DOCSLIB.ORG

Slovenske^' Lovstva

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Slovenske^' Lovstva slovenske^' lovstva, • * * • «• Spisal in založil: Julij plem. Kleinmajr , c. k. profesor v Kopru. 1881. Natisnila tiškarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. „Kdor svojih slavnih prednikov ne Jesti, njih naslednik biti ne zasluži.« Slomšek, 1862. 1 s, i C v 0 Predgovor. „Zerno do zerna pogača." Sprejmi, mili narod slovenski in posebno ti, učeča se mladina naša, ovo malo zgodovino slovenskega slovstva. Slovstvo je sploh zercalo vsacega naroda, v katerem se jasno kaže, ali on v svojem živenji napreduje ali nazaduje. Slovstvo je cvet omike, slovstvo priča, kaj zamore narod sam iz sebe; ono je merilo moči narodove, merilo spoštovanja, katerega sme zahtevati strani dragih narodov. Slovstvo nam svedoči, je le narod vreden, da biva na svetu. Zanimivo in ob enem prepotrebno je toraj vsaeemu, da si ogleda delovanje na duševnem našem polji; kajti zgodovina našega jezika je zgodovina našega naroda. Jezik naš je vez, ki nas druži; jezik je vseh naroda sinov jednostno, največje bogastvo. Prebirajmo in oglejmo si tedaj djanja sprednikov in sovremenikov naših na polji književnosti in slovstva; navdu- 2* Hiijmo, modrimo se; spoznavajmo okolnosti, našemu dušev- nemu razvitku, pravej omiki in blagotvornemu napredku koristne! Odpravljajmo škodljive zapreke; delajmo neutrud- ljivo in spolniti hočemo cestno nam namembo. Ljubimo, gojimo, izobražujmo svojo milo materinščino; hranimo jo v svoj najdražji zaklad! Bodimo ponosni s svojimi darovi; dota nam je dana obilna; čverstega telesa, blagega serca, bistrega uma in jasnega duha doseči nam je dozor, veljavo, srečo in čast! V Kopru, leta 1881. J.pl. K. L O jeziku in delitvi po narečjih, Učenjaki devajo vse jezike, kar se jih govori na sve tu po vzajemni podobnosti po Šafarik-u v štiri ali pa po S c h 1 e i c h e r - u v tri rede in med temi so spet znamenja, ki kažejo, da so tudi ti iz jednega in istega vira. Pervi red ima v sebi jezike enozložne, drugi prilepne in tretji pregibne. Kar se v tretjem redu s skloni in spregami, to se v drugem zaznamnja z raznimi nastavki in pridevki ali prilepki. Vsak red ima mnogo razredov. Slovani in ozirom Slovenci sklanjamo in spregamo in smo tedaj iz tretjega reda. Sploh smo iz tega reda vsi oni, ki pripadamo indoevropskemu plemenu. Ta šteje osem razredov in sicer: 1. indiški, 2. iranski, 3. greški 4. latinski, 5. litvanski, 6. slovanski, 7. celtiški, 8. germanski razred. Slovanski je najbliže litvanskemu in sanskritskemu, ki je stari, Indom sveti jezik, ki se je zlasti po braminih zgodaj olikal. Slovani, ova velika betev indoevropskega plemena, se razširjajo po vzhodni Evropi in sosednem delu Azije, po jugo- vzhodnem delu Evrope, kakor tudi po srednjem njenem delu kot ostanki naroda slovanskega, nekdaj dalječ na zahod sega- jočega. Slovani tedaj zavzemajo dežele od Šum a ve na vzhod notri do Urala k mejam činskim, od morja baltiškega in ledenega do morja jadranskega, egejskega in černega, v številu blizo 86 milijonov duš. Verjetno in skoraj gotovo je, da so govorili Slovani kdaj enako; ali knjiga slovanska nima jezika, kateri bi bil pravi oče vsem sedanjim. Knjižno se tak jezik skazati ne da; torej tudi v tem pomenu ne moremo govoriti o staroslovanskem jeziku. Kar so se prikazali na pozorišči zgodovinskem, so bili Slovani razdeljeni na več rodov in v njihovih pervih bukvah so znati uže mnogotere razlike; vendar so tim manje, čim stareje so knjige. Slovani smo tedaj: Slovenci in Slovaki, Rusi in Eusini, Serbi in Sorbi, Poljaki in Bolgari, Čehi in Hervati. Njih govor imenujejo nekateri „jezike" in nekateri „narečja". Nam se dopada bolj slednje mnenje. Uže v davnih časih so se bili Slovani razkrojili v južno- vzhodno in severnozahodno vejo, katerih sedaj vsaka dve glavni narečji razločeva. Po tem takem štejemo štiri glavna narečja: jugoslovansko, rusko, češko