mag. L. Globevnik, P.Muck, - 112 - IZVAJANJE POPLAVNEGA PROGRAMA V. Sušec-Šuker, mag. MVahtar IN VZDRŽEVANJE VODNEGA SISTEMA mag. Lidija GLOBEVNIK* Peter MUCK* Vesna SUŠEC-ŠUKER** mag. Marta VAHTAR***
KONCEPT RENATURACIJE IN OBOGATITVE VODNEGA PROSTORA NA KAMNIŠKI BISTRICI
POVZETEK
V zadnjih dveh stoletjih se je območje neposredno ob Kamniški Bistrici in njegovih številnih mlinščicah močno urbaniziralo predvsem zaradi bliskovitega gospodarskega razvoja območja , ki mu je botroval prav vodotok s svojo vodno močjo. Da bi ohranili ostanke prvobitnega obvodnega prostora in sanirali tiste dele degradiranega obvodnega prostora, ki imajo velik pomen za odtočni režim , smo obvodni prostor razdelili v štiri različne cone glede na hidromorfološke in hidrološke funkcijske povezanosti z matično strugo in glede na potencialne možnosti renaturacije posameznih območij . Za vsako cono smo predpisali smernice za urejanje in rabo.
1 UVOD
Vodni in obvodni prostor predstavlja najboljšo osnovo za zasnovo zelenih sistemov na območjih intenzivne rabe prostora, kar močno urbanizirano območje ob Kamniški Bistrici prav gotovo je. Reka namreč predstavlja naraven koridor, ki povezuje večje naravne enote v celovit sistem . Vodne in obvodne površine so hkrati tudi privlačne točke pasivne rekreacije - opazovanje vode, posedanje in sprehodi ob vodi, kolesarjenje ob vodi. Vodne in obvodne površine zato lahko predstavljajo hrbtenico zasnove sistema zelenih športno-rekreativnih površin, kar je še posebej pomembno poudariti v urbaniziranih področjih. To je bilo tudi izhodišče pobudi "Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije", ki se uresničuje preko različnih akcij povezovanja javnih in strokovnih služb ter osveščanja javnosti (leRO, 1998-2000), katerega cilj je ustvarjanje športno rekreacijske osi regije. Osnovna ideja je ob vodotoku vzpostaviti površine za različne športno rekreacijske programe vzdolž celotnega toka Kamniške Bistrice. To v prvi vrsti pomeni ureditev peš povezav in kolesarskih poti na 33 km dolgi potezi od izvira do izliva. Z vzpostavljenjem širšega vegetacijskega pasu ob vodotoku bi se hkrati lahko delno reševala tudi vodnogospodarska problematika ter omogočalo varstvo vodnega in obvod nega prostora. Širitev ali vsaj ohranitev sedanjih poplavnih površin oziroma širitev vodnega prostora ob reki bi omogočilo vzpostavitev bolj sonaravnega stanja rečnega koridorja, s tem pa bogatitev naravnih vrednosti prostora.
Skrbno načrtovanje poti in primeren športno rekreacijski program ob poti , bi verjetno zmanjšal tudi uporabo površin ob reki za priložnostna "divja odlagališča odpadkov" in drugo nezaželeno obnašanje obiskovalcev. Našteti razlogi za vzpostavljanje širšega vodnega prostora hkrati sledijo izhodiščem sodobnih vodnogospodarskih načrtov urejanja voda.
mag. Lidija GLOBEVNIK, univ.dipl. inž.gradb., Peter MUCK, dipl. inž. gradb. Vodnogospodarski inštitut, družba za gospodarjenje z vodami, d.o.o, Hajdrihova 28c, Ljubljana,
•• Vesna SUŠEC-ŠUKER, univ.dipl. inž. grab. Hidrotehnik, vodnogospodarsko podjetje, d.d., Slovenčeva 97 , Ljubljana,
••• mag. Marta VAHTAR, univ. dipl. inž. kraj .arh ., ICRO Inštitut za celostni razvoj in podeželje, d.o.o, Savska 5, Domžale.
MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000 mag. L. Globevnik, P.Muck, - 11 3- IZVAJANJE POPLAVNEGA PROGRAMA V. Sušec-Šuker, mag. MVahtar IN VZDRŽEVANJE VODNEGA SISTEMA KONCEPT RENATURACIJE IN OBOGATITvE VODNEGA PROSTORA
2.1 Izhodišča
Osnovno izhodišče renaturaciji in bogatitvi vodnega prostora ob Kamniški Bistrici je ohranitev in izboljšanje ekoloških funkcij vodnega in obvodnega prostora ter širitev zelenega koridorja ob vodotoku. Te se lahko zares spremenijo le takrat, ko vodotoku oziroma vodnemu in obvodnemu prostoru namenimo večje površine. To pa pomeni spremembo prostorskih dokumentov - Stari prostorski dokumenti in izvedbeni akti (lokacijski načrt Kamniške Bistrice), ki so še vedno v veljavi, so izdelani še na podlagi doktrine, ki ni upoševala ekološkega pomena vodnega in obvod nega prostora. Zato študija "Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje poplavne varnosti na vodotoku Kamniške Bistrice" (VGI, 2000) predstavljala strokovno osnovo za spremembo prostorskega plana občine in pripravo lokacijskega načrta območja Kamniške Bistrice, ki je usklajen s sodobno doktrino varstva okolja in trajnostnega gospodarjenja z vodo ter vodnim in obvodnim prostorom.
Koncept renaturacije in obogatitve izhaja iz conacije vodnega in obvodnega prostora. V preglednici 1 je dana kategorizacija vodnega prostora glede a) na hidromorfološki značaj reke, njeno sedanjo urejenosti in poplavne lastnosti in na te lastnosti vezan renaturacijski in obogatitveni potencial vodnega prostora.
Odvzemi vode za mlinščice so na Kamniški Bistrici veliki, tako da so nizke vode precej osiromašene. Za Kamniško Bistrico, ki ima široko prodnato dno, ohranjanje optimalnega ekološkega ravnotežja lahko dosežemo le z precej večjim nizkimi pretoki kot nastopajo sedaj. Renaturacijski posegi se morajo zato izvajati ob hkratnem povečanju nizkih pretokov in zagotavljanju ekološko sprejemljivih pretokov. Pred renaturacijskimi posegi je treba določiti ekološke in krajinske vrednote matične struge in mlinščic ter sanirati vire onesnaženja.
1. Upoštevani so naslednji kriteriji renaturacije in bogatitve: a) ohranjanje OPUŠČENIH STRUG IN MRTVIC in njihovo vključevanje v vodni režim glavnega vodnega toka b) prepoved odlaganja materiala v njih hidravlična povezava in obogatitev mrtvic z večjo vodno dinamiko c) če so struge in mrtvice izven dosega visoke vode iz korita Bistrice in njihova medsebojna povezava ni možna, se jih hidravlično navezuje na mlinščice ali ta lno vodo.
2. ob TRDO UREJENIH BREŽiNAH
a) kjer se vodni in obvodni prostor vzdolž struge ne more znatno širiti (ni možno imeti večjih poplavnih površine) in tako ne more vzpostaviti meandrirajoči tok (ali tok vzporednih strug s prodišči in otoki) se renaturira brežine struge: Struga bi morala v tem primeru imeti zaradi večje hrapavosti brežin večji pretočni profil z upoštevanjem hidrodinamičnih pojavov (transport gramoza, erozija) b) kjer se vodni prostor lahko širi se ozirom na naravne morfološke zakonitosti Kamniške Bistrice zagotovi širši koridor vodnega sveta, v okviru katerega se razvije naravno korito.
