DOCSLIB.ORG

Prenos Pdf Različice Dokumenta

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Prenos Pdf Različice Dokumenta UVODNIK SPOŠTOVANE DRAGE BRALKE, OBČANKE, DRAGI BRALCI! CENJENI OBČANI! Poletje nas letos že lep čas dobro greje. Eni se zato hladijo v senci ali domačem Vroče in razmero- bazenčku, drugi na dopustu ob morju ali v ma sušno poletje naravi, vsi pa le moramo vsak dan delo po- nas je znova spom- storiti in počasi premagovati vroče poletne nilo, kako zelo smo dni. Pa saj táko mora poletje biti, da bomo odvisni od vode. Še potem uživali spet v jesenskih barvah in nekaj let nazaj smo hladnih zimskih dneh. v takšnih obdobjih Kljub žgočemu soncu pa so dnevi v naši večini gospodinj- občini kar živi in polni dogajanja. V teh me- stev v občini vodo secih se namreč odvije največ prireditev, dovažali s cisterna- od pohodov, gasilskih tekmovanj do kul- mi in drugimi po- turnih in športnih dogodkov, ki nas družijo sodami ter jo pora- in zabavajo. Obširnost našega glasila vam bljali po kapljicah. bo to tudi dokazala, saj je polno dogodkov Letos, ko je zgraje- pri nas pustilo lepe spomine. Avgust pa je nega večina vodovoda na najbolj ogroženih pri nas tisti mesec, ki je najbolj prazničen, območjih občine, večini niti na pamet ni prišlo, saj letos proslavljamo že deseti občinski da je potrebno varčevati. Vode je bilo dovolj tudi praznik, slavimo pa tudi Marijin praznik, ki za polnjenje bazenov, ribnikov in zalivanje trave. že tradicionalno privablja več tisoč ljudi v Samo v petih letih se je naš odnos do ene temelj- našo vas. Tudi tokrat bomo proslavili de- nih človeških potreb popolnoma spremenil. In to setletno pot gospodarskega in turističnega samo zato, ker je bilo v teh petih letih izgrajeno razvoja, dela ter kulturne bogatitve naše 160 km vodovodnega omrežja in postavljenih občine. O vsem pa bomo tudi pisali v našem 450 odjemnih jaškov za gospodinjstva. In seveda glasilu. Tokrat se bomo na občinskem praz- investiranih 8 milijonov EUR sredstev, od tega niku spomnili nekaj zaslužnih občanov, ki več kot 5 milijonov EUR, prigaranih na razpisih jih v glasilu tudi predstavljamo. Vsak lahko za evropska sredstva. Dobro je, da se tega ved- s svojim delom in požrtvovalnostjo prispeva za no znova spomnimo, še posebej ob otvoritvah, razvoj vasi, dogajanje in družabno življenje. In kot je letošnja v Kruplivniku. Brez prizadevanja ljudi, ki bi dolga leta svoj prosti čas namenjali občinske uprave in uspehov pri črpanju evrop- skupnosti, v kateri živijo, je malo, zato je prav, da skih sredstev, letošnje otvoritve še nekaj let ne bi jih nagradimo, počastimo in izrečemo zahvalo. bilo, pa tudi ceste skozi Vidonce preko Križarke Prav tako bodo nagrajeni uspešni učenci, ki zdaj do Grada in še marsikatere druge ne. Prav tako veseli preživljajo sončne počitnice. V glasilu pa pa še veliko podobnih objektov kot so obnovlje- predstavljamo tudi nov turistični produkt, s ka- na kulturna dvorana, zdravstveni dom, čistilna terim bomo popestrili dneve v naši občini. naprava, turistični objekti,… Prav je, da se vsako leto spomnimo novih pri- Vedno znova se moramo zavedati, da uspešno dobitev in uspehov, ki našo skupnost boga- občino pomenijo uspešni, angažirani in zainte- tijo in lepšajo. Zato proslavimo življenje, ki ga resirani občani. Tisti, ki jih družbeni razvoj za- oblikujemo in ustvarjamo prav vsi v naši občini. nima samo takrat, ko ga je treba kritizirati, ne In uživajte v teh dneh, kajti jeseni nas