GLASILO OBČINE SEŽANA • LETNIK XIII. • ŠTEVILKA 4 • AVGUST 2011 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6210 SEŽANA

Denarne spodbude iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v občini Sežana

Informacija o projektu izgradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Sežana

Poletni utrinki s številnih prizorišč

EKO kotiček

Praznična priloga Bodoči podjetniki - nova podjetja - podjetja v prenovi

• Ste v fazi kreativnega procesa razvijanja novih konceptov ali novih proizvodov? • Rabite pomoč v fazi priprave in preverjanja vaše inovativne pobude? • Želite inkubiranje izpeljati v stimulativnem okolju štiridesetih mladih podjetij? • Vaše ideje lahko hitreje spravite v poslovno življenje z našo pomočjo!

20 let Inkubator, d. o. o., Sežana Kraška ulica 2, 6210 Sežana Tel.: +386 5 7313 500 [email protected] • www.inkubator.si

Prvi slovenski polnopravni član EBN - evropske mreže poslovno inovacijskih centrov

inkubator oglas 2011.indd 1 16.8.2011 8:57:24 Če gre poletje soditi le po količini sončnih žarkov, ki nam jih nameni, potem

letošnje ni bilo preveč radodarno. Pa vseeno upam, da ste uspeli najti svojih

poletnih pet minut, dan ali dva, ki ste ju posvetili le sebi – pa najsibo s poleža-

vanjem v viseči mreži ali bosih nog na plaži.

Avgust se je že prevesil v drugo polovico in počasi si bo treba otreti pesek s

stopal in stopiti z zibajočega objema počitnic v prvi septembrski dan. Šolske

torbe se bodo kmalu spet zašibile pod težo knjig in zvezkov, urnik bo znova

popisan od vrha navzdol. Res, da je vsak začetek težak, a le pomislite, ko se

boste konec leta ozrli in ponosno za seboj pustili še eno premagano oviro, še

en dosežen cilj in še en nov uspeh.

Vsako poletje pa Sežana zaključi ravno s svojim občinskim praznikom, zato

je tokratna številka Kraškega obzornika tudi nekoliko bolj pražnje oblečena.

Občina so njeni ljudje, zato ob tej priložnosti čestitam vsem občankam in

občanom ter vam želim lepo praznovanje, ki naj bo prežeto s spomini na vse

dobro in z voljo za usklajeno korakanje naprej.

Želim vam polna jadra zagona za plutje proti novim izzivom in prijetno bra-

nje do prihodnjič.

Andreja Husu

www.sezana.si

Člani uredniškega odbora: Magdalena SVETINA TERČON, Pavel SKRINJAR, Ivica PODGORŠEK, Aleksander PERŠOLJA, Andreja HUSU, Adrijana SUŠA BONIFACIO in Nina UKMAR. Lektorica: Magdalena Svetina Terčon (razen oglasnih sporočil) Prosimo vas, da nam vse prispevke in fotografije pošiljate na [email protected]. Tisk: Luin Dušan, s. p., Sveto 58, 6223 Komen Izdaja: Občina Sežana, Partizanska cesta 4, 6210 Sežana Rok za oddajo člankov za naslednjo številko je 26. 9. 2011. Uvodnik Število izvodov: 5000, Sežana, avgust 2011 Glasilo je vpisano v Razvid medijev, Članki naj bodo kratki in jedrnati (največ 1 tipkana stran; pisava Times New Roman, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 388. velikost pisave 12 pt), podpisani in naj vsebujejo navedbo avtorja fotografij. ISSN 2232-2884 Informacije v zvezi z izdajo občinskega glasila dobite 1 na tel. št.: 05/73 10 148, e-mail: [email protected], Petra Arko Kovačič. Slika na naslovnici: Nina Ukmar Ob 28. avgustu, prazniku občine Sežana, bodo podeljena štiri občinska priznanja VIKTOR SAKSIDA – ČASTNI OBČAN OBČINE SEŽANA Slavnostno sejo, ki bo v petek, 26. av- Številnim priznanjem, tako za dosežke Priznanje Občine Sežana bo letos, v gusta, ob 18. uri v veliki dvorani Kosove- v turizmu kot na področju zaščite in va- Evropskem letu prostovoljstva, dobila lovega doma v Sežani, bo Občinski svet rovanja okolja ter jamarstva, bo danes Zdenka Furlan za dolgoletno prostovolj- občine Sežana tudi letos zaznamoval s 89-letni Viktor Saksida dodal še eno, vtka- sko delo na področju socialnega varstva podelitvijo občinskih priznanj. no v bogato življenjsko zgodbo, s kate- ter dragocen prispevek k izboljšanju ka- Po 11 letih, ko je bil v sedanji občini Se- rim se mu za njegov izjemen prispevek kovosti življenja starejših občanov ter žana leta 2000 za častnega občana pro- zahvaljuje Občina Sežana s podelitvijo medgeneracijskega sožitja. V Območ- glašen slovenski pesnik, pisatelj, publi- trajnega naziva častnega občana. nem združenju Rdečega križa Sežana cist, prevajalec, novinar, urednik, nekdanji Najvišje občinsko priznanje, Nagrado se aktivno udejstvuje že več kot 25 let, politik, akademik Ciril Zlobec, bo naša Občine Sežana, bo prejelo Razvojno posveča se predvsem programom za občina dobila novega častnega občana. društvo Merišče Merče za vsestransko boljšo kakovost življenja starejših ljudi Na predlog župana se je občinski svet prizadevno delovanje in prispevek k širši in invalidov; že dolgo vrsto let izkazuje odločil, da ta naziv podeli Viktorju Sak- prepoznavnosti vasi Merče in celotne lo- svojo humanost kot redna prostovoljna sidi za bogat, neprecenljiv prispevek in kalne skupnosti. Leta 2005 ustanovljeno krvodajalka, dejavna pa je tudi v društvu pečat, ki ga je vtisnil v gospodarsko-druž- društvo je s svojim raznovrstnim delova- Vezi vse od njegovega nastanka. V Dru- beni razvoj občine Sežana, s poudarkom njem preseglo svoj osnovni namen. Po- štvu upokojencev Sežana je koordinato- na jamarskem in arheološkem področju. leg prizadevanj in dejavnosti, usmerjenih rica projekta Starejši za večjo kakovost ži- Viktor Saksida spada med tiste naše ob- v krepitev sodelovanja krajanov pri dvigu vljenja doma, v okviru katerega vodi delo čane, ki so ves svoj življenjski opus posve- kakovosti življenja in urejenosti okolja v 22 prostovoljk. tili razvoju domačega kraja in postavljali domačem kraju, so se člani društva ak- Za več kot desetletno uspešno delova- temelje v povojni zgodovini tukajšnjega tivno lotili promocije dediščine podeže- nje bo Priznanje Občine Sežana prav go- gospodarstva. Izpostaviti velja vodenje lja z udeležbo na številnih etnoloških in tovo dodatno vzpodbudilo tudi skavte sežanskega gostinstva od leta 1957; bil je kulturnih prireditvah tako v naši občini in skavtinje Skavtske skupine Sežana 1, soustanovitelj socialnega skrbstva, vodil kot drugje po Sloveniji in izven nje. Za ki delujejo v okviru Združenja slovenskih je izgradnjo Doma upokojencev v Sežani posebno prepoznavnost so poskrbeli s katoliških skavtinj in skavtov. Temeljni ter postal njegov prvi direktor. sodelovanjem na Kraškem pustu na Op- poudarek njihovega delovanja se odra- Ves čas pa je bil ljubitelj narave in kra- činah, ki se ga udeležujejo že sedem let, ža v skrbi za osebnostno rast ter celostni škega podzemlja. Kot starosta kraških ja- trikrat pa so se s svojim pustnim vozom vzgoji otrok in mladostnikov. 50 članov, marjev in čebelar je vztrajal pri trditvi, da odpeljali tudi v Trst, z živinsko vprego kolikor jih je aktivnih v zadnjih letih, se ima Kras neizčrpne vire pitne vode. S sku- kraškega sivca in sivke pa se bodo konec redno dobiva na tedenskih srečanjih in pino somišljenikov je prepričal raziskoval- avgusta predstavili na Kraški ohceti v Re- vsakoletnih taborih, na katerih, poleg ce in dobil občinsko podporo, da so se pnu. Za njimi so številni uspehi na različ- pripadnosti skupini, spodbujajo tudi pri- pričele temeljite raziskave, ki so pripeljale nih tekmovanjih v kmečkih opravilih in še padnost kraju in Krasu, kar izkazuje tudi do današnje trajne oskrbe z brestoviško bi lahko naštevali. Svojevrstna zagnanost siva, rdeča in modra barva njihovih rutk. vodo za ves Kras in širšo okolico. Širši jav- v celosten razvoj podeželja in napredek S svojim udejstvovanjem ustvarjajo oko- nosti pa je prav gotovo poznan po svoji na področju turizma se v Merčah prena- lje, kjer lahko mladostniki razvijajo svoje neomajni ljubezni do podzemnega sve- ša tudi na mladi rod, zato z gotovostjo talente s ciljem postati samozavestni in ta. Odkril je 15 arheoloških postaj, poseb- lahko zapišemo, da bi bila vsaka lokalna odgovorni členi družbe. no pozornost pa posvetil fosilom, katerih skupnost upravičeno ponosna na takšno zbirko je letos predal v oskrbo Občini in društvo, kot je Razvojno društvo Merišče Adrijana Suša Bonifacio je na ogled v predverju občinske stavbe. iz Merč.

Iz občinske uprave Iz občinske 28. avgust 2 praznik občine Sežana 1. dopisna seja Občinskega sveta Občine Sežana 10. 6. 2011 - SPREJETI SKLEP 1. Sklep o podaji predloga za imenovanje predstavnika delničarjev občin v Nadzorni svet Komunalno stanovanjskega podjetja, d. d., Sežana. 6. seja Občinskega sveta Občine Sežana 23. 6. 2011 - SPREJETI SKLEPI IN DRUGI AKTI – kulturni center Krasa ter Zavod za šport, turizem in prosti 1. Sklep o izdaji soglasja k številu in vrsti oddelkov ter sistemi- čas preložita na naslednjo sejo občinskega sveta, za katero naj zaciji delovnih mest v javnem vzgojno-izobraževalnem za- občinska uprava pridobi mnenje Medobčinske notranje revi- vodu Vrtec Sežana v šolskem letu 2011/12. zijske službe glede zakonitosti predlaganih sklepov. 2. Sklep, s katerim Občinski svet Občine Sežana daje pobudo 10. Sklep o dopolnitvi Načrta ravnanja z nepremičnim premože- Ministrstvu za šolstvo in šport, da ponovno prouči norma- njem Občine Sežana za leto 2011. tive in način financiranja na področju otroškega varstva s 11. Sklep o podelitvi priznanj Občine Sežana za leto 2011. ciljem zniževanja stroškov na tem področju. 12. Sklep o imenovanju vršilca dolžnosti direktorja javnega za- 3. Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega voda Kosovelov dom Sežana – kulturni center Krasa. projekta »Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa«. 13. Sklep, s katerim se Občinski upravi Občine Sežana naloži, da 4. Sklep o seznanitvi z dopolnitvijo Programa dela Nadzornega prouči obstoječe akte o ustanovitvi javnih zavodov v delu, ki odbora Občine Sežana za leto 2011. določajo pogoje za imenovanje direktorjev oziroma ravnate- 5. Sklepa o seznanitvi s Poročilom o nadzoru nad porabo sred- ljev ter pripravi potrebne spremembe teh aktov. stev v Krajevni skupnosti Štorje za leto 2010 ter Poročilom o 14. Sklep o podaji predhodnega mnenja z obrazložitvijo kan- nadzoru nad porabo sredstev v Krajevni skupnosti Pliskovica didatkam za ravnateljico javnega vzgojno-izobraževalnega za leto 2010. zavoda Osnovna šola Dutovlje. 6. Sklep o določitvi višine stroškov odvoza in hrambe vozila. 15. Seznanitev s sklepom o odstopu člana Sveta javnega zavoda 7. Sklep o vzpostavitvi območij kratkotrajnega parkiranja. Zavod za šport, turizem in prosti čas ter Sklep o spremembi 8. Sklep o sprejetju predloga Odloka o prenehanju veljavnosti Sklepa o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v svet jav- Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska nega zavoda . Bistrica v prvi obravnavi. 16. Sklep, s katerim se županu Občine Sežana naloži, da, glede 9. Sklepi, da se razprava in odločanje o predlogih sklepov o iz- na razprave članov občinskega sveta na preteklih sejah, na daji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki dnevni red naslednje seje občinskega sveta uvrsti celovito javnih zavodov Kraške lekarne Ilirska Bistrica, Zdravstveni dom obravnavo vprašanja zaščite Krasa. Sežana, Kosovelova knjižnica Sežana, Kosovelov dom Sežana 2. dopisna seja Občinskega sveta Občine Sežana 11. 7. 2011 - SPREJETI SKLEP 4. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad 1. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda Kosovelov dom Sežana – kulturni odhodki javnega zavoda Kraške lekarne Ilirska Bistrica. center Krasa. 2. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad 5. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad od- odhodki javnega zavoda Zdravstveni dom Sežana. hodki javnega zavoda Zavod za šport, turizem in prosti čas Sežana. 3. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad 6. Sklep o izdaji soglasja k razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda Kosovelova knjižnica Sežana. odhodki javnega zavoda Osnovna šola Dutovlje. Denarne spodbude iz občinskega proračuna učencem, dijakom in študentom v občini Sežana Občina Sežana z zagotavljanjem sredstev v svojem proračunu mati nadomestila za brezposelne pri Zavodu Republike Slovenije že več let nagrajuje uspešne učence, dijake in študente. Namen za zaposlovanje oziroma opravljati pridobitne dejavnosti ter ne dodelitev denarnih spodbud je spodbujanje učencev osnovnih smejo imeti statusa zasebnika oziroma samostojnega podjetnika. šol od zaključenega sedmega razreda III. triade, dijakov ter štu- Višina razpisanih sredstev je v letu 2011 znašala 11.566 EUR. dentov, da so pri pridobivanju formalne izobrazbe, na tekmo- Denarne spodbude se dodelijo v enkratnem znesku, in sicer vanjih v znanju iz posameznih predmetnih področij, športnih glede na število doseženih točk, ki jih upravičenec doseže z od- tekmovanjih, glasbenih tekmovanjih, natečajih, pri izvedbi raz- dajo popolne vloge na javni razpis. Višina denarne spodbude se stav, projektov, koncertov ipd. čim bolj prizadevni in uspešni. S giblje približno od 70 EUR do 200 EVR. Veseli smo tudi pozitivnih pomočjo javnega razpisa Občina vsako leto porazdeli denarne povratnih informacij s strani upravičencev, da so motivirani pri spodbude od 70 do 95 upravičencem (l. 2008 – 94 upravičen- doseganju boljših učnih rezultatov ter rezultatov obšolskih de- cev, l. 2009 – 95 upravičencev, l. 2010 – 69 upravičencev, l. 2011 javnosti. Glede na njihov pozitiven odziv si bo Občina Sežana

– 82 upravičencev), ki izpolnjujejo naslednje pogoje: stalno pre- tudi v prihodnosti prizadevala spodbujati in nagrajevati uspe- uprave Iz občinske bivališče v občini Sežana, doseženo povprečje 4,5 in več za učen- šno in prizadevno mladino na svojem območju. ce, povprečje 4,2 in več za dijake, povprečje 8 in več za študente. Janja Kristančič Upravičenci ne smejo biti v delovnem razmerju oziroma preje- 3 Podpis medobčinske pogodbe za CERO NIK Konec junija so župani oziroma. podžu- leta 2007, sta opredeljena indikativna bo v okviru priprave vloge za kohezijska pani 16 občin (Borovnica, Cerknica, Divača, projekta Regionalni center za ravnanje sredstva sklenjena pogodba za odlaganje Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Log-Drago- z odpadki – Istra, Kras in Regijski center z enim od osmih odlagališč v Republiki mer, Logatec, Loška Dolina, Komen, Izola, za ravnanje z odpadki Notranjska, kar je Sloveniji, ki bodo obratovali po letu 2015. Piran, Pivka, Postojna, Sežana, Vrhnika ter podlaga za pripravo vloge za zahtevek za Z uresničitvijo projekta CERO NIK na Mestna Občina Koper) podpisali medob- potrditev pomoči iz Kohezijskega sklada. predvideni lokaciji v občini Logatec bo činsko pogodbo o sodelovanju pri pripravi Vse občine so na občinskih svetih urejen celostni sistem ravnanja z odpad- in izvedbi projekta Centra za ravnanje z obravnavale in potrdile DIIP, ki je podlaga ki za skoraj 200.000 prebivalcev, ki bodo odpadki Notranjske, Istre in Krasa – CERO za sklenitev medobčinske pogodbe, na uporabljali CERO NIK. NIK. Nosilna občina projekta je občina Lo- osnovi katere bodo poleg DIIP pripravile Namen izgradnje CERO NIK-a je uredi- gatec, na območju katere se bo glavni de- vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev, ti celotno regijsko infrastrukturo, da bo lež infrastrukture tudi nahajal. s podrobnejšo investicijsko tehnično do- ravnanje z odpadki čim bolj gospodarno. S podpisom omenjene pogodbe so se kumentacijo, ki bo osnova za pripravo Glavni namen investicije je uvesti tehnič- občine zavezale, da bodo skupaj reše- celovite presoje vplivov na okolje in pri- na merila (programe, naložbe) za zmanj- vale problematiko ravnanja z odpadki v dobitev okoljevarstvenega soglasja. šanje količin proizvedenih odpadkov ter prihodnosti in da bodo skupaj vlagale v Izgradnja CERO NIK-a je bila prvotno postavitev učinkovitega sistema ravnanja izgradnjo skupnih objektov za mehan- predvidena za območjem avtocestnega z odpadki, ki se uresničuje v posamezni sko in biološko obdelavo odpadkov, v počivališča Lom I., ob avtocesti Ljubljana– lokalni skupnosti, za kar so zadolžene ob- skupno sortirnico mešanih komunalnih Postojna, od katerega so odstopili zaradi čine in njihova komunalna podjetja. odpadkov, demontažno halo kosovnih previsokih okoljskih zahtev in časovnih Cilj investicije CERO NIK je upoštevanje odpadkov, skladiščne objekte in dovozne omejitev za pridobitev sredstev iz Kohe- doseganja ciljev iz strategij in operativ- poti z manipulativnimi platoji ter druge zijskega sklada. nih programov, medtem ko bodo objekti spremljajoče objekte, za kar bodo projekt Nova lokacija za postavitev CERO NIK-a ustrezali tudi prostorskim, tehnološkim in prijavile za sofinanciranje na Kohezijski se nahaja na okoljsko in družbeno bolj sociološkim zahtevam. Projekt bo prispe- sklad Evropske Unije. Namen izgradnje sprejemljivem območju občine Loga- val k ciljem trajnostnega razvoja z zmanj- CERO NIK-a je urediti celotno regijsko tec, za katero so že sprejete podlage in šanjem količine trajno odloženih odpad- infrastrukturo, da bo ravnanje z odpadki ustrezni občinski prostorski dokumenti, ki kov na odlagališču, manjšimi emisijami čim bolj gospodarno. Vrednost projekta ustrezajo predvideni okoljski dejavnosti. v tla, zmanjšanimi emisijami metana in je ocenjena na 42,5 milijona evrov. V skla- Po do sedaj izdelanih tehnoloških reši- ogljikovega dioksida v zrak, k čemur nas du z zahtevami bi predvideni objekti pri- tvah znašajo ocenjeni investicijski stroški zavezuje tudi Kyotski protokol. četi obratovati konec leta 2015. 42.500.000,00 evrov, natančna višina in- Pri načrtovanju projekta so bila odločil- Glavni namen investicije je uvesti teh- vesticije pa bo opredeljena po izdelavi nega pomena spoznanja o strukturnih in nična merila (programe, naložbe) za projektne dokumentacije. Deleži sofi- količinskih podatkih o odpadkih v regiji zmanjšanje količin proizvedenih odpad- nanciranja po posameznih občinah so ter zakonodaja oziroma strateške usme- kov ter postaviti učinkovit sistem ravnanja opredeljeni v medobčinski pogodbi, in ritve tako na državni kot tudi na lokalni z odpadki, ki se uresničuje v posamezni sicer kot srednja vrednost deleža števila ravni, ki obravnava področje ravnanja z lokalni skupnosti, za kar so zadolžene ob- prebivalcev na dan 1. 1. 2010 in deleža odpadki. čine in njihova komunalna podjetja. odložene količine komunalnih odpadkov V Operativnem programu razvoja okolj- v letu 2009. Klementina Križman ske in prometne infrastrukture za obdo- Za odlaganje ostanka predelanih meša- bje 2007–2013, ki ga je sprejela Vlada RS nih komunalnih odpadkov iz CERO NIK-a Podpredsednik Tržaške pokrajine Igor Dolenc pri županu Občine Sežana Na prvi julijski dan je sežanski župan Davorin Terčon, sku- novoimenovanega podpredsednika Tržaške pokrajine Igorja paj s članom občinskega sveta mag. Božem Marincem, sprejel Dolenca, ki je na pokrajini odgovoren za gospodarski razvoj, Kras, čezmejno sodelovanje, koordinacijo s krajevnimi uprava- mi, kmetijstvo, zaščito favne in flore ter za šport. Župan je novoizvoljenemu podpredsedniku čestital in izrazil zadovoljstvo ob imenovanju ter mu zaželel uspešno delo. Na srečanju so govorili o dobrem sodelovanju Občine Sežana in vseh kraških občin v Sloveniji z vsemi kraškimi občinami v Ita- liji in seveda tudi s pokrajino Trst. Pri tem igra zelo pomembno vlogo tudi slovenska narodna skupnosti v Republiki Italiji, katere jedro je prav na tržaškem Krasu. Govora je bilo tudi o uspešnem črpanju evropskih sredstev, na- menjenih za čezmejno sodelovanje, in posebej o Projektu Kras- Iz občinske uprave Iz občinske Carso, kjer je Občina Sežana vodilni partner. 4 Besedilo in slika: Klementina Križman Predstavniki Občine Sežana na 10. Rabski fjeri Pobratenje občin prinaša številne obveznosti, ponuja pa tudi možnosti pridobivanja novih izkušenj in različno izmenjavo. Tako smo udeleženci tradicionalnega poletnega festivala na Rabu ponesli tja delček sežanske in kraške ustvarjalnosti, tam- kajšnja kulturna prireditev pa nas je obogatila z novimi idejami in izkušnjami, stkale pa so se tudi prijateljske vezi z ljudmi, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo kot mi. Rabska fjera je, tako pravijo, edinstven letni sejem na Hrva- škem, ki ima korenine v srednjeveški zgodovini. Prvič ga je raz- glasil 21. 7. 1364. leta Mestni svet oziroma Veliko Vijeće mesta Rab. Ta dan je bil za prebivalce Raba namreč zelo pomemben – kralj Ljudevit Veliki je namreč otok osvobodil izpod Benečanov. Rabska fjera je tako posvečena prav omenjenemu kralju in sv. Kristoforju, zaščitniku mesta Rab. Tako v srednjem veku kot tudi danes je ta sejem namenjen predstavitvi domačih izdelkov in načina življenja. V sodobnem času se na njem vsako leto od 25. 7. do 27. 7. predstavljajo obrtniki in rokodelci z Raba pa tudi združenja in kulturno-umetniška društva. V goste povabijo somišljenike iz Sežana, Miroslav Klun, poslanec Državnega zbora Republike tujine. Tudi letos so sodelovala društva iz številnih držav, med Slovenije, in Nadja Počkar, članica Občinskega sveta Občine Se- drugimi iz Italije, Nemčije in Slovenije. žana in Odbora za regionalno in čezmejno sodelovanje, ki pa Sežansko tradicijo smo na svojih stojnicah zastopali Ines Babić sta bila vključena tudi v protokolarne dogodke Fjere. Delegacija iz Mladinskega hotela Pliskovica in vodja nas, ponudnikov. Ines Občine Sežana se je v času sejma ločeno sestala z nekdanjim je predstavljala turistično ponudbo Krasa in Brkinov in doma predsednikom RS, Milanom Kučanom, z županoma Občine Bo- izdelane marmelade, likerje in dišavnice posameznih kraških vec in Piran ter županom Primorsko goranske županije, Zlatkom ponudnikov. Jadranka Jerina je obiskovalce navduševala z bo- Komadino. gatim znanjem s področja zeliščarstva in s svojimi izdelki. Ma- Predstavitev ponudbe Krasa in Brkinov na Rabski fjeri, ki je pri rija in Ivan Atelšek sta ponujala kraški med. Ivan je zlasti mlade obiskovalcih doživela izredno zanimanje, je del projekta Sledite obiskovalce navduševal s prikazom izdelovanja sveč iz voska. nam po pravljičnih poteh Krasa in Brkinov, ki je sofinancirana Nekateri so ga skušali tudi posnemati. Olga Kmetec in Magdale- tudi s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeže- na Svetina Terčon in sta prikazovali ročno izvezene in klekljane lja – program LEADER in Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo izdelke. Ker sta obe članici Kulturnega društva Kraški šopek, sta in prehrano. tudi tehniko vezenja in klekljanja, ki je bilo pred drugo svetov- no vojno v nekaterih kraških vaseh zelo razširjeno, predstavljali Besedilo: Magdalena Svetina Terčon kar v narodnih nošah, ki so prepoznavni znak društva. Pri tem Slika: arhiv delegacije sta nam svetovala in nas spodbujala tudi predstavnika Občine

Občina Sežana je v Gariglianu dobila svoj trg V čast obeležitve 1050–letnice prve omembe mesta nja v Gariglianu, mnogi domači in tuji politiki ter predstavniki Sant'Ambrogio sul Garigliano je v začetku julija v naši pobrateni katoliške Cerkve. Med številnimi dogodki, ki so se odvijali od občini potekalo večdnevno praznovanje, ki so se ga udeležile de- 8. do 11. julija, je bila za našo občino še posebej pomembna legacije občin, s katerimi ima Občina Sant'Ambrogio sul Gariglia- slovesnost v nedeljo, 10. julija, ko je bil v okviru dneva, posve- no sklenjena uradna pobratenja ali pa z njimi drugače sodeluje. čenega pobratenim občinam, po Občini Sežana poimenovan Osrednjo slovesnost festivala je predstavljala Slavnostna aka- trg v Gariglianu. demija, ki so se je poleg predstavnikov pobratenih in sodelujo- Sežanska delegacija pod vodstvom župana Davorina Terčo- čih občin udeležili tudi številni predstavniki družbenega življe- na, ki je bila tudi tokrat v Gariglanu odlično sprejeta, je obe- nem s predstavniki Občin Sant'Ambrogio di Valpolicella in Sant'Ambrogio di Torino opravila uradne razgovore o nadalj- njem sodelovanju naših skupnosti. Prav tako pa so se člani naše delegacije srečali tudi z vojaškim atašejem, polkovnikom Bojanom Gregoričem, ki je na slovesnosti zastopal veleposlani- štvo Republike Slovenije v Italiji. Ob tej priložnosti je Davorin Terčon – za zasluge pri vzposta- vljanju, spodbujanju ter ohranjanju prijateljskih povezav in so- delovanja med Sežano in Sant'Ambrogiom sul Garigliano ter za prispevek k prepoznavnosti občine Sežana – gariglianskemu kolegu, Biagiu del Grecu in Cosimu Simeonu, članu odbora za pobratenje, podelil županovo priznanje. Iz občinske uprave Iz občinske

Besedilo: Mateja Grzetič Žerjal Slika: arhiv Občine Sežana 5 Prireditev ob dokončanju ureditve vaškega jedra v Vrhovljah Občina Sežana in Krajevna skupnost Seža- na sta v soboto, 25. junija, organizirali prire- ditev ob dokončanju ureditve vaškega jedra v Vrhovljah. V sklop programa Urejanje vaških jeder, ki ga je Občina Sežana v sodelovanju s krajev- nimi skupnostmi prijavila na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova obnove in razvoja vasi Ministrstva za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, je bila prijavljena tudi ureditev va- škega jedra v Vrhovljah, katere namen je bil urediti videz vasi ter ohraniti obstoječe zna- čilnosti in dediščino naselja. V Vrhovljah je bilo tako urejeno vaško jedro, in sicer plato, vaški vodnjak in zid. Vrednost investicije zna- ša 62.030,00 evrov. Središče vasi Vrhovlje, kjer so se domačini stoletja družili, posedali, peli in praznovali, predstavlja vodnjak s platojem, obdan s ka- mnitim zidom. Žal pa je zaradi staranja pre- bivalstva vas pričela stagnirati in tudi vaški vodnjak je bolj sameval. Načel ga je zob časa. V želji, da bo po dolgem času središče ponovno zaživelo kot osrednji združevalni prostor, otroško igrišče, prostor za proslave, sestanke vaške skupnosti, posedanje po ra- butah..., so se vaščani Vrhovelj, s podporo Krajevne skupnosti Sežana in Občine Seža- na, odločili za obnovitev starega vaškega jedra. Obnova pa je bila potrebna tudi zaradi grobo obdelanega kamna in so zaradi priti- varnosti, saj so bili obstoječi oporni zidovi ska zemljíne in vode na več mestih popu- okrog vaškega vodnjaka zgrajeni na suho iz stili. Obstajala je nevarnost, da se bodo do- končno porušili. Pod platojem je stari vodni zbiralnik, ki je narejen iz kamna in ilovice. V vodnjak so se stekale meteorne vode s streh okoliških hiš, zato so bile v preteklosti na pla- toju vgrajene kamnite kanalete, ki pa so bile lahko udeleženci prisluhnili Mešanemu pev- pred desetletji odstranjene. Del kamnitih ka- skemu zboru Repentabor, mladim glasbe- nalet je še vedno shranjen na platoju. nikom iz Vrhovelj, Dola pri Vogljah in Vogelj, Na celotnem spremljajočem kulturnem članoma Kulturnega društva Kraški šopek ter programu prireditve ob dokončanju uredi- igralcema skeča Dragu in Ani. tve vaškega jedra v Vrhovljah so nastopali predvsem domačini, Repentabrci. Tako so Besedilo in slike: Klementina Križman Javni poziv za predlaganje najzaslužnejših prostovoljcev in organizacije oziroma projekta Evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljnega dela v občini Sežana Prostovoljne dejavnosti prinašajo bo- nega državljanstva (2011) razglasila leto Predlog za podelitev pohval najzaslu- gato učno izkušnjo, omogočajo razvoj 2011 za Evropsko leto prostovoljnih žnejšim prostovoljcem in/ali organizaciji družbenih veščin in kompetenc ter pri- dejavnosti za spodbujanje aktivnega oziroma projektu na področju prosto- spevajo k solidarnosti. Delo, ki ga opra- državljanstva oziroma krajše Evropsko voljnega dela lahko poda vsak občan ali vljajo prostovoljci vseh starosti, je ključno leto prostovoljstva. predstavnik organizacije, katere člani de- za razvoj demokracije in predstavlja eno Občina Sežana objavlja že drugi Javni lujejo na področju prostovoljnega dela. Iz občinske uprave Iz občinske izmed temeljnih načel Evropske unije. poziv za predlaganje najzaslužnejših pro- Vzgojno-izobraževalne organizacije lahko Evropska komisija je novembra 2009 z stovoljcev in organizacije oziroma projekta prijavijo samo projekt, v primeru da gre v Odločbo Sveta o Evropskem letu prosto- na področju prostovoljnega dela v občini projektu za sodelovanje mladih prosto- 6 voljnih dejavnosti za spodbujanje aktiv- Sežana (prvič v letu 2009). voljcev. Zveze društev lahko predložijo le en predlog, ki naj bo usklajen v okviru Predlagatelj mora izpolniti obrazec – cijo prostovoljnega dela. zveze. prijavnico, ki se nahaja na naši spletni Župan bo slavnostno podelil pohvale Predloge naj posredujejo Občini Sežana, strani www.sezana.si. Prijavnici mora biti predvidoma v novembru 2011. o prejemnikih pohval pa bo odločil župan predložen kratek življenjepis (največ 500 Obrazec s predlogom za obravnavo Občine Sežana po posvetovanju s Komisijo znakov) prostovoljca (za organizacije ni (prijavnico) in prilogami dostavite oseb- za mladinska vprašanja. Pohvalo je mogoče potrebno), ki mora biti podpisan, lahko no ali pošljite po pošti kot priporočeno prejeti le enkrat v petih letih. Izmed prispe- pa priložite tudi dokazilo o opravljanju pošiljko najkasneje do 15. septembra lih predlogov za najzaslužnejšo organizaci- prostovoljnega dela. 2011 na naslov: Občina Sežana, Partizan- jo oziroma projekt na področju prostovolj- Pri izboru bodo upoštevani naslednji ska 4, 6210 Sežana, s pripisom NE ODPI- nega dela bo izbran le najbolje ocenjen kriteriji: RAJ – PREDLOG ZA NAJ PROSTOVOLJCA/ predlog. Na natečaj se lahko prijavi projekt, - število let dejavnega prostovoljnega ORGANIZACIJO/PROJEKT 2011. ki je bil izveden v letu 2010 ali 2011. dela; O izbiri prejemnikov pohval bomo vse V predlogu naj bo naveden kandidat, za - pomen dela z vidika vzgoje, vpliva na predlagatelje obvestili po elektronski po- katerega menite, da je (ali še vedno) največ okolico in razvoja dejavnosti ter na- šti, navedeni v prijavnici, najkasneje do 15. prispeval k razvoju dejavnosti, ki jo organi- predka organizacije; 10. 2011. zacija pokriva, ter prostovoljstva v celoti. - pomen dela z vidika humanosti, med- »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!« Prostovoljec za svoje delo ne sme biti človeških odnosov ter pripravljenosti plačan oziroma ne zaposlen za izvajanje nuditi pomoč pomoči potrebnim; Davorin Terčon, župan dejavnosti, za katere se ga prijavlja na - pomen dela za razvoj civilne družbe ter natečaj. Predlagani prostovoljec oziroma pomen dela za širši razvoj lokalne sku- organizacija mora biti z udeležbo sezna- pnosti; njen in se mora z njo strinjati. - pomen dela za spodbujanje in promo- Informacija o projektu izgradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Sežana Občina Sežana je z Občino Hrpelje-Ko- tehnologijo. Na podlagi objavljenega se- grator, d. o. o., Ljubljana, ki bo v celotnem zina, Občino Ilirska Bistrica ter Občino Ko- znama belih lis je bil pripravljen celoten projektu zagotavljal 40-odstotni delež za- men podpisala pogodbo o skupnem na- projekt za izgradnjo širokopasovnih omre- sebnih sredstev, s katerimi bo omogočen stopu na 2. javnem razpisu za pridobitev žnih povezav v občini Sežana, v katerega širokopasovni dostop v lokalni skupnosti sredstev Evropskega sklada za regionalni so vključena vsa gospodinjstva oziroma na območju belih lis. Vrednost celotnega razvoj – ESRR 2. razvojna prioriteta: gospo- uporabniki na seznamu belih lis. V občini projekta na območju občine Sežana brez darsko-razvojna infrastruktura, predno- Sežana je takih uporabnikov 1266, in sicer DDV-ja znaša 6.170.413,39 EUR. stna usmeritev: 2.2. informacijska družba, v naslednjih naseljih: Avber, Bogo, Brje pri projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje Koprivi, Dane pri Sežani, Dobravlje, Dol pri Tehnični opis projekta: odprtega širokopasovnega omrežja elek- Vogljah, Dolenje, Dutovlje, Filipčje Brdo, Trasa hrbteničnega omrežja bo potekala tronskih komunikacij v lokalni skupnosti (v Godnje, Gorenje pri Divači, Gradišče pri v čim večji meri preko zemljišč, ki so jav- nadaljevanju: javni razpis GOŠO) in za po- Štjaku, Gradnje, Grahovo Brdo, Griže, Hribi, no dobro oziroma v javni lasti (občine ali trebe tega projekta ustanovila konzorcij, Jakovce, Kazlje, Kopriva, Kosovelje, Krajna države). Trasa optike bo potekala ob robu kjer je Občina Sežana postala tudi vodilni vas, Kregolišče, Kreplje, Križ, Krtinovica, Li- javnih asfaltiranih ali po sredini gozdnih član, ki je oddal skupno prijavo na javni pica, Lokev, Mahniči, Majcni, Merče, Nova poti, kjer je to mogoče, kar bo po eni strani razpis GOŠO, ki ga je razpisalo Ministrstvo vas, Plešivica, Pliskovica, Poljane pri Štjaku, omogočalo dostop z gradbeno mehani- za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo v Ponikve, Povir, Prelože pri Lokvi, Pristava, zacijo in je v najmanjši mogoči meri mote- oktobru 2010. Raša, Ravnje, Razguri, Sela, Sežana, Skopo, če za občane, po drugi strani pa omogoča Predmet javnega razpisa GOŠO je sofi- Stomaž, Šepulje, Šmarje pri Sežani, Štjak, racionalnost gradnje. Dolžina hrbteničnih nanciranje gradnje odprtih širokopasov- Štorje, Tabor, Tomaj, Tublje pri Komnu, Uto- tras je 100,3 km. Sekundarno razvodno nih omrežij elektronskih komunikacij v vlje, Veliki Dol, Veliko Polje, Voglje, Vrabče, omrežje po vaseh do končnih uporabni- lokalnih skupnostih na območjih belih lis, Vrhovlje in Žirje. kov se bo izvajalo predvidoma v zračni kjer je izkazan neobstoj komercialnega in- 10. 2. 2011 smo prejeli sklep Ministrstva izvedbi do fasade potencialnega uporab- teresa za gradnjo omrežja. Bele lise so za za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, nika. Projekt obsega le gradnjo omrežja na potrebe tega javnega razpisa definirane da se izbere vloga prijavitelja, to je Občine belih lisah v smislu razpisa. kot območja, na katerih v času prijave na Sežana, v skupni višini zaprošenih sred- Lastništvo zgrajenega omrežja širokopa- javni razpis širokopasovni priključki niso stev, ki znaša 10.499.765,63 EVR, od katerih sovnih omrežnih povezav bo v enakem omogočeni, oziroma kot območja, na je za izgradnjo širokopasovnega omrežja razmerju z vloženimi zasebnimi sredstvi katerih novi interesenti nimajo možnosti na območju občine Sežana namenjeno izvajalca ter javnim delom sredstev, ki bo v pridobitve širokopasovnega priključka, 3.702.248,03 EVR. Pogodba o sofinanci- lasti Občine Sežana. Po izteku 20 let celo- četudi na tem območju že obstajajo po- ranju gradnje odprtega širokopasovnega tno omrežje preide v last Občine Sežana. samezni širokopasovni priključki, in kot omrežja elektronskih komunikacij je bila Z izvedbo tega projekta bomo prispevali območja, za katera je na dan objave jav- podpisana 6. 6. 2011. Rok za izvedbo celo- k napredku naše občine, saj se bo znatno nega razpisa s strani operaterjev izkazan tnega projekta je 18 mesecev od začetka povečalo število občanov, ki bo dobilo Iz občinske uprave Iz občinske neobstoj komercialnega interesa. izvajanja projekta. možnost dostopa do širokopasovnega Seznam belih lis je pripravilo in objavilo Na javni razpis GOŠO smo se prijavili z omrežja elektronskih komunikacij. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in izbranim izvajalcem FMC, Sistemski inte- Lejla Šterling Bandelj 7 Urejanje prometa v območju novega vrtca S septembrom bo v Sežani zaživel novozgrajeni vrtec, s čimer pričakujemo tudi povečane prometne obremenitve v jutranjih in popol- danskih konicah. Občina je z namenom, da bo povečan promet potekal varneje, predvidela nekaj ukrepov na tem območju. Tik ob vrtcu je sicer v pripravi izgradnja krožišča, ki bo povezalo regionalno Bazoviško cesto ter občinski Lipiško cesto in Regentovo ulico. Do priprave investicije oziroma izgradnje krožišča, ki poteka v sodelovanju z državo, bo občina, poleg naprav za umirjanje prometa na Lipiški cesti, izvedla tudi začasne ukrepe za varnejši potek prometa na območju predvidenega krožišča. O spremenjeni prometni signalizaciji in nameščenih cestnih napravah bodo občani podrobneje obveščeni preko spletne strani občine ter drugih medijev. Alenka Rau Nov parkirni režim v Sežani S sprejemom aktov na Občinskem svetu Občine Sežana, ve- Predvideni coni – območji kratkotrajnega parkiranja – bosta zanih na ureditev, upravljanje in nadzor mirujočega prometa vzpostavljeni takoj, ko bo postavljena potrebna prometna signa- ter na vzpostavljanje območij kratkotrajnega parkiranja, je bila lizacija in spremljajoče talne označbe tam, kjer so opredeljeni postavljena pravna podlaga za izvajanje potrebnih ureditev no- parkirni pasovi ali posamezna parkirna mesta. vega parkirnega režima v mestu Sežana. Občina Sežana predvideva, da bodo pogoji za zagon sistema V prihodnosti bo parkiranje v mestu Sežana omejeno v izpolnjeni v jesenskem času. Sistem bo dejansko zaživel, ko se dveh conah (prikazanih na grafiki). Ob Partizanski cesti od bo na teh območjih začel izvajati nadzor nad upoštevanjem križišča z Bazoviško cesto do križišča s Cankarjevo ulico, novovzpostavljenega režima, ki je v pristojnosti medobčinske vključno s parkiriščem pred banko in pošto bo parkiranje redarske službe. omejeno na največ eno uro, na javnih parkiriščih med Lev- Pri uvajanju novega parkirnega režima namestitev parkomatov stikovo ulico in Zdravstvenim domom bo parkiranje ome- zaenkrat še ni predvidena, saj je parkiranje še vedno brezplačno. jeno na največ dve uri. Tak režim bo veljal od ponedeljka Uvaja se samo časovna omejitev parkiranja na posamičnih ome- do petka med 7. in 17. uro, ob sobotah pa med 7. in 13. uro. njenih območjih. Uporabniki javnih parkirišč na teh območjih V preostalem času (torej med 17. uro in 7. uro zjutraj ob delovni- bodo morali v svojem vozilu na vidnem mestu označiti čas za- kih oziroma od 13. ure dalje ob sobotah ter ob nedeljah in prazni- četka parkiranja, za kar bodo lahko uporabili parkirni listek, izde- kih) bodo lahko občani neomejeno parkirali na javnih površinah lan v lastni režiji, ali parkirno uro, ki jo bodo prejeli po pošti. v teh conah. Glede na to, da so za vsa stanovanja tik ob conah, v oddaljenosti 200 m zagotovljena druga javna parkirišča brez ome- Alenka Rau jitve, občina ob vzpostavljanju območij kratkotrajnega parkiranja ni opredelila možnosti izdaje dovolilnic za ta stanovanja.

