DOCSLIB.ORG

Inštitut Za Vode Republike Slovenije

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Inštitut Za Vode Republike Slovenije Poročilo o delu INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE za leto 2007 PROGRAMSKI SKLOP: I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA PROJEKT: I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – PODPORNE VSEBINE NALOGA: I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Pripravila: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Ljubljana, december 2007 Program: PROGRAM DELA INŠTITUTA ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2007 Poročilo o delu za leto 2007 Številka in naslov I. SKUPINA EU POLITIKA DO VODA programskega sklopa I/1/2 RAZVOJ PROCESA NAČRTOVANJA – in projekta: PODPORNE VSEBINE Naloga: Naloga I/1/2/2 Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Naročnik: REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Izdelovalec: INŠTITUT ZA VODE REPUBLIKE SLOVENIJE Strokovna ekipa: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. dr. Aleš Bizjak, univ.dipl.inž.kraj.arh. Odgovorni nosilec: Petra Repnik, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž. Direktor IzVRS: Mitja Starec, univ. dipl. inž. grad. Kraj, datum: Ljubljana, december 2007 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 1 KAZALO VSEBINE 1 KAZALO VSEBINE .....................................................................................1 2 UVOD ......................................................................................................2 3 PREVOD METODE GEWÄSSERSTRUTURGÜTEBEWERTUNG ZA OCENJEVANJE HIDROMOROFOLOŠKEGA STANJA REČNIH KORIDORJEV ...................................5 4 OPIS HIDROMORFOLOŠKIH REFERENČNIH ODSEKOV............................... 30 5 HIDROMORFOLOŠKA KAKOVOST REK ...................................................... 88 5.1 Prevod »Hidromorfološkega standarda«............................................. 88 5.2 Ocena hidromorfološkega stanja odseka Kamniške Bistrice ................ 104 5.3 Ocena in opis hidromorfološkega stanja Polskave (VT Polskava Zgornja Polskava-Tržec, SI368VT9) ....................................................................... 115 6 IZHODIŠČA ZA IZVAJANJE HIDROMORFOLOŠKEGA MONITORINGA.......... 120 7 HIDROMORFOLOŠKE OBREMENITVE IN VPLIVI ...................................... 124 8 TIPIZACIJE VODOTOKOV ...................................................................... 134 9 LITERATURA ........................................................................................ 142 1 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 2 UVOD Naloga I/1/2/2: Dopolnitev in novelacija seznama (IzVRS) morfoloških obremenitev Nosilec naloge: Petra Repnik Sodelavci: Gregor Kolman, Iztok Kavčič, dr. Aleš Bizjak, zunanji Obdobje izvajanja: stalna naloga Vsebina in namen: Za potrebe dopolnitev in novelacije analize obremenitev, vplivov in tveganj ter za potrebe druge določitve VTPV bo izdelana dopolnitev in morebitna novelacija morfoloških obremenitev. Potrebe po dopolnitvah in novelacijah morfoloških obremenitev so bile delno že ugotovljene v kabinetnem in terenskem delu leta 2006. Cilji in pričakovani rezultati: Novelirana baza morfoloških obremenitev. Trenutno so morfološke obremenitve zajete v Kategorizaciji pomembnejših vodotokov po ekomorfološkem pomenu (IzVRS, 2002), kjer so vodotoki glede na velikost obremenitve razvrščeni v sedem kakovostnih razredov. Dopolnilno so zbrani tudi podatki o velikih pregradah in koncesijah za odvzeme naplavin. Ti trije viri podatkov so bili uporabljeni pri določitvi ocene morfološkega stanja vodotokov, ki je bila vključena v oceno verjetnosti doseganja okoljskih ciljev. Omenjeni viri podatkov so zadovoljivi za prvo (izhodiščno) oceno morfološkega stanja vodotokov, saj