DOCSLIB.ORG

Zgo D O Vin Ske D Imenzije Ilir Sk Ih P R O V in C

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Zgo D O Vin Ske D Imenzije Ilir Sk Ih P R O V in C Nastanek Ilirskih provinc velja za enega pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ki ni samo dokazal, da je oblast Habsburžanov večna in nedotakljiva, ampak je prinesel tudi globalne spremembe na idejnem, gospodarskem in socialnem področju. Ilirske province so bile pomembno idejno in politično gibalo slovenskega družbenopolitičnega razvoja. Glede na spremenjene politične razmere ILIRSKIH PROVINC v Evropi, zlasti pa spričo nastanka samostojne slovenske države, ima prenovljena obravnava Ilirskih provinc številne nove implikacije. Na eni strani širi vedenje o mednarodnih dogodkih na slovenskih tleh, na drugi in strokovno pomembnejši pa predstavlja analizo dosedanjih raziskav in vnos novih spoznanj, temelječih na novem gradivu in novih metodoloških pristopih, v slovenski zgodovinopisni prostor. ZGODOVINSKE DIMENZIJE http://zalozba.zrc-sazu.si DIMENZIJE ZGODOVINSKE ILIRSKIH PROVINC DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_OVITEK_brez.indd 1 18.10.2012 10:23:16 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 1 12.10.2012 12:04:33 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc © 2012, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša Prevod Manca Gašperšič Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Recenzenta Eva Holz, Petra Svoljšak Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Petra Svoljšak Založnik Založba ZRC Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Reprodukcija na ovitku Napoleonov spomenik na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. Foto Igor Lapajne. Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev avtorskih pravic (copyrighta). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4)"1809/1813"(082)(0.034.2) ZGODOVINSKE dimenzije Ilirskih provinc [Elektronski vir] / uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša ; [izdajatelj] Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU ; [prevod Manca Gašperšič]. - El. knjiga. - Ljubljana : Založba ZRC, 2013 ISBN 978-961-254-599-4 (pdf) https://doi.org/10.3986/9789612545994 1. Šterbenc Svetina, Barbara 2. Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Zgodovinski inštitut Milka Kosa 269259520 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 2 12.10.2012 12:04:33 ZGODOVINSKE DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC Uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA ZRC SAZU Ljubljana 2012 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 3 12.10.2012 12:04:33 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 4 12.10.2012 12:04:33 KAZALO Spopad leta 1809 – korak k absolutni vojni ������������������������������������������������������������������������������������� 7 Igor Grdina Raznolikost Koroške v času Ilirskih provinc . 19 Theodor Domej Francoska zasedba slovenske Štajerske leta 1809 na ptujsko-ormoškem območju ���������������39 Nataša Kolar Ilirska deputacija v Parizu in proces vključevanja Istre v okvir Ilirskih provinc (1809/10). 57 Salvator Žitko Vpliv francoskih vojn na plemstvo v habsburški monarhiji. 75 Miha Preinfalk Francoščina med Kranjci . .87 Anja Dular Spomenik Napoleonovi Iliriji v Ljubljani . 101 Damir Globočnik Ko se vzdigne Puntarija. Kočevski protifrancoski upor leta 1809. .131 Mihael Petrovič Kmečki upori proti Francozom v luči Grafenauerjeve tipologije kmečkih uporov na Slovenskem. .153 Stane Granda Viri in literatura . 167 Seznam slikovnega gradiva ����������������������������������������������������������������������������������������������������������������175 Avtorji . 