Za območje kratkotrajnega parkiranja I v Sežani (Partizanska cesta od križišča z Bazoviško cesto do križišča s Cankarjevo ulico, vključno s parkiriščem pred banko in pošto) bo določena omejitev parkira- nja za največ eno uro. Iz občinske uprave Iz občinske Za območje kratkotrajnega parkiranja II v Sežani (javna parkirišča med Levstikovo ulico in Zdravstve- 8 nim domom) bo določena omejitev parkiranja za največ dve uri. Namenitev dela dohodnine za donacije oziroma Nič nas ne stane, da smo dobrodelni Zakon o dohodnini daje davčnemu za- storili za dohodninsko napoved v letu vezancu možnost, da do 0,5 % dohodni- 2007. NIČ VAS ne, odmerjene od dohodkov, ki se všte- Za leto 2007 je donacijo 0,5 % od svo- vajo v letno davčno osnovo, nameni za je dohodnine namenilo 20,8 % davčnih NE StANE,

Če Že plaČujete Brezplačna objava financiranje splošno-koristnih namenov zavezancev. dohodnino, in za financiranje političnih strank in re- Za leto 2007 so davčni zavezanci za dA StE namenite prezentativnih sindikatov (142. člen). področje obrambe ter zaščite, reševanja dobrodElNI. Namenitev dela dohodnine za donaci- in pomoči namenili kar 40 % donacij. Za tistim, ki so vam je urejata Zakon o dohodnini (ZDoh-2- leto 2008 so fizične osebe skupaj zbrale pri srcu. Vsi davčni zavezanci imate možnost odločanja o svoji dohodnini. do 0,5 odstotka UPB7) (Ur. l. RS, št. 13/2011) in Uredba o 3,1 milijona evrov z namenitvijo 0,5 % lahko po zakonu namenite eni ali več organizacijam, katerih delovanje se vam zdi koristno. Seznam organizacij najdete namenitvi dela dohodnine za donacije dohodnine. na www.dobrodelen.si. Je izjemno pester, zato boste na njem zagotovo našli (Ur. l. RS, št. 30/2007, 36/2007 in 37/2010). Preliminarni podatki v zvezi z doho- organizacijo, ki jo boste s ponosom podprli. Vlada Republike Slovenije vsako leto dnino za leto 2009 so kazali, da se je za sprejme Sklep o objavi seznama upra- namenitev dela dohodnine za donacije vičencev do donacij za posamezno leto odločilo 290.212 (28,59 %) zavezancev,

(sklep se objavi v Uradnem listu RS), ki za katere je bil pripravljen informativni Akcijo spodbujanja doniranja dela dohodnine nevladnim organizacijam vodi CNVOS. določa upravičence do donacij. izračun dohodnine. Zavezanci so del do- Akcijo Nič vas ne stane, da ste dobro- hodnine za donacije namenili 3.817 raz- Akcijo je podprlo Ministrstvo za javno upravo RS. delni vodi Zavod Center za informiranje, ličnim upravičencem v skupnem znesku sodelovanje in razvoj nevladnih orga- 3.379.428 EUR. nizacij – CNVOS. Akcija osvešča vse, ki Preliminarni podatki za leto 2010 kaže- Komu boste namenili 0,5 % dohodnine, oddajajo dohodninsko napoved v Slo- jo, da se je za namenitev dela dohodnine lahko sporočite na naslednje načine: veniji (so davčni zavezanci), da lahko do za donacije odločilo 302.290 (30,17 %) 0,5 % odmerjene dohodnine namenijo zavezancev, za katere je bil pripravljen 1. Izpolnite obrazec na spletni strani nevladnim organizacijam. Pri tem lahko informativni izračun dohodnine. Zave- eDavki. davčni zavezanci izberejo do največ pet zanci so del dohodnine za donacije na- ali organizacij. S tem pa donirajo določena menili 3.500 različnim upravičencem v sredstva za delovanje teh organizacij, ki skupnem znesku 3.412.296 EUR.* 2. Natisnite poseben, za to namenjen prispevajo k bolj kakovostnemu bivanju obrazec, ki ga najdete na spletni strani v naši družbi. Uredba o namenitvi dela Podatki za občino Sežana www.dobrodelen.si, ga izpolnite, nato dohodnine za donacije omogoča dona- V občini Sežana je trenutno 23 upravi- odnesite ali pošljite na davčni urad. cije tudi sindikatom, verskim organiza- čencev do donacij (21 društev, ena zveza Vse potrebno najdete torej na spletni cijam in političnim strankam. Akcijo je društev in ena politična stranka). Prelimi- strani: www.dobrodelen.si. podprlo Ministrstvo za javno upravo RS. narni podatki za leto 2010 kažejo, da so Mag. Samo Hribar Milič, generalni di- zavezanci 19 upravičencem v letu 2010 Če pa nimate dostopa do svetovnega rektor Gospodarske zbornice Slovenije, je del dohodnine za donacije namenili v spleta (interneta) in ne veste, ali je orga- za portal Dobrodelen.si dejal: »Podpiram skupnem znesku 10.847,89 EUR.* Štirim nizacija, ki bi ji radi namenili del doho- možnost, da zavezanci za dohodnino do upravičencem pa zavezanci v tem letu dnine, na seznamu upravičencev – jih 0,5 % odmerjene dohodnine namenijo niso namenili nobene donacije. pokličite in jih vprašajte o tem. Če so na nevladnim organizacijam. Prepričan sem, Preliminarni podatki za leto 2009 pa so seznamu upravičencev, vam bodo za- da imajo zlasti v sedanjih, zaostrenih go- kazali, da so zavezanci 19 upravičencem v gotovo pripravili vse potrebno, da boste spodarskih razmerah v času krize različne letu 2009 del dohodnine za donacije na- lahko »postali dobrodelni«. neprofesionalne organizacije in društva menili v skupnem znesku 12.050,71 EUR. Preprosto – nič nas ne stane, da smo velike težave pri zagotavljanju sredstev Prav tako niso zavezanci v tem letu name- dobrodelni! za svoje vsakodnevno delovanje. Z za- nili nobene donacije štirim upravičencem. konsko rešitvijo deleža dohodnine za Nina Ukmar donacije se lahko vsaj delno zmanjša Kako podarite 0,5 % dohodnine razkorak med dejansko razpoložljivimi Najprej se odločite za do največ pet * Podatki so preliminarni, saj ugovor na infor- in potrebnimi sredstvi, ki jih komercialno organizacij, ki jim boste namenili sku- mativni izračun zadrži izplačilo donacije. Prva nezanimive, vendar pa koristne, organi- pno 0,5 % odstotka vaše dohodnine. To izplačila za leto 2010 bodo nakazana 15. sep- zacije opravljajo. Njihovo poslanstvo je dohodnino bi sicer pustili v državnem tembra 2011. Naslednja izplačila si sledijo na tri največkrat v duhu krepitve ustvarjalnosti, proračunu. Zato je donacija za vas brez- mesece. timskega dela, doseganja kompromisov, plačna. Z donacijo pa boste omogočili, V preliminarne izračune niso vključeni tisti solidarnosti med generacijami, odnosa da bodo organizacije upravičenke pri- zavezanci, ki bodo morali oddati dohodninsko do narave, zdravja, kar v današnji družbi spevale h kakovosti bivanja v naši družbi. napoved (do 1. 8. 2011). Gre za dohodninske za- in gospodarstvu zelo pogrešamo.« Seznam upravičencev najdete na spletni vezance, ki jim informativni izračun ne bo izdan, strani: www.dobrodelen.si. Nato izpolnite ker davčna uprava nima podatkov, da bi bili za- Podatki za Slovenijo svoje podatke in podatke organizacij v za vezanci za dohodnino. Informativni izračuni so

0,5 % dohodnine lahko torej nameni- to namenjen obrazec. To lahko storite na namreč pripravljeni na podlagi podatkov, ki jih uprave Iz občinske te nevladnim organizacijam, političnim več načinov. V obrazcu določite, koliko je prejela od izplačevalcev dohodkov. strankam, sindikatom in verskim orga- boste namenili posamezni organizaciji – nizacijam. Prvič smo v Sloveniji lahko to skupno največ 0,5 %. 9 Stvarna služnost PravniškiPojem stvarne služnosti je opredeljen kotiček Stvarna služnost lahko nastane tudi z razlogov, ki jih določa zakon. Stvarna slu- v 213. členu Stvarnopravnega zakonika odločbo pristojnega organa, to je s prav- žnost preneha: (Uradni list RS, št. 87/2002; SPZ), in sicer nomočno sodno ali dokončno upravno – če se lastnik služeče stvari upre njene- je stvarna služnost pravica lastnika nepre- odločbo. Na takšen način nastane stvarna mu izvrševanju, lastnik gospodujoče mičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za služnost v trenutku, ko odločba pridobi stvari pa svoje pravice tri leta zapore- njene potrebe določena dejanja na tuji zahtevano kvaliteto pravnomočnosti ali doma ne izvršuje; nepremičnini (pozitivna služnost) ali zah- dokončnosti. Vpis v zemljiško knjigo nima – če se ne izvršuje v času, potrebnem za tevati od lastnika služeče stvari, da opu- konstitutivnega učinka. Tipičen primer njeno priposestvovanje; šča določena dejanja, ki bi jih sicer imel nastanka stvarne služnosti z odločbo so- – če je gospodujoča oziroma služeča pravico izvrševati na svoji nepremičnini dišča je nujna pot. stvar uničena; (negativna služnost). Vsaka stvarna slu- Na podlagi zakona nastane stvarna slu- – če postane ista oseba lastnik gospo- žnost izhaja iz odnosa dveh nepremičnin, žnost samo s priposestvovanjem, za kar dujoče in služeče nepremičnine. Če od katerih tisto, v korist katere učinkuje, morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji. prideta nepremičnini ponovno v last imenujemo gospodujoča nepremičnina, Stvarna služnost nastane s priposestvo- različnih lastnikov, stvarna služnost oži- drugo, ki jo služnost bremeni, pa služeča vanjem, če je lastnik gospodujoče stvari vi, če v vmesnem času ni bila izbrisana. nepremičnina. Stvarna služnost ne more dejansko izvrševal služnost v dobri veri Za izbris stvarne služnosti v vmesnem nastati na premičnini ali pravici, z njo je deset let (pravo priposestvovanje). Stvar- času zadošča pisna izjava volje lastnika, lahko obremenjena samo nepremičnina, na služnost nastane s priposestvovanjem, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. to je lahko zemljiška parcela, posamezni če je lastnik gospodujoče stvari dejansko Gospodujoča in služeča nepremičnina del stavbe ali stavba, zgrajena na podlagi izvrševal služnost dvajset let, lastnik služe- se lahko v postopku parcelacije tudi delita, stavbne pravice. Prav tako ni ustanovljena če stvari pa temu ni nasprotoval (nepravo in sicer če se gospodujoča nepremičnina v korist določene osebe. Stvarna služnost priposestvovanje). Razlika je v tem, da se razdeli, ostane stvarna služnost v prid vsem bremeni služečo nepremičnino kot ce- pri nepravem priposestvovanju ne zahte- njenim delom, če pa se razdeli služeča ne- loto, čeprav je lahko izvrševanje vsebine va dobra vera priposestvovalca, ampak za- premičnina, ostane stvarna služnost samo služnosti omejeno samo na del služeče došča že, da se stvarna služnost dejansko na tistih delih, na katerih se je izvrševala. nepremičnine. Stvarna služnost se ne izvršuje in način izvrševanja ni nepošten. Na podlagi odločbe preneha stvarna prenaša kot samostojna pravica, ampak Stvarne služnosti ni mogoče priposestvo- služnost s pravnomočnostjo sodne od- prehaja skupaj z lastninsko pravico na vati, če je lastnik gospodujoče stvari zlora- ločne ali z dokončnostjo upravne odloč- gospodujoči nepremičnini; služnostni bljal zaupanje lastnika ali neposrednega be. Lastnik služeče stvari lahko zahteva, upravičenec je vsakokratni lastnik gospo- posestnika služeče stvari, če je služnost naj stvarna služnost preneha, če posta- dujoče nepremičnine. Stvarna služnost je izvrševal s silo ali zvijačo ali če je bila slu- ne nekoristna za uporabo gospodujoče lahko ustanovljena tudi za določen čas ali žnost dovoljena do preklica. Negativne stvari ali če se bistveno spremenijo oko- za določen letni čas. služnosti ni mogoče priposestvovati. liščine, v katerih je bila ustanovljena. Zah- Stvarna služnost nastane z zakonom, na Stvarna služnost se izvršuje na način, ki tevek za prenehanje stvarne služnosti se podlagi pravnega posla ali z odločbo dr- najmanj obremenjuje služno stvar. Če je uveljavlja s tožbo, ki jo vloži lastnik služeče žavnega organa. za izvrševanje stvarne služnosti potrebna nepremičnine proti lastniku gospodujoče Za nastanek stvarne služnosti se poleg uporaba kakšne naprave ali je potrebno nepremičnine. veljavnega pravnega posla, iz katerega kakšno dejanje, krije stroške vzdrževanje SPZ ureja tudi nepravo stvarno služnost. izhaja obveznost ustanoviti služnost, zah- ali takega dejanja lastnik gospodujoče Gre za služnost, ki ima elemente stvar- teva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v stvari. Če napravo uporablja tudi lastnik ne in osebne služnosti. Neprava stvarna zemljiško knjigo. služeče stvari ali je dejanje tudi v njego- služnost je po vsebini podobna stvarni Pogodba o ustanovitvi služnosti je za- vem interesu, krijeta stroške vzdrževanja služnosti, ustanavlja pa se v korist dolo- vezovalna pogodba obligacijskega prava, takšne naprave in stroške takega dejanja čene osebe in ne v korist vsakokratnega katere bistven element je zaveza lastni- lastnik gospodujoče in lastnik služeče lastnika gospodujočega zemljišča. Z ne- ka služeče nepremičnine, da bo na svoji stvari v sorazmerju s koristjo, ki jo imata. pravo stvarno služnostjo je lahko obre- nepremičnini za potrebe gospodujoče Stvarna služnost preneha na podlagi menjena samo nepremičnina. V primeru nepremičnine ustanovil stvarno služnost. pravnega posla, na podlagi odločbe ali na neprave stvarne služnosti se glede na- Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki podlagi zakona. stanka in prenehanja uporabljajo določila in mora vsebovati ime lastnikov gospo- Služnost lahko preneha na podlagi SPZ, ki urejajo osebne služnosti, sicer pa dujoče in služeče nepremičnine, zemlji- pravnega posla med lastnikoma go- se uporabljajo pravila o stvarnih služno- škoknjižno oznako obeh nepremičnin, spodujoče in služeče nepremičnine in stih. Neprava stvarna služnost nastane natančen opis služnosti in morebitno na- z izbrisom iz zemljiške knjige. Podlaga na podlagi pravnega posla ali odločbe domestilo, ki ga mora plačati lastnik go- za izbris služnosti je najprej zavezovalni pristojnega organa. Neprava stvarna slu- spodujoče nepremičnine. Nadomestilo pravni posel, iz katerega izhaja volja, da žnost je časovno omejena stvarna pravi- se lahko določi v enkratnem znesku ali v pravica preneha, izpolnitev tega posla je ca. Če se ustanavlja v korist fizične osebe, periodično zapadlih obrokih. Zavezoval- izdaja zemljiškoknjižnega dovolila, s ka- se lahko ustanovi najdlje za čas njenega nemu pravnemu poslu sledi razpolagalni terim lastnik gospodujoče nepremičnine življenja, če pa se ustanavlja v korist prav- pravni posel, katerega izraz je zemljiško- dovoljuje izbris služnosti. Prenehanje pa ne osebe, pa se lahko ustanovi za dobo Iz občinske uprave Iz občinske knjižno dovolilo. Sledi še vpis stvarne nastopi šele z izbrisom stvarne služnosti največ trideset let. služnosti v zemljiško knjigo, ki se opravi z iz zemljiške knjige. 10 vknjižbo pri služeči nepremičnini. Stvarna služnost lahko preneha tudi iz Andreja Škapin Prostovoljno gasilsko društvo Povir v juniju z novim gasilskim vozilom V okviru krajevnega praznika Krajevne Društvo je bilo ustanovljeno leta 1985. skupnosti Povir je Prostovoljno gasilsko Vse do danes se je uspešno razvijalo in društvo Povir prevzelo novo gasilsko vo- opremljalo. Njihov vozni park je sesta- zilo GCGP-2 (gasilska cisterna za gozdne vljen iz štirih vozil, ki so namenjeni gaše- požare). Tako je staro gasilsko vozilo TAM nju požarov v naravi, v urbanem okolju, 170 po dobrih dvajsetih letih gašenja za- prometnih sredstev ter pri ostalih tehnič- menjalo novo sodobno opremljeno ga- nih intervencijah. V letošnjem letu so bili silsko vozilo. na intervencije pozvani kar enajstkrat, od

Gašenje gorečega avtomobila.

tega je bil en stavbni požar ostalo pa so bili požari v naravi. V društvu je 155 čla- nov, od tega jih je 27 operativcev, 7 vete- ranov in 26 pionirjev in mladincev. Novo vozilo po tipizaciji Gasilske zve- ze Slovenije GCGP-2 je proizvedeno v podjetju METTIS International, d. o. o., iz Gornje Radgone. Izdelano je na podvozju TGM 18.340 4 x 4 BB (oznaka za podvoz- je), vozilo z maso 16 ton poganja motor z 340 konjskimi močmi. V vozilu je vgrajen rezervoar z vodo prostornine 5.000 litrov. V nadgradnji je nameščena najsodobnej- ša reševalna oprema: električni agregat za proizvodnjo električne energije, sve- tlobni stolp za osvetlitev bližnje okolice, dihalni aparati, ki so namenjeni gašenju Gasilsko vozilo GCGP-2. požarov v stavbah, ventilator za prezrače- vanje zadimljenih prostorov ... V kabini je prostora za tri gasilce. Na dan dogodka je skupina pionirjev in mladincev prikazala manjšo vajo gašenja požara z vedrovko in naprtnjačo, člani operativne enote pa so prikazali gašenje gorečega avtomobila. Večer so gasilci zaključili v dobri družbi z ansamblom Venera.

Besedilo in slike: Tjaša Gerič Iz naših krajev

Požar osebnega avtomobila. www.sezana.si 11 Za nami je uspešen poletni večer v Stari vasi V petek, 8. julija, pod večer se je v kalu v Stari vasi v Sežani zbralo veliko gledalcev in mimoidočih radovednežev. Vaška sku- pnost (soseska Vas) iz Sežane že tradicio- nalno vsako poletje poskrbi za dogajanje v Vasi, z namenom, da se krajani družijo, si oddahnejo od tedna in se nasmejejo ob dobri družbi. Na petkov poletni ve- čer so vaščani gostili Kraške komedijante pod umetniškim vodstvom Bojana Pod- gorška. Ogledali so si dve veseloigri. Za vzdušje sta poskrbela tudi harmonikarja iz Plešivce.

Če ste dogodek zamudili, upamo, da se vidimo ob naslednji priložnosti! Vaška skupnost (soseska Vas)

Besedilo in slika: Mateja Metlika Scaramanga, Scaramangà ali kar Skaramanga Nadaljevanje iz prejšnje številke glasila Da grem po vrsti v zelo skrajšani obliki: Kupec parcel in graditelj vile je bil Zannis Skaramangas (12. 6. 1793, Chios–10. 1. 1883, Trst), (do črke pravilen zapis imena in priimka; v drugem delu Grčije je ime Zannis napisano kot Ioannis, po naše Ivan, Janez, ital. Giovanni). Zaradi preoblikovanja – spreminjanja zapisov priimka – so v nadaljevanju na- vedene takšne oblike, kot so jih posa- mezni nosilci uporabljali v posameznih obdobjih, dokaj neenotno, med drugim odvisno tudi od države prebivanja ipd., kot je s tem priimkom praksa tudi danes, kar zadeva zapis kot tudi naglaševanje. Zannis je bil sin Nikolaosa Skaramanga- sa (1748–2. 10. 1819), druga dva otroka

Park ob vili leta 1911. Razglednico je izdal sežanski trgovec Pirjevec in jo poslal neki gospodični na Dunaj.

sta bila Georgios in Zambelou. Vsi nave- Chios–19. 1. 1900, Trst). Imela sta osem deni, kakor tudi njihova mati Oriettou, otrok, dva pa sta s Sežano bolj povezana: so bili rojeni še na grškem otoku Chios, a hči Oriettou - Angeliki (23. 7. 1843–15. 4. so živeli in umrli v Trstu, kjer so leta 1824 1924 ) in Vierou - Myrto (11. 2. 1845–19. kupili palačo na Ulici Fabio Filzi, kjer se 10. 1925), ki je tudi hči in ne sin, kot se sorodstvo še vedno nahaja. Če jih obišče- je v sežanskih publikacijah že navajalo. mo, si lahko pri njih ogledamo njihovo Hči Oriettou - Angeliki se je 6. 10. 1860 na trenutno zbirko, ki je muzejskega značaja Dunaju poročila z Grkom Thomasom von in je del njihove zbirateljske vneme pa Galatisom (tudi osem otrok). Galatis je tudi mecenstva, ne vsebuje pa podatkov kasneje postal Galatti. Galatti je vezan na o rodbini. Za to se je potrebno znajti dru- Sežano ne samo s tem, da se je priženil v gače. Ob tej priložnosti navajam le maj- rodbino Scaramanga, ampak je kupil tudi hen del obširnih podatkov, ki sem jih več Polajevo hišo, in sicer od Antona, zadnje- časa pridobival iz raznih virov, nanašajo ga lastnika tega rodu. Veliko domovanje Giovanni Scaramangà di Altomonte, (1872– pa se na sestavo njihovega rodovnika. Polajev je poimenoval Villa Angelica po 1960). V prejšnji številki glasila sem objavil foto- Zanimivo, da sorodniki ne razpolagajo z svoji ženi. Stavbo je leta 1911 dal sežanski grafijo portreta graditelja – prvega lastnika vile ničemer, kar se navezuje na življenje nji- občini v najem za vojaške potrebe, ta pa

Iz naših krajev Mirasasso in parka, tokrat pa njegovega vnuka, hovih prednikov v Sežani, čeprav je to jo je nato leta 1918 tudi odkupila. Gre za zadnjega lastnika premoženja v Sežani, ki je bil v tržaškem gospodarstvu in kulturi zelo pomem- obdobje trajalo sto let. stavbo, v kateri je danes knjižnica. ben človek. Aristokrat, poročen s Slovenko, Zannis se je 12. 6. 1831 v Trstu poro- S Sežano zelo povezan pa je bil njihov 12 hčerjo njihove perice. čil s Smaragdo Sevastopoulos (1812, peti otrok, hči Myrto Scaramanga. 25. 7. 1865 se je v Trstu poročila z Grkom, roje- nim v Rusiji, ki je bil njen bližnji sorodnik (sin sestrične). Imenoval se je Petros Skara- mangas (21. 10. 1842, Rostov–16.1.1897, Trst). Med drugim je bil tudi častni ruski konzul v Trstu. Petros Skaramangas je bil otrok dveh bližnjih sorodnikov, tako da so bili otroci z Myrto Scaramanga še toliko bolj krvno povezani. Myrto je bila na Se- žano izredno navezana in je morda tudi zaradi tega leta 1883, po smrti svojega očeta, podedovala njihovo sežansko po- sest. Precej je vplivala na samo ureditev parka, izgradnjo palmarija … Myrto in Petros sta imela tri otroke. To so bili: Argentini (3. 8. 1866, Trst–4. 6. 1935, Trst ), (Poročena je bila z baronom Stephanosom Rallisom, sorodnikom se- žanskega barona Economa, s katerim je imela pet otrok.), Esmeraldo (27. 9. 1867, Trst–27. 4. 1873, Trst), Giovanni (2. 4. 1872, Fotografija sežanskih otrok v botaničnem vrtu, posneta pred približno 52 leti. Trst–4. 3. 1960, Trst). Slednji, s polnim imenom Giovanni Te skrajšane navedbe iz rodovnika dajo je baje nekaj časa samovoljno spreminjal Scaramangà di Altomonte (altomontski med drugim tudi vpogled v uporabo za- italijanske priimke v zelo posrečene slo- vitez), je bil poročen s Slovenko, Elizabeto pisa priimka Scaramanga, ki v tej obliki vanske oblike … Marijo Štefanijo Slivar (12. 8. 1883, Trst–?), še najpogosteje in tudi časovno najdlje S tem daljšim zapisom, pa še vedno v ki je bila hči njihove služkinje (Njena star- nastopa (velja za čas, ko so bili imeno- najkrajši mogoči obliki, sem poskušal ša sta bila Anton Slivar in Ana Fajdiga.). Ta vani v Trstu in Sežani). Če je kaj na tem, nekoliko osvetliti rodbino Scaramangà poroka je prava zanimivost, saj je bila za da gre piti pri izviru – izvoru, potem so (Scaramanga, Skaramangas), in sicer bolj tisti čas nevesta iz več razlogov popolno- bili stari Sežanci nezavedno v svojih sto v podatkovni podobi kot kaj več, zaradi ma neprimerna za aristokratskega ženina. in več let starih zapisih še najbližje izvir- nekaj dolžnega spoštovanja do te druži- Njun edinec Giovanni Mario Scaramangà niku priimka (Skaramanga od izvirnega ne in do njihovega stoletnega sežanske- (16. 7. 1905–4. 5. 1932) je umrl v 27. letu Skaramangas). Kot sem že omenil, je bila ga obdobja. starosti, neporočen in brez potomcev. Bil rodbina prisotna v Sežani natanko sto let, je šibkega zdravja in je večji del svojega italijanski vpliv na pisavo in izgovorjavo Besedilo in fotografije: Janko Kastelic kratkega življenja stanoval v sežanski vili. veliko manj, pa vendar ga v tem primeru Njegov oče ga je preživel in bil tako (in še marsikakšnem) jemljemo kot edi- poslednji član rodbine, ki je imela v lasti nega pravilnega. Seveda s tem nikakor Zbiram stare razglednice in fotografije, vilo Mirasasso z bogatim parkom vse do nočem pritegniti povojnemu sežanske- ki se kakor koli vežejo na Sežano in njene povojne nacionalizacije. mu uradniku (naj ostane neimenovan), ki prebivalce. (040 503 782 ) Doprinos k boljšemu poznavanju krajevne zgodovine (Tudi v prid pravilne izgovorjave in va skoraj prostovoljno, če si se hotel lažje A povrnimo se k priimku Scaramangà, sklanjatve priimka Scaramangà) in višje povzpeti na družbeni lestvici, saj ki bi ga Kastelic najrajši prikrajšal za zadnji Oglašam se na zapis Janka Kastelica v tudi tovarnar žganjic in likerjev Štok si je v naglašeni samoglasnik in mu prav za- 3. številki Kraškega obzornika v zvezi s noči časov ... oportun(ističn)o spremenil povedal grško pisavo in izgovorjavo, pa pravilno pisavo grškega priimka – ki je priimek v Stock, ladjar Kozulić v Cosulich, čeprav ni bilo imetnikom priimka sploh verjetno bil prvotno res Scaramanga ali štanjelski arhitekt Maks Fabjan je postal do tega. Po istem principu bi se moral Skaramanga in celo Skaramangas brez na vsem lepem Max Fabiani, v zapisu odpovedati slovenski obliki imena mar- vsakega napisanega naglasa – tržaške omenjena grofovska rodbina Petač, se je sikateri Križman in Rožman pa Dežman plemenite in imovite družine, ki si je tudi metamorfizirala v Petazzi – Kastelic in Radman, ki strašno sumljivo dišijo po zgradila v Sežani, to je na podeželju, kjer je v naglici postavil na napačno mesto nemščini. Tudi kakšen križanec (lahko be- je boljši zrak in bolj mirno okolje, vilo s podvojena soglasnika, kar se večkrat zgo- rete bastard) Orsetič bi se moral – aut aut parkom in jo poetično naslovila Mirasas- di pri slabšem poznavanju tujega jezika, – prekrstiti bodisi v čistokrvnega doma- si – pomeni: občuduj kamenje – po ana- zato bi priporočila večjo pozornost vsem, čega Medveda ali v laškega Orsetta. logiji z Miramar – občuduj morje, saj kjer tudi lektorjem. Da o Polajih – Polley niti Bodimo resni! je zdaj vrt, obdan od zgradb in je segel ne govorimo. Zato svetujem vsem, ki jih Še peščico besed v pojasnilo: Že od čez železniško progo in cesto, ki ju takrat krajevna zgodovina zanima, da preberejo nekdaj sem redna bralka Kraškega obzor- ni bilo, je bila nekoč le gmajna (s kakšno v reviji Kras Pavletičevo obširno in silno nika, ki je zadnje čase naravnost razkošno redko njivico) s kamenjem na pretek zanimivo raziskavo o tej sežanski znani opremljen in tudi sicer poln zanimivih in vsenaokrog. No, ta družina se je na vseh familiji. V duhu latinskega rekla bi lahko koristnih novic. Med drugim zelo rada listinah in tudi ustno predstavljala svetu vzdihnili: O časi! O običaji!, ki niso nikoli berem misli, zapise, spomine in podobno kot Scaramangà, z naglašenim zadnjim na strani bolj revnih in siromakov, saj ne- o Krasu nasploh in posebej o Sežani sko- Iz naših krajev zlogom, v očitno poitalijančeni obliki, kar nehno gravitirajo k bolj pomembnim in zi čas in med prebiranjem Kasteličevega ni nič nenavadnega niti dandanes na Pri- vplivnim osebam s polnimi mošnjički. A zapisa v aprilski številki sem opazila in pi- morskem, kaj šele v nekdanjih časih, spr- na žalost ti časi in običaji še vedno trajajo. sca nato ustno opozorila, da piše priimek 13 Scaramangajev brez nujnega naglasa italjanski začetni Sca (=ska) postal po kra- bahamo z njim. Zadnji vrtnar pa je bil na zadnjem zlogu, če ga hoče pravilno ško Ška, pač pa bi rekel, da so se Scara- enako prizadeven, delaven in priljubljen izgovarjati in sklanjati. Brez naglasa bi ga mangajevi odselil iz Grčije, najprej v Trst Franc Vrtovec, o njem bi znal veliko po- morali samodejno naglaševati na predza- in si nato sezidali v Sežani, to je na deželi, vedati njegov vnuk in soimenjak, športni dnjem, kar se je pravzaprav pripetilo nič kraljevski ... vikend. Zadnji Scaramangà – časnikar Franc Vrtovec, saj je bil njegov manj kot Ludwigu Hartingerju, najbolj- to je donator – je bil poročen s Slovenko nono tudi po vojni do upokojitve uprav- šemu avstrijskemu poznavalcu Srečka in njun bolni sin edinec je živel pretežno nik vsaj dela bivše Scaramangajeve imo- Kosovela, ki je tudi njegov raziskovalec in v Sežani tja do prerane smrti (za jetiko vine. Šikalo bi se pravzaprav, da bi Kraški prevajalec pa zato kar stalni gost v Slove- menda). Scaramangajevi so imeli že od obzornik s širšim člankom Sežancem niji, v pred leti izdanem pesniškem dnev- vsega začetka stalnega vrtnarja, ki je živel obudil iz pozabe tudi tega več kot zaslu- niku Ostrina bilk, ki je prav obsut s Sreč- z družino v stavbi nad hlevi in kolarnico, žnega sorojaka. Prav tako redno skozi vse kovimi verzi in citati (Mladinska knjiga, kjer so zdaj muzej in mrliške vežice s se- leto je vilo upravljala ženska, ki so ji pravili Ljubljana 2006), saj na strani 61 beremo: cirnico, ta je najemal za obdelavo in nego guvernanta in ona je enako po potrebi vrta – po potrebi pač – tudi po pet in še zaposlovala sežanska dekleta za sobari- v Skaramangovem zalivčku tišine več pomagačev med Sežanci. Predzadnji ce, kuhinjske pomočnice, perice itd. Dalo bambusnih senc ... vrtnar je bil Škamperle iz okolice Trsta, bi se povedati še marsikaj, a že tako sem pravzaprav so tudi njega poitalijančili bila za več kot pol strani predolga, zato Priimek sem podčrtala jaz – in to pogre- (Scamperle), njegova hčerka je bila moja bom končala z dobronamernim nasve- ško je zagrešil samo zato, ker so uradniki, sošolka v osnovni šoli, večkrat v prostem tom vsem: Scaramangà – z obveznim ki so se naselili v Sežano po drugi svetovni času, ko ni bila ona pri meni, sem bila jaz naglasom na zadnjem samoglasniku, vojni, večkrat pozabili na naglas na koncu pri njih, drugače rečeno, prav pogosto sklanjano pa temu primerno. ali pa ga opuščali in začeli brati in sklanja- tudi v veliko večjem in vzorno vzdrževa- ti hočeš nočeš narobe, za nas naravnost nem vrtu. Takrat bi ga zares kazalo razka- jolka milič hreščeče, noben Sežanec izpred druge zovati kot deveto čudo! Dandanes ne bi svetovne vojne, ki so Scaramangajeve zaslužil niti naziva malo čudo, tako smo poznali, ne bi tako govoril, kvečjemu bi ga oklestili in zmaličili, pa naj se še tako Ladja je čakala, bukve pa ni in ni bilo Voz Razvojnega društva Merišče iz Merč prikazuje prevoz zelo velike in težke bu- kve, ki se je resnično dogajal tik pred 2. svetovno vojno. Bogat in premožen gospod je dal v Lozi pri Senožečah posekati ogromno bukev in jo želel celo, v enem kosu, pripeljati na ladjo v Trst. Za prevoz bukve je ponudil za tiste čase vrtoglavih 2500 lir. Koliko de- narja je to bilo, pove podatek, da si takrat za 500 lir kupil najlepšega vola na sejmu. Novica o lepem zaslužku se je hitro širila in prišla na uho tudi noni Marički, vražji in neustrašni ženički iz Žirij. Takoj se je odpra- vila v Lozo nad Senožečami, si podrobno ogledala teren in samo bukev. Po ogledu se je odpravila v Senožeče, kjer so ji pove- dali, da so že trije furmani v Lozi polomili vozove in bukev pustili tam. Senožeški kmetje in veljaki so se ji iz srca nasmejali, ko je odločno dejala: »To bukev bom od- čam. V Lozi so uspeli naložiti bukev na voz kako jim je to uspelo, saj so v tržaški luki peljala v Trst z našimi volmi.« Velik zaslužek in se počasi odpeljali proti Senožečam. na ta prevoz čakali nekaj mesecev. Kam je je bil preveč mikaven, da bi ga kar tako Novica se je hitro razširila in ob cesti so bukev odplula in za kakšen namen je bila pustila. Iz Senožeč se je peš odpravila k se zbirali radovedni domačini in se čudi- uporabljena, pa nam žal ni uspelo izvede- Bezkovim v Divačo. Tu je imel takrat svo- li, kako je to uspelo krhki Kraševki, ko pa ti. Povedali pa so nam, da je presrečni la- jo kovačnico in delavnico za izdelavo voz so si ob tej bukvi polomili zobe najboljši stnik široko odprl svoj mošnjiček in Marički eden takrat najboljših kovačev. Predstavila furmani. Pod večer so se pripeljali v Diva- za prevoz obljubljenih 2500 lir še odebelil. mu je vse podrobnosti o bukvi in prevozu čo, pri Škrateljnovih prenočili in se zgodaj Po Senožečah, Divači in Krasu pa so na ra- in ga vprašala: »Zanima me samo, če bo zjutraj odpeljali v Sežano in naprej proti čun te bukve še nekaj let zbijali šale, kako naš voz vzdržal ta prevoz.« Kovač, ki je voz Trstu. Ko so pripeljali na Opčine in prevo- je Marička ugnala najboljše furmane. zelo dobro poznal, saj ga je sam izdelal, zili strmi klanec na Obelisku, je bilo jasno, Danes vam tudi mi skušamo prikazati ta ji je odgovoril, da tako močnega voza ni da je najhujše za njimi. Novica o prevozu prevoz v izvirni obliki s hčerko none Ma- daleč naokoli in ji trdno zagotovil, da bo je hitro prišla v Trst in v znak veselja in pri- ričke, gospo Slavko, med nami.