Regulirano strugo Kamniške Bistrice ni več možno spremeniti v prvobitno morfološko obliko, saj je struga 'usposobljena' za pretok velikih vod , kar pogojuje revitalizacijska dela. Pri revitalizaciji je potrebno odgovoriti na vprašanja kot so: kakšno pestrost organizmov lahko dosežemo, ali bomo dosegli optimalno samočistilno sposobnost, kako obogatiti krajino, kakšni detajli se bodo umestili v obrežje reke, da bodo privabili ribiče sprehajalce in rekreativce. Preden se bodo uveljavili koncepti revitalizacije celotnih odsekov struge, lahko že z vzdrževalnimi deli sonaravno oblikujemo korito in brežine ter vzpostavimo zeleni koridor.
Za posamezen tip podajamo naslednje možnosti za sonaravno vzdrževanje.
1) Trapezno korito, širina dna je 30 m, brežine so zavarovane z lomljencem in pragovi za stabilizacijo dna (pod Radomljami prevladujoč tip ureditve) - odsek ni zavarovan pred večjimi hidrodinamičnimi silami.
MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000 mag. L. Globevnik, P.Muck, - 114 - IZVAJANJE POPLAVNEGA PROGRAMA V. Sušec-Šuker, mag . M.vahtar IN VZDRZEVANJE VODNEGA SISTEMA
Dno tega profila je po prehodu visokih voda veliko bolj razrito in razčlenjeno kot pri marsikaterem naravnem vodotoku. K temu pomagajo tudi vsi pragovi, kjer nastajajo v podslapjih tolmuni, nad njimi pa zaplavki kot majhne sipine. Pragovi so izvedeni kot skalometne drče . Na njih se pretakanje koncentrira v curke povsod tam, kjer je drča poškodovana. Če se takšno stanje z vzdrževalnimi deli ohranja tako, da se poškodbe preveč ne razširijo, je v smislu revitalizacije veliko storjeno. Kamnometi brežin se ob Kamniški Bistrici zelo hitro zaraščajo . Pri nizkih vodostajih se pri tej širini struge pojavljajo v konveksah tudi sipine in obratno, v kon kavah globoka vodaV slučaju erozijskih poškodb se brežina ne poveže več z vzdolžno zgradbo, temveč se zajeda sanira z jezbicami. Ta način sanacije se je že uspešno izvedel na levem in desnem bregu pri Ihanu. K lepšemu krajinskemu videzu prispeva obrežna zarast. Kot primer hitrega naravnega obraščanja struge se navaja posaditev levega brega pod Domžalami po posaditvenem načrtu po izvedenih regulacijskih delih leta 1990. Danes v tej posaditvi ni več sledu, ker ga je bohotno rastlinje naravnih obvodnih biotopov povsem preraslo.
2) Dvojni profil: Mali profil ima širino dna 30 m in je zavarovan z zidovi redkeje skamnometom. Veliki profil je omejen z visokovodnimi nasipi ali v.v. zidovi.
Gre za varen mestni profil , ki poteka skozi Domžale. Voda je močno raztečena in ker je v njej veliko hranil je pri nizkih vodah leglo za razrast alg . Takšno strugo je težko renaturirati. Posegi v to uravnoteženo korito lahko izzovejo katastrofalne posledice. Tudi ekološke pridobitve glede na ceno izvajanja so preskromne.
Predlaga se: • parkovna ureditev v velikem profilu ali vsaj redna košnja • posaditve z vegetacijo, ki ne ovira pretoka. Predhodna hidravlična presoja • izvedba arhitekturno oblikovanih dostopov do vode (v povezavi s kinetiranjem dna) • predelava pragov (drče , poglobitev podslapij) • kinetiranje širokega dna
V poštev pridejo sonaravne kinete za pretok nizkih voda. Kinete morajo biti odporne proti delovanju visokih voda - npr. v kamnu naravno struktuirano korito v betonski podlagi. Dno izven kinete ponazarja rečno sipino.
3) Enojni pravokoten profil s širino dna cca 22 m in visokimi kamnitimi ali betonskimi zidovi:
Ta profil je še težje renaturirati. Hidravličnih možnosti za razširitev ni . Gre za tako imenovano izredno trdo regulacijo. Ta profil prevladuje v Kamniku ter v manjši meri v Radomljah in Količevem . Značilnost te struge je, da se v dnu nahaja veliko razmetanih skal, ki na nekaterih točkah celo vplivajo na izpodkopavanje zidov .. Struga je zelo ozka, zato kinetiranje ni možno. Možno pa je detajlno proučiti relief dna in ustrezno grupirati razmetano skalovje in ga utrditi v podlago. Vzporedno je treba sanirati tudi načete temelje zidov.
4) Ihanska mlinščica od odvzema na Ihanskem jezu do južnega obrobja farme bekonov v Ihanu:
Ihanski mlinščici se je doslej posvečalo največ pozornosti z deli, ki so bila namenjena zagotavljanju nemotenega in tudi večjega pretoka pogonske vode v Dol. Industrija barv JUB je za vzdrževanje struge te mlinščice namenila veliko sredstev. Lahko bi se del teh sredstev namenil tudi predlagani sonaravni preureditvi, ki bi imela veliko samočistilno sposobnost. Bistvo predloga je v tem, da se mlinščica , ki poteka sedaj v premočrtni strugi tesno ob bregu Kamniške Bistrice preusmeri v sistem izsušenih mrtvic in gramoznih jam, ki se povežejo med seboj. Ustvarila bi se meandrirajoča struga z mnogimi tolmuni. Padca za tako izvedbo je dovolj. Za to je tudi takoj po odvzemu možno izdelati velik pes kolov. Obstoječa struga mlinščice pa bi še vedno lahko ostala kot razbremenilnik ali kot bypass v primerih vzdrževanja ali čiščenja struge nove sonaravne mlinščice . Ta predlog je zanimiv tudi zato, ker se v matično strugo ne bodo mogli povrniti pretoki, ki jih zahteva metodologija določanja minimalnih pretokov. Delno bi se nadomestila ekološka škoda zaradi nepovratnega odvzema. Uporabnik vode, ki ne bo pripravljen odstopiti del nizkih pretokov matični strugi bi bil dolžan, da pri tej preureditvi pomaga.
5) Ostali tipi profilov
Ostali tipi profilov so podobni naravnim morfološkim tipom , zato poseben renaturacijski poseg ni potreben. Treba je izvajati le sonaravno vzdrževanje.
MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000 «« :2 :2 C2~ (9~ -- o ___ _ V' I o CI) T- a- -bel-- - -a- - 1: Krit- - --- do- - - -l o- či- -t- - - t 'h .. - d. - - _bvod. _.. nega :::>ros t b cc« 0..(9 št. kratek opis cone HIDROMORFOLOSKI kriteriji priporočila/smernice za urejanje in rabo «w povosod veljajo splošna pravila : v poplavnem področju al i področju zateka nja vode ni (9Z cone wo pozidave (ali sledi posebej za ta namen izdelanemu koceptu vodnogospodarskih ukrepov), zO » ni zapiranja pretočnega profila , ni samovoljnega i zkoriščanja vg . objektov itd . w la Ohranjena območja Majhna povratna doba nastopa verjetnih poplav (pogoste strog varstveni režim ::i0..--' OZ vodnega in obvodnega · poplave) ·• v okviru hidravličnih možnosti celotnega vodotoka se na odsekih sprošča 0..;; prostora ob so/naravnih Samostojen obvodni ekosistem, povezan z vodn im, hidrodinamične sile (erozija, nanosi) Ww strugah in m li nšč i cah · visoke naravne vrednosti) izvajanje varstveno in vzdrževalnih ukrepov po sproščan j u večji h h i drodinam i čn i h sil , --" N • Z CC «O Naravnemu stanju pr i padajoče rastlinske in živalske vrste ki vplivajo na stabilnost celotnega odseka; priporo čena uporaba naravnih materialov «>--' N · Korito vodotoka se oblikuje po osnovnih hidromorfoloških (kamen, les, mladike .... ) ~~ · zakonitostih in dinamiki nastopa visokih vod • zavarovanje brežin z jezbicami · črpanje gramoza prepovedano lb Ohranjena območj a visoka voda ne dosega aluvialnih površin ob reki (strme in • obvezna uvedba obrežnega pasu in ohranitev dostopov do struge vodnega in obvodnega · . visoke brežine) pomlajevanje zarasti na brežinah prostra ob visokih vel ika dejanska in potencialna nevarnost pred erozijo · prepoved odmetavanja vseh vrst odpadkov preko visoki h brežin - tud i gradbenih brežinah (aluvialne ·• vel ik potencial za ohranjanje vodne dinamike · mineralnega izvora terase) - kjer ni večjih • ograje lahko segajo do nivoja v.v. in morajo biti snemljive u') poplavnih površin ureditev hišnih odtokov po strmih brežinah II . Poplavne površine Verjetnost nastopa 1% ·• urbanizacijo naj se usmeri izven teh obrežij , oziroma sled i sp eci f ičnim vodnogospodarskim smernicam izdelanim za ta namen III vodni in obvodn i prostor • redke poplave (majhna verjetnost) ohranitev sestojev poplavnega gozda in ostankov mrtvic, renatura cije (obogatitve, ob regulacijah, delno možnost nastopa erozije · navezave na mat i čno strugo) urejenih strugah in ob · sicer degradiran obvodni prostor (biotopsko), vendar z vzpostavitev obrežnega pasu, ohranitev in zagotovitev dostopov ml i nšč i cah , ki zbirajo · večjim obnovitvenim potencialom ·• nikakršnih posegov v pretočnih profil tudi zaledno vodo in • na občasno poplavljenih področjih se ne dovoli dvigati teren predstavljajo v območjih potencialne nevarnosti se ne dovoli zidati objektov višjega gospodarskega nadomestne vodne al i · pomena, ali objektov, ki bi potencialno nevarnost povečal i. V kolikor to ni možno je potencialne obvodne o potrebno izvesti ustrezne vodnogospodarske ukrepe o biotope; • v okviru vzdrževalnih del se uporablja sonaravne vodogradbene elemente o CONA SE DELI NA N določitev Qes IIla in III b (*) Z · črpanje gramoza prepovedano ro • <{ 1:: - ro IV ob trdo regulirani strugi visoka voda ne prestopi bregov • vzpostavitev obrežnega pasu, ohranitev in zagotovitev dostopov nikakršnih posegov O ~>u . · visoka varnost pred poplavami v pretočnih profil 0>:2 • ~ :2 . • umik ograj ob strugi CI) ' 0 o:: o.. ro ne sme se izkoriščat i v.g. objektov za osnovo obrežne pozidave <{ "z E · renaturacije v okviru vzdrževalnih del O 'c ~ • > QJ (*): cona III je deljena na !Ila in !llb - a: renaturacija ni možna, saj so površine že pozidane; b: renaturaclja O QJ~ motna .o o> > o>{/) (3 o >w . QJ () .....J. '
Renaturacija struge Kamniške Bistrice in vzpostavitev sIrsega obvod nega prostora s poplavami v polnem pomenu ni več možna, saj so inundacijski prostori v veliki meri urbanizirani in s tem izgubljeni za takšne posege. Kamniška Bistrica v svojem ravninskem toku ne more biti spet naravna in spontana . Ostati mora regulirana in skrbno načrtovana. Kljub temu pa še vedno obstajajo možnosti, da bi vodotoku vrnili nekaj inundacijskih prostorov, predvsem pa povrnili naravni videz in izboljšali biotske pogoje življenja v vodi in ob vodi ter s tem povečali samoč i stilno sposobnost vodotoka.
Kljub temu obstajajo štirje odseki vodotoka, kjer je še moč razširiti strugo in izvesti določene ukrepe v smeri bolj sonaravne ureditve struge vodotoka. Prvi je odsek od Šmarce pa do Nožic, kjer je levi breg še nepozidan. Naslednja dva odseka sta odsek med Radomljami in Količevim , ter odsek od Repovža pa do izpod čistilne naprave v Domžalah (ČN) , kjer obstaja možnost izmenično na levem ali desnem bregu ustvariti nadomestne sonaravne oblike vodotoka. Zadnji odsek pa je južno od ČN , pa vse do izliva v Savo, saj pretočni profil ne prevaja visokih voda in občasno še vedno prestopi bregove. Ker teče pretežno po kmetijskih površinah, obstaja veliko možnosti za eventualno razširitev struge v celotni potezi od ČN do izliva v Savo. Še največje možnosti sonaravne ureditve Kamniške Bistrice pa obstajajo na odseku od izliva v Savo do Litijske ceste.
Pri ustvarjanju zelenega koridorja ob vodotoku poseben problem predstavlja lastništvo pribrežnih in obvodnih zemljišč . Da bi se izognili takšnim problemom v razvitih državah sistematično odkupujejo zemljišča ob vodotokih in skušajo potek struge prilagajati starim trasam , ki so razvidne iz starih mapnih kopij. Ob tem seveda vodi zopet vračajo inundacijske prostore in s tem možnost poplavljanja. Na ta način se visoke vode zmanjšujejo, kot posledica pa odpade potreba po gradnji regulacij .
Eden ključnih problemov urejanja struge Kamniške Bistrice je dejstvo, da v okviru razpoložljivega prostora, zagotovljenega z ustreznimi prostorskimi akti , praktično ni mogoče razmišljati o možnostih sonaravnega oblikovanja struge Kamniške Bistrice. Potrebne so trše oblike urejanja. Z večjim manevrskim prostorom pa bi bilo moč zagotoviti enako oz. boljšo pretočnost vodotokov, predvsem pa bolj naraven videz vodotoka, ki bi tudi dajal več možnosti za življenje vodnih in obvodnih rastlin in živali. Ob tem opozarjamo na 58. člen Zakona o vodah , ki omogoča občinam , da s svojim odlokom predpišejo meje priobalnih zemljišč , kakor tudi način gospodarjenja na teh zemljišč i h . To pa je tudi cilj pobude projekta "Kamniška Bistrica: rekreacijska os regije," saj takšen odlok občinam daje orodje, s katerim lahko zaščitijo obvod na oziroma pribrežna zemljišča pred neupravičeno rabo.
4 ZAKLJUČEK
Dosedanji posegi v prostoru ob Kamniški Bistrici so bili veliki v srednjem toku , to je na osrednjem delu občine Domžale. Tu je reka praktično kanalizirana, prav tako pa tudi večina njenih pritokov. Reka s pritoki ob večjih nalivih nima več naravnih razlivnih površin, posledica tega pa so številni problemi pri urejanju vodotoka. S potekajočimi pobudami, tako o vzpostavitvi rekreacijske osi vzdolž Kamniške Bistrice kot z renaturacijskimi ukrepi in sonaravnimi vzdrževalnimi deli na vodotoku, se skuša dolgoročno zavarovati še zadnje ostanke prvobitnosti ob komaj 33 km dolgem vodotoku, razširiti cono, ki funkcijsko pripada reki in to območje trajno zavarovati pred nadaljno urbanizacijo ali neprimerno rabo. v študiji "Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje pop/avne varnosti na vodotoku Kamniška Bistrica" je vodni in obvodni prostor razdeljen v štiri različne cone glede na hidromorfološke lastnosti reke , hidrološke funkCijske povezanosti (ob)vodnega prostora z matično strugo in potencialne možnosti renaturacije posameznih območij . Študija predstavlja vodnogospodarsko strokovno osnovo za prostorski plan občine ter za pripravo ustreznih prostorskih izvedbenih aktov. Hkrati je to strokovna podlaga, ki je usklajena s sodobnimi principi varstva okolja in s sodobno doktrino v vodarski stroki, ki jo uokvirja nedavno sprejeta politika evropske skupnosti do vode v Direktivi o okvirni politiki do vode ES . Njeno bistvo je zavedanje, da je treba za dolgoročno reševanje poplavne varnosti, vodotokom vrniti vsaj del nekdanjih retencijskih površin , za dolgoročno izboljšanje kakovosti vode v vodotokih pa izboljšati ekološko stanje vodotokov.
MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000 mag. L. Gl obevnik, PMuck , - 117- IZVAJANJE POPLAVNEGA PROGRAMA V. Sušec-Šuker, mag . M.Vahtar IN VZDRZEVANJE VODNEGA SISTEMA VIRI:
Amended Proposal for a Council Directive Establishing a Framework for a Community Action in the Field of Water Policy, Brussels, 26 June 1998. Arhiv vodje operative na povodju Kamniške Bistrice. Splošna vodna skupnost Ljubljanica - Sava , VGP Hidrotehnik 1965-1984. Dolgoročni plan RS za obdobje od leta 1986 do leta 2000, Uradni list RS št.1/85, 41/87, 12/89 in 36/90 Hidroinženiring, VGP Hidrotehnik, Vodnogospodarski inštitut (1970-1990). Globevnik, L. (1998). Načelo trajnosti in vodnogospodarsko načrtovanje . Urbani izziv, 32-33. 1997. P78-83 Globevnik, L. (1998). Integracija vodnogospodarskega načrtovanja in prostorskega planiranja. Voda - raba , varovanje, oblikovanje. Zbornik 5. letnega strokovnega srečanja DKAS. November 1998. Čatež. p. 32-39. Na črt urejanja povodja-vodnogospodarsko načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji. Na črt urejanja povodja Kokre. Uredila Lidija Globevnik. Ljubljana. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, 1998. Globevnik, L. , Vahtar, M., (1998). Odtočni režim znotraj sistema okolje in sistema raba . Mišičev vodarski dan . Zbornik referatov. December 1998. Maribor. Globevnik, L. (1999). Conacija slovenskega prostora v luči zmanjševanja tveganj pred poplavami. Mišičev vodarski dan . Zbornik posvetovanja. S. 21-24. Maribor, 1999. Globevnik, L. (1999). Strategija urejanja odtočnega režima s poudarkom na poplav nosti in zmanjševanju tveganj. Urbani izziv, 10, št. 2. 1999. P.108 -1 1O . Globevnik,L. (1999). Varovanje in varstvo voda v okvirih integralnega gospodarjenja z vodami. Ogrožanje vodnih virov in nevarne snovi v pitn i vod i: zbornik predavanja, Ljubljana, 29.-30. september 99. Uredila Milica Komac. Ljubljana: ZTI - Zavod za tehnično izobraževanje, 1999. S. 19-26 . Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Projekt za regulacijo Kamniške Bistrice: Ihan - Domžale; Domžale Količevo ; Bakovnik - Kamnik - Mekinje. Hidroinženiring, VGP Hidrotehnik, Vodnogospodarski inštitut (1970-1990). Projekti za ureditev glavnih recipientov s pritoki in razbremenilniki na prispevnem območju Kamniške Bistrice: Pšata, Rača , Radomlja, Nevljica. Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Hidroinženiring (1981). Hidrologija severnih pritokov Save in prostorska študija zadrževalnikov. Hidroinženiring, VGP Hidrotehnik, Vodnogospodarski inštitut (1982-1990). Vodnogospodarski elaborati splošnega pomena/Študije in projekti za zadrževalnike na prispevnem področju Kamniške Bistrice: Vašanski potok - Velesovo; Kamnek - Glinje; Doblič - Zalog pri Komendi; Vrtaški potok - Komenda; Knežji potok - Komenda; Tunjščica - Komenda; Korošica - Dolina Korošice pod Zvohom; Nevljica - Vrhpolje; Nevljica - Šmartno; Želodnik z vodnim tunelom iz Rovščice - Dob; Drtijščica z vodnim tunelom iz Radomlje Trnava. Različni investitorji. Limnos, Vodnogospodarski inštitut (1989-2000) Določ i tev minimalnega pretoka na vodotokih prizadetih zaradi odvzema za preko 150 odvzemov vode iz vodotokov v Sloveniji (MHE, vodooskrba, tehnološka voda, požarna voda, namakanje. Ministerial Deciaration of The Hague on Water Security in the 21 st Century, 22 March, 2000, ln The Hague, The Netherlands. Posebne strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine , Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju , 1990. Prostorske sestavine Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988, Uradni vestnik Občine Domžale. št. 9/86, 2/90, 10/97 . Prostorske sestavine Družbenega plana Občine Domžale za obdobje 1986-2000, Uradni vestnik Občine Domžale, št.1 0/86, 10/97. Splošna vodna skupnost Ljubljanica-Sava. Projekt za regulacijo Kamniške Bistrice: Ihan - Domžale; Domžale Količevo ; Bakovnik - Kamnik - Mekinje. Stražar, S. Na bregovih Bistrice. Vahtar, M., Kompare, B., Banovec, P. , Panjan J., Horvat A , Globevnik L. , Toman, M. J., Prestor, J., Drobne, F., (1998). Strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov na nivoju države: Izdelava metodologije za umestitev vodnogospodarskih sestavin v prostorski plan RS , FGG, Ljubljana.