177 5 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 5 12.10.2012 12:04:33 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 6 12.10.2012 12:04:33 SPOPAD LETA 1809 – KORAK K ABSOLUTNI VOJNI Igor Grdina azmeroma kratka vojna med napoleonskim Velikim cesarstvom in habsburško Rmonarhijo leta 1809 ne pri sodobnikih ne pri pripadnikih prihodnje rojenih generacij ni bila doživljana kot dogodek, ki bi spremenil svetovno zgodovino ali vsaj pomembneje vplival na njen tok. Tudi za znamenje oziroma emblem epohalnega premika, za kakršnega je G. W. F. Hegel imel dvojno bitko pri Jeni in Auerstädtu/ Auerstedtu 14. oktobra 1806, ne velja.1 Kljub temu pa spopad med nasprotnikoma, ki sta ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja simbolizirala evropsko politično dinamiko in statiko, ni bil brez globljega pomena. Dežele Habsburžanov, ki so leta 1804 postale Avstrijsko cesarstvo ter s tem formalno zaključile proces preoblikovanja iz konglomerata različno vladanih ozemeljskih enot v enotno državno strukturo, so se poskušale Napoleonu postaviti po robu s tedaj najsodobnejšimi sredstvi. Podonavski polimperij se je vsaj na vojaš- kem področju mrzlično moderniziral. Pred spopadom Tretje koalicije s Francijo leta 1805 značilno nihče ni na podoben način izvajal reform, da bi se lažje in uspeš- 1 Napoleon v svojih pričevanjih, ki sta jih ohranila Louis Antoine Fauvelet de Bourrienne in grof Emmanuel-Augustin-Dieudonné-Joseph de Las Cases, vojni leta 1809 ni namenil posebne pozornosti. Spopad s 5. protifrancosko koalicijo tudi ni zapustil pomembnejših sledov v spominih Napoleonovega najsposobnejšega in najbrezskrupuloznejšega ministra, kneza Talleyranda (ki tedaj ni več vodil diplomacije Prvega cesarstva). Zato pa ji je v svojih memoarskih pričevanjih nekaj prostora namenil Joseph Fouché. Čeprav je ta velemojster politične (meta)fizike po mnogih lažeh in ponaredkih svojega življenja zapustil še falzificirane spomine, je njegova pripoved o letu 1809 zanimiv in pomenljiv dokument. 7 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 7 12.10.2012 12:04:33 ZGODOVINSKE DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC neje zoperstavil majestetiziranemu Korzičanu. Prav nasprotno pa ob koncu 1808 in v začetku 1809 armada dobrega cesarja Franca, ki jo je vodil njegov epileptični mlaj- ši brat, nadvojvoda Karel, ni več mislila, da bi se bilo pametno držati starih tradicij. Konservativna država je paradoksalno začela prisegati na inovativnost. Slednja je primarno zadevala vojaško sfero, toda tudi na ostalih področjih življenja spremem- be niso bile zanemarljive, saj so se oborožene sile začele dojemati kot zadeva vseh in vsakogar, ne samo krmarjev državne barke in »poklicnih militaristov«. Oblikovanje novega cesarstva v srednjem Podonavju leta 1804 ni bilo samo for- malna gesta: ni le ohranjalo vladarstva ugledne dinastije, ki je zasedala prestol že od visokega srednjega veka dalje, ampak je tudi močno preobražalo ustaljene običaje in razumevanja. Premišljena politika Johanna Phillipa Carla Josepha Stadiona gro- fa von Warthausna, ki je zapustil močne sledove v habsburški diplomaciji, z usta- novitvijo narodne banke pa tudi v avstrijskih financah, je državi dala dovolj jasno smer. Na papirju je bila avstrijska vojska leta 1809 že temeljito prenovljena in pov- sem podobna francoski, ki je zrasla iz izkušenj revolucije. Zato tudi ni čudno, da je bil spoprijem med obema nasprotnikoma tipološko podoben tistim, ki so zaznamo- vali 19. stoletje – tj. razmeroma kratek in dinamičen ter potemtakem bistveno dru- gačen kot dolgotrajna kontinentalna merjenja moči v baročni in rokokojski dobi. Po enakem vzorcu so pozneje (tudi na operativni ravni) potekale vojne v severni Italiji leta 1859, na Češkem ter v Lombardiji in Benečiji 1866 ter na poljanah slave in smrti med Renom in Loiro 1870–1871.2 Tako je mogoče reči, da se Hegel le ni motil, ko je v svojem času videl konec zgodovine (kakor jo je v epohalnem smislu definiral sam): tudi popolnoma drugače nastale in nasprotujoče cilje zasledujoče sile so morale začeti ravnati podobno, če so hotele na odru sveta uveljaviti svojo voljo. Napoleon je po eni strani združeval dediščino revolucije in tradicionalni monarhizem – ustvaril je celo novo, na podlagi zaslug v vojnah med različnimi koalicijami in Francijo selekcionirano plemstvo –, po drugi pa so Habsburžani morali v podložnikih opaziti državljane, saj so le tako 2 Prim. ENGLUND, Steven, Napoleon. A Political Life. Cambridge (Mass.)-London, 2004, str. 346. Krimska vojna 1854–1856 ter spopad med Severom in Jugom v ZDA med letoma 1861 in 1865 sta že nakazovala vojne prihodnosti: odvijali sta se na mnogo večjem operacijskem prostoru, prav tako pa sta poznali svoji dinamični in statični fazi ter strateško in taktično koordinirane operacije na kopnem in morju. Italija leta 1866 ni bila sposobna uskladiti manevrov armade in mornarice; zato njen poskus obračuna s habsburško monarhijo ni prinašal pomembnejših novosti v razmisleke o bojevanju. Prusi, ki so se s sovražnikom tedaj soočali le na kopnem, niso mogli uvajati kakšnih velikih novosti, so pa zato skoraj do popolnosti razvili »moltkeizem«. V njem je bilo tudi veliko izkušenj iz leta 1809. 