Zasnova in izvedba: Center za razvoj Litija in Inštitut za celostni razvoj Domžale Publikacijo uredila: Marta Vahtar, ICRO Domžale Besedila: Marta Vahtar, Saša Gradišek, Mija Bokal in Adela Ramovš

Fotografije: Anton Jarc, Bogdan Macarol, Metod Rogelj, Marta Vahtar, Matej Povše, Stanko Gruden, VSEBINA Sonja Rozman-Bizjak, Aleš Horvat, Željko Savič ter arhivi podjetja Velika planina, d.o.o., Centra za razvoj Litija in ICRO - Inštituta za celostni razvoj in okolje, Domžale. Razvojno partnerstvo – zibelka Srca Slovenije...... 9 Lektorica: Irena Vrhovec Z majhnimi koraki in visoko mero tolerance se daleč pride...... 10.

Priprava kartografskega gradiva: ICRO Domžale Trkamo na vrata dediščine v Srcu Slovenije...... 13 Trkamo na vrata dediščine, od projekta do produkta...... 14 Oblikovanje: TA2TO/Fotokabina in Medianova/Matej Zupančič Trkamo na vrata dediščine, mreža naravne in kulturne dediščine...... 18 Prelom: TA2TO/Fotokabina Trkamo na vrata dediščine, zaokrožena območja...... 22

Naklada: 20.0.0. izvodov Primer dobre prakse: KAMNIŠKA BISTRICA KOT ZELENA OS REGIJE...... 27 Izdale: Občina Dol pri Ljubljani in partnerske občine v projektu Trkamo na vrata dediščine Uvod...... 29 Vizije razvoja: med sanjami in realnostjo...... 31 Brošura je nastala v okviru operacije Trkamo na vrata dediščine. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega skla- da za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje Zelena os...... 33 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«; prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«. Nosilka operacije je Občina Dol Rekreacijska os...... 41 pri Ljubljani, ostale občine (Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin) sodelujejo v projektu kot partnerji. Pot mlinov in mlinščic...... 47 Primer dobre prakse je deloma povzet po publikaciji /Kamniška Bistrica: Rekreacijska os regije, Vizije ureditve obvodnega prostora kot Zasnova turističnega programa...... 55 osrednjega dela zelenega sistema regije s potenciali za razvoj ekološkega, kulturnega in rekreativnega turizma/ (ICRO - Inštitut za celostni razvoj in okolje, Domžale, 2000). Od vizije k realizaciji...... 59 Viri...... 62 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

338.48(497.4-19) 711.25(497.4-19)

TRKAMO na vrata dediščine : primer dobre prakse v srcu Slovenije: Kamniška bistrica, zelena os regije / [besedila Marta Vahtar ... [et al.] ; fotografije An- ton Jarc ... [et al.] ; uredila Marta Vahtar]. - Dol pri Ljubljani : Občina, 20.0.8

1. Vahtar, Marta 240.543232 KAMNIŠKA BISTRICA: ZELENA OS REGIJE

VIZIJA UREDITVE OBVODNEGA PROSTORA KOT OSREDNJEGA DELA ZELENEGA SISTEMA REGIJE S POTENCIALI ZA RAZVOJ EKOLOŠKEGA, KULTURNEGA IN REKREATIVNEGA TURIZMA

Marta Vahtar, ICRO Domžale©

Občine: Kamnik, Domžale, Dol pri Ljubljani UVOD 29

OPIS EVOLUCIJE IDEJE IN NASTANKA VIZIJE

V letu 1997 je Inštitut za celostni rekreacijskega turizma ob vodoto- storskih aktov in pripravile vrsto razvoj in okolje iz Domžal pripravil ku in njegovih mlinščicah. Hkrati različnih dokumentov, ki so vizijo projekt s ciljem ugotoviti možno- je projekt opozoril, da je vodotoku zelene osi regije za nekaj korakov Čeprav se Kamniška Bistrica vije po najbolj poseljenem delu Slovenije in sti sonaravne ureditve obrečnega Kamniška Bistrica potrebno na- približale realnosti. Pripravljene so je bila njena struga že velikokrat »urejena« (regulirana in vsakič bolj ute- prostora in vzpostavitve obrečnega meniti večje površine, če hočemo idejne zasnove za vzpostavitev poti snjena), lahko ob njeni strugi še vedno doživimo modro zeleno spogle- parka. Iniciativa je bila jeseni 1998 dolgoročno zagotoviti večjo var- ob celotni trasi Kamniške Bistrice, dovanje z nebom, skrivnostnost šelestenja obrežnega zelenja in občasno podprta v okviru PHARE mikropro- nost pred poplavami in izboljšati v občini Domžale je pripravljen divjost vodnega toka. Vse to pa so fantastična doživetja, ki jih skupaj z grama za partnerstvo in programa ekološko stanje voda. Široki zeleni lokacijski načrt za celotno potezo različnimi rekreacijskimi, kulturnimi in vzgojno-izobraževalnimi programi Javnih del, ki sta podprla projekt pasovi ob vodotoku pa hkrati pred- ureditve obrečnega prostora ob lahko v sebi združuje reka s svojim obvodnim zelenim pasom kot zelena “Kamniška Bistrica: rekreacijska os stavljajo izjemen potencial za ra- Kamniški Bistici, pripravljenih pa je os regije. regije.” Inštitut za celostni razvoj in zvoj rekreacijskih in ekoturističnih tudi nekaj izvedbenih projektov za okolje je projekt vodil v sodelova- programov. posamezne ureditve. Voda in vodne površine so ene najbolj privlačnih točk pasivne rekreacije nju z Občino Domžale in Turistič- (opazovanje vode, posedanje in sprehodi ob vodi), ki privlačijo ljudi vseh nim društvom Radomlje. Ključni cilj Marca 1999 so občine Domžale, Ka- Predstavljena vizija je torej rezul- starosti (otroke in odrasle). Reka Kamniška Bistrica in obrečni prostor pa projekta je bil skozi okrogle mize in mnik in Dol pri Ljubljani podpisale tat skupnega dela velikega števila sta izreden, še neizkoriščen potencial za zasnovo obrečnega parka, ki ga delavnice povezati strokovnjake in “Pismo o nameri o skupnem pristo- ljudi, ki so svoje vizije o pomenu, kljub neurejenosti mnogi že intenzivno uporabljajo v rekreativne name- različne interesne skupine ob Ka- pu k urejanju območja vodotoka Ka- potencialih in ureditvi Kamniške Bi- ne. Kamniška Bistrica zato lahko predstavlja hrbtenico zasnove zelenih mniški Bistrici ter pripraviti skupno mniška Bistrica” s ciljem vzpostaviti strice kot zelene osi regije prispeva- rekreativnih površin regije, ki povezuje občine Domžale, Kamnik in Dol vizijo urejanja vodotoka. Projekt je zeleno rekreacijsko os ob Kamniški li na okroglih mizah in delavnicah v pri Ljubljani. identificiral glavne probleme, ve- Bistrici ob hkratnem reševanju pere- intervjujih, s pismenimi pobudami, zane na vodni in obvodni prostor, čega problema poplav. s članki v lokalnih časopisih ali pa Hkrati pa Kamniška Bistrica s svojimi enajstimi, še delujočimi mlinščicami, ter opozoril na premalo poznane v okviru dela na konkretnih pro- predstavlja svojevrstno, neraziskano in premalo poznano tehnično de- in dostikrat prezrte potenciale V času od podpisa pisma o nameri jektih, s katerimi se je na okroglih diščino, ki bi skupaj s številnimi vodosilnimi napravami lahko pomenila Kamniške Bistrice, ki pri realizaciji o skupnem pristopu k urejanju ob- mizah in delavnicah izoblikovano pomemben spomenik tehnične dediščine, ki mu verjetno ni enakega na vizije lahko predstavljajo osnovo močja vodotoka Kamniške Bistrice, vizijo v zadnjem desetletju nadalje območju JV Evrope. razvoja ekološkega, kulturnega in so občine sprejele kar nekaj pro- oblikovalo. VIZIJE RAZVOJA: MED SANJAMI IN REALNOSTJO

Prihodnost si lahko predstavljamo na vsaj dva načina. Prvi način je “že- ljeno stanje” - to je dolgoročna vizija, s katero si naslikamo željeno priho- dnost na podlagi obstoječega znanja, izkušenj in predvsem pričakovanj, ki je v danem trenutku lahko preveč utopična in zelo oddaljena od realne situacije (kot sanje).

Drugi način je med različnimi akterji razvoja usklajena vizija ali bolje pro- gram, ki je oblikovan na podlagi trenutnih želja in kratkoročnih potreb, tre- nutnega znanja ter predvsem na podlagi trenutnih pogajanj in kompromi- sov, ki pogosto ne zmorejo preseči kratkoročnih političnih interesov.

Noben od načinov ni idealen. Prvi je v danem trenutku preveč utopičen, drugi pa pogosto prepoln kompromisov, tako da vizija ni več jasna. Po- membno pa je, da imamo oboje; sanje in skupno vizijo. Namreč, kjer ni USKLAJENA SKUPNA VIZIJA skupne, med različnimi akterji razvoja usklajene vizije, ni vidnega napred- ka, kjer pa ni sanj, ni navdiha za ustvarjalno človeško dušo, saj so prav sanje tisto, k čemur v svojih najglobljih hotenjih stremimo. Najstarejša skupna vizija urejanja gli konsenz pri ustvarjanju zelene gove mlinščice, vezanega prostora. prostora ob Kamniški Bistrici sega rekreacijske osi in usklajenem ure- Prav ti potenciali lahko pripomo- Vizija, ki jo predstavljamo v tej publikaciji, torej ni medsektorsko in med- še v obdobje srednjega veka, ko si je janju vodotoka Kamniške Bistrice, rejo k vzpostavitvi bogatega pro- občinsko usklajena predstava prihodnosti. Gre zgolj za skupne sanje o skupina ljudi ustvarila vizijo o izgra- so že marca 1999 občine Domžale, stočasovnega programa, ki lahko reki, ki jo obdaja širok pas zelenih parkovnih površin, skozi katere se vijejo dnji prve mlinščice, danes imenova- Kamnik in Dol pri Ljubljani podpi- ustvari specifično identiteto regije. kolesarske in peš poti in povezujejo bogate rekreativne in prostočasovne ne Radomeljska mlinščica. V tistem sale “Pismo o nameri o skupnem Takšen program pa ima nenaza- dejavnosti; sanje o reki, ki hrani številne vodne in obvodne ekosisteme, času je bil to velik podvig. Glede pristopu k urejanju območja vodo- dnje lahko tudi pomemben eko- vodi, v kateri plava množica rib in ob kateri žive številne ptice in druge razsežnosti sistema mlinščic ob Ka- toka Kamniške Bistrice.” nomski učinek. živali; sanje o reki, ki pripoveduje zgodbo o življenju ob reki, njenih mlin- mniški Bistrici, ki je sledil, pa lahko Za uresničitev “sanj” bo potrebno te ščicah, mlinih, žagah, začetkih industrializacije in gospodarskem razcvetu trdimo, da je izjemen v slovenskem V okviru te publikacije predsta- vizije medsebojno uskladiti v raz- območja; in nenazadnje sanje o reki, ki povezuje najrazličnejše ljudi v re- prostoru in je nedvomno zahteval vljamo vrsto različnih, parcialnih, ličnih razvojnih dokumentih. Med giji s skupno vizijo: imeti bistro reko, ki se zrcali v zelenju in pripoveduje veliko usklajevanja in kompromisov, a komplementarnih vizij reševanja njimi so najpomembnejši regional- zgodbe iz preteklosti. S temi sanjami pa že danes, v tem trenutku morda da je brezhibno funkcioniral. problematike ustvarjanja zelene ni in občinski razvojni načrti, kjer še popolno utopijo, počasi spreminjajo v realnost. Prisotnost jasnega cilja osi. Njihov namen je vzpodbuditi bodo opredeljene in medsebojno in vizije, ki je skupna večini, pa čeprav je potisnjena daleč v prihodnost, Sodobna vizija urejanja prostora ob nadaljnja razmišljanja in pokazati usklajene politike prostorskega ra- nam namreč daje večje možnosti, da že danes sprejmemo takšne odloči- Kamniški Bistrici je vizija Kamniške na vrsto pogosto prezrtih potenci- zvoja, razvoja turizma, varstva oko- tve, ki nas bodo popeljale korak bliže želeni prihodnosti. Bistrice kot zelene osi. Da bi dose- alov obrečnega in na reko, ter nje- lja in druge. ZELENA OS 33