Iz naših krajev vzdržal prevoz v Trst. Naslednji dan sta z znanja so ladje v pristanišču z zvoki siren možem Johanom pripravila vse potrebno, pozdravile voz. Srečno so se pripeljali v Besedilo: RD MERIŠČE MERČE zapregla dva para volov, kraških sivcev, in Trst, kjer jih je pričakala ogromna množica (David Žiberna) 14 se z nekaj prijatelji odpeljala proti Senože- ljudi z gromkim aplavzom in začudenjem, Slike: Lojze Kocjan Aborigini in Uluru na fotografijah Franca Anderliča S fotografsko razstavo z motivi s po- tovanja po Avstraliji se v Kosovelovem domu v Sežani predstavlja domači fo- tograf Franc Anderlič. V galeriji digitalne umetnosti Črni kot v Kosovelovem domu v Sežani se od začet- ka poletja do 21. avgusta z blizu 200 mo- tivi s potovanja po Avstraliji predstavlja domači fotograf Franc Anderlič, sicer član Fotokluba Žarek Sežana in Fotokluba Nova Gorica. Na potovanju po Avstraliji, ki ga je opravil od konca novembra lani do konca januarja letos, je s fotografsko kamero zabeležil veliko število motivov. Tokrat jih je za občinstvo razdelil v štiri tematske sklope. Avtor se predstavlja z motivi prečudovitega razgleda z nebotič- nika na Melbourne, južne obale Avstrali- je, gorovja Mont Beauty in Uluru ali Alice Spring z motivi Aboriginov in neokrnjene narave. z izrazno fotografijo, posebej všeč so mu Uluru, ki se nahaja skoraj natanko v ge- Franc Anderlič se je rodil 1940. leta narava, portreti in motivi iz vsakodnev- ografskem središču Avstralije, je največji v Gorici, nižjo gimnazijo je obiskoval v nega življenja. Že pred mnogimi leti si je skalni monolit na svetu. Dviguje se 318 Tomaju in že z enajstimi leti je obisko- pridobil naziv fotografa prvega razreda metrov nad okolico, v širino meri 2, v dol- val fotografski krožek pri prof. Zadniku. Fotografske zveze Slovenije. Udeleževal žino pa 3,6 kilometra. Zgrajen je iz rdeč- S fotografijo se je podrobneje seznanil se je številnih fotografskih razstav in na- kastega peščenjaka in je ena glavnih na- tudi na srednji tehnični šoli v Ljubljani in tečajev doma in v tujini, največkrat pa je ravnih znamenitosti celine. Znan je zaradi nadaljeval tudi, ko se je zaposlil v Iskri v razstavljal v vojašnici na Ajševici in v Vi- svoje nenavadne velikosti in lege pa tudi Sežani. Bil je član Fotokluba tovarne Iskra pavi, kjer je bil zaposlen kot častnik Slo- zaradi navideznega spreminjanja barve. in sežanskega Fotokluba Janez Puhar, ki venske vojske. Za svoje delo je prejel več Skozi dan se njegova barva spreminja,« se je kasneje preimenoval v Fotoklub Ža- nagrad in priznanj. pravi Anderlič. rek. Je aktivni član sežanskega fotokluba »Pogled na sveto goro Uluru ali Ayers Žarek in novogoriškega fotokluba. Ker Rock, ki je največji osamelec na svetu, Besedilo: Olga Knez živi v Ravnah nad Črničami, je bolj akti- znan že iz kamene dobe, ko so v Avstra- Slika: Franc Anderlič ven v novogoriškem prostoru. Ukvarja se lijo pripluli Aborigini, je nadvse čudovit. Barkovljanka na fotografijah Miloša Zidariča ter na filmu o Mitji in Janku Kosmini Prostori Kosovelove knjižnice v Sežani čanje, posvečeno morju in Barkovljanki. je minilo, odkar se vključujem v sloven- so bili na šestem srečanju ob fotografiji, ki Na začetku so o morju in jadranju kot ski jadralni klub. Moj največji dosežek je ga je 9. junija – ob domnevnem rojstnem načinu življenja spregovorili oče in sin osvojeno 8. mesto na poletnih olimpijskih dnevu Primoža Trubarja – organizirala Janko in Mitja Kosmina, oba olimpijca, ter igrah v Rimu leta 1960, kar je več kot 40 knjižnica v sodelovanju z domačim Foto- navtični arhitekt in projektant famozne let veljalo za najboljši rezultat v tedanji Ju- klubom Žarek in Višjo strokovno šolo za jadrnice Maxi Jene Andrej Justin, ki so v goslaviji,« je poudaril uspešen dolgoletni oblikovanje materialov in fotografijo, pre- pogovoru s športno novinarko Jolando gospodarstvenik (bivši direktor Istraben- tesni za številne obiskovalce in ljubitelje Bertole orisali prve začetke slovenskega za) in jadralec Janko Kosmina, rojen 1935. morja, med katerimi je bilo še zlasti veliko jadralstva kot tudi uspehe na tem podro- leta v Šempolaju. Že v otroštvu se je za ja- Kultura Slovencev iz Italije. Z zgoniškim županom čju, na katere so Slovenci nadvse ponosni. dranje navdušil tudi njegov sin Mitja, zna- Mirkom Sardočem in kapitanom Brunom »Po vojni sem se preselil v Koper, kjer sem ni slovenski jadralec, ki je na olimpijskih Lisjakom Volpijem iz Križa so prišli na sre- leta 1951 opravil jadralni tečaj. Že 60 let igrah v Barceloni leta 1992 osvojil 12. me- 15 sto. Mitja, ki je tudi štirikratni zmagovalec Barkovljanke, je prejemnik pečata in nazi- va občana Trsta in tržaške občine, ki mu ga je podelil tržaški župan Roberto Dipi- azza. Po tem, ko se je preizkusil in zmagal v vseh olimpijskih disciplinah, povezanih z jadranjem, se je po letu 1992 preizkušal še v profesionalnem jadranju ter pristal na 21. mestu svetovne jadralne lestvi- ce. Uspešno zgodbo je nadaljeval leta 2001, ko sta s projektantom Andrejem Justinom začela načrtovati novo veliko jadrnico Maxi Jeno. Kosmina je z njo že naslednje leto tekmoval na Barkovljanki, kar sedemkrat pristal na drugem mestu in se 2009. leta veselil zmage. V Sežani je predstavil tudi priprave na tekme in vsakodnevne treninge ter vrline špor- tnika. Člane posadke izbira po znanju, pripadnosti in prilagodljivosti, ekipa pa mora biti usklajena in motivirana. Naj- centimetrov in ima 36-metrski jambor. Jene so predvajali tudi dva kratka filma. več časa so se govorniki namenili pro- Izdelali so jo v osmih mesecih in ob tem Marko Civardi, predsednik Fotokrožka jektu izdelave Maxi Jene, ki meri 23,99 opravili 7 tisoč ur dela. O uspehih Maxi Trst 80, tudi sam povezan z morjem in uspešen podvodni fotograf in snemalec, pa je predstavil fotografa Miloša Zidariča iz Saleža, ki je vzljubil fotografijo od svoje- ga očeta, ki je v predvojnih letih do 50 let prejšnjega stoletja vodil fotografski atelje v Komnu. Skrivnosti fotografije in igro sve- tlobe in sence je Zidarič predstavil tudi na razstavi v Sežani, ki je posvečena prav Barkovljanki z bogatimi motivi jadrnic v Tržaškem zalivu. Na njegovih fotografijah zlasti izstopajo sončni jesenski dnevi, kaj- ti Barkovljanka se odvija drugo nedeljo v oktobru. Zidarič se je z motivi Barkovljan- ke predstavil v Prečniku, Portorožu, Čate- žu in Termah Zreče, v kratkem pa bomo lahko njegove motive videli tudi v Trstu. Razstava njegovih fotografij je bila v Se- žani na ogled do konca junija.

Besedilo in sliki: Olga Knez Festival Poletje pr' Slamčevih 2011 Na kraškem borjaču Mladinskega ho- letje pr’ Slamčevih potekajo različne ak- Krasa ter spoznavanju različnih kultur na- tela Pliskovica je letošnje poletje spet tivnosti, ki stremijo k oživljanju kot tudi šega planeta. živahno. V sklopu petega festivala Po- ohranjanju naravne in kulturne dediščine V juniju in juliju smo na delavnici Ba- chovih cvetnih esenc z Evo Humar Faga- nel spoznali bogastvo kraške narave ter izvedeli vse o rastlinah, s katerimi lahko pripravimo različne cvetne esence, ki zdravijo človekova negativna stanja. Preizkusili smo se v ročnih spretnostih pletenja košar, ki jih zna danes izdelati le še malokdo, Dario Cortese nas je pope- ljal po kraški gmajni spoznavat in nabirat »divjo hrano«, iz katere smo si pripravili odlično »divje« kosilo. Mesec julij je pravi čas za žetev sivke, zato smo z ljubitelji te žlahtne dišavnice poželi naš skromen nasad, pletli dišeče butarice Kultura ter z destilacijo pridobili sivkino eterično olje, ki nas bo še dolgo v zimo spominjalo 16 na poletno idilo našega dvorišča. Letošnjemu mednarodnemu letu goz- dov smo posvetili kar dva dogodka. Na lesarsko-kiparskem kampu smo z Du- šanom Gerlico podrobneje spoznali les bora in iz njega izdelali lesene skulpture. Z najmlajšimi pa vsak torek, vse do konca avgusta, skozi igro, ustvarjanje in rekrea- cijo spoznavamo raznolikost gozdov, nji- hov pomen ter odkrivamo različne eko- sisteme in ostale zanimivosti, vključno z mitološkimi bitji, ki jih skriva gozd. Prav posebno doživetje na našem dvorišču pa so zagotovo skrbno izbrani etno koncerti. V juliju smo lahko prisluh- nili Swargi, Pelli in skupinama Mahtab in Ragle, ki so nas popeljale od jazza, preko starih slovenskih in makedonskih ljudskih pesmi pa vse do zahodnoafriških ritmov. Z vaškim mojstrom kamnoseštva Jerne- jem Bortolatom smo se v tridnevni delav- nici seznanili z arhitekturo Krasa, zgodo- - 20. 8. na koncertu skupine Sedef, ko Knjižnici pod orehom ter se v senci mo- vino kamnoseštva, nahajališči in vrstami bomo lahko prisluhnili glasbeni tradici- gočnega oreha predate brezskrbnemu kraškega kamna, namenu in uporabi le- ji sevdalink z vpletanjem jazza, klasike, poletnemu branju. tega ter si ob tem izdelali lasten kamniti flamenka in sodobne glasbe; Program smo izpeljali s pomočjo Zadru- izdelek. - od 26. do 28. 8. na Plesnem vikendu za žne kraške banke, Banke Koper, podjetja Do zaključka Poletja pr’ Slamčevih, ki bo otroke in mladostnike ter Elter in Radia 1, ki so podprli letošnji festi- 3. 9. z nočnim pohodom na Volnik, pa se - 27. 8. na Kuharski delavnici, na kateri val, zato se jim ob tej priložnosti iskreno nam lahko pridružite še: bomo kuhali kraško kosilo. zahvaljujemo. - od 19. do 21. 8. na likovni koloniji za Vse do konca avgusta si pri nas lahko otroke in mladostnike Po poteh Lojze- ogledate tudi razstavo ilustracij Danijela Besedilo: Laura Lozej ta Spacala; Demšarja ali pa se za trenutek ustavite v Sliki: arhiv Mladinskega hotela Pliskovica in David Verlič Milan Šelj navdušili številne obiskovalce s pesmimi iz zbirk Darilo in Kristali soli Številni ljubitelji Krasa, še posebej poe- Dolgoletna mezzosopranistka ljubljanske Milan Šelj je po končani gimnaziji v Aj- zije, so z velikim zanimanjem prisluhnili opere Zdenka Gorenc pa je večer polep- dovščini v Ljubljani diplomiral iz primer- in namenili obilen aplavz pesniku, preva- šala z ljudskimi pesmimi. Literarni večer jalne književnosti in sociologije. Njegov jalcu, publicistu, sociologu in kolumnistu se je odvijal v nedeljo, 24. julija, pri Nives samostojni prvenec je pesniška zbirka Milanu Šelju, ki je lani dopolnil 50 let in je in Davorinu Jagodiču na turistični kme- Darilo, ki je izšla leta 2006, lani pa je iz- otroštvo in mladostna leta preživel v Bu- tiji Oru v Avberju. Predstavitev pesniških šla njegova zbirka pesmi Kristali soli. Obe danjah pri Vipavi. Pogovor, ki ga je z njim zbirk in druženje je bilo sicer napoveda- zbirki sta izšli pri istem založniku, založbi vodila ravnateljica sežanske Kosovelove no na borjaču turistične kmetije, ampak Škuc. Šelj je pred leti že bil gost sežanske knjižnice Nadja Mislej Božič, je bil posve- se je zaradi slabega vremena odvijalo knjižnice v sklopu literarnega večera ude- čen dvema njegovima pesniškima zbir- v največjem gostinskem prostoru, ki so ležencev mednarodne prevajalske delav- kama Darilo (2006) in Kristali soli (2010), ki ga do zadnjega kotička napolnili številni nice, ki se je odvijala v Danah pri Sežani. sta izšli v zbirki Lambda pri založbi Škuc. obiskovalci. Tokratni literarni večer pa je nastal v so- delovanju s Krajevno skupnostjo Avber in sodi v sklop programa Zaznamovan sem – berem več, ki ga ob sežanski občini in knjižnici sofinancira tudi Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije. Za kraj bivanja, življenja in dela si je pesnik izbral dve skrajnosti. Na eni stra- ni velemestni London v polnem gibanju, raznolikosti množic in kultur, o čemer je dejal: »Pred 25 leti sem začel delati v tu- rizmu in sem leta 1992 šel s trebuhom za kruhom. Že od nekdaj sem si želel v svet, da si razširim obzorja, spoznam nove lju- di in navade. Kje je moj dom? Včasih je treba oditi v svet, da se zaveš, kaj je dom, Kultura kaj te veže nanj in kaj ti dom daje. Z leti spoznaš, da niso prostori tisto, kar potre- 17 buješ. Sam namreč potrebujem ljudi in zgodbe, ki se dotaknejo slehernega člo- Kristali soli, ki zajema krajše pesmi, štirivr- hrepenim po njih. Dom je to, kar si sami veka. V tem tudi vidim smisel literature, stičnice, haikuje, kot tudi nekaj še neobja- ustvarimo skupaj z ljudmi. Veliko ljudi se da se pesem dotakne srca. Da pišeš prave vljenih pesmi. V zbirki uvodoma napove- v velikih mestih, kakršen je London, po- pesmi za prave ljudi v pravih situacijah,« duje vsebino zbirke – pesnikovo videnje čuti popolne tujce in osamljene, kot sem je še med drugim dejal Šelj. Njegove pe- sveta in njegovo usodo v njem. Glasi se: se sam počutil na začetku, dokler nisem smi s tematiko o Londonu ali Krasu in še »Kristal soli na goli koži tako/dolgo skeli, vzpostavil stikov in prijateljstva z ljudmi. neobjavljene pesmi so se prav gotovo dokler se ne stopi;/potem krvavi v odprto Potrebno pa je bilo veliko časa, da sem dotaknile srca vseh slušateljev njegovega rano.« jim postal prijatelj, potem pa so Angleži literarnega večera, ki so ga načrtovali že Piše tudi otroške pesmi, pesmi o Kosm- zvesti in dobri prijatelji.« Na drugi strani pred tremi leti, a se je zaradi pesnikove ticah, kjer si ureja svoj domek v Avberju. je tu Avber, kjer si je leta 2006 začel ure- velike zasedenosti zgodil šele sedaj. Zbrane je povabil, da se mu pridružijo jati kraško hišico in svoj drugi dom, kjer Pesniški prvenec Darilo, ki je razdeljen v tudi na predstavitvi njegovih še neobja- ga spremlja tišina, odmik, stik s samim več sklopov, kot tudi njegovo drugo pe- vljenih otroških pesmi. Literarni večer seboj in posameznikom. »Več mi pomeni sniško zbirko Kristali soli, so obiskovalci se je zaključil ob druženju ob kozarčku osebni stik s človekom kot pa elektronska sprejeli kot sporočila ljubezni. Še posebej odličnega terana, medtem ko se je Misle- pošta, pisanje sporočil po telefonu, skajp se jih je dotaknila pesem Nadstropje B 4 jeva obema gostoma zahvalila z rožami ipd. Ko sem na Krasu, nimam časa za pi- iz sklopa družinskih portretov, v kateri je in skromnim knjižnim darilom. sanje poezije, ker moram toliko stvari po- izrisal podobo očeta. V več pesmih je iz- storiti okoli hiše. A pesem pride za mano postavil prav ljubezen do očeta, tudi na Besedilo in slika: Olga Knez in jo prelijem na papir. Tako nastajajo že smrtni postelji. Šelj je prebral tudi nekaj nove pesmi. Mene pa so vedno zanimale pesmi in svoje druge pesniške zbirke Orient na Krasu priča glamurozni plesni predstavi, ki je V predstavi je bilo prikazanih le nekaj zadovoljila še tako zahtevnega gledal- stilov oziroma zvrsti, kot so saidi, ples z ca. O tem sem se pogovarjala z mento- isis krili, ples s tančico, hip hop mix, kha- rico, pobudnico, umetniško vodjo ter leegy, ples z meči – katane … glavno koreografinjo predstave Mileno - Gledalce ste pripravili, da vam »jedo Čelhar - Maiso. iz roke«. Kako vam to uspe? Hvala. Ljubezen in strast do plesa, izku- - Orient na Krasu – od kod? Zakaj? S šnje ter trening, trening in trening … kakšnim namenom? - Kot priznana in uspešna plesalka na- Pojavila se je želja po tem, da svoje zna- stopate na raznih tujih odrih. Kakšen je nje in izkušnje delim z ostalimi, najsibo z občutek, ko nastopate doma, na doma- učenkami in v končni fazi tudi z občin- čem odru pred domačim občinstvom? stvom. Naš skupen cilj je bil približati in Naj ponovim, kar sem povedala na pri- spoznati ta čudovit svet Orienta in mi- reditvi sami: Najlepše in hkrati najtežje je slim, da je bil naš cilj uresničen. nastopati doma, pred domačim občin- - Predstavile ste različne plesne stile stvom. Bil je poseben čar z odra videti iz različnih držav in pokrajin … Od kod same znane obraze, ki jih srečujem na uli- vam to znanje? ci, pošti … Rada bi se zahvalila vsem za ču- V Kosovelovem domu se je v začetku Pred leti sem v Avstriji končala študij za dovit aplavz med prireditvijo. Večina mo- junija odvijala orientalska plesna pred- učiteljico orientalskih plesov, lani pa sem jih učenk je prvič stala na odru in bogat stava, v kateri je nastopilo več kot pet- na Dunaju uspešno zaključila študij odr- aplavz občinstva je vsekakor prispeval k deset plesalk različnih starosti. Bili smo skega dela, prireditev, koregrafije … temu, da je izginil še zadnji kanček treme. Kultura

18 - Zadnjo točko v predstavi ste zaple- sni kolega. veselja in prostega časa. Tradicionalno – sali z znanim slovenskim ekstradnikom - Boste Orient na Krasu popeljali tudi na mogoče. Geno Zanelijem. Vajine fotografije so se tuje odre? Lahko pričakujemo prihodnje - Za konec še zadnje vprašanje. Kje vas pojavile na naslovnicah mnogih znanih leto novo orientalsko plesno predstavo? lahko dobimo? Kje poučujete oriental- slovenskih revij in časopisov. Kako bi Mogoče tradicionalno, vsako leto? ske plese? označila vajin odnos? Nekaj ponudb sem dobila v sosednji V Sežani poučujem orientalske plese v (smeh) To vprašanje sem pričakovala. Italiji, vsekakor se moram pogovoriti z prostorih Obrtne zbornice Sežana. Ne morem ga označiti zgolj za plesne- dekleti. Nekatere med njimi so študentke, ga, ker kadar z nekom prebiješ ure in ure mamice, nekatere celo babice. To je vse- Besedilo: Marjana Klanc treninga, postane več kot to. Recimo ple- kakor skupen projekt, ki terja ogromno Sliki: Robert Tudjina Predstavitev Kraškega tolmuna 2 V vaškem domu v Dolu pri Vogljah je bila prvo junijsko soboto predstavitev zbor- nika Kraški tolmun 2. Razvojno društvo Pliska iz Pliskovice je v sodelovanju s par- tnerskimi kraškimi društvi izdalo zbornik prispevkov o življenju na Krasu v prete- klosti, znamenitih Kraševcih ter kulturni in naravni dediščini kraških vasi. Eno od kar 18 sodelujočih društev pri izdaji Kraške- ga tolmuna 2 je tudi Razvojno združenje Repentabor, ki deluje na področju vasi Vo- glje, Dol pri Vogljah in Vrhovlje. Zametke prvih zamisli za izdajo zborni- ka in vlogo Razvojnega društva Pliska pri tem je orisala tehnična urednica Kraškega tolmuna Marija Turk. Nastajanje in vse- bino zbornika pa je predstavila glavna in odgovorna urednica Magdalena Svetina Nada Ravbar Morato, Magdalena Svetina Terčon, Marija Turk in Petra Škabar na predstavitvi Kraškega Terčon. Gostija predstavitve je bila Nada tolmuna 2 v Dolu pri Vogljah. Ravbar Morato, rojena v Dolu pri Vogljah, ki je v zbornik prispevala svoje dragocene pentabor, je prebrala Petra Škabar. la na harmoniko, v duetu pa sta nastopili spomine o mladosti med drugo svetovno V zborniku je poleg drugih tematsko Špela Simoneta na violino in Kristina Rav- vojno. Spregovorila je o svojih izkušnjah in krajevno zelo pisanih prispevkov tudi bar na flavto, obe iz Vrhovelj. med vojno, ko je komaj šestnajstletna po- predstavitev zgodovine repentabrske cer- Po predstavitvi se je večer nadaljeval s stala učiteljica v partizanski osnovni šoli. kve Marije Device Vnebovzete na Tabru prijetnim kramljanjem in snovanjem no- Odlomke iz prispevkov Nade Ravbar avtorja Antona Bedenčiča. vih idej za prihodnost. Morato in Sonje Krivec, ki se nanašata na Večer so z nastopi popestrile tri mlade vasi, kjer deluje Razvojno združenje Re- glasbenice. Ana Kovačič iz Vogelj je zaigra- Besedilo in slika: Sonja Krivec Prva nagrada na mednarodnem Ex-temporu Sečovlje V Sečovljah že 12. leto zapored poteka mednarodni slikarski Ex-tempore Sečo- vlje, katerega se je letos udeležilo rekor- dno število umetnikov – nad 200. Eden izmed njih je bil tudi Simon Kaste- lic (1977), akademski slikar iz Sežane, ki je za svojo sliko v akrilni tehniki (100 x 150 cm ) z naslovom Okus po morju prejel prvo nagrado. Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali Nives Marvin, Eugen Bor- kovsky in Štefan Turk je soglasno izbrala Kasteličevo upodobitev solin na podlagi slikarske inovativnosti, sodobnega pristo- pa in svežine podobe. Sicer pa to ni prvi tak dosežek mladega avtorja, prejel je namreč že več nagrad na

drugih mednarodnih ex-temporih v Slo- Kultura veniji in Italiji.

Besedilo in slika: Isabella Bučković Simon Kastelic, zmagovalec Ex-tempora Sečovlje 2011, pred sliko Okus po morju. 19 Fotoklub Žarek v Divači V avli Občine Divača se od junija s svo- line. Oba sta k fotoklubu pristopila med tjana pa se je posvetila ljudem in pred- jimi fotografijami predstavljata člana zadnjimi. vsem otroškim portretom. Fotokluba Žarek Sežana Tatjana Remih s Zvonko daje na svojih fotografijah Razstavi se odlično dopolnjujeta, saj Krasa, in Zvonko Malovec iz Vremske do- prednost naravi, pokrajini in živalim, Ta- oba razstavljalca nedvoumno dokazuje- ta, da imata prefinjen občutek za izrazno fotografijo. Avla Občine Divača je med fotogra- fi že priznana razstavna galerija, saj je v njej razstavljalo že veliko znanih sloven- skih fotografov in likovnikov. Za Zvonka in Tatjano pa je bila to prva fotografska razstava. Odprl jo je predsednik Foto- kluba Žarek Jadran Čeh, ki je poudaril predvsem to, da sta avtorja z prvo foto- grafsko razstavo dokazala, da imata ostro fotografsko oko in prefinjen občutek za lepoto. Obema je zaželel še veliko razstav in uspešno pot v svetu fotografije. V imenu občine Divača pa je razstavo odprla Suzana Škerlj.

