt.” Transznacionalizmus és multilokalitás Tornio és Haparanda testvérvárosokban 36 Gráfik Imre: A hely… amely hármas határ (és konferenciá/zó/k helyszíne) 53 Magyar-osztrák-szlovén hármas határ Mészáros Csaba: A kvalitatív kutatás esélyei a magyar-osztrák-szlovén hármas határ térségében 73 Bednárik János: „Langsam wochs ma zam”, avagy lassan összenövünk? A magyar-osztrák-szlovén hármashatár-régió néhány gyenge kötése 85 Mód László: „A határ, ami elválaszt és összeköt.” Emlékművek és ünnepek a magyar-szlovén államhatáron 95 Kardos Ferenc: Határon átjáró és határt kerülő
    [Show full text]
  • ŠPORTNI CENTER VIDONCI So Bistven Del Življenja, Sami Pa Se Odločimo, Ali Nam Skupina Razgretih in Navdušenih Glav Nas Je 16
    ŠportniŠportni centercenter VidonciVidonci UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Poletje je letos res pravo poletje z vročino, sončnimi dnevi in vmesnimi ohladitvami. Tega se zagotovo najbolj veselijo otroci, ki se ohlajajo v domačih bazenčkih in dopustniki, ki se sproščajo ob morju ali kje drugje v hladni senci. V poletnem času smo vsi bolj sproščeni, raje se družimo in poklepetamo s prijatelji in znanci. In možnosti za druženje imamo v teh dneh v izobilju. Pred nami je občinski praznik, ki nam v sklopu občinskih dni nudi več različnih prireditev, ki jih pripravljajo naša društva. Glavna praznovanja pa so še pred nami, tako občinska slav- nostna seja kot največji župnijski praznik Vel'ka meša. Praznovanj se je dotaknilo tudi naše glasilo. V njem boste Prva polovica leta 2015 je že za nami. In kot vedno našli predstavitev dela občine in nagrajence ob tu je že avgust, ko bomo zopet praznovali občinskem prazniku. Letos ste bili občani povabljeni, da pre- obletnico obstoja naše občine. Letošnja je dlagate zaslužne občane za prejem občinskega priznanja. V glasilu vam predlagane nagrajence predstavljamo, prav že petnajsta. To pomeni, da je nekoč odlo- tako pa prehojeno pod Prostovoljnega gasilskega društva čitev, da se ustanovijo majhne občine, bila Motovilci, ki je letos praznovalo 70 let obstoja. Še posebej pravilna. V vseh teh letih so se mimo nas predstavljamo Športno društvo Vidonci in razvoj njihovega športnega centra, ki je v občini najnovejša in največja pri- vrstili različni dogodki. Eni so bili prijetni, dobitev na področju športa. Mnogo dogodkov se je zgodilo eni pa tudi manj prijetni. Takšno je naše v pomladnih in poletnih dneh, o katerih smo se razpisali in življenje, prepleteno z radostjo, srčnostjo in vas spomnili na dogajanje v občini.