Reka, ki je po svojem značaju najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic predstavlja zeleno os regije, ki ima pomembno ekolo- ško funkcijo. Vodotoki namreč s svojim vodnim in obvodnim prostorom predstavljajo enega najbolj bogatih naravnih biotopov, ki ga je potreb- no ohranjati kot prostorski kontinuum. Ti so najboljša osnova za zasnovo zelenih sistemov na območjih intenzivne rabe prostora, saj predstavljajo naravne koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine, kot so gozdovi in močvirja, v celovit sistem in tako omogočajo nemoteno migracijo živali. Hkrati služijo tudi kot razlivne površine visokih voda, kar pozitivno vpliva na zadrževanje poplavnega vala in zmanjšuje poplavno ogroženost naselij. Nenazadnje pa ohranjanje retencijskih površin z viso- ko stopnjo zadrževanja vode, tako ob vodotoku kot v njegovem zaledju, pomaga bogatiti nizke pretoke v Kamniški Bistrici in njenih mlinščicah v sušnih obdobjih. Da bi ohranili kar največjo stopnjo naravne pestrosti obvodnega in vodnega prostora, pa bi bilo potrebno vodnogospodarske ureditve uskladiti s principi varovanja biološke raznovrstnosti in naravne pestrosti prostora, samim vodnim koridorjem pa nameniti več prostora. 35

OSNOVNE ZNAČILNOSTI POVODJA MLINŠČICE

Kamniška Bistrica, levi pritok reke teče po ravnini, ima vzdolž svojega ški Bistrici so se v zadnjem obdobju do odseka različna in v veliki meri vseh naravnih razlivnih površin. Zaradi sorazmerno velikega padca gojništvo. K naravnemu izgledu in v zadnjem desetletju nehalo pred- Save, izvira na južnem vznožju Ka- celotnega teka hudourniški značaj. pojavljale predvsem v letih 1965, odraža trenutne lokalne finančne Ker so se posledično visoke vode je reka idealna za izkoriščanje vo- meandriranju mlinščic pa je pripo- vsem zaradi široke namembnosti mniško-Savinjskih Alp kot kraški To pomeni, da ima zelo veliko razli- 1971,1974,1990., 1994 in 1998. možnosti. koncentrirale tako časovno kot ko- dne sile z majhnimi pogoni, hkrati mogla tudi obrežna vegetacija. preostalih mlinščic in ker je zopet izvir na nadmorski višini 580. m. ko med nizkimi in visokimi pretoki, ličinsko, so se v zadnjih desetletjih pa je ob reki dovolj prostora za ka- postala zanimiva proizvodnja elek- Najprej teče po ozki gorski dolini, ki znaša približno 1 : 30.0. (podatek Rezultat intenzivnega izkorišča- Poleg regulacij struge je bila ena pojavljale zahteve po novih in bolj nale, po katerih se pretaka gonilna Do leta 1960. je bilo ohranjeno ma- trične energije v mHE. Ker pa mHE ki se med Godičem in Kamnikom za vodomerno postajo Kamnik). nja vodne energije in varstva pred izmed oblik varstva pred popla- prevodnih regulacijah, ki pa so hu- voda. To naravno danost so ljudje ksimalno število mlinščic z do sedaj za večji izkoristek potrebujejo ve- nekoliko razširi in tvori rečne tera- poplavami je današnja struga Ka- vami tudi odvzemanje naplavin. K dourniški značaj vodotoka še pove- začeli izkoriščati že zelo zgodaj. največjo pretočno sposobnostjo. čje padce, so ponekod posamezne se. Južno od Kamnika reka teče po Sorazmerno velika vodnatost in mniške Bistrice. V splošnem padec sreči zaradi velikega števila prečnih čevale, hkrati pa slabšale poplavno Zajezili so reko in napeljevali vodo Zaradi odvzemov so bili pozimi in odseke mlinščic opustili in tako do- širokem polju, ki ga je nasula v ge- velik padec dna kar kličeta po izra- struge določajo jezovi, ki so v prvi objektov, ki stabilizirajo niveleto, varnost dolvodnih območij. na mline, žage in kasneje turbine. včasih tudi poleti celi odseki Kamni- bili večji padec (mHE v Stahovici). ološki zgodovini. Preko apnenčaste bi vodne energije. Tako so se že v fazi služili zgolj zagotavljanju po- odvzem proda, peska in mivke, ni Namembnost mlinščic se je širi- ške Bistrice popolnoma izsušeni. Sicer pa so se mlinščice čvrsto zasi- prodnate ravnine se pretaka v ra- preteklih stoletjih začenjali ob stru- trebnega padca za izrabo vodne imel škodljivega vpliva na vodni Zaradi zasedenih inundacijskih la. Postale so recipient za manjše To takrat ni bilo tako tragično, ker drale v krajino tudi kot del naravne hlo nakazanem vršaju brez velikih gi Kamniške Bistrice pojavljati prvi energije, pozneje pa so privzeli režim Kamniške Bistrice. Danes na prostorov ob strugi Kamniške Bi- stranske pritoke, vanje se steka voda še ni bila tako močno onesna- hidrografske mreže, od katere so zavojev in se pri Dolu izliva v Savo. mlini, žage in kasneje male hidro- tudi vlogo objektov za stabilizaci- celotni strugi obstoja le en večji strice ni več možno zmanjševati vi- atmosferska voda pa tudi odplake. žena. V še nereguliranih potokih, ki danes odvisni prenekateri vodni in Vodotok je dolg nekaj manj kot 33 elektrarne (mHE), kar je botrovalo jo nivelete struge. Med važnejšimi prodni žep pod Stranjami, kjer iz- sokovodnih valov po naravni poti. Razen za pogon se je začela voda se izlivajo v Kamniško Bistrico, pa obvodni ekosistemi. S tem priha- km. Vodozbirno območje obsega velikemu razmahu industrije na so: jez pri Kalcitu, jez v Stahovici, vajalec vodnogospodarske javne Študije, ki so bile izdelane v 70.. in iz mlinščic uporabljati tudi v druge je bilo obilo rib. Tu je prednjačila ja na površje nov problem in sicer 539 km2 in je izredno razgibano, saj tem območju. jez nad Smodnišnico, jez pri Ko- službe odvzema le tiste viške na- 80.. letih 20.. stoletja, so pokazale, namene. Mlinščice so bile sprva Rača, ki je bila s svojimi meandri določitev minimalnega pretoka za obsega tako visokogorski svet kot munali, Titanov jez, Stolov jez, jez plavin, ki bi lahko negativno vpli- da tudi z izgradnjo umetnih zadrže- majhni kanali s pretočno sposob- pravi naravni spomenik. matično strugo, ki zahteva za svojo tudi ravninska območja. Hidrograf- Ob razvijajoči se industriji in obrti v Volčjem Potoku, Homški jez, jez vale na prevodnost struge. valnikov visokih voda ni možno do- nostjo do 40.0. l/s, kasneje pa je nji- širino in gramozno dno veliko vode sko mrežo povodja (vodozbirno se je širila tudi pozidava, in sicer v Radomljah, Jubov jez I in Jubov seči ustreznega zmanjšanja visokih hova pretočna sposobnost dosegla Po letu 1960. so se mlinščice pričele ter določitev minimalnih pretokov območje) poleg Kamniške Bistrice pretežno ob industrijskih objektih jez II. Ob jezovih je bil zgrajen cel Današnja struga Kamniške Bistrice voda Kamniške Bistrice, oziroma v povprečju 2 m3/s. opuščati iz različnih razlogov: obi- za mlinščice, ki bi jih veljalo zaradi tvorijo tudi njeni pritoki. Važnej- na mlinščicah in ob sami Kamniški niz mlinščic, od katerih nekatere je vse od Stahovice regulirana, del- so stroški in rezultati zmanjšanja lica električne energije iz omrežja, svojih ekoloških kvalitet ohraniti. ši levi pritoki so Črna, Nevljica in Bistrici. Ker so bili tako industrijski danes še delujejo, druge pa so no kot rezultat izkoriščanja vodne visokovodnih valov nesorazmerno Brežine strug mlinščic izven nase- ki je bila cenejša kot iz lastnega po- Rača, važnejši desni pa Bistričica in kot tudi drugi objekti pogosto iz- opuščene. energije, delno pa kot posledica veliki. Glede na to dejstvo je edini lij niso bile zavarovane; niti ni bilo gona, odstranjevanje in zniževanje Pšata. postavljeni poplavam Kamniške varstva pred poplavami, saj se je ur- način varovanja pred poplavami potrebno, ker so padci manjši kot jezov, preplavljanje, melioracije in Bistrice, so se vzporedno z gradnjo Zaradi varstva pred poplavami, ki banizacija v preteklosti pri gradnji dograditi in povezati v celovit sis- v matični strugi, pa tudi vplivov kmetijstvo ter zaradi urbanizacije Reka ima dežno-snežni odtočni objektov za izkoriščanje vodne dostikrat ni bilo sistematično vode- potrebnih proizvodnih, infrastruk- tem že izvedene regulacije na po- visokih voda ni. Mnoge mlinščice območja. Precej je k temu prispeva- režim, kar pomeni, da ima največ energije začeli graditi tudi objek- no in načrtovano, je danes praktič- turnih in stanovanjskih območij sameznih odsekih, le-te pa kar naj- imajo zato danes izgled naravnega la tudi nacionalizacija, saj je veliko vode jeseni (novembra) in pozno ti in regulacije struge Kamniške no celotna struga Kamniške Bistrice usmerila na cenejša poplavna ze- bolj sonaravno urediti, oziroma na vodotoka. Ker imajo stalno vodo objektov na vodni pogon propadlo, spomladi (maja), najmanj vode pa Bistrice z namenom, da bi se kar bolj ali manj regulirana. Ob tem je mljišča. Posledica je močno zožena odsekih, ki to dovoljujejo, razširiti in visoke vode ter ne povzročajo z njimi pa so propadle tudi vodne poleti (avgusta) in pozimi (februar- najbolje zaščitili pred visokimi vo- potrebno ugotoviti, da je stopnja struga s slabšo kapaciteto preva- strugo in urediti večje površine za močnega drifta za žive organizme, skupnosti, ki so skrbele za jezove in ja). Kljub temu, da dober kos poti dami. Večje visoke vode na Kamni- varnosti pred poplavami od odseka janja visokih voda, saj je oropana razlivanje visokih voda. so mlinščice zelo primerne za ribo- mlinščice. Opuščanje mlinščic se je EKOSISTEMI MOŽNOSTI IN POMEN RENATURACIJE STRUGE KAMNIŠKE BISTRICE 37