podajo generalizirano sliko stanja in opozorijo na pomembne obremenitve oziroma probleme. Za potrebe vodnega načrtovanja in predvsem izdelavo programa stroškovno učinkovitih ukrepov, pa je v prihodnje potrebno izdelati poglobljeno študijo morfoloških obremenitev. Inventariziranje posameznih ureditev vodotokov, ki hkrati predstavljajo morfološke obremenitve, v Sloveniji izvajajo vodnogospodarske javne službe. Slednje vodijo kataster vodnogospodarske infrastrukture, ki pa ima trenutno majhno uporabno vrednost, saj ni urejen sistematično. Glede na sprejet dogovor med vodnogospodarskimi javnimi službami bo kataster v prihodnje poenoten, urejen sistematično in nadgrajen z nekaterimi podatki. Pri tej nadgradnji bomo imeli priložnost, da predstavimo naše predloge za inventariziranje obremenitev, kar nam bo omogočilo tudi izboljšanje ocene morfološkega stanja vodotokov in nenazadnje dopolnitev in noveliranje baze morfoloških obremenitev. Glede na to, da je naloga Dopolnitev in novelacija seznama morfoloških obremenitev stalna naloga, so bila v tem letu pripravljena izhodišča za nadaljnje delo. Kot prvo potrebujemo opis morfoloških obremenitev, njihovih vplivov in enotna navodila, kako te obremenitve inventarizirati ter oceniti. Obstajajo številne metode za ocenjevanje hidromorfološkega stanja, ki se razlikujejo glede na obravnavane spremenljivke in vrednotenje le teh. Nekatere metode spremenljivke vrednotijo enotno ne glede na povsem različen hidromorfološki tip vodotoka, druge prepoznavajo tip in slednjemu prilagodijo tudi ocenjevanje spremenljivk na podlagi uteži. V slovenskem prostoru so bile testirane številne metode, razvita pa je bila tudi slovenska metoda za ocenjevanje hidromorfološkega stanja. Najpogosteje omenjeni in uporabljeni tuji metodi v slovenskem prostoru sta angleška metoda River Habitat Survey (Raven et al., 1998) in nemška metoda Gewässerstrukturgütebewertung (Zumbroich et al., 1999). Slednji se razlikujeta glede na obravnavane spremenljivke in predvsem glede na vrednotenje stanja posamezne spremenljivke. Nemška metoda spremenljivke vrednoti glede na tip vodotoka, medtem ko 2 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 je po angleški metodi vrednotenje spremenljivk neodvisno od tipa. Ker nemška metoda za vsako spremenljivko poda podrobnejši opis obremenitve, vpliva in navodilo, kako spremenljivko vrednotiti, je v poročilu podan prevod nemške metode za ocenjevanje hidromorfološkega stanja (poglavje 3). Pri testiranju nemške metode za ocenjevanje hidromorfološkega stanja je bila izdelana primerjava ocen referenčnih oziroma antropogeno nespremenjenih odsekov vodotokov, pri čemer je bilo ugotovljeno, da so gorski in hriboviti vodotoki boljše ocenjeni kot ravninski vodotoki. Metoda se odziva predvsem na veliko raznolikost vodnega toka, število prisotnih hidromorofloških oblik in nasploh večjo pestrost hidromorfoloških struktur, kar pa ni značilno za ravninske vodotoke. Tudi primerljivost nemških hidromorofloških tipov s slovenskimi je vprašljiva, saj je za slovenske vodotoke značilna izjemno velika pestrost hidromorofloških tipov. Ker v slovenskem prostoru še nimamo hidromorfološke tipizacije vodotokov, je bil pripravljen prispevek k hidromorfološki tipizaciji (Repnik, 2006). Nadgradnja slednjega bi v prihodnje omogočala vrednotenje hidromorfološkega stanja na tip natančno. S tipizacijo so podane referenčne značilnosti posameznega tipa, kar omogoča primerjavo referenčnega in dejanskega stanja vodotoka. Pri metodah je ključnega pomena razlikovanje med ocenjevanjem obremenitev in ocenjevanjem stanja. Pri obremenitvah je ocenjevanje enostavno, saj gre le za popis posamezne obremenitve (npr. prečne zgradbe). Bistveno bolj kompleksno je ocenjevanje stanja, saj je za realno oceno potrebno poznati, kakšno je referenčno