DOCSLIB.ORG

Zbornik Povzetkov Book of Abstracts

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text

Load more

Do 5 milijard let z družbo 5.0 Velenje, 3.– 5. 10. 2018 Zbornik povzetkov Book of abstracts Do 5 milijard let z družbo 5.0 Velenje, 3.– 5. 10. 2018 5. slovenski geološki kongres Velenje, 3.–5. 10. 2018 Zbornik povzetkov/Book of abstracts 5.000.000.000 5.0 DO 5 MILIJARD LET Z DRUŽBO 5.0 5. slovenski geološki kongres Velenje, 3.–5. 10. 2018 Zbornik povzetkov/Book of abstracts Spletna objava/Electrnonik edition © 2018, Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Urednika/Editors Matevž Novak, Nina Rman Recenzenti/Reviewers Jure Atanackov, Miloš Bavec, Mojca Bedjanič, Mihael Brenčič, Bogomir Celarc, Karmen Fifer Bizjak, Luka Gale, Špela Goričan, Andrej Gosar, Mateja Gosar, Petra Jamšek Rupnik, Mitja Janža, Jernej Jež, Tjaša Kanduč, Tea Kolar-Jurkovšek, Marko Komac, Tvrtko Korbar, Adrijan Košir, Sabina Kramar, Janko Logar, Sonja Lojen, Miloš Markič, Matjaž Mikoš, Ana Mladenovič, Matevž Novak, Tina Peternel, Ana Petkovšek, Tomislav Popit, Nina Rman, Duška Rokavec, Boštjan Rožič, Dragomir Skaberne, Martina Stupar, Robert Šajn, Jasna Šinigoj, Mirka Trajanova, Tomaž Verbič, Timotej Verbovšek, Marko Vrabec, Nadja Zupan Hajna, Manja Žebre, Gorazd Žibret, Petra Žvab Rožič Izdajatelj in založnik/Issued and published by Geološki zavod Slovenije, Ljubljana Za založnika/For the publisher Miloš Bavec Tehnična urednica/Technical editor Staška Čertalič Oblikovanje naslovnice/Cover design Staška Čertalič Redakcija zaključena 18. 9. 2018 Za jezik in vsebino prispevkov so odgovorni avtorji./ Authors are responsible for the language and content of the abstracts. Publikacija je brezplačna. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=296442112 ISBN 978-961-6498-61-6 (pdf) Organizatorja kongresa/Congress organizers Geološki zavod Slovenije in Slovensko geološko društvo Organizacijski odbor/Organising committee Matevž Novak, predsednik Tadeja Jegrišnik Kim Mezga Urša Šolc Miloš Bavec Matija Križnar Darinka Pek Drapal Martin Tancar Miša Bizjak Lidija Levičnik Ana Petkovšek Marko Zakrajšek Bernarda Bole Miloš Markič Nina Prkić Požar Petra Žvab Rožič Staška Čertalič Suzana Macolič Nina Rman Marijana Hrženjak Marko Mehle Saša Sevčnikar Znanstveni odbor/Scientific committee Jure Atanackov, GeoZS, Slovenija Miloš Markič, GeoZS, Slovenija Miloš Bavec, GeoZS, Slovenija Tamara Marković, HGI, Hrvaška Mojca Bedjanič, ZRSVN, Slovenija Matjaž Mikoš, FGG UL, Slovenija Harald Biester, IGÖ, Nemčija Ana Mladenovič, ZAG, Slovenija Mihael Brenčič, NTF UL, GeoZS, Slovenija Giovanni Monegato, IGG CNR, Italija Bogomir Celarc, GeoZS, Slovenija Matevž Novak, GeoZS, Slovenija Renato R. Colucci, ISMAR CNR, Italija Tina Peternel, GeoZS, Slovenija Karmen Fifer Bizjak, ZAG, Slovenija Ana Petkovšek, FGG UL, Slovenija Luka Gale, NTF UL, GeoZS, Slovenija Tomislav Popit, NTF UL, Slovenija Špela Goričan, PIIR ZRC SAZU, Slovenija Nina Rman, GeoZS, Slovenija Andrej Gosar, ARSO, NTF UL, Slovenija Duška Rokavec, GeoZS, Slovenija Mateja Gosar, GeoZS, Slovenija Boštjan Rožič, NTF UL, Slovenija Uroš Herlec, NTF UL, Slovenija Dragomir Skaberne, GeoZS, Slovenija Petra Jamšek Rupnik, GeoZS, Slovenija Martina Stupar, ZRSVN, Slovenija Mitja Janža, GeoZS, Slovenija