čakajo že prispevajo veliko k temu, da bi imeli dovolj vode, nove odločitve in novi načrti. boljše ceste ali lepše urejeno okolico in življenje v njej. Danijela Krpič Vaš župan glavna in odgovorna urednica Daniel Kalamar 2 : : : : : : : : : : Občina Grad PRAZNOVANJA 10. OBČINSKI PRAZNIK Praznovanje letošnjega občinskega praznika je še posebej slavnostno, saj Občina Grad praz- nuje svoj 10. občinski praznik. Praznovanje se je pričelo z 18. julijem in bo trajalo do 15. avgusta. V času občinskega praznovanja se odvijajo številne prireditve od športnih, kulturnih in turističnih prireditev ter raznih praznovanj. Občina bo praznovala občinski praznik 8. avgusta v Kruplivniku. Že dopoldne bo slavnostno, saj bo na gradu Grad ob 11. uri koncert mladih glasbe- nikov, učencev Glasbene akademije ISA. Takrat bo prvič zaigrano na nov koncertni klavir, ki je bil kupljen v okviru projekta Tourkult, sofi nanci- ran s sredstvi Evropske unije. Vsi, ki bodo želeli, pa bodo imeli možnost peljati se s turističnim vlakom, ki je bil prav tako kupljen v okviru projek- ta Tourkult. Nadaljevalo se bo s slavnostno sejo ob 14. uri pod šotorom pred Gasilskim domom v Kruplivniku. Med kulturnim programom bo Vodohran v Radovcih (foto: D. Krpič) tudi slavnostna otvoritev novozgrajenega vo- dovoda Kruplivnik – Radovci. Svojemu namenu bo tako Letos se nadaljuje izgradnja vodovoda v Motovilcih, predano 17.200 m izgrajenega vodovodnega omrežja katerega vrednost znaša 828.520,00 EUR. Na Dolnjih v naseljih Kruplivnik in Radovci. Vrednost investicije je Slavečih bo obnovljena lokalna cesta LC197150 v Rec- bila 610.000,00 EUR, izvajalec del pa je bilo podjetje kovo grabo. V izdelavi je tudi projektna dokumenta- Blisk Montaža d.d. iz Murske Sobote. Velika pridobitev cija za pridobitev gradbenega dovoljenja za vodovod v je vsekakor tudi vodohran Radovci, ki stoji ob Lovskem Kovačevcih in Radovcih ter ulične razsvetljave na Dol- domu Radovci. njih Slavečih. Večino sredstev za izvedbo kakovostnih projek- tov je občina pridobila s pomočjo sredstev iz Evropske unije, na katere se je uspešno prijavljala. Tudi v bodoče bomo poskušali čim več sredstev pridobiti na javnih razpisih ter tako našo občino v celoti opremiti s komunalno in turistično infra- strukturo. Tako že v teh poletnih dneh intenziv- no pripravljamo dva projekta za prijavo na javni razpis. Projekt Center večpredstavnostnih umet- nosti z obnovo Lednarjeve usnjarne bomo prija- vili na Javni razpis za ukrep 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, projekt Adre- nalinski park z mladinskim domom v Vidoncih pa na 2. Javni razpis OP SI-HU 2007-2013. Načrt razvojnih programov je obsežen in ga želimo kar najbolj izpolniti. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je uspelo do sedaj nare- diti to, kar smo si zadali in upamo, da nam bo uspevalo še naprej. Center večpredstavnostnih umetnosti z Lednarjevo usnjarno Lidija Krpič INFORMATIVNO GLASILO OBČINE GRAD, št. 29, 5. avgust 2010. Glavna in odgovorna urednica: Danijela Krpič. Uredniški odbor: Mateja Knap, Nino Gumilar, Doris Troha, Tadeja Dervarič, Tatjana Grah, Suzana Farič, Melita Ficko Sapač, Alojz Tuškei. Fotografi je: arhiv Občine Grad. Naslovnica in fotografi je v glavi: Danijela Krpič. Grafi čna priprava, prelom in tisk: Tiskarna aiP Praprotnik. Naklada: 800 izvodov, leto izdaje: avgust 2009. Glasilo ni naprodaj – vsako gospodinjstvo v občini ga dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu Občine