Besedilo in slika: Maruša M. Maraž

Gostovanje Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor v slovenski Istri V petek, 24. junija 2011, se je Združeni mešani pevski zbor Repentabor na pova- bilo Kulturnega društva Korte nad Izolo udeležil prireditve Kresna noč – Solsticij. Nastop smo združili tudi s popoldanskim izletom, na katerem smo si ogledali ne- katere tamkajšnje znamenitosti, kot so: galerija – muzej Korte, cerkev sv. Antona Puščavnika s freskami iz leta 1939 in ku- stodija z glagolskim napisom iz leta 1468. Na kulturni prireditvi, na kateri so so- delovali tudi Ženski pevski zbor Korte in Otroški šolski zbor, je repentabrski zbor zapel sedem pesmi. Manjkala ni niti sve- čana posaditev lipe. Združeni MePz Repentabor je naslednji dan z nastopom v Vrhovljah (otvoritev obnovljenega vaškega jedra in prazno- vanje dneva državnosti) zaključil letošnjo gre Bojani Vidmar, ki je zbor uspešno pri- vabimo tudi nove pevce, da se nam pri- pevsko sezono. Le-ta je bila zelo razgiba- peljala do konca pevske sezone. družijo. na in polna sprememb, saj so zbor vodili Že jeseni čakajo zbor novi izzivi in se- Besedilo: Danilo Ravbar kar štirje zborovodje. Posebna zahvala veda nov zborovodja. Ob tej priložnosti Slika: Nataša Ravbar Mali cilji so že doseženi Za Območno izpostavo Javnega sklada namreč upokojil, se je pojavilo kar nekaj vanje društev v štirih kraških občinah, za- za kulturne dejavnosti v Sežani je bila ta težav, ki jih je bilo potrebno prebroditi v radi tega je bilo potrebno spremembe in pomlad še posebej cvetoča. Po nekaj le- želji, da se delovanje ne ustavi ter da se ideje predstaviti štirim županom in štirim tih truda se je preselila v lastne prostore kakovostna raven delovanja izpostave za- občinskim svetom ter društvom iz štirih

Kultura na Partizansko cesto 18 v Sežani. vihti še stopnico više. Z veliko dobre volje občin. Res je bila setev dolga, pa vendar, Ko je pred štirimi leti prišlo v OI JSKD in pozitivne energije sta se nova vodja če človek dobro seje, tudi dobro žanje. In Sežana do velikih sprememb, dolgoletni izpostave in predsednica sveta lotili pre- setev je rodila, ob dobri volji vseh vplete- 20 vodja izpostave Aleksander Peršolja se je skakovanja ovir. Izpostava pokriva delo- nih, dobro žetev. Poleg lastnih prostorov je območna glasbe, plesa, gledaliških skupin, folklore, me in prireditve, ki se rojevajo, večinoma izpostava uredila kar nekaj formalnih ob- likovne, literarne in drugih dejavnosti. realizirajo in razvijajo. Ker pa ni mogoče veznosti, navezala stike z vsemi društvi in Izpostava se zavzema za organizacijo vseh uresničiti takoj, se nekatere razvijajo občinami in predvsem uspela zaposliti vseh prireditev, za katere pride pobuda počasneje, bistvo pa je, da zagledajo luč vodjo enote za polni delovni čas. To je in zanimanje s strani društev ter lokalne sveta. posebej razveseljivo ob dejstvu, da števi- skupnosti. Posebej velik poudarek pa V življenju in delu cilji niso nekaj konč- lo društev še vedno narašča in izpostava daje strokovnemu delu in izobraževanju nega, statičnega, ampak se dopolnjujejo, že davno izpolnjuje pogoje za zaposlitev tako članov društev kakor tudi njihovih nadgrajujejo in spreminjajo, zato so veli- več kot enega človeka. strokovnih vodij. ki cilji še pred Območno izpostavo JSKD Kljub gospodarski krizi organizira izpo- Osnovni pogoji za delovanje izpostave Sežana. Majhni cilji, ki so doseženi, pa so stava z veliko strokovnosti in dobre vo- so tako vzpostavljeni, zato pričakujemo dobra popotnica velikim. lje zelo pester in zanimiv letni program njeno polno in plodno delovanje, za kar amaterskih društev na vseh področjih, od pa ni bojazni, saj so ideje za nove progra- Breda Filipovič

25. Premska srečanja V nedeljo, 26. junija 2011, sta Združe- nje književnikov Primorske, ki ima sedež v Sežani, in Območna izpostava JSKD Ilirska Bistrica na gradu Prem pripravila jubilejna, 25. premska srečanja. Zače- la so se ob 13. uri, ko je bil napovedan piknik literatov, a so ta del zaradi zelo skromnega odziva izpeljali kar v bližnji gostilni, kjer se med pogovorom niso mogli izogniti finančni in članski krizi organizacije. Kljub srebrnemu jubileju je namreč nekaj časa kazalo, da leto- šnjih srečanj, prav zaradi pomanjkanja denarja, niti ne bodo izpeljali, a sta za- dnji hip na pomoč priskočili Občina Ilirska Bistrica in Tiskarna Mljač Divača; slednja je omogočila tisk nagrajene pesniške zbirke. Ob denarnih težavah se, žal, ponavljajo tudi članske, saj letos Obiskovalce so navdušile pevke Kulturnega društva Kraški šopek Sežana. med obiskovalci srečanj skorajda ni bilo članov Združenja. Ob 17. uri se je pro- gram nadaljeval na dvorišču gradu, kjer so po uvodnem pozdravnem nagovoru predsednice ZKP Magdalene Svetina Terčon najprej predstavili novo dvoje- zično pesniško zbirko Maje Razboršek Istosrediščnost/Concentricità, za katero je pesnica dobila nagrado Prem 2010. Pogovor z avtorico in prevajalko pesmi v italijanščino Jolko Milič je, kot tudi preostalo dogajanje, vodila predsednica združenja. Jolka je o Majini poeziji med drugim povedala: »Ukvarja se z nešteti- mi življenjskimi pastmi, hrepenenja po moškem pa med njenimi verzi ne boste našli. Zagotovo ni tipično ženska pesni- ca, v svoje pesmi pa mojstrsko vpleta starinske besede.« Običajno je združe- nje vsako leto razglasilo tudi dobitnika Jolka Milič, Maja Razboršek in Magdalena Svetina Terčon (z leve) med predstavitvijo Majine pesniške zbirke. nagrade Prem za tekoče leto, žal pa le- tos zaradi denarnih težav niti niso obja- Aleksander Borenovič, Tomaž Mahkovic, skih oblačilih predstavile ljudske pesmi vili razpisa, saj izida knjige čez leto dni David Terčon, Zlatka Obed, Patricija Do- s Krasa. Ves čas prireditve so obiskovalci ne morejo zagotoviti, tako da zaenkrat dič, Marija Ferjančič, Jana Kolarič, Franc v grajski viteški dvorani lahko spremljali nagrade ne bodo podeljevali. Po iskrivi Gombač in Magdalena Svetina Terčon. predvajanje fotografij Davida Terčona iz predstavitvi pesniške zbirke s 34 pesmi- Srečanja so se sklenila z doživetim kon- zgodovine Premskih srečanj. certom pevk ljudskih pesmi Kulturne-

mi, med katero je Maja marsikaj izdala Kultura tudi o svojem družinskem življenju, se ga društva Kraški šopek Sežana, ki so Besedilo: Izak Štok je druženje nadaljevalo z odprtim bra- v grajski dvorani s freskami v izvirnih, Sliki: David Terčon njem literature, na katerem so nastopili tokrat lastnoročno izdelanih meščan- 21 Ob odhajajočem direktorju Gojcu Nič novega. Dogaja se ali se je zgodi- je dogajalo v najinem sodelovanju ali sou- mnostih nekega občinskega sveta (ali nekih lo, kar je bilo pričakovano. Nekdo prihaja, stvarjanju, bo povedal čas. Vsakdo zagovar- članov sveta) ostal zatohel priokus in vem, drugi odhaja, tretji, upam, ob sveči (vemo ja svoj ego. Morda, vem, da je pri vsakem še da bo vse to preslišal in, upam, tudi pozabil. kaj pomeni sveča) prešteva svoje trenutne večji. Naj bo. Tudi vem, da bo današnja prostorska, današnje dosegljivosti, ki ponavljajo praz- Gojmir Lešnjak je prišel in resno zastavil tehnična in organizacijska ponudba Koso- godovinsko (tudi trenutno) moč. delo. Delo, ki ga jaz ne bi mogel izpeljati, velovega doma velik izziv Krasa. Mu bo kos In to se je zgodilo tudi z direktorjem Koso- kaj šele razmišljati o tem, da je mogoče. In trenutno razmišljanje? Dvomim! velovega doma (dal mu je ime) Gojmirjem uspelo mu je. Poleg Velike še Pomladna in Gojc, hvala ti! Lešnjakom. Niti najmanj mi ne pade na um, Srednja dvorana. Zame utopija, zanj resnič- da bi ga branil, kje pa! nost. Je pač človek prijetne in uspešne igre Aleksander Peršolja, nekdanji vršilec Prišel je z vsemi priporočili takratnega žu- današnjega časa. dolžnosti direktorja Kulturnega centra pana. In tudi sam sem se ga razveselil. Kaj se Se poslavlja. Vem, da mu bo po vseh neu- Srečka Kosovela in programski vodja Filozofsko-sociološka srečanja v Kosovelovi knjižnici Sežana KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA vabi na 7. Ženske v zgodovini, braževanju in kulturi, brez omejitev glede filozofsko-sociološka srečanja z naslovom 8. Nastajanje Evrope in Evropejcev, starosti, poklica ali izobrazbe. Udeležba je Misliti več: predavanja ob literaturi in raču- 9. Verstva sveta – s poudarkom na Evropi in brezplačna. Vabljeni! Gre za projekt v sklo- nalniški projekciji ter pogovori z mag. filozo- islamu in pu Zaznamovan sem – berem več, ki so ga fije in sociologije kulture, Markom Ogrisom: 10. Jutrišnji svet in nova razmerja med civi- podprle Javna agencija RS za knjigo, Občina 1. Človekov značaj in vrline od antike preko lizacijami. Sežana in Kosovelova knjižnica. renesanse do sodobnosti, Predavanja bodo ob torkih, od 18.15 do Kosovelova knjižnica vabi tudi k branju 2. Od duše do duha, izbor stališč in mišljenja 19.45, od 6. septembra do 15. novembra knjig s seznama Primorci beremo slovenske posameznih filozofov naše zahodne zgo- 2011. avtorje. Navodila in seznam vsebuje zgiban- dovine do temeljnih vprašanj človekove Vsebina srečanj spodbuja radovednost ka, ki jo prejmete v Kosovelovi knjižnici in duše in duha itd., ljudi za različno kulturno in zgodovinsko de- njenih enotah v Divači, Komnu in na Kozini. 3. O ljubezni in strasteh, premene v ra- diščino posameznih delov sveta in prispeva V četrtek, 25. 8. 2011, ste ob 17. uri vabljeni zumevanju strasti, ljubezni in prijateljstva, k boljšemu razumevanju drugih kultur ter na odprtje fotografske razstave, ob 17.30 pa 4. Zgodovina lepote: pogled v preteklost sooča posameznika, da se spoprime z aktu- na odprtje etnološke razstave v Kosovelovi in stališča različnih kultur do tega, kar je alnimi izzivi sedanjega časa z razmislekom. knjižnici Sežana. Ob 19. uri se boste lahko v posameznem obdobju veljalo za lepo. Udeleženci boste prejeli seznam priporo- srečali z letošnjim Štrekljevim nagrajencem Pričevanja o tem so nam v prvi vrsti za- čljivega branja humanistike in družboslovja dr. Engelbertom Logarjem v Gradu Štanjel. pustili slikarji, kiparji, arhitekti, pesniki in domačih avtorjev in prevodov. Pred vsakim pisatelji, srečanjem bo gradivo razstavljeno v čitalnici Nadja Mislej Božič 5. Zvezde nad nami, od Zemlje do vesolja, in takoj po predavanju bo mogoča izposoja. 6. Ustvarjalna strast inovatorjev od rene- Predavanja so namenjena tako gospodar- sanse do sodobnosti, stvenikom kot zaposlenim v vzgoji, izo- Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci Sežana Univerza za tretje življenjsko obdobje Danilo Dolci Sežana je pripravila urnik izobraževanj in vabi k vpisu v študijske programe za šolsko leto 2011/2012. Vpisnice boste lahko izpolnjevali na stojnici Kosovelove knjižnice ob občinskem prazniku. Ponujamo vam začetni pro- gram slovenskega jezika in kulture, angleščino, italijanski jezik in kulturo, slovensko ljudsko izročilo skozi leto 1 in 2, likovno ustvarjalnost 1 in 2, restavratorstvo pohištva 1 in muzej Krasa: preteklost za prihodnost. Vabljeni! Urnik dejavnosti v šolskem letu 2011/2012 dan v tednu Z. št. ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota študijski program 1. Angleščina 1 - - 8.30-10.00 - - - 2. Italijanski jezik in kultura 1 8.30-10.00 - - - - - 3. Likovna ustvarjalnost 1 in 2 - - - 15.45-18.00 - Izjemoma na terenu. 4. Restavratorstvo pohištva 1 - - 14.00-17.45 - - - 5. Muzej Krasa: preteklost za prihodnost 17.00-18.30 - - - - Občasno na terenu. 6. Slovenski jezik in kultura 1 10.15-11.00 - 7. Slovensko ljudsko izročilo skozi leto 1 - 15.00-16.30 - - - Občasno na terenu. 8. Slovensko ljudsko izročilo skozi leto 2 - 16.45-18.15 - - - Občasno na terenu.

Kultura Študijski programi se izvajajo v študijski sobi Kosovelove knjižnice Sežana, po dogovoru s slušatelji in zahtevah programa izjemoma in občasno na terenu, program Restavratorstvo pohištva pa se odvija v privatni delavnici v Križu pri Sežani in izjemoma v Gabrjah. Izobraževanje se bo izvedlo ob udeležbi najmanj osem slušateljev. Prosim, da si čim prej zagotovite mesto v študijski skupini. 22 Informacije na http://www.sez.sik.si/new ali telefonski številki: 05 7310031. Strokovno predavanje o metodah kognitivne nevroznanosti Visokošolsko središče Sežana je gostilo ča, Kraševca, ki dela in raziskuje v Združe- davanju je opisal nekaj metod s področja priznanega strokovnjaka dr. Vojka Kavči- nih državah Amerike. V strokovnem pre- kognitivne nevroznanosti, s poudarkom na elektroencelografskih (EEG) in magne- tnoresonančnih (MR) metodah. Uporab- nost in učinkovitost teh metod je pod- krepil z rezultati svojega raziskovalnega področja, ki je usmerjeno predvsem na vidno zaznavo gibanja in prostorske na- vigacije pri odraslih, starostnikih in pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo. Dr. Vojko Kavčič je zaposlen na Inštitu- tu za gerontologijo pri Univerzi Wayne v Detroitu, Michigan, ZDA, kjer poleg zgodnje diagnostike Alzheimerjeve bo- lezni intenzivno raziskuje tudi zaznavno in spoznavno staranje. Dr. Kavčič redno obiskuje domovino, kjer tudi predava o temah svojega raziskovalnega področja.

Besedilo: Mateja Jankovič Slika: Simon Rebula Po petindvajsetih letih spet v Kragujevcu Sošolci in sošolke, rojeni leta 1972, ki smo obiskovali Osnovno šolo Srečka Kosovela, smo se v petek, 13. maja, v poznih večernih urah odpravili na pot v Kragujevac. Nekateri že rahlo zaspani, drugi polni energije od pričakovanja, da bomo spet videli prijatelje v daljni Srbiji, smo se veselo podali na pot. Namenili smo se namreč v Kragujevac, kjer smo bili pred 25 leti na obisku, ker je bila Osnovna šola Srečka Kosovela pobrate- na z Osnovno šolo Jovana Popovića v Kragujevcu. Na pot se nas je odpravilo deset bivših učencev OŠ Srečka Koso- vela – Zvezdana, Maja, Tina, Patricija, Biljana, Danjel, Branko, Boris, Kristijan in Robert. Opazovali smo enolično hrvaško pokra- jino in kljub zapletom, ki smo jih imeli na srbski meji, smo težave uspešno reši- li in se odpeljali prek mejnega prehoda proti Beogradu. Že zjutraj nas je priča- kal lep, jasen in dokaj topel sončen dan. naporni nočni vožnji smo se vsi vese- čakala vsa nasmejana in vesela je bila, Kljub temu, da je bila pot dolga 750 ki- lili obiska razredničarke Nade Marunić, da nas spet vidi. Prav vse nas je spozna- Izobraževanje lometrov, je kar hitro minila v prijetnem ki z družino živi v Srbiji v Smederevski la. Odšli smo k njej domov, kjer nas je kramljanju in obujanju spominov. Po Palanki. Razredničarka Nada nas je pri- pogostila, in ob prijetnem kramljanju 23 obujali spomine na osnovnošolske dni. vilnih fotografij in posnetkov. li bolj povezani. Obljubili smo si, da se Prihod v Kragujevac so zaznamovale V soboto smo imeli tudi skupno kosilo bomo med seboj več družili in ostali solze sreče in evforični občutki ob po- in večerjo z glasbo, ki je trajala dolgo v prijatelji. novnem snidenju s starimi znanci. Pa- noč . Omeniti velja še slovo, ki je bilo rahlo dali so številni objemi in poljubi. Zvez- Zanimivo je, da je vse potekalo mirno, grenko. Naši gostitelji so nam obljubi- dana in Kristijan sta odšla k družinam in brez izgredov in nasilja, s katerim so nas li, da nas kmalu obiščejo, mogoče že se odpeljala domov k gostiteljem, ostali strašili naši slovenski znanci. Za varnost letos. Vsi skupaj pa smo si obljubili, da pa smo odšli v Garni hotel Preradović. je bilo zelo dobro poskrbljeno, ljudje so se bomo še kdaj srečali in da bomo še Srbi so nasploh delovali zelo odprti se lahko nemoteno zabavali. naprej prijateljevali. in gostoljubni. Vso soboto smo hodili Kljub zelo kratkemu obisku smo se ne- Nekateri so med seboj razvili zelo moč- naokoli po mestu, spoznavali njego- kaj naučili o prelepi kulturi Srbije, njenih ne vezi, ki jih tudi usoda in čas ne bosta ve znamenitosti in si ogledali številne značilnostih ter njenih ljudeh. Ugotovili mogla pretrgati. Upamo, da bomo še kulturne posebnosti. Obiskali smo tudi smo, da so Srbi zelo odprti in prijazni. videli svoje srbske »brate« in »sestre« in Osnovno šolo Jovana Popovića, ki nas Večinoma so vsi »pobrateni« in tesno da bomo imeli Srbijo za vedno v svojih je gostila pred 25 leti. Ogledali smo si držijo skupaj. Zelo radi se zabavajo in srcih. Polni vtisov in občutkov smo se v lahko samo zunanjost stavbe, ker je bila pomagajo drug drugemu. V Sloveniji toplem nedeljskem popoldnevu odpe- šola zaprta. Leta 1987 je bilo v Kragujev- je to nekoliko drugače. Ljudje smo za- ljali nazaj proti Sloveniji. cu 15 osnovnih šol, sedaj jih je 25. prti in raje poskrbimo sami zase, kot pa Ogledali smo si Šumarice, ki so znane da bi se povezali v močnejšo skupnost. V imenu vseh udeležencev vtise zapi- po grozljivem poboju dijakov med dru- Tam so se nam zdeli vsi širokogrudni in sala Tina Furlan. go svetovno vojno, mesto Kragujevac, radodarni, medtem ko se pri nas, ljubih Slika: Zvezdana Skralovnik Vrčon seveda pa ne gre pozabiti ogleda Hiše Slovencih, pojavlja vse preveč skoposti cvetja v Beogradu. Svoje doživljanje in hinavščine. To smo začutili vsi sošolci, smo poskušali zabeležiti s pomočjo šte- saj smo med potjo in obiskom posta- Slovo sežanskih devetošolcev

V sredo, 15. junija, je 91 devetošolcev OŠ Srečka Kosovela Seža- šolo, kjer so posadili drevo generacije (darilo staršev šoli). Nada- na zaključilo osnovno šolo. Ta pomemben mejnik v njihovem ži- ljevanje je sledilo v matičnih učilnicah, kjer so prejeli zaključna vljenju je predstavljala letošnja valeta, ki se je pričela s kulturnim spričevala in se seveda poslovili od svojih razrednikov. Sledil je programom v Kosovelom domu Sežana, in sicer ob 17. uri. Pe- neuradni del valete z zakusko in prijetnim druženjem devetošol- ster nabor točk je prispeval h kakovostni predstavitvi valetantov, cev, staršev in učiteljev. njihovih znanj in sposobnosti. Kot veleva tradicija, je uvod v vale- Za organizacijo in izvedbo letošnje valete so poskrbeli: Sku- to predstavljal plesni mimohod, sledila pa je predstavitev različ- pnost učencev šole, odbor staršev devetošolcev, vodstvo šole nih plesov pod vodstvom plesne učiteljice Lidije Cerovac. Starše ter številni učitelji in mentorji. Posebna zahvala za pomoč pri iz- in učence je na začetku nagovorila tudi ravnateljica Jadranka vedbi valete pa gre še donatorjem. To so bili: Cvetličarna Vrtnica, Mihalič. V nadaljevanju programa so devetošolci predstavili svo- Katja Rebec, s. p., Fama, d. o. o., Vipava, Fructal, d. d., Ajdovščina, je oddelke ter se s pesmicami poslovili od svojih razrednikov. Gradbena, d. o. o., Sežana, Kavarna Klavdija, Komunalno stano- Program pa so popestrili tudi s pevskimi, instrumentalnimi in vanjsko podjetje, d. d., Sežana, Kosovelov dom Sežana, Kras, d. d., plesnimi točkami. Za posebno slovesen zaključek sta poskrbela Kukaj, d. o. o., Sežana, Mitol, tovarna lepil, d. d., Sežana, Ljubo dva šolska ansambla, ki ju sestavljajo pretežno letošnji valetanti. Sever, Mitja, d. o. o. – Center Mitja Sežana, Počkaj, d. o. o., Rodik, Manjkala pa ni niti pesem, s katero se je generacija 1996 poslovi- Prevozništvo Dušan Grmek, s. p., RM Štok, d. o. o., Povir, Salvia, d. o. o., la od osnovne šole. Na koncu prireditve sta dva najbolj uspešna Sežana, Steklarstvo Medin – Leković Dževdet, s. p., Trampuž devetošolca, Ajda Marjanovič in Jakob Jazbec, prejela nagradi transport, Andrej Trampuž, s. p. šole, ki sta ju na predlog učiteljskega zbora podelili ravnateljica Naj na koncu še zaželimo našim devetošolcem veliko sreče in in njena pomočnica Karmen Tavčar. V imenu vseh staršev se je uspehov v nadaljnjem šolanju in življenju nasploh. učiteljem za njihovo devetletno delo zahvalila tudi Magdalena Svetina Terčon. Besedilo: Danilo Ravbar Po kulturnem programu so učenci skupaj s starši odšli pred Slika: Zoran Pejić Izobraževanje / Naši mladi Izobraževanje

24 Počitnicam naproti

V četrtek, 23. 6. 2011, smo imeli v tomaj- ski dvorani šolarji podružnične šole To- maj skupaj z vrtcem zaključno prireditev. Poslovili smo se od letošnjega šolskega leta in obeležili dvajset let samostojno- sti naše države. Otroci iz vrtca so pokazali čarovnije Co- prnice Mice, šolarji pa delček tistega, kar

so v letošnjem šolskem letu počeli pri nastopu je vsak otrok dobil zgoščenko s krožkih in v podaljšanem bivanju. Bobek fotografijami letošnjega šolskega leta. je v lutkovni igrici popeljal svoje prijatelje Srečanje smo sklenili s pogostitvijo, na potovanje z barko. Vsi so peli in neka- gospa Andreja iz gostilne Tomaj je, tako teri tudi zaplesali. Tudi športa ni manjkalo. kot vsako leto, vsem otrokom postregla Naše gospodične so se predstavile z ročno s sladoledom. izdelanimi modnimi torbicami in nakitom, nato pa so se odpeljale z zlato ladjo in nje- Besedilo: učiteljice podružnične šole Tomaj nim kapitanom počitnicam naproti … Po Sliki: arhiv šole Osnovna šola Dutovlje Po slovenski Istri Konec maja so se nadarjeni učenci višjih razredov naše šole podali na raziskovalni tabor, ki je potekal v domu Breženka v Fi- esi in v obliki ekskurzije po slovenski Istri. Njihova prva postaja je bila na Socerbu. Nato so pot nadaljevali do Fiese. Prvi dan so spoznavali okolico ter raziskovali mor- ski in obmorski svet; pozno popoldne so si ogledali znamenitosti Pirana. Naslednji dan so se v Piranu vključili v dogajanja, ki so potekala v okviru Znan- stivala dogodivščin, ki ga je organizirala Hiša eksperimentov. Dogodek je bil na- menjen promociji naravoslovnih zna- nosti in učenja. Na različnih lokacijah so potekale delavnice in zvrstili so se znan-

stveni šovi, ki so učence še posebej nav- Naši mladi dušili. Vse se je odvijalo pod vodstvom strokovnjakov iz Hiše eksperimentov in skih urah so se učenci zapeljali do Seče, Njihov naslednji postanek je bil v Krkav- gostov iz Slovenije in tujine. V popoldan- kjer so si ogledali soline in vrt kaktusov. čah. Ogledali so si znano istrsko vasico in 25 popotovanje zaključili v Hrastovljah, kjer Glasba je univerzalni jezik, ki se lahko Počastili smo dan državnosti so si v cerkvi ogledali znamenite freske. dotakne vsakega in ga vsakdo razume V juniju so se na naši šoli zvrstili kar trije Glasba se pojavi v vsaki kulturi, zato jo kulturni dogodki. Najprej so se z valeto označujemo kot kulturni fenomen. Je člo- poslovili devetošolci, nato so se z lut- vekova potreba v vseh časih. Izraža njego- kovno igrico predstavili učenci prvega vo željo po oblikovanem zvočnem okolju, razreda in 22. junija smo počastili dan dr- zvočni komunikaciji in ustvarjalnosti. žavnosti. Prireditev je bila glasbeno obar- Na naši šoli želimo učencem sporočiti, vana. Učenci so recitirali, peli in zaplesali da je glasbeno ustvarjanje in poustvar- ter zaigrali na inštrumente. Obiskovalce janje oblika komunikacije med njimi in so presenetili z animiranim filmom, ki so domom, šolo, njihovimi sošolci, svetom ... ga učenci zadnje triade ustvarili pri izbir- Glasba nosi v sebi vrednote, ki pozitivno nih predmetih likovno snovanje in glas- vplivajo na občutenja, misli in delovanje, beni projekt. zato si na šoli že več let prizadevamo ohraniti zborovsko petje in vsako dru- go obliko glasbenega poustvarjanja. V treh zborih, od katerih sta dva otroška, tretji pa mladinski zbor, poje več kot sto otrok. Zbori so del vsake šolske priredi- tve, nemalokrat pa obogatijo kulturno dogajanje v sosednjih vaških skupnostih in v širši okolici. Vsako leto se z veseljem udeležijo revije otroških in mladinskih pevskih zborov in s svojim petjem vedno znova osvojijo srca poslušalcev.

Besedilo: učenci in učitelji OŠ Dutovlje Slike: arhiv šole Četrti Poletni športni kamp Andreja in Lejla Zaključil se je že 4. Poletni športni kamp Andreja in Lejla. 38 nadebudnih športni- kov se je v dveh julijskih terminih preiz- kušalo, urilo in merilo v najrazličnejših športnih aktivnostih. Atletika, gimnastika, igre z žogo, hokej, badminton, ultimate frizbi, ples, vodne štafete in spretnostni poligon so jim popestrili počitniški čas v športnem parku v Sežani. To pa še ni vse. Najbolj so jih navdušile aktivnosti na morju. Oba četrtka smo dan preživeli v Kopru, kjer sta jih prevzela vaterpolo in SUP. Kot pravi igralci vaterpola so si tudi naši nadobudneži nadeli tiste smešne kapice z naušniki ter borbeno zadevali gole med plavanjem v bazenu. Preizkusili so tudi ciljanje koša za vodno košarko, kar pa ni bila lahka naloga. Le redkim je uspelo žogo poslati v koš. Še nekaj centimetrov v višino, pa bo uspelo tudi ostalim. Kaj pa naj bi pomenilo SUP? Izvorno je to okrajšava za angleški izraz Stand Up Pad- paj z vaditeljico podali na »odprto« morje sabo in z otroki pomerili v štafetnih igrah dle. V slovenščino bi to prevedli kot »vesla- ter se preizkusili še v stoječem veslanju. Ni na teniških igriščih na Igriški ulici v Sežani. nje stoje«. Mi smo torej »supali« na poseb- bilo tako lahko obdržati ravnotežja. Kdor Otroci so ta dan na igrišče prišli peš preko

Naši mladi ni deski, ki spominja na desko za deskanje ni napel mišic in krepko zaveslal, je hitro hriba po posebni poti, na kateri so iskali na vodi. Na začetku smo se na veslanje na okusil slanost koprskega morja. zaklad. deski privajali v klečečem položaju ob po- Na zaključni dan so se nam pri športni Izkušnje (motorične, spoznavne in so- 26 molu, nato pa so se v starejši skupini sku- aktivnosti pridružili tudi starši ter se med cialne), ki jih otroci dobijo v Poletnem športnem kampu, so neprecenljive. Na motoričnem področju pridobijo bogato osnovo, ki jim bo služila pri ukvarjanju s športom vse življenje. Delo v skupini, tek- movalni duh in »fair play« niso pomemb- ni samo pri športu, ampak nas spremljajo na vsakem koraku. Prijateljske vezi, ki se stkejo med njimi, niso muha enodnev- nica. Starejši in bolj izkušeni mnogokrat pomagajo mlajšim, jih spodbujajo in branijo. Vse to in še več so zakladi, ki jih otroci vsak dan odkrivajo na Poletnem športnem kampu Andreja in Lejla. Zakla- di, ki jim ostanejo za vedno. Na poletnem športnem kampu so se dreja in Lejla se iskreno zahvaljuje Zavo- otroci imeli priložnost izraziti tudi z risa- du za šport, turizem in prosti čas Sežana njem oziroma s pisanjem. Izbrali smo ne- za vsakoletno pomoč in podporo. Leto- kaj izdelkov. šnji športni kamp so podprli tudi: Ekipa Poletnega športnega kampa An- • Unika Toy, • Meblo Jogi, »V športnem kampu mi je bilo najlepše prvi dan, ker so bile igre z žogo in igra s • Crem Caffe, frizbijem. Najmanj všeč so mi bile vodne igre. Všeč mi je bila hrana, ki smo jo jedli v • Atelje Brajdih, Sparu. Nekaj dni je bilo zelo vroče. Bilo je veliko smešnih dogodkov in veliko smo se • Mitol, nasmejali. Veliko novih stvari sem spoznal in naučil. Zelo mi je bilo všeč.« • Unifruit, Matija Šemrov • Pekarna Kukaj, • Picerija Spark, »V poletnem športnem kampu mi je • Picerija Zeppelin, bilo zelo lepo. Igre so bile zelo zabavne. • Slaščičarstvo Matjaž in Prvi dan mi je bila najbolj všeč odboj- • Okrepčevalnica Center. ka, vse naslednje dni pa skok v daljino, Prispevke in fotografije Poletnega špor- skok v višino, met žogice, badminton, tnega kampa si lahko ogledate na spletni frizbi, skok s trampolina na blazino in strani www.krasko.si. na moški bradlji, kjer smo delali stojo Naslednje poletje se začne z nami! in še vse ostalo. Zelo všeč pa mi je bilo, ko smo odšli v Koper. Tam smo igrali Besedilo: Lejla Ramirez vaterpolo in vodno košarko ter veslali Slike: Živa Cotič, Anja Školnik, Lejla Ramirez na supu. Cel teden je bil zelo zanimiv.« Lara Volk Sežanske baletke zaplesale na Tartinijevem trgu v Piranu Konec letošnjega šolskega leta si bo naj- starejša skupina baletk Baletnega društva Sežana zapomnila tudi po sproščenem na- stopu na 7. Festivalu plesa v Piranu, kjer se je plesalo od 23. do 26. junija. Sežanske ba- letke so pod mentorstvom Eugena Todorja na oder stopile drugi dan festivala, ko se je občinstvu predstavilo 15 plesnih skupin, in sicer iz Ljubljane, Maribora, Divače, Dom- žal, Pirana, Izole, Portoroža, Sežane, Seno- žeč, Škofje Loke in Škofljice. Obiskovalci so lahko uživali ob res raznovrstni plesni

ponudbi in se naužili ritmov afriškega ple- Matije Jahna Leave me living. sa, modernih orientalskih gibov, hip hopa, Splačalo se je vztrajati do konca, ko se je bo- show danca; na svoj račun so prišli tudi lju- gat plesni večer zaključil z atraktivnim plesno BALETNO DRUŠTVO SEŽANA bitelji jazza, irskega plesa, klasičnega in jazz akrobatskim show programom. Vztrajalo in VABI K VPISU NOVE baleta ter sodobnega in modernega plesa. vzdržalo je na srečo tudi nebo nad Piranom. ČLANICE IN ČLANE Naši mladi OD 1. DO 15. SEPTEMBRA 2011 Sežano so predstavljale »klasične« baletke V KOSOVELOVEM DOMU SEŽANA. Laura Križman, Nina Bonifacio, Tara Ukmar Besedilo in slika: Adrijana Suša Bonifacio TEL. 041 524 310 in Timeja Kariž. Zaplesale so na skladbo 27 Povirske mažoretke v Beogradu Beograd. Mesto nostalgije? Žuri na Donavi? Čevapčiči v lepinji? Za mažoretke Kulturnega društva Franc Žiberna Povir še več kot to. Od 24. do 26. junija 2011 je namreč v Beogradu potekalo VI. Mednarodno mažoretno tekmovanje Evropa grand prix. V različnih kategorijah so se pomerile mažoretke s Hrvaške, iz Srbije, Črne gore, Madžarske, Češke, Poljske, Bolgarije, Slovaške in Slovenije. Našo državo je zastopalo 23 povirskih mažoretk ter dve iz Pirana. Meseci intenzivnih vaj, priprav in pričakovanj so se izplačali. Dekleta so svoj program odlično izpeljala. V hudi konkurenci sta Eva Rebec in Katja Krstan pod mentor- stvom Nede Vičič v kategoriji duo baton seniors zasedli odlično 1. mesto. Koreografijo je zanje pripravila Živa Kovač. Po tekmovalnem delu, ko sta se pričakovanje in nestrpnost po- Mlajša skupina enajstih deklet, ki jih vodi Diana Skok, je tekmo- legla, je bilo dovolj časa za ogled Beograda. Z izredno požrtvo- vala v kategoriji baton cadets in zasedla 3. mesto. valnim in prijaznim domačinom Milanom in potrpežljivim šofer- Starejša skupina, ki jo sestavlja dvanajst deklet, vodi pa Maja jem Urošem, ki sta nas, popolnoma brezskrbne, vodila po mestu, Hlad, se je v kategoriji baton seniors uvrstila na 4. mesto. smo se povzpeli na Avalo in si z razglednega stolpa ogledali širšo Veliko občudujočih pogledov gledalcev pa tudi drugih tek- okolico. Dedinje in Hiša cvetja so predvsem v starejših zbudila movalk se je ustavilo na čudoviti zunanji podobi naših deklet. Z spomine na preteklost. Beograjska plaža Ada Ciganlija, po kateri novimi klobuki, majčkami in škornji so naredile poseben vtis. Bile so se pasle svinje, tržnica Buvljak ob ciganskem naselju, stadion so edina enako oblečena ekipa mažoretk. Crvene zvezde Marakana, trdnjava Kalemegdan, Knez Mihajlova Pa tudi njihovi spremljevalci, starši, bratje in sestre, ki smo se ulica, cerkev Svetega Save, vse to ima poseben čar in pridih Bal- prelevili v navijače, nismo bili od muh. Oblečeni v enake majice kana. Nepozabna bodo ostala tudi odlična srbska tradicionalna in opremljeni s številnimi slovenskimi zastavicami smo z glasnim kosila in večerje, pivo Jelen pri Katarini, podoknice ob dveh zju- navijanjem preglasili dvorano, po ulicah Beograda pa zbujali rado- traj, smeh in dobra volja. vednost in dobrohotne pripombe, češ, to so lahko samo Slovenci. Že ko je v četrtek zjutraj avtobus krenil iz Povirja, je bilo takoj jasno, da se nam obeta prijeten izlet v dobri družbi, in ko smo se v ponedeljkovih zgodnjih jutranjih urah vrnili domov, smo lahko samo potrdili, da lepše in uspešnejše ne bi moglo biti. Za vse to smo lahko hvaležni pridnim mažoretkam in njihovim mentori- cam ter Kulturnemu društvu Franc Žiberna Povir, ki ga vodi zelo prizadevna Nataša Sever Božeglav. Poskrbela je, da je bil izlet v Beograd odlično pripravljen. Zahvala gre tudi vsem donatorjem in sponzorjem, ki so udeležbo mažoretk na omenjenem tekmo- vanju finančno ali materialno podprli. Ti so: Občina Sežana, Za- vod za šport, turizem in prosti čas Sežana, Kamnoseštvo Tavčar, Leković Dževdet, RM Štok, Avtomehanika Hlad, Avtomehanika Dolgan, Kras, Pekarna Kukaj, Vinakras, Kraška klet Krstan in Sla- ščičarna Vesna. Besedilo: Gabrijela Rebec Škrinjar Sliki: Erika Mahnič Letovanje na Debelem Rtiču V petek, 8. 7. 2011, se je 19 mladih gasilcev in 5 mentorjev PGD Rtič, smo se ustavili v Kopru, kjer smo si v dveh skupinah ogledali Povir z avtobusom odpravilo na letovanje na Debeli Rtič. Vedeli vojaško ladjo Triglav, nato pa še v vojašnici v Ankaranu, kjer smo smo, da bo letos, kot vsako leto doslej, zelo lepo. Pridružila se nam občudovali vojaško potapljaško opremo. Po ogledu smo odšli pro- je še dramska skupina Kulturnega društva Franc Žiberna iz Povir- ti Debelemu Rtiču, kjer nas je čakalo kosilo, sledil je počitek in nato ja, katere člani smo tudi nekateri gasilci, ki je z nami preživela ves kopanje. Zvečer se je v amfiteatru na Debelem Rtiču predstavila dan. Že prvi dan je bil zelo zanimiv. Preden smo odšli na Debeli naša dramska skupina s predstavo Pikine dogodivščine. Tudi sobo- ta je bila zelo zanimiva, saj smo se po popoldanskem počitku z bar- čico odpravili v Koper na sladoled in ogled Centra eksperimentov. Sklenili smo, da bomo nekatere izmed eksperimentov, ki so nam jih v Centru pokazali, poskusili še sami doma. Z barčico smo se vr- nili na Debeli Rtič in se pred večerjo še enkrat ohladili v vodi. Vse dni letovanja smo vstajali ob 7. uri, šli smo na zajtrk in nato uživali v kopanju, ustvarjanju razglednic, igranju raznih družabnih iger, odbojki na mivki, igri luknje in ostalih igrah, preizkusili pa smo tudi trim stezo. V torek, 12. 7., se je naše gasilsko letovanje zaključilo, tako da že komaj čakamo na naslednji izlet z gasilci, saj se imamo

Naši mladi vedno zelo lepo, tudi zaradi prizadevnih mentorjev.

Besedilo: Sara Božeglav 28 Slika: Arhiv PGD Povir 28. avgust - praznik občine Sežana

Naši občini so dane številne prednosti, a največje so vedno skrite prav v ljudeh, ki v tej skupnosti prebivamo, jo ustvarjamo, oblikujemo ter razvijamo in usmerjamo v nove izzive. Naj bo praznik priložnost, da se tega še posebej zavedamo. Spoštovane občanke in občani, ob 28. avgustu – prazniku občine Sežana vam iskreno čestitamo z željo, da bi naše prednosti znali in zmogli s pridom oplemenititi.