Teodora Szőcs, MBFSZ, Madžarska Mateja Jemec Auflič, GeoZS, Slovenija Robert Šajn, GeoZS, Slovenija Miha Jeršek, PMS, Slovenija Jasna Šinigoj, GeoZS, Slovenija Jernej Jež, GeoZS, Slovenija Andrej Šmuc, NTF UL, Slovenija Tjaša Kanduč, IJS, Slovenija Sašo Šturm, IJS, Slovenija Tea Kolar-Jurkovšek, GeoZS, Slovenija Mirka Trajanova, GeoZS, Slovenija Marko Komac, FGG UL, Slovenija Tomaž Verbič, Arhej d.o.o., Slovenija Tvrtko Korbar, HGI, Hrvaška Timotej Verbovšek, NTF UL, Slovenija Adrijan Košir, PIIR ZRC SAZU, Slovenija Marko Vrabec, NTF UL, Slovenija Sabina Kramar, ZAG, Slovenija Nadja Zupan Hajna, IZRK ZRC SAZU, Slovenija Marjan Lenart, PV, Slovenija Manja Žebre, GeoZS, Slovenija Janko Logar, FGG UL, Slovenija Gorazd Žibret, GeoZS, Slovenija Sonja Lojen, IJS, Slovenija Petra Žvab Rožič, NTF UL, Slovenija 5.000.000.000 5.0 5. slovenski geološki kongres, Velenje 3. - 5. oktobra 2018 Partnerji/Partners Premogovnik Velenje, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Slovensko rudarsko društvo inženirjev in tehnikov, Društvo slovenski komite mednarodnega združenja hidrogeologov in Mestna občina Velenje Sponzorji/Sponsors GEN energija, d.o.o. Atlantic grupa d. d., Dana, proizvodnja in prodaja pijač d.o.o., Energetika Ljubljana d. o. o., Gdi Gisdata, družba za Geoinformacijske tehnologije, sisteme in storitve, d.o.o., Ljubljana, Geobrugg AG Switzerland, Geokop geotehnika, gradbeništvo, trgovina, storitve d.o.o., Nikon Slovenija, Ocean Orchids d. o. o., Petrol Geoterm d. o. o., Pomgrad - Gradnje splošno gradbeno podjetje, d.o.o., EIT RawMaterials, Radenska d. o. o., ŠČUREK, Tektonik kraft pivovarna, Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. DO 5 MILIJARD LET Z DRUŽBO 5.0 5.000.000.000 5.0 Vsebina/Content 5. slovenski geološki kongres, Velenje 3. - 5. oktobra 2018 Plenarna predavanja/Keynote lectures 18 Breaching the boundaries between Science and Profession – an imperative for geoscience in the service of society Brisanje meja med znanostjo in stroko – obveza družbeno odgovorne in koristne geoznanosti Ruth E. Allington 19 Societal challenges of the XXI century: putting geology at centre stage Družbeni izzivi XXI. stoletja: geologija na piedestalu Vitor Correia 20 Geoenergetski viri Slovenije Geoenergy sources of Slovenia Miloš Markič, Mitja Janža, Andrej Lapanje, Simona Pestotnik, Joerg Prestor, Dušan Rajver, Nina Rman, Dejan Šram 21 Interaction between scientists/experts and society: missed opportunities of everyone? Interakcija med znanstveniki/strokovnjaki in družbo: neizkoriščene priložnosti za vse? Slavko V. Šolar Predavanja/Oral presentations 24 The role of engineering geologists in geotechnical engineering Vloga inženirskih geologov v geotehničnem inženirstvu Dietmar Adam 24 Ocena in modeliranje čezmejnega razširjanja onesnaženosti na poplavnem območju reke Drave Transboundary contamination risk assessment and modelling in the Drava river floodplain Jasminka Alijagić, Robert Šajn 25 High-resolution seismic reflection surveys in the Krško basin Visokoločljive seizmične refleksijske raziskave v Krški kotlini Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Igor Rižnar, Miloš Bavec, Lorenzo Petronio, Michael Cline, Michael Logan Cline, Richard Quittmeyer 25 Comparison of main chemical composition of