in poljsko. Jugoslovansko govore: Bolgari, Serbo-Hervati in Slovenci; rusko: Velikorusi, Malorusi, Eusini; češko: Cehi in Moravani, Slovaki, Lužičani in poljsko: Poljaki. Ta narečja vendar niso tako različna, kakor bi si mislili. Kdor jedno istih povsem in temeljito pozna, bode tudi ostale zamogel razumeti. Razdelitev pa se je dosihmal različno podalo; naj tu nekoliko o tej zadevi spregovorimo. Večinom se ločijo slovanski govori na dvoje, v dva redai, v dve versti ali veji, jugovzhodno in severozahodno ali zapadno (Dobrovskj, Šafafik) pa tudi samo vzhodno in zahodno (Viktorin), severno in južno, zgornjo in spodnjo. Šest narečij štejejo tisti, kateri po izgledu učenjaka Grimma, ob jugu imenujejo Slovence, Serbe in Bolgare, ob severu pa Buse, Poljake, Čehe ali pa po izgledu našega Kopitarja, zgorej Lužičane, Čehe in Poljake in spodej Ruse, Slovenoserbe in Slovence. Sedem slovanskih jezikov loči Šafarik in po njem so se ravnali premnogi, če tudi so jih včasi vverstivali po svoje, tako n. p. Jungmanu, Schleicher, Hattala, Viktorin. Osem pa jih našteva naš Matija Maj ar, ki pravi, da govorimo štiri glavne in štiri manje književne jezike. Po deset jih kaže Dobrovsky v dveh redih, Miklošič, Še m bera pa v sorodnosti s staroslovenščino v jednej versti, i. t. d. Za nas Slovence so po misli Jož. Marnovi znamenite one razredbe, ki so nam podali ali slovenski strokovnjaki sami ali pa one, ki so jih o slovanskih govorih postavili: Dobrovsky, Šafarik, Miklošič. Pervi naš slovničar Adam Bohorič loči v naslovu k slovnici svoji, leta 1584. osmero slovanskih jezikov: slovenski, ruski, rusinski, poljski, češki, lužicki, dalmatinski in hervatski in petero pisav: latinsko-slovensko, glagoliško, rusinsko in rusko. Matija Maj ar, ki je pisal leta 1848, kako izobraževati slovanski jezik, pravi, da se jezik deli na štiri narečja: češko, poljsko, ilirsko in rusko in narečja se dele na podnarečja in ova zopet na raznorečja. V svojej „Uzajemni slovnici" leta 1863. pa nam poda svojo razredbo natančno; štiri glavni jeziki so mu: ruski, hervatsko-serbski, češki, poljski in neglavni jeziki: bolgarski, gorotansko - slovenski, ogersko - slovenski in lužicko- serbski. Dobrovsky, pervi slovanski jezikoslovec, imenuje go- vore „narečja" ter pravi, da se po gotovih znakih dajo vrediti v dve versti. K pervi prišteva: rusko, staroslovensko, ilirsko, hervatsko, slovensko in k drugej: slovaško, češko, lužicko- serbsko, spodnje lužicko in poljsko. Šafarik, slavni jezikoznanec in zgodovinar je tudi mnogokrat pisal o tej zadevi, tako n. p. v slovstveni povest- nici leta 1826., v slovanskih starožitnostih leta 1837 in v slovanskem narodopisji leta 1842. On pravi, da ima Jezik" slovanski več narečij in dvojni govor. Jugovzhodnemu govoru pripada „reč" ruska z narečjem: velikoruskim, maloruskim in beloruskim, reč bolgarska z bolgarskim in staroslovanskim ali starobolgarskim, reč ilirska s serbskim, hervatskim in gorotansko-slovenskim. Zapadnemu govoru spada reč poljska s poljskim in kašubskim, reč češka z ogersko - slovenskim in češkim, reč lužicko - serbska z zgornje lužickim in dolnje lužickim in reč polabska. Dr. Miklošič, staroslovenski jezikoslovec in učenjak je spisal primerjajočo slovnico slovanskih jezikov in imenuje naše govore Jezike" ter jih razversti po sorodnosti ali bližnji podobnosti z nekdanjim cerkvenim, pismenim jezikom, ki ga „staroslovenskega" imenuje. Kazredil jih ni v nobene verste; red jim je sledeči: staroslovenski, novoslovenski, bolgarski, serbski, maloruski, velikoruski, češki, poljski, gornjeserbski in dolnjeserbski. V njegovi jezikoslovni razredbi nam je jako všeč, da pervi knjižni jezik imenuje »staroslovenski" in da je perva pristna hčerka staroslovenščine ravno naša slovenščina, da si mu v teh rečeh oporekajo še mnogi jezikoslovci. To so tedaj razredbe, katere do sedaj izmed vseh najbolj slovijo. Najbolj zapadni odraslek slovanskega naroda, Slovenci, so