Grad, Grad 172, 9264 Grad, tel.: 02/551 88 80, e-pošta: [email protected]. Glasilo je dostopno tudi na spletni strani Občine Grad: http://www.obcina-grad.si. Informativno glasilo Občine Grad je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 270. Občina Grad : : : : : : : : : : 3 PRAZNOVANJA S TURISTIČNIM VLAKOM PO GRADU S turističnim vlakom po Gradu in Goričkem lahko zanimivo preživimo dan med zelenimi griči in bogastvom, ki se prepleta med starimi zidovi in živimi legendami. V zadnjih letih se je tu razširil pohodniški in kolesarski turizem, na voljo sta Graščakova pohodniška pot in Kačova kolesarska pot. Iz- med kulturnih znamenitosti je na prvem me- stu vsekakor največji grad v Sloveniji (v upra- vljanju Krajinskega parka Goričko), ki vestno dopolnjuje svojo ponudbo. Nikakor pa se ne smemo ustaviti samo pri gradu, saj lahko po- nudimo veliko več, še posebej sedaj, z novim turističnim produktom. S projektom TourKult – „Razvoj turizma s so- Turistični vlak (foto: D. Krpič) delovanjem na področju kulture“ so trije projektni part- nerji J:Opera Jennersdorf, avstrijska občina St. Martin/ panoramsko vožnjo. Turistični vlakec, ki lahko pelje 40 Raab in Občina Grad sklenili oživiti kulturo obmejnega odraslih oseb oz. 50 otrok, bo povezal celotno območje območja Gradiščanske in Slovenije. Projekt TourKult je občine ter tako omogočil, da bodo obiskovalci poleg gra- sofinanciran iz sredstev Evropske unije, Evropskega sk- du spoznali še druge znamenitosti (Pütarov mlin, cerkev lada za regionalni razvoj, realizacija pa poteka v okviru 2. Marije Vnebovzete, kamnolom bazaltnega tufa, Beli poziva OP SI-AT 2007-2013. križ, Kripto, vinotoče ter ponudnike hrane in domačih Občina Grad je s projektom, ki ga je sofinancirala v višini izdelkov). Programe s turističnim vlakom bomo širili ter 69.462,75 EUR (393.622,25 EUR za slovensko stran sofi- sčasoma zajeli večji del Goričkega. Kot dodatna ponud- nancira Evropska skupnost), pridobila nove produkte za ba pa bo za marsikoga zanimiva kakšna bolj svobodomi- obogatitev kulturne in turistične ponudbe. Te pridobi- selna vožnja z vlakom, morda poroka, na katero se bodo tve so prireditveni šotor za tisoč ljudi z odrom in drugo svatje pripeljali z vlakom, proslavitev rojstnega dne, opremo, koncertni klavir, ki se nahaja v grajski dvorani zaključni izlet ali kakšna druga ideja za lepo preživet dan na gradu Grad, ter turistični vlak, ki bo s turističnimi na Goričkem. programi ponujal spoznavanje naše pokrajine skozi Danijela Krpič 1971 so ga izbrali za predsednika društva, pod njegovim vodstvom je društvo hitro in vidno napredovalo. Ga- PRIZNANJA OBČANOM silci so s pomočjo vaščanov zgradili gasilski dom, na- bavili so prvo motorno brizgalno, čez nekaj let novo in sodobnejšo motorno brizgalno, nabavili so opremo za prostore doma, električno sireno, prvo gasilsko vozilo. ELEK ŠERUGA Na njegovo pobudo je bilo v Radovcih tudi Borovo go- Elek Šeruga je bil rojen 8. de- stüvanje, katerega izkupiček so pod njegovim vodstvom cembra 1928 v Radovcih, na porabili za dograditev večnamenske dvorane, zgradili pa domačiji, kjer še danes živi. so tudi razgledni stolp. Poleg vodenja gasilskega društva Rodil se je v kmečki napredni je Elek Šeruga uspešno deloval tudi v vaškem odboru in družini, saj je tudi njegov oče dal svoj prispevek k razvoju vasi, saj je bil član vaškega bil v tistih časih napreden in odbora že leta 1957, takrat se je začela elektrifikacija vasi, aktiven vaščan.
