Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Socialno Delo Socialna Izključenost

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Socialno Delo Socialna Izključenost Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Ljubljana, 2019 Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Študijski program: Socialno delo Mentor: doc. dr. Srečo Dragoš Ljubljana, 2019 Zahvala V prvi vrsti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Sreču Dragošu za vse napotke, usmeritve pri pisanju diplomskega dela in za njegovo hitro odzivnost. Zahvala gre tudi moji družini, ki me je podpirala tako med celotnim študijem kot tudi pri pisanju zaključnega dela. Mojega diplomskega dela seveda ne bi bilo brez sogovornic, katerim gre prav tako posebna zahvala za čas, ki so si ga vzele zame. Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Povzetek diplomskega dela: V diplomskem delu sem pisala o socialni prikrajšanosti starih, podeželskih ljudi. Ker veljajo stari ljudje s podeželja še posebej za ranljivo skupino na tem področju, se mi je zdelo vredno dati poudarek marginalizaciji in s tem povezanim težavam, s katerimi se ljudje spoprijemajo. Podatke sem zbirala pri dveh skupinah ljudi, in sicer sem intervjuvala organizacije, ustanove oziroma društva (v nadaljevanju organizacije), ki imajo stike s starimi ljudmi. Zanimalo me je, katere organizacije delujejo v občini za zadovoljevanje potreb ljudi in kakšne dejavnosti opravljajo za večjo kakovost življenja. Poudarek sem dala tudi potrebam ljudi, ki jih organizacije najpogosteje opažajo med sodelovanjem. Osredotočila sem se na pomanjkljivosti in prednosti, ki jih organizacije zaznavajo v okviru skrbi za stare, in slabosti ter pozitivne plati v okviru delovanja le-teh. Intervjuvanke sem povprašala še o spremembah, ki si jih želijo na področju skrbi za stare v občini. Druga skupina so bili konkretni posamezniki, torej stari ljudje nad 65 let iz občine Grad. Osredotočila sem se na glavna življenjska področja, na katerih je problematika izključenosti najbolj opazna (materialno stanje, stanovanjske razmere, socialna mreža, zdravstvo, vprašanje dostopa do pomembnih ustanov in socialno-delavsko področje). Vzorec je bil namenski in priročen, izvedena raziskava pa kvalitativna, empirična in poizvedovalna. Podatke sem zbirala s polstrukturiranim intervjujem, pri katerem sem imela teme in nekatera vprašanja vnaprej zastavljena. Vprašanja sem med pogovorom tudi dodajala oziroma preoblikovala, saj sogovornic nisem hotela preveč omejevati pri odgovarjanju. Zbrano gradivo sem analizirala s kvalitativno metodo, natančneje s kodiranjem. Rezultati raziskave kažejo, da je socialna dejavnost v občini Grad dokaj razvita. Organizacije ljudem pomagajo predvsem materialno in finančno. Ljudi obiskujejo tudi na domovih in v domovih za stare. Ena izmed ključnih potreb starih ljudi v občini je potreba po pogostejših obiskih v njihovem domačem okolju, saj izstopa problematika osamljenosti. Zaradi tega bi bilo potrebnih več terenskih obiskov, obiskov prostovoljcev in prejemnikov denarne socialne pomoči. Glavni vir opore ljudem so domači in sosedje, ki so lahko v nekaterih primerih primarni vir opore. Za ljudi, ki potrebujejo več pomoči, se mi zdi najprimernejša osebna asistenca, ki se zares posveti zgolj človeku in njegovim potrebam. Druga težava je finančni vidik, saj so pokojnine nizke in stari ljudje komaj shajajo čez mesec. Zaradi finančne nestabilnosti si jih veliko ne more privoščiti nujno potrebne pomoči, ki bi morala biti za te ljudi brezplačna. Ključne besede: stari ljudje, prikrajšanost, socialna dejavnost, materialno stanje, stanovanjske razmere, socialna mreža. Social Exclusion of Seniors in Municipality of Grad Graduation Thesis Abstract: The paper investigates the social exclusion of seniors, living in the countryside. Since seniors from the countryside are said to be especially vulnerable to social exclusion, an emphasis is put on the marginalisation of seniors and problems related to it. We collected data in two groups of people by conducting interviews with organisations and institutions or associations (organisations hereinafter) that work with seniors. We wanted to determine which organisations in the municipality take care of the people’s needs and which activities they perform to achieve a better quality of life. Furthermore, stress was put on the people’s needs that are most frequently recognized by organisations during their cooperation. We focused on the advantages and disadvantages that are, according to the organisations, present in senior care as well as shortcomings and strengths in how these organisations function. The interviewees were asked what changes were needed in the field of senior care in their municipality. The other group consisted of individuals—seniors aged above 65 from the municipality of Grad. We concentrated on the main areas of life where social exclusion is the most evident (material situation, housing conditions, social network, question of access to important facilities and social work). The sample was purposive and convenient and the conducted research used qualitative, empirical and investigative methods. The data were collected by conducting a semi-structured interview where the topics and some of the questions were prepared in advance. The questions were added or changed throughout the interview as we did not want to limit the answers of our interviewees. The data collected were analysed by using a qualitative method, more precisely, by encoding. The results of the research show that social activities in the municipality of Grad are quite developed. The organisations offer financial and material support and pay visits to seniors at home or at nursing homes as well. Nonetheless, one of the essential needs of the seniors in the municipality