“Vodni ekosistemi” z uveljavitvijo da najbolj naravni obliki, in ga v Kamniška Bistrica ima povsem tudi dajal več možnosti za življenje vidne iz starih map. Ob tem seveda nove EU politike do vode postaja- dobro vseh tudi bogatiti z vodo. naravno strugo le še na zgornjem vodnih in obvodnih rastlin in živali. vodi zopet vračajo inundacijske pro- jo vse bolj pomembni, saj monito- Tako je ob reki danes ostalo le še odseku, to je od izvira pa do vodo- store in s tem možnost poplavljanja. ring kakovosti vode temelji pred- nekaj manjših poplavnih površin, vodnega zajetja Iverje. Sicer pa je Na Kamniški Bistrici danes obstajajo Na ta način se visoke vode znižajo, vsem na ekoloških parametrih, ki lok (večinoma poplavni gozd) z struga bolj ali manj regulirana, pri štirje odseki, kjer je še moč razširiti kot posledica pa odpade potreba po so zajeti v skupni oceni imenovani mrtvicami (oziroma odseki nekda- čemer nekatere regulacije dajejo strugo in izvesti določene ukrepe v gradnji regulacij. “ekološki status voda”, ki vklju- njega rečnega korita, ki je bil zara- povsem naraven videz. Sicer pa da- smeri bolj sonaravne ureditve struge čuje biološke, hidromorfološke di regulacije odrezan od novega nes težko razmišljamo o renatura- vodotoka. Prvi je odsek od Šmarce Glede na trenutno rabo prostora ob in fizikalno-kemijske parametre. korita). Opuščene struge in mrtvi- ciji struge Kamniške Bistrice v pol- pa do Nožic, kjer je levi breg še ne- Kamniški Bistrici, stopnjo regulirano- Vsakršne spremembe v okolju se ce je treba ohranjati, prepovedati nem pomenu, saj so inundacijski pozidan. Naslednja dva odseka sta sti vodotoka in finančne zmožnosti je namreč odražajo v pogojih za ži- odlaganje materiala v njih, jih hi- prostori v veliki meri urbanizirani odsek med Radomljami in Količevim v tem trenutku mogoče razmišljati le vljenje tako rastlinskih kot žival- dravlično povezati in obogatiti z in s tem izgubljeni za takšne po- ter odsek od Repovža pa do izpod o korekcijah posameznih regulacij, v skih združb. Zato ohranjanje kar večjo vodno dinamiko. V primeru, sege. Kamniška Bistrica je namreč centralne čistilne naprave v Dom- smislu omilitve togosti uporabljenih najbolj naravnega stanja vodnih da so struge in mrtvice izven do- v svojem ravninskem toku preveč žalah (CČN), kjer obstaja možnost, materialov, kar bi bilo dolgoročno in obvodnih ekosistemov hkrati sega visoke vode iz korita Kamni- urbanizirana, da bi bila lahko spet izmenično na levem ali desnem bre- moč izvesti že v okviru rednih vzdrže- pomeni ohranjanje njihove stabil- ške Bistrice in njihova medseboj- naravna in spontana. Ostati mora gu, ustvariti nadomestne sonaravne valnih del. Poleg tega pa je mogoče nosti (ravnotežja) in dinamičnosti. na povezava ni možna, naj se jih regulirana in skrbno načrtovana. oblike vodotoka. Zadnji odsek pa je v okviru prostorskih dokumentov Posredno to pomeni ohranjanje hidravlično naveže na mlinščice Kljub temu pa še vedno obstajajo južno od CČN, pa vse do izliva v Savo, občin Kamnik, Domžale in Dol pri naravne morfologije vodotokov, ali talno vodo. V kolikor pa pred- možnosti, da bi izboljšali ekološke saj pretočni profil ne prevaja visokih Ljubljani opredeliti zelene površi- ohranjanje samočistilne sposob- stavljajo del vodnega sveta glav- pogoje življenja v vodi in ob vodi, voda in občasno še vedno prestopi ne ob vodotoku, na prej omenjenih nosti voda ter ohranjanje diverzi- ne struge, naj se jih hidravlično še s tem pa povečali samočistilno bregove. Ker teče pretežno po kme- odsekih vodotoka, kot dolgoročne tete vodnih ekosistemov. bolj poveže z reko. Prav tako pa je sposobnost vodotoka ter krajinsko tijskih površinah, obstaja veliko mo- rezervacije prostora, kjer bi bilo moč pomembno varovati in povezati v pestrost in privlačnost prostora za žnosti za eventualno razširitev struge v prihodnosti izvesti obsežnejša sa- Obvodni svet ob Kamniški Bistri- enoten hidravlični sistem poplav- rekreacijo. v celotni potezi od CČN do izliva v nacijska in renaturacijska dela ter ci je z urbanizacijo doživel veliko ni gozd in poplavne travnike. Savo. Še največje možnosti sonarav- sprejeti odlok o pribrežih zemljiščih ODTOČNI REŽIM TER PROBLEMI POPLAV KAKOVOST VODE razvrednotenje in temeljito preo- Eden ključnih problemov urejanja ne ureditve Kamniške Bistrice pa ob- Kamniške Bistrice in njenih pritokov. brazbo. Obsežni industrijski kom- Vodotoki s svojim vodnim in ob- struge Kamniške Bistrice je dejstvo, stajajo na odseku od izliva v Savo do V okviru realizacije ideje izgradnje pleksi, daljnovodi in CČN Domža- vodnim prostorom predstavljajo da v okviru razpoložljivega prostora, Zasavske ceste. rekreacijske osi vzdolž Kamniške Bi- Kamniška Bistrica je bila v sredini 19. rin. Velik padec ravninskega predela Razcvet industrije in pospešeno Domžale s kapaciteto 20.0..0.0.0. PE ter odvzemi vode za mlinščice, saj le ležijo na nekdanjih poplavnih enega najbolj bogatih naravnih zagotovljenega z ustreznimi prostor- strice bo dolgoročno verjetno moč stoletja še povsem naraven vodotok, do Save (4-8 ‰) in gričevje na levi naseljevanje območja sta povzro- in izgrajeno biološko stopnjo čišče- se v sušnem obdobju skoraj enaka ravnicah Kamniške Bistrice. Zaradi biotopov, ki ga je potrebno ohra- skimi akti, danes praktično ni mogoče Pri ustvarjanju zelenega koridorja ob realizirati potrebne sanacijske in re- ki je redno poplavljal in odlagal na strani vodotoka so pripomogli, da čila padec kakovosti vode v vodo- nja. Kljub veliki učinkovitosti CČN količina vode pretaka tudi po mlin- poselitve in sedaj še zaradi izgra- njati kot prostorski kontinuum. Se- razmišljati o možnostih sonaravnega vodotoku poseben problem predsta- naturacijske posege v strugo, ki bodo brežinah velike količine mineralne- Kamniška Bistrica s svojim naravnim toku, kar danes predstavlja velik Domžale (91%) pa je reka v spo- ščicah. Zaradi občasnih izjemno dnje avtoceste je korito Kamniške veda pa morajo biti dovolj široki, oblikovanja struge Kamniške Bistri- vlja lastništvo pribrežnih in obvodnih po eni strani zagotovili optimalno ga materiala, odvzetega v zaledju. koritom ni delala velikih zavojev. Vi- problem. dnjem toku močno onesnažena (IV. nizkih količin vode v matični strugi Bistrice praktično v vsem ravnin- da omogočajo nemoteno migraci- ce. Potrebne so trše oblike urejanja. zemljišč. Da bi se izognili takšnim varnost pred poplavami, po drugi Vodotok je v osnovi hudournik s stal- soke vode so odtekale od vznožja kakovostni razred). K temu močno je samočistilna sposobnost vodo- skem delu regulirano. Trendi po- jo živali. Z večjim manevrskim prostorom pa problemom, v razvitih državah sis- strani pa, s primernim krajinskim no vodo, ki jo zagotavljajo pritoki s Kamniških planin po najkrajši poti v Območje ima sicer skoraj v celoti pripomorejo nizki vodostaji v ma- toka ponekod močno presežena. zidave se ne zmanjšujejo, zato je bi bilo moč zagotoviti enako oz. bolj- tematično odkupujejo zemljišča ob oblikovanjem tako struge kot obre- kraškimi izviri iz Kamniških planin in Savo. Na tej poti pa je voda oblikova- urejeno kanalizacijo, ki je priklju- tični strugi, ki so posebno kritični potrebno preostanek obvodnega šo pretočnost vodotokov, predvsem vodotokih in skušajo potek struge žnih in priobalnih zemljišč, naredile številnimi izviri iz pobočnih prepe- la veliko lokalnih meandrov. čena na centralno čistilno napravo poleti (komaj četrtina m3/s, ARSO), sveta ohranjati, ga ščititi, v kar se pa bolj naraven videz vodotoka, ki bi prilagajati starim trasam, ki so raz- to območje zanimivo za rekreacijo. 39

ZELENE POVRŠINE Možnosti renaturacije struge Kamniške Bistrice

(Vir: Preveritev sonaravnih možnosti zagotavljanja večje poplavne varnosti na vodotoku Kamniška Bistrica, VGI, 20 . Priprava karte: ICRO Domžale) DOL PRI LJUBLJANI

TIPOLOGIJA VODOTOKOV: 012345km VIDEM reka Kamniška Bistrica

SEVER manjši naravni vodotok va mlinščica Jubo

a n mlinšcica

Čr

jica

vl

ača R

MEKINJE Ne IHAN

GODIČ BERIČEVO ka Bistrica mlinščica RADOMLJE ZNAČILNOSTI RABE TAL: Kamniš Jeranova Radomeljska mlinščica mlinščica ob Smodnišnici VIR KAMNIK poplavno območje T ca itan i ta STRANJE ova mlinščica Pša neurbanizirane povšine STAHOVICA PRESERJE PŠATA RODICA Domžalska mlinšč (gozd, travnik, idr.) Homška mlinščica čica DOM V DUPLICA HOMEC ška mlinš urbanizirane površine Hom KAMNIŠKI ŠMARCA DOMŽALE BISTRICI DRAGOMELJ strma pobočja