stanje. Kljub temu, da je v strugi prisotna velika pestrost hidromorfoloških oblik, je slednja lahko odraz v strugi prisotnega dinamičnega neravnovesja (npr. zaraščen otok v strugi je lahko posledica zmanjšane premestitvene zmogljivosti vodotoka). V poročilu so podani kratki opisi posameznih prepoznanih slovenskih hidromorfoloških tipov in njihovih predstavnikov (poglavje 4). Glede na to, da je v prihodnje potrebno hidromorofloško tipizacijo nadgraditi, so v poročilu podana tudi nekatera splošna izhodišča za izdelavo tipizacij, pregled svetovno znanih tipizacij vodotokov in slovenskih tipizacij (poglavje 8). Na evropskem nivoju je v povezavi z ocenjevanjem hidromorfološkega stanja vodotokov trenutno aktualna priprava standarda za ocenjevanje stanja. Slednji bo zelo splošen in ne bo prepoznaval različnih hidromorfoloških tipov vodotokov. Razlog za to je v zelo različnih nivojih razvitosti hidromorfologije v posameznih evropskih državah. Namen standarda je prepoznati splošno hidromorfološko stanje vodotokov in podati enotno metodo za ocenjevanje stanja v vseh državah. Ker bo standard formiran zelo široko, se lahko vanj vključujejo podatki in rezultati pridobljeni s podrobnejšimi oziroma natančnejšimi metodami za ocenjevanje hidromorfološkega stanja. Prevod osnutka standarda oziroma metode za ocenjevanje stanja je podan v poglavju 5.1. Osnutek metode je bil testiran na odseku Kamniške Bistrice, izdelana je bila tudi primerjava rezultatov s trenutno veljavno oceno morfološkega stanja (poglavje 5.2). Glede na končno oceno morfološkega stanja vodnonačrtovalski proces zahteva prepoznavanje ključnih morfoloških obremenitev oziroma vodotokov z zmerno do zelo močno spremenjenim morfološkim stanjem. Za slednje vodotoke bo potrebno izbrati primerne ukrepe za izboljšanje stanja ter ukrepe ekonomsko ovrednotiti. Kot vzorčni primer za izdelavo programa stroškovno učinkovitih ukrepov je bilo izbrano VT Polskava 3 Repnik P. Poročilo o nalogi I/1/2/2. Ljubljana, IzVRS, Sektor za celinske vode, 2007 Zgornja Polskava – Tržec, katerega morfološko stanje je močno spremenjeno. V poročilu so podane obremenitve na izbranem
Load more

Recommended publications
  • Emerald Cycling Trails
    CYCLING GUIDE Austria Italia Slovenia W M W O W .C . A BI RI Emerald KE-ALPEAD Cycling Trails GUIDE CYCLING GUIDE CYCLING GUIDE 3 Content Emerald Cycling Trails Circular cycling route Only few cycling destinations provide I. 1 Tolmin–Nova Gorica 4 such a diverse landscape on such a small area. Combined with the turbulent history I. 2 Gorizia–Cividale del Friuli 6 and hospitality of the local population, I. 3 Cividale del Friuli–Tolmin 8 this destination provides ideal conditions for wonderful cycling holidays. Travelling by bicycle gives you a chance to experi- Connecting tours ence different landscapes every day since II. 1 Kolovrat 10 you may start your tour in the very heart II. 2 Dobrovo–Castelmonte 11 of the Julian Alps and end it by the Adriatic Sea. Alpine region with steep mountains, deep valleys and wonderful emerald rivers like the emerald II. 3 Around Kanin 12 beauty Soča (Isonzo), mountain ridges and western slopes which slowly II. 4 Breginjski kot 14 descend into the lowland of the Natisone (Nadiža) Valleys on one side, II. 5 Čepovan valley & Trnovo forest 15 and the numerous plateaus with splendid views or vineyards of Brda, Collio and the Colli Orientali del Friuli region on the other. Cycling tours Familiarization tours are routed across the Slovenian and Italian territory and allow cyclists to III. 1 Tribil Superiore in Natisone valleys 16 try and compare typical Slovenian and Italian dishes and wines in the same day, or to visit wonderful historical cities like Cividale del Friuli which III. 2 Bovec 17 was inscribed on the UNESCO World Heritage list.