Davorin Terčon, župan s sodelavci Praznična priloga Poskrbi zadobrobit vseh njenihotrok, smo veseli, danamprisluhnete, kadar Lepo sodelujemo in tako v teh kriznih Lepo sodelujemointakovteh kriznih moramo imetiposluh,dabouspešno zavse občankeinobčanezelo skrb krilom. In če ima kateri odotrok če teža imakateri In - krilom. dišču oziroma naravnost podnjenim prebivamo Zlastizamladirod tukaj. Sežana čestitamoSežana obobčinskem me in načrtujemo ter soustvarjamo me innačrtujemo prihodnost našega kraja ter ljudi, ki ter ljudi,ki našegakraja prihodnost časih s strpnostjo rešujemočasih sstrpnostjo proble ve, napomoč. mupriskoči Moramo krojil življenjevnašiobčinipriho krojil tudi tistih, ki neživijovsamemsre tudi tistih,ki tu. Dobra občina jekotdobra mati. priznati, dajevnašiobčiniobčutiti se obrnemo naobčinskestrukture.se obrnemo prazniku inželimo, dabiuživali na prazničnih prireditvah. Naša Vsem inobčanomčesti- občankam Občankam inobčanomobčine Občankam znujemo vsi, ki živimoindelamo znujemo vsi, ki vrata sovam vedno nastežaj pomena vzgojeinizobraževanja Naša občinapraznuje, torej pra- dnjih letih.Neprezrimo naših mladihobčanov. tamo obprazniku. Kosovelov domSežana odprta. odprta. Kolektiv OŠDutovljeKolektiv DUTOVLJE Osnovna šola Iskrene čestitke obletošnjemIskrene občinskemprazniku, 28.avgustu. Pridružite senamnaštevilnih slovesnostih inprireditvah! - - - Spoštovane občankeinobčani! želimo, da radoživo izgrajujemo vsem občanonom in občankam vsem občanonominobčankam Ob občinskemprazniku želimo Občankam in občanom občine Sežana obobčinskemprazniku čestitamo inobčanomobčineSežana Občankam z željo, močmiohranimo vsaj dasskupnimi naKrasu obstoječo raven Ob občinskemprazniku vam Otroci inzaposleniv Otroci Vrtcu skupni življenjski prostor. življenjski skupni zdravstvenega časom. alijocelo varstva izboljšamo, kriznim kljub Kolektiv Kosovelove knjižnice KosoveloveKolektiv knjižnice v Divači, Komnu innaKozini v Divači,Komnu prijetno praznovanje.prijetno

Sežana Sežana zenotami Sežana občanom želimo šenaprej veliko Spoštovane občankeinobčani! uspehov, dobrega sodelovanja Sežana. Staršem, učencemSežana. in kolektiv Območne razvojne kolektiv Območnerazvojne Ob občinskemprazniku vam Iskrene čestitke obletošnjemIskrene občinskem prazniku Občini in Brkinov iskreno čestita. iskreno in Brkinov tel. 057344 362,e-mail:[email protected] Kolektiv OŠ Srečka Kosovela OŠSrečka Kolektiv in vesel praznik. agencije Krasa Zaposleni ZDSežana TIC Dutovlje TIC Sežana TIC Lokev Sežana gatom in svetlobnim stolpom, ki omogo agre električnim z opremljeno je Vozilo požarov. zahtevnejših gašenje za rablja upo se ki penila, litrov 200 ter naravi v požarov gašenje za retardanta litrov 200 še voljo na vozilu v gasilci imajo – vode pitne prevoz za tudi uporablja lahko se ta – litrov 5000 zmogljivostjo z vodo za rezervoarja Poleg intervencijah. ničnih teh- ostalih v posredovanje za tudi sta pa primerni sredstvih, prometnih na ter obratih industrijskih okolju, urbanem v vsa potrebna oprema za gašenje požarov požarov. Prav tako je v vozilih nameščena vrste te gašenju namenjeni prvenstveno vozili gasilski novi sta naravi, v požarom izpostavljeno posebej pogojev tacijskih vege in klimatskih specifičnih zaradi na zamenjali obstoječi dotrajanivozili. namreč bosta Sežana, Občina nabavila reševanje in zaščito za Slovenije publike Re Uprave sofinanciranjem delnim z je GCGP-2ju požarovgašenje naravi,ki za v vozili gasilski težji novi Dve Štjak. društva še čaka gasilce Prostovoljnega gasilskega vega vozila pa prvo septembrsko nedeljo no prevzemPovir, slavnostni društva ga gasilci Prostovoljnegarazveselili gasilske območju Lehte Sežana. obobjektuJasli konec leta 2010 je pričela gradnja novega vrtca na se proizvodnjo, in inženiring gradbeništvo, za podjetju d., d. zidarju, Kraškemu pravice stavbne podelitvijo S bil že v marcu 2009 izdelan idejni projekt. je kar za 1, ulici Regentovi na jasli danjih se lokaciji na vrtca potrebeprostorov za dodatnih zagotovitvijo z problematike prostorske rešitev celovito v usmerjen otrok. za varstvo namenjena otroka, na neto EUR 100,00 višini v sredstva za- subvencijska Sežana gotavljala Občina je listo, čakalno na uvrščeni bili so otroci katerih in ostalih enotah v niti Sežana enoti v niti mesta dobiti uspeli niso otroke svoje za stora listo. na čakalno uvrstili jih so zatov Sežana, Vrtec vključiti mogli niso otrok teh stiske prostorske di Zara- otrok. predšolskih 150 sprejel bo ki vrtec, novozgrajeni odprla d., d. darjem, zi- Kraškim s skupaj Sežana, Občina bo vozili za gašenje požarov v naravnem okolju Gasilci PGD Povir in PGD Štjak bogatejši za gasilski Novozgrajeni naobmočjuLehte vrtec –Sežana Glede na to, da je območje občine - Seža Izjemne pridobitve so se v začetku julija V novozgrajenem objektu, ki je povezan bil je pa Sežana Občine cilj Prednostni pro pomanjkanja zaradi ki Staršem, 2011/2012 leta šolskega začetkom Z ------kadra pomembno kadra zagotoviti tudi sodob usposobljenega strokovno poleg nesreč zmanjševanje posledic požarov in drugih uspešno vlaganjem, za je da zavedamo, občini v se investicijskim naklonjene vožnjo tudinaslabšeprevoznih terenih. za prilagojeni posebej sta vozili gasilski Težjidelu. svojem pri potrebujejo gasilci jih ki pripomočki, in orodji številnimi ter aparati dihalnimi izolirnimi ponoči, tudi vozila okolice neposredne osvetlitev ča i prinh et e ua nhj tudi nahaja zunaj se mest parkirnih nih (prostori vzdrževalcev, shramba,arhiv). prostori servisni in pralnica so kleti ten. V ja 1),Povir inLokev. Pahor (Jožeta lokaciji stari na vrtec za ne hra- distribuciji namenjena je in dnevno obrokov glavnih 450 pripravo omogoča kuhinja Nova zaposlene. s za garderoba sanitarijami je prostoru skupnem Ob pripomočkov. učnih shrambo s povezan neposredno je prostor, skupni ki voljo na ki se zadržujejo na igrišču. Za zaposlene je vho otroke,za zagotovljenesanitarije so dom zunanjim neposrednim Z teraso. ca zastrokovne delavke. dvigalom. V nadstropju je urejena - zborni z stopnice vodjo in kuhinja osrednja prehrane), delavca, svetovalnega enote, jo be in sanitarije za otroke, pisarne (za vod- garderourejene hodniku vzdolžnem ob in zunanje ureditve so v sklopu investicije oddelkov novih desetih Poleg obdobja. starostnega drugega in prvega otrokom namenjenih oddelkov, deset je jaslimi, z erv rnte amr ns najbolj niso razmere trenutne Čeprav oe kmnkcjkh oi n potreb in poti komunikacijskih Poleg podkle je objekta novega del Manjši zunanjo pokrito ima igralnic od Vsaka ------žrtvovalno delo. žrtvovalno po in pogumno nadaljnje njihovo za do spodbu- dati način ta na tudi želimo jim reševanju naših življenj in premoženja pa in zaščiti pri sodelovati pripravljenosti ne stal- njihove se Zavedajoč gasilcev. delo učinkovito in varno za pogoje boljše čim zagotovitiželimovozil novih nakupom Z no gasilsko reševalno in zaščitno opremo. predpisanimi igrali. normativno z otroke za igrišče urejeno bo Občina Sežana sklenila z imetnikom imetnikom z sklenila Sežana Občina bo 2011, avgusta konec predvidoma objekt, jaslih. rih sta- v obdobje starostno I. za oddelek en še odprt bo pa decembra oddelkov, 24 lavca, šiviljo, organizatorja prehrane. de računovodskega hišnika, osebje, sko kuhar osebja: strativno-računovodskega admini- in tehnično sklopu v delavcev 7 ter – vzgojiteljic – pomočnic in vzgojiteljic delavk strokovnih novih 22 zaposliti obdobje, starostno II. za oddelki štirje in obdobje starostno I. za oddelkov šest je tega od oddelkov, novih desetih tovanja obra- zaradi moral bo vrtec, vozgrajeni no upravljanju v imel bo ki Sežana, tec stavbne pravice, to je Kraškim zidarjem, d. d., Sežana. Občine lasti v objekt bo let navedenih preteku Po let. 15 za pogodbo najemno an vgjoioržvli ao Vr zavod vzgojno-izobraževalni Javni Po pridobitvi uporabnega dovoljenja za S 1. 9. 2011 bo v mestu Sežana delovalo Slika: SašoPopovičSlika: Besedilo: Ana PircBesedilo: Bojana Kermolj Bojana - - - - -

Praznična priloga Praznična priloga Mrliška vežica Kopriva. Mrliška Bunčetova skupnosti. domačijavDutovljah: prostori krajevne Bunčetova domačijavDutovljah:zunanjeureditve. dokončanje vežica Tomaj.Mrliška Obnovljena podružničnašolavLokvi. 2011 -Kras nakamen Kamen Cesta Veliki Dol–Tublje. Ureditev jedravKoprivi. vaškega Vaško jedro zigrišči vKazljah. Ureditev vaškega jedra v Brjah pri Koprivi. Ureditev jedravBrjahpri vaškega v Vrhovljah. jedra vaškega Ureditev Slike: Janko Mahnič in Mahnič Janko Slike: arhiv Občine Sežana arhiv kar jeorganizatorjem povzročalokar težave. obiskane, manj promocije slabše zaradi bile in zraku v obvisele praznovanj,so izmed zato nobenemu k sodile prireditev,niso ki manjših kup še je pa obeh Poleg nas. pri praznikov občinskih je v zadnjih letih postal eden najbolje organiziranih in obiskanih trdimo,da lahko slednjega Za Sežana. občine praznik ter pršuta Praznikin znan teranajavnosti širši v tradicionalni, imamo gusta 20.00 ZGONIK -Stari Repnič opuščeni kamnolom 18.30 -KosovelovSEŽANA dom 20.00 TOMAJ -Kulturni dom 17.00 -KosovelovSEŽANA dom jezdej taFestival»Kaj Kras?« ase ovr otnj smson i peonve svojim s prepoznavne festi- in v samostojne ostanejo prireditve okviru valskem tradicionalne da cilj, pa Ostaja značilnosti. njegovih ter Krasa promociji in razvoju k prispevati Kraševcev, povezovanje in sodelovanje dodatno spodbuditi festivalom s želela je Sežana Občina izkoristiti. potrebno je te in področjih javne zavode,skupnosti, indrugesubjekte. društva Divačo, Komen in Zgonik, primorske gospodarstvenike, krajevne povojih, a je k svojemu sodelovanju že pritegnil sosednje občine in tujih obiskovalcev. In zdaj je tu, prvi Festival Kras, ki je sicer še v oblikovala ideja o festivalu, bi ki pritegnil širše množice domačih čas skozi je se Takomanifestacijo. skupno pod prireditve letne Torek, 23.avgust Ponedeljek, 22.avgust po povezati trudi zapovrstjo let nekaj že se Sežana Občina Na Krasu se v poletnih mesecih odvijajo številne prireditve. Av- rs a pnj irde n anvsn mžot n več na možnosti raznovrstne in izredne ponuja nam Kras (Občina Zgonik, Festival team,(Občina d. Media Zgonik, Kras, o. kitare o.) (vstopnina 12EUR) »S kitaro« tisto črno Vlada Kreslina: Koncert Natura« »Kras razstave fotografijOdprtje StojanaGorupa znaslovom (KS Tomaj, team, d. Media o. o.) Branje Kosovelovih pesmizRafaelom Vončino Kosovelov večer: »Suhe mreže –izspominavzgodovino« jediinpremiero filma ribjih dokumentarnega TV danspokušino morski zamejski slovenski sKrasa: Ribiči Program prireditev - 18.00 17.30 -KosovelovaSEŽANA Sežana knjižnica 21.00 ŠTANJEL -Grajsko dvorišče 19.00 ŠTANJEL -Spacalova galerija 20.00 -KosovelovSEŽANA dom še naprej ostal v rokah nas,še naprej Kraševcev. ostalvrokah Verjamemo, da bo nož, ki bo rezal pršut, tudi s pomočjo festivala, »razgubile«. in »utopile« bodo ne Festivalu v vsebinami novimi z prireditve uspešne in prepoznavne dolgoletne se da spevajo, - pri lahko in pomembni zase vsak so ki ..., dogodkov športnih razstav,predavanj,koncertov, – dogodkov spremljajočih kup še obiskovalcev.tisoč Festival nekaj vključuje po žeprivabljala Kras na nekoč je ki noč, Lipiška obujena ponovno desetletjih nekaj po je prireditvama obema Med avgustu. v tedna konec zadnji paseboodvrtel občineSežana 14. avgusta, osredji delpraznika Dutovljahin v 13. potekal tako je Pliskovici, teranav romkraljice izbo z nedeljo avgustovsko prvo začel letos tudi je se ki pršuta, in terana Praznika del Glavni karakterjem. in vsebino imenom, »TO JEZDEJ TA Krasa. koncept razvojni širši v svojkamenček prispeval bo Sloveniji,v ki godkov do obiskanih najbolj in najlepših lahko enega v spremenimo festival močmi skupnimi S posameznikov. in društev zavodov, javnih skupnosti, krajevnih občin, subjektov, turističnih kot skih Četrtek, 25.avgustČetrtek, Sreda, 24.avgust Festival Kras je projekt, ki zahteva sodelovanje tako gospodar tako sodelovanje zahteva ki projekt, je FestivalKras fotografij natečaja »Vezi medljudmi« Srečanje zavtorji obfotografiji razstave –odprtje Sežana) (Kosovelova knjižnica Sežana obdobjeDaniloDolci življenjsko razstave slušateljev Univerze zatretje Odprtje Občina Komen, TIC Komen) team, d. Media Centero. Koper-Capodistria, o., (RTV sožitje že»Soustvarjamo 40let« Televizija Koper-Capodistria: (Kosovelova knjižnica Sežana) (Kosovelova knjižnica dr. Logarjem Engelbertom Pogovor nagrajencem zletošnjim Štrekljevim (Kosovelov domSežana) »Sveta voda Vročka« filma Premiera igrano-dokumentarnega TV Sežana) (Kosovelova knjižnica !«

- - -

Praznična priloga Praznična priloga 20.00 DUTOVLJE -Bunčetova domačijavDutovljah 17.00 Kosovelov dom–amfiteater 10.00 Lipov list 09.30 Trg osvoboditve (nasproti vSežani cerkve) 22.00 22.00 19.00 16.00 15.00 14.00 –18.00 11.00 11.00 11.00 09.00 SEŽANA 08.00 LOKEV dom -Gasilski 20.00 19.30 18.00 Lipov list- VINO INGLASBA 18.00 Kosovelov dom 14.00 Vrtec Sežana 10.00 Kosovelov dom SEŽANA Petek, 26.avgust - Sobota, 27.avgustSobota, - (KD Mladinski komorni orkester Mirarco Mirarco orkester komorni (KD Mladinski z godaliMirarco orkestra komornega Mladinskega Večerni koncert (Kraška pihalnagodbaSežana) (Kraška Mirarco godalniorkester Mladinski Pihalni Divača, orkester Pihalni Marezige, orkester pihalnagodbaSežana, Kraška godb: Koncert Sežana) tekači (ŠD Kraški 10.jubilejnega Start Teka na Tabor Sožitje Sežana) (Društvo Pohod na Tabor Sožitje) (začlanedruštva (KS Lokev) turnir balinišča inbalinarski novega dvosteznegaSlavnostno odprtje (Vinakras, z.o. o., team, d. Media o. o.)(Vinakras, LeutVe zabava klapo obsvečahčerna zdalmatinsko Voden ogledindegustacija Voden ogledindegustacija (Občina Sežana) Protokola opobratenju zobčinoMontbrison Podelitev innagrad priznanj zaleto 2011inpodpis OBČINSKEGA SVETA OBČINESEŽANA: SLAVNOSTNA SEJA (Občina Sežana, Sežana) Vrtec novega vrtca Odprtje (Kosovelov domSežana) animiranifilm Svet igrač 3 Ameriški občineSežana: ob prazniku Otrokom (Media team, d.(Media o. o.) Kings Ples Mambo inzabava sskupino Slavnostni ognjemet muzikanti Nastop Okrogli Slavnostna povorka Program zaotroke v družabnihigrah delavnice zaotrokeintekmovanje Ustvarjalne predstavljajo skupnosti osmice Krajevne sepredstavijoDruštva Tržnica »Dobrote Krasa« Propagandni tabor–taborniki PRAZNIK OBČINESEŽANA PRAZNIK PRAZNIK OBČINESEŽANA PRAZNIK Tabor)

17.00 ŠTJAK -OcincapriŠtjaku 20.30 parkSežana Mestni SEŽANA 12.00-18.00 Ploščad pred vhodomvmestnipark(trakt C) 14.00 LIPICA 18.00 -KosovelovaSEŽANA soba 9.00–17.00 DUTOVLJE -Bunčetova domačija Nedelja, 28.avgust - Torek, 30.avgust Ponedeljek, 29.avgust KS Štjak, Lovska družina Lovska KS Štjak, Vrabče) odborZveze borcev inObčinski NOB Sežana Sežana, (Občina Združenje Sežana, borcev zavrednote upora proti okupatorju inzačetek oboroženega čete naKras partizanske indružabnosrečanje prve Spominsko obprihodu team, d.(Občina Media Sežana, o. o.) »Achtung Babies« vmestnemparku: Koncert (KD Kraški šopekSežana) (KD Kraški Ljudske pesmi zborSežana) pevski (KD Mešani Nastop pevskega zbora Sežana) (KD Borjač naBarćiOpasilu inljudske pesmi Splet Primorskih plesov zodrsko postavitvijo (RZ Repentabor) bo zaigral venček narodnih pesmi orkester harmonikarski Otroški Občina Sežana, ObčinaDivača, Hrpelje-Kozina) Občina Sežana, jame, d. Kras, d., Pršutarna Lokev, Štanjel, inživilcev, gostincev (Sekcija Lipica,Park Škocjanske Brkinov ostalih aktivnostiprojekta Vonji in Krasa ter okusi in Predstavitev inBrkinov Dobrote Krasa kataloga Zlati čolnSežana) Primorske,(Združenje društvo Literarno književnikov Istosrediščnost/Concentricità Razboršek Maje Predstavitev zbirke dvojezične pesniške Dutovlje) Kras (TD (Glasbeno društvo) vzgojno-izobraževalno mentorjev GVIDO Seminar taborniki iz rodu Kraških j`rt) izrodu Kraških taborniki Sežana, (Območno združenje križa Rdečega potrebščin. šolskih nakupu pri Zbrani denarbonamenjendružinamzapomoč NAGRADNE IGRE»Zadetek zasrečo« PRAZNIK OBČINESEŽANA PRAZNIK 20.00 -KosovelovSEŽANA dom 14.00 LIPICA 16.00 ŠTJAK 20.00 Kosovelov dom-amfiteater SEŽANA 18.00 Vaški domKriž 17.00 igrišče Križ Športno KRIŽ 16.00 Velika sejnadvorana ObčineSežana 13.00 prostor -Multimedijski KSPSežana SEŽANA 17.00 igrišče Križ KRIŽ -Športno

Torek, 6.september Nedelja, 4.september 3.septemberSobota, Petek, 2.september Vesno Lemaić (Slovenija) Predvečer Vilenice zOgnjenomgora), Spahićem(Črna Občina Hrpelje-Kozina) ObčinaDivača, (OOZ ObčinaSežana, Sežana, suhomesnatimiizdelki in kraškimi medvini kombinacij Delavnica spoznavanja primernih Poroka terana inpršuta: KSŠtjak) (PGD Štjak, Prevzem vozila gasilskega vPGDŠtjak Slovenija, Kosovelov(Radio domSežana) oddajaPrizma optimizma Javna radijska (RD GmajncaKriž) Nočni pohodnaGovc (RD GmajncaKriž) Turnir vmalemnogometu (Občina Sežana) Sprejem županazanajuspešnejšeučenceindijake (Občina Sežana) vcvetju Občina Sežana (RD GmajncaKriž) Turnir vmalemnogometu Primorske, Kosovelov domSežana) pisateljev, slovenskih (Društvo Združenje književnikov Primorske Zaradi prireditev ob28.avgustu -prazniku občineSežana, od sobote, 27.8., od7.ure, do nedelje, 28.8.,do6.ure. in člani Združenja književnikov Partizanska cesta zaprta zapromet cesta zaprta bo Partizanska Obvoz bo poKosovelovi ulici. Obvestilo

11:00 Grajsko dvorišče ŠTANJEL 20:00 19:00 JAMA VILENICA 19:00 Dom kulture BRANIK 19.00 Pokrita jahalnica LIPICA 19:00 Bunčetova domačija DUTOVLJE www.festivalkras.si Napovednik inmorebitne spremembespremljate lahko na Pridržujemo sipravico dospremembe programa. inZgonik. Divača, Komen vobčinahSežana, združuje poletnodogajanjenaKrasu prvič vFESTIVALNavedene prireditvesovključene letos KRAS, ki 09:00-17:30 DOL PRI VOGLJAH MEDNARODNI LITERARNI FESTIVALMEDNARODNI LITERARNI VILENICA 10.septemberSobota, FESTIVALMEDNARODNI LITERARNI VILENICA 8.september Četrtek, FESTIVALMEDNARODNI LITERARNI VILENICA Sreda, 7.september Nedelja, 11.september pisateljev, slovenskih (Društvo KD Vilenica Sežana, Kulturno-prosvetno društvo Franca Zgonika Branik, KS Branik) (Društvo slovenskih pisateljev, Kulturno društvo Vilenica Sežana) Literarna matinejanagraduLiterarna Štanjel pisateljev, slovenskih (Društvo KD Vilenica Sežana) Katalena skupine Koncert pred jamo Vilenica Svečana podelitev nagrade vilenicazaleto 2011 branje Literarno pisateljev, slovenskih (Društvo KD Vilenica Sežana) 26. Svečano odprtje Vilenice TD Kras Dutovlje,TD Kras KSDutovlje) pisateljev, slovenskih (Društvo KD Vilenica Sežana, branje Literarno programom kulturnim skrajšim turnir balinarski Ženski oziroma na (RZ Repentabor) www.sezana.si.

Praznična priloga Praznična priloga tudi sam obnovil je Branko Hreščak iz Štorij. bara Rovna. Na ogled so bila tudi stara vozila, ki jih ima v lasti in jih je lahko tudi kupili. Okrepčali so se lahko pri točilnem pultu domačega je bilo lično opremljeno z enotno nalepko z napisom Festival Kras, so jabolčni zavitek ali pa flancate,ki jim Štorci rečemo štraube. Žganje,vrst žganja,ki jedli supe, sladke in s čemažem, ter pristno kmečko joto, nastali izpod pridnih rok štorskih žena in mož. Okušali so lahko kar 24 delkov družine Jelušič iz Štorij, lahko pa so tudi poskusili izdelke, ki so kravjega mleka in domačih mesnin družine Božeglav ter kmečkih iz prikazom žganjekuhe ter si ogledali predstavitev domačih izdelkov iz Jelušič in Aleksander Hreščak. Obiskovalci so se nato lahko seznanili s povezovalaProgramŠtolfa.NežastaMilenaSežana tovalneslužbe činskegasveta Občine Sežana Nadja Počkar vodjain Kmetijsko sve predsednicaKrajevneskupnostiŠtorjePodgoršek, Ivica članica Ob drugiposvetovni vojni.uradnemslovesnoNa deluso spregovorile ki znajo opisati, kako je rastel z njihovim prostovoljnim delom v letih žnimdomom,ponosje krajanov, ki medkaterimi najdejo šese tisti, osrednjiprireditveniZadruobiskovalciprostorpredpreselilina se nejši pa so se lahko tudi preizkusili v tem načinu oranja. Ob 18. uri so spominesvojihoranjenavmladih letih, najpogumnejši najmočin Nekateri, zlasti mlajši, so ta način oranja videli prvič, starejši so obujali sproti gostilne Skok) ogledali oranje s starimi (napluginjiviSkokovi nain urikonjsko 17. vprego.ob si Številniobiskovalcipoučna.so in Športno in kulturno društvo Šator Štorje ter bar Rovna. finančno ditevsopodprli Občina Sežana, Krajevna skupnost Štorje, aktivnostiletošnjemob občinskem Festivaluprazniku in PrireKras. slovesnoodprtjebilo bi naj kateri skupnost,v krajevna kotizbrana zato ni naključje, da je bila letos na predlog ekipe, Sežani, ki vodi v odvija Festivalse občinskemprazniku, ki osrednjiprireditvi ob naKras zatisvoje delo širši skupnosti. Vsakoleto se tudi uspešno predstavlja nostmiinprireditvami prizadeva povezati njene prebivalce inprika inMajcni. Jetudi ena odkrajevnih skupnosti, sištevilnimis ki dejav Sežana. Poleg vasi Štorje so vanjo vključene še Senadolice, Podbreže prireditev, ki bi jo bilo treba ponoviti. za starejših.Gre in mlajših tudi gostov, ampak inŠtorcev samo ne obiskovalcemnim prikazalipestre dejavnosti, poskrbelidruženjeza valcevni odgnalo. Organizatorji so lahko ponosni na to, da so števil tudi vreme. Proti koncu programa je začelo deževati, vendar obisko zaključila mlada skupina Instinkt iz Branika. je Večerleti. 25 predvadila Štorjah v je ki Exotic,skupinedomače nastopna nestrpnoVenera inčakaliLisjakiter skupinglasbi ob teli Prvi FestivalPrvi vŠtorjah Kras Večer se je nadaljeval s plesom. Stari in mladi so se najprej zavrnajprejse so mladi in Stariplesom. nadaljevals je seVečer In sobota, 6. avgusta, je bila ne samo slovesna, ampak tudi zanimiva Krajevna skupnost Štorje je ena večjih krajevnih skupnosti v Občini Dan je bil več kot uspešen. Navsezadnje jim je skoraj prizanesloskoraj je jimNavsezadnje uspešen. kot več bil je Dan Besedilo: Magdalena Svetina Magdalena Besedilo: Terčon Slike: David Slike: Terčon ------Kras imanovoKras terana kraljico doma kot tudivtujini. doma kot tuja. Prepričani smo, da bo častno predstavljala teran in Kras tako nista terana pridelava in trte vinske kultiviranje ji zato tradicijo, vinogradniško z družine iz prihaja Maruša vinogra- vinarstva. in Krasa, dništva poznavanju o preizkus praktični in teoretični opravila najbolje dekleti tremi med Pliskovici v prijateljstva ga evropske Latnikom pod izboru javnem na je gledalci številnimi in komisijo strokovno Pred Tomaja. iz Rogelja Maruša 20-letna Pliskovici. v potekal avgustu v nedeljo prvo letos je ki okoliša, norodnega letna prireditev, imenovana Praznik terana inpršuta. teran in pršut. v svet prav kraški Veliko zaslug tempri ima vsako Nova kraljica terana za leto 2011 je preteklo nedeljo postala nedeljo preteklo je 2011 leto za terana kraljica Nova vi- kraškega terana kraljico za izbor predstavljaPraznik v Uvod ponesla slavonajvečjo sta dobrotami kraškimi številnimi Med Slike: Bogdan Macarol Bogdan Slike: Besedilo: Niko Zadnik Niko Besedilo: - -

Praznična priloga Praznična priloga teran in pršut, ki so ga za nas pripravili Taborniki Kraških j'rt j'rt Kraških Taborniki pripravili nas za ga so ki pršut, in teran urah. nedeljskih zgodnjih v končala zabava je se da Duble Truble. Vsi poskrbeli, so zasedbo in April Eme letošnje pevko Čuki, s večer v še nadaljevala je se Zabava zabavali. oni so tudi non se in nekoč nonotov. kako Tako spoznali, smo lahko naših čas v popeljale nas so ki igre, Kraške odvijale se so storu pro prireditvenem glavnem Na Krasa. osrčju po popeljali trasi 22-kilometrski novi po smo Kolesarje pršut. ko in S teran na lesom prireditvijo s športno-rekreativno pričela urah v jutranjih že je se Sobota dogodki. glasbeni in gastronomski kulturni, ur. jutranjih do žur za poskrbeli so ki Guns, Shot postavili so i na Piko Mama. Foot Big zasedbi pričakovani težko prepustila občinstvo željno zabave in oder je Notterdam skupina Naslednja občinstva. del moški predvsem dvignila noge na je ki Hellcats, zasedba ženska čela za odru na je ogrevanjem glasbenim Z glasbo. rok obožujejo po srcu, ki in mladim mladim smo ga ki namenili na Krasu, Rock bilo. tudi je tako in obiskan izjemno pršuta in terana Praznik 41. bo da obljubljal, Pliskovici v obisk obetaven že je iz Tomaja. Organizatorju Rogelja Maruša 20-letna postala je 2011 leto za terana kraljica Nova Pliskovici. v okoliša vinorodnega kraškega terana kraljico za izbor priredili prireditvijo pred teden Takože slab smo prizaneslo. vreme tudi team, d. Media s o. podjetjem v o., Sežana soorganizaciji je letos le tos? bilo je kako In terana. kraljice predstavitvijo s voz kmečkih povorka vedno še je prireditve zanimivost Največja vinorodne pokrajine. kraške prireditev osrednjo ter Krasa promocijo no odmev in veliko 1970, leta odvijal prvič vinogradnikov kraških 41. Praznik terana inpršutajezanami Program se je nadaljeval v nedeljo s pohodom H nuogm na na nuogm H pohodom s nedeljo v nadaljeval je se Program pestri tradicionalno obogatili so nedeljo tudi kot Tako soboto koncertom petkovim s pričelo je se praznovanje Osrednje čas prosti in turizem šport, za Zavodu organizatorju Novemu pobudo na je se ki pršuta, in terana Praznik predstavlja Danes - - - - - Bunčetovi domačiji je potekal Sejem zelišč in dobrot Krasa. dobrot in zelišč Sejem potekal je domačiji Bunčetovi Na terana. pridelovalcev kraških Konzorcija degustacija in kras Vina kleti degustacija vodena potekala je v nedeljo Tako kot soboto obiskovalce. mnoge navdušila mozaik Kraški razstava namreč je Dutovljah v šoli osnovni V nedeljo. tudi kot soboto Haber. Jerico z Ponjer Dan skupina in fantje Primorski popeljali zabave noč v nas so pa inovativne urah večernih najbolj V vozove. za domiselne in priznanj Tilijo podelitev je še nas je sledila nasmejal Frtacin, fantje, Primorski nas so Zabavali urah. popoldanskih v že pričel je se program zabavni Sproščujoč prizna nji. s nagradili smo terana, pridelavi in trtam vinskim srce posvečajo ki vinarje, in vinogradnike kraške tradicionalne dane pre in pridne Najbolj lipicanci. z štirivprego s in Sežana šopek Kraški društvom Kulturnim pihala, na godbo Kraško Povirja, iz mažoretkami z voz, kmečkih povorko s čase te na ohranja spomina nje na opomnili pa mlade mladost, pričarati uspeli življenju smo kmečkem lepem starem, po nostalgikom Predvsem kulture. znamenju v pretežno potekal je dan Zadnji Sežane. iz tudi v naslednjih letih. naslednjih v tudi Praznika na z uresničitev delo upanjem za nadaljnje zagon daje To vlogo nam upravičili. tudi zaupali zaupanje smo da Upamo, nam organizatorja. in obiskali nas ste ki vsem, Hvala tovljah. Du v pršuta in terana Prazniku 41. že na obiskal je nas ki vsak, zadovoljen bil je množice odzivu po Sodeč rezultate. pozitivne pričakovane prineslo je poti, pravi na smo da spodbujali, nas in težave sprotne reševati pomagali pomoč, na priskočili ne sebično nam sodelovali, so ki vseh, in organizatorjev rok marljivih Delo zdržalo. je vreme tudi pa uspešna, prireditev bila je nemo, No, pa je tudi 41. Praznik terana in pršuta pod streho. Če skle Če streho. pod pršuta in terana Praznik 41. tudi je pa No, v tako prišili račun svoj na so razstav ljubitelji in Gurmani Slike: Miha Grgič Miha Jelen Slike: Besedilo: Niko Zadnik Niko Besedilo: ------Praznična priloga Praznična priloga Mladi v akciji Evropska prostovoljna služba – EVS: »Kaj – kako – zakaj?«

Program Mladi v akciji je program Evropske unije, ki sledi ci- programa Mladi v akciji. Dotacija krije 90 % potnih stroškov na ljem evropskega sodelovanja na področju mladine. Omogoča kraj izvajanja prostovoljne službe, 10 % pa jih krije organizacija, finančno podporo projektom neformalnega učenja in mobilno- ki prostovoljca pošilja, ali prostovoljec sam. Dotacija krije tudi sti mladih. Program si v posameznih akcijah prizadeva za razvoj stroške za pripomočke in material za delo ter stroške jezikov- solidarnosti, višjo strpnost ter družbeno povezanost mladih. nega tečaja. Gostiteljska organizacija prostovoljcu zagotovi na- Namenjen je zviševanju njihovih kompetenc ter pridobivanju stanitev, prehrano ter žepnino. Zagotovi tudi mentorja, ki mu medkulturnih izkušenj. Podpira integracijo, aktivno sodelovanje, nudi osebno podporo in pomoč pri organiziranju učnih izku- zvišuje zaposljivost, razbija stereotipe in pozitivno vpliva na lo- šenj. Mentor je prostovoljčev zaupnik v trenutkih, kadar se ta ne kalno skupnost. znajde v organizaciji ali v gostiteljski družbi. Ena izmed akcij tega programa je tudi Evropska prostovoljna EVS ni izkoriščanje neplačanega dela mladih. Čeprav se ime- služba ali krajše EVS (European Voluntary Service). Mladi, stari od nuje služba in imajo mladi prostovoljci v okviru projekta obve- 18 do 30 let (izjemoma 16), lahko v okviru Evropske prostovoljne znost opraviti določeno število ur, gre pri projektih EVS v naj- službe odidejo v tujino, kjer imajo preko prostovoljnega dela v večji meri za učenje in pridobivanje delovnih in medkulturnih organizacijah (npr. mladinski centri, nevladne organizacije, zavo- izkušenj. Posameznik spremlja napredek z orodjem Youthpass, di, ipd.) možnost pridobivati različne neformalne, učne in med- ki je pripomoček za ovrednotenje pridobljenih znanj in izkušenj. kulturne izkušnje. Pri tem prostovoljca podpirata organizacija, ki Služi kot nekakšen neformalni indeks in je lahko mladim dobro ga pošlje v tujino, ter gostiteljska organizacija, pri kateri opravlja priporočilo pri iskanju zaposlitve v prihodnosti. prostovoljno službo. Ponavadi mladi, ki iščejo pošiljajočo organizacijo, poiščejo EVS lahko mladi prostovoljci opravljajo v programskih državah pomoč v organizacijah iz svojega lokalnega okolja, saj je poši- programa Mladi v akciji (27 držav članic EU, Islandija, Turčija, Hr- ljajoča organizacija močno vključena v pripravo na opravljanje vaška, Švica) in sosednjih partnerskih državah EU (države jugo- Evropske prostovoljne službe. vzhodnega Balkana, sredozemske države, države vzhodne Evro- Taka organizacija v naši občini je Mladinski Center Podlaga, ki pe in Kavkaza) ter drugih partnerskih držav sveta, ki vključujejo deluje kot gostiteljska in kot pošiljajoča organizacija. Trenutno 140 držav iz Afrike, Azije in Latinske Amerike. gosti prostovoljca EVS iz Turčije Murata Karakusa, ki ste ga lahko Projekt prostovoljne službe lahko traja najmanj dva meseca in spoznali v prejšnji številki Obzornika. največ dvanajst mesecev. Skupinski EVS, ki vključuje vsaj deset Vsi mladi, ki vas zanima prostovojnlo delo v tujini , nam za do- prostovoljcev ali mlade z manj priložnostmi, lahko traja od dveh datne informacije pišite na [email protected] ali se zglasite tednov do dvanajst mesecev. Posameznik se projekta EVS lahko osebno v prostorih Mladinskega centra v Sežani. udeleži le enkrat, razen če je opravljal prostovoljno službo, traja- Več o programih Mladi v akciji in EVS si lahko preberete tudi na jočo manj kot dva meseca. V tem primeru se lahko udeleži do- spletnih straneh Nacionalne agencije MOVIT – www.movit.si. datnega projekta EVS, če skupno trajanje obdobij prostovoljne službe ne presega dvanajstih mesecev. Urška Milač Prijava v EVS je brezplačna. Stroški projekta so kriti iz dotacije Mednarodna mladinska izmenjava MC Podlaga V času neprestanega medijskega bombardira- nja, ko je slogan v stilu biti viden = aktiven že na- letel na širše družbeno soglasje in postaja aksiom, le indeks uspešnosti 105 ali več pa je tisti, ki nekaj šteje, smo se podlagovci (Zavod ŠTIP Sežana – enota MC Podlaga) v sodelovanju s tremi partner- skimi državami odločili izpeljati projekt neformalnega izobraževa- nja in mobilnosti mladih. Organizirali smo poletno mednarodno mladinsko izmenjavo. Ta je v okviru programa EU Mladi v akciji med 8. in 16. julijem potekala v Mladinskem hotelu Pliskovica. Naslov projekta je Climate changes: Time for action. 40 mladih iz Francije, Italije, Romunije in Slovenije je v sklopu različnih interaktivnih delavnic razpravljalo ter izmenjevalo mne- nja in izkušnje na teme globalnih izzivov, podnebnih sprememb ter vpliva medijev na percepcijo vsebin med mladimi. Sezna- njali so se z možnostjo izkoriščanja in uporabo alternativnih vi- rov energije, med drugim obiskali čistilno napravo v Sežani ter zbirali predloge in ideje za še učinkovitejšo reciklažo odpadnih materialov. Spoznavanje drugih kultur, običajev in navad se je nadaljevalo ob in po nacionalnih večerih držav udeleženk. Kaj vse se je še dogajalo v sklopu izmenjave, si bo v septembru mo- goče ogledati na panojih v prostorih MC Podlaga.