a

ic

trič neposreden stik z gozdnimi Bis območji

Pšata

A B C D E F G H A B C D E F G H Kamniška Bistrica je tipičen hudournik Reka oblikuje ozko dolino z več visokimi Reka je bila v celoti regulirana in ima Čeprav je bila rečna struga v celoti V bližnji preteklosti je bila rečna struga Območje je močno urbanizirano in rečna struga je Ta odsek reke je bil nedavno reguliran zaradi pogostih Gre za deloma nedavne, deloma pa stare regulacije. z veliko erozijsko močjo (prenaša skale, terasami. Čeprav je bila v preteklosti sama danes sorazmerno naraven videz. Da bi regulirana, je njen izgled dokaj naraven. v celoti regulirana. Z zavarovanjem bila v celoti regulirana. Edini odsek rečne struge (pod poplav. Na obeh straneh reke je še vedno možno Čeprav je bil celoten obrežni vegetacijski pas tik ob prod in pesek). Dolina je dobro ohranjena struga v celoti regulirana, na videz deluje ohranili njen naraven značaj, je potrebno Glavni razlog temu je gozd in obsežno zelenega prostora ob reki in s primerno Šumberkom), kjer je bila regulacija nedavno izvedena, obvarovati poplavne ravnice pred urbanizacijo in bregovih uničen, obstaja možnost za učinkovito in tudi v prihodnje jo je potrebno varovati naravno, kar je potrebno z ustreznimi ohranjati močno okrnjene zelene površine vegetacijsko območje na levem bregu obnovo rečne struge lahko reka doseže ima v delu še sorazmerno naravne bregove; tu bi bilo bolj sonaravno urediti rečno strugo. Na celotnem renaturacijo rečne struge. Osnovni princip je ohraniti pred posegi človeka. vzdrževalnimi ukrepi še poudarjati. ob vodotoku. reke. Z ohranitvijo poplavne ravnice in s zelo visoko stopnjo naravnega videza in potrebno regulacijska dela zmehčati tako, da se ohranijo območju je veliko opuščenih mrtvih rokavov, ki bi jih poplavne ravnice, sami rečni strugi pa nameniti širši primerno obnovo rečne struge, reka lahko ekološke stabilnosti. kolikor toliko naravne kakovosti rečnih bregov. Hkrati pa bilo smiselno revitalizirati in hidravlično povezati z pas, po katerem lahko ustvarja svoje meandre. doseže zelo visoko stopnjo naravnega je potrebno trdo regulacijo (betonski zidovi, tehnični profil glavnim tokom reke. videza in ekološke stabilnosti. rečnega korita) omiliti povsod, kjer je to možno, sicer pa vizualno omiliti in zmehčati z zasaditvijo obvodnega rastlinja. REKREACIJSKA OS 41 Kolesarjenje je v zadnjem desetle- zasnovati sistem kolesarskih in peš z izletniškimi zanimivostmi in re- lesarska in glavna peš pot. Poteka- le na območju strnjene poselitve. tju doseglo silovit razmah. Vedno poti ob Kamniški Bistrici, ki bodo kreacijskimi potenciali v zaledju ter ta večinoma skupaj, na nekaterih Poti bodo prvenstveno med seboj več ljudi se odloča, da se ob vi- ne le med seboj povezale kraje ob tako širšo regijo povezujejo v eno- krajših odsekih pa ločeno. Glavna povezale obstoječe poti (gozdne kendih odpravi na izlet s kolesom reki, temveč v enoten sistem pove- ten sistem poti. Krožne poti imajo pot poteka po levem ali desnem in tiste, ki so nastale kot posledica po novih, še neodkritih delih naše zale tudi zanimive turistične točke svoja izhodišča na glavni osi, to je bregu vodotoka v odvisnosti od regulacijskih in vzdrževalnih del na male deželice. Kolesarski vodniki v širši regiji. Tako se ob Kamniški ob Kamniški Bistrici, njihova dolži- zanimivosti trase, gostote drugih vodotoku). so zrasli kot gobe po dežju, saj si Bistrici med seboj povezujeta dva na pa zadošča krajšim poldnevnim prostočasovnih programov ter od vse več kolesarjev želi na poti ogle- sistema peš in kolesarskih poti: izletom. programov, ki sicer ne ležijo ob Poleg kolesarskih in peš poti z dati tudi najrazličnejše naravne in sistem vzdolžnih poti in sistem kro- vodotoku, a se na rekreacijsko os urejenimi počivališči, na katerih kulturne znamenitosti krajev, skozi žnih poti. Podoben koncept kot za kolesarske neposredno navezujejo. Glavna so informacijske table s ključnimi katere kolesarijo. Tudi območje ob poti naj bi veljal tudi za peš poti. Pri kolesarska pot bo v prihodnosti informacijami o rekreacijsko izle- Kamniški Bistrici ima marsikaj po- Sistem vzdolžnih poti pretežno tem velja poudariti, da gre pri peš načeloma asfaltirana, medtem ko tniških, kulturnih in izobraževalnih nuditi sodobnemu izletniku na ko- poteka ob vodotoku od izvira Ka- poteh za zasnovo različnih krožnih bo glavna peš pot pretežno pešče- vsebinah, bo območje ob Kamniški lesu. Glede na to, da Kamniška Bi- mniške Bistrice do njenega izliva v poti, ki se med seboj sestavljajo v na. Glavna pot bo na poseljenih Bistrici obiskovalcem nudilo še vr- strica izvira v Kamniško Savinjskih Savo in od tam do Ljubljane. Na ne- razsežnejši sistem peš poti, ki so območjih osvetljena in sorazmer- sto drugih rekreacijskih atrakcij, kot Alpah, izliva pa se v Savo na robu katerih mestih se katera od vzdol- na nekaterih mestih vzporedne no bogato opremljena s parkovno so otroška igrišča s kompleksnimi Ljubljanske kotline, so kolesarske žnih poti odmakne od Kamniške kolesarskim potem, drugje pa te- opremo. igrali in drugimi ureditvami za igro poti v sistemu kolesarskih poti ob Bistrice in teče ob mlinščicah ali pa čejo po svoji poti. Da pa bi sistem otrok, poti za jahanje, organizirani Kamniški Bistrici lahko zelo raznoli- gre mimo različnih arhitekturno in kolesarskih in peš poti zares lahko Sprehajalna pot je speljana po na- prostori za piknike ter vrsto drugih ke (gorske ali zgolj ravninske). krajinsko zanimivih ambientov ter zaživel, bo potrebno na glavni osi sprotnem bregu kot glavna. Na- ureditev, ki bodo pomagali osve- mimo različnih kulturnih, naravnih razviti bogat program, namenjen menjena je pešcem, po njej pa je tliti potenciale prostora in zgraditi Kolesarjenje povezuje rekreacijo s ali tehničnih zanimivosti v nepo- izletnikom in rekreativcem. dovoljena tudi vožnja s kolesi, ra- njegovo specifično identiteto. Gle- popoldanskim ali enodnevnim iz- sredni bližini vodotoka. zen na odsekih, kjer bo pot ureje- de na značilnosti prostora pa lahko letništvom v kraje, zanimive zaradi Neposredno ob vodotoku torej na kot naravna sprehajalna pot. Je ključne rekreacijske potenciale str- svojih kulturnih, naravnih in drugih Sistem krožnih poti prečka glavno potekata dve ključni poti. Glavna praviloma peščena in neosvetlje- nemo v sledeče regionalno zaokro- zanimivosti. Zato je ključna ideja vzdolžno smer poti in jih povezuje pot, ki jo tvorita skupaj glavna ko- na. Osvetlitev se po potrebi uredi žena območja. OD STAHOVICE DO KAMNIK ŠMARCA, VOLČJI POTOK, HOMEC IN DOMŽALE 43 KAMNIKA RADOMLJE Od Stahovice naprej Kamniška Bistrica Kamniška Bistrica je v starem delu Območje je najbolj znano in obiska- jo bilo potrebno ustrezno urediti, Domžale so zanimive predvsem zaradi teče po ravnini. V preteklosti je Kože- Kamnika potisnjena v kanal in od no predvsem zaradi Arboretuma predvsem pa preprečiti črno od- številnih športno-rekreacijskih objektov, ljeva pot, ki se danes zaključi v Iverju, zanimivih delov starega mestnega Volčji Potok, kjer je na 88 ha površi- laganje gradbenega materiala. Na med katerimi nekateri gostijo vrhunska potekala ob Kamniški Bistrici vse do jedra odmaknjena (saj je nekoč slu- ne na ogled veliko število najrazlič- Homškem hribu bi bilo potrebno tekmovanja. Med športno-rekreacijski- Kamnika. Del te poti je na območju žila kot glavni odvodnik odpadnih nejših rastlin in predstavlja enega ustrezno urediti sprehajalne poti mi objekti so najbolj znani: nogometni med Godičem in Mekinjami še ohra- voda in kot taka ni bila zanimiva). najbolj priljubljenih sprehajališč v z razgledišči na Kamniško-Bistri- stadion, tenis center “Ten Ten” z odprti- njen in služi številnim sprehajalcem. Do samega vodotoka je moč priti okolici. Precejšen športno-rekrea- ško ravnino, na severnem vznožju mi in pokritimi igrišči ter s stadionom za Zato prav ta pot lahko predstavlja le v severnem delu Kamnika, na ob- cijski pomen pa je dobilo tudi igri- hriba pa morda obnoviti obstoje- vrhunske teniške dogodke, ter športni hrbtenico novo zasnovanih peš poti. močju Kršmančevega parka. Zato šče za golf v bližini. Sicer pa se ob- čo skakalnico. Vznožje hriba med park Domžale z letnim kopališčem in tam velja urediti intenzivnejšo par- močje na levem bregu Kamniške hribom in Kamniško Bistrico nudi drugimi igrišči. Veliko premalo pa je v DOL PRI LJUBLJANI DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE Ker je dolina sorazmerno ozka, je kovno površino s sprehajalno potjo Bistrice, to je južno od Duplice pa še vrsto drugih možnosti za rekre- Domžalah možnosti za rekreacijo v na- kolesarjenje po obstoječih cestah vse do starih kostanjev na posestvu vse do Radomelj, odlikuje po dokaj ativne dejavnosti v tem območju, ravnem okolju. Edini takšen namenski Na območju občine Dol pri Ljublja- skozi Kamnik in Domžale ter zaklju- na tem območju zaradi gostega pro- nekdanjega zdraviliškega centra, ki neobljudeni in naravni krajini, ki bi med katerimi je na prvem mestu prostor je trim steza na Šumberku. Si- ni Kamniška Bistrica zaključuje svo- či v Dolu pri Ljubljani, od koder bi Dolina Kamniške Bistrice priva- stne hrane ponujajo tudi različne ški Bistrici, ki je ozka in prometna, meta precej nevarno. Sicer pa je za je po pripovedovanju zdravnika dr. jo bilo možno urediti za manj agre- otroško igrišče. cer pa je bila za sprehode v okolico zelo jo pot in se izliva v Savo. Kamniška jo bilo potrebno s kolesarsko potjo blja številne ljubitelje rekreacije, oblike športnih aktivnosti, kakršen pa potegniti kolesarsko pot, ki naj območje značilna slikovita kmetijska Setnikarja iz Kamnika, v začetku sivne oblike rekreacije, kot so spre- priljubljena točka tudi grad Krumperk, Bistrica je tu v celotni dolžini re- povezati z Ljubljanico. planinarjenja in alpinizma, saj je je v zadnjem obdobju zelo popu- bi se v nekaterih odsekih bolj pri- krajina z izrazitimi rečnimi terasami, stoletja v Kamnik privabil tudi do hodi v naravo, kolesarjenje, tek na Da bi oba bregova Kamniške Bistri- kjer ima svoje domovanje, ljubiteljem gulirana, onesnažena in vzrok šte- izhodišče za številne izlete na bli- laren “paint ball” in številne druge bližala vodotoku. zato se kar sama po sebi ponuja mo- 90.0. gostov na dan. smučeh, urejeni piknik prostori in ce med seboj bolje povezali, bi bilo konjeniškega športa poznan, konjeniški vilnih poplav. Kot takšna danes ne Za občino Dol pri Ljubljani bi takšna žnje ali bolj oddaljene vrhove Ka- družabne igre. žnost urejene krožne kolesarske poti podobno. Pešpoti bi bilo potrebno potrebno v Nožicah postaviti brv center Krumperk. Nova avtocesta prere- predstavlja posebne privlačnosti za poteza lahko predstavljala zanimi- mniških Alp. Velika planina, kamor Dolina Kamniške Bistrice velja za za krajše družinske izlete v naravo Sicer pa je na širšem območju kar urediti neposredno ob vodotoku preko Kamniške Bistrice (v osi glav- že povezavo med Domžalami in Krum- rekreacijo krajanov. Poleg tega se vo popestritev turistične ponudbe, je možen dostop tudi z gondolsko Glavna cesta, ki jo danes uporablja- zelo priljubljeno območje organi- skozi širše območje doline, deloma nekaj športno-rekreativnih objek- in se tako izogniti edini cestni po- ne dostopne poti v Arburetum) in perkom, zato moramo poskrbeti, da bo Kamniška Bistrica po lepoti okolja ki se na tem območju postopoma žičnico, s svojo neokrnjeno naravo jo številni kolesarji-rekreativci za ziranja piknikov. Južno od Doma po obstoječih poljskih poteh, delo- tov, kot so: nogometni stadion vezavi med Radomljami in Duplico, tako s peš potmi povezati Homški vzpostavljena nova varna krožna kole- ne more primerjati z lepoto široke, že razvija. Bolj kot sami rekreacijski in etnološko arhitekturno dedi- kolesarjenje do doma v Kamniški v Kamniški Bistrici se je uveljavil ma pa po novi trasi. Pot pa nas pelje Mekinje, športna dvorana Kamnik, to je skozi Volčji Potok, kjer je cesta Hrib z Arboretumom. sarska pot iz Domžal do Krumperka. bolj ali manj naravne struge reke potenciali pa je ta poteza za občino ščino ter z enkratnim planšarskim Bistrici, je žal za množično kolesar- edini organizirani center za pi- tudi mimo Plečnikove cerkve, nekda- letno kopališče, fitness centri, za zelo ozka in prometna. Ob tej cesti Save, ki s svojimi širokimi prodišči Dol zanimiva predvsem zaradi po- naseljem privablja številne izle- jenje preveč nevarna. Možno pa je knike, imenovan International njih mlinov in še delujoče apnenice. rekreacijo na prostem pa sta name- pa je potrebno urediti varno ko- V Radomljah je precej dobro razvit Od poti neposredno ob Kamniški Bistri- lahko predstavlja atraktivno točko srednega reševanja poplavne var- tnike, pozimi pa smučarje. Hkrati v zgornjem delu doline Kamniške Picnic Center, kjer je možno najeti njeni predvsem trim steza na Zapri- lesarsko stezo. Krožno kolesarsko konjeniški šport, saj obstaja Ko- ci je urejen le park ob drevoredu 88 lip, za sončenje, piknike in opazovanje nosti. Z vzpostavitvijo novih rekre- pa prav v dolini Kamniške Bistri- Bistrice, to je od izvira do spodnje prostor za piknik (pokrit ali odprt Na lokaciji enega od nekdanjih mli- cah in krožna smučarska tekaška pot pa bi veljalo vzpostaviti tudi njeniški klub Radomlje s pokritim medtem ko so poti južno od Domžal le narave. Zato je v kontekstu celotne- acijskih površin oziroma razlivnih ce lahko reko občudujemo v vsej postaje gondolske žičnice na Ve- prostor), po želji pa vse gostinske nov, na Jeranovem, je danes ribogoj- proga v Tunjicah. po obstoječih poteh od Volčjega vadbiščem in že vzpostavljenimi deloma urejene. Kljub temu tam vsak ga sistema povezave rekreacijskih površin ob vodotoku bi se namreč njeni lepoti, saj je zlasti v njenem liko planino, urediti varno krožno usluge in različne oblike rekrea- nica Mihovc, kjer imajo urejen večji Potoka mimo golf igrišča proti Ro- potmi ob Kamniški Bistrici, zato dan srečamo marsikaterega rekreativ- programov ob Kamniški Bistrici v času visokih voda gorvodno lahko zgornjem toku možen ogled šte- kolesarsko pot za družinsko kole- cije. Glede na razširjenost divjih ribnik za športni ribolov. Prav ribnik Glavno kolesarsko pot ob Kamniški vam do ribnika Črnelo in mokrišč predlagamo ureditev obstoječih in ca. Rekreacijska os vzdolž celotne Ka- območje zanimivo predvsem kot zadržala določena količina vode, ki vilnih naravnih znamenitosti, kot sarjenje, ki nas popelje mimo za- piknik prostorov in priljubljenost je v zadnjem obdobju postal prilju- Bistrici bi veljalo speljati skozi stari Blate in Mlake, od tu pa nazaj proti vzpostavitev novih jahalnih poti ob mniške Bistrice, ki bi omogočala izva- sotočje treh rek - Save, Ljubljanice sicer ob neurjih zelo hitro pridrvi po sta kraški izvir in soteska Predaselj. nimivosti tako na levem kot na de- te dejavnosti v dolini Kamniške Bi- bljena rekreacijska točka za ljubitelje del Kamnika in jo na območju pod Radomljam. Kamniški Bistrici tako severno kot janje rekreacijskih dejavnosti v širšem in Kamniške Bistrice. Na tem obmo- regulirani strugi navzdol in povzro- Možen je sprehod po Koželjevi snem bregu Kamniške Bistrice. Kot strice, se kar samo ponuja vpraša- ribarjenja, posebno še za začetnike. Kamnikom, od Šutne preko Perove- južno od Radomelj. območju, ne da bi bilo zato potrebno čju je možno urediti učne poti, ki bi či poplave dolvodno. Vzpostavitev poti, ki poteka ob reki, kolesarje- izhodišče kolesarske poti bi lahko nje, zakaj se lastniki in uporabniki Poleg tega velja omeniti izjemen po- ga in Bakovnika do Duplice, zopet Na desnem bregu Kamniške Bistrice do željenih točk priti po obremenjenih, temu prostoru dale posebno vsebi- sistema parkov ob Kamniški Bistrici nje po gozdnih poteh, za izurjene služila Dom v Kamniški Bistrici ali zemljišč ob vodotoku ne organizi- tencial, ki ga območje predstavlja za približati vodotoku, tako da se izo- skozi Šmarco in Homec sega poseli- Na območju južno od Radomelj prometnih cestnih povezavah, je za no in piknik prostore. Tako nekako oziroma retenzijskih površin za vi- kajakaše pa celo spust s kajakom pa spodnja postaja gondolske žič- rajo in poskrbijo za organizirano razvoj konjeniškega športa, saj bi bilo gnemo industrijskim objektom in tev ponekod vse do vodotoka, tako pa bi bilo potrebno na obeh stra- Domžale prav gotovo odlična rešitev. bi zaključili rekreacijsko os ob Ka- soke vode pa bi povzročil časovno po kristalno čisti reki. Poleg tega nice. Za realizacijo kolesarske poti ponudbo piknik prostorov, kar bi tu moč urediti vrsto jahalnih poti, pa gosto prometni cesti. Na tem delu da je malo prostora, ki bi ga lahko neh reke urediti nove sprehajalne Hkrati pa bi takšna povezava Domža- mniški Bistrici, ki se s kolesarskimi in ugodnejšo razporeditev visokovo- pa na Kraljevem hribu blizu spo- bi bilo potrebno povezati nekate- rešilo probleme čistoče in vzdrže- tudi konjeniški šport je na tem ob- bi bilo možno speljati tudi krožno namenili rekreaciji. V uporabi je ko- in kolesarske poti ter jih povezati z lam odprla rekreacijske potenciale gor- peš povezavami začenja pri izviru v dnega vala in s tem povečal poplav- dnje postaje gondolske žičnice, v re gozdne poti med seboj z novimi vanja prostorov, saj za “piknikaši” močju dokaj dobro razvit (Konjeniški kolesarsko pot po obeh bregovih lesarska pot ob Kamniški Bistrici od obstoječimi potmi na Viru, Rodici in vodno vse do izvira Kamniške Bistrice, dolini Kamniške Bistrice, nadaljuje no varnost v občini. gostišču Kraljev hrib, poleg izvr- potmi, vzporedno s cesto v Kamni- običajno ostajajo kupi smeti. klub Stahovica). Kamniške Bistrice. Duplice do Homškega hriba, ki bi skozi Domžale. pa tudi dolvodno do sotočja s Savo. 45 REKA SAVA