    [Show full text]
  • Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005
    I. del PREGLED HIDROLO[KIH RAZMER V LETU 2005 Part I REVIEW OF HYDROLOGICAL CONDITIONS IN THE YEAR 2005 HIDROLO[KI LETOPIS SLOVENIJE 2005 THE 2005 HYDROLOGICAL YEARBOOK OF SLOVENIA A. POVR[INSKE VODE A. SURFACE WATERS Vodostaji in pretoki rek River stages and discharges Igor Strojan Igor Strojan Leta 2005 so se ~asovna razporeditev vodnatosti ter veli- In 2005, the temporal distribution of stages and the size kosti in lokacije najve~jih pretokov dokaj razlikovale and location of the highest discharges differed a good od obi~ajnih. Vodnatost je bila manj{a v prvi polovici deal from the usual.The river stages were lower in the in ve~ja v drugi polovici leta.Velika vodnatost v polet- first half and higher in the second half of the year.The nih mesecih je spominjala na mo`ne neugodne scena- great stages in the summer months hinted at the pos- rije posledic podnebnih sprememb. Reke so najmo~neje sible unfavourable scenarios of the consequences of cli- poplavljale avgusta. Predvsem veliki pretoki Mure in mate change. Rivers caused the most severe floods in manj{ih hudourni{kih rek v vzhodnem delu dr`ave, ki August. It was the high discharges of the Mura River so presegali tudi 50 letne povratne dobe, so povzro~i- and the smaller torrential rivers in the eastern part of li veliko {kode. Na Muri v Gornji Radgoni je bil izmer- the country especially that even exceeded the 50-year jen do tedaj najve~ji pretok 1380 m3/s. Sicer je bila return periods and caused a lot of damage.
    [Show full text]
  • Jurij Pivka Slovenija · Dežela Navdiha ·· Land of Inspiration ··· Land Der Inspiration Jurij Pivka
    Jurij Pivka Slovenija · dežela navdiha ·· Land of Inspiration ··· Land der Inspiration Jurij Pivka CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 908(497.4)(084.12) 77.047(497.4) PIVKA, Jurij Slovenija Slovenija : dežela navdiha = Land of Inspiration = Land der Inspiration / Jurij Pivka ; [avtor fotografi j Jurij Pivka in ostali ; prevod v nemški jezik Nastja Žmavec, prevod v angleški jezik Maja Angelovska Kaiser]. - Miklavž na Dravskem polju : Založba Roman, 2013 ISBN 978-961-93258-2-7 · dežela navdiha ·· Land of Inspiration ··· Land der Inspiration 264626176 Kazalo/Index/Inhaltsverzeichnis 6 7 Slovenija, dežela navdiha Pred desetimi leti je izšla moja prva fotomonografija, tedaj Združil sem le obalno-kraški in goriški regiji ter zasavski in regijske in krajinske, ki bi naj predstavljali primer naravnega tudi njena pritoka Koritnico in Mlinarico, ki tvorita soteske o Pohorju, z naslovom »Vedno zeleno Pohorje«. Od tedaj pa posavski regiji zaradi vsebinske podobnosti. Celotno število razvoja in primer sožitja med naravo in človekom. Izraz »bi in rečna korita. Park pa je pomemben tudi zaradi številne vse do danes, ko je pred vami nova knjiga, tokrat o Sloveniji, prebivalcev je nekaj več kot 2 milijona. Etnično je Slovencev naj« opozarja, da je treba na tem področju še veliko postoriti, alpske favne, tukaj živijo kozorogi, gamsi, svizci, planinski sem kar zaljubljen v fotografska potepanja po naravi približno 83 %, ostalo pa so druge narodnosti, večinoma s tako da bodo regijski parki zaživeli v svoji zastavljeni obliki. orel itd. Slovenije. Z naravnimi lepotami Slovenije sem se bližje področja bivše Jugoslavije. Regijski parki so: celotno območje Kamniško-Savinjskih Nekoliko južneje leži krajinski park Zgornja Idrijca z divjim spoznal in jih vzljubil že med študijem biologije na številnih Alp, Pohorje, Kraška planota, Kočevsko s Kolpo, Kozjansko, jezerom in dolino reke Idrijce ter Belce.