Load more

Recommended publications
  • Etnikai Térstruktúra, Asszimiláció És Identitás a Történelmi Vas Megyében
    Szegedi Tudományegyetem Természettudományi és Informatikai Kar Földtudományok Doktori Iskola Gazdaság- és Társadalomföldrajz Tanszék ETNIKAI TÉRSTRUKTÚRA , ASSZIMILÁCIÓ ÉS IDENTITÁS A TÖRTÉNELMI VAS MEGYÉBEN PhD-értekezés Balizs Dániel Témavezet ő Dr. Bajmócy Péter egyetemi docens Szeged 2015 Tartalomjegyzék 1. Bevezetés ............................................................................................................................................ 2 1.1. Problémafelvetés ......................................................................................................................... 2 1.2. Célkit űzések ................................................................................................................................ 3 2. Szakirodalmi el őzmények ................................................................................................................. 5 2.1. Földrajzi és történeti munkák ...................................................................................................... 5 2.2. A kutatásban szerepl ő fontosabb fogalmak ................................................................................. 6 3. Adatbázis, módszerek ..................................................................................................................... 12 3.1. Az adatok forrásai ..................................................................................................................... 12 3.2. Az adatbázis felépítésével kapcsolatos problémák ..................................................................
    [Show full text]
  • Hármas Határok Néprajzi Értelmezésben an Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas
    HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN AN ETHNOGRAPHIC INTERPRETATION OF TRI-BORDER AREAS HÁRMAS HATÁROK NÉPRAJZI ÉRTELMEZÉSBEN Szerkesztő Turai Tünde Budapest, 2015 Hármas határok néprajzi értelmezésben An Ethnographic Interpretation of Tri-Border Areas Szerkesztő Turai Tünde A kutatási program vezetője Balogh Balázs Fordítók Rachel Jane Maltese és Vásárhelyi Ágnes Tördelő Komor Judit Borítótervező Szilágyi Levente ISBN 978-963-567-062-8 © MTA BTK Néprajztudományi Intézet A kiadásért felelős az MTA Bölcsészettudományi Kutatóközpont Főigazgatója. Megjelent az OTKA támogatásával (NK 84283). A nyomdai munkákat a Kapitális Nyomdaipari Kft. végezte. Tartalom Balogh Balázs: Hármas határok vizsgálata / Tri-Border Studies 7 Határkutatás és migráció Mészáros Csaba: A határkutatás néprajzi megközelítései 13 Balogh Balázs: Vázlat a magyarországi migrációs folyamatokról (Áttekintés a migránshullámot megelőző száz esztendőről) 26 Helena Ruotsala: „Ez a határ akkoriban még nem volt itt.” Transznacionalizmus és multilokalitás Tornio és Haparanda testvérvárosokban 36 Gráfik Imre: A hely… amely hármas határ (és konferenciá/zó/k helyszíne) 53 Magyar-osztrák-szlovén hármas határ Mészáros Csaba: A kvalitatív kutatás esélyei a magyar-osztrák-szlovén hármas határ térségében 73 Bednárik János: „Langsam wochs ma zam”, avagy lassan összenövünk? A magyar-osztrák-szlovén hármashatár-régió néhány gyenge kötése 85 Mód László: „A határ, ami elválaszt és összeköt.” Emlékművek és ünnepek a magyar-szlovén államhatáron 95 Kardos Ferenc: Határon átjáró és határt kerülő
    [Show full text]
  • Glasilo 41.Pdf
    UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Spet praznujemo občinski praznik in pre- Pred nami je spet praznična številka gla- gledujemo prehojeno pot ter dosežke, ki sila. V njej se vsako leto spomnimo vseh smo jih uspeli realizirati v preteklem letu. dosežkov v občini, uspešnih učencev in Šestnajst let mineva od tistega poletja, ko zaslužnih občanov, ki kot posamezniki je bila v drugi fazi reforme lokalne samo- ali skupina prispevajo svoj delež k ra- uprave ustanovljena tudi Občina Grad. zvoju in lepšemu življenju v naši občini. Mnenja, ali se je upravičeno odcepila od V sklopu občinskega praznika se tudi skupne občine Kuzma, so bila deljena letos odvija veliko prireditev, na katerih takrat in so deljena še danes. Celo več. se lahko družimo, spoznamo kaj novega, Stranke, ki so največ storile, da Občine si popestrimo poletne dni in se oboga- Grad ne bi bilo, se danes najbolj zavzeto timo s kulturnimi drobtinami. Najbolj potegujejo za svetniška in županska mesta v naši občini. Ljudje ima- praznično bo na slavnostni seji, ki bo jo pač kratek spomin in oprostijo tudi največje zablode. pred Osnovno šolo Grad, saj bo svoje- No, še bolj kot šestnajsti rojstni dan Občine Grad pa je pomemb- mu namenu predana energetsko pre- na 800-letnica prve pisne omembe gradu Lyndwa (današnji grad novljena šola. Gotovo bo to všeč vsem Grad). Prva omemba tega imena sicer sega že v leto 1208, a »stro- učencem šole in staršem, ki svoje otro- kovnjaki« z gradu Grad osporavajo to letnico kot najzgodnejšo z raz- ke zaupajo v ta hram učenosti. Uspešni lago, da se poimenovanje Lyndwa ne nanaša na sam grad (stavbo), učenci bodo za svoje uspehe od občine ampak samo na posestvo, ki pa je takrat obsegalo polovico Prek- prejeli knjigo, ki jih bo dodatno obogati- murja ali pa še kaj več.