is the need for more frequent visits in their home environment—the problem of loneliness stands out. Due to that, more field visits as well as visits by volunteers and recipients of social assistance would be necessary. The main source of support are families and neighbours that can even be the primary source of support in some cases. We believe that personal assistance would be the most appropriate for people who require more help as thus special attention is given to the person and their needs. Another problem is financial resources since the pensions are low and the seniors can barely make ends meet. Because of financial instability, many people cannot afford the necessary help they should otherwise receive for free. Keywords: seniors, exclusion, social activity, material situation, housing conditions, social network. Vsebina 1. Teoretični uvod ............................................................................................................... 1 1.1. Pojmovanje starosti ................................................................................................ 1 1.2. Socialna izključenost .............................................................................................. 5 1.3. Socialna mreža in socialna opora.......................................................................... 10 1.4. Stari ljudje in strokovne službe............................................................................. 14 2. Opredelitev problema ................................................................................................... .20 2.1. Raziskovalna vprašanja ........................................................................................ 21 3. Metodologija ................................................................................................................. 24 3.1. Vrsta raziskave..................................................................................................... 24 3.2. Raziskovalni instrument in viri podatkov ............................................................. 24 3.3. Populacija in vzorčenje ........................................................................................ 25 3.4. Zbiranje podatkov ................................................................................................ 26 3.5. Obdelava in analiza podatkov............................................................................... 26 4. Rezultati in razprava ..................................................................................................... 30 5. Sklepi in predlogi .......................................................................................................... 60 6. Uporabljena literatura .................................................................................................... 63 7. Priloge .......................................................................................................................... 68 7.1. Priloga A: Smernice za intervju ............................................................................ 68 7.2. Priloga B: Odprto kodiranje (intervjuji z ustanovami, društvi in organizacijami, ki sodelujejo s starimi ljudmi) .............................................................................. 70 7.3. Priloga C: Osno kodiranje (intervjuji z ustanovami, društvi in organizacijami, ki sodelujejo s starimi ljudmi) ................................................................................ 145 7.4. Priloga D: Socialne dejavnosti za stare ljudi v občini Grad ................................. 174 7.5. Priloga E: Opravljeni intervjuji z ustanovami, društvi in organizacijami, ki sodelujejo s starimi ljudmi ................................................................................. 186 7.6. Priloga F: Predstavitev temeljnih življenjskih področij
Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • ŠPORTNI CENTER VIDONCI So Bistven Del Življenja, Sami Pa Se Odločimo, Ali Nam Skupina Razgretih in Navdušenih Glav Nas Je 16
    ŠportniŠportni centercenter VidonciVidonci UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Poletje je letos res pravo poletje z vročino, sončnimi dnevi in vmesnimi ohladitvami. Tega se zagotovo najbolj veselijo otroci, ki se ohlajajo v domačih bazenčkih in dopustniki, ki se sproščajo ob morju ali kje drugje v hladni senci. V poletnem času smo vsi bolj sproščeni, raje se družimo in poklepetamo s prijatelji in znanci. In možnosti za druženje imamo v teh dneh v izobilju. Pred nami je občinski praznik, ki nam v sklopu občinskih dni nudi več različnih prireditev, ki jih pripravljajo naša društva. Glavna praznovanja pa so še pred nami, tako občinska slav- nostna seja kot največji župnijski praznik Vel'ka meša. Praznovanj se je dotaknilo tudi naše glasilo. V njem boste Prva polovica leta 2015 je že za nami. In kot vedno našli predstavitev dela občine in nagrajence ob tu je že avgust, ko bomo zopet praznovali občinskem prazniku. Letos ste bili občani povabljeni, da pre- obletnico obstoja naše občine. Letošnja je dlagate zaslužne občane za prejem občinskega priznanja. V glasilu vam predlagane nagrajence predstavljamo, prav že petnajsta. To pomeni, da je nekoč odlo- tako pa prehojeno pod Prostovoljnega gasilskega društva čitev, da se ustanovijo majhne občine, bila Motovilci, ki je letos praznovalo 70 let obstoja. Še posebej pravilna. V vseh teh letih so se mimo nas predstavljamo Športno društvo Vidonci in razvoj njihovega športnega centra, ki je v občini najnovejša in največja pri- vrstili različni dogodki. Eni so bili prijetni, dobitev na področju športa. Mnogo dogodkov se je zgodilo eni pa tudi manj prijetni. Takšno je naše v pomladnih in poletnih dneh, o katerih smo se razpisali in življenje, prepleteno z radostjo, srčnostjo in vas spomnili na dogajanje v občini.