    [Show full text]
  • From the Alps to the Adriatic
    EN From the Alps to the Adriatic Sea - a century after the Isonzo Front Soča, do tell “Alone alone alone I have to be in eternity self and self in eternity discover my lumnious feathers into afar space release and peace from beyond land in self grip.” Srečko Kosovel Dear travellers Have you ever embraced the Alps and the Adriatic with by the Walk of Peace from the Alps to the Adriatic Sea that a single view? Have you ever strolled along the emerald runs across green and diverse landscape – past picturesque Soča River from its lively source in Triglav National Park towns, out-of-the-way villages and open fireplaces where to its indolent mouth in the nature reserve in the Bay of good stories abound. Trieste? Experience the bonds that link Italy and Slove- nia on the Walk of Peace. Spend a weekend with a knowledgeable guide, by yourself or in a group and see the sites by car, on foot or by bicycle. This is where the Great War cut fiercely into serenity a century Tourism experience providers have come together in the T- ago. Upon the centenary of the Isonzo Front, we remember lab cross-border network and together created new ideas for the hundreds of thousands of men and boys in the trenches your short break, all of which can be found in the brochure and on ramparts that they built with their own hands. Did entitled Soča, Do Tell. you know that their courageous wives who worked in the rear sometimes packed clothing in the large grenades instead of Welcome to the Walk of Peace! Feel the boundless experi- explosives as a way of resistance? ences and freedom, spread your wings among the vistas of the mountains and the sea, let yourself be pampered by the Today, the historic heritage of European importance is linked hospitality of the locals.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • United Nations ECE/MP.WAT/2015/10
    United Nations ECE/MP.WAT/2015/10 Economic and Social Council Distr.: General 13 November 2015 English only Economic Commission for Europe Meeting of the Parties to the Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes Seventh session Budapest, 17–19 November 2015 Item 4(i) of the provisional agenda Draft assessment of the water-food-energy-ecosystems nexus in the Isonzo/Soča River Basin Assessment of the water-food-energy-ecosystems nexus in the Isonzo/Soča River Basin* Prepared by the secretariat with the Royal Institute of Technology Summary At its sixth session (Rome, 28–30 November 2012), the Meeting of the Parties to the Convention on the Protection and Use of Transboundary Watercourses and International Lakes requested the Task Force on the Water-Food-Energy-Ecosystems Nexus, in cooperation with the Working Group on Integrated Water Resources Management, to prepare a thematic assessment focusing on the water-food-energy-ecosystems nexus for the seventh session of the Meeting of the Parties (see ECE/MP.WAT/37, para. 38 (i)). The present document contains the scoping-level nexus assessment of the Isonzo/Soča River Basin with a focus on the downstream part of the basin. The document is the result of an assessment process carried out according to the methodology described in publication ECE/MP.WAT/46, developed on the basis of a desk study of relevant documentation, an assessment workshop (Gorizia, Italy; 26-27 May 2015), as well as inputs from local experts and officials of Italy. Updates in the process were reported at the meetings of the Task Force.