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIV 63 10. 6. 2004 DRŽAVNI ZBOR 3. člen (invalid) 2873. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in Invalid oziroma invalidka (v nadaljnjem besedilu: inva- zaposlovanju invalidov (ZZRZI) lid) je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojne- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ga organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da izdajam se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje (v nadaljnjem besedilu: invalid). U K A Z 4. člen o razglasitvi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji (zaposlitvena rehabilitacija) in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) Zaposlitvena rehabilitacija so storitve, ki se izvajajo s Razglašam Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in za- ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, poslovanju invalidov (ZZRZI), ki ga je sprejel Državni zbor zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo po- Republike Slovenije na seji 21. maja 2004. klicno kariero. 5. člen Št. 001-22-122/04 (prepoved diskriminacije) Ljubljana, dne 31. maja 2004. Prepovedana je neposredna in posredna diskriminacija pri zaposlovanju invalidov, v času trajanja zaposlitve in v zve- dr. Janez Drnovšek l. r. zi s prenehanjem zaposlitve ter v postopkih po tem zakonu. Predsednik Republike Slovenije 6. člen (postopek uveljavljanja pravic) (1) V postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu se Z A K O N uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni posto- O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN pek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače ZAPOSLOVANJU INVALIDOV (ZZRZI) urejena.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    UVODNIK SPOŠTOVANE DRAGE BRALKE, OBČANKE, DRAGI BRALCI! CENJENI OBČANI! Poletje nas letos že lep čas dobro greje. Eni se zato hladijo v senci ali domačem Vroče in razmero- bazenčku, drugi na dopustu ob morju ali v ma sušno poletje naravi, vsi pa le moramo vsak dan delo po- nas je znova spom- storiti in počasi premagovati vroče poletne nilo, kako zelo smo dni. Pa saj táko mora poletje biti, da bomo odvisni od vode. Še potem uživali spet v jesenskih barvah in nekaj let nazaj smo hladnih zimskih dneh. v takšnih obdobjih Kljub žgočemu soncu pa so dnevi v naši večini gospodinj- občini kar živi in polni dogajanja. V teh me- stev v občini vodo secih se namreč odvije največ prireditev, dovažali s cisterna- od pohodov, gasilskih tekmovanj do kul- mi in drugimi po- turnih in športnih dogodkov, ki nas družijo sodami ter jo pora- in zabavajo. Obširnost našega glasila vam bljali po kapljicah. bo to tudi dokazala, saj je polno dogodkov Letos, ko je zgraje- pri nas pustilo lepe spomine. Avgust pa je nega večina vodovoda na najbolj ogroženih pri nas tisti mesec, ki je najbolj prazničen, območjih občine, večini niti na pamet ni prišlo, saj letos proslavljamo že deseti občinski da je potrebno varčevati. Vode je bilo dovolj tudi praznik, slavimo pa tudi Marijin praznik, ki za polnjenje bazenov, ribnikov in zalivanje trave. že tradicionalno privablja več tisoč ljudi v Samo v petih letih se je naš odnos do ene temelj- našo vas. Tudi tokrat bomo proslavili de- nih človeških potreb popolnoma spremenil. In to setletno pot gospodarskega in turističnega samo zato, ker je bilo v teh petih letih izgrajeno razvoja, dela ter kulturne bogatitve naše 160 km vodovodnega omrežja in postavljenih občine.
    [Show full text]
  • Geocaching / Schnitzeljagd
    GEOCACHING / SCHNITZELJAGD Investing in your future Operation part financed by the European Union European Regional Development Fund Dear travellers, PICTOGRAPHS PIKTOGRAMMEN You are invited to start discovering the Pannonian treasures by using the enclosed flyer and GPS navigation devices. The product, which was FRIENDLY TO ERLAUBT FÜR developed in the framework of the project called 5mail coaches – 5 poštnih Dogs Hunde kočij in Slovenian (OP SI-HU 2007-2013), was designed for discovering less Cyclists Fahrrad known sights in the area of cross-border cooperation between the Pomurje Motorbikes Motorrad region of Slovenia and the Zala County in Hungary. Horses Pferde Liebe Reisende! FACILITIES AND ACCESSIBILITY ANLAGEN UND ZUGANG Wir laden Sie herzlich dazu ein, sich mit Hilfe einer begleitenden Broschüre Access for the disabled Barrierefreier Zugang und eines GPS-Empfängers auf den Weg der Entdeckung pannonischer Schätze Parking facility Parkplatz zu machen. Dieses Angebot entstand im Rahmen des Projektes »5 poštnih kočij« Public transport Öffentlicher Verkehr (5 Postkutschen; OP SI-HU 2007-2013) mit dem Ziel, weniger bekannte Ausflugsziele Drinking water in the area Trinkwasser in der Nähe im grenzübergreifenden Gebiet zu entdecken. Bei diesem Projekt arbeiteten die slowenische Region Pomurje und der ungarische Komitat Zala zusammen. Public toilets in the area Öffentliche Toilette Picnic spots in the area Picknicktische Accessible for prams/strollers Mit Kinderwagen zugänglich 2 GPS NAVIGATION RENTAL 3 Restaurants in the area Restaurant
    [Show full text]
  • 3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte
    3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Socialno Delo Socialna Izključenost
    Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Ljubljana, 2019 Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Študijski program: Socialno delo Mentor: doc. dr. Srečo Dragoš Ljubljana, 2019 Zahvala V prvi vrsti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Sreču Dragošu za vse napotke, usmeritve pri pisanju diplomskega dela in za njegovo hitro odzivnost. Zahvala gre tudi moji družini, ki me je podpirala tako med celotnim študijem kot tudi pri pisanju zaključnega dela. Mojega diplomskega dela seveda ne bi bilo brez sogovornic, katerim gre prav tako posebna zahvala za čas, ki so si ga vzele zame. Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Povzetek diplomskega dela: V diplomskem delu sem pisala o socialni prikrajšanosti starih, podeželskih ljudi. Ker veljajo stari ljudje s podeželja še posebej za ranljivo skupino na tem področju, se mi je zdelo vredno dati poudarek marginalizaciji in s tem povezanim težavam, s katerimi se ljudje spoprijemajo. Podatke sem zbirala pri dveh skupinah ljudi, in sicer sem intervjuvala organizacije, ustanove oziroma društva (v nadaljevanju organizacije), ki imajo stike s starimi ljudmi. Zanimalo me je, katere organizacije delujejo v občini za zadovoljevanje potreb ljudi in kakšne dejavnosti opravljajo za večjo kakovost življenja. Poudarek sem dala tudi potrebam ljudi, ki jih organizacije najpogosteje opažajo med sodelovanjem. Osredotočila sem se na pomanjkljivosti in prednosti, ki jih organizacije zaznavajo v okviru skrbi za stare, in slabosti ter pozitivne plati v okviru delovanja le-teh. Intervjuvanke sem povprašala še o spremembah, ki si jih želijo na področju skrbi za stare v občini.
    [Show full text]
  • Občina Grad : : : : : : : : : :  UVODNIK
    Občina Grad : : : : : : : : : : UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Pomlad je tu in k nam je prišla z žalostno novico. Pred seboj imate zadnjo številko občinskega glasi- la, zato ga pozorno preberite in si ga vtisnite v spo- min. Ob toplih dnevih, ki so po dolgi in že naveličani zimi končno prišli k nam, prav gotovo ne boste posedali doma, ampak se boste podali v naravo, se sprehodi- li po kakšni že pozabljeni poti, ob kateri zdaj že vse brsti in se barva v zelenih odtenkih. Prav tako boste z veseljem postorili marsikatero delo okrog hiše, na vrtu in njivah. A zvečer, ko se boste prijetno utrujeni usedli za mizo ali na kavč, le vzemite naše glasilo v roke. Tudi tokrat smo zbrali veliko zanimivega in se spomnili že minulih dogodkov. Gotovo še v marsika- teri hiši zadiši po domačem kruhu iz krušne peči, go- spodinje pa spečejo poleg kruha tudi vrtanke, gibani- ce in druge dobrote, še posebej v tem času, ko je pred Končno nas bo vseeno razveselila pomlad. Ta se je sicer že nami največji krščanski praznik – Velika noč. Mladi ponujala dober mesec nazaj, a kratkotrajno sneženje sredi pa zagotovo vsi ne poznajo postopka peke domačega marca nas je opomnilo, da je narava močnejša od napovedi kruha, morda še niso videli krušne peči ali pa niso meteorologov pa tudi od magične moči kurentov, ki so letos razmišljali o tem, kako se sezida, kako dolgo se gnete še posebej zgodaj želeli pregnati demone zime, a jim to žal kruh in kakšen simbol nam sploh kruh predstavlja.
    [Show full text]
  • Načrt Razsvetljave Občina Grad
    NAČRT RAZSVETLJAVE OBČINA GRAD Grad, marec 2020 Načrt razsvetljave 1. IZHODIŠČA ZA NAČRT RAZSVETLJAVE Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) določa, z namenom varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstva bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstva ljudi pred bleščanjem, varstva astronomskih opazovanj pred sijem neba in z namenom zmanjšanja rabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje: ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin, mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti, mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov, pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje, pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov, mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb, način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe, prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu, ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje. Po Uredbi je predpisan način osvetljevanja z okolju prijaznimi svetilkami in sicer: Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega
    [Show full text]