8 DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 8 12.10.2012 12:04:33 IGOR GRDINA lahko pod bojne prapore zbobnali dovolj veliko število primerno motiviranih in usposobljenih mož, da so lahko vztrajali v nenehno obnavljajočih se spopadih za prevlado nad nemškimi in italijanskimi deželami.3 Značilno je pruski kralj Friderik Viljem III. 23. novembra 1806, po prvih hudih porazih in evakuaciji iz Berlina v Königsberg, izdal navodila svojim generalom, v katerih je sodobno vojno in njene potrebe opisal na podoben način kot pariški revolucionarji v letu I in II. Prav tako kot oni je poskušal mobilizirati javno mnenje.4 Nabor možnih ravnanj se je potemtakem leta 1809 na obeh straneh fronte precej zožil: moderne tehnike bojevanja in naglo naraščajoča številčnost armad, ki so na primerljivo kompleksno
Load more

Recommended publications
  • Zgo D O Vin Ske D Imenzije Ilir Sk Ih P R O V in C
    Nastanek Ilirskih provinc velja za enega pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ki ni samo dokazal, da je oblast Habsburžanov večna in nedotakljiva, ampak je prinesel tudi globalne spremembe na idejnem, gospodarskem in socialnem področju. Ilirske province so bile pomembno idejno in politično gibalo slovenskega družbenopolitičnega razvoja. Glede na spremenjene politične razmere ILIRSKIH PROVINC v Evropi, zlasti pa spričo nastanka samostojne slovenske države, ima prenovljena obravnava Ilirskih provinc številne nove implikacije. Na eni strani širi vedenje o mednarodnih dogodkih na slovenskih tleh, na drugi in strokovno pomembnejši pa predstavlja analizo dosedanjih raziskav in vnos novih spoznanj, temelječih na novem gradivu in novih metodoloških pristopih, v slovenski zgodovinopisni prostor. ZGODOVINSKE DIMENZIJE http://zalozba.zrc-sazu.si DIMENZIJE ZGODOVINSKE ILIRSKIH PROVINC DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_OVITEK_brez.indd 1 18.10.2012 10:23:16 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 1 12.10.2012 12:04:33 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc © 2012, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša Prevod Manca Gašperšič Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Recenzenta Eva Holz, Petra Svoljšak Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Petra Svoljšak Založnik Založba ZRC Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Tisk DZS, d. d. Naklada 100 izvodov Knjiga ni v prodaji Reprodukcija na ovitku Napoleonov spomenik na Trgu francoske revolucije v Ljubljani. Foto Igor Lapajne. Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev avtorskih pravic (copyrighta).
    [Show full text]
  • Matija Ogrin ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana
    UDK 929:323.1(=163.6) Matija Ogrin ZRC SAZU Institute of Slovene Literature and Literary Studies, Ljubljana Anton Martin SLOMŠEK AND THE qUESTION OF THE UNITY OF THE SLOVENE Cultural Space This article presents Slomšek’s efforts towards linguistic and cultural integration of the Slovene lands between 1821 and 1862. The prominence of the Slovene cultural and geographic space in Slomšek’s works is presented by using his correspondence and travel writings, with a special view to his works on a unified Slovene literary language and his creative writing, in particular his poems. Key words: A. M. Slomšek, Slovene literature, Slovene literary language, space of Slov- enian culture 1 Introduction Anton Martin Slomšek’s work for Slovene culture is exceptionally broad and complex because he labored intensively in very different fields, such as clerical pastoral work and sermon composition, applied pedagogical work and textbook writing, translating and editing, cultural organizing, teaching Slovene, intensive advocacy for standardization of the Slovene literary language and its assertion in public life; writing poetry, prose, religious essays, and moral tracts. He became active in literature already in high school, around 1816, and his intensive involve- ment in all fields connected with Slovene language and literature began when he entered on theological studies in Celovec (Klagenfurt) in the fall of 1821. These be- ginnings correspond to the time after the publication of Jernej Kopitar’s grammar (1809), which was a »normative signpost« between »the past of language variants in the different lands« and »the process of their unification« into a common lin- guistic norm (or o ž e n 2010: 212) in the middle of the nineteenth century.