    [Show full text]
  • ŠPORTNI CENTER VIDONCI So Bistven Del Življenja, Sami Pa Se Odločimo, Ali Nam Skupina Razgretih in Navdušenih Glav Nas Je 16
    ŠportniŠportni centercenter VidonciVidonci UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Poletje je letos res pravo poletje z vročino, sončnimi dnevi in vmesnimi ohladitvami. Tega se zagotovo najbolj veselijo otroci, ki se ohlajajo v domačih bazenčkih in dopustniki, ki se sproščajo ob morju ali kje drugje v hladni senci. V poletnem času smo vsi bolj sproščeni, raje se družimo in poklepetamo s prijatelji in znanci. In možnosti za druženje imamo v teh dneh v izobilju. Pred nami je občinski praznik, ki nam v sklopu občinskih dni nudi več različnih prireditev, ki jih pripravljajo naša društva. Glavna praznovanja pa so še pred nami, tako občinska slav- nostna seja kot največji župnijski praznik Vel'ka meša. Praznovanj se je dotaknilo tudi naše glasilo. V njem boste Prva polovica leta 2015 je že za nami. In kot vedno našli predstavitev dela občine in nagrajence ob tu je že avgust, ko bomo zopet praznovali občinskem prazniku. Letos ste bili občani povabljeni, da pre- obletnico obstoja naše občine. Letošnja je dlagate zaslužne občane za prejem občinskega priznanja. V glasilu vam predlagane nagrajence predstavljamo, prav že petnajsta. To pomeni, da je nekoč odlo- tako pa prehojeno pod Prostovoljnega gasilskega društva čitev, da se ustanovijo majhne občine, bila Motovilci, ki je letos praznovalo 70 let obstoja. Še posebej pravilna. V vseh teh letih so se mimo nas predstavljamo Športno društvo Vidonci in razvoj njihovega športnega centra, ki je v občini najnovejša in največja pri- vrstili različni dogodki. Eni so bili prijetni, dobitev na področju športa. Mnogo dogodkov se je zgodilo eni pa tudi manj prijetni. Takšno je naše v pomladnih in poletnih dneh, o katerih smo se razpisali in življenje, prepleteno z radostjo, srčnostjo in vas spomnili na dogajanje v občini.
    [Show full text]
  • Uradni List RS, Št
    Uradni list Republike Slovenije Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, četrtek Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XIV 63 10. 6. 2004 DRŽAVNI ZBOR 3. člen (invalid) 2873. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in Invalid oziroma invalidka (v nadaljnjem besedilu: inva- zaposlovanju invalidov (ZZRZI) lid) je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojne- Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena ga organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da izdajam se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje (v nadaljnjem besedilu: invalid). U K A Z 4. člen o razglasitvi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji (zaposlitvena rehabilitacija) in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) Zaposlitvena rehabilitacija so storitve, ki se izvajajo s Razglašam Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in za- ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, se zaposli, poslovanju invalidov (ZZRZI), ki ga je sprejel Državni zbor zaposlitev zadrži in v njej napreduje ali spremeni svojo po- Republike Slovenije na seji 21. maja 2004. klicno kariero. 5. člen Št. 001-22-122/04 (prepoved diskriminacije) Ljubljana, dne 31. maja 2004. Prepovedana je neposredna in posredna diskriminacija pri zaposlovanju invalidov, v času trajanja zaposlitve in v zve- dr. Janez Drnovšek l. r. zi s prenehanjem zaposlitve ter v postopkih po tem zakonu. Predsednik Republike Slovenije 6. člen (postopek uveljavljanja pravic) (1) V postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu se Z A K O N uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni posto- O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN pek, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače ZAPOSLOVANJU INVALIDOV (ZZRZI) urejena.
    [Show full text]
  • Őrség-Goričko Nature Park”38 Project the DRUSTVO Dota Was the Cross-Border Partner Organisation from Črenšovci
    Crossing the borders. Studies on cross-border cooperation within the Danube Region Case Study of the Őrség-Goričko cooperation Contents 1. Introduction ......................................................................................................................... 2 2. Methodology ........................................................................................................................ 7 3. The development of cross-border co-operation ................................................................. 11 4. Presentation of the geographical environment of the co-operation .................................. 21 5. Organisational and institutional structure and operation ................................................... 31 6. The components of the work organisation ......................................................................... 44 7. Main areas of activities/profile ........................................................................................... 46 8. Initiatives related to the first nature park: Projects prior to the establishment of the Őrség National Park and Goričko Landscape Park .............................................................. 48 8.1 Joint trans-European co-operations ............................................................................ 50 8.2 Green Belt Initiative ..................................................................................................... 55 8.3 Mutual cross-border co-operation projects ..............................................................
    [Show full text]
  • Treaty Series
    Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations Recueil des Traites Traitis et accords internationaux enregistris ou classes et inscrits au ripertoire au Secritariatde l'Organisationdes Nations Unies Copyright © United Nations 2001 All rights reserved Manufactured in the United States of America Copyright © Nations Unies 2001 Tous droits r6serv6s Imprim6 aux Etats-Unis d'Am6rique Treaty Series Treaties and internationalagreements registered or filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 Recueil des Traitis Traitis et accords internationaux enregistris ou classis et inscrits au rMpertoire au Secretariatde l'Organisationdes Nations Unies United Nations * Nations Unies New York, 2001 Treaties and internationalagreements registeredor filed and recorded with the Secretariatof the United Nations VOLUME 1896 1995 I. Nos. 32312-32350 TABLE OF CONTENTS I Treaties and internationalagreements registeredfrom 17 November 1995 to 27 November 1995 Page No. 32312. Israel and Ukraine: Protocol on the reciprocal establishment of culture and information centres and their activities. Signed at Kiev on 3 April 1995 ..................................................... 3 No. 32313. International Development Association and Cfte d'Ivoire: Development Credit Agreement-Economic Management Project (with sched- ules and General Conditions Applicable to Development Credit Agreements dated 1 January 1985). Signed at Washington on 14 June 1993 ............. 29