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIV 63 10. 6. 2004 DRŽAVNI ZBOR 3. člen (invalid) 2873. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in Invalid oziroma invalidka (v nadaljnjem besedilu: inva- zaposlovanju invalidov (ZZRZI) lid) je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojne- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ga organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da izdajam se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje (v nadaljnjem besedilu: invalid). U K A Z 4. člen o razglasitvi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji (zaposlitvena rehabilitacija) in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) Zaposlitvena rehabilitacija so storitve, ki se izvajajo s Razglašam Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in za- ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, poslovanju invalidov (ZZRZI), ki ga je sprejel Državni zbor zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo po- Republike Slovenije na seji 21. maja 2004. klicno kariero. 5. člen Št. 001-22-122/04 (prepoved diskriminacije) Ljubljana, dne 31. maja 2004. Prepovedana je neposredna in posredna diskriminacija pri zaposlovanju invalidov, v času trajanja zaposlitve in v zve- dr. Janez Drnovšek l. r. zi s prenehanjem zaposlitve ter v postopkih po tem zakonu. Predsednik Republike Slovenije 6. člen (postopek uveljavljanja pravic) (1) V postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu se Z A K O N uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni posto- O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN pek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače ZAPOSLOVANJU INVALIDOV (ZZRZI) urejena.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    UVODNIK SPOŠTOVANE DRAGE BRALKE, OBČANKE, DRAGI BRALCI! CENJENI OBČANI! Poletje nas letos že lep čas dobro greje. Eni se zato hladijo v senci ali domačem Vroče in razmero- bazenčku, drugi na dopustu ob morju ali v ma sušno poletje naravi, vsi pa le moramo vsak dan delo po- nas je znova spom- storiti in počasi premagovati vroče poletne nilo, kako zelo smo dni. Pa saj táko mora poletje biti, da bomo odvisni od vode. Še potem uživali spet v jesenskih barvah in nekaj let nazaj smo hladnih zimskih dneh. v takšnih obdobjih Kljub žgočemu soncu pa so dnevi v naši večini gospodinj- občini kar živi in polni dogajanja. V teh me- stev v občini vodo secih se namreč odvije največ prireditev, dovažali s cisterna- od pohodov, gasilskih tekmovanj do kul- mi in drugimi po- turnih in športnih dogodkov, ki nas družijo sodami ter jo pora- in zabavajo. Obširnost našega glasila vam bljali po kapljicah. bo to tudi dokazala, saj je polno dogodkov Letos, ko je zgraje- pri nas pustilo lepe spomine. Avgust pa je nega večina vodovoda na najbolj ogroženih pri nas tisti mesec, ki je najbolj prazničen, območjih občine, večini niti na pamet ni prišlo, saj letos proslavljamo že deseti občinski da je potrebno varčevati. Vode je bilo dovolj tudi praznik, slavimo pa tudi Marijin praznik, ki za polnjenje bazenov, ribnikov in zalivanje trave. že tradicionalno privablja več tisoč ljudi v Samo v petih letih se je naš odnos do ene temelj- našo vas. Tudi tokrat bomo proslavili de- nih človeških potreb popolnoma spremenil. In to setletno pot gospodarskega in turističnega samo zato, ker je bilo v teh petih letih izgrajeno razvoja, dela ter kulturne bogatitve naše 160 km vodovodnega omrežja in postavljenih občine.