Vabljeni k ogledu. Naši mladi

Besedilo: Goran Grabić Sliki: Goran Grabić in Murat Karakus 29 Poletni tabor Refresh camp Tomaj

Projekt Prevetrimo Tomaj se je konec lanskega leta začel na pobudo Kultur- nega društva ProstoRož, skupine Arhi- tekt, ki se že vrsto let ukvarja z oživlja- njem javnega prostora. S projektom se je postopno začel vzpostavljati dialog med strokovnjaki in prebivalci vasi o tem, kako bi bilo mogoče še izboljša- ti kakovost bivanja v že tako izjemni vasi, kot je Tomaj. Na delavnici, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, so ar- hitektke pozvale vaščane, naj podajo svoje predloge, mnenja in pobude za potrebna vaška dela, dopolnitve javnih prostorov, bogatenje programa in po- nudbe vasi ter ostalih želja in vizij o tem, kakšen bi Tomaj lahko bil. Na osnovi zbranih komentarjev so zasnovale seri- jo sklopov mogočih ureditev javnih po-

vršin ter dogodkov, ki bi lahko jih lahko gostili v Tomaju. Ker so projekt vaščani sprejeli izjemno toplo in z navduše- njem, so se ProstoRožu kmalu aktivno pridružili tudi ŠD Sobca, KD Tomaj ter Krajevna in vaška skupnost Tomaj. Po predstavitvi ugotovitev potreb in mo- žnosti so bile organizirane prve akcije, ki so se jih udeležili vaščani. Izpeljali so Poleg posegov v fizični prostor in v prostovoljcev iz Ukrajine, Belgije, Češke, čistilno akcijo, organizirali predavanje o dopolnitev programa je bila na uvodni Slovaške, Rusije in Španije, ki so se na zgodovini Tomaja, začeli so se dogovori delavnici izražena tudi želja po pole- tabor Refresh camp Tomaj prijavili pre- za izdelavo kamnite vaške klopi, izdelali tnem taboru, ki se je zares zgodil. V pr- ko zavoda Voluntariat. Nastanjeni so bili in postavili so leseno klop ... vem tednu julija je Tomaj gostil sedem v stavbi podružnične šole Tomaj in se vsak dan spopadli z eno izmed nalog, ki so jih predlagali vaščani. Tako so v petih dneh uredili pet lokacij v vasi. Očišče- na gozdna pot, postavljena sedišča ob enem izmed kalov, očiščeno balinišče, prebarvana vrata kulturnega doma To- maj, izdelana talna igrala na šolskem igrišču, očiščena Kosovelova pot, oči- ščena brežina ob cerkvenem stopnišču in nekaj vzdrževalnih del so vidni rezul- tati tabora. V večernih urah se je odvijal družabni in kulturni program za prosto- voljce, vaščane in druge obiskovalce. Druženje in spoznavanje različnih kul- tur in navad pa se je odvijalo tudi med obroki, saj so prostovoljce na kosilu ali Naši mladi večerji gostili dobrosrčni domačini in s tem neposredno predstavili navade in kulturo prebivalcev Tomaja in tudi Kra- 30 sa. Zadnji večer so prostovoljci pokazali izjemno hvaležnost za gostovanje v jih držav ter jih ob koncertu in balinanju za izboljšanje kakovosti bivanja v To- vasi, tako da so na zaključnem »večeru ponudili domačinom. maju. Vas je pridobila olepšane, dopol- evropske kuhinje« pripravili jedi iz svo- Tako se je zaključila še ena v nizu akcij njene in očiščene prostore, v njej se je odvijalo pestro dogajanje, vaščani pa so predstavili, kaj vse zmorejo. Poletni ta- bor pa vseeno še ni zaključek akcij v tej vasi. Načrtujejo namreč že nove podvi- ge, ki bodo Tomaj dodobra prevetrili in poskušali izboljšati njegovo podobo in ponudbo. Načrtovane so še nove pro- storske ureditve, pestro kulturno in dru- žabno dogajanje ter nadgradnja boga- te ponudbe, ki si jo vas s tako tradicijo in zgodovino zasluži.

Besedilo: Ana Grk in Ana Malalan Slike: Tomaž Zajelšnik

Metuljeva učna ura… …za starše in vse, ki delamo z otroki in mladino Nedavno mi je sodelavka, zaposlena na osnovni šoli, na Medobčinsko društvo pri- jateljev mladine Sežana poslala elektron- sko sporočilo z besedilom Metuljeva učna ura s pripisom: »Toliko o problemih, ki jih rešujejo starši namesto otrok in učitelji namesto učen- cev …« Nekega dne se je na bubi pojavila majh- na odprtina. Človek je sedel in gledal, kako se mlad metulj muči, da bi svoje šibko telo izvlekel skozi to majhno odprtino. Potem je metulj obstal. Zdelo se je, da ne more naprej, zato se je človek odločil, da bo metulju pomagal. Vzel je škarje in pre- rezal bubo. Metulj je z lahkoto prišel ven, toda imel je krhko telo in mehka krila. Človek je še naprej opazoval metulja. Pričakoval je, da se bodo krila vsak čas odprla, povečala in razširila, da bi nosila metuljevo telo in mu Iščemo bogastvo in narava nam da pamet ki jih žal prepogosto srečujem v vsakda- dala moč. Nič se ni zgodilo. Metulj je vse in telo, da lahko delamo. Iščemo pogum in njem življenju tako v službi kot na ulici. svoje življenje preživel plazeč se naokoli, s narava nam da ovire, da jih rešujemo. Išče- V programih Medobčinskega društva šibkim telesom in nerazvitimi krili. Nikoli ni mo ljubezen in narava nam pošlje ljudi, ki prijateljev mladine Sežana nudimo mo- poletel. jim je treba pomagati. Iščemo dobiček in žnost vključevanja otrok in mladostnikov Človek klub svoji ljubeznivosti in dobrim narava nam da priložnost. Ničesar ne do- v kakovostne prostočasne programe, ki namenom ni razumel, da je napore, ki jih bimo od vsega tistega, kar smo iskali, toda jih oblikujemo in izvajamo člani društva, je moral metulj prestati, medtem ko se je dobimo vse, kar potrebujemo. pedagogi, starši in vsi, ki z mladino in za prebijal iz bube, skrbno načrtovala narava, Če živimo življenje brez strahu in se soo- mladino radi delamo in se zavedamo bo- da bi kri iz telesa metulja stekla v krila in čimo z ovirami, bomo zagotovo že v mla- gastva, ki je skrito v mladem človeku. Da bi bil tako pripravljen za letenje, potem dosti dobili potrebna orodja, odpornost bi lahko le-ti z lahkoto poleteli, jim mora- ko bi se osvobodil bube. Pogosto so prav in moč, da jih premagamo, oviro za oviro. mo poleg ljubezni nuditi tudi zaupanje in napori tisto, kar potrebujemo, da postane- Četudi na potovanju doživimo kakšen ne- priložnost, da poskusijo sami, da se odpre mo krepki in se lažje spopadamo s napori uspeh, je to le bežna in kratkotrajna ovira, buba in da mladost v vsem svojem žaru v življenju. Če bi nas narava že v mladosti ki nas naredi še bolj učinkovite in uspešne. plane na dan. osvobodila vseh ovir, bi nas pomehkužila. Nekoč bom morda zbrala dovolj po- Nikoli ne bi postali tako močni, kot mora- guma, da vam opišem svoja opažanja in Besedilo: Ana Pangos mo biti, če hočemo vzleteti. izkušnje z metuljčki, ki v mladosti niso bili Slika: Maja Anderlič Može Naši mladi Iščemo moč in narava nam da napore, deležni zadostne količine ovir, zaupanja, ki nas naredijo močne. Iščemo modrost in sreče in ljubezni, da bi lahko brez težav narava nam da probleme, da jih rešujemo. odleteli v svet, o metuljčkih s šibkimi krili, 31 Na počitnicah brez skrbi Da bi mladi lahko odrasli v uspešne, potekajo v skupinah, skozi igro in delo, mentorjev, ki razigrani mladini nudijo srečne, samostojne in ponosne osebe, v praksi, v vsakdanjem življenju, na za- prave okvirje, znotraj katerih se lahko var- jim moramo prisluhniti, preživljati čas z baven način in v družbi vrstnikov. V tem no in ustvarjalno gibljejo in pridobivajo njimi in jim dajati dober zgled ter jim nu- poligonu raznolikosti vsebin se otroci nova spoznanja in znanja. diti možnosti, da se preizkušajo in učijo. V učijo medsebojnih odnosov, vzajemnega V organizaciji Medobčinskega društva skrbi za dobro otrok in mladine organizi- spoštovanja, strpnosti do različnih mnenj, prijateljev mladine Sežana je letos že za- ramo člani Medobčinskega društva prija- izmenjujejo znanja in poglede. Od narave ključila predšolsko letovanje skupina 100 teljev mladine Sežana različne dejavnosti se učijo lepote, meditacije in harmonije, otrok, ki so v Kranjski Gori letovali v treh in programe, ki so prilagojeni starosti, ki je nujna v današnjem iskanju notranje- izmenah in so letos zadnje leto obiskovali potrebam in interesom otrok. Programi ga miru, in vse to počnejo pod vodstvom Vrtec Sežana, Dutovlje, Tomaj, Štanjel, Ko- men, Hrpelje, Materija, Senožeče, Divača, Lokev in Povir. Po njihovih pripovedih je bilo letovanje nepozabno, polno novih in lepih vtisov. Za dobro voljo in pester program so poskrbele njihove neutru- dne spremljevalke. Še dolgo bodo pripo- vedovali o izletu v Tamar, o vožnji s kočijo, igrah ob strugi reke Pišnice in dogodivšči- nah pravljičnih junakov v Kekčevi deželi. Veliko počitniških programov so se ude- ležili tudi osnovnošolci od 1. do 5. razre- da, letos so letovali v Pacugu od 21. 7. do 28. 7. 2011 in od 21. 8. do 28. 8. 2011, ter mladina od 6. razreda dalje v Poreču od 5. 8. do 12. 8. 2011. V času počitnic so se otroci vključevali tudi v celodnevno počitniško varstvo, se pomerili tako v športnih dejavnostih kot v ustvarjalnih kotičkih, družabnih igrah in v celodnevnih izletih na kopanje.

Besedilo: Ana Pangos Slika: arhiv društva

Poletni teden v Vaškem domu v Dolu pri Vogljah Ponovno nam je uspelo. Drugi teden pri Vogljah. Razvojno združenje Repenta- meseca julija je bil otroško obarvan. Že bor je organiziralo Poletni teden, ki se ga tretjič smo se zabavali in rajali vsak dan od je udeležilo trinajst otrok, starih od tri do devetih do poldne v Vaškem domu v Dolu dvanajst let, skupaj z animatorkami Petro

Fabjan, Tino Vitez in Janjo Stojkovič. Otroci so izdelovali kraške hiše in cvetlične lonč- ke iz predelanih starih čevljev, odšli so tudi na pohod, po pohodu pa so na travniku imeli piknik. Sodelovali so v štafetnih igrah

Naši mladi in se hladili z igricami z vodnimi balončki. Po lanskoletnem obisku gasilske postaje v Sežani nas je letos obiskala policistka An- 32 dreja iz Policijske postaje Sežana. Otroci so povedali, da jim je bilo med tednom všeč jemanje prstnih odtisov. zelo všeč, uživali so na pohodu in v raznih V Razvojnem združenju Repentabor igrah, zelo zanimiva jim je bila tudi pred- si prizadevamo, da bi otroke sosednjih stavitev policistke, še posebno jim je bilo vasi povezali med seboj ter da bi se čim

bolj zavedali Krasa, katerega del smo. Poizkušali smo jim tudi prikazati igre v naravi brez novodobne tehnike. Z otro- ki smo se le s težka ločili po tako čudo- vitem tednu, na katerem ni manjkalo radoživosti, iger in otroškega smeha.

Besedilo: Petra Fabjan Slike: Tina Vitez in Petra Fabjan

Ustvarjali smo s Krasom Ko je postalo že pošteno vroče in po- letno, smo se v TIC Dutovlje obdali z ustvarjalnimi delavnicami, ki otroke učijo zgodovino in kulturo Krasa. V pouk kraške arhitekture jih je mentorica Martina Mra- kič vpeljala z ustvarjanjem kraških kamni- tih portalov – kalun – , ki so jih izdelovali iz das mase. Otroci so bili nad izdelova- njem in oblikovanjem navdušeni in tudi končni izdelki so bili pohvale vredni. Na naslednjih delavnicah so z mentorico zašli v še bolj oblikovalske vode, saj so iz blaga izdelovali in šivali prave kraške hiše. Tisti, ki jim šivanje ni šlo najbolj od rok, so si lahko pomagali tudi z lepljenjem. Tako smo na koncu spet dobili potrditev, da so delavnice uspešne, saj je prav vsak otrok na njih izdelal lastno kraško hišico. V mesecu avgustu nas čaka še ena delavni- ca, na kateri se bodo otroci seznanili s kraškim kamnom in z njim ustvarjali, lepili, barvali ...

Otroci so v delavnicah, ki so se jih ude- ležili, uživali in se hkrati še kaj novega na- učili, saj so poleg razvedrila izvedeli tudi nekaj zanimivosti o Krasu. Vse izdelke, ki bodo ustvarjeni na po- letnih delavnicah, bomo razstavili in predstavili na prvem Petkovem večeru v oktobru.

Besedilo in slike: ekipa TIC Dutovlje Naši mladi

33 34 Iz dela Območne obrtno-podjetniške zbornice Sežana Utrinki z enodnevne ekskurzije po slo- venski obali

Prvo junijsko nedeljo so se kraško-br- kinski obrtniki in podjetniki iz Območ- ne obrtno-podjetniške zbornice Sežana odpravili na enodnevno ekskurzijo po slovenski obali. Kot vsako leto jih je tudi letos na potepanje popeljal Milenko z ladjo Delfin II. Ob sicer muhastem vreme- nu, ki je to nedeljo zajel Kras in Brkine, pa so obrtniki in podjetniki na obali preživeli lep dan in uživali ob raziskovanju sloven- skega morja. Tovrstno druženje je na se- žanski zbornici že tradicija, vendar pa si vsi skupaj želijo večjega odziva članov.

Številne aktivnosti Sekcije za gostin- Sredi aprila se je vodstvo OOZ Sežana kot prijaviteljica projekta Vonji ter okusi stvo in turizem ter živilsko dejavnost in vodstvo Sekcije za gostinstvo in turi- Krasa in Brkinov. zem ter živilsko dejavnost sestalo s pred- Vsebina razpisa se nanaša na tri sklope Sekcija za gostinstvo in turizem ter ži- stavniki Slovenske gospodarske zveze iz aktivnosti: usposabljanje prebivalstva in vilsko dejavnost pri OOZ Sežana je na Celovca. Na sestanku so zastavili cilje sku- strokovnega osebja (5 tematskih delav- letnem zboru februarja 2011 izvolila pnega sodelovanja in se že dogovorili za nic), izdelava kataloga kraško-brkinskih nov izvršilni odbor, ki ga sestavljajo: Ka- skupne aktivnosti. gostincev in živilcev ter promocijska tja Skok (Gostilna Skok, Štorje), Matjaž Tako se bodo sežanski gostinci letos predstavitev članov na Mednarodnem Lindič (Okrepčevalnica Apetit, Sežana), udeležili Festivala krompirja, ki bo prvič obrtnem sejmu v Celju. Slednjo organizi- Jernej Ščuka (Restavracija Grad, Štanjel), potekal na avstrijskem Koroškem v Bilčo- ra OOZ Sežana v sodelovanju s kraško-br- dr. Stanislav Renčelj (Živilski inženiring, vsu. Vodstvo Slovenske gospodarske kinskimi občinami v zasnovi Kraške hiše Sežana), Silvo Frankič (Pekarna Kras, zveze je v pogovorih predstavilo prakso s poudarkom na predstavitvi tipičnih Gorjansko), Dušan Križman (Gostilna pri dosedanjih uspešnih predstavitev, ki jih kraških izdelkov in pridelkov ter celotne Križmanu, Tublje pri Hrpeljah) in Martin izvajajo v sodelovanju s tržaškimi go- enogastronomske in turistične ponudbe. Mahorčič (Gostilna Mahorčič, Rodik). stinci. Letošnji predstavitvi septembra na Več informacij o predstavitvi in ostalih Sekciji po zadnjih volitvah predseduje Koroškem se bodo pridružili še kraško-br- projektnih aktivnosti dobijo člani pri Do- Katja Skok, podpredsednik sekcije pa je kinski gostinci in živilci. ris Požar, vodji projekta na OOZ Sežana. Matjaž Lindič. Sekcija si je za leto 2011 OOZ Sežana je bila v sklopu projekta za zastavila bogat program, ki je s številnimi izvajanje RPP Krasa in Brkinov 2007–2013 Besedilo: Marija R. Šik aktivnostmi že v polnem teku. za leto 2011 na javnem razpisu uspešna Slika: Zlatko Hreščak

STROKOVNA IN HITRA IZVEDBA GEODETSKIH STORITEV. Gospodarstvo in turizem Geodetsko podjetje Sežana d.o.o. • Partizanska cesta 17 • 6210 Sežana ( 05 730 45 75 + [email protected] ü http://www.geodezija.eu 35 Clanek_Nove_priloznosti_za_podjetnike_Kraski_obzornik_175x270mm_Sezana:Layout 1 12.7.2011 16:46 Page 1 Nove priložnosti za podjetnike

Banka - partner in svetovalec pri razvoju podjetja Gospodarska kriza vpliva na slehernega podjetnika, bodisi neposredno z znižanjem obsega poslovanja bodisi posred no preko likvidnosti kot posledici dolgih plačilnih rokov. Vse to so izzivi, s katerimi težko opravimo »čez noč«. Pot do optimizacije proizvodnega procesa zahteva vlaganja, vsako vlaganje pa potrebuje vir financiranja. Če imate poslovno idejo, lahko skupaj z bančnim sveto - valcem UniCredit Bank podrobno pogledate ponudbo, ki so jo pripravili v sodelo vanju s Slovenskim podjetniškim skladom, Evropsko investicijsko banko in podobnimi institucijami. V njej so morda tudi priložnosti za realizacijo vaših načrtov.

0,8% letna obrestna mera s Matej Škapin, vodja poslovne enote UniCredit Bank sodelovanjem s Slovenskim v Sežani: »Oglasite se v naši poslovni enoti v Sežani, kjer podjetniškim skladom bomo skupaj z vami podrobno pogledali ponudbo, ki smo jo pripravili v sodelovanju s Slovenskim podjet - Slovenski podjetniški sklad podpira razvoj malih in niškim skladom, Evropsko investicijsko banko in drugimi srednje velikih podjetij na slovenskem trgu. Ugodnosti institucijami. V njej so morda tudi priložnosti za realiza - razpisa, ki so ga pripravili to leto, so naslednje: cijo vaših načrtov.« n nizki stroški financiranja - za investicijska vlaganja v novo opremo ali/in financiranje obratnega kapitala je pod jet nikom zagotovljena obrestna mera v višini Obiščite torej spletno stran banke ali se osebno oglasite 6-mesečni EURIBOR + 0,8 % letna obrestna mera v poslovni enoti UniCredit Bank v Sežani, kjer vam bodo n ročnost najetih sredstev od 18 mesecev do 10 let podrobno razložili postopke in skupaj z vami izbrali n dodatno zavarovanje kreditov - Slovenski podjetniški najprimernejši produkt za razvoj vašega podjetja. sklad nudi garancijo v višini 60 ali 80 % zneska najetega kredita Dodatne informacije: n moratorij na odplačilo glavnice ima pozitiven vpliv na UniCredit Bank likvidnost podjetja predvsem v začetnem delu PE Sežana investicijskega cikla Partizanska 37 a, 6210 Sežana Kontaktna oseba: Matej Škapin, vodja PE Sežana Dolgoročni krediti Evropske Telefon: +386 5 7314 581 investicijske banke Gsm: +386 51 375 080 Financiranje iz sredstev Evropske investicijske banke je Elektronski naslov: [email protected] namenjeno financiranju investicij podjetja, projektov posodobitev, modernizacije in širitve prodajnega trga. Delovni čas: Pon. – pet. 8.30 – 12.00 in 13.00 – 16:30 Prednosti ponudbe: Spletna stran: www.unicreditbank.si n ročnost kredita tudi do 12 let Oglasno sporočilo n Gospodarstvo in turizem odlog odplačevanja glavnice n kratek in nezahteven postopek odobritve kredita 36 n ugodna obrestna mera in konkurenčni stroški odobritve Pestro poletno in jesensko dogajanje v Lipici Po pestrem spomladanskem dogajanju v Kobilarni Lipica, ko so no skupino Dan ponjer, za nekoliko bolj »alpsko«vzdušje pa vam med drugim odprli tudi muzej lipicanca Lipikum, v tem sloven- bodo zaigrali še vse bolj popularni harmonikarji iz Ansambla skem biseru tudi poleti ne počivajo, hkrati pa že napovedujejo Pustotnik. številne zanimive dogodke za konec poletja in začetek jeseni.

Novosti za obiskovalce Za obiskovalce, ki jih je v Lipici prav v poletnih mesecih največ, so ob vodenih ogledih v kar petih jezikih, predstavah Klasične šole jahanja, vožnjah s kočijo in ogledu muzeja, ki prejema šte- vilne pohvale in žanje navdušenje vseh, ki ga obiščejo, v Lipici v avgustu pripravili še dve zanimivi novosti. V okviru projekta Mu- zej lipicanca so na širšem posestvu pripravili in namestili poseb- ne informacijske table, s katerimi so opremili nekatere najbolj značilne točke naravne in kulturne dediščine lipiškega posestva, ki je edinstvena in skozi stoletja ustvarjena in negovana kultur- na krajina na Krasu. Zanimivosti, ki jih skriva posestvo Kobilarne Lipica, si bo za zdaj mogoče ogledati le v spremstvu vodiča, ki vas bo popeljal po eni od različnih krajših ali daljših sprehajal- no-informativnih poti. Zeleno prostranstvo prostora, kjer se sicer prosto pasejo tudi lipiški lepotci, pa bo po novem mogoče spo- znavati tudi s konjskega hrbta, saj so v Lipici od avgusta naprej za izkušene jahače spet na voljo paketi jahanja na terenu.

Zanimivi dogodki tudi za ljubitelje in poznavalce konj Pestro dogajanje Zgodnja jesen je v Lipici tudi čas velikih konjeniških prireditev. V avgustu pa v Lipici pripravljajo še en dogodek, ki se ga bodo Poleg tradicionalnih Dnevov Kobilarne, ki bodo potekali prvi vi- prav gostovo še posebej razveselili tisti, ki se še spomnijo časov, kend v oktobru, in finala pokala v dresurnem jahanju Alpe-Adria ko so se ob poletnih večerih zbirali in družili pod krošnjami lipi- konec avgusta, bo letošnja jesen prinesla enega največjih konje- ških mogočnih dreves. V Lipico se namreč po dolgih letih spet niških športnih dogodkov v Sloveniji doslej. Od 21. do 25. sep- vrača Lipiška poletna noč, z njo pa tudi velika lipiška tombola ter tembra bo namreč v Lipici potekalo Svetovno prvenstvo v vožnji glasbeni gosti, ki bodo poskrbeli za še bolj nostalgično vzdušje. vpreg za ponije, disciplini, ki postaja tako v svetu kot tudi pri nas Na prireditvi vas bodo od 21. ure dalje namreč zabavali Vladimir vse bolj popularna. V Lipici si bo tako mogoče v živo ogledati Kočiš Zec, član Novih fosilov, in Vlado Kalember s spremljeval- adrenalinske nastope najboljših tekmovalnih vpreg na svetu, za naslove svetovnih prvakov s poniji, to so konji do višine 150 cm, pa se bodo pomerili tekmovalci v eno- dvo- in štirivpregah z vsega sveta. Na tekmovanju pričakujejo okoli 90 tekmovalnih 100 100 vpreg in preko 400 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz

95 več95 kot dvajsetih držav sveta. 100 100

75 75Za konec leta tudi začetek prenove hotela 95 95Septembrsko svetovno prvenstvo bo torej po odprtju muzeja lipicanca Lipikum, ki je bil vrhunec prve polovice lipiškega leta, 75 poskrbelo75 še za en izjemen dogodek. V Lipici s tem dokazujejo, 25 kako25 resno so se lotili uresničitve ciljev oživitve tega slovenskega bisera, ki v zadnjem letu in pol tudi s številnimi dogodki in pro- 5 5 25 jekti,25 med njimi tudi marčevskim gostovanjem v Stožicah in za

konec leta načrtovanim začetkom prenove Hotela Klub, doživlja Gospodarstvo in turizem 0 0 5 dolgo5 pričakovani preporod. Besedilo: Mojca Feštanj Tihelj 0 0 Slike: arhiv Kobilarne Lipica 37 ! lJIVO sE V ŽE PrVa oskrboVana stanoVanja na krasu Število enot: 72 Površina: od 24 do 66 m2 Cena: od 67.000 do 154.000 Eur z DDV. Cena že vključuje parkirno mesto. MOŽEN TUDI NAJEM! Objekt se nahaja ob Domu za upokojence.

PRODAJA: 031 30 80 80

Fotografije so informativne. noVe nizko energijske hiŠe V sežani Število enot: 3 dvojčki (6 hiš) Površina:Kultura 187 m2 Velikost parcele: od 330 - 395 m2 38Vsaka hiša ima tudi klet in nadstrešek predviden za parkiranje 2 avtomobilov. ŽE V PRODAJI! Že peta prireditev Vitovska in morje na Devinskem gradu V prekrasnem okolju devinskega gradu v zamejski občini De- vin-Nabrežina je letos potekala že peta tradicionalna prireditev Vitovska in morje, katere se je samo v dveh urah in pol po odpr- tju za javnost udeležilo več kot tisoč obiskovalcev. Degustacije, posvečene kraljici tržaških belih vin kot tudi kulinaričnim dobro- tam z morskim pridihom, so se s svojo pestro in kakovostno po- nudbo udeležili tudi nekateri vinogradniki in vinarji ter gostinci iz sežanske in komenske občine. S Krasa so svoja vina ponujali Vinarstvo Rebula, domačija Lisjak, Vinarstvo Emil in Ken Tavčar ter Branko in Vasja Čotar, Vina Štoka in sežanska klet Vinakras. Gostinsko čast pa je reševala Špacapanova hiša iz Komna, ki je ponudila dimljeni pire krompir z ravioli iz testa brez jajc, nade- vanimi z Zidaričevo skuto in zelišči, nasuto s panceto in ocvrtim majaronom. Obiskovalci so imeli edinstveno priložnost spozna- Carso-Kras, so spoznavali posebnosti vitovske. Sledil je simpo- vanja vitovske ter uživanja v prigrizkih in pokušnji tipičnih proi- zij z naslovom Kras in Vitovska – simbola vinogradništva pri- zvodov s tržaškega območja. hodnosti: trta, vinski okoliš in zgodovina ljudi, ki ga je vodila Sicer pa je prireditev pripravil tehnični odbor za zaščito kon- Aurora Endrici, dobra poznavalka vin Furlanije-Julijske Krajine troliranega porekla vin Carso-Kras ob pomoči Deželne agencije in strokovnjakinja za odnose z javnostjo, ki so se ga udeležili za razvoj podeželja ERSA, Občine Devin-Nabrežina, Tržaške tr- nekateri najpomembnejši predstavniki vinarstva in kulturne- govinske zbornice in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst in De- ga sveta italijanskega prostora. Osnovno sporočilo simpozija želnega turističnega združenja v sodelovanju s Konzorcijem za je bilo, da vitovska Krasa predstavlja sedanjost in prihodnost vrednotenje in zaščito ekstra deviškega oljčnega olja z zaščiteno kakovostnega vina, katerega proizvodnja postavlja v središče označbo porekla Tergeste, Čebelarskim konzorcijem za Tržaško človeka in vinograd, posvečajo pa se tudi kakovostni pridelavi pokrajino, Kmečko zvezo, podjetjem Ad formandum in Ribiškim vina, marketingu in svetovalcem, ki svetujejo pri pridelavi vina. konzorcijem Tržaškega zaliva ter ob sponzorstvu Zadružne kre- V zadnjih desetih letih je vitovska prečkala vse meje, postala je ditne banke Opčine, Italessa in vode Dolomia. simbol kmetij z globoko zakoreninjeno identiteto kraja. Sedaj Letošnja prireditev je bila razdeljena na tri dele. V dopoldan- pogovor o vitovski pomeni govoriti o vinih z omejeno proizvo- skem delu so gostili ugledne goste in več kot 60 novinarjev z dnjo, saj priljubljenost te vrste vina v zadnjih dvajsetih letih str- Italije, Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Avstrije, ZDA, Romunije in mo narašča. Generalni direktor agencije ERSA FJK Mirko Bellini celo Rusije, ki so spoznavali kraški vinorodni okoliš. Zaustavili je poudaril potrebo po spoznavanju vin, Claudio Fabbro je po- so se pri umetnostnem obrtniku Pavlu Hrovatinu iz Briščikov, udaril vitovsko kot značajno vino, narejeno po zakonih narave. ki se ukvarja z obdelavo kraškega kamna in pri katerem so ob- Osrednjo besedo je tudi letos imel znani italijanski sommelier čudovali vitovsko trto iz leta 1898 ter spoznali njegovo obrt. Alessandro Scorsone, sicer znan televizijski obraz RAI in orga- Pri priznanih vinogradnikih in vinarjih Kantentu in Zidariču, ki nizator dogodkov v palači Palazzo Chigi, sedežu italijanskega sta tudi člana Konzorcija za zaščito kontroliranega porekla vin parlamenta, ki je vitovsko spoznal pred 12 leti v Trstu. Edi Kante je izročil tržaškemu gostilničarju Brunu Vesnaverju iz restavracije Antica Ghiacceretta iz Trsta priznanje vitez vitovske, ki ga je iz kamna izklesal kamnoseški mojster Marko Zidarič iz Šempolaja. Osrednji del pa je bila degustacija vitovske v kombinaciji s ku- linarično ponudbo morskih in kraških jedi, ki jo je ponudilo 22 vinogradnikov in prav toliko gostincev s tržaškega, goriškega in slovenskega Krasa. Na voljo so bili tudi siri, med, ekstra deviško oljčno olje in ribe s Tržaškega zaliva kot tudi nekatere zelenjavne in mesne specialitete. Nekateri največji kuharski mojstri so tako ponudili različne kombinacije vina in hrane. Druženje vitovske s kulinarično ponudbo se je nadaljevalo pozno v noč ob glasbeni spremljavi in v prijetni družbi.

Besedilo in sliki: Olga Knez

Slovenska inovacija, ki od leta 1999 osvaja svet, sedaj tudi v Sežani V juliju sta Alen in Kristina odprla nov franšizni razstavni salon je bil prvi stol SpinaliS, katerega pozitivne učinke na zdravje je SpinaliS v Sežani na Partizanski cesti 63 (nova avtobusna postaja). pred dobrimi desetimi leti potrdil tudi priznani ortoped prof. dr. Prednost stola SpinaliS je aktivno sedenje, saj posnema sede- sci. Janko Popovič, dr. med. nje na terapevtski žogi, ki jo zdravniki in ortopedi že dolgo pri- Zaradi gibanja hrbtnih mišic se te krepijo in s tem preprečujejo Gospodarstvo in turizem poročajo. Sedenje na žogi je blagodejno, vendar nepraktično za nepravilno držo, ki lahko povzroči resne poškodbe. O pozitivnih delovno okolje, zato je nastala ideja za stol, ki bi imel enake pred- učinkih sedenja na stolu SpinaliS pričajo številne zgodbe zado- nosti za zdravje in bil obenem primeren za vsak prostor. Rezultat voljnih uporabnikov, pozitivna mnenja zdravnikov in priznanja. 39 Tajnice osvojile Kokoško Delo tajnic in poslovnih sekretarjev je večinoma sedeče, zato za svoje zdravje. Odpravile smo se na Kokoško. Po končanih de- smo se članice kluba tajnic in poslovnih sekretarjev Krasa in No- lovnih obveznostih se nas je na rekreativnem druženju zbralo tranjske odločile, da pred mesečnim sestankom poskrbimo tudi kar 14 članic. Članstvo v klubu je večje, a nekatere se za take pohode ne odločijo zaradi časovne stiske ali pa morda iz stra- hu, da bo pohod zanje prenaporen. A tokrat smo ugotovile, da imajo upokojene članice najboljšo kondicijo, saj si vzamejo več časa za rekreacijo. Vreme je bilo kot naročeno. Sončen pomladni popoldan. Ob sončnem zahodu je bil krasen razgled na morje, na kraška po- lja, a zaradi klepetanja bi nam vsi ti krasni pogledi skoraj ušli. Veliko smo si imele povedati, izmenjale smo si izkušnje, se na- smejale in se pogovorile o delu, ki nas čaka. Beseda je tekla predvsem o kongresu v Portorožu. Odločile smo se, da bo v letošnjem letu naš klub pripravil program za zvezni večer. Ni nam zmanjkalo idej in prepričana sem, da nam bo uspelo po- pestriti omenjeni večer.