    [Show full text]
  • Geocaching / Schnitzeljagd
    GEOCACHING / SCHNITZELJAGD Investing in your future Operation part financed by the European Union European Regional Development Fund Dear travellers, PICTOGRAPHS PIKTOGRAMMEN You are invited to start discovering the Pannonian treasures by using the enclosed flyer and GPS navigation devices. The product, which was FRIENDLY TO ERLAUBT FÜR developed in the framework of the project called 5mail coaches – 5 poštnih Dogs Hunde kočij in Slovenian (OP SI-HU 2007-2013), was designed for discovering less Cyclists Fahrrad known sights in the area of cross-border cooperation between the Pomurje Motorbikes Motorrad region of Slovenia and the Zala County in Hungary. Horses Pferde Liebe Reisende! FACILITIES AND ACCESSIBILITY ANLAGEN UND ZUGANG Wir laden Sie herzlich dazu ein, sich mit Hilfe einer begleitenden Broschüre Access for the disabled Barrierefreier Zugang und eines GPS-Empfängers auf den Weg der Entdeckung pannonischer Schätze Parking facility Parkplatz zu machen. Dieses Angebot entstand im Rahmen des Projektes »5 poštnih kočij« Public transport Öffentlicher Verkehr (5 Postkutschen; OP SI-HU 2007-2013) mit dem Ziel, weniger bekannte Ausflugsziele Drinking water in the area Trinkwasser in der Nähe im grenzübergreifenden Gebiet zu entdecken. Bei diesem Projekt arbeiteten die slowenische Region Pomurje und der ungarische Komitat Zala zusammen. Public toilets in the area Öffentliche Toilette Picnic spots in the area Picknicktische Accessible for prams/strollers Mit Kinderwagen zugänglich 2 GPS NAVIGATION RENTAL 3 Restaurants in the area Restaurant
    [Show full text]
  • 3 Gradovi, 2 Deželi, 1 Zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte
    3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba 3 Schlösser, 2 Länder, 1 Geschichte Izdal in založil / Herausgeber und Verleger Pomurski muzej Murska Sobota Uredila / Redaktion Metka Fujs Avtorji besedil / Autoren Tamara Andrejek, Tadeja Andrejek, Harald Dimböck, Metka Fujs, Felix Josef, Attila Kovacs, Christian Porzelt Slovenski jezikovni pregled / Slowenisches Lektorat Janja Adanič Vratarič, Irena Destovnik Prevod v nemščino / Deutsche Übersetzung Andrea Haberl-Zemljič Prevod v slovenščino / Slowenische Übersetzung Tamara Andrejek Oblikovanje / Gestaltung Tomislav Vrečič, Metka Fujs E-naslov www.pomurski-muzej.si Naslov e-knjige www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije Murska Sobota 2019 Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. / Für den Inhalt der Beiträge sind die Autoren verantwortlich. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 728.81)(0.034.2) TRIJE gradovi, dve deželi, ena zgodba [Elektronski vir] = Drei Schlösser, zwei Länder, eine Geschichte / [avtor- ji besedil Tamara Andrejek ... [et al.] ; [prevod v nemščino Andrea Haberl-Zemljič ; prevod v slovenščino Tamara Andrejek]. - Murska Sobota : Pomurski muzej, 2019 Način dostopa (URL): www.pomurski-muzej.si/muzej/publikacije. - Nasl. v kolofonu: 3 gradovi, 2 deželi, 1 zgodba ISBN 978-961-6579-44-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Dr. vzp. stv. nasl. 3. Andrejek, Tamara COBISS.SI-ID 96595201 KAZALO/INHALT/INDEX Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba........................................................................................................5
    [Show full text]
  • DANIJELA KRPIČ, Rojena 24