    [Show full text]
  • Geocaching / Schnitzeljagd
    GEOCACHING / SCHNITZELJAGD Investing in your future Operation part financed by the European Union European Regional Development Fund Dear travellers, PICTOGRAPHS PIKTOGRAMMEN You are invited to start discovering the Pannonian treasures by using the enclosed flyer and GPS navigation devices. The product, which was FRIENDLY TO ERLAUBT FÜR developed in the framework of the project called 5mail coaches – 5 poštnih Dogs Hunde kočij in Slovenian (OP SI-HU 2007-2013), was designed for discovering less Cyclists Fahrrad known sights in the area of cross-border cooperation between the Pomurje Motorbikes Motorrad region of Slovenia and the Zala County in Hungary. Horses Pferde Liebe Reisende! FACILITIES AND ACCESSIBILITY ANLAGEN UND ZUGANG Wir laden Sie herzlich dazu ein, sich mit Hilfe einer begleitenden Broschüre Access for the disabled Barrierefreier Zugang und eines GPS-Empfängers auf den Weg der Entdeckung pannonischer Schätze Parking facility Parkplatz zu machen. Dieses Angebot entstand im Rahmen des Projektes »5 poštnih kočij« Public transport Öffentlicher Verkehr (5 Postkutschen; OP SI-HU 2007-2013) mit dem Ziel, weniger bekannte Ausflugsziele Drinking water in the area Trinkwasser in der Nähe im grenzübergreifenden Gebiet zu entdecken. Bei diesem Projekt arbeiteten die slowenische Region Pomurje und der ungarische Komitat Zala zusammen. Public toilets in the area Öffentliche Toilette Picnic spots in the area Picknicktische Accessible for prams/strollers Mit Kinderwagen zugänglich 2 GPS NAVIGATION RENTAL 3 Restaurants in the area Restaurant
    [Show full text]
  • 3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte
    3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5
    [Show full text]
  • DANIJELA KRPIČ, Rojena 24
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO DANIJELA KRPI Č Maribor, 2015 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATI ČNIH KNJIG Graduation Thesis THE POPULATION OF THE ASSUMPTION OF MARY PARISH IN GORNJA LENDAVA BETWEEN 1931 AND 1941 ACCORDING TO CHURCH RECORDS Mentor: Kandidatka: doc. dr. Darko Friš Danijela Krpi č Maribor, 2015 Lektorica: Marjeta Vozli č, prof. slov. jezika Prevajalka: Meta Hauptman, univ. dipl. anglistka in sinologinja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju docentu dr. Darku Frišu za vso strokovno pomo č, vodenje in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem župniku Marku Magdi ču in pokojnemu župniku Štefanu Kuharju za pomo č pri spoznavanju in branju cerkvenih mati čnih knjig. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so mi omogo čili študij, mi vedno stali ob strani, me spodbujali in podpirali vse do konca študija. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana DANIJELA KRPIČ, rojena 24. 11. 1975, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer GEOGRAFIJA - ZGODOVINA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG pri mentorju doc. dr. DARKU FRIŠU, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Kraj: Grad Datum: 22. 6. 2015 __________________________ (podpis študentke) POVZETEK Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Gori čkega in Ravenskega.