s časom v razne dežele razkosani, svojo skupno ime sem ter tja skoraj pozabili in mesto njega začeli rabiti deželska imena: Kranjci, Primorci, Korošci, Štajerci i. t. d. Vendar se je skupno ime popolnoma tudi med prostim narodom ohranilo in to posebno pri štajerskih, pri koroških in primor- skih Slovencih, ki svoj jezik tod povsod imenujejo „slovenski" jezik. Vedno bolj razširjajoča se zavest, omika in zavednost pa skupnemu imenu zopet staro veljavo zadobiva. Naš narod šteje blizo l'/s miljona duš in biva v deržavi slavne habs- burgske hiše na Kranjskem, v Primorji, na spodnjem Štajer- skem in južnem Koroškem. Sem spada ob enem 30.000 prebivalcev videmskega okrožja na Italijanskem in blizo 55.000 duš na Ogerskem in sicer v Zaladski, Železni in Vesprimski županiji. Izmed vseh jugoslovanskih narečij je serbsko-hervatsko slovenskemu najbolj sorodno, kakor sta si tudi naroda bližna soseda. Iz te velike sorodnosti, zlasti iz posebnosti, po katerih se ta jezikovska skupina od drugih loči, se sme sklepati, da sta ta dva naroda vkljub pozneji zgodovini, v katerej se zmirom ločena pokazujeta, v prestarem času bila soseda tam v zakarpatski pradomovini, od koder so Slovenci uže v šestem stoletji v Panonijo prišli, kmalo potem pa se pomaknili v alpske in kraške pokrajine. V sedmem stoletji so za njimi prišli Hervati in Serbi in se zopet v njihovem sosedstvu naselili. n. Razdelitev slovstvene zgodovine. Cestiti svoje dobrotnike, ceniti njih lepe dela in zna- menite zasluge, je nam ravno tolika dolžnost, kakor njih slavne izglede posnemati. „Kdor svojih prednikov ne pozna, ne česti, njih naslednik biti ne zasluži." Zasluge glavne pa so nam one, ki so bile velicega upliva, velike pomembe na razvoj naroda našega, ki so podloga razvitku duševne nam izomike, duševnega napredka. V cenitev teh je neobhodno treba nekake slike, nekakega zercala, ki nam svedoči duševno stran naroda našega in to sliko
Load more

Recommended publications
  • Tržič in Tržiško Na Prelomu 18. V 19. Stoletje
    2020 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 631.111(23.01):67(497.452Tržič)"18" Prejeto: 20. 5. 2020 Alenka Kačičnik Gabrič dr., višja arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI–1000 Ljubljana E-pošta: [email protected] Tržič in Tržiško na prelomu 18. v 19. stoletje IZVLEČEK V članku opisano območje Tržiča z okolico je v prvi polovici 19. stoletja kazalo pisano podobo. Predvsem zaradi težko dostopnega terena so kmetje v okolici Tržiča na svojih kmetijah težko gospodarili. Za preživetje na kmetijah, na katerih jim tudi z največjim trudom včasih ni uspelo pridelati dovolj hrane, da bi družina preživela do nasled­ nje žetve, so si s pregovorno gorenjsko trmo in zvitostjo pomagali s prevozništvom, pripreganjem, kuhanjem oglja ipd. Za razliko od agrarne okolice se je Tržič že zgodaj oblikoval v močno obrtno središče, ki ga po številu, obsegu in raznolikosti obrtnih dejavnosti težko primerjamo s katerimkoli drugim krajem na Kranjskem. Delo, ki je bilo sicer umazano, težko in mnogokrat nevarno, je bilo lahko dobiti, kmetovanje pa je bilo za večino Tržičanov le postranska dejavnost, s katero so se ukvarjali. KLJUČNE BESEDE franciscejski kataster, Tržič, Gozd, Bistrica, Sv. Ana, Sv. Katarina, kmetovanje, obrt ABSTRACT TRŽIČ AND ITS SURROUNDINGS AT THE TURN OF THE NINETEENTH CENTURY The article describes the area of Tržič and its surroundings, which in the first half of the nineteenth century exhibi­ ted a highly diversified image. Running a farm around Tržič was a challenging task, primarily due to the heavily accessible terrain. The survival of farms, where sometimes not even the greatest effort would produce sufficient crops for the families to sustain themselves until the next harvest, was ensured by the farmers’ proverbial Upper Carniolan tenacity and shrewdness as well as by also engaging in horse­drawn transportation, charcoal production, and so on.
    [Show full text]
  • Motoristi So Vsako Leto Večja Družina
    dff. C^l^f GORENJSKI ČASNIK OD LETA 1947 PRVI PREDHODNIK THDNIK GORENIEC LETA 1900 Gorenjsk JUNIJA i Glas TOREK, 21. 2005 Leto LVIIl, št. 49, cena 200 SIT, 16 HRK ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAJA OB TORKIH IN OB PETKIH NAKIADA: 22.000 IZVODOV VITJTIC.COHENISKICIAS.SI Motoristi so vsako leto večja družina Blizu dva tisoč motoristov je konec tedna prišlo v Medvode, kjer so pripravili velik moto piknik. VILMA STANOVNIK minuli konec tedna družili in zabavali v Medvodah. Medvode • Poletje je čas, ko Medvošld motoristi pa so se drugim voznikom na ce- tudi letos ohranili tradidjo in stah pridružijo še motoristi. bodo del zaslužka s svoje naj- Teh je na evropskih cestah iz večje prireditve, moto pikni- leta v leto več, nič drugače pa ka, namenili v dobrodelne ni pri nas, kjer se je v zadnjih namene. "V skrinji s prosto- let^ število registriranih mo- voljnimi prispevki se je na- torjev povečalo tudi več kot bralo 150 tisočakov, najbrž pa desetkrat. "Motoristi smo po- bo ostanka denarja še kaj več. stali kot velika družina, saj Skupaj s Centrom za sodal- člani moto klubov pri nas in no delo se bomo odločili v tujini pripravljamo različna komu bomo namenili po- srečanja s pikniki, kjer se ob moč, zagotovo pa bo tudi le- koncih tedna srečujemo od tos denar prišel v prave roke," pomladi do jeseni. Mi obis- je tudi povedal Rok Rotar, ki kujemo druge motoriste, je skupaj s prijatelji motoristi drugi enkrat na leto pridejo k v nedeljo zadovoljen zapuščal nam v Medvode," pravi pred- travnik v Medvodah tudi sednik Moto road radng du- zato, ker se konec tedna vsaj ba Medvode Rok Rotar, ki je na medvoškem koncu ni zgo- skupaj z ostalimi člani kluba dila nobena nesreča, v kateri poskrbel, da so se motoristi bi bil uddežen motorist.
    [Show full text]
  • Kamna Gorica V Starih Časopisih
    Kamna Gorica v starih časopisih 1498 Kamna Gorica - ena huba, en mlin. Pavel Hameršmid sluţi od tega 96 šil, 6 piščancev in 20 jajc, dalje od mlina 1 svinjo ali 96 šil. Pavel (Hameršmid?) sluţi od fuţine v Kamni Gorici 10 gld, Jurij Šerer (radovljiški meščan) sluţi od plavţa pod Kamno Gorico 3 marke. Vir: Prvi radovljiški urbar 1569 Po listinah so znane naslednje kamnogoriške fuţinarske druţine: 1569 Gašperin (Casperin), Curehan (Querhan), Vozel (Vasu), Kapus (Kappus) in Notsch (Noč). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1579 V reformiranem urbarju iz leta 1579 so zapisana imena: Laure (Lovro) Kappus, Georg Schwarz (Jurij Švarc), Matth. (Matija) Perin, Primus (Primoţ) Eller in Siegmund (Ţiga) Gašperin. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1595 Leta 1595 je navedeno ime Valentin Assler (leta 1600 je postal višji rudarski sodnik) … Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1668 Pozneje srečujemo v rudarskih (podelitvenih) knjigah imena številnih Kamnogoričanov: tako leta 1668 Casperin (Gašperin), Rokhele, Thomann (Toman), Kapus Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1671 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1671 sta bila Johann Kappus in Matth. Dienstman rudarska podsodnika. Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1679 Kamna Gorica, 1679 Vir: Valvasor (wikipedija.org) Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1679 Schigan (Ţigon). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1687 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1687 Woldey (Bodlaj). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1688 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1688 Warl (Varl). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa 1689 Kamnogoričani v rudarskih (podelitvenih) knjigah: 1689 Drobnitsch (Dobrnič), Homann (Homan) in Rossmann (Rozman). Vir: Kamna Gorica na nakovalu časa … Tudi tu, kjer so samo fuţinarji, delajo »na volka«, iz katerega kujejo različne ţeblje, mreţe in podobne izdelke.
    [Show full text]
  • Svetniki Prvič V Prenovljeni Dvorani
    (J [J jfehruar 2000 1Lttnik4 Decembrska in januarska seja občinskega sveta IZ. VSEBINE. ' • GOSPODARSTVO: Svetniki prvič v prenovljeni dvorani Prisilna poravnava za Gorenjca vetniki so decembra prvič za­ sedali v prenovljeni dvorani in Stran 2 S tako tudi primerno počastili odhod tisočletja. Na slavnostnem delu seje je Bernard Tonejc kot • POGOVOR: najstarejši svetnik predstavil sloves­ Alenka Bole Vrabec no verigo, simbol občine, ki si jo bo ob svečanostih nadel župan. Obliko­ Stran 5 vanje ·verige je delo arhitekta Kle­ mena Rodman. • REPORTAŽA: Praznični del seje je zaokrožil obisk Vili Luznar - čebelar mladih kolednikov iz Osnovne šole Staneta Žagarja Lipnica z mentorico Stran 8 Ireno Kosmač, nadaljevanje pa je bilo v znamenju sprejemanja pro­ • OKOLJE: računa za leto 2000, ter sprejetja Omahnili sta dve lipi stanovanjskega programa občine. "Predtrška gmajna" je na januarski Stran 9 seji postala gozd s posebnim po­ menom, za dokončanje plinovoda pa • STATISTIKA: je svet sklenil pridobiti koncesionar­ Koliko nas je? ja. Sicer pa je del slednje seje potekal brez svetnikov iz opozicije, ki so zara­ Stran 9 di nestrinjanja z močnejšo pozicijo glede Odloka o preoblikovanju • ŠPORT: Javnega podjetja Komunala protest­ no zapustili sejo. E. S. Balinar Dejan Tonejc Več o delu obči nskega sveta na 2. in 3. Stran 14 strani. Na svečani del seje so prišli tudi mladi Koledniki iz Krope. Foto: PRIZMA Po izboru zgodovinarja Jureta Sinobada Sejno dvorano krasijo slike velikih osebnosti tene prenovljene sejne dvora­ Namen sklepa o razobešanju slik ne radovlJiškega občinskega pomembni& osebnosti je, da S sveta krasijo slike osebnosti, prepreči morebitno roli~čno ali rojenih v krajih naše občine.
    [Show full text]
  • Razstava Mejniki V Razvoju ∂Ramatiënega Društva V Ljubljani Dramatično Društvo V Ljubljani (Ustanovljeno L
    O poteh k najlepši iznajdbi Ëloveškega duha*« na Slovenskem Razstava Mejniki v razvoju ∂ramatiËnega društva v Ljubljani Dramatično društvo v Ljubljani (ustanovljeno l. 1867) je začetnik slovenskega gle- dališča moderne dobe. V svojem razvoju od leta 1867 do 1920 prehodi petdeset- letno pot skozi dobo institucionalizacije in profesionalizacije slovenskega gleda- lišča in jo sklene v letu 1920, ko nastopi nova razvojna stopnja, doba evropeizacije (1920–1945). Razstava se osredotoča na prvih petdeset let delovanja Drama- tičnega društva, pri čemer skuša osvetliti pomembne in odločilne mejnike na njegovi razvojni poti. Prvi mejnik na njej je bilo vsesplošno prepričanje, ki se je na začetku druge polovice 19. stoletja rodilo med slovenskimi razumniki, da Slovenci potrebujemo svoje, slovensko gledališče. A še prej je prelomne narave vsa poprejšnja gledališka zgodovina, od Trubarjevega dialoga med očetom in si- nom v Abecedniku prek gledališča jezuitov in kapucinov do Linharta in po njem Drabosnjaka ter vzporedno: od gostujočih innsbruških komedijantov in laških operistov do stoletnega predhodništva nemškega gledališča (ustanovljenega l. 1765). Močan je zgled Antona Tomaža Linharta kot pionirja slovenskega gle- dališča moderne dobe in zgodnjega predhodnika Dramatičnega društva. Vsi ti elementi so skupaj s splošnimi gledališkimi zgledi in vplivi časa (opaženimi pri večjih narodih) ter pomladjo narodov (l. 1848) porodili razširjeno zavest o nujnosti ustanovitve narodnega gledališča pri Slovencih. Razstava evidentira in utemeljuje dvanajst prelomnih fenomenov v razvoju Dramatičnega društva – od zametkov Društva med Metternichovim in Bachovim absolutizmom (1848 do 1851) do nastanka slovenskega gledališča kot javne družbene ustanove oziroma začetka njegove evropeizacije (l. 1920). Ilustrativno gradivo zajema rokopisne dokumente, portrete zaslužnih snovalcev Dramatičnega društva in gledališčnikov tistega časa, gledališke kritike, plakate in letake, stare fotografije in razglednice, pomembne knjige tistega časa, maketi dveh najpomembnejših gledališč itn.
    [Show full text]
  • Recn M Zara O GLAS * 2
    LETO XXI. — številka 100 KRANJ, sobota, 28. 12. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovielji: občinske konference SZD) J :senice. Kranj, Radovljica, List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Skotja Loka in Tržič. — Izdaja časo- Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Disno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Cd 1. januarja 1964 kot poltednik, Za redakcijo odgovoren Albin Učakar in sicer ob sredah in sobotah GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO recn m zara o GLAS * 2. STRAN SOBOTA, 28. decembra 1968 Predsedniki gorenjskih obči ameriških dolarjev izvoza in cijami v delovne priprave seveda tudi takšne, ki zara­ kazalo na primer pri reševa­ če želimo v Jugoslaviji še ln sodobno tehnologijo pove­ di nerešenih sistemskih in nju komunalnih vprašanj, ko nadalje ravnovesje v plačil­ čale vrednost le-teh, saj zna­ notranjih organizacijskih ter so občani v različnih akcijah ni bilancL Osebni dohodki ša v letu 1968 le 45 %. drugih vprašanj precej za­ močno oplemenitili sredstva, se bodo povečali za 8,5 %, Skupščina 6i bo tudi v ostajajo za prvimi. odobrena krajevnim skup­ realni pa za 4,4 %. Masa prihodnje prizadevala raz­ Občinska skupščina je na nostim. osebnih dohodkov se bo po­ pravljati o možnostih ustvar­ začetku tega leta precej jas­ Ce bi torej še enkrat gro­ večala za 11,5% in število janja sredstev in ne le de­ no začrtala razvoj nekaterih bo in hitro ocenil letošnjo zaposlenih za 2,5 %. Pove­ litve le-teh. panog gospodarstva v občini. dejavnost v občini, potem bi čanje produktivnosti priča­ V mislih imam večje sode­ rekel, da bi si tudi v pri­ kujemo za 4,7 %.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    •• ,,., IZ VSEBINE Izvoljeni nov župan in svetniki • JANKO s. STUŠEK: Počasi v breg, da nisi ob·sapo! Stran 2 • PRED BOŽIČEM: Pri sestri Vendelini Stran 8 • ŠOLSTVO 130 let šole v Ljubnem · Stran 9 • RADQVLJIŠKA KNJIZNICA: Ne le knjiga Stran 11 • ŠPORT: Namizni tenis v Ljubnem Stran 12 • ZADNJA STRAN: Koledar prednovoletnih V ponedeljek so se na konstituantni s~i sestali novoizvoUeni člani občinskega sveta. Potrdili so mandate svetnikom in županu Janko S. Stus"ku, s"e prej pa smo jih "ovekovecili" na pričujoči, fotografiji (manjka svetnica Melita Ažman). ¼č o seji in rezultatih volitev na tretji, četrti in peti strani. I. P. Foto. A(ojz Vengar prireditev Podeljene nagrade ob občinske prazniku Začetek novega sožitja v e nikoli se v Radovljici ni zgodi- in 11. decembra - obletnice rojstva december razglasi za drugi občinski lo, da bi na istem odru stala radovljiškega rojaka A. T. Linharta. praznik, obeneJil pa praznik ostane S stari in novi župan. Vsi, ki so tudi 5. avgust. Cerne se zahvalil vsem pričakovali besedni spopad in kre­ Zvone Prezelj predsednik občinskega občankam in občanom, svojim sanje nasprotnih mnenj, so bili sveta je podelil plakete A. T. sodelavcem, ter družini, da so ga v razočarani. Sobotni večer, ta se je l.,inharta, nekdanji župan Vladimir času županovanja podpirali in mu začel s petjem M.P.Z. A.T. Linharta, Cerne plakete občine Radovljica in stali ob strani. Vsem je zaželel, da bi pesmi pa je recitiral Tone Kuntner, je novi radovljiški župan Janko S. bil ta praznik začetek novega sožitja z minil v znamenju strpnosti in strin­ Stušek veliko plaketo občine.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 78 Str. 4 IN NARODOPISJE Nova vrsta 43 1–192 2007 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: zemljevid Ducatus Stiriæ (ok. 1700) iz Kartografske zbirke Univerzitetne knjižnice Maribor Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 78 – Nova vrsta 43 4. zvezek 2007 Maribor 2007 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Doc. dr. Andrej Hozjan Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Agencije za raziskovalno dejavnost RS in Mestne občine Maribor 3 Kazalo – Contents IN MEMORIAM Jože Žontar, Antoša Leskovec (1928–2007) . 5 raZPraVE – sTUDieS Nenad Plemeniti, Loški grad, leto 1315 in bojna oprema posameznika (The Loka Castle, the Year 1315 and the Individual’s Battle Gear) .
    [Show full text]
  • Valentinvodnik Print
    View metadata, citation and similar papers at core.ac.uk brought to you by CORE provided by University of Washington: ResearchWorks Journal Hosting Slovene Studies 32.1–2 (2010): 19–42 VALENTIN VODNIK, “THE FIRST SLOVENIAN POET”: THE POLITICS OF INTERPRETATIONS Božidar Jezernik Each generation in its own way weighs up and measures the past according to contemporary outlooks in order to give shape to the future. Views of the past and of the future are constantly being modified, supplemented, and adjusted from generation to generation. It is, therefore, inevitable that leaders and prophets take on new personal characteristics and that their reputations change, falling and rising (Gspan 1958: 146). Thus, over the past two centuries, the image of Valentin Vodnik has undergone radical change in accordance with prevailing political conditions. Interpretations of Vodnik’s poetry have also varied with changing political circumstances. This is particularly true of his ode to Napoleon, which he published in his Pismenost (Literacy) of 1811. The poem “Illyria Revived” does not represent the peak of Vodnik’s poetic creativity, nor—in the assessment of Ivan Prijatelj—is it “completely original in its phraseology,” for even the syntagma of “Illyria Revived” had been used by others before him (Prijatelj 1911: 587). It did, however, receive a great response and inspired several generations, each of which read and interpreted it in its own way. “To Make of Our People... Slovenians” The new political groups (nations) that had begun to appear in the nineteenth-century in Europe were so without precedence that their contemporaries had to “invent for them an entire historical continuity” (Hobsbawm and Ranger 1983: 7).
    [Show full text]
  • Zgo D O Vin Ske D Imenzije Ilir Sk Ih P R O V in C
    Nastanek Ilirskih provinc velja za enega pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ki ni samo dokazal, da je oblast Habsburžanov večna in nedotakljiva, ampak je prinesel tudi globalne spremembe na idejnem, gospodarskem in socialnem področju. Ilirske province so bile pomembno idejno in politično gibalo slovenskega družbenopolitičnega razvoja. Glede na spremenjene politične razmere ILIRSKIH PROVINC v Evropi, zlasti pa spričo nastanka samostojne slovenske države, ima prenovljena obravnava Ilirskih provinc številne nove implikacije. Na eni strani širi vedenje o mednarodnih dogodkih na slovenskih tleh, na drugi in strokovno pomembnejši pa predstavlja analizo dosedanjih raziskav in vnos novih spoznanj, temelječih na novem gradivu in novih metodoloških pristopih, v slovenski zgodovinopisni prostor. ZGODOVINSKE DIMENZIJE http://zalozba.zrc-sazu.si DIMENZIJE ZGODOVINSKE ILIRSKIH PROVINC DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_OVITEK_brez.indd 1 18.10.2012 10:23:16 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 1 12.10.2012 12:04:33 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc © 2012, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša Prevod Manca Gašperšič Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Recenzenta Eva Holz, Petra Svoljšak Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Petra Svoljšak Založnik Založba ZRC Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Reprodukcija na ovitku Napoleonov spomenik na Trgu francoske revolucije v Ljubljani.