Besedilo: Orjana Gombač Slika: arhiv kluba tajnic

Spoštovani občani Vljudno vabljeni na 44. Mednarodni obrtni sejem v Celje Od 7. do 14. septembra 2011 bo v Celju potekal že 44. Mednarodni obrtni sejem. Območna obrtno-podjetniška zbornica Sežana v sodelovanju z Občino Sežana in Občino Hrpelje-Kozina organizira tudi letos skupni sejemski nastop.

V sodelovanju z OOZ Sežana smo za vas pripravili tudi skupni ogled sejma, in sicer v petek, 9. septembra 2011, ko bo v Celju že tradicionalno potekal tudi predstavitveni dogodek Dan Krasa in Brkinov. Odhod avtobusa bo ob 7. uri z avtobusne postaje v Sežani. Če bodo zainteresirani tudi udeleženci iz Divače in Kozine, bo mogoč odhod tudi z avtobusne postaje v Divači in na Kozini. Po celodnevnem ogledu sejma bo zvečer skupna večerja in povratek domov v poznih večernih urah. Cena ekskurzije znaša 50 € + DDV. V ceno so vključeni prevoz, večerja in vstopnica za ogled sejma. Prijave zbira do zasedbe mest OOZ Sežana na telefonu Utrinek z lanskega Mednarodnega obrtnega sejma v Celju. 05 73 00 060 oziroma e-pošti: [email protected] . Vljudno vabljeni. Že drugo leto uspešni V letošnjem šolskem letu smo uspešno zaključili naše drugo leto izvajanja prostovoljskega dela. Potekalo je v obliki družabni- štva pod okriljem Območnega združenja Rdečega križa Sežana.

Dvajset dijakov srednje šole Sežane nas je enkrat tedensko obi- skovalo stanovalce Doma upokojencev Sežana. Marjeta, Jana, Tamara, Blaž, Domen, Karin, Sanja, Roberta, Špela, Kaja, Sara, Korina, Lejla, Tjaša, Andreja, Amina, Aida, Maja, Julija in Katarina smo se navduševali nad pogovori s stanovalci Doma upokojen-

Gospodarstvo in turizem / SocialaGospodarstvo in turizem zdravstvo cev Sežana, s katerimi smo klepetali o starih časih, si izmenjali iz- kušnje, si polepšali dneve tudi z lakiranjem nohtov, igranjem kart in prebiranjem poezije. Prostovoljci smo kot skupina uspešno 40 izvedli tudi tombolo, v kateri je bilo udeleženih preko štirideset stanovalcev Doma upokojencev Sežana, izpeljali pa smo tudi prijetno skupno zaključno srečanje s harmonikarjem Matejem. Prostovoljci smo bili enkrat mesečno deležni izobraževanja, izmenjave izkušenj, individualnih posvetov in izmenjave idej z mentorico Anjo Kristan in somentoricama Doro Sedmak in Zdenko Furlan. Obenem smo se lahko bolje spoznavali med sabo in se družili na drugačen način. Sam projekt prostovoljskega dela nudi mladim izkušnje med- generacijskega sodelovanja. Mladostniki si tako krepijo samo-

zavest in se urijo v sposobnostih komunikacije, obenem pa je največja izkušnja ta, da postajaš odgovoren za svoja dejanja, saj imajo le-ta vedno posledice, ki se jih je potrebno zavedati. V pro- jektu se mladostnik nadgrajuje in osebnostno raste, kar ga bo spremljajo skozi celo življenje. Za naslednje šolsko leto razmišljamo o dodatnih novih oblikah prostovoljskega dela; kot so inštruktor prve pomoči, novinar v prostovoljskem delu, pomočnik mentorja, umetniška skupina itd. S tem se bomo dijaki preizkusili v različnih izzivih in priložno- stih ter lastnih sposobnostih. Iskrena zahvala za uspešno izpeljan projekt gre vsem prosto- voljcem, kot tudi direktorici Doma upokojencev Sežana Mirandi Urh, socialni delavki Vlasti Gabrič, delovni terapevtki Tanji Ren- čelj, ostalim zaposlenim v Domu upokojencev, ravnatelju Šol- skega centra Srečka Kosovela Sežana Dušanu Štolfi in koordina- torki prostovoljstva Marjetki Gombač. Pomembno vlogo so imeli tudi naši starši, ki so nas spodbuja- li k temu srčnemu dejanju. Verjamem, da se v septembru spet srečamo!

Besedilo: Anja Kristan Slike: Tamara Širca, Lejla Porič in Tanja Renčelj

Redno letno športno srečanje Društev diabetikov Krasa in Notranjske v Sežani V soboto, 18. junija, ob 9. uri smo se člani Društev diabetikov Sežane in Ilirske Bistrice zbrali na športnem srečanju pri Domu upokojencev Sežana. Po jutranjem pozdravu in malici smo pričeli s tekmovanjem balinarji in šahisti. V balinanju so tekmovale četvorke, tako mo- ške kot tudi ženske. Srečanje je bilo športno in prijateljsko, izidi pa izenačeni. Po končanih igrah smo ob dobrem kosilu nadaljevali srečanje s pogovorom o razmerah in težavah sladkornih bolnikov in izme- njavali izkušnje, povezane s to boleznijo, manjkal ni niti pogovor o drugih stvareh, vezanih na bolezen. Spet se je potrdila ugotovitev, da poteka med društvoma do- bro sodelovanje. Naslednje leto bo srečanje v Ilirski Bistrici. Sociala in zdravstvo

Besedilo: Vojko Turk Slika: arhiv društva 41 Izobraževanje šolske mladine Ena od glavnih dejavnosti Društva diabetikov Sežana je izo- sladkorni bolezni. Zavedamo se, da lahko tisti, ki je dobro sezna- braževanje in osveščanje članov, bolnikov in tudi širše okolice o njen s to boleznijo, le-to nadzira in z njo živi dokaj normalno. Ne pozabljamo tudi na mlade, predvsem šolarje, ki se s to boleznijo, razen v redkih primerih, sicer še niso srečali. Na Osnovni šoli Dutovlje so nam 14. junija omogočili, da smo seznanili učence s to boleznijo. Diplomirana medicinska sestra Klara Peternelj iz Zdravstve- nega doma Sežana je učence 9. razreda podrobno seznanila o nastanku sladkorne bolezni in o vzrokih obolelosti, kako z njo živimo, jo obvladujemo in o posledicah, ki nastajajo zaradi nje. Učenci so z zanimanjem spremljali njene besede. Pridobljeno znanje o sladkorni bolezni jim bo prav gotovo koristilo.

Besedilo: Vojko Turk Slika: arhiv društva

Prostovoljci Rdečega križa in krvodajalci v Podravju Veliko je priložnosti, ko naši prostovoljci in krvodajalci pomagajo ljudem in tako uresničujejo poslanstvo Rdečega križa. Malo, veliko premalo pa je trenutkov, ki si jih vsi vzamemo za skupna druženja, spoznavanja in izmenjavo izkušenj. Že pred štirimi leti smo si obljubili, da si bomo enkrat letno vzeli čas zase in si skupaj ogledali kakšen delček naše prelepe domovine. Tokrat smo odkrivali lepote in kulturno-zgodovinsko dediščino Podravja s središčem Ptuj. Izlet smo začeli v jutranjih urah z vodenim ogledom znamenite cerkve Marije Zavetnice na Ptujski gori, ki velja za biser gotike na Slovenskem. Pot nas je vodila čez pobočja Haloz, zasajena z vino- gradi in gozdovi. Privoščili smo si krajši oddih na kozjerejski kmetiji, kjer so nam pripravili pokušino izdelkov iz kozjega mleka. Potovanje smo nadaljevali proti Ptuju na mogočen Ptujski grad nad mestom in si ob razlagi vodiča ogledali muzejske zbirke. Sprehodili smo se skozi srednjeveško mestno jedro Ptuja, ki je znano kot mesto-mu- zej. Obiskali smo Ptujsko klet in si ob kozarčku vina ogledali multi- vizijsko predstavo o zgodovini vinogradništva in vinarstva na Ptuj- skem. Dan smo zaključili s kosilom na priznani turistični kmetiji v Srednjih Slovenskih goricah. Poslovili smo se polni lepih vtisov in z željo po še več podobnih pristnih srečanjih. Besedilo in slika: Dora Sedmak

Poletni julijski pohodi diabetikov V soboto, 9. julija, smo opravili že tradicionalni pohod na hrib Kokoška nad Lipico. Pohoda se je udeležilo 16 pohodnikov. Na vrhu Kokoške smo se zadržali nekaj časa, da smo si odpočili. Med tem smo se pogovarjali predvsem o naši bolezni in si izmenjali izkušnje. Čas počitka smo izkoristili tudi za dogovor o pohodu na Snežnik. Tako smo se že naslednjo soboto odpravili do Sviščakov, od koder smo se povzepli do koče na Snežniku, kjer smo se srečali z diabetiki iz Ilirske Bistrice. Pohoda se je udeležilo 10 pohodnikov. Po povratku na Sviščake smo se odpeljali skozi gozdove Mašuna do tamkajšnjega gostišča. Polni naužitega svežega zraka in lepih

Sociala in zdravstvo občutkov smo se vrnili proti domu.

Besedilo: Vojko Turk 42 Slika: arhiv društva Taborjenje na Kozjereji Brdca pri Kozini V Socialno-varstvenem zavodu Dutovlje so se v želji po nenehni daljeval in nadgradil. ponudbi novih vsebin stanovalcem doma in bivalnih enot odlo- V juniju so na Kozjerejo Brd- čili za obiskovanje Kozjereje Brdca v Vrhpolju pri Kozini. Na kme- ca prišli kar za tri dni in se pre- tiji imajo s socialnim kmetijstvom že nekajletne izkušnje, tako da izkusili v taborniških veščinah sprejem sedmih varovancev zavoda ni bil prehuda zadrega. in v skavtskem načinu življe- Naravno okolje, prisotnost domačih živali in privlačno zastavlje- nja. Sežanski skavti so namreč na dela blagodejno vplivajo na počutje ljudi, tudi ljudi z motnjo v ljubeznivo posodili dva večja duševnem razvoju (in) ali zdravju. šotora, ki so jih s sodelova- Dobre tri mesece so stanovalci prihajali na Kozjerejo Brdca, kjer njem vseh tudi postavili v so opravljali različna dela; skrbeli so za živali, obnavljali kraške idiličnem hrastovem gozdiču. suhozide, posadili njivo krompirja ter nabirali bezgovo in lipovo V njem je prenočevalo devet cvetje. varovancev SVZ Dutovlje, pridružili pa so se jim še trije zaposleni. Novopečeni »kmetje« so vsak pomladni ponedeljek z veseljem Trije dnevi taborjenja so hitro minili v znamenju raznih aktivno- prihajali v Vrhpolje in bilo je logično, da se bo pilotni projekt na- sti in obiskov. Tako so tabor obiskali odrasli skavti iz Postojne, ki so predstavili vse lepote skavtskega življenja, smisel in namene. Pa tudi zapeli so … Naslednji dan, ko je zadišalo po jedeh z žara, pa je za boljše razpoloženje s harmoniko poskrbel Srečko iz Kr- vavega Potoka. Zadnji dan so pospravili šotore in veliko torto, ki so si jo zaslu- žili po uspešnem taborjenju. Darko, Peter, Samir, Vinko, Branko, Zoran, Janez, Albin in Angela so od navdušenja vzklikali hura in bili z mislimi že pri novih obiskih kozjereje in pri taborjenju pri- hodnje leto. Seveda so hvaležni vsem, ki so v doživeto verjeli, zahvala pa gre tudi Krajevni skupnosti Vrhpolje, ki jim je posodila žar in jim omogočila balinanje na vaškem balinišču.

Besedilo: Tomaž Ferluga Sliki: Urška Sorta Kovač, Boštjan Ljubič O jurjevkah in borih iz Krepelj Od našega zadnjega oglašanja sta minili že kar dve leti. Da ne bi morda kdo mislil, da naših skupin ni več. Sestajamo se re- dno, kot vsa leta doslej; jurjevke na torke, bori na srede. Rade pa se tudi potepamo, saj je v naši bližnji in daljni okolici mnogo zanimivih krajev. Redno se udeležujemo skupnih srečanj skupin in piknikov v organizaciji Rdečega križa Sežana. Velikokrat pa se same odpra- vimo na izlete. V lanskem letu smo razisko- vale Brkine in se posebej zadržale v vasici Skupina pred gostiščem v Tomaju. Podgrad pri Vremah ter na Varejah. Letos za dan žena pa še prijeten večer na turistični pa smo želele malo dlje, zato smo krenile kmetiji v Tomaju. ob Soči navzgor do Kanala in od tu na Lig, Območno združenje Rdečega križa Se- kjer smo obiskale romarsko cerkev Mariji- žana, v okviru katerega delujejo naše sku- no Celje. Prijazna gospa nam je povedala, pine, nam je v maju pripravilo zaključni pi- da je bila cerkev prvotno zgrajena z dve- knik pred poletnimi počitnicami. Ostalim ma zvonikoma, sredi 19. stoletja pa je žu- skupinam smo svoje delo predstavile s sli- pnik iz Kanala dal nalog, da se en zvonik kovnim gradivom. Naše poskočne članice podre. Konec devetdesetih let prejšnjega so ob živi glasbi tudi zaplesale, čemur se stoletja so ponovno prizidali manjkajoči ni uprla niti naša najstarejša članica, 93-le- zvonik. Od tu smo ubrali pot proti mejni tna Milka. reki Idriji in si v Britofu ogledali čudovito Sezono srečevanja skupine smo zaključi- cerkev s poznogotskim krilnim oltarjem s le še z mašo v Dolini Lurške Matere Božje časom nastanka okoli leta 1520. Pot nas je v Lipici, kamor so prispele tudi skupine iz vodila še na Staro goro, od tam pa po dru- Ilirske Bistrice, Rakeka in Cerknice.

gi strani Brd skozi Krmin domov. Veselimo se srečanj v novi sezoni in vabi- Sociala in zdravstvo Ker se rade družimo, smo si ob koncu mo še druge gospe, da se nam pridružijo. prejšnjega leta privoščile zabaven večer na Ne bo jim žal! Milka med plesom. turistični kmetiji Petelin - Durcik v Pliskovici, Besedilo in sliki: Marta Ščuka 43 S svojim delom se dokazujemo Z odprtjem dislocirane enote Socialno- nim in natančnim delom ter navajanjem varstvenega zavoda Dutovlje v Sežani so na odgovornost. se ponudile tudi drugačne možnosti ter V teh letih nam je uspelo, da se je delo oblike zaposlitve za stanovalce. kar dobro uteklo, vzpostavili smo dobre Ena prvih, s katero smo se preizkusili, je odnose s strankami ter se medsebojno bilo čiščenje stopnišč na Ulici Ivana Roz- spoznali. mana ter Srebrničevi ulici. Sčasoma se V veliko veselje nam je, da ste verjeli v je naše delo razširilo še na igrišča, parke, nas in nam dali možnost samopotrjeva- amfiteatra … nja, kajti delo, ki ga opravljamo v okviru Začetki so bili kar naporni, zahtevali so delovne terapije, nam omogoča simbo- spoznavanje z novim okoljem, zahtev- lični zaslužek za osebne potrebe, prido-

bivanje z boleznijo okrnjenih delovnih veščin ter povratek v urbano okolje (de- institucionalizacija). Zahvaljujemo se Zavodu za šport in prosti čas Sežana, Komunaln-stanovanj- skemu podjetju Sežana, podjetjema Fe- roplast, s. p., in »AL« … Upam, da nam bo delo še naprej šlo tako lepo od rok in da bo zadovoljstvo obojestransko. Besedilo in sliki: Ivanka Večko

Izlet članov Društva gluhih in naglušnih na Goli otok Koprsko Društvo gluhih in naglušnih, ki je letos obeležilo 56 let svojega delo- vanja in združuje člane iz desetih občin južne Primorske, opravlja pomembno vlogo na področju socialnih programov za uporabnike na lokalni ravni. Združuje 350 članov, vodi pa ga predsednica Anto- nija Selišnik. V bogatem programu so za letošnje leto pridali tudi izlet na Goli otok, kamor so se s podružnico na Krasu, ki jo vodi Milan Šuc in ki šteje blizu sto članov, podali prvo soboto v juniju. Na Golem otoku, ki ga vsi poznamo po taborišču za politične in druge zapornike, so si ogledali stavbe in pokrajino. Ogleda- li so si tudi skladišča, delovišča, delavnice na prostem in zbiralnik za vodo. Da je Goli otok zares neporaščen, priča tudi na- pis v zbiralniku vode: »Kamen na kamen, zopet kamen.« Zanimiv je bil tudi kratki dokumentarni film, ki govori o grozotah, ki so jih preživljali zaporniki – 30 tisoč jih je bilo v času delovanja, od tega jih je dva Zaustavili so se tudi na otoku Rab in si Ljubljani in kjer bodo počastili 80-letnico tisoč umrlo. Sicer pa nihče od preživelih ogledali značilnosti njegovega glavnega delovanja ljubljanskega Društva gluhih in

Sociala in zdravstvo ne želi pričati o času, ki ga je preživel na mesta. V zgodnjih jutranjih urah so se naglušnih. Golem otoku. polni vtisov vrnili domov. Jeseni se bodo Izlet so izkoristili tudi za prijetno dru- udeležili tradicionalnega mednarodne- Besedilo in slika: Olga Knez 44 ženje na barki ob morskih dobrotah. ga dneva gluhih, ki bo 17. septembra v Poskokčeve poletne aktivnosti Junija je poSKOKec na in 3. razred), Športni poSKOKec (2. in 3. poSKOKčevem dnevu razred), ki so namenjeni predšolskim in praznoval svoj 2. rojstni šolskim otrokom, bomo podrobno pred- dan, ki je privabil več kot stavili na občinskem prazniku, kjer boste 1500 udeležencev. Po lahko več izvedeli tudi o ostalih progra- napornem šolskem letu mih Športnega društva poSKOKec, ki po- in tako obsežni priredi- tekajo čez celo leto. tvi, ki je bila namenjena Tudi v letošnjem šolskem letu bomo za prav vsem družinskim članom, je sledil program Gibalna abeceda zbirali prijave počitek v sežanskem parku, kjer si je po- v začetku meseca septembra, ko bomo SKOKec krajšal dolge in vroče poletne imeli tudi informativne sestanke za starše. dni v družbi otrok. Na spletni strani Športnega društva po- Pred nami pa je že september, ko po- SKOKec (www.poskokec.si) pa si lahko do SKOKca, predvsem s programom gibalne takrat ogledate obsežno zbirko fotoga- abecede, čakajo nove dogodivščine. Pro- lerij, kjer zagotovo ne manjka veselih in grame Gibalna abeceda Malček skakal- nasmejanih otroških obrazov, ki uživajo v ček s starši (2–3 leta), Malček skakalček vadbi pri poSKOKcu. s poSKOKcem (3–4 leta), poSKOKčeva gibalna abeceda v vrtcu (5–6 let), po- Besedilo: Marko Meden SKOKčeva gibalna abeceda v šoli (1., 2. Slika: arhiv društva

Srebro sije kot zlato Člana Balinarskega kluba Draga Orlek Matej Husu in Rok Pirjevec sta postala državna podprvaka v disciplini dvojic med mladinci. Na državnem prvenstvu v balinanju mladincev, ki je bilo v Kortah nad Izolo (2. 7.), sta 16-letni Matej Husu in 15-letni Rok Pirjevec, člana Balinarskega kluba Draga Orlek, zasedla odlično 2. mesto v disciplini dvojic. Njun inštruktor in mentor je Vojko Pirjevec. Z zmago na območnem prvenstvu v Pliskovici sta kot medobčinska prvaka osvojila pravico nastopanja na državnem prvenstvu v Kortah, kjer se je pome- rilo osem najboljših ekip območnih zvez iz cele Slovenije. Pomerili so se mladi v starosti od 14 do 18 let. Ekipa Tržiča je do zadnjega trenutka trepetala za zmago in mlada Orlečana sta v finalu z rezultatom 12 : 11 zmago žal prepustila tej ekipi. V polfinalni tekmi pa sta premagala ekipo iz Pliskovice z rezultatom 11 : 10. Tako je ekipa iz Pliskovice pristala na 3. mestu, druga ekipa iz Tržiča pa je bila četrta. »Uspeh ekip iz Orleka in Pliskovice pomeni velik uspeh za balinanje na Krasu in Primorskem,« nista skrivala veselja predsednik in mentor orleškega Balinarskega kluba Draga Zdravko Husu in Vojko Pirjevec. Pred dnevi so podprvakoma priredili prisrčen sprejem v klubskih prostorih pri Lužci in ju nagradili s slastno torto, ki so jo spekli v slaščičarni Vesna iz Lokve. Sicer pa Matej in Rok igrata tudi v članski ekipi Balinarskega kluba Orlek, ki je bil ustanovljen 1979. leta in šteje 24 članov. Fanta sta pridna tudi pri šolskih obveznostih in uspešno usklajujeta učenje in športne aktivnosti. Rok ima status športnika, ki mu omogoča napovedano spraševanje, in je zaključil 1. letnik sežanske gimnazije, v kategoriji dečkov pa je zastopal slo- venske barve v državni reprezentanci. Tudi Matej, ki je končal 1. letnik srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, se je že drugič uvrstil v finale mladinskega državnega prvenstva.

Oba upata, da bosta prihodnje leto zasedla najvišjo stopničko, saj bosta kaj Šport in rekreacija kmalu tekmovala samo za člane in tako zapustila mladinske vrste.

Besedilo in slika: Olga Knez 45 Balinarski turnir Balinanje ni samo tekmovanje. Je tudi druženje s starimi in novimi prijatelji. Ti se zelo radi odzovejo povabilu na balinarski turnir. Prav slednje se je zgodilo v nedeljo, 29. 5. 2011, v Dolu pri Vogljah. Domači Balinarski klub Repentabor je na tradicionalnem med- narodnem turnirju gostil dvanajst ekip. Ker prijateljstvo ne pozna meja, sta se tega tekmovanja udeležili tudi dve ekipi iz sosednje Italije. »Ekipa Balinarskega kluba Repentabor ima za seboj že kar precej kilometrov. Želimo si podmladka in z veseljem pričakuje- mo novih, svežih, predvsem pa mladih moči,« je na koncu pove- dal predsednik Balinarskega kluba Repentabor Drago Šuligoj in se obenem zahvalil tudi vsem donatorjem.

Besedilo: Pavla Šuligoj Slika: Slavko Bernetič

Mladi kraški planinci v Krnskem pogorju Poletje je najlepši čas za obisk višjih predelov našega čudovi- Sežana. Tokrat nas je pot zanesla med prelepe vršace Krnskega tega gorskega sveta. To dobro vedo tudi mladi planinci, ki vsako pogorja. V tednu med 4. in 9. julijem je enaindvajset osnovnošol- leto z veseljem pričakujejo vabilo na tabor, ki ga tradicionalno cev in srednješolcev uživalo v planinskih turah in ostalih gorni- pripravljamo v okviru Mladinskega odseka Planinskega društva ških aktivnostih in v pristnem stiku z neokrnjeno naravo. Pri tem smo jim bili v pomoč mentorici Danijela Batič Kavčič in Agata Perdec, mladinski voditelj Luka Jedrejčić ter planinska vodnika Matej Trobec in Andrej Bandelj. Iz baznega tabora, Doma pri Krnskih jezerih, smo se vsak dan podali na enega od bližnjih vrhov in uživali prostrane razglede z Velike Babe, Šmohorja, Bogatina in Krna. Stikali smo za ostanki soške fronte in delali družbo tisočerim ribam v Krnskem jezeru. Med orientacijskim tekom smo spoznavali gorniške veščine in se pomerili v različnih družabnih igrah. Še enkrat lahko zapiše- mo, da je tabor zelo dobro uspel, kar gre pripisati tudi naklo- njenemu vremenu in gostoljubju osebja v domu. V prvi vrsti pa gre pohvaliti zanimanje mladih za aktivno preživljanje prostega časa v gorah, ki ga bomo v planinskem društvu podpirali tudi v prihodnosti. Že sedaj razmišljamo o planinskem taboru v priho- dnjem poletju. Besedilo: Andrej Bandelj Slika: Erina Borovič Vsi na kolo za zdravo telo Z nostalgijo po starih časih in v želji po druženju so se člani Špor- tnega društva Draga Orlek odločili, da bodo v nedeljo, 5. 6. 2011, organizirali kolesarski izlet za vaščane. Ideja je padla na plodna tla, saj se je za kolesarjenje odločilo kar 40 Orlečanov, od predšolskih otrok do upokojencev. Raznoliki druščini je bila prilagojena tudi 12 kilometrov dolga trasa vožnje, ki je potekala po neprometnih gozdnih in znanih kolesarskih poteh, saj je varnost kolesarjev vsekakor na prvem mestu. Po štartu na zbornem mestu pri vaškem domu – pri Lužci je pot najprej vodila mimo vaškega igrišča, preko bivše državne meje do Trebč, od tam po obnovljeni makadamski cesti do Gropade, kjer je bil prvi postanek. In to ne samo postanek, v vaški oštariji so postregli pravo kraško marendo s frtaljo in osvežilno pijačo. Po blagem vzponu iz Gropade so se po ponovnem prehodu čez bivšo mejo spustili proti stari bazoviški cesti, nakar so pri

Šport in rekreacija odcepu Smodnišnica zavili proti Orleku. Sledil je še častni krog Utrujeni od užitkov so udeleženci soglasno sklenili, da je tak po vasi in zaključek poti na zbornem mestu.Tam so marljivi člani izlet treba vsekakor ponoviti. društva za kolesarje pripravili prigrizek, ki se je nadaljeval v prije- Besedilo: Vilma Juren Pirjevec 46 tnem druženju do poznih popoldanskih ur. Slika: David Trebec Simona Premrl z Daturo uspešna na evropskem prvenstvu na Danskem V kraju Broholm na Danskem je od 18. do 24. julija 2011 pote- kalo Evropsko prvenstvo v dresuri za mladince in mlade jahalce. Po štirih letih je bila med 22 državami zopet tudi Slovenija, ki jo je zastopala Simona Premrl iz Sežane s svojo kobilo Daturo. V ekipni nalogi je osvojila 33. mesto in s tem izboljšala najboljšo slovensko uvrstitev na prvenstvih, v individualni nalogi pa je za- sedla 34. mesto med 60 nastopajočimi. Pred prvenstvom se je en mesec pripravljala na Nizozemskem pri svojem trenerju Re- miju Bastingsu. Še nekaj dni pred prvenstvom je bil nastop pod vprašajem, saj je bila kobila dalj časa poškodovana, za Simono pa je bil to prvi nastop v letošnjem letu. Otvoritev prvenstva in Simonin prvi nastop je potekal v lepem sončnem vremenu, zadnje štiri dni pa je bilo deževno in zelo hladno, kar je vplivalo na rezultate in predvsem na vzdušje na prvenstvu. Simona in njen trener sta bila s svojima nastopoma zadovoljna. Rezultati, ki jih je dosegla Simona, so občudovanja vredni glede na pogoje, v katerih dela, vloženi denar in trenutno stanje dresure v Sloveniji. Kot zanimivost naj povem, da je bila ekipa Slovenije najbolj pisana oziroma mednarodna. Tekmovalka Simona je Slovenka, njen trener Remy Nizozemec, prav tako pomočnik Jony, vodja ekipe Anhoia je Španka, kobila Datura pa izvira iz Nemčije. Kako pomembno je bilo prvenstvo, govori tudi pokroviteljstvo danske princese Benedikte in njena prisotnost na njem. Prav tako je prvenstvo obiskala jordanska princesa Haya, ki je tudi predsednica FEI, ogledali pa si ga je tudi mnogo pomembnih politikov ter sedanjih in nekdanjih vrhunskih jahačev in funkci- onarjev. Prihodnje leto bo Evropsko prvenstvo v Švici in Simona srčno upa, da bi lahko tam nastopila z lipicancem.

Besedilo in sliki: Simon Premrl

Tomosijada 2011 Po enem letu je končno spet prišel čas, da smo se ljubitelji Tomosov zbrali in preživeli lep motoristični dan. V soboto, 11. 6. 2011, se je v Sežani odvijala 3. Tomosijada, ki jo je organiziral Klub ljubiteljev starih motorjev – Tomos Group. V jutranjih urah smo se vsi zbrali pred trgovino Karsika. Simpa- tične hostese so nas opremile z vsem potrebnim materialom za zanimivejše potovanje, zatem pa smo s sendviči okrepčevalnice Apetit zatrli jutranjo lakoto in mirno počakali na štart prve sku- pine ob 10. uri. V 7-minutnih intervalih so skupine 10 motori- stov z nasmeški prevozile Sežano in se ustavile v Valter baru, kjer so nam postregli z odlično kavo in tako dokončno zbudili tudi najbolj zaspane. Iz Sežane smo krenili proti Lokvi in se poučili o radijih pri Vladu Skoku, lastniku Muzeja starih radiev. Navdušeni nad zbirko smo nadaljevali pot do Divače, kjer smo imeli že tretji postanek. Konjičke smo parkirali na čudovitem borjaču Hotela Malovec, v katerem smo se tudi okrepčali. Že smo imeli okus Po nekaj kilometrih je sledil postanek v gostilni Ruj v Vogljah. in občutek, kako lep dan imamo pred seboj. Z vetrom v laseh Presenetili so nas s pravimi čarovnijami. Za nekatere smo prvič smo se peljali do Senožeč, kjer nam je Valentin Čuk razkazal svo- slišali, vse skupaj pa je bilo zelo okusno. V pravem razpoloženju jo zbirko starin in kamnitih kipov. Tam pa smo srečali tudi pridne smo se nato odpravili proti cilju. Pred Karsiko v Sežani smo vsi hostese, ki so poskrbele, da je bil vroč poletni dan še prijetnejši. udeleženci prejeli medalje in poljubčke simpatičnih hostes in s V Štorjah pred gostilno Skok nas je čakala spretnostna vožnja in toplim kosilom okrepčevalnice Apetit zapolnili še zadnje prazne popoldanska kava. Ob vzpodbudnih navijačih smo se potegova- kotičke trebuha. li za lepe nagrade. Polni adrenalina smo se odpravili naprej. Skozi Organizator Tilen Skok je ob pomoči spretnega govorca, ko- Šport in rekreacija lepo kraško pokrajino smo prepotovali Grahovo Brdo in Utovlje mika Žana Papiča, podelil nagrade zmagovalcem kvizov na ter se nato okrepčali na Kmetiji Marko in Miloš Pupis, v Toma- postankih, zmagovalcu spretnostne vožnje, najštevilčnejši ekipi ju. Postregli so nam z odličnimi domačimi kraškimi dobrotami. Adria Classic iz Kopra, najstarejšemu udeležencu Francu Vrtovcu, 47 ki šteje že 81 pomladi, ter lastniku najstarejšega motorja Zvonku Balečku. Pa da ne pozabim tudi na edino gospo, Brigito Jager, ki je s svojim mopedom prevozila vseh 63 kilometrov. Kot nam je povedal Tilen Skok, predsednik Kluba ljubiteljev starih motorjev – Tomos Group, so bili udeleženci zelo zadovoljni s potjo, pogo- stitvijo in lepotami našega Krasa. Obljubili so nam tudi, da nasle- dnje leto zopet pridejo, takrat že na 4. Tomosijado. Vsi ljubitelji in simpatizerji ste vljudno vabljeni, da z nami preživite okusen sobotni dan v naslednjem poletju. Najlepša hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za vložen čas in trud, našim sponzorjem pa za denarne prispevke. Upamo, da bo ta dan, posvečen ljubiteljem starodobnikov Tomos, postal tradicija in da bo privabljal iz leta v leto več motoristov.

Besedilo: Tina Kocjan Sliki: Boris Kampuž, Branko Majcen

Zaključni junijski pohod drenovk Društvo Kraški dren, ki skrbi za preprečevanje arterosklerotič- energije za plesne korake ni primanjkovalo. Drenovka Erna Stan- nih zapletov v tretjem starostnem življenjskem obdobju, šteje tič je s pomočjo rim strnila vtise zaključnega dne v Škocjanu. preko 350 članov iz vseh kraških občin. To so: Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina, Divača. Društvo že več let skrbi, poleg ostalih Zaključno srečanje drenovk in drenovcev – aktivnosti, izletov in programov, da se po vseh občinah izvaja- Pot ob reki Reka jo redne tedenske aktivnosti v enajstih telovadnih skupinah, in Drenovke in drenovci smo se v Škocjanu zbrali, sicer vsako sezono od jeseni do pomladi. Letno člani društva da bi zaključek sezone zaznamovali. Kraški Dren skupno odtelovadijo preko 800 telovadnih ur po po- Že sam kraj ta vabi, da se sprehodiš po naravi, sameznih krajih po Krasu. Nad telesno aktivnostjo članic bdijo vodič Luka nas je takoj na začetku razveselil, usposobljeni fizioterapevti in telovadni vaditelji, za katere samo ko nas je za gospodične krstil, društvo poskrbi, da se strokovno izobražujejo in izpopolnjujejo. to nam je elana dalo in nas ob poti reke Reka popeljalo. Društvo Kraški dren je ob zaključku telovadne sezone 2010/2011 To pot so nanovo odprli meseca aprila, organiziralo aktivno skupno srečanje članov Društva Kraški dren saj jo je leta 1965 reka poplavila. ali, kot so člani društva ta dan poimenovali, srečanje drenovk. Čudovita narava, Okrog 200 drenovk iz vseh občin se je na junijsko sončno soboto ki jo je voda skozi tisočletja oblikovala z organiziranim prevozom pripeljalo do Škocjana, kjer so se ak- in ji enkratno podobo dala, tivno in z zanimanjem prepustile lepotam Škocjana in njegovih nas je prevzela in nam kar besedo vzela. podzemnih bogastev. Prehodile so po 40-ih letih prenovljeno Tiho smo stopale po ozki poti in hodile novim lepotam naproti. pot po Škocjanu. Po nekajurnem pohodu in prijetnem klepetu Nov most nam je omogočil so dan, kot se za drenovke spodobi, ponovno aktivno zaključile ogledati si še več in več. ob družabni večerji v lokalni gostilni in prijetni glasbi, kjer jim Na koncu še v Tomšičevo jamo, kot nekakšen vhod v onstranstvo. O tem smo tudi razlago dobile in duše z novim zapolnile. Prispeli smo do Šmidlove dvorane, od tu pa polni lepih vtisov iz skrivnostnega sveta podzemlja spet v svet, ki nas vsak dan obdaja. Lepo nam je bilo in še se bo nadaljevalo! Zato v imenu vseh Ivanki hvala za vse, da nam je lepo, poskrbljeno za dušo in telo!