groundwater, mineral and thermal water originating of tectonic active areas from eastern Turkey, Azerbaijan and western Iran Primerjava kemijske sestave podzemne, mineralne in termalne vode, ki izvirajo iz tektonsko aktivnih območjih vzhodne Turčije, Azerbajdžana in zahodnega Irana Werner Balderer, Fanny Leuenberger 26 Novejše geološke in seizmotektonske raziskave v Krški kotlini in načrtovanje zahtevnih infrastrukturnih objektov Recent geological and seismotectonic investigations in Krško basin with respect to planning complex infrastructure Miloš Bavec, Michael Cline, Jure Atanackov, Petra Jamšek Rupnik, Michael Logan Cline, Igor Rižnar, Mladen Živčić, Richard Quittmeyer 26 Geokemične raziskave v urbanem območju Idrije Geochemical investigations in Idrija urban area Špela Bavec, Mateja Gosar, Harald Biester 27 Karavanke UNESCO Globalni Geopark za splošno javost Karavanke UNESCO Global Geopark for general public Mojca Bedjanič, Darja Komar, Lenka Stermecki, Danijela Modrej, Gerald Hartmann, Sandra Zvonar 28 The role of hydrology for metal dispersion and risk assessment in polluted mining areas Vloga hidrologije pri procesih premeščanja kovin v okolju in za oceno tveganja na onesnaženih območjih rudarjenja Harald Biester 28 Ongoing EIT RawMaterials projects of UNIZG-RGNF Tekoči projekti EIT RawMaterials UNIZG-RGNF Vječislav Bohanek, Sibila Borojević Šoštarić 29 Rb-Sr radiometrična datacija pohorskega gnajsa Rb-Sr radiometric dating of gneiss from the Pohorje Dominik Božič, Aleš Šoster, Matej Dolenec, Marko Štrok 30 Ali je mogoče umestiti rezervni vodni vir v urbano okolje? Could we place a reserve drinking water source in an urban area? Branka Bračič Železnik, Barbara Čenčur Curk, Jerca Praprotnik Kastelic, Anja Torkar, Ajda Cilenšek, Primož Banovec DO 5 MILIJARD LET Z DRUŽBO 5.0 5.000.000.000 5.0 Vsebina/Content 5. slovenski geološki kongres, Velenje 3. - 5. oktobra 2018 30 Sistematičen pregled geoloških vsebin v učnih načrtih in učbenikih za osnovne šole in gimnazije Systematic overview of geological contents in curricula and textbooks for primary schools and gymnasiums Rok Brajković, Mojca Bednjanič, Nina Rman, Neža Malenšek, Matevž Novak, Petra Žvab Rožič 31 Micropalaeontological and geochemical characterization of Holocene sediments in coastal karst dolines under the marine influence (Island of Cres, Adriatic sea) Mikropaleontološka in geokemijska karakterizacija holocenskih sedimentov v obalnih kraških vrtačah pod vplivom morja (otok Cres, Jadransko morje) Dea Brunović, Slobodan Miko, Zoran Peh, Nikolina Ilijanić, Ozren Hasan, Tena Kolar, Martina Šparica Miko 32 Spletna aplikacija Rudarska knjiga The web application Mining Registry Book Ana Burger, Marko Tukić, Andreja Senegačnik, Duška Rokavec 33 Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah 29 January 1917 earthquake near Brežice, Slovenia Ina Cecić 33 Nove strukturno geološke ugotovitve na trasi 2. tira Divača–Koper Investigations for the railway track Divača - Koper: new structural geological findings Bogomir Celarc, Jernej Jež, Adrijan Košir, Marko Vrabec, Andrej Lapanje, Dejan Šram, Simon Mozetič 34 Napovedovanje trenda pojavov novodobnih onesnaževal v sledovih
Recommended publications
  • From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)

