DOCSLIB.ORG

"Kamniška Bistrica: Zelena Os Regije. Primer Dobre Prakse V Srcu

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije ............................................................................................................... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride ....................................................................................10. Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...................................................................................................................13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta ................................................................................................14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine ........................................................................18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja .......................................................................................................22 Naklada: 20.0.0. izvodov Primer dobre prakse: KAMNIŠKA BISTRICA KOT ZELENA OS REGIJE .................................................................... 27 Izdale: Občina Dol pri Ljubljani in partnerske občine v projektu Trkamo na vrata dediščine Uvod ............................................................................................................................................................................................ 29 Vizije razvoja: med sanjami in realnostjo ....................................................................................................................... 31 Brošura je nastala v okviru operacije Trkamo na vrata dediščine. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla- da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Zelena os ................................................................................................................................................................................... 33 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Nosilka operacije je Občina Dol Rekreacijska os ........................................................................................................................................................................ 41 pri Ljubljani, ostale občine (Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin) sodelujejo v projektu kot partnerji. Pot mlinov in mlinščic ........................................................................................................................................................... 47 Primer dobre prakse je deloma povzet po publikaciji /Kamniška Bistrica: Rekreacijska os regije, Vizije ureditve obvodnega prostora kot Zasnova turističnega programa ........................................................................................................................................ 55 osrednjega dela zelenega sistema regije s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreativnega turizma/ (ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, 2000). Od vizije k realizaciji .............................................................................................................................................................. 59 Viri ................................................................................................................................................................................................ 62 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 338.48(497.4-19) 711.25(497.4-19) TRKAMO na vrata dediščine : primer dobre prakse v srcu Slovenije: Kamniška bistrica, zelena os regije / [besedila Marta Vahtar ... [et al.] ; fotografije An- ton Jarc ... [et al.] ; uredila Marta Vahtar]. - Dol pri Ljubljani : Občina, 20.0.8 1. Vahtar, Marta 240.543232 KAMNIŠKA BISTRICA: ZELENA OS REGIJE VIZIJA UREDITVE OBVODNEGA PROSTORA KOT OSREDNJEGA DELA ZELENEGA SISTEMA REGIJE S POTENCIALI ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA, KULTURNEGA IN REKREATIVNEGA TURIZMA Marta Vahtar, ICRO Domžale© Občine: Kamnik, Domžale, Dol pri Ljubljani UVOD 29 OPIS EVOLUCIJE IDEJE IN NASTANKA VIZIJE V letu 1997 je Inštitut za celostni rekreacijskega turizma ob vodoto- storskih aktov in pripravile vrsto razvoj in okolje iz Domžal pripravil ku in njegovih mlinščicah. Hkrati različnih dokumentov, ki so vizijo projekt s ciljem ugotoviti možno- je projekt opozoril, da je vodotoku zelene osi regije za nekaj korakov Čeprav se Kamniška Bistrica vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in sti sonaravne ureditve obrečnega Kamniška Bistrica potrebno na- približale realnosti. Pripravljene so je bila njena struga že velikokrat »urejena« (regulirana in vsakič bolj ute- prostora in vzpostavitve obrečnega meniti večje površine, če hočemo idejne zasnove za vzpostavitev poti snjena), lahko ob njeni strugi še vedno doživimo modro zeleno spogle- parka. Iniciativa je bila jeseni 1998 dolgoročno zagotoviti večjo var- ob celotni trasi Kamniške Bistrice, dovanje z nebom, skrivnostnost šelestenja obrežnega zelenja in občasno podprta v okviru PHARE mikropro- nost pred poplavami in izboljšati v občini Domžale je pripravljen divjost vodnega toka. Vse to pa so fantastična doživetja, ki jih skupaj z grama za partnerstvo in programa ekološko stanje voda. Široki zeleni lokacijski načrt za celotno potezo različnimi rekreacijskimi, kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimi programi Javnih del, ki sta podprla projekt pasovi ob vodotoku pa hkrati pred- ureditve obrečnega prostora ob lahko v sebi združuje reka s svojim obvodnim zelenim pasom kot zelena “Kamniška Bistrica: rekreacijska os stavljajo izjemen potencial za ra- Kamniški Bistici, pripravljenih pa je os regije. regije.” Inštitut za celostni razvoj in zvoj rekreacijskih in ekoturističnih tudi nekaj izvedbenih projektov za okolje je projekt vodil v sodelova- programov. posamezne ureditve. Voda in vodne površine so ene najbolj privlačnih točk pasivne rekreacije nju z Občino Domžale in Turistič- (opazovanje vode, posedanje in sprehodi ob vodi), ki privlačijo ljudi vseh nim društvom Radomlje. Ključni cilj Marca 1999 so občine Domžale, Ka- Predstavljena vizija je torej rezul- starosti (otroke in odrasle). Reka Kamniška Bistrica in obrečni prostor pa projekta je bil skozi okrogle mize in mnik in Dol pri Ljubljani podpisale tat skupnega dela velikega števila sta izreden, še neizkoriščen potencial za zasnovo obrečnega parka, ki ga delavnice povezati strokovnjake in “Pismo o nameri o skupnem pristo- ljudi, ki so svoje vizije o pomenu, kljub neurejenosti mnogi že intenzivno uporabljajo v rekreativne name- različne interesne skupine ob Ka- pu k urejanju območja vodotoka Ka- potencialih in ureditvi Kamniške Bi- ne. Kamniška Bistrica zato lahko predstavlja hrbtenico zasnove zelenih mniški Bistrici ter pripraviti skupno mniška Bistrica” s ciljem vzpostaviti strice kot zelene osi regije prispeva- rekreativnih površin regije, ki povezuje občine Domžale, Kamnik in Dol vizijo urejanja vodotoka. Projekt je zeleno rekreacijsko os ob Kamniški li na okroglih mizah in delavnicah v pri Ljubljani. identificiral glavne probleme, ve- Bistrici ob hkratnem reševanju pere- intervjujih, s pismenimi pobudami, zane na vodni in obvodni prostor, čega problema poplav. s članki v lokalnih časopisih ali pa Hkrati pa Kamniška Bistrica s svojimi enajstimi, še delujočimi mlinščicami, ter opozoril na premalo poznane v okviru dela na konkretnih pro- predstavlja svojevrstno, neraziskano in premalo poznano tehnično de- in dostikrat prezrte potenciale V času od podpisa pisma o nameri jektih, s katerimi se je na okroglih diščino, ki bi skupaj s številnimi vodosilnimi napravami lahko pomenila Kamniške Bistrice, ki pri realizaciji o skupnem pristopu k urejanju ob- mizah in delavnicah izoblikovano pomemben spomenik tehnične dediščine, ki mu verjetno ni enakega na vizije lahko predstavljajo osnovo močja vodotoka Kamniške Bistrice, vizijo v zadnjem desetletju nadalje območju JV Evrope. razvoja ekološkega, kulturnega in so občine sprejele kar nekaj pro- oblikovalo. VIZIJE RAZVOJA: MED SANJAMI IN REALNOSTJO Prihodnost si lahko predstavljamo na vsaj dva načina. Prvi način je “že- ljeno stanje” - to je dolgoročna vizija, s katero si naslikamo željeno priho- dnost na podlagi obstoječega znanja, izkušenj in predvsem pričakovanj, ki je v danem trenutku lahko preveč utopična in zelo oddaljena od realne situacije (kot sanje). Drugi način je med različnimi akterji razvoja usklajena vizija ali bolje pro- gram, ki je oblikovan na podlagi trenutnih želja in kratkoročnih potreb, tre- nutnega znanja ter predvsem na podlagi trenutnih pogajanj in kompromi- sov, ki pogosto ne zmorejo preseči kratkoročnih političnih interesov. Noben od načinov ni idealen. Prvi je v danem trenutku preveč utopičen, drugi pa pogosto prepoln kompromisov, tako da vizija ni več jasna. Po- membno pa je, da imamo oboje; sanje in skupno vizijo. Namreč, kjer ni USKLAJENA
Load more

Recommended publications
  • Kranjska Gora, Slovenia 46°29'7.37 N, 13°47'13.59” E
    KRANJSKA GORA, SLOVENIA 46°29’7.37 N, 13°47’13.59” E slovenia SUMMER 2020 trip overview Nestled between Europe’s most ancient forests and spectacular mountain ranges is the stunning Slovenia. The crossroads of the Balkans, this storied central European wonderland is one of the continents best kept secrets. A cultural and natural LEADERSHIP ADVENTURES mecca, Slovenia features emerald waterways, craggy coastline, massive mountains, castles, canyons and caves. Surrounded by Croatia, Hungary, Italy and Austria, and the Adriatic sea, you’ll savor the flavors and features of each in Slovenia. Explore rich landscapes, pristine wilderness, tiny towns and floating cities as you hike, climb, raft, kayak and eat your way through the heart of Europe. � MEET DEPART � JUNE 26 – JULY 9, 2020 JULY 12 – JULY 25, 2020 TRIP DATES TRIP VCE VENICE, ITALY SUMMER 2020 highlights DOLOMITES • Spend 5 days hiking hut to hut through the alpine peaks and passes of the rugged Julian Alps in Triglav National Park. • Navigate the narrow chasms of the Soca River as you raft through its famed overhanging rock walls and emerald green water. LEADERSHIP ADVENTURES • Rappel, jump, slide and scale the water carved canyons of the Soca River valley on a canyoneering and climbing adventure. • Paddle the turquoise waters of the Adriatic Sea off the Istrian Peninsula. • Explore the magical canals, culture, architecture and gelato in the floating city of Venice. “I loved this trip more than anything I have ever done in my life. I experienced some of my highest highs and low lows but this whole experience completely changed my outlook on life as it always does” SUMMER 2018 Hugh Trotter, 14, Atlanta, GA SUMMER 2020 LEADERSHIP ADVENTURES DEPART � DAY 1-2 DAY 3 DAY 4 You will be picked up at After breakfast, we will set off for a Via After breakfast, head to Lake Bohinj where we the Venice Airport and Ferrata in the dramatic rock spires of the will gear up for a morning of kayaking.
    [Show full text]
  • Pregled Hidrolo[Kih Razmer V Letu 2005
    I. del PREGLED HIDROLO[KIH RAZMER V LETU 2005 Part I REVIEW OF HYDROLOGICAL CONDITIONS IN THE YEAR 2005 HIDROLO[KI LETOPIS SLOVENIJE 2005 THE 2005 HYDROLOGICAL YEARBOOK OF SLOVENIA A. POVR[INSKE VODE A. SURFACE WATERS Vodostaji in pretoki rek River stages and discharges Igor Strojan Igor Strojan Leta 2005 so se ~asovna razporeditev vodnatosti ter veli- In 2005, the temporal distribution of stages and the size kosti in lokacije najve~jih pretokov dokaj razlikovale and location of the highest discharges differed a good od obi~ajnih. Vodnatost je bila manj{a v prvi polovici deal from the usual.The river stages were lower in the in ve~ja v drugi polovici leta.Velika vodnatost v polet- first half and higher in the second half of the year.The nih mesecih je spominjala na mo`ne neugodne scena- great stages in the summer months hinted at the pos- rije posledic podnebnih sprememb. Reke so najmo~neje sible unfavourable scenarios of the consequences of cli- poplavljale avgusta. Predvsem veliki pretoki Mure in mate change. Rivers caused the most severe floods in manj{ih hudourni{kih rek v vzhodnem delu dr`ave, ki August. It was the high discharges of the Mura River so presegali tudi 50 letne povratne dobe, so povzro~i- and the smaller torrential rivers in the eastern part of li veliko {kode. Na Muri v Gornji Radgoni je bil izmer- the country especially that even exceeded the 50-year jen do tedaj najve~ji pretok 1380 m3/s. Sicer je bila return periods and caused a lot of damage.
    [Show full text]
  • Exploring Slovenia's Julian Alps and Beyond
    Exploring Slovenia’s Julian Alps and Beyond Two Treks and Balkan Culture in an Undiscovered Corner of the Alps August 30, 2021 – September 13, 2021 – Trip #2167 Triglav National Park Overview Join us for a wonderful fifteen-day trip to the undiscovered hiking and scenic paradise of Slovenia. We will pass medieval castles, churches, and traditional mountain villages as we walk through valleys, across mountain pastures, and traverse mountain ridges with towering peaks all around us. This trip combines two rugged short treks (one carrying all our gear and staying in mountain huts, and the other staying in hotels with luggage transport), an exciting ascent to Slovenia’s highest peak, and visits to the most scenic and interesting regions of this small, but incredibly beautiful country. A few words about Slovenia itself: it is a small country located in southern central Europe at the intersection of major trade routes and of the Slavic, Germanic, and Romance languages and cultures. Historically part of many empires including Rome, Austro-Hungarian, Venice, and France, it is currently a prosperous, democratic European country of two million persons. Over 50% of its landmass remains forested. It is exceptionally bio-diverse for its size particularly as pertains to endemic cave species. Slovenia’s Place in Europe Trip Difficulty This trip is rated strenuous #6. Trip Rating System. Excluding breaks we will hike from five to ​ ​ seven hours per day, between 6 and 14 miles, with an average elevation gain of about 2500 feet. The terrain is rugged and steep in places, and requires agility. There will be sections on narrow trails with exposure (steep drop-offs).
    [Show full text]
  • Reka Sava Na Osnovi Številk Značajne Konvencijom O Močvarama (Ramsar 1971)
    Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe RRekaeka SSavaava - nnašaaša skupnaskupna ddediščinaediščina RRiveriver SSavaava – oourur ccommonommon hheritageeritage CIP RRijekaijeka SSavaava – NNašeaše zzajedničkoajedničko nnasljeđeasljeđe Osnovne informacije o rijeci Savi Sava je treća po dužini pritoka Dunava (iza Tise i Drave). Njen riječni bazen pokriva dio Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine i sjeverne Srbije. Ona je po protoku najveća pritoka Dunava i druga pritoka po veličini slivnog područja (iza rijeke Tise). Ušće rijeke Save u Dunav nalazi se u Beogradu. U Rimsko doba ova rijeka se zvala Savus. Tabela 1: Rijeka Sava u brojkama Dužina (km) Površina bazena (km2) Prosječni protok (m3/s) 861 95.719 1.564 Rijeka Sava ima dva glavna izvora, oba u sjeverno-zapadnoj, Alpskoj regiji Sloveni- je: Sava Dolinka nastaje u močvari Zelenci pokraj Kranjske Gore, dok je drugi izvor vodopad Savica. Nakon spajanja ova dva toka, rijeka uglavnom teče kroz istočnu jugoistočnu Sloveniju, sjeverno od Ljubljane, kroz Hrvatsku – pored Zagreba – a zatim granicom između Hrvatske i Bosne i Hercegovine prije nego što uđe u Srbiju i spoji se sa rijekom Dunav u Beogradu. Njene glavne pritoke su rijeke Savinja, Mirna, Krka, Kupa, Lonja, Orljava i Bosut, Una, Vrbas, Bosna, Tinja, Lukovac, Drina i Kolubara. Veći gradovi na obalama Save su Kranj, Zagorje ob Savi, Sevnica an Krško, Zagreb, Sisak, Slavonski Brod, Bosanski Šamac, Orašje, Brčko, Županja, Sremska Mitrovica, Šabac i Beograd. Rijeka Sava je plovna za manje tovarne brodove do Siska (583 km od ušća u Dunav). 1 Biološka vrijednost Primjeri močvara po zemljama Rijeka Sava je od velikog značaja za Dunavski riječni bazen zbog svoje izvanredne bio- Cerkniško jezero se nalazi 50 km jugozapadno od Ljubljane.
    [Show full text]
  • Kamničan-Ka Št. 13
    Čao s pis ob či ne Kamnik, 21. julij 2017, leto 2, šte vil ka 13 Vrnjen še del Najboljši gorski tekači bistriških gozdov Meščanska korporacija Kamnik je s še eno delno zbrani v Kamniku odločbo v naravi dobila vrnjeno tudi največje gozdno zemljišče v dolini Kamniške Bistrice, ki je zdaj praktično v celoti v zasebni lasti. Evropsko prvenstvo v gorskih tekih na Veliko planino je v Kamnik pripeljalo najboljše tekmovalce iz šestindvajsetih držav, ki so v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež in pod okriljem slovenske Jasna Paladin kmetijskih zemljišč in goz- in evropske atletske zveze pripravili eno najpomembnejših atletskih tekmovanj pri nas. dov RS, novi lastniki pa so Kamniška Bistrica – Uprav- zdaj člani Meščanske korpo- na enota Kamnik je 8. juni- racije Kamnik (25 deležnih Aleš Senožetnik ja izdala delno odločbo v pravic od skupno 164 ima zvezi z vrnitvijo leta 1947 tudi Občina Kamnik), ki pa Kamnik – Po svetovnem pr- podržavljenega premoženja večjih sprememb pri venstvu pred sedmimi leti je Meščanske korporacije Ka- upravljanju gozda letos še med 7. in 9. julijem Velika mnik na območju Kam- ne napovedujejo. planina postala tudi prizori- niške Bistrice, ki je 7. julija Denacionalizacija na obmo- šče evropskega prvenstva v postala tudi pravnomočna. čju občine Kamnik je s to gorskih tekih. Trasa proge je Kot je razvidno iz odločbe, odločbo skorajda končana, za moške potekala od Eko gre za vrnitev 2732 hektarov saj člani Meščanske korpo- resorta pod Veliko planino velikega zemljišča v k. o. racije Kamnik čakajo na do Gradišča. Na tehnično Županje Njive, ki v naravi vrnitev le še približno pol zahtevni 12-kilometrski pro- predstavlja gospodarsko naj- odstotka zemljišč in gozdov, gi so morali tekači premaga- pomembnejšo in največjo kar pa je zanemarljivo v pri- ti tudi skoraj 1300 višinskih gozdno parcelo v dolini merjavi z vsemi zemljišči, ki metrov.