ZASNOVA VZDOLŽNIH POTI DOL PRI LJUBLJANI (Vir: The Kamniška Bistrice River: Visions for Establishment and Utilization of a Green Buffer Zone Along the River, ICRO Domžale, 2001) JAŠEVČEV MLIN RIBNIK ČRNELO, GOLF VOLČJI POTOK BLATE IN MLAKE 012345km VIDEM TIPOLOGIJA VODOTOKOV: reka Kamniška Bistrica SEVER ARBORETUM VAŠKO JEDRO UČNA POT VOLČJI POTOK RADOMLJE ŠUMBERK a manjši naravni vodotok va mlinščic

Jubo

a

rn a mlinšcica

c

Č ji a vl

Ne

ač R MEKINJE IHAN TURISTIČNE ZANIMIVOSTI ka Bistrica GODIČ Kamniš a RADOMLJE Jeranova mlinščic Radomeljska mlinščica vzdolžne kolesarske VIR Mlinščica SmodnišnicaKAMNIK BERIČEVO in peš poti Tit ca ta anov Pša STRANJE a mlinščic ka mlinšči STAHOVICA žals PŠATA izhodiščne točke IZVIR PRESERJE Dom a RODICA a linščic HOMEC ka m VALJEVČEV MLIN DUPLICA Homška mlinščica Homš povezave z drugimi  DOM V KAMNIŠKI BIS TRICI ŠMARCA DOMŽALE kolesarskimi potmi

a ic DRAGOMELJ FELIKSOV MLIN trič glavne naravne zanimivosti  Bis HIDROELEKTRARNA (izvir, soteska, …) HOMŠKI HRIB Pšata BERGANTOV MLIN glavne zanimivosti povezane SOTESKA PREDOSELJ z izrabo vodne moči (stari ZAPORNICE mlini, hidroelektrarne, …)

APNENICA STARO MESTNO ZAJČEV MLIN druge pomembne JEDRO KAMNIKA zanimivosti (vrtovi, stara mestna jedra, …)

ZNAČILNOSTI RABE TAL: neurbanizirane povšine (gozd, travnik, idr.) A B C D E F urbanizirane površine Gorska dolina Kamniške Bistrice z gorami, Dolina od Stahovice do Kamnika s prvimi Staro naselbinsko območje Kamnika s Izjemna krajina z najstarejšo mlinščico, starimi Industrijsko območje Domžale z mlinščicami Območje starih, še delujočih valjčnih mlinov, strma pobočja razsežnimi prodišči, soteskami, … mlinščicami, apnenicami, … srednjeveškim jedrom in bogato tehnično mlini, številnimi gradovi, arburetumom, in zanimivo zgodovino in tehnično dedišči- sotočje s Savo z obsežnimi prodišči dediščino (Hidroelektrarna Titan…) ob golfom, … no z začetkov industrializacije mlinščicah POT MLINOV IN MLINŠČIC 47

Značilnost Kamniške Bistrice so številne mlinščice ali “žajspohi,” kot jim pravijo domačini v okolici Kamnika. Zaradi ugodnega padca reke so mlin- ščice v preteklih stoletjih dobesedno prepletle nižinski del pokrajine ob Kamniški Bistrici. Ker je Kamniška Bistrica največji slovenski hudournik, ki je od nekdaj poplavljal dolvodna nižinska območja, so bile verjetno prve mlinščice izkopane kot odvodni kanali visokih voda. Kasneje pa so na njih nastali prvi mlini, žage, fužine in kasneje elektrarne. Mlinščice so za območje nedvomno pomenile začetek ekonomskega razvoja in osnovo za razvoj industrije na Kamniško-Domžalsko-Dolskem območju, saj so prav na lokacijah nekdanjih manjših gospodarskih objektov na mlinščicah in manjših pritokih Kamniške Bistrice nastali prvi pomembni industrijski obrati. Zato imajo mlinščice za identiteto regije nedvomno zelo velik pomen.

Zgodba o mlinih in mlinščicah, žagah, elektrarnah, mostovih in jezovih je pravzaprav zgodba o industrializaciji Kamniško-Domžalsko-Dolskega ob- močja, ki bi ob ustrezni predstavitvi lahko predstavljala rdečo nit in mor- da bodočo turistično privlačnost območja, ki bo zanimiva tudi širšemu krogu obiskovalcev. “Pot mlinov in mlinščic” naj bi bila namenjena celo- stni predstavitvi delovanja naravnega vodnega sistema in celotnega sis- tema umetnega uravnavanja vodnega režima s sistemom mlinščic skupaj z vodosilnimi napravami (žagami, mlini, elektrarnami itd.), kar vse skupaj predstavlja pomembno tehnično dediščino regije.

Kamniško Bistrico je torej treba gledati kot zeleno potezo z elementi teh- nične dediščine, ki jih lahko nadgrajujemo tako s spremljajočimi programi in dogajanji. Že sami ogledi industrijske arhitekture domžalskih, kamni- ških in dolskih tovarn utegnejo biti svojevrstna zanimivost za obiskovalce. In prav gotovo bi se v marsikateri tovarni našel kos opreme ali orodja, ki bi sodil v takšen “muzej”. MLINŠČICE V ZGODOVINI MLINŠČICE DANES 49