    From Urban Geodiversity to Geoheritage: the Case of Ljubljana (Slovenia)

    Jure Tičar eT al. QUAESTIONES GEOGRAPHICAE 36(3) • 2017 FROM URBAN GEODIVERSITY TO GEOHERITAGE: THE CASE OF LJUBLJANA (SLOVENIA) Jure Tičar, Blaž Komac, maTiJa Zorn, maTeJa FerK, mauro HrvaTin, roK ciglič Anton Melik Geographical Institute, Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana, Slovenia Manuscript received: March 31, 2017 Revised version: June 19, 2017 Tičar J., Komac B., Zorn M., FerK M., HrvaTin M., ciglič R., 2017. From urban geodiversity to geoheritage: the case of Ljubljana (Slovenia). Quaestiones Geographicae 36(3), Bogucki Wydawnictwo Naukowe, Poznań, pp. 37–50. 7 figs, 1 table. aBsTracT: The city of Ljubljana lies at the intersection of various geomorphological regions that have strongly influ- enced its spatial organization. Prehistoric settlements were built on marshland, a Roman town was built on the first river terrace of the Ljubljanica River, and in the Middle Ages a town was built in a strategic position between the Lju- bljanica River and Castle Hill. The modern city absorbed all usable space between the nearby hills. This paper reviews some relief features in Ljubljana, their influence on the city’s spatial development, and urban geoheritage. The results indicate new possibilities for urban geoheritage tourism in the Slovenian capital and its surroundings. Key words: geoheritage, geomorphology, urbanization, spatial growth, Ljubljana Corresponding author: Jure Tičar, [email protected] Introduction connecting the diversity of geomorphological and geological elements with their interpretation During the 1990s, geologists and geomorphol- and recreation (Necheş 2016). Consenquently ogists started using the term geodiversity to de- many geoparks dedicated to protect and to pro- scribe the diversity of nonliving nature (Sharples mote the nonliving elements of nature are being 1993, Wiedenbein 1994, Zwolinski 2004).
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives

    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
  • Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005

    Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005

    I. del PREGLED HIDROLO[KIH RAZMER V LETU 2005 Part I REVIEW OF HYDROLOGICAL CONDITIONS IN THE YEAR 2005 HIDROLO[KI LETOPIS SLOVENIJE 2005 THE 2005 HYDROLOGICAL YEARBOOK OF SLOVENIA A. POVR[INSKE VODE A. SURFACE WATERS Vodostaji in pretoki rek River stages and discharges Igor Strojan Igor Strojan Leta 2005 so se ~asovna razporeditev vodnatosti ter veli- In 2005, the temporal distribution of stages and the size kosti in lokacije najve~jih pretokov dokaj razlikovale and location of the highest discharges differed a good od obi~ajnih. Vodnatost je bila manj{a v prvi polovici deal from the usual.The river stages were lower in the in ve~ja v drugi polovici leta.Velika vodnatost v polet- first half and higher in the second half of the year.The nih mesecih je spominjala na mo`ne neugodne scena- great stages in the summer months hinted at the pos- rije posledic podnebnih sprememb. Reke so najmo~neje sible unfavourable scenarios of the consequences of cli- poplavljale avgusta. Predvsem veliki pretoki Mure in mate change. Rivers caused the most severe floods in manj{ih hudourni{kih rek v vzhodnem delu dr`ave, ki August. It was the high discharges of the Mura River so presegali tudi 50 letne povratne dobe, so povzro~i- and the smaller torrential rivers in the eastern part of li veliko {kode. Na Muri v Gornji Radgoni je bil izmer- the country especially that even exceeded the 50-year jen do tedaj najve~ji pretok 1380 m3/s. Sicer je bila return periods and caused a lot of damage.
  • “International Handbook on Green Local Fiscal Policy Models”

    “International Handbook on Green Local Fiscal Policy Models”

    “International handbook on green local fiscal policy models” LOCAL Policies for GREEN Energy – LOCAL4GREEN 1 Meritxell Bennasar Casasa Contents 1. Introduction 1.1. Background. Description Local Policies for Green Energy Project 1.2. About this document: main objectives and characteristics of this manual 1.3. Target Groups: Local authorities Consultants specializing in public management Decision makers of national and regional authorities Other interested parties in the promotion of renewable energy sources 1.4. Partners 2. Description of the 9 Mediterranean countries 2.1. Albania Lezha Vau i Dejës Kukës 2.2. Croatia Brdovec Jastrebarsko Klanjec Dugo Selo Pregrada 2.3. Cyprus Lakatamia Nicosia Aradippou 2.4. Greece Amariou Edessa Farsala Kozani Lagadas Leros Malevizi Milos Pilea-Hortiatis Platania Sithonia Tanagra Thermi Volvi 2.5. Italy 2 2.6. Malta San Lawrenz Sannat Kercem 2.7. Portugal Albufeira Alcoutim Aljezur Castro Marim Faro Lagoa Lagos Loulé Monchique Olhão Portimão São Brás de Alportel Silves Tavira Vila do Bispo Vila Real de Santo António 2.8. Slovenia Grosuplje Ivančna Gorica Kamnik Kočevje Kranj Križevci Lenart Trebnje 2.9. Spain Dolores Muro d’Alcoi Pedreguer Alfàs del Pi Altea Callosa d’en Sarrià Almussafes Godella Quart de Poblet Alaquàs Xeresa 3. Comparative study of national regulations 3.1. Albania 3.1.1. Albanian Tax System 3.1.2. Description of Fiscal Policies of Pilot Municipalities 3.2. Croatia 3.2.1. Croatian Tax Sytem 3.2.2. Description of Fiscal Policies of Pilot Municipalities 3.3. Cyprus 3.3.1. Cypriot Tax Sytem 3 3.3.2. Description of Fiscal Policies of Pilot Municipalities 3.4.
  • Acta Triglavensia Znanstveno Izobraževalni Cˇasopis

    Acta Triglavensia Znanstveno Izobraževalni Cˇasopis

    1 Kravja dolina pod Rjavino, doslej najvišje arheološko najdišče ( m) v Julijcih. Fotografi ja: France Stele ACTA TRIGLAVENSIA ZNANSTVENO IZOBRAŽEVALNI CˇASOPIS LETO VI DECEMBER 2018 6 2 3 6 ACTA TRIGLAVENSIA Uvodnik ARHEOLOGIJA VISOKO V GORAH Osrednja tema nove številke znanstveno izobraževalnega časopisa Acta triglavensia je arheologija, ki predstavlja dokaj skrit, vendar pomemben del kulturne in zgodovinske dediščine Triglavskega narodnega parka. Avtor Janez Bizjak, ki je sam ali s prijatelji odkril veliko večino arheoloških najdišč v visokogorju, orje ledino novega področja raziskav. Čeprav arheološke najdbe kažejo navzočnost ljudi v visokogorju že od davnine, ostajajo nerešena številna temeljna vprašanja: kdo so bili ti ljudje, kje so se zadrževali in v katerem času, kako so bivali in, najpomembnejše, kaj jih je vodilo v gore. Naučili smo se poiskati točke, kjer so stala preprosta bivališča, ali pa so si popotniki zgolj poiskali zavetje. Po značilnih predmetih in analizah radioaktivnega oglja lahko določimo, iz katerega časa so osta nki. Mnogo teže pa je ugotoviti, kaj so ljudje počeli v gorah. Losovo okostje s Soriške planine iz tretjega do petega stoletja, ki ga je poškodovalo železno orožje, je sled lova. Dragoceni predmeti, skriti pod kamni, morda pričajo o zaobljubnih darovih silam narave. Začetke planšarskega gospodarstva je mogoče ugotavljati na podlagi kemičnih sledi mlečnih maščob na odlomkih lončenine. Sprašujemo se, kako razbrati sledi prvih rudarjev. Višine in strmine torej niso bile nikoli nepremagljive ovire, pa čeprav so jih prestopali zgolj izkušeni posamezniki ali manjše skupine. Jana Horvat Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za arheologijo 4 ACTA TRIGLAVENSIA ZNANSTVENO IZOBRAŽEVALNI CˇASOPIS ISSN 2232-495X Izdajatelj Triglavski narodni park Published by Naslov uredništva Triglavski narodni park Address of the Ljubljanska cesta , Bled Editorial Office Glavna in odgovorna mag.
  • "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu

    "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu

    Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije ............................................................................................................... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride ....................................................................................10. Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...................................................................................................................13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta ................................................................................................14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine ........................................................................18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja .......................................................................................................22 Naklada: 20.0.0. izvodov
  • Kamničan-Ka Št. 13

    Kamničan-Ka Št. 13

    Čao s pis ob či ne Kamnik, 21. julij 2017, leto 2, šte vil ka 13 Vrnjen še del Najboljši gorski tekači bistriških gozdov Meščanska korporacija Kamnik je s še eno delno zbrani v Kamniku odločbo v naravi dobila vrnjeno tudi največje gozdno zemljišče v dolini Kamniške Bistrice, ki je zdaj praktično v celoti v zasebni lasti. Evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino je v Kamnik pripeljalo najboljše tekmovalce iz šestindvajsetih držav, ki so v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež in pod okriljem slovenske Jasna Paladin kmetijskih zemljišč in goz- in evropske atletske zveze pripravili eno najpomembnejših atletskih tekmovanj pri nas. dov RS, novi lastniki pa so Kamniška Bistrica – Uprav- zdaj člani Meščanske korpo- na enota Kamnik je 8. juni- racije Kamnik (25 deležnih Aleš Senožetnik ja izdala delno odločbo v pravic od skupno 164 ima zvezi z vrnitvijo leta 1947 tudi Občina Kamnik), ki pa Kamnik – Po svetovnem pr- podržavljenega premoženja večjih sprememb pri venstvu pred sedmimi leti je Meščanske korporacije Ka- upravljanju gozda letos še med 7. in 9. julijem Velika mnik na območju Kam- ne napovedujejo. planina postala tudi prizori- niške Bistrice, ki je 7. julija Denacionalizacija na obmo- šče evropskega prvenstva v postala tudi pravnomočna. čju občine Kamnik je s to gorskih tekih. Trasa proge je Kot je razvidno iz odločbe, odločbo skorajda končana, za moške potekala od Eko gre za vrnitev 2732 hektarov saj člani Meščanske korpo- resorta pod Veliko planino velikega zemljišča v k. o. racije Kamnik čakajo na do Gradišča. Na tehnično Županje Njive, ki v naravi vrnitev le še približno pol zahtevni 12-kilometrski pro- predstavlja gospodarsko naj- odstotka zemljišč in gozdov, gi so morali tekači premaga- pomembnejšo in največjo kar pa je zanemarljivo v pri- ti tudi skoraj 1300 višinskih gozdno parcelo v dolini merjavi z vsemi zemljišči, ki metrov.
  • 95/2006, Uredbeni

    95/2006, Uredbeni

    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
  • TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)

    TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)

    Strasbourg, 6 January 2003 PE-S-DE (2002) 22 [diplome/docs/2003/de06e_03] English only Committee for the activities of the Council of Europe in the field of biological and landscape diversity (CO-DBP) Group of specialists – European Diploma of Protected Areas 20-21 January 2003 Room 2, Palais de l'Europe, Strasbourg TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia) APPLICATION for the European Diploma of Protected Areas Document established by the Directorate of Culture and Cultural and Natural Heritage This document will not be distributed at the meeting. Please bring this copy. Ce document ne sera plus distribué en réunion. Prière de vous munir de cet exemplaire. PE-S-DE (2003) 22 - 2 - INFORMATION FORM FOR NEW APPLICATION FOR THE EUROPEAN DIPLOMA OF PROTECTED AREAS Council of Europe European Diploma Information form for Candidate Sites This form is also available on diskette Site code (to be given by the Council of Europe) 1. SITE IDENTIFICATION 1.1. SITE NAME Triglavski narodni park 1.2. COUNTRY Slovenija 1.3. DATE CANDIDATURE 1.4. SITE INFORMATION COMPILATION DATE Y Y Y Y M M D D - 3 - PE-S-DE (2003) 22 1.5. ADDRESSES: administrative authorities National authority Regional authority Local authority Name: Name: Name: Javni zavod Triglavski Address: Address: narodni park Address: Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Tel. +386 4 5780 200 ............. Tel.......................................... Tel. ......................................... Fax.+ 386 4 5780 201............. Fax. ........................................ Fax.........................................
  • Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents

    Public Transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents

    Public transport in the Ljubljana Urban Region 1 Contents Address of Zoran Janković, President of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of Ljubljana 9Mayors of the Ljubljana Urban Region on public transport Lilijana Madjar: Yes, it is time for sustainable mobility in the Ljubljana Urban Region 15 Interview with Stephen Atkins by Jurij Kobal – Public transport is a key component 21 in the self-esteem of every European capital Views of the members of the select project group on public transport 25 Omega consult d. o. o.: ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ (a summary) 41117 Priority projects of the Ljubljana Urban Region 2 Zoran Janković Address of the president of the Council of the Ljubljana Urban Region and Mayor of the Municipality of Ljubljana Transport significantly contributes to contemporary development, as it overcomes distances and connects people. Apart from its indispensable role in everyday life, its long-term impact on society and the environment increasingly calls for attention. Functional, quality and professional transport management determines the development path both of the region and the State. Hence the project ‘Expert guidelines for the regulation of regional public transport’ is an excellent foundation for the regulation and establishment of quality public passenger transport on the principles of sustainable mobility by 2027. At the Municipality of Ljubljana we have set out a long-term programme for public transport and designed activities needed for its implementation. What are the most important projects through which we wish to achieve greater efficiency and safety in public transport, and the use of alternative fuels, as well as encourage cycling and walking? · By closing the city centre to traffic, newly re-designed public spaces such as Prešeren Square (Prešernov trg) and the Three Bridges (Tromostovje), Ciril-Metod Square (Ciril Metodov trg), Breg, Krakovo Embankment (Krakovski nasip), Špica and Trnovo Quay (Trnovski pristan) are intended for pedestrians and cyclists.
  • Pregled Mednarodnih, Državnih in Lokalnih Strateških Dokumentov S Področja Aktivne Mobilnosti) LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007)

    Pregled Mednarodnih, Državnih in Lokalnih Strateških Dokumentov S Področja Aktivne Mobilnosti) LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007)

    Pregled mednarodnih, državnih in lokalnih strateških dokumentov s področja aktivne mobilnosti) LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) Pregled mednarodnih, državnih in lokalnih strateških dokumentov s področja aktivne mobilnosti) Akcija A2: Izhodišča za razvoj kampanj za ozaveščanje in spodbujanje aktivne mobilnosti A 2.2.4 Pregled mednarodnih, državnih in lokalnih strateških dokumentov s področja aktivne mobilnosti Avtorji: Nela Halilović, dr. Aidan Cerar, Marko Peterlin, Urban Jeriha, dr. Maja Simoneti Uredniki: Nela Halilović Ljubljana, 10. 6. 2020 LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstev Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta. Za več informacij obiščite www.care4climate.si. Vsak partner v projektu CARE4CLIMATE je odgovoren za strokovnost vsebin in sporočila v dokumentih in stališčih, ki jih pripravi oziroma izrazi v okviru navedenega projekta. 2 Pregled mednarodnih, državnih in lokalnih strateških dokumentov s področja aktivne mobilnosti Pregledali smo mednarodne, državne in lokalne strateške dokumente, ki obravnavajo področje aktivne mobilnosti, ter iskali odstopanja med različnimi ravnmi in od zapisanih ciljev, ukrepov in izvajanja v prostoru. Lokalno raven, ki zajema predvsem povezavo celostnih prometnih strategij (CPS) oziroma njihovih akcijskih načrtov z občinskim proračunom in izvajanjem ukrepov, smo preverjali na podlagi izbranih treh slovenskih občin, Mestne občine Velenje, Občine Kamnik in Občine Kočevje. Povezovanje
  • Case Study Slovenia

    Case Study Slovenia

    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents