Ordinacijska Protokola Goriške Nadškofije 1750–1824 1
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Jure VOLČJAK ORDINACIJSKA PROTOKOLA GORIŠKE NADŠKOFIJE 1750–1824 1. del: 1750–1764 Ljubljana 2010 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 27-772(450.367)"17"(093) 930.25(450.367)"17" ECCLESIA catholica. Goriška nadškofija Ordinacijska protokola goriške nadškofije 1750-1824 / [ureditev in transkripcija vira, avtor spremne študije in kazal] Jure Volčjak. - Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 2010-. - (Viri / Arhivsko društvo Slovenije ; št. 31) Del 1: 1750-1764. – 2010 ISBN 978-961-6143-33-2 (zv. 1) 1. Gl. stv. nasl. 2. Volčjak, Jure 253474816 VIRI 31, 2010 3 Renati in Jerneju De ordinatione Presbyteri, str. 67. Semeniška knjižnica Ljubljana, Pontificale Romanum Clementis VIII. Pont. Max. iussu restitutum atque editum, Romae MDXCV. VIRI 31, 2010 KAZALO PREDGOVOR ..................................................................................................................................... 7 UVOD ............................................................................................................................................... 9 KAREL MIHAEL ATEMS .................................................................................................................... 11 ORDINACIJSKI PROTOKOLI .............................................................................................................. 12 Nižji rodovi (ordines minores) ........................................................................................................... 13 Višji rodovi (ordines maiores) ............................................................................................................ 13 ORDINACIJSKI PROTOKOL 1750–1764 ............................................................................................ 14 O TRANSKRIPCIJI ............................................................................................................................. 15 VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................................ 16 Viri ................................................................................................................................................. 16 Internet ........................................................................................................................................... 16 Literatura ........................................................................................................................................ 16 PROTOCOLLUM CONFESSORUM ORDINATIONUM A DIE 1. SEPTEMBRIS ANNI 1750 USQUE AD 22. DECEMBER 1764 ....................................................................................................... 19 IMENSKO IN KRAJEVNO KAZALO .................................................................................................... 207 5 VIRI 31, 2010 PREDGOVOR Pri pregledovanju arhivskega gradiva za dok- Ob objavi prvega protokola se želim posebej torsko disertacijo v Nadškofijskem arhivu v Go- zahvaliti: rici sem pred leti naletel na zanimive protokole - Arhivskemu društvu Slovenije in dr. Zdenki goriške nadškofijske kurije iz druge polovice 18. Bonin, urednici zbirke Viri, ki sta mi omo- in prve polovice 19. stoletja. Po zunanjem videzu gočila izdajo vira, nič kaj zanimivi zvezki in knjige, njihova vsebina - msgr. Oskarju Simčiču, kanclerju goriške nad- pa je pravo nasprotje. Gre za bogato zakladnico škofije, ki je priskrbel dovoljenje za objavo, raznovrstnih podatkov za ozemlje goriške nad- - Francesci Missio, arhivistki v goriškem nad- škfije v drugi polovici 18. stoletja (ki se je raz- škofijskem arhivu, ki mi je omogočila dostop tezala tudi na obširnem prostoru današnje do obravnavanega arhivskega vira, Republike Slovenije) in prvi polovici 19. stoletja, - dr. Marijanu Smoliku, vodju Semeniške knjiž- ki so strokovni javnosti še sedaj praktično nezna- nice v Ljubljani, za reprodukcijo naslovnice ni, zaradi kratkega odpiralnega časa arhiva pa ter velikokrat tudi nedostopni. - dr. Ani Lavrič za pregled vsebine in številne Med protokoli različne vsebine sem našel tudi koristne nasvete. dva ordinacijska protokola, ki vsebujeta vpise or- Glavno zahvalo pa namenjam ženi Renati in dinandov med letoma 1750 in 1824. Njuna sinu Jerneju, ki sta bila prikrajšana za številne vsebina se mi je zdela tako pomembna, da sem se ure, ki bi jih lahko preživeli skupaj, a sem jih na- odločil za njuno objavo. Zaradi obsega bosta ob- menil pripravi objave pričujočega dela. javljena vsak v posebni knjigi. Pričujoča številka Virov zajema obdobje med letoma 1750 in 1764, druga pa bo zajemala daljše časovno obdobje, tj. 1765 do 1824. 7 VIRI 31, 2010 UVOD Izdajanje starejših zgodovinskih virov, posebej Italijanski arhivi hranijo številno pomembno, še s cerkvenega področja, v Sloveniji ni ravno po- a v večini primerov žal nepoznano arhivsko gost pojav. Nekaj malega objav sicer je, vendar gradivo, zanimivo tudi za zgodovino Slovencev. večinomaa obravnavajo zgodovino ljubljanske Med njimi je zagotovo Nadškofijski arhiv v Go- škofije. Vzrokov za to je precej, a na tem mestu rici (Archivio Arcivescovile di Gorizia), saj hrani ne želimo nobenega posebej izpostavljati. Po- gradivo, pomembno ne samo za ozemlje današnje membneje je, da se v prihodnosti načrtno pri- goriške nadškofije, ki obsega italijansko Furla- stopi k delu in da bolj pogosto začnemo izdajati nijo, temveč tudi za ozemlje, ki ga je nadškofija tudi vire, ki obravnavajo obdobje pred 20. sto- obsegala v drugi polovici 18. stoletja, tj. v času od letjem. Načinov je več, za kakšno idejo se lahko ustanovitve apostolskega vikariata za avstrijski del ozremo tudi preko državne meje. oglejskega patriarhata leta 17492 oziroma goriške Prednost pričujoče objave je večplastna; ome- nadškofije leta 17513 do jožefinskih cerkveno- nimo naj le tri najpomembnejše. Prvič: z objavo upravnih reform oziroma do ukinitve goriške bomo ohranili original. Poškodbe originala zaradi nadškofije leta 1787.4 uporabe ne bodo več možne. Drugič: vsebina Goriška nadškofija je med letoma (1749) objavljenega dela je strokovni javnosti skoraj 1751 in 1787 obsegala celoten prostor današnje popolnoma neznana. Z objavo bomo razširili Republike Slovenije do reke Drave na vzhodu (z dostopnost vsebine zainteresiranim strokovnja- izjemo beneške Istre, območja tržaške škofije in kom, pa tudi širši javnosti. Številni viri se danes nesklenjenih predelov ljubljanske škofije). Na hranijo izven meja Republike Slovenije, dostop severu je bila del goriške nadškofije južna Ko- do njih predstavlja časovni, ne nazadnje tudi fi- roška (razen ozemlja ljubljanske in krške škofije nančni zalogaj, nemalokrat povezan s pridobit- ter salzburške nadškofije), meja na zahodu pa je vijo posebnih dovoljenj. Te ovire pričujoča pu- bila meja med Avstrijskim cesarstvom in Beneško blikacija odpravlja. Tretjič: z objavo dopolnju- republiko. V njen okvir je spadala še Cortina jemo in populariziramo sámo vedo. Zgodovina že d'Ampezzo, ki je bila izven sklenjenega ozemlja tako sama po sebi velja za nezanimivo in ne- nadškofije.5 potrebno vedo. Če viru vdihnemo dodatno vse- Ukinitev oglejskega patriarhata in ustanovitev bino, lahko bralcu suhoparno besedilo postane goriške nadškofije sta pomenili nov mejnik na zanimivo in uporabno branje. Objavljeno gradivo pastoralnem področju. Na obsežnem ozemlju pomeni obenem tudi izjemno dopolnilo že ob- nadškofije, ki je bilo skoraj 250 let brez odlo- javljenim vizitacijskim zapisnikom nadškofa At- čilnega nadškofovega nadzora, je prišlo do po- temsa iz časa 1750–1773.1 membnih novosti in sprememb. Uvedel jih je novoimenovani apostolski vikar za avstrijski del oglejskega patriarhata in kasnejši goriški nadškof Karel Mihael Attems. 2 DOLINAR: Slovenska cerkvena pokrajina, str. 43–46, št. 1 (Omnium Ecclesiarum solicitudinem). 3 DOLINAR: Slovenska cerkvena pokrajina, str. 61–73, št. 5 (In- juncta Nobis). 4 DOLINAR: Slovenska cerkvena pokrajina, str. 117–136, št. 14 (In universa Gregis Dominici cura). 5 Podrobneje o obsegu nadškofije DOLINAR: Slovenska cerkvena pokrajina, str. 17 sl.; TAVANO: La diocezi di Gorizia: 1750– 1 Glej navedeno literaturo. 1947. 9 VIRI 31, 2010 Zemljevid goriške nadškofije6 6 DOLINAR: Fiziognomija in struktura, med str. 192–193. 10 VIRI 31, 2010 KAREL MIHAEL ATTEMS (1711–1774) Karel Mihael Attems je bil rojen 1. julija 1711 v Gorici kot peti otrok v znameniti goriški ple- miški rodbini Attems-Petzenstein. Študiral je na jezuitskem kolegiju v Gradcu, nato v Collegio dei Nobili v Modeni. Študij je dokončal na rimski Sapienzi leta 1735 z doktoratom iz rimskega in kanonskega prava. Mašniško posvečenje je prejel leta 1736 v Rimu. Isto leto je postal kanonik v Baslu. Z brevom Postquam per alias je bil 27. ju- nija 1750 imenovan za apostolskega vikarja za avstrijski del oglejskega patriarhata s sedežem v Gorici in naslovnega škofa v Pergamonu. Ško- fovsko posvečenje je prejel konec avgusta 1750 v Ljubljani. Po ukinitvi oglejskega patriarhata je postal prvi goriški nadškof.7 Cerkvene in upravne razmere v novi nadško- fiji so bile zelo zapletene, a se je svoje službe lotil zelo zavzeto.8 Pregled nad obsežno nadškofijo je dobil s pomočjo temeljito opravljenih pastoralnih vizitacij, na podlagi katerih je sestavil obsežna poročila sv. očetu.9 Nalogo vizitiranja celotnega Karel Mihael Attems11 ozemlja oglejske škofije pod avstrijsko cesarsko hišo in tamkajšnjega ozemlja v skladu s kon- Neživljenjske so bile tudi meje med posamez- cilskimi določili mu je posebej ukazal sam papež nimi župnijami, na koncu koncev tudi med po- ob škofovskem