Nihče z gotovostjo ne ve, koliko so nih kanalov, predstavlja neverjeten podkrepljeno z detajlnimi opisi vo- Večina starejših naprav, kot so mli- in pomembnosti mlinov, žag in 3. Mlinščica čez co še vedno stoji kot vodnogospo- na kamen: oba sta bila nekoč veli- stare mlinščice ob Kamniški Bistrici. sistem umetnih kanalov in edin- dnih moči po posameznih odsekih ni in žage, je v zatonu in načeloma drugih objektov prepoznali le red- Jer anovo darski objekt. ka mlina na kamen in sta imela žagi Po besedah domačina, zgodovi- stven spomenik tehniške dedišči- in objektih, vključno z detajlnimi močno propadajo. Naprave, ki še ke. Toda iz teh ostankov preteklosti Odvzem je na levem bregu, pri jezu venecianki. To sta Jašovčev mlin in narja Milana Flerina, so mlinščice ne, ki mu v Sloveniji ni primerjave, grafičnimi prikazi. Vsak od gospo- delujejo, pa so modernizirane do še vedno lahko izluščimo zanimivo Smodnišnica, izliv pa v Mekinjah v 6. Titanova mlinščica Kovačkova žaga. Ti objekti na vodni bistveno starejše kot zemljiška niti nam ni znana podobna gradnja darskih objektov ob mlinščicah je te mere, da jih praktično ne more- zgodbo, ki nas popelje v začetke območju tovarne Donit. Mlinščica Speljana po desnem bregu od Ti- pogon so danes med najbolj ogro- razdelitev na tem območju. Stane v sosednjih državah. Hkrati pa po namreč imel svoje vodne pravice. mo več šteti k dediščini preteklo- industrializacije Kamniško-Dom- se kmalu po odvzemu prelevi v tih tanovega jeza v Spodnjem Pero- ženimi spomeniki kmečke arhitek- Stražar v svoji knjigi »Ob bregovih obsegu potrebnih del in potrebne Lastniki objektov so bili tako lastni- sti. Kljub temu pa na mlinščicah žalske regije. gozdni potok. Vmes je star mlinski vem, izliva pa se delno nad Jezom ture na Slovenskem. Oba objekta Kamniške Bistrice« pravi, da je bila organizacije vzdrževanja mlinščic ki vodnih padcev, ki so bili pogosto in pritokih Kamniške Bistrice še objekt, ki je spremenjen v MHE, v Duplici, v celoti pa v območju to- sta v precej slabem stanju, a bi ju po ustnem izročilu Radomeljska predstavlja edinstven projekt, ki jedro sporov. Sicer pa so se lastniki najdemo nekaj delujočih starih 1. Mlinščica Kalcit dodana je mala ribogojnica in ure- varne Stol v Duplici. Mlinščica je v bilo še moč obnoviti ter ohranjati mlinščica zgrajena pred več kot mu v času fevdalizma na Sloven- združevali v okviru vodnih zadrug, mlinov, ki bi ob ustrezni vključitvi Odvzem na levem bregu pri jezu jeno majhno jezerce za rekreativni celoti kanal zavarovan z betonski- za kasnejše rodove. Oba mlina in 40.0. leti s tlako. Izročilo še dodaja, skem težko najdemo primerjavo. saj so v okviru teh skupnosti lahko v širši program “muzejske dejav- Kalcit in izliv pod tovarno Kalcit. ribolov. mi zidovi ali obložen z betonskimi žaga v Radomljah bi si namreč za- da se ljudje temu niso upirali, kar Šele ko pomislimo na tedanja po- reševali kočljive probleme vodnih nosti” oziroma turistične ponudbe Mlinščica je v zgornjem delu be- ploščami. služili, da se jih obnovi kot tehnične kaže na to, kako pomembne so bile manjkljiva znanja v znanosti in pravic in dolžnosti, predvsem pa dolgoročno lahko predstavljali izje- spomenike, ki v kontekstu poti ob tonski kanal, v spodnjem pa prekri- 4. Mlinščici skozi mlinščice za takratnega človeka. tehniki, nam postane jasno, koliko organizirali zahtevna vzdrževalna mno zanimivo tehnično dediščino. ta z operativno ploščadjo tovarne mlinih in mlinščicah lahko predsta- Smodnišnico 7. Šmarska mlinščica Prvi zapiski o mlinih ob Kamniški truda so si naložili graditelji. Po- dela na vodnogospodarskih objek- Žal pa je prav ta dediščina danes Kalcit. Za nov proizvodni posto- vljajo točko posebnega interesa, Odvzema obeh mlinščic sta na (opuščena, zasuta) Bistrici pa so znani že iz začetka 15. trebno je bilo strasirati vse omenje- tih, kakršni so jezovi, zapornice in izjemno ogrožena. Zato bi bilo pek obrat ne rabi več veliko vode. saj bi bilo v obeh možno prikazati istem mestu na desnem bregu Vodo je dobivala kombinirano iz stoletja. ne mlinščice in vsem porabnikom sami kanali. Za vzdrževalna dela na potrebno še delujoče in nekatere Sicer pa industrijski obrat Kalcit tradicionalno obrt – mlinarstvo in pri jezu Smodnišnica v Spodnjih Titanove mlinščice in z odvzemom zagotoviti ustrezne vodne padce, jezovih in drugih večjih objektih so pred kratkim ustavljene, pa ven- predstavlja lokacijo prve žage ob žagarstvo v obravnavani regiji. Stranjah, izliva pa na južnem robu pri jezu v Duplici. Na njej je bilo kar O starosti mlinščic torej lahko le saj bi sicer tedanji investitorji takoj pobirali članarino na podlagi vo- dar ohranjene mline, žage in druge Kamniški Bistrici in začetno točko precej objektov na vodni pogon. ugibamo, z gotovostjo pa lahko tr- propadli. Vedeti je namreč treba, dne moči. Sicer pa je statut zadruge tehnične objekte vezane na vodo, kompleksa Smodnišnice. Tehnične velikega sistema mlinščic, kar vsi- Danes ni več možno ugotoviti nje- 9. Homšk a mlinščica dimo, da v Sloveniji ni vodotoka, ki da so mlinščice kopali ročno brez zahteval, da vsak uporabnik vzdr- predstaviti kot turistično zanimi- možnosti za odvzem vode so veli- ljuje misel, da bi na tem območju nega točnega poteka. Odvzem je na desnem bregu pri bi se po številu in dolžini mlinščic ustrezne mehanizacije. Mlinščice žuje svoj del struge mlinščic, kar so vost regije ter jih vključiti v paket ke, tako da lahko strugo Kamniške veljalo urediti zgodovinsko zbirko jezu pod Homškim hribom, izliv lahko meril s Kamniško Bistrico. Kamniške Bistrice so torej nadvse počeli enkrat letno ali po potrebi, turistične ponudbe v obliki “muzeja Bistrice do izliva mlinščice popol- o mlinih in žagah ter razvoju indu- 8. Radomeljska pa v Mali Loki. V to mlinščico se Po nekaterih virih naj bi se ob Ka- pomembna dediščina, ki je ne sme- ko so iz mlinščic vodo izpraznili. na prostem.” Seveda takšen “muzej noma presuši. Pri teh mlinščicah je strije v Stahovici. mlinščica zajema kar precej vode, saj so bili mniški Bistrici v preteklih stoletjih mo zanemarjati. na prostem” ne bi mogel delovati še posebej zanimiv jez z zaporni- Odvzem na levem bregu pri jezu v na tej mlinščici veliki obrati, ki so zgradilo preko 20.0. km mlinščic in Iz seznama vodnih moči je moč raz- sam po sebi, temveč v povezavi z cami in ribjo stezo, saj je zelo za- 2. Mlinščica čez Volčjem Potoku, teče skozi Rado- se razvili v pomembno domžalsko najrazličnejših dovodno-odvodnih Na mlinščicah ob Kamniški Bistrici brati neverjetno množico različnih enim od obstoječih ali pa na novo nimiv vodnogospodarski objekt, Stahovico mlje in se izliva v Račo pod nase- industrijo. Ta mlinščica skozi Dom- kanalov. Mlinščice so se namreč je bilo v Katastru vodnih moči za naprav in dejavnosti, ki so izkori- ustanovljenih muzejev v regiji. Na ki bi ga kot del poti ob mlinščicah Odvzem na levem bregu, pri jezu v ljem Podrečje, po Rači pa posredno žale teče v cevi, s čimer se je znatno skozi zgodovino gradile, se opušča- Kamniško Bistrico iz leta 1913 regi- ščale vodno moč in jo spreminjale tak način bi verjetno dosti lažje lahko posebej izpostavili kot del Stahovici pod izlivom Črne, izliv pa nazaj v Kamniško Bistrico. Ta mlin- zmanjšala tudi njena pretočnost. le in spreminjale svoj potek glede strirnih 84 naprav, ki so izkoriščale v delovno ali kasneje v električno osmislili in zagotovili obstoj najbolj vodne učne poti s poudarkom na nad cestnim mostom v Zg. Stranjah. ščica je ena najstarejših v sistemu Zato je bilo potrebno zgraditi raz- na trenutne potrebe. Točnih podat- vodno moč. Kataster vodnih moči energijo. To so mlini za mletje žita, zanimivim objektom tovrstne teh- tehnični dediščini. Po mlinščici se pretakajo manjše mlinščic ob Kamniški Bistrici. Prvi bremenilnik, ki odvaja viške vode, kov o nastanku vseh teh vodnih na- se je v kraljevini Avstrijskega cesar- barve in cementa ter za drobljenje nične dediščine, kamor sodijo tudi vodne količine. Za primer visoke pismeni dokumenti o njenem ob- ki jih zacevljeni odsek v Domžalah prav in zajetij zaenkrat še nimamo, stva vodil na Hidrografskem cen- peska, najrazličnejše žage, kovačni- mlinščice same z vsemi spremljajo- 5. Mlinščici skozi vode je v sredini nameščena stran- stoju so stari več kot 40.0. let. Južni ne sprejema več. Mlinščica ima juž- pa tudi malo je verjetnosti, da bi jih tralnem uradu pri Kraljevsko-ce- ce, opekarne in številne elektrarne, čimi vodnogospodarskimi objekti, ska odprtina za razbremenjevanje. Kamnik (opuščeni in del mlinščice poteka po urbani- no od Štude izredno lepo naravno kdaj v celoti imeli. sarskem ministrstvu za javna dela. ki so dajale energijo za pogon stro- kot so jezovi in zapornice. Mlinščica poteka na visokem bregu zasuti) ziranem in pozidanem področju, razvito strugo. Brežine so obrašče- V katastru je opis povodja, podatek jev razvijajoče se industrije. nad Kamniško Bistrico ob regional- Ena mlinščica je bila speljana po severni del pa je v veliki meri tako ne s skoraj neprekinjeno obvodno Komaj 33 kilometrov dolga reka, ki o vodni moči, o tem, koliko se je Če se odpravimo na izlet po poti ni cesti mimo hiš in skozi vrtove ter levem bregu, druga pa po desnem po morfologiji kot po biotopih po- vegetacijo, ki se mestoma razširja v ima danes delujočih približno 60. da izkoristiti in koliko je dejansko mlinov in mlinščic ob Kamniški Bi- na nekaterih mestih ustvarja zelo bregu skozi stari del Kamnika. Jez, doben ravninskim potokom. Ob gozdiče. Mlinščica, ki jo v tem delu kilometrov mlinščic in razbremenil- izkoriščene in kje, vse skupaj pa je strici, bomo od nekdanje veličine zanimive ambiente. ki je odvajal vodo v desno mlinšči- mlinščici sta še zadnja dva mlina obrobljajo izmenoma travniške in njivske površine, predstavlja krajin- 12. Mlinščica Pšate MLINŠČICE KOT DEL KULTURNE IN TEHNIČNE DEDIŠČINE sko izjemno zanimiv in kakovosten Čeprav mlinščica Pšata ne dobiva prostor, ki bi ga veljalo zavarovati. vode iz Kamniške Bistrice, temveč 51 iz Pšate, jo omenjamo kot poseben 10. Opuščena del mlinščic ob Kamniški Bistrici, saj Domžalska mlinščica je v kontekstu poti ob mlinščicah ta (opuščena, v kanalu) še posebej pomembna zato, ker je Vse našteto so kvalitativne deter- žagi venecijanki naj tudi po obnovi nih naprav na in ob mlinščicah, ozi- Odvzem je bil na levem bregu bi- ob njej še delujoči valjčni mlin: to minante prostora, ki jim z nazivom žagajo les, stara elektrarna naj pro- roma naprav, ki so bile na nek način všega jezu pri Usnjarskem tehni- je Valjavčev mlin v Biščah. Poleg “Pot mlinov in mlinščic”, ki je inte- izvaja električno energijo. Toda ve- povezane z njimi ali pa z industria- kumu, izliv pa je južno od soseske njega sta v bližini še dva delujoča grirana v “Zeleno os”, začenja rasti dno ni možno zagotoviti ohranitev lizacijo območja. Šele nato bo mo- Mačkovci. Jez, ki ga je visoka voda valjčna mlina na Pšati. To sta Feli- vrednost in predvsem pomen. Teh- prvotne namembnosti obnovljene žno smotrno izbirati med vsebinski- podrla, se ni več obnovil. V strugo, ksov mlin v Mali loki in Bergantov nična dediščina vodnih naprav na kulturne ali tehnične dediščine. mi in funkcionalnimi posebnostmi ki je zacevljena, odtekajo meteorne mlin na Pšati. Vsi trije še delujoči Kamniški Bistrici in ob njej postaja Zato bo potrebno skrbno preteh- naprav. Verjetno bo izbor obsegal vode, kar razbremenjuje centralni valjčni mlini so iz začetka 20.. stole- tako pomemben kvalitativni ele- tati različne možnosti varstva in ob predstavitev in ohranjanje prvotne kanalizacijski kolektor. Ker gre za tja. Vsi imajo podobno tehnologijo, ment prostora in kulturne krajine, upoštevanju bodoče namembno- in drugotne namembnost ter tudi čiste vode, bi veljalo razmisliti ka- a se med seboj kljub temu precej ki naj bi privlačil človeka željnega sti za vsak objekt posebej izbrati muzejske variante namembnosti. kšno strugo odpreti in jo vključiti v razlikujejo. Zato vsi trije skupaj počitka in aktivne rekreacije. Ogle- ustrezen način prenove in revitali- Pri tem bo treba upoštevati dejstvo, odprti prostor mesta Domžale. predstavljajo zanimivost vredno di mlinščic, mlinov in žag, pa starih zacije kulturne in tehnične dedišči- da vseh naprav ne bo možno fizično turističnega ogleda, saj nas že sam elektrarn, mostov in jezov z življe- ne. Pri tem se je najprej potrebno ohraniti, zato bo potrebno izvesti 11. Ihanska mlinščica vstop v te mline “ponese” stoletje njem ob reki bi tako lahko postal temeljito seznaniti z vsemi možni- temeljito dokumentacijo mlinščic, Odvzem je na levem bregu pri ihan- nazaj. Kot del tehnične dediščine bi magnet privlačnosti za turiste in iz- mi sestavinami načina preteklega njim pripadajočih naprav in z njimi skem jezu pod cestnim mostom jih bilo potrebno programsko po- letnike. Hkrati pa je zgodba o mlinih življenja in gospodarskega ustroja, povezanih naprav v smislu tako ime- Študa - Ihan, izliv pa kot sotočje s vezati z enim od muzejev. Sicer pa in mlinščicah ob Kamniški Bistrici ki so kakorkoli vplivali na nastanek novanega arhivskega varstva, kar je studencem v Klečah pri Dolu. Tu se je mlin Bergant na Pšati v središču prav gotovo zelo pomembno pri- in razvoj kulturne ali tehnične de- lahko osnova fantastične muzejske mlinščica zaključi glede na poveza- naselja blizu gostinskih objektov, čevanje o zgodovinski in tehnični diščine. Nobena dediščina, pred- zbirke, ki bo pričevala o zgodovini, vo s Kamniško Bistrico, vodotok z mlin Feliks v Mali Loki ima zaradi dediščini tega območja, saj prav na vsem pa tehnična, namreč nikoli gospodarstvu in kulturi ljudi, ki so imenom Mlinščica pa se nadaljuje naravnega okolja in velike razširi- tej dediščini temelji vsa zgodovina ni mogla obstajati sama zase brez stoletja živeli z reko in ob njej. vse do izliva v Savo. V to mlinščico tve Pšate potencial postati zanimi- industrializacije in z njo povezane- ustrezne namembnosti, zato je se dovaja še voda z odvzemom na va izletniška točka, medtem ko ima ga gospodarskega razvoja regije. V prav, da ji s celostno zasnovo re- Mlinščice, še delujoči stari mlini in Jubovem jezu pod mostom na cesti mlin pri Valjavcu, največji valjčni prihodnosti pa prav primerna oživi- vitalizacije izberemo takšno, ki bo ostanki nekdanjih mlinov na kamen Ihan-Bišče. Takoj pod sotočjem do- mlin na tem območju, zaradi odlič- tev in predstavitev zgodbe o mlinih najbolj ustrezna in ne bo izkrivljala z ohranjeno staro tehnologijo so to- zirnega kanala z Ihansko mlinščico ne lege in lepe zgradbe fantastičen in mlinščicah lahko da regiji ob Ka- njenega kulturnega in tehničnega rej prav gotovo izjemen potencial, se voda odvaja nazaj v Kamniško Bi- potencial za razvoj gostinstva. mniški Bistrici specifično identiteto pomena. ki pa ga lahko zelo hitro izgubimo, strico po razbremenilniku, ki deluje in hkrati predstavlja atrakcijo za tu- v kolikor ne bomo hitro reagirali in ob času visokih voda ali v primeru ristično rekreativni razvoj regije. To naj bo vodilo tudi pri načrtovanju poskušali pripraviti programa, ki bo vzdrževanja. Na tej mlinščici se je urejanja mlinščic ob reki Kamniški tem mlinom dal novo možnost eko- razvila za območje Dola pomemb- To pomeni, da je potrebno zava- Bistrici, ki zaradi izjemne tehnične nomskega preživetja. Zato integral- na industrija. Mlinščica je imela v rovati najdragocenejši del dedišči- dovršenosti sodi med naše naj- na vključitev tehnične dediščine in preteklosti več krakov, ki so danes ne, pri čemer je najbolj zaželeno pomembnejše in najbolj slikovite njene ustrezne prezentacije v okvi- ukinjeni. Sicer pa je danes kar ne- ohranjanje prvotne namembno- tehnične spomenike. Verjetno bo ru varstva Kamniške Bistrice utegne kaj odsekov mlinščice, ki imajo vse sti dediščine. Zavarovana hiša naj potrebno najprej opraviti temeljito biti kvalitativna nadgradnja ponud- lastnosti naravnega ravninskega ohrani stanovanjsko namembnost, raziskavo območja in evidentirati ter be vseh krajev ob njej in tako pope- potoka. v mlinu naj še naprej meljejo žito, v tipološko razvrstiti vse vrste tehnič- stritev turistične ponudbe regije. 53