    [Show full text]
  • V Savskih Elektrarnah Za Sožitje
    Udi Auftrio OmbH, Jo«U(DndtiMv-S». A^020 SoixbwrQ oglas Gorenjska ELEKTRONSKA BANKA ka pril Banka ^ na strani 11 Imp: \\\v\\.gbkr.M ^GLAS uto LVTI. ISSN 0352 • 6666 • št. 45 • CENA 200 SIT (16 HRK) Krai\j. lorck. 8. junua 2004 V Savskih elektrarnah za sožitje Prepričani so, da je projekt 72 milijonov evrov vredne investicije zgledno pripravljen. Žirovnica - Le dva dni za tem. vplivov na okolje so naslovili vala nekoč načrtovana, vendar ko je bila na Bledu izredna seja 'Modro sožitje' in v teh dneh nikoli izgrajena HE Radovljica. tamkajšnjega občinskega sveta, bodo seznanili v obliki broSure s Novo jezero - izravnalni bazen, na kateri so po hitrem postopku tem tudi vsa gospodinjstva. Pre- bo sicer potopilo del mokriSča spremenili odlok o razglasitvi pričani so, daje projekt 72 mili- Beije, vendar bodo poskrbeli za povirij, močvirij in rastišč red- jonov evrov vredne investicije zaSČito biološke raznovrstnosti kih rastlin v občini Bled, sejo pa zgledno pripravljen. V nasprotju • in ga zaščitili. Jezero bo hkrati so spremljali burni protesti oko- z okoljevarstveniki trdijo, da je priložnost za nove turistične Ijevarstvenikov, zbranih v Od- obnova HE Moste ekološka nuj- možnosti, poleg tega pa obljub- boru za zaščito Save Dolinke, so nost, ki bo omogočila sanacijo ljajo investiranje v lokalno in- v četrtek Savske elektrarne skli- akumulacijskega jezera in stiu- frastrukturo. Za svoje načrte so cale novinarsko konferenco, na penih odlagali.^ič jeseniškega že- si žc pridobili razumevanje ribi- kateri so podrobno predstavili lezarstva, pod elektrarno pa naj čev, raftarjev, golfistov in pred- projekt obnove HE Moste in bi se tudi razmere bistveno iz- stavnikov blejskega turizma.
    [Show full text]
  • Bleda Gosta Julijske Alpe
    Brezplačno za Avtobusni izleti imetnike kartice v okolici Bleda gosta Julijske Alpe. Free of charge for Bus trips in the holders of Julian Alps surroundings of Bled guest cards. julij, avgust | July, August 2021 Poletni poldnevni izleti Summer half-day trips Julija in avgusta vas sedem dni Every day during July and August, we v tednu vabimo na raziskovanje invite you to join a guided tour to discover zanimivosti v okolici Bleda v družbi the attractions in the surroundings of lokalnega vodnika. Izleti z avtobusom so Bled. The bus tour is free for holders of brezplačni za imetnike kartice Julijske Julian Alps guest cards: Bled and Julian Alpe: Bled in Julijske Alpe: Radovljica. Alps guest cards: Radovljica. Z Bleda vas popeljemo na odkrivanje From Bled, we take you on a discovery kulturnih, naravnih in zgodovinskih of the cultural, natural and historical zanimivosti v okoliških krajih. attractions of the surrounding towns and villages. Večina izletov se prične na Bledu, turistični avtobus pa goste pobere tudi The majority of the tours begin in Bled, v vseh večjih kampih ter na izbranih however, the tourist bus also picks up avtobusnih postajah v Lescah in guests in all the large campsites and Radovljici. Od ponedeljka do nedelje, at selected bus stations in Lesce and vsak dan dopoldan, lahko na ta način Radovljica. Therefore, every morning, spoznate enega od zanimivih krajev 7 days per week, you can discover one ali naravnih znamenitosti v bližini of the interesting places or natural Bleda: Radovljico, Begunje, Kropo, Tržič, attractions of Radovljica, Begunje, Kropa, Jesenice, en dan v tednu pa lahko z Tržič and Jesenice in the Gorenjska lokalnim vodnikom odkrivate Bled.
    [Show full text]