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    INiTITUT ZA NOVEJi0 ZCODOVINQ Yl ISSN 1)590-5!)(¡Ü R dp <ZN 1992 39 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS ZA ZGODOVINO I.CTNIK 63 STK. MAKHiOR 1 IN NARODOPISJI-: NOVA VKSTA 28 1-244 1992 Razprave — Papers Franc Kramberger: ANTON MARTIN SLOMŠEK - ŽIVLJENJE IN DELO ... 3 Anton Martin Slomšek — Life and Work Franc Kuzmi=: ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA SREDNJE EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE ŠOLE V MURSKI SOBOTI 25 The Historical Description of the Development of the Economical and Sociological Secondary School in Murska Sobota Ljubica Suligoj: GOSPODARSKE IN DRUŽBENE RAZMERE V PTUJSKEM OKRAJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA 46 Economic and Social Circumstances in the Region of Ptuj between the World Wars Marko Jcsenšek: RABA DELEŽIJSKIH IN DELEŽNIŠKIH OBLIK NA -O</-EC V VZHODNOŠTAJERSKEM KNJIŽNEM JEZIKU 60 The use Participles and Participial adjectives in -o=7-e= in eastern Styrian literary Language Jože Koropec; ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO POLSKAVSKI BUKOVEC 73 The Manor Bukovec of Polskava Sašo Radovanovi7: PROFESORJI IZ SLOVENSKIH DEŽEL NA GRAŽKI UNIVER- ZI MED LETI 1586-1710 144 Profesors from Slovenia Countries at the University of Graz, 1586—1710 Jože Curk: O PRAŽUPNIJAH IN PRAŽUPNIJSKIH CERKVAH NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 153 The Ancient Parishes and the Ancient Parish-churches in the Slovene Styria Jože Curk: GRAD GORNJI MARIBOR IN NJEGOVO GRADBENOZGODOVINSKO SPORO<ILO 182 The Upper Castle of Maribor and its Historical Building Message Bruno Hartman: KNJIGE IN KNJIŽNICE V MARIBORU DO MAR<NE REVOLUCI- JE 1848. LETA 188 Books and Libraries in Maribor until the Revolution in March 1848 Mira Strm=nik-Guli=: GORNJI MARIBOR V LU<I ARHEOLOŠKIH RAZISKO- VANJ 200 The Upper Castle of Maribor with Reyard to the Archeologica! Investigations Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata •Historical Abstract* in »Amerika: History and Life«.
    [Show full text]
  • Slovenske^' Lovstva
    slovenske^' lovstva, • * * • «• Spisal in založil: Julij plem. Kleinmajr , c. k. profesor v Kopru. 1881. Natisnila tiškarnica družbe sv. Mohora v Celovcu. „Kdor svojih slavnih prednikov ne Jesti, njih naslednik biti ne zasluži.« Slomšek, 1862. 1 s, i C v 0 Predgovor. „Zerno do zerna pogača." Sprejmi, mili narod slovenski in posebno ti, učeča se mladina naša, ovo malo zgodovino slovenskega slovstva. Slovstvo je sploh zercalo vsacega naroda, v katerem se jasno kaže, ali on v svojem živenji napreduje ali nazaduje. Slovstvo je cvet omike, slovstvo priča, kaj zamore narod sam iz sebe; ono je merilo moči narodove, merilo spoštovanja, katerega sme zahtevati strani dragih narodov. Slovstvo nam svedoči, je le narod vreden, da biva na svetu. Zanimivo in ob enem prepotrebno je toraj vsaeemu, da si ogleda delovanje na duševnem našem polji; kajti zgodovina našega jezika je zgodovina našega naroda. Jezik naš je vez, ki nas druži; jezik je vseh naroda sinov jednostno, največje bogastvo. Prebirajmo in oglejmo si tedaj djanja sprednikov in sovremenikov naših na polji književnosti in slovstva; navdu- 2* Hiijmo, modrimo se; spoznavajmo okolnosti, našemu dušev- nemu razvitku, pravej omiki in blagotvornemu napredku koristne! Odpravljajmo škodljive zapreke; delajmo neutrud- ljivo in spolniti hočemo cestno nam namembo. Ljubimo, gojimo, izobražujmo svojo milo materinščino; hranimo jo v svoj najdražji zaklad! Bodimo ponosni s svojimi darovi; dota nam je dana obilna; čverstega telesa, blagega serca, bistrega uma in jasnega duha doseči nam je dozor, veljavo, srečo in čast! V Kopru, leta 1881. J.pl. K. L O jeziku in delitvi po narečjih, Učenjaki devajo vse jezike, kar se jih govori na sve tu po vzajemni podobnosti po Šafarik-u v štiri ali pa po S c h 1 e i c h e r - u v tri rede in med temi so spet znamenja, ki kažejo, da so tudi ti iz jednega in istega vira.
    [Show full text]