SISTEM MLINŠČIC Z VODOSILNIMI NAPRAVAMI (Vir: The Kamniška Bistrice River: Visions for Establishment and Utilization of a Green Buffer Zone Along the River, ICRO Domžale, 2001)

DOL PRI LJUBLJANI 012345km TIPOLOGIJA VODOTOKOV: reka Kamniška Bistrica SEVER VIDEM manjši naravni vodotok mlinšcica va mlinščica Jubo

a

rn

Č a

c ji

vl Rača Valjevčev mlin Ne MORFOLOŠKO STANJE MEKINJE IHAN VODOTOKOV RADOMLJE GODIČ Jeranova mlinščica naravno in sonaravno stanje Radomeljska mlinščica Feliksov mlin ka Bistrica BERIČEVO Kamniš čica Smodnišnica KAMNIK VIR regulirano Mlinš PŠATA Titanova mlinščica čica STRANJE mlinš PRESERJE ska kanalizirano STAHOVICA RODICA Domžal Homška mlinščic ta Bergantov mlin a nščica Pša DOM V HOMEC ška mli KAMNIŠKI DUPLICA DOMŽALE Hom BISTRICI ŠMARCA VODOSILNE NAPRAVE DRAGOMELJ

a ic lokacije starih mlinov (nekaj

trič

is B ostalin je še prisotnih)

Canal Pšata stari mlini v dobrem stanju

Stara Titanova hidroelektrarna Jašovčev mlin STARI VALJČNI MLINI, ŠE DELUJOČA HIDROELEKTRARNA IZ DOBRO OHRANJEN KI SO ŠE V RABI ALI lokacije drugih vodosilnih ZAČETKA 20. STOLETJA PREDLAGANA ZA MLIN NA KAMEN PA SO V DOBREM DELOVNEM STANJU naprav: žage, hidroelektrarne ZAVAROVANJE stara hidroelektrarna v dobrem stanju ZASNOVA TURISTIČNEGA PROGRAMA 55

Poleg naravnih znamenitosti »Kamniško-Domžalsko-Dolske« regije in re- GORSKA DOLINA KAMNIŠKE BISTRICE kreacijskih poti od izvira do izliva Kamniške Bistrice, je potrebno v zasnovo rekreacijsko-izletniške povezave ob Kamniški Bistrici umestiti tudi kulturno in tehnično dediščino ter navsezadnje še bogat športno-rekreativni, kultur- Dolina Kamniške Bistrice leži v osr- lje rekreacije - gornike, kolesarje, Veliko planino, ki s svojo etnolo- ni in izobraževalni program. Širše območje Kamniške Bistrice, to je območje čju Kamniških Alp, prav pod naj- ribiče, smučarje, pa tudi številne ško arhitekturno dediščino plan- povodja Kamniške Bistrice, ki obsega še občine Mengeš, Trzin, Lukovico in višjimi vrhovi. Šele pri Stahovici se izletnike. Dolina Kamniške Bistri- šarskega naselja privablja številne Moravče, ima veliko tovrstnih objektov in zanimivosti, ki bi se jih dalo med dolina razširi in se proti jugu nada- ce, je namreč izhodišče za številne obiskovalce. Osnovni pečat temu seboj povezati v zanimiv paket turistične oziroma izletniško-rekreacijske ljuje v Kamniško-Bistriško ravnino. izlete na bližnje ali bolj oddaljene območju dajejo torej planine, ne- ponudbe. Seveda pa je poleg usklajenega programa turistično - rekreacij- Zaradi planin in kristalno čiste reke vrhove Kamniških Alp. Iz doline je okrnjena narava in najrazličnejše ske ponudbe finančnih možnosti za stimulacijo razvoja takšnega programa že sedaj privablja številne ljubite- možen tudi dostop z gondolo na aktivnosti povezane s planinami. in skupnega nastopa na trgu potrebno dolgoročno zagotoviti tudi ustre- zno vzdrževanje turističnih in rekreacijskih programov, predvsem pa zelene parkovne poteze ob Kamniški Bistrici. Prav dobra organizacija ustreznega sistema vzdrževanja je pravzaprav eden od bistvenih ključev do oživitve STARO NASELBINSKO OBMOČJE KAMNIKA, MEKINJ IN NEVELJ takšnega sistema parkov oz. turistično-rekreacijske ponudbe ob reki. Območje je zanimivo predvsem in baročnimi pročelji hiš, ki privla- samostan z bogato zbirko knjig. Le S povezavo rekreacijskih programov in turistično izletniških zanimivosti zaradi izredno bogate kulturno čijo tako izletnike kot turiste. Sredi malokdo pa ve, da je še tik pred prvo ob Kamniški Bistrici v enoten sistem si lahko obetamo sledeče: zgodovinske dediščine, ki se kaže v mesta stoji na gričku Mali grad z svetovno vojno Kamnik veljal za kontinuiteto kolesarskih in peš povezav od izvira Kamniške Bistrice do- starih naseljih, arheoloških najdbah dvonadstropno romansko kapelo. enega največjih zdraviliških krajev njenega izliva v Savo ter povezavo le-teh v širši sistem kolesarskih in peš in vsakoletnih etnološko obarvanih Zanimivosti samega mesta so še lo- na Gorenjskem, kjer so prakticirali povezav do vseh drugih, za razvoj izletništva pomembnih zanimivosti; kulturnih prireditvah. Največja pri- kacija Starega gradu, grad Zaprice, “knajpanje”. Zdravilišče, v katerem sistem celovite turistične ponudbe s celostno podobo poti in rekrea- vlačnost je staro mestno jedro Ka- v katerem je danes muzej, zasebni stavbe še danes stojijo, je dnevno cijsko-izletniškega programa, ki kot taka lahko predstavlja turistično mnika z značilnimi ozkimi ulicami Sadnikarjev muzej in Frančiškanski sprejelo tudi do 90.0. gostov. atrakcijo celotne regije, ki jo je moč tržiti kot enoten produkt na trgu turističnih produktov; reševanje poplavne varnosti, saj se skupaj z zelenim sistemom obvodo toku vzpostavljajo retenzijske površine za zadrževanje oziromazmanj- ševanje visokovodnega vala; osmišljanje dostikrat zanemarjenih in nevzdrževanih površin ob vodo- tokih z novimi programi, ki hkrati varujejo območje pred neustreznora- bo in rastjo črnih odlagališč odpadnega materiala; vzpostavitev rekreacijske osi oziroma sistema parkov ob Kamniški Bi- strici pomeni oazo zelenja oziroma novo prostorsko kvaliteto, ki je bomo lahko deležni vsi.

Kamniškobistriško regijo smo razdelili na več zaokroženih območij, od katerih vsaka nosi poleg skupne še svojo specifično identiteto, kar daje območju večjo zanimivost in lažjo berljivost. KULTURNA KRAJINA IZJEMNIH KVALITET NA OBMOČJU STARI, ŠE DELUJOČI VALJČNI MLINI RADOMELJ, HOMCA IN VOLČJEGA POTOKA NA OBMOČJU PŠATE, MALE LOKE IN 57 Območje je najbolj znano in obi- ga športa pa sredi borovih gozdov podobo prostorska dominanta BERIČEVEGA skano zaradi arboretuma Volčji lahko igrajo golf. Mengeško-Domžalskega polja, Za območje je značilna predvsem Vsekakor se mlinom v kontekstu potok. Osrednji del predstavlja sam homški hrib pa je zanimiv še kmetijska pokrajina s prostranimi realizacije celotne ideje Rekrecijske fantastičen baročni park in arbo- Ne daleč iz središča Radomelj se zaradi nedavno najdene arheolo- obvodnimi gozdovi in manjšimi osi obetajo dobri potenciali. Zato retum, kjer je na 88 ha površine nahaja ribnik Črnelo in območje ške zbirke. Izjemno pomembna je naselji. Območje je zanimivo pred- jih je potrebno vključiti v sistem na ogled kar 450.0. sistemskih enot Blat in Mlak, ki kot ostanek nekdaj še cerkev sv. Mohorja in Fortunata vsem zaradi starih še delujočih kolesarskih poti kot možna posta- najrazličnejših drevnin in drugih prostranih mokrišč povodja Rače v Grobljah, kjer se zaradi izjemne valjčnih mlinov, s še povsem ohra- jališča, jih predstavili kot turistično okrasih rastlin. Vsako leto prire- in Radomlje, predstavlja enega iz- akustike izvajajo številni koncerti. njenimi starimi napravami. Ti mlini zanimivost območja, v njih pa obi- jajo tudi razstave cvetja, ki si jih jemnih naravnih ambientov in do- Nenazadnje pa je celotno obmo- so izjemen potencial, ki pa ga lah- skovalcem prikazati mlinarstvo in ogledajo številni ljubitelji cvetja movanje številnih ptic. čje Radomelj, Homca in Volčjega ko zelo hitro izgubimo, v kolikor ne z njimi povezane dejavnosti, ki so iz cele Slovenije, nekaj pa tudi iz Potoka že dolgo znano po števil- bomo dovolj hitro pripravili ustre- bile predvsem v preteklosti značil- tujine. Za ljubitelje umetnosti je Na drugi strani Kamniške Bistrice nih dobrih gostilnah z dolgoletno znega programa, ki bo tem mlinom ne za to območje. v vrtnem paviljonu razstava žival- je za to območje značilen osame- tradicijo, ki ponekod zajema že več dal nove možnosti ekonomskega skih plastik akademskega kiparja lec Homški hrib s cerkvijo Mariji- generacij. preživetja. Janeza Boljke. Ljubitelji prestižne- nega rojstva, ki je s svojo značilno

MLADO INDUSTRIJSKO OBMOČJE DOMŽAL SOTOČJE TREH REK

Domžale so mlado mesto, ki je sicer ne morejo pohvaliti z narav- povezano z razvojem tehnike in Na območju Dola pri Ljubljani Ka- prostem. Od nekdanjih veličastnih nastalo na mestu, kjer je bila že nimi in kulturnimi danostmi, ki industrije. mniška Bistrica zaključuje svojo parkov pa lahko najdemo le posa- v preteklosti znana obrtna dejav- bi pritegnile turiste. Zato pa je te pot in se izliva v Savo. Zato je ob- mezna eksotična drevesa. Graščino nost, od 18. stoletja naprej pa se potenciale moč ustvariti. Zgodo- močje zanimivo predvsem kot so- Dol bi bilo potrebno na primeren je razvilo slamnikarstvo, kasneje vina industrializacije celotnega točje treh rek - Save, Ljubljanice in način oživiti in ji vrniti vsaj delček tudi usnjena galanterija. Tudi da- območja v povezavi s tehnično Kamniške Bistrice. Predvsem Sava nekdanjega glamurja in pomena. V nes je celotna domžalska občina dediščino mlinščic in vodnih na- je na tem mestu izredno slikovita Dolu je vsekakor potrebno ustvari- po številu obrtnih dejavnosti in prav poleg slamnikarstva ter dru- in tvori številna prodišča, ki poleti ti dovolj atraktivno točko, ki bo na podjetij med prvimi na Sloven- gih dejavnosti lahko predstavlja privabljajo kopalce. primeren način zaključila celotno skem. Nekatere obrti so prerasle osnovno tematiko Domžalskega turistično-rekreativno pot ob Ka- v industrijska podjetja. Tako spa- muzeja, ki pa naj ne bi bil muzej Največja zanimivost in potencial mniški Bistrici in njenih mlinščicah dajo Domžale med tiste sloven- v klasičnem smislu, temveč muzej Dola pa so ostanki graščine v Dolu od izvira do izliva v Savo, za kar bi ske kraje, ki so se zaradi hitre rasti sodobnega tipa, s posameznimi in njenih parkov, ki so nekoč veljali bila oživitev graščine zelo dobro- obrti in večjih industrijskih panog zbirkami integriranimi v prostor za slovenski Versailles. Žal sta ohra- došla, zelo pomembna pa je vse- najbolj razvili. Območje Dom- nastanka: to je v mlinih, tovarnah njena le vrtna paviljona, ki veljata kakor primerna ureditev in oživitev žal pa ni bilo privlačno samo za na mlinščicah itd. Takšen muzej bi za redka primera čistega klasiciz- sotočja. Pomemben potencial je poslovne dejavnosti, ampak je s potem poleg športnih objektov, ma na Slovenskem. Sta obnovljena tudi v tehnični in industrijski de- svojo lego in splošno razvitostjo kjer se odvijajo vrhunska tekmo- in občasno uporabljena za razne diščini območja, katere zametki se privabljalo priseljence iz okolice vanja, lahko dajal Domžalam zelo razstave in manjše koncerte, mo- kažejo z razstavno sobo o zgodovi- in Ljubljane. Domžale kot take se močno in specifično identiteto žne pa so tudi razne prireditve na ni podjetja Jub. OD VIZIJE K REALIZACIJI 59

Dosedanji posegi v prostoru ob Kamniški Bistrici so bili predvsem v nje- nem srednjem toku zelo grobi. Reka je v veliki meri kanalizirana, prav tako tudi večina njenih pritokov. Reka s pritoki tako ob večjih nalivih nima več naravnih razlivnih površin, posledica tega pa so številni problemi pri ure- janju vodotoka. S pobudo “Kamniška Bistrica: zelena os regije” se skuša dolgoročno zavarovati ostanke prvobitnosti ob vodotoku, razširiti cono, ki funkcijsko pripada reki in to območje trajno zavarovati pred urbanizaci- jo s primerno zasnovo rekreacijskih in deloma tudi turističnih programov. To pa pomeni ustvariti sistem parkov ob vodotoku s primerno oblikova- nimi kolesarskimi in sprehajalnimi potmi ter raznovrstnimi programi, ki bodo primerno osvetlili naravni, kulturni in zgodovinski pomen reke in obrečnega prostora ter razvili potenciale tega raznolikega prostora.