    [Show full text]
  • Občina Grad : : : : : : : : : :  UVODNIK
    Občina Grad : : : : : : : : : : UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Pomlad je tu in k nam je prišla z žalostno novico. Pred seboj imate zadnjo številko občinskega glasi- la, zato ga pozorno preberite in si ga vtisnite v spo- min. Ob toplih dnevih, ki so po dolgi in že naveličani zimi končno prišli k nam, prav gotovo ne boste posedali doma, ampak se boste podali v naravo, se sprehodi- li po kakšni že pozabljeni poti, ob kateri zdaj že vse brsti in se barva v zelenih odtenkih. Prav tako boste z veseljem postorili marsikatero delo okrog hiše, na vrtu in njivah. A zvečer, ko se boste prijetno utrujeni usedli za mizo ali na kavč, le vzemite naše glasilo v roke. Tudi tokrat smo zbrali veliko zanimivega in se spomnili že minulih dogodkov. Gotovo še v marsika- teri hiši zadiši po domačem kruhu iz krušne peči, go- spodinje pa spečejo poleg kruha tudi vrtanke, gibani- ce in druge dobrote, še posebej v tem času, ko je pred Končno nas bo vseeno razveselila pomlad. Ta se je sicer že nami največji krščanski praznik – Velika noč. Mladi ponujala dober mesec nazaj, a kratkotrajno sneženje sredi pa zagotovo vsi ne poznajo postopka peke domačega marca nas je opomnilo, da je narava močnejša od napovedi kruha, morda še niso videli krušne peči ali pa niso meteorologov pa tudi od magične moči kurentov, ki so letos razmišljali o tem, kako se sezida, kako dolgo se gnete še posebej zgodaj želeli pregnati demone zime, a jim to žal kruh in kakšen simbol nam sploh kruh predstavlja.
    [Show full text]
  • Načrt Razsvetljave Občina Grad
    NAČRT RAZSVETLJAVE OBČINA GRAD Grad, marec 2020 Načrt razsvetljave 1. IZHODIŠČA ZA NAČRT RAZSVETLJAVE Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) določa, z namenom varstva narave pred škodljivim delovanjem svetlobnega onesnaževanja, varstva bivalnih prostorov pred motečo osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih površin, varstva ljudi pred bleščanjem, varstva astronomskih opazovanj pred sijem neba in z namenom zmanjšanja rabe električne energije virov svetlobe, ki povzročajo svetlobno onesnaževanje: ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo cest in drugih nepokritih javnih površin, mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, kjer se izvajajo industrijske, poslovne in druge dejavnosti, mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov, pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje, pogoje usmerjene osvetlitve kulturnih spomenikov, mejne vrednosti za osvetljenost, ki jo povzročajo svetilke za razsvetljavo nepokritih površin na varovanih prostorih stavb, način ugotavljanja izpolnjevanja zahtev te uredbe, prepoved uporabe, če svetloba seva v obliki svetlobnih snopov proti nebu ali površinam, ki svetlobo odbijajo proti nebu, ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje. Po Uredbi je predpisan način osvetljevanja z okolju prijaznimi svetilkami in sicer: Za razsvetljavo se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    leto XVII številka 48 december 2016 Merry Christmas andand aa HappyHappy NewNew YearYear 1963 Srečno Občina Grad 2017! : : : : : : : : : : 1 UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, DRAGI BRALCI! CENJENI OBČANI! V času božičnih praznikov nas vedno spremljata veselje in praznično navdušenje. Razveselimo se majhnih pozornosti, obdarujemo naše najdražje, izrekamo dobre želje in se vese- limo vseh uspehov, ki smo jih skozi leto dosegli. Nas delajo prijaznejše lučke, ki nas pozdravljajo po hišah in drevesih, ki smo jih postavili, da bi praznično preživeli te zimske dni? Nas navdihne božična glasba, ki je tako polna ljubezni in sreče? Je to vonj domačih božičnih piškotov, ki nas pozdravi na pragu domače hiše? Po moje vse to. Praznično vzdušje nas naredi bolj ljubeče, vesele in radodarne. Pa naj bo to vzdušje prisotno skozi vse leto, naj veselje z januarjem ne izgine z našega obraza, temveč se nadaljuje in nas spremlja skozi vso novo leto, ki prihaja. Leto, od katerega se poslavljamo, je bilo uspešno, lepo, veselo Pride čas, pride trenutek, ko od nas zahte- in polno dogodkov, ki smo se jih lahko udeležili v naši občini. Svoj čas smo lahko namenili delu in službi, pa tudi druženju va umiritev in počitek. To je sedaj že storila po vaseh, saj se je vedno nekaj dogajalo. Od nas samih pa narava. Poskušajmo še mi. Ko se leto nagiba je bilo odvisno, koliko smo te dogodke izkoristili za prijetno koncu, je pravi čas za inventuro, tako pri delu, druženje, rekreacijo ali zabavo. Dobili smo nov grb in zastavo kot pri samem sebi. Delo in obveznosti so že občine, uspešno smo izvedli promocijo Vulkanije in se tako tako naravnane, da se jih ne da enostavno predstavili širši javnosti.
    [Show full text]