Drenovka Erna Stantič, Komen Šport in rekreacija

48 Besedilo in slike: Anamarija Samec Smučarski klub Sežana – smučarska šola in sezona 2011/2012 Tako kot vsako leto bo tudi letos Smučarski klub Sežana orga- skupino vodi vse dni na snegu. Tako dosežemo večji napredek v niziral prvovrstno celoletno šolo smučanja in deskanja na snegu. znanju. Udeležence naučimo osnov smučanja oziroma deskanja Šola smučanja in deskanja na snegu obsega suhe treninge, ki po- na snegu, moderne tehnike carving in elementov tekmovalne tekajo v telovadnici v Sežani. Na suhih treningih otroci pridobijo šole. Otroci se udeležijo tudi dveh tekem, ene v regionalni kon- kondicijo ter si ojačajo mišice, da lahko čim lažje opravljajo vaje na kurenci, na drugi tekmi pa se pomerijo med sabo. Druga tekma snegu. Letos se naši suhi treningi pričnejo v soboto, 8. 10. 2011, in je organizirana v sklopu zaključka celoletne šole, na katero so bodo potekali vsako soboto po uro in pol s pričetkom ob 10. uri. vabljeni tudi vsi starši ter vsi naši člani Smučarskega kluba. Malo 3. decembra je predviden prvi dan celoletne smučarke šole, nada- za šalo malo zares se med seboj pomerijo tudi starši z otroki, kar ljevanje pa bo potekalo po programu Smučarskega kluba Sežana, se lahko sprevrže v pravi družinski boj, vendar z veliko smeha in ki si ga lahko ogledate na naši spletni strani ali na letakih. dobre volje. Smučarska šola je namenjena vsem otrokom in mladini od 5. Poleg smučarske šole ponuja klub tudi izlete, ki jih izvajamo do 18. leta. Otroci so razdeljeni v različne skupine, predvsem gle- ob sobotah, ko poteka šola smučanja, ter v dodatnih dnevih. Če de na predznanje, pazimo pa tudi na čim bolj homogeno sta- imamo na sobotnih izletih zadostno število smučarskih učiteljev, rost. Na začetku sezone je skupini dodeljen smučarski učitelj, ki vam ponujamo tudi dve uri brezplačnega obnavljanja smučar- skega znanja. Prav tako pa na izletih, ko ni smučarske šole, otro- kom iz celoletne šole zagotavljamo spremstvo učitelja. Zaradi povečanega zanimanja v prejšnjih letih bomo tudi letos orga- nizirali skupino bodočih učiteljev, ki jih pripravimo na uspešno opravljanje izpita za učitelja smučanja. Če želite, da bi se vaši otroci naučili boljše smučati oziroma de- skati, obenem pa si nabrali kondicije in konce tedna na snegu preživeli v družbi najboljših učiteljev smučanja in deskanja na snegu, nam jih lahko brezskrbno zaupate. Vpis v celoletno šolo smučanja in deskanja na snegu bo potekal 15. septembra ob 19. uri v sejni sobi hotela Golden Pick v Sežani. Ostale informacije so vam na voljo na spletni strani www.smu- carskiklubsezana.si oziroma na telefonu 041 698 267.

Besedilo: Meta Rojko Slika: arhiv društva 60 let Zdravka Grahorja, mojstra v strelskih vrstah Zdravko Grahor iz Vrhovelj, ki je konec julija slavil 60. roj- stni dan in se že od mladih nog ukvarja s strelstvom, sicer od vsega začetka predsednik sedaj že ukinjenega Strelskega društva Repentabor, je v krogu strelcev in športnih delavcev celotne Primorske (29. 7.) proslavil okrogel jubilej. Nazdravili so mu še preostali člani Športnega društva Epic iz Postojne, ki se redno zbirajo ob rojstnih dnevih.

Tokrat so se zbrali v restavraciji Erasmus v Epicovi zgradbi v Postojni, kjer so s slavljencem trčili s kapljico rujnega. Glavno besedo je ob slavljencu seveda imel eden izmed najstarejših in najbolj aktivnih športnikov in športnih delavcev Edvard Progar starejši iz Postojne, ki ga poznamo kot prvega trenerja uspe- šnega slovenskega strelca Rajmonda Debevca. Progar, ki je že vseh deset let tudi predsednik Športnega društva Epic, se celo Na sliki z leve: Adam Dekanj, Janko Požar,Olga Knez, Zdravko Grahor in Brane življenje razdaja za šport. Ni bil samo uspešen strelec, ampak Fatur pri podmornici. tudi odbojkar, šahist, funkcionar (sekretar in eno leto tudi pred- sednik Strelske zveze Slovenije, dolgoletni predsednik Društva odbora Dopisne strelske lige, ki letos poteka že 35. leto, in član upokojencev Postojna, kjer sedaj vodi športno komisijo) in avtor Epica, kjer pridno trenirajo tudi Brane Fatur, profesionalni športni knjige Vse o športu v občini Postojna in Pivka, ki na več kot 400 novinar, Adam Dekanj, dolgoletni športni delavec in drugi tre- straneh in z okrog 1100 slikami ponuja obilico zanimivega bra- ner Rajmonda Debevca, ki ga mnogi poznajo kot planinca, lov- nja. Progar je že vrsto let prijatelj Zdravka Grahorja, ki je za puško ca, šahista, kegljača, plavalca in tekača, ter Olga Knez, ljubiteljska prejel že v šolskih letih in leta 1964 tudi prvič tekmoval v strelja- novinarka iz Sežane. Na slavju, na katerem so si ogledali še pod- nju z zračnim orožjem. Seveda mu leži tudi pištola. Je dolgole- mornico v Parku vojaške zgodovine v Pivki, pa sta manjkala Zoro tni sodnik in trener športnega streljanja. Grahor je bil pobudnik, Oražem iz Portoroža, ki se je med 60-letnike vpisal lani, sicer pa Šport in rekreacija ustanovitelj in predsednik Strelskega društva Repentabor, ki je je oče slavne strelke Renate Oražem Vrščič, in Henrik Valentinčič obstajalo od leta 1973. Pred nekaj leti so društvo ukinili, člani pa iz Deskel, ki bo prihodnje leto podal roko abrahamu. so se priključili Strelskemu društvu Vremščica. Je tudi stalni član Besedilo in slika: Olga Knez 49 Kje na Krasu se skriva pravi zaklad? Vsak Kraševec bo ponosno hvalil lepo- te svojega delčka zemlje pod soncem. Ampak ali res vsak Kraševec pozna usodo Žalostne jame na Žekancu in ve za do- movanja Prakraševcev na vrhovih kraških vzpetin? Miloš Stankovič je združil strast do kolesarjenja in spoznavanja narave z željo, da bi ljudem predstavil svoj domači okoliš, ter vse skupaj izdal v knjigi S ko- lesom med kraškimi kamni. S pomočjo knjige lahko na Krasu poiščemo kar nekaj skritih zakladov. Zadnji majski vikend je v Bunčetovi do- mačiji v Dutovljah potekala predstavitev novega kolesarskega vodnika, na kateri se je zbralo več kot 60 ljubiteljev kolesar- jenja. Sistematična predstavitev vodnika, pospremljena s slikami, videom ter za- nimivo razlago, je prisotne prepričala v nakup knjige, katere zaloge so pošle še Tisto, kar knjigo S kolesom med kraški- Raše, ena od tur pa nas pelje celo čez isti dan, do današnjega dne pa je knjiga mi kamni loči od vseh ostalih vodnikov, mejo do Obeliska na Opčinah. doživela že tretji ponatis. je podporna spletna stran (www.m2b.si/ Kje torej najdemo pravi kraški zaklad? Novi kolesarski vodnik po Krasu sesta- vodnik), s katere si obiskovalci lahko sna- Vsaj po en Geocach zaklad (lov na zaklad vlja 17 kolesarskih tur, opisanih na več kot mejo zemljevide in koordinate GPS ter si s pomočjo naprave GPS) je skrit na vsaki 130 straneh. V njem lahko najdejo nekaj tako olajšajo raziskovanje med gmajnami turi, običajno v bližini kakšne zanimivosti zase tako nedeljski kolesarji in družine, in kamnitimi zidovi. Na isti spletni strani ali na razgledišču. A tisti najlepši zaklad je kot tudi bolj zahtevni, saj so ture razde- lahko tudi naročimo svoj izvod knjige. na koncu nova izkušnja in spoznavanje ljene na lažje in težje. Vsako od opisanih Vsi izleti so speljani krožno, tako da lah- najbolj skritih kotičkov domačega Krasa. tur spremlja orientacijski zemljevid, opis ko začetek in konec poti prilagodimo zanimivosti in podroben potek poti, na svojim željam. Knjiga zajema področje Besedilo: Nina Stankovič katere se lahko odpravimo tudi peš. vse od Spodnjega Krasa do doline reke Slika: Tomaž Klemenc Odličen začetek sezone 2011 za Grego Premrla V začetku maja je bila v Logatcu prva dirka za državno prvenstvo Slovenije v paralelnem rally crossu. Gregi je žal po odličnih kvalifikacijskih časih odpovedal menjalnik in po vodi je splavala odlična uvrstitev in zmaga v Yugo pokalu. Kljub začetnemu razočara- nju v ekipi, ko se je tudi drugemu članu ekipe nastop ponesrečil (Dessardu se je

na štartu odprl pokrov motorja in je nato na veliko navdušenje gledalcev celo dir- ko odpeljal z odprtim pokrovom.), je nato sledilo veselje ob zmagi klubskega kole- ga Marjana Nagodeta v diviziji I. Sledilo

Šport in rekreacija je trdo delo mehanikov, da so pripravili dirkalnik za prvo krožno dirko na preno- vljeni pisti v Zeltwegu (Avstrija). 50 Konec maja se je na novi pisti Red Bull ring, ki je bila slavnostno odprta teden bil tudi ogled Avstrijskega vojaškega le- dni prej, odvijalo državno prvenstvo Slo- talskega muzeja. Naslednja krožna dirka venije v krožnohitrostnih dirkah. To sta je bila v začetku julija na Grobniku (Hrva- bili prvi dve od skupno osmih dirk. Grega ška), sledita pa ji še dirka na Slovakiaringu Premrl je ponovno dokazal, da se razvija v (Slovaška) in Salzburgringu (Avstrija). odličnega dirkača. V diviziji I je osvojil dve Prvi konec tedna v juniju je bila v Vrtoj- tretji mesti (Obakrat je zmagal klubski ko- bi prvič organizirana dirka v paralelnem lega Marjan Nagode.), med mladimi voz- rally crossu, na kateri je Grega prepričljivo niki pa je dosegel dve zmagi. Navdušen zmagal v Yugo pokalu, dosegel odlično je bil nad pogoji in odlično pisto, na ka- šesto mesto v diviziji I in za seboj pustil teri sta teden dni prej dirkala svetovni pr- kar nekaj zmogljivejših dirkalnikov. Med vak v formuli 1 Sebastian Vettel in njegov mladimi vozniki je osvojil končno tretje s katerim je že nastopil na zadnji lanski kolega Weber ter mnogi bivši vozniki for- mesto. Marjan Nagode je osvojil 2. mesto, preizkušnji v Italiji. Pričakovanja so velika mule 1. Avstrijski gledalci so bili navduše- Manuel Dessardo pa je bil peti v diviziji I in lahko pričakujemo zopet kakšen pokal, ni nad yugom in predvsem nad odličnimi in tako skupaj z Grego kot ekipa Ak MGM le dirkalnik mora zdržati in Grega sreč- vožnjami Grege Premrla, ki je kot za šalo Postojna prevzel vodstvo v PRK med klubi. no pripeljati do cilja. Več na strani www. drvel mimo suzukijev in nekaterih dru- Naslednja preizkušnja, ki je čakala Gre- mgmracing.si. gih novejših in zmogljivejših dirkalnikov. go, je bila gorskohitrostna dirka Gorjanci Mnogi so se za spomin tudi fotografirali konec junija. Letos bo Grega na gorskih Besedilo: Barbara Nagode z legendarnim yugom. Lepo doživetje je dirkah nastopal z dirkalnikom MG ZR 105, Slike: arhiv MGM Dela v vinogradu avgusta in septembra Priprava na trgatev krepko preko 1000 različnih snovi in veči- v cono C2 pa bo postopoma potrebno no prinese grozdje s sabo). doseči 73 oOe). Za izbrani teran pa je Avgust je čas začetka zorenja grozdja, Poznamo: potrebno pridelati grozdje z najmanj 80 ko se jagode začnejo mehčati in spre- - fiziološko zrelost oOe sladkorja oziroma za vrhunska vina minjati barvo. Ta faza traja od 45 do 60 - tehnološko zrelost 83 oOe. dni. Grozdje se tem bolj razvije, čim več - polno zrelost Samo trgatev bi lahko razdelili v : sončne energije dobi, zato je potrebno - prezrelost grozdja - predtrgatev – to opravimo po potrebi, del listov okrog grozdja v septembru od- če je grozdje poškodovano straniti. Na začetku zorenja je še čas, da Pri sorti refošk in pri pridelavi terana - glavno trgatev poskrbimo za ustrezno obremenitev trte se tehnološka zrelost prekriva s polno - trgatev prezrelega grozdja za pridelavo – za kakovosten razred vina (sem sodi zrelostjo grozdja, ko se sladkor v jagodi predikatnih vin (pozna trgatev, izbor, teran PTP) je maksimalna obremenitev absolutno ne povečuje več, delež kislin jagodni izbor …) 3kg/trs oziroma 9000 kg/ha. Posebno po- (jabolčne) pa se zaradi dihanja še zmanj- Določanje stopnje sladkorja v grozdju zornost posvetimo mladim vinogradom šuje. Nastopi čas trgatve. in moštu merimo z refraktometrom, Oe- do starosti 5 let, saj bi preobremenitev Minimalna vrednost sladkorja za pride- chslejevo moštno tehtnico … negativno vplivala na razvoj koreninske- lavo vina teran je po pravilniku 70 oOe (z Povezava med različnimi sladkornimi ga sistema. Skratka – redčenje grozdja in vključitvijo primorske vinorodne dežele stopnjami v moštu in alkoholom v vinu: odvečnih listov okrog grozdov je nujno. Poskrbimo še za ustrezno zdravstveno oOe Alkohol v vinu vol % varstvo in upoštevamo karenco – čas od 70,0 9,33 zadnjega pršenja s fitofarmacevtskimi 73,0 9,79 75,2 10,12 sredstvi do obiranja. 77 10,39 Zorenje grozdja se prične z izenačitvijo 78,7 10,66 vrednosti sladkorja v oOe in v količini sku- 80,1 10,86 81,9 11,13 pnih kislin v g/l. 83,6 11,40 Pomembno je, da imamo v tem času 85 11,60 dovolj zdrave in vitalne listne mase, kaj- 86 11,75 ti v tem obdobju grozd ne prideluje več 87,3 11,95 88,2 12,08 hrane. V grozdni jagodi prihaja do šte- 89,1 12,22 vilnih biokemičnih sprememb – narašča 90 12,35 Šport / Kmetijstvo in rekreacija sladkor, kisline padajo, povečujejo se or- 94,5 13,04 ganske dušikove spojine, ki dajejo grozd- (Vir: Ul. RS št. 43/26. 4. 2004.) ju sortne značilnosti (v vinu je odkritih že Majda Brdnik 51 Najboljši terani so se predstavili na 41. Prazniku terana in pršuta Tradicionalno ocenjevanje teranov PTP mesto vinar naslov doseženo št. točk v sklopu Praznika terana in pršuta je bilo 1. VINAKRAS, z. o. o., Sežana Sejmiška 1a, Sežana 18,48 12. 7. 2011 v Tomaju. Letos se je za lovori- 2. Boris ŠKERLJ Tomaj 46 18,28 3. DURCIK-PETELIN Pliskovica 91 a 18,06 ke potegovalo 49 vzorcev. 4. VINA ŠTOKA Krajna vas 1 d 18,04 Strokovno komisijo v sestavi dr. Miran 5. Boris LISJAK Dutovlje 31 18,02 Vodopivec, dr. Mojmir Wondra, dr. Ivan 5. TURISTIČNA KMETIJA ŠKERLJ Tomaj 53 a 18,02 Žežlina, Tamara Rusjan, Iztok Klenar, Da- 6. Slavko MARC Skopo 63 17,98 7. VINSKA KLET OREL Avber 10 17,94 rinko Ribolica in Majda Brdnik je vodil 8. David in Rajko ŠTOK Dutovlje 40 c 17,92 predsednik Boštjan Zidar. 8. Anton ABRAM Tupelče 4 17,92 Pri organizaciji so sodelovali še Milena 9 Domačija FURLAN Kobjeglava 81 17,84 Štolfa, Mateja Kodrič in Tadej Štoka ter 9. ŠIRCA KODRIČ Godnje 19 17,84 10. Marjan TAVČAR Dutovlje 50 17,82 turistična kmetija Škerlj. Rezultati so na- slednji : Čestitke vsem, ki so sodelovali na tem ocenjevanju in prispevali k promociji terana in Krasa. Majda Brdnik

Društvo kmetic sežanske regije na strokovni ekskurziji Kmetijska svetovalna služba Sežana v sodelovanju s turistično agencijo Idejatu- rizem iz Sežane za kmečke žene že vrsto let organizira ekskurzijo po Sloveniji ali tujini. Tokrat smo se odločili za obisk kmetij v okolici Slovenskih Konjic. Prvo postajo smo imeli na obronkih Žičke gorce, na kmetiji Kalšek, na kateri se ukvarjajo s ple- tarstvom. Njihovi izdelki so priznani kot izdelki domače obrti in so predstavlje- ni v knjigi Mojstrovine Slovenije. Poleg tega se ukvarjajo še z vinogradništvom in žganjekuho. Preden smo nadaljevali pot proti Žički kartuziji, smo ob prigrizku domačih dobrot pokušali žganja in vino. Po vodenem ogledu Žičke kartuzije smo se odpeljali proti Slovenskim Konjicam, mestu vina in cvetja, in sicer na pose- stvo Škalce in v vinsko klet Zlati grič. Nad zemljo in opremljena z najsodobnejšo lje odpravili naprej do Gorenj pri Zrečah, kletjo smo bili navdušeni, saj gre za so- tehnologijo za pridelavo vrhunskih vin. kjer smo si na kmetiji Blažič ogledali prvo dobno klet, ki je zgrajena večinoma pod Po degustaciji treh vin smo se dobre vo- registrirano klavnico govedi v Sloveniji in poskusili njihove suhomesnate izdelke. Kmetija je ekološka, na njej redijo 28 glav govedi in meso sami prodajajo. V klavnici nudijo tudi usluge drugim kmetom, na teden zakoljejo od 20 do 30 glav živine. Od tu smo pot nadaljevali na Roglo, kjer smo imeli čas za kratek sprehod. Nato pa smo se zapeljali do vasice Skomarje, kjer nas je na turistični kmetiji Arbajter že ča- kalo pozno kosilo. Na kmetiji, ki obsega 70 hektarjev, redijo jelene in iz njihovega mesa izdelujejo suhomesnate izdelke, ki smo jih tudi poskusili. Polni lepih vtisov in v upanju, da se dru- go leto zopet kam odpeljemo, smo se v Sežani poslovili. Kmetijstvo

Besedilo: Milena Štolfa 52 Slike: arhiv društva Največja in najlepša pastirska hiška na orleški gmajni Starosti sežanskih jamarjev, 89-le- tnemu Viktorju Saksidi, je kamnito pa- stirsko hiško pokazal sežanski jamar in ljubitelj Krasa Ludvik Husu. Viktor Saksida, ki si bo prihodnjo po- mlad nadel 90 križev, je velik ljubitelj Kra- sa. Poznamo ga predvsem po njegovih aktivnostih v zvezi z raziskavami brezen v Brestovici pri Komnu v povezavi z vo- dooskrbo Krasa. Vrsto let je bil aktiven jamar in v zavzetosti za raziskovanje jam- skega sveta se mu je porodila ideja, da se vode s Krasa nekje na najnižji točki zlivajo v Jadransko morje. Pri tem je predvsem pomislil na Brestovico. Bil je pobudnik raziskav v breznih spodnjega Krasa. Ob letošnjem občinskem prazniku sežanske občine bo prav zaradi številnih zaslug postal častni občan Občine Sežana. Kot klen Kraševec se ni spuščal samo v kraško podzemlje, ampak ga je zanimal bolj izvirni obliki. Izražal je veliko skrb do Lipiški učni poti je tudi pastirska hiška, ki tudi Kras na površini, predvsem njegove okolja in krepil osveščanje mlade gene- ga je navdihnila, da se je odločil fotografi- kamenine (apnenec). Ustvaril si je bogato racije. rati še preostale pastirske hiške ali kučke, zbirko različnih kamenin in fosilov Krasa. Posebej je bil navdušen nad pastirski- ki so med Orlekom in Lipico. Bil je dober opazovalec narave in kot tak mi hiškami, grajenimi iz kamna. Veliko Na kraških gmajnah je ohranjenih veli- je zasledil vse različne primerke, ki jih na- teh hišk mu je v naravi predstavil njegov ko pastirskih hišk. Posebno velike so na vadno oko ni opazilo. S svojimi najdba- jamarski kolega Ludvik Husu. Ena izmed območjih, kjer so domačini skozi desetle- mi je nedvomno prispeval, da se je tudi največjih in najlepših je prav gotovo na tja izvajali melioracijske posege, nastajale stroka zavzela za preučevanje najdb in s gmajni med Orlekom in Sežano. Prav to so, kjer so veliki kamniti kupi odstranjene- tem obogatila poznavanje Krasa. Izkušnje mu je pokazal Ludvik, sicer zaposlen v ga kamenja (imenovani grublje) in prav v in znanje je prenašal na mlade generacije Kobilarni Lipica, ki je tudi fotograf, ljubi- sklopu teh grubelj so največje pastirske in jih motiviral, da bi postali dobri opazo- telj narave, jamar, pohodnik, planinec in hiše. Po načinu gradnje in uporabi velikih valci narave in da bi z zbiranjem kamenin športnik. Ludvik Husu je o pastirskih hi- kamnov lahko sklepamo, da so jih zidali tudi sami prispevali k boljšemu poznava- škah in motivih kraške pokrajine in kraške odrasli domačini, ki so izvajali melioracije. nju preteklosti Krasa. S svojim delom je arhitekture postavil že vrsto razstav, med Mlajši pastirčki pa so si pred burjo ustvar- prispeval k dvigu odnosa do naravne in njimi zelo odmevne na Ljubljanskem jali zavetišča iz kamnitih zidov. Namesto kulturne dediščine in ohranjanju neokr- gradu, v Krškem in Šmarjeških Toplicah. kamnite strehe pa so se pred vročino za- njene narave. Velikokrat je poudarjal, da Husu, ki je že pred leti prehodil slovensko ščitili z vejevjem. moramo pustiti zanamcem Kras v čim- planinsko transverzalo, je že dolgo časa So spomin na generacije in rezultat tudi član sežanskega jamarskega društva, dediščine, povezane s kmetovanjem na ki je pred leti slavilo pol stoletja svojega skromnih kraških tleh. V preteklosti je bilo pestrega delovanja. Pred leti je v nepo- na Krasu veliko več živine in pomemben sredni bližini Orleka, kjer je doma, odkril je bil vsak kvadratni meter travnika oziro- jamo, v kateri so našli okostje rosomaha. ma košenice za pridobivanje sena oziro- V Stršinki jami so jamarji prav po njegovi ma gmajna za prepašo živine. Na Krasu zaslugi prišli do reke. V okolici Lipice je je bilo za preživetje odraslega goveda strasiral tudi Kraško učno pot, ki ima 15 potrebno od 3- do 4-krat več površin kot zelo zanimivih točk s kraškimi pojavi. Sam na preostalih območjih Slovenije, kar je Okolje in prostor Okolje večkrat vodi pohodnike in turiste po Lud- za nepoznavalce razmer še vedno nera- vikovi učni poti in jim prikaže turistične in zumljivo. www.sezana.si naravne znamenitosti svoje poti. Prav na 53 Besedilo in slika: Olga Knez Razstava lovskih trofej jelenjadi, divjih prašičev in srnjadi

Trofeje so za lovca viden in svetel spo- min na lovska doživetja, hkrati pa so tudi dragocena zbirka podatkov za znanstve- no in ekonomsko ocenjevanje uplenjene divjadi. So pokazatelj naravnih danosti okolja, kjer divjad prebiva, in merilo pra- vilnega gospodarjenja z njo. Območno združenje upravljavcev lo- višč Primorskega lovsko-upravljavskega območja (OZUL) je v sodelovanju z Od- sekom za gozdne živali in lovstvo ZGS OE Sežana v času od 27. do 30. maja v prostorih KS Tomaj pripravilo že deveto letno razstavo lovskih trofej. Obiskoval- ci so si lahko ogledali vsa rogovja v letu 2010 uplenjenih jelenov, čekane večine divjih prašičev in svinj, starejših od dveh let, vsaka lovska družina pa je prispevala tudi po dve najlepši trofeji srnjadi. Dogodek je priložnost za strokovno usposabljanje in druženje lovcev ter predstavitev lovske tematike širši javno- Letošnjo razstavo smo pripravili tudi z mislijo na učence in ostale organizirane skupine, ki so od lovcev sti. Ob ogledu rogovij in čekanov se lah- in gozdarjev izvedeli vse o živalskem svetu v domačih gozdovih in na travnikih. ko lovci naučijo bolje prepoznavati divjad v naravi, strokovna debata ob statističnih preteklih letih, zato bo potrebno tudi v hovo vzdrževanje porabili 300 m3 vode. podatkih realizacije lanskega odstrela prihodnosti pri načrtovanju upravljanja Da bi še bolj zmanjšali škode na kme- pa prinese še bolj poglobljen pogled na z divjadjo ukrepati v smeri zmanjševanja tijskih površinah, predvideva lovskou- upravljanje z divjadjo na Primorskem. kmetijskih škod. pravljavski načrt za leto 2011 poleg po- V katalogu, s katerim je Andrej Sila s Na področju biomeliorativnih del je seganja v populacije divjadi tudi tesnejše sežanske območne enote Zavoda za zlasti razveseljiv trend povečevanja sodelovanje z lastniki kmetijskih površin. gozdove pospremil razstavo, so posebej ukrepov, namenjenih povečevanju na- Lovci jim bodo priskočili na pomoč z ra- izpostavljeni izsledki raziskave SloWolf, ki ravne pestrosti in naravne ponudbe hra- znimi zaščitnimi in odvračalnimi sredstvi, spremlja volka Brina. Njegov trop Slavnik ne na račun preprečevalnega krmljenja kot so električni pastirji, kemična odvra- je to območje sprejel za svoj teritorij, na divjadi. Da bi divje prašiče odvrnili od čala ipd. katerem so se skotili tudi njegovi potom- kmetijskih površin in jih zadržali čim bli- ci, ki so primorski volkovi. že krmiščem v gozdu, so lovci lani pora- Besedilo: Bogdan Magajna V katalogu so predstavljeni tudi podat- bili dobrih 48 ton krme, večinoma koru- Slika: Darjo Pipan ki o škodah po divjadi. Leto 2010 izstopa ze. Pritisk divjadi na kmetijske površine po zelo razveseljivem padcu izplačane skušajo zmanjšati tako, da vzdržujejo odškodnine za škode po jelenu iz 13.224 tudi 74 ha krmnih njiv in pokosijo 143 ha EUR v letu 2009 na 6.769 EUR. Škode pasišč. Lovci poleg tega vzdržujejo vsaj po divjem prašiču, ki predstavljajo 82,4 151 vodnih virov, po podatkih lovskih % vseh škod, ostajajo na višini škode v družin so lovci v poletnem času za nji- Okolje in prostor Okolje

Razstavo smo uvrstili v sklop dogodkov ob Mednarodnem letu gozdov in Tednu gozdov, 54 zaradi česar je bila zanimiva tudi za širšo javnost. EKO KOTIČEK Odvoz odpadkov – prijava, odjava, sprememba članov gospodinjstva

Kdo se je dolžan prijaviti v odvoz Ravnanje z odpadki – prijava, odjava, priložijo veljavno potrdilo o šolanju in odpadkov? sprememba, ga izpolnite ter nam ga potrdilo o začasnem prebivališču. V odvoz odpadkov se je dolžan prija- podpisanega pošljete na naslov KSP, d. d., viti vsak, ki s stalnim ali začasnim biva- Sežana, Partizanska cesta 2, 6210 Sežana. KOTROLA VSEBINE ODPADKOV njem na območju občine Sežana proi- Kdaj moramo izpolniti obrazec ozi- Vse občane obveščamo, da bomo pri zvaja odpadke. Pri tem ni pomembno, roma sporočiti nove podatke? odvozu ostanka komunalnih odpad- da gre za stalno bivališče, temveč je Občani so dolžni spremembe sporočiti kov izvajali kontrolo vsebine zabojni- pomemben naslov, kjer oseba dejan- v primerih: kov. Kontrolo vsebine odpadkov izva- sko biva in na tem naslovu tudi proi- - priselitve na območje občine Sežana; jamo v skladu z Občinskim odlokom zvaja odpadke. Od tega je tudi odvisna - odselitve z območja občine Sežana; o izvajanju gospodarskih javnih služb velikost zabojnika, ki pripada nekemu - preselitve znotraj naselij občine Seža- ravnanja z odpadki. Ugotovljene ne- gospodinjstvu, posledično tudi šte- na; pravilnosti označimo z obvestilom na vilo oziroma prostornina zabojnikov - zmanjšanja števila članov gospodinj- zabojniku za odpadke. V primeru, da se na ekoloških otokih. Pozabiti pa ne stva zaradi odselitve v Dom upokojen- nepravilnosti ob ponovni kontroli po- smemo niti na prijavo novorojenčkov, cev (priložiti potrdilo) ali smrti (priložiti novijo, pa takega zabojnika ne smemo ki v hišo prinesejo veliko veselja, prav kopijo mrliškega lista); izprazniti in moramo o tem obvestiti tako pa tudi veliko pleničk. V odvoz - povečanja števila članov gospodinj- Medobčinski inšpektorat in redarstvo, odpadkov so se dolžni prijaviti tudi vsi, stva zaradi rojstva. ki nam na stroške povzročitelja lahko ki objekte uporabljajo zgolj občasno Če lahko spremembe predvidite, jih odredi praznjenje in sortiranje odpad- – kot vikende. Izvajalec odvoza od- sporočite vnaprej, sicer pa čim prej po kov iz takega zabojnika. Kontrolo iz- padkov ne dobiva prijav, odjav in spre- njihovem nastanku. vajamo, da bi opozarjali na nepravilno memb neposredno od upravne enote, Kaj pa študentje in dijaki, ki se med odlaganje odpadkov, saj želimo s tem temveč so spremembe dolžni prijaviti tednom šolajo v drugem kraju? doseči čim boljšo osveščenost in bolj- občani sami. Študentje in šolarji, ki zaradi šolanja za- še rezultate ločenega zbiranja ter čim Kako se prijavimo, odjavimo ali časno bivajo v kraju izven območja ob- manjše količine odpadkov, ki jih je po- sporočimo spremembo bivališča? čine Sežana, lahko za njihov del storitev trebno odložiti na odlagališče. Vsako spremembo je potrebno spo- ravnanja z odpadki uveljavljajo 50-od- ročiti pisno. Na naši spletni strani www. stotno znižanje plačila storitev ravnanja Komunalno stanovanjsko ksp-sezana.si si lahko v rubriki obrazci z odpadki, in sicer tako, da izpolnijo pri- podjetje, d. d., Sežana natisnete prijavno-odjavni obrazec javno-odjavni obrazec, kot dokazila pa Geomantija, holistična energija in kraški kamen Z namenom, da bi urejanje prostora Geomantija je vedenje o subtilnih raz- težave pri urejanju in posledično one- pridobilo dolgoročno kakovost bivanja, v sežnostih Zemlje, narave, arhitekture snaženju prostora del širših problemov v varovanju naravne, duhovne in kulturne in kulturne krajine. Poznana je tudi kot sistemu ter da se na splošno pozablja na dediščine Krasa se vedno bolj uveljavlja celostna ekologija, geobiologija oziro- duhovne in energijske – prostorske raz- tudi praksa geomantije. ma holistična medicina okolja – veščina sežnosti razvoja. ustvarjanja harmoničnega okolja, zdra- Danes se geomantija uporablja in ozna- vljenja Zemlje in sodobnega integralne- čuje v celostnem pomenu zemljemer- ga načrtovanja. Tradicija geomantije je stva, geobiologije, načrtovanja in ureja- bila še živa v zgodnjem srednjem veku. nja prostora, ki razbira bogastvo različnih O tem pričajo stare zasnove mest in do- plasti materialne, energetske in duhovne mišljena lega ter pretanjena oblika ka- konfiguracije terena. Za tako načrtovanje tedral. Najbolj značilno je bilo natančno so ključna združevanja znanj iz različnih postavljanje cerkev in ostalih objektov na strok, v katerih lahko vsi pridobijo: uporab- križišča energijskih linij, ki predstavljajo niki, bližnji prebivalci, investitorji, regija in pomembna krajinska središča. Takratna nenazadnje prostor kot živ subjekt. Bistve- vedenja so bila odraz globlje povezano- nega pomena je doseči prostorsko zdrav- sti človeka z naravo. Na svojevrsten na- je v obliki trajnostne rešitve. Pri zdravljenju čin to dokazujejo še ohranjena naselja in urejanju se uporablja metoda akupunk- naših prednikov. Geomant je zato v duši ture z vklesanim kraškim kamnom, ki se ga staroverec, željan revitalizirati dediščino, natančno postavlja na ustrezna krajinska hkrati pa kritično obravnava primere, ko in energijska središča v prostoru. in prostor Okolje se življenjski prostor ter dediščina zlora- bljata. Tudi sodobna geomantijska praksa Besedilo: Robert Lavin vedno bolj ugotavlja, da so raznovrstne Slika: Karin Lavin 55 OBVESTILO ŠTUDENTJE IN DIJAKI POZOR! Starše, ki so svoje otroke vpisali v Vrtec Sežana (enoti v Sežani in Tomaju) s 1. 9. 2011, V DISPANZERJU MEDICINE DELA, PROMETA IN ŠPORTA obveščamo, da če želijo uveljavljati znižano plačilo V ZDRAVSTVENEM DOMU SEŽANA VAM vrtca, naj na Občino Sežana oddajo obrazec V OBDOBJU AVGUST–DECEMBER 2011 »VLOGA ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2011 – VRT/1«. NUDIMO 25 % POPUST NA ZDRAVNIŠKI PREGLED ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL. Obrazec je potrebno oddati 15 dni pred CENA PREGLEDA TAKO ZNAŠA 25 EUR. predvideno vključitvijo otroka v vrtec.

NAROČITE SE LAHKO NA Starši, ki bodo v vrtec vključili drugega TEL. ŠT. 05/7311408 ali nadaljnje otroke, morajo oddati obrazec VSAKO SREDO OD 15. DO 19. URE. »VLOGA ZA OPROSTITEV PLAČILA VRTCA PREGLEDI SO MOGOČI VSAK DELOVNI DAN ZA DRUGEGA IN NADALJNJE OTROKE IZ ISTE DRUŽINE, OD 7. DO 14. URE, OB SREDAH PA OD 15. DO 20. URE. KI SO HKRATI VKLJUČENI V VRTEC.« VABLJENI!

Oba obrazca sta dostopna na spletni strani www.seza- na.si ali na Občini Sežana, Partizanska cesta 4, 6210.

Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: 05/73 10 148 (Petra Arko Kovačič).

CVETLIČARNA KSP D. D. SEŽANA, Repentaborska cesta 4, Sežana (ob parkirišču pred pokopališčem). Urnik: pon, tor, sred, pet: 8h do 14h čet: 8h do 17h sob: 8h do 12h Svoje želje nam lahko zaupate tudi po telefonu na tel. št.: 05/73 11 246. 28. avgust VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! praznik občine Sežana Obveščamo vas Obveščamo

56 www.sezana.si VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE S E Ž A N A

VISOKOŠOLSKO SREDIŠČE SEŽANA

GEODELAugodne geodetske storitve Želite: ?doloèiti mejo parcele ?razdeliti parcelo VISOKOŠOLSKO VISOKOŠOLSKO ?graditi, adaptirati SREDIŠČE SREDIŠČE ?pridobiti hišno številko SEŽANA SEŽANA ?izdelati etažni naèrt ?vpisati nepremiènino vabi vse, ki razpolagajo v kataster, zemljiško knjigo s primernimi namestitvenimi ?spremeniti boniteto, površino možnostmi v Sežani in bližnji okolici in znižati davek na zemljišèih...? ter so jih pripravljeni oddati študentom, da nam to sporočijo.

Za vse informacije smo vam na voljo kontakt: Marko Brešèak na telefonu: 05/73 13 510, preko tel. (041) 28-38-29 - elektronske pošte: [email protected] ter e-mail: [email protected] internet: www.geodela.si na spletni strani www.viviss.si. Ulica 1.maja 4, Sežana

Nahajamo se poleg sodišèa, geodetske uprave, notarja

TULEK

ZEPPELIN

SEŽANA