    [Show full text]
  • 95/2006, Uredbeni
    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
    [Show full text]
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • Solo Plezanje Komovi
    REVIJA ZA LJUBITELJE GORA @E OD LETA 1895 112. LETO / DECEMBER 2007 / 3,12 EUR / 750 SIT Revija Planinske zveze Slovenije 12 Tema meseca: Solo plezanje Na turo: Komovi 12-2007 Prodaja TRGOVINA POHODNIK, UNIVET d.o.o. Do člankov iz starih Šmartinska 152, BTC - HALA A, Ljubljana t 01 585 26 30 e pohodnik@univet.si www.pohodnik-si.com Vestnikov zdaj tudi s klikom! Izpopolnjeno elektronsko kazalo naše revije Marca 2007 smo na spletni strani Prikaže se nam stran, na kateri je ta objava: www.pvkazalo.si objavili elektronsko kazalo vseh dosedanjih Planinskih vestnikov. Danes z veseljem objavljamo, da je možno poiskati kopije objav iz nekaterih letnikov revij na elek­ tronski način. Z nekaj klikanja lahko najdemo kopije v elektronskem formatu pdf. Recimo, da bi radi našli sliko Kugyjevega spomenika v Trenti. Na prvi strani www.pvkazalo.si v iskalno okence vpišemo besedo Kugy in kliknemo Išči: Ko se nam prikaže seznam vseh najdenih objav, najprej zožimo izbor z vpisom besede foto v okence Filter rezultatov. S tem bodo prikazane le tiste objave, ki imajo v naslovu, podnaslovu, imenu avtorjev ali zvrsti vpisano Objavo lahko pregledate na zaslonu ali pa izbrano besedo (v tem primeru foto). Med jo tiskate. temi zadetki poiščemo tiste, katerih naslov je Pozor: na računalnik se vam bo naložila napisan z modro barvo (za te obstajajo elek­ celotna številka izbranega Planinskega ve­ tronske kopije), in kliknemo na tistega, ki ga stnika, ki ima od 60 do 100 strani in je velika želimo videti (recimo fotografijo Kugyjevega nekaj MB. Zato priporočamo uporabo hitrega spomenika iz številke 2003/11).
    [Show full text]
  • Kaj Prinaša Projekt Protipoplavnih Ureditev Na Meži Z Mislinjo V Programskem Obdobju 2014-2020?
    mag. N. COLNARIČ, M. KOLARIČ, B. GRAJFONER, - 165 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA mag. P. KRALJ MARHOLD, S. ŠOŠTARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJANJA VODA mag. Nevenka COLNARIČ * Metka KOLARIČ* Blanka GRAJFONER* mag. Petra KRALJ MARHOLD* Sergeja ŠOŠTARIČ* KAJ PRINAŠA PROJEKT PROTIPOPLAVNIH UREDITEV NA MEŽI Z MISLINJO V PROGRAMSKEM OBDOBJU 2014-2020? POVZETEK Prispevek obravnava predstavitev operacije ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – območje Meže z Mislinjo˝, s katero se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 nadaljuje izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Drave, na območju Meže z Mislinjo na dveh območjih pomembnega vpliva poplav, in sicer OPVP Dravograd in OPVP Prevalje – Ravne na Koroškem. Predvidena je izgradnja dveh akumulacij za kontrolirano zadrževanje poplavnega vala, na več kot 20 km vodotokov pa so predvidene druge protipoplavne ureditve (npr. zidovi, visokovodni nasipi, ureditve struge vodotokov itd.). Prispevek operacije bo zmanjšanje števila poplavno ogroženih stavb za 755, zmanjšanje števila IPPC in SEVESO objektov na OPVP za 3 ter 1323 prebivalcev, ki bodo deležni koristi ukrepov. MEŽA Z MISLINJO: OBMOČJE IZVAJANJA PROTIPOPLAVNIH UKREPOV V OKVIRU PROGRAMSKEGA OBDOBJA 2014-2020 IN UREDITVE V OKVIRU PROGRAMSKEGA OBDOBJA 2007-2013 V okviru operacije ˝Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave – Območje Meže z Mislinjo˝ (v nadaljevanju: Operacija), ki se izvaja v programskem obdobju 2014-2020, so predvidene protipoplavne ureditve na porečju Drave. Območje Operacije obsega tri vodotoke (Mežo, Mislinjo in Homšnico) ter povezuje občine Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd in Slovenj Gradec. Meža in Mislinja sta vodi prvega reda (ZV-1, 2002), velikost, oblika in padci njunih porečij pa se precej razlikujejo. Povodje Meže do sotočja z Mislinjo meri 316 km2, povodje Mislinje, ki je desni pritok Meže, pa meri 240 km2.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]