    [Show full text]
  • "Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu
    Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije ............................................................................................................... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride ....................................................................................10. Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...................................................................................................................13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta ................................................................................................14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine ........................................................................18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja .......................................................................................................22 Naklada: 20.0.0. izvodov
    [Show full text]
  • JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK 2The Julian Alps
    1 JULIAN ALPS TRIGLAV NATIONAL PARK www.slovenia.info 2The Julian Alps The Julian Alps are the southeast- ernmost part of the Alpine arc and at the same time the mountain range that marks the border between Slo- venia and Italy. They are usually divided into the East- ern and Western Julian Alps. The East- ern Julian Alps, which make up approx- imately three-quarters of the range and cover an area of 1,542 km2, lie entirely on the Slovenian side of the border and are the largest and highest Alpine range in Slovenia. The highest peak is Triglav (2,864 metres), but there are more than 150 other peaks over 2,000 metres high. The emerald river Soča rises on one side of the Julian Alps, in the Primorska re- gion; the two headwaters of the river Sava – the Sava Dolinka and the Sava Bohinjka – rise on the other side, in the Gorenjska region. The Julian Alps – the kingdom of Zlatorog According to an ancient legend a white chamois with golden horns lived in the mountains. The people of the area named him Zlatorog, or “Goldhorn”. He guarded the treasures of nature. One day a greedy hunter set off into the mountains and, ignoring the warnings, tracked down Zlatorog and shot him. Blood ran from his wounds Chamois The Triglav rose and fell to the ground. Where it landed, a miraculous plant, the Triglav rose, sprang up. Zlatorog ate the flowers of this plant and its magical healing powers made him invulnerable. At the same time, however, he was saddened by the greed of human beings.
    [Show full text]
  • Kamničan-Ka Št. 13
    Čao s pis ob či ne Kamnik, 21. julij 2017, leto 2, šte vil ka 13 Vrnjen še del Najboljši gorski tekači bistriških gozdov Meščanska korporacija Kamnik je s še eno delno zbrani v Kamniku odločbo v naravi dobila vrnjeno tudi največje gozdno zemljišče v dolini Kamniške Bistrice, ki je zdaj praktično v celoti v zasebni lasti. Evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino je v Kamnik pripeljalo najboljše tekmovalce iz šestindvajsetih držav, ki so v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež in pod okriljem slovenske Jasna Paladin kmetijskih zemljišč in goz- in evropske atletske zveze pripravili eno najpomembnejših atletskih tekmovanj pri nas. dov RS, novi lastniki pa so Kamniška Bistrica – Uprav- zdaj člani Meščanske korpo- na enota Kamnik je 8. juni- racije Kamnik (25 deležnih Aleš Senožetnik ja izdala delno odločbo v pravic od skupno 164 ima zvezi z vrnitvijo leta 1947 tudi Občina Kamnik), ki pa Kamnik – Po svetovnem pr- podržavljenega premoženja večjih sprememb pri venstvu pred sedmimi leti je Meščanske korporacije Ka- upravljanju gozda letos še med 7. in 9. julijem Velika mnik na območju Kam- ne napovedujejo. planina postala tudi prizori- niške Bistrice, ki je 7. julija Denacionalizacija na obmo- šče evropskega prvenstva v postala tudi pravnomočna. čju občine Kamnik je s to gorskih tekih. Trasa proge je Kot je razvidno iz odločbe, odločbo skorajda končana, za moške potekala od Eko gre za vrnitev 2732 hektarov saj člani Meščanske korpo- resorta pod Veliko planino velikega zemljišča v k. o. racije Kamnik čakajo na do Gradišča. Na tehnično Županje Njive, ki v naravi vrnitev le še približno pol zahtevni 12-kilometrski pro- predstavlja gospodarsko naj- odstotka zemljišč in gozdov, gi so morali tekači premaga- pomembnejšo in največjo kar pa je zanemarljivo v pri- ti tudi skoraj 1300 višinskih gozdno parcelo v dolini merjavi z vsemi zemljišči, ki metrov.