MiŠiČEV VODARSKI DAN 2000 mag. L. Globevnik, PMuck, - 118 - IZVAJANJE POPLAVNEGA PROGRAMA V. Sušec-Šuker, mag . M.Vahtar IN VZDRŽEVANJE VODNEGA SISTEMA
Vahtar M., Kamniška Bistricakot športno rekreacijska os regije - zvočni zapis 1. okrogle mize (vabljeni diskutanti: Kompare B. , Globevnik L., Vehar S., Jeraj M.), ICRO Domžale, Domžale 30.9.1999. Vahtar M., Vodarski vidiki urejanja Kamniške bistrice - zvočni zapis 2. okrogle mize (vabljeni diskutanti: Globokar T. , Matoz H., Šala F., Horvat A , Sušec-Šuker V.), ICRO Domžale, Domžale 14.10.1999. Vahtar, M., Kompare, B., Horvat A , Globevnik L. , Panjan J., Prestor, J., (1999). Sinteza vodnogospodarskih vsebin kot podlaga za zasnovo prostorskega razvoja na nivoju države, FGG-IZH, Ljubljana. VGP Hidrotehnik (1984). Vodnogospodarske usmeritve v okviru elaborata Ljubljana 2000. Vodnogospodarske osnove Slovenije, Zveza vodnih skupnosti in Vodnogospodarsko podjetje Maribor, Ljubljana, 1978. Vodnogospodarske osnove Slovenije, Vodnogospodarski inštitut Ljubljana, 1990. Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (1992). Nacionalni program za obrambo pred poplavami. Ministrstvo za obrambo. Vodnogospodarski inštitut (1995). Metodologija za določitev vodnih zemljišč v Sloveniji na različnih tipih vodotokov. Minsitrstvo za okolje in prostor. Vodnogospodarski inštitut (1991-1995) Načrti za izvedbo sonaravnih regulacij in za revitalizacijo reguliranih strug ter za ohranitev naravnih vodnih in obvodnih biotopov. Savske mrtvice od Ljubljane do Litije. Gabernica - Brežice.Kamniška Bistrica - Ihan. Notranjski Obrh. Gradaščica - Hruševo. Glinščica v območju Inštituta za biologijo. Logaščica , Črni potok - Logatec. Različni investitorji. Vodnogospodarski inštitut (19891-1999) Ohranitev in oživitev vodotokov, ki izginjajo v urbanih območjih Ljubljane, vodotoki ki odtekajo iz Šišenskega hriba in Golovca ter južno ležečega gričevje , Črnušnica . Mesto Ljubljana. Vodnogospodarski inštitut (1992-1996) Metodologija za določitev minimalnih pretokov v Sloveniji z izdelavo zakonodajnih osnov. Minsitrstvo za okolje in prostor. Vodnogospodarski inštitut (2000). Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje poplavne varnosti na vodotoku Kamniška Bistrica. Občina Domžale. Zakon o urejanju prostora, Uradni list SRS št. 18/84 z dopolnitvami. Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS št.32/93. Zakon o vodah, Ur. list SRS, št. 38/81 , 29/86 ; Ur. list RS, št. 15/91 .
MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2000