  • Sanacija Škode, Ki Jo Je Povzročila Vodna Ujma Leta 1990 Na Območju
    125 SANACIJA ŠKODE, KI JO JE POVZRO<ILA VODNA UJMA LETA 1990 NA OBMO<JU KAMNIŠKE BISTRICE Aleš Klabus* UDK 627.51 (497.12 Kamniška Bistrica) "1993" Med katastrofalnimi poplavami novembra 1990 so bili vodotoki na hudo- urniškem obmo=ju Kamniške Bistrice zelo poškodovani. Zaradi erozijskega de- lovanja visokih voda in plavin je nastala zelo velika škoda na infrastrukturnih, stanovanjskih in gospodarskih objektih. Podjetje za urejanje hudournikov je že med neurjem pri=elo ukrepati in odpravljati poškodbe, ki so nastale na vodoto- kih. Po intervencijskih ukrepih med neurjem in v prvih dneh po neurju je sledi- lo izdelovanje tehni=ne dokumentacije in popisovanje škode, v letih 1991 do 1993 pa sistemati=na izvedba na=rtovanih sanacijskih del na hudournikih Bistri=ica, <rna, Snoviš=ica, Konjski potok in njihovih pritokih ter na hu- dourniški reki Kamniški Bistrici. Ukrepi so predvideni tudi v prihodnosti. Podjetje za urejanje hudournikov (in nje- jemnega delovanja ve= dejavnikov - gove organizacijske predhodnice) ureja klimatskih, hidroloških, geoloških, relief- hudourniško obmo=je Kamniške Bistrice Splošen opis nih, vegetacijskih, ki v smislu hudourniške bolj ali manj kontinuirano že ve= kot 60 let. erozije delujejo negativno, ter lokalno Po odlo=bi o hudourniških obmo=jih, ki obmo=ja goste naseljenosti in goste infrastrukturne spadajo med vodotoke medregionalnega mreže, je škoda, ki jih povzro=ajo hu- pomena, spadajo v njegovo pristojnost Hudourniki na obmo=ju Kamniške Bistri- dourniki in plazovi na tem obmo=ju, zelo naslednji vodotoki pore=ja Kamniške ce so intenzivni prodonosni hudourniki visoka in v zadnjih desetletjih stalno Bistrice: alpsko-predalpskega tipa. Zaradi vza- naraš=a. • Kamniška Bistrica s pritoki nad Sta- hovico (slika 1), • pritoki Kamniške Bistrice nad Kamni- kom (razen Nevljice), • Nevljica nad soto=jem s Šumš=ico in VELIKA vsi pritoki.
    [Show full text]
  • Ocena Stanja Za Območje Natura 2000 Na Porečju Voglajne
    1. Uvod končno poročilo MARIJAN GOVEDIČ Center za kartografijo favne in flore, Antoličičeva 1, SI-2204 Miklavž na Dravskem polju Miklavž na Dravskem polju junij 2014 Govedič, M., 2014. Uvod. V: Govedič, M. & A. Lešnik (ured.), Ocena stanja za območje Natura 2000 na porečju Voglajne. 6 KAZALO KAZALO SLIK................................................................................................................. 6 KAZALO TABEL .............................................................................................................. 7 1.1 UVOD .......................................................................................................................8 1.1.1 Varstvo..................................................................................................................... 8 1.2 METODE................................................................................................................. 10 1.2.1 Območje dela ......................................................................................................... 10 1.2.1.2 Reka Voglajna...............................................................................................................11 1.2.1.2 Porečje reke Voglajne (brez reke Hudinje).......................................................................15 1.3 OBDELAVA PODATKOV IN PODATKOVNA ZBIRKA................................................ 17 1.4 PREGLED OBMOČIJ Z VARSTVENIM STATUSOM V CELOTNEM POREČJU............. 19 1.4.1 Območja naravnih vrednot......................................................................................
    [Show full text]