    [Show full text]
  • 95/2006, Uredbeni
    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
    [Show full text]
  • TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia)
    Strasbourg, 6 January 2003 PE-S-DE (2002) 22 [diplome/docs/2003/de06e_03] English only Committee for the activities of the Council of Europe in the field of biological and landscape diversity (CO-DBP) Group of specialists – European Diploma of Protected Areas 20-21 January 2003 Room 2, Palais de l'Europe, Strasbourg TRIGLAV NATIONAL PARK (Slovenia) APPLICATION for the European Diploma of Protected Areas Document established by the Directorate of Culture and Cultural and Natural Heritage This document will not be distributed at the meeting. Please bring this copy. Ce document ne sera plus distribué en réunion. Prière de vous munir de cet exemplaire. PE-S-DE (2003) 22 - 2 - INFORMATION FORM FOR NEW APPLICATION FOR THE EUROPEAN DIPLOMA OF PROTECTED AREAS Council of Europe European Diploma Information form for Candidate Sites This form is also available on diskette Site code (to be given by the Council of Europe) 1. SITE IDENTIFICATION 1.1. SITE NAME Triglavski narodni park 1.2. COUNTRY Slovenija 1.3. DATE CANDIDATURE 1.4. SITE INFORMATION COMPILATION DATE Y Y Y Y M M D D - 3 - PE-S-DE (2003) 22 1.5. ADDRESSES: administrative authorities National authority Regional authority Local authority Name: Name: Name: Javni zavod Triglavski Address: Address: narodni park Address: Triglavski narodni park, Kidričeva 2, 4260 Bled, Slovenija Tel. +386 4 5780 200 ............. Tel.......................................... Tel. ......................................... Fax.+ 386 4 5780 201............. Fax. ........................................ Fax.........................................
    [Show full text]
  • Living with Slope Mass Movements in Slovenia and Its Surroundings Saturday 3 June – Monday 5 June, 2017
    Post Forum Study Tour guide book Living with slope mass movements in Slovenia and its surroundings Saturday 3 June – Monday 5 June, 2017 ISBN 978-961-6884-47-1 9 7 8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 7 4th World Landslide Forum Post Forum Study Tour guide book: Living with slope mass movements in Slovenia and its surroundings Saturday 3 June – Monday 5 June, 2017 © 2017, Geological Survey of Slovenia University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering Editors: Mateja Jemec Auflič Matjaž Mikoš Timotej Verbovšek Organisation of Post Forum Study Tour: Mateja Jemec Auflič, Jernej Jež, Timotej Verbovšek, Tomislav Popit, Matej Maček, Matjaž Mikoš, Anica Petkovšek, Janko Logar Technical editor: Mateja Jemec Auflič and Staška Čertalič Graphic Design: Staška Čertalič Published by: University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering For the Publisher: Prof. Dr. Matjaž Mikoš Printed by: Tiskarna Oman Peter Oman s.p. Copies: 70 Publication was supported by: Geological Survey of Slovenia University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering University of Ljubljana, Faculty of Natural Sciences and Engineering Slovenian Geological Society Authors take responsibility for their CIP - Kataložni zapis o publikaciji contributions. Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 550.348.435(497.4)(082) The publication is free of charge. LIVING with slope mass movements in Slovenia and its surroundings : post forum study tour guide book, Saturday 3 June - Monday 5 June, 2017 Front Cover Photo by Mihael Ribičič / [editors Mateja Jemec Auflič, Matjaž Mikoš, Timotej Verbovšek]. - Ljublja- (Extensive remediation works after na : Faculty of Civil Engineering and Geodetic Engineering, 2017 Stože landslide triggered in November ISBN 978-961-6884-47-1 2000) 1.
    [Show full text]