Za realizacijo zelene osi je najpomembneje dvigniti splošno raven razu- mevanja naravnih procesov in posledično spremeniti odnos nas samih do reke in njene narave. Človek se namreč mora prilagoditi in delati v skladu z naravnimi zakonitostmi vode in ne proti njim. Skrajni čas je, da se otre- semo miselnega vzorca dvajsetega stoletja - da lahko s tehnologijo ukro- timo naravo - in si priznajmo, da to ni res. Reki moramo dati prostor, če ho- čemo, da bomo lahko ob njej varno živeli in z njo trajnostno gospodarili, kar je v času vse večjih podnebnih sprememb še toliko pomembneje.

Za stvaritev turistične atrakcije pa bo potrebno še mnogo več. Reka je botrovala gospodarskemu razvoju celotne regije ter s svojimi mlinščicami in vodosilnimi napravami predstavlja pomembno tehnično dediščino re- gije, ki pa je prezrta in premalo poznana. Gre za številne objekte tehnične dediščine (stare mline, mlinščice, elektrarne in druge naprave), ki zelo hi- tro izginjajo, s tem pa reka izgublja svoj potencial kot pomembna tehnič- na dediščina regije. Zato je potrebno tehnično dediščino vezano na reke in vodosilne naprave čimprej ustrezno raziskati in zavarovati ter vključiti v ustrezno zgodbo oziroma interpretativen program, ki bo iz zgodbe lahko ustvaril turistično atrakcijo. 61

EPILOG

Morda se vizija o Kamniški Bistri- ci in njenih mlinščicah, ki služi kot hrbtenica sistema parkov z bogatim rekreacijskim in turističnim progra- mom, na prvi pogled še danes zdi le kot lepe sanje. Toda počasi se zače- njamo vse bolj zavedati možnih po- sledic vodam nenaklonjene prete- kle prostorske politike. Izoblikovali smo vizijo in ustvarili politično voljo ter marsikaj že realizirali. To pa od- pira možnosti, da se sanje, oziroma to, kar se morda sedaj zdi še kot po- polna utopija, dolgoročno tudi reali- zira. Predstavljena vizija nam odpira pogled na to, da Kamniška Bistrica s sistemov mlinščic nima potencialov le kot zelena rekreacijska os regije, temveč tudi kot objekt izjemne teh- nične dediščine, ki skupaj z bogato zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino območja lahko postane turistična atrakcija srca Slovenije. Za to pa bo potrebno še veliko od- ločitev in predvsem zavedanja, da posameznih potencialov tega pro- stora v procesu razvoja območja ne bomo uničili, temveč jih primerno zavarovali in ustrezno razvili. To pa pomeni, da mora vizija živeti v naših srcih, saj bo le tako kljubovala različ- nim pritiskom in se počasi realizirala v prostoru. Viri: Kamniški zbornik XVIII/20.0.6. Občina Skoberne P., Sto naravnih znamenitosti Športno rekreacijski vidiki. Domžale: Vahtar M. (urednica), Kamniška Bistri- Kamnik 20.0.6. Slovenije, Ljubljana, Prešernova druž- ICRO, 30.. 9. 1999. 2 zvočni kaseti. ca: Zelena os regije, Razstava. Inštitut ba, 1988 za celostni razvoj in okolje, Domžale, Komisija za turizem Občine Domžale, Vahtar M., Kompare, B., Horvat A., Glo- Bolta R., Dolina Kamniške Bistrice kot 20.0.4. Občina Domžale - kjer hotenja zmagu- Stražar S., Ob bregovih Kamniške Bistri- bevnik L., Panjan J., Prestor, J., (1999). območje geografskih šolskih ekskurzij - jejo, Domžale, 1997 ce: od Duplice do Rodice in Radomlje z Sinteza vodnogospodarskih vsebin Vehar S., Kolesarski izleti po Sloveniji, Koželjeva učna pot, diplomska naloga, okolico. Radomlje 1988. kot podlaga za zasnovo prostorskega Ljubljana, Cirrus design, 1996 Dodatne informacije o projektu Zelena os regije: Radomlje, 1994 Kosten S., Energetska izkoriščenost razvoja na nivoju države, FGG-IZH, Lju- Mlinščic vzdolž Kamniške Bistrice, se- Stražar S., Domžale: mesto pod Goriči- WHO - World Tourism Organization. To- Brookes A., Shields F.D. River Channel bljana. minarska naloga, Domžale, 1994 co. Radomlje 1999. urism 20.20. Vision: Influences, Directio- Restortion, John Wiley & Sons. 1996. Vahtar M., Matoz H., Globokar T., Horvat nal Flows and Key Trends. 1997. Krušič M. (urednik), Slovenija Turistični Stritar A., 111 izletov po slovenskih go- Cigale D., Bližnja rekreacija prebivalstva A., Šukar V., Šala F., Kamniška Bistrica: INŠTITUT ZA CELOSTNI RAZVOJ IN OKOLJE vodnik, Ljubljana, Mladinska knjiga, rah, Ljubljana, Sidarta, 1993 Zavod za gozdove Slovenije, o.e. Lju- INSTITUTE FOR INTEGRAL DEVELOPMENT AND ENVIRONMENT malih mest in njeni pokrajinski učinki rekreacijska os regije. 2. okrogla miza, 1995 bljana, Predlog za zaščito gozdnih na primeru Domžal, magistrska naloga, Tapper R., Water and Tourism: Creating Vodarski vidiki urejanja vodotoka. Kontaktna oseba: Marta Vahtar otokov, mokrih biotopov, obrečnih Ljubljana, 1998 Kunaver P., Kamniška Bistrica, Kamniški a Sustainable Blance. UNEP: World Wa- Domžale: ICRO, 1999. 2 zvočni kaseti. Savska 5, 1230. Domžale, Slovenija gozdov ob dopolnitvah PUP za občino zbornik 1956, Kamnik, 1956 ter Forum, Water and Tourism Session, Tel. +386-1-722-52-10. Cosgrove J. William and Rijsberman R. Vahtar M., Pobega N., Dekleva M., Domžale The Hague, 21. March 20.0.0.. Fax. +386-1-722-52-15 Frank (Ed.). World Water Vision: Making Maher I., Veliki kolesarski vodnik po Kuzmič I., Koncilja M., Gradišek F., Ka- Zavod za varstvo naravne in kulturne [email protected] Water Everybody’s Business. World Wa- Sloveniji, Ljubljana, Sidarta, 1996 Vahtar M., (Ur.). Kamniška Bistrica: rekre- mniška Bistrica: rekreacijska os regije. dediščine v Kranju, Prostorski ureditve- www.icro.si ter Council, 20.0.0.. acijska os regije : zbornik prispevkov s 5. okrogla miza, Zasnova rekreacijsko- Ministerial Declaration of The Hague ni pogoji za območje občine Domžal, serije okroglih miz v Knjižnici Domžale turističnega programa ob Kamniški Čelpak R. (urednik), Vodnik po sloven- on Water Security in the 21st Century, Posebne strokovne podlage za varstvo septembra, oktobra in novembra 1999. bistrici. Domžale: ICRO - Inštitut za ce- skih muzejih, Ljubljana, Zveza muzejev 22 March, 20.0.0., In The Hague, The Ne- naravne in kulturne dediščine, Kranj, Domžale: ICRO - Inštitut za celostni ra- lostni razvoj in Slovenije, 1992 therlands. 1990. zvoj in okolje, 20.0.0.. 60. str. Vahtar M., Kobetič, L., Perpar, I., Kmet, Dolgoročni plan Občine Dol pri Ljublja- Občina Kamnik, Kam, kje, kaj - vodnik Digitalni ortofoto načrt: Geodetska Vahtar M., Beden Pele G., Končno poro- T., Osnutek lokacijskega načrta Kamni- ni, Uradni vestnik Občine Dol pri Lju- po Kamniku in okolici, Kamnik, 1999 uprava Republike Slovenije, 1998. čilo PHARE mikro program za partner- ška Bistrica – rekreacijska os regije, LO- bljani. št. 10./98; Pollak B., Naravne znamenitosti Kamni- stvo 1998, Kamniška Bistrica: rekreacij- CUS d.o.o., 20.0.3. Franciscejski kataster v digitalni obliki: Enciklopedija Slovenije 4, Ljubljana, ško-Savinjskih Alp na kamniškem ob- ska os regije. Domžale: ICRO, 20.0.0.. Arhiv Republike Slovenije. Vahtar M., Kobetič, L., Perpar, I., Stro- Mladinska knjiga, 1990. močju, Kamnik, Občina Kamnik, 1995 Vahtar M., Brate T., Zupan F., Hazler V., kovne podlage za pripravo lokacijske- Dodatne informacije o projektu Ficko P., Kamniške in Savinjske Alpe, Posebne strokovne podlage za varstvo Samec O., Kosmač M., Kamniška Bistri- ga načrta Kamniška Bistrica – rekreacij- “Trkamo na vrata dediščine” planinski vodnik, Ljubljana, Planinska naravne in kulturne dediščine, Zavod ca: rekreacijska os regije. 4. okrogla ska os regije, LOCUS d.o.o., 20.0.2. in blagovni znamki Srce Slovenije: zveza Slovenije, 1993 za varstvo naravne in kulturne dedišči- miza, Mlini in mlinščice ob Kamniški Vahtar M. (urednica), The Kamniška Bi- ne v Kranju, 1990.. bistrici. Domžale: ICRO - Inštitut za ce- Global Water Partnership. Towards strica River: Visions for Establishment lostni razvoj in okolje, 1999. 2 zvočni Water Security: Framework for Action - Prostorske sestavine Dolgoročnega and Utilization of a Green Buffer Zone kaseti. Framework for Action to Achiveve the plana Občine Domžale za obdobje Along the River, Municipalities Domža- Vision for Water in the 21st Century, 1986-20.0.0., dopolnjenega 1988, Uradni Vahtar M., Globevnik L., Zabret M., le, Kamnik and Dol pri Ljubljani, Slove- Stockholm, Sweden, 20.0.0.. vestnik Občine Domžale. št. 9/86, 2/90., Bolta Sitar R., Steklasa B., Grošelj T., Ka- nia. Inštitut za celostni razvoj in okolje, 10./97; mniška Bistrica: rekreacijska os regije. Domžale, 20.0.1, ponatis 20.0.6. Center za razvoj Litija Globevnik L., Vahtar M., Šušec-Šuker V. 3. okrogla miza, Vzgojno izobraževalni Kidričeva 1, 1270. Litija, Slovenija in Muck P., Preveritev sonaravnih mo- Prostorske sestavine dolgoročnega Vahtar M. (urednica), Kamniška Bistrica: programi: učne poti. Domžale: ICRO Tel. +386-1-896-27-10. žnosti zagotavljanja večje poplavne plana Občine Kamnik za obdobje 1986 Rekreacijska os regije, Vizije ureditve - Inštitut za celostni razvoj in okolje, Fax. +386-1-896-27-12 varnosti na vodotoku Kamniška Bistri- - 20.0.0. obvodnega prostora kot osrednjega 1999. 2 zvočni kaseti. [email protected] ca, VGI, Ljubljana 20.0.0.. dela zelenega sistema regije s potenci- Skoberne P., Peterlin S. (glavna uredni- Vahtar M., Kompare B., Globevnik L., ali za razvoj ekološkega, kulturnega in www.razvoj.si Globevnik L. (urednica), Vodnogospo- ka), Inventar najpomembnejše narav- Vehar S., Jeraj M., Muršak S., Gradišek F., rekreativnega turizma. Inštitut za celo- darska osnova povodja Kamniške Bi- ne dediščine Slovenije, 2. del: osrednja Sever A., Kuzmič I., Kamniška Bistrica: stni razvoj in okolje, Domžale, 20.0.0.. strice. VGI, Ljubljana 20.0.2. Slovenija, Ljubljana, Zavod RS za varstvo rekreacijska os regije. 1. okrogla miza, naravne in kulturne dediščine, 1991