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino DIPLOMSKO DELO DANIJELA KRPI Č Maribor, 2015 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za zgodovino Diplomsko delo PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATI ČNIH KNJIG Graduation Thesis THE POPULATION OF THE ASSUMPTION OF MARY PARISH IN GORNJA LENDAVA BETWEEN 1931 AND 1941 ACCORDING TO CHURCH RECORDS Mentor: Kandidatka: doc. dr. Darko Friš Danijela Krpi č Maribor, 2015 Lektorica: Marjeta Vozli č, prof. slov. jezika Prevajalka: Meta Hauptman, univ. dipl. anglistka in sinologinja ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju docentu dr. Darku Frišu za vso strokovno pomo č, vodenje in usmerjanje pri izdelavi diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem župniku Marku Magdi ču in pokojnemu župniku Štefanu Kuharju za pomo č pri spoznavanju in branju cerkvenih mati čnih knjig. Posebna zahvala je namenjena mojim staršem, ki so mi omogo čili študij, mi vedno stali ob strani, me spodbujali in podpirali vse do konca študija. Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija IZJAVA Podpisana DANIJELA KRPIČ, rojena 24. 11. 1975, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer GEOGRAFIJA - ZGODOVINA, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom PREBIVALSTVO ŽUPNIJE MARIJINEGA VNEBOVZETJA GORNJA LENDAVA MED LETI 1931 IN 1941 NA PODLAGI CERKVENIH MATIČNIH KNJIG pri mentorju doc. dr. DARKU FRIŠU, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Kraj: Grad Datum: 22. 6. 2015 __________________________ (podpis študentke) POVZETEK Župnija Marijinega Vnebovzetja Gornja Lendava je pražupnija. Skozi zgodovino je poleg župnije imel pomembno vlogo gornjelendavski grad, kjer so gospodovale madžarske rodbine s svojimi posestmi na ozemlju Gori čkega in Ravenskega.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Fakulteta Za Socialno Delo Socialna Izključenost
    Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Ljubljana, 2019 Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo Sanja Ropoša Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Diplomsko delo Študijski program: Socialno delo Mentor: doc. dr. Srečo Dragoš Ljubljana, 2019 Zahvala V prvi vrsti bi se rada zahvalila mentorju doc. dr. Sreču Dragošu za vse napotke, usmeritve pri pisanju diplomskega dela in za njegovo hitro odzivnost. Zahvala gre tudi moji družini, ki me je podpirala tako med celotnim študijem kot tudi pri pisanju zaključnega dela. Mojega diplomskega dela seveda ne bi bilo brez sogovornic, katerim gre prav tako posebna zahvala za čas, ki so si ga vzele zame. Socialna izključenost starih ljudi v občini Grad Povzetek diplomskega dela: V diplomskem delu sem pisala o socialni prikrajšanosti starih, podeželskih ljudi. Ker veljajo stari ljudje s podeželja še posebej za ranljivo skupino na tem področju, se mi je zdelo vredno dati poudarek marginalizaciji in s tem povezanim težavam, s katerimi se ljudje spoprijemajo. Podatke sem zbirala pri dveh skupinah ljudi, in sicer sem intervjuvala organizacije, ustanove oziroma društva (v nadaljevanju organizacije), ki imajo stike s starimi ljudmi. Zanimalo me je, katere organizacije delujejo v občini za zadovoljevanje potreb ljudi in kakšne dejavnosti opravljajo za večjo kakovost življenja. Poudarek sem dala tudi potrebam ljudi, ki jih organizacije najpogosteje opažajo med sodelovanjem. Osredotočila sem se na pomanjkljivosti in prednosti, ki jih organizacije zaznavajo v okviru skrbi za stare, in slabosti ter pozitivne plati v okviru delovanja le-teh. Intervjuvanke sem povprašala še o spremembah, ki si jih želijo na področju skrbi za stare v občini.
    [Show full text]
  • Občina Grad : : : : : : : : : :  UVODNIK
    Občina Grad : : : : : : : : : : UVODNIK SPOŠTOVANE OBČANKE, DRAGE BRALKE, CENJENI OBČANI! DRAGI BRALCI! Pomlad je tu in k nam je prišla z žalostno novico. Pred seboj imate zadnjo številko občinskega glasi- la, zato ga pozorno preberite in si ga vtisnite v spo- min. Ob toplih dnevih, ki so po dolgi in že naveličani zimi končno prišli k nam, prav gotovo ne boste posedali doma, ampak se boste podali v naravo, se sprehodi- li po kakšni že pozabljeni poti, ob kateri zdaj že vse brsti in se barva v zelenih odtenkih. Prav tako boste z veseljem postorili marsikatero delo okrog hiše, na vrtu in njivah. A zvečer, ko se boste prijetno utrujeni usedli za mizo ali na kavč, le vzemite naše glasilo v roke. Tudi tokrat smo zbrali veliko zanimivega in se spomnili že minulih dogodkov. Gotovo še v marsika- teri hiši zadiši po domačem kruhu iz krušne peči, go- spodinje pa spečejo poleg kruha tudi vrtanke, gibani- ce in druge dobrote, še posebej v tem času, ko je pred Končno nas bo vseeno razveselila pomlad. Ta se je sicer že nami največji krščanski praznik – Velika noč. Mladi ponujala dober mesec nazaj, a kratkotrajno sneženje sredi pa zagotovo vsi ne poznajo postopka peke domačega marca nas je opomnilo, da je narava močnejša od napovedi kruha, morda še niso videli krušne peči ali pa niso meteorologov pa tudi od magične moči kurentov, ki so letos razmišljali o tem, kako se sezida, kako dolgo se gnete še posebej zgodaj želeli pregnati demone zime, a jim to žal kruh in kakšen simbol nam sploh